GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ ŠT. 2 FEBRUAR 1981 LETO V. 8. marec Mati. zakaj si danes se solzila? Saj je vendar 8. marec, praznik vseh žena! Ali res ne boš slavila? Veš, globoko v mojem srcu je skrita bolečina, ki je danes sveža peče me in žge! Ko sem ga rodila, sem se kakor vsaka mati veselila, da bo vedno moj ... pa ni! Joj, kako to boli! Veš mati, nisi ti edina, ki ti hladna vojna je vzela sina. Pa saj tvoj sin živi! On je samo življenje žrtvoval, potem pa svoboda je postal! V svobodi pa vsaka mati 8. marec slavi. Mati, zato se ti naj oko zjasni! Tvoj sin je svoboda, on v naših srcih živi! Danica IVANČIČ HB Obisk namestnika republiškega pravobranilca v naši DO Direktor delovne organizacije je naslovil republiškemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja dopis v katerem navaja, da v naši delovni organizaciji želimo s širšo aktivnostjo vskladiti poslovanje TOZD in DSSS. Zato razmišljamo o nekaterih spremebah spremenjenih rešitvah za razreševanje dohodkovnih odnosov. Rešitve bi bile naslednje: 1. Poleg TOZD Komerciale bi opredelili ikot TOZD skupnega pomena (za opravljanje skupnih del) tudi sedanje TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarna. 2. TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarna bi se lahko izločile iz DO samo s soglasjem delavcev v ostalih TOZD. 3. S posebnim samoupravnim sporazumom bi TOZD za opravljanje skupnih del in ostale združene TOZD opredelite medsebojne pravice in Pbve,znositi. Med ostalim bi opredelili tudli elemente formiranja cene storitev, ki ne ibi vključevala sredstev za širitev materialne osnove dela!. Za potrebno širitev kapacitet bi združene TOZD zagotavljale potrebna sredstva z združevanjem ma osnovi ustreznih srednje-ročnlih lin 'letnih planskih aktov ali pa s posebnimi sporazumi. 4. Delavci v TOZD za opravljanje skupnih nalog bi pridobivali dohodek, čisti dohodek in sredstva za osebne dohodke in skupno porabo v odvisnosti od izvajanj skupnih nalog z zaračunavanjem svojih storitev lin v odvisnosti od rezultatov dela oz. doseženega dohodka v združenih TOZD. Isto bi veljalo tudli za delavce DSSS. V bistvu 'bi želeli, da bi se določila predvsem 403. in 404. čl. ZZD ■nanašala tudi na dejavnost orodjarne in vzdrževanja. Ta dela pa v 403. členu niso opredeljena kot dela skupnega pomena. Zato prosimo za mnenje, če so rešitve o katerih razmišljamo v celoti ali pa vsaj deloma sprajieimipve in možne. Namestnik republiškega družbenegai pravobranilca samoupravljanja tov. Švab se je v uvodu zahvalili za povabilo. Navedel je, da vprašanja, ki smo jih postavili povzročajo težave večini delovnih organi-začij v Sloveniji. Za organiziranj e TOZD Orodjarna je povdarii, da je potrebno stvari urediti v dveh aktih in sicer: — v aktu po 336 členu ZZD, v katerem se opredeli dejavnost TOZD, — v samoupravnem sporazumu o združitvi v DO. TOZD Orodjairna in TOZD Vzdrževanje glede na storitve in funkcijo nista popolnoma enaki. Delavci v delovni organizaciji sami organizirajo TOZD Vzdrževanje zase im za svoje potrebe lin ni nobene potrebe, da bi TOZD Vzdrževanje delala tudi. za tretje osebe. V samoupravne m aktu je potrebno navesti, da je TOZD Vzdrževanje organizirana samo za potrebe delovne organizacije, nadalje pa je potrebno navesti dela, ki jih opravlja, obseg dela im obveznosti do teh nalog. Samoupravno oldočanje o presežku je pravica vseh delavcev. Istočasno pa je tudi pravica, da dela in sredstva združujejo v DO. Če ne, potem kršijo zakon. Če je to navedeno, potem nli problem, če Ima TOZD Orodjarna svojo okumulaoiijio formirano v celotnem prihodku. Prav tako lahko TOZD Orodjairna dela tudi za druge, če so na vodijo kapacitete (in če je potreba po orodjih. Vendar je najprej potrebno opraviti dela za DO, kar pa mora biti napisana v samoupravnem aktu. Potrebno je sprejeti usklajen plan (kdaj in kaj, za koga in navesti prioriteto). Če ima TOZD Orodjarne akumulacijo In verjetno jo bo imela, če bo svoje storitve prodajala Izven DO bo prav gotovo prištela akumulacijo. Za potrebe DO pa akumulacije ne bo prištela, ker so sredstva združena. O tem se je potrebno odgovoriti. Razmisliti je potrebno o posebnem SaS In o usklajenem planu, s tem, da bo jasno, da imajo TOZD v DOdoločene prednosti. Na vprašanja, ali bi se TOZD Vzdrževanje in TOZD Orodjarna lahko izločile ‘iz DO samo s soglasjem delavcev v ostalih TOZD, je tov. Švab dejal, da te (poti ne priporoča. Za TOZD Vzdrževanje je tov. Švab navedel primer, da so v nekaterih večjih 'DO vse tiste delavce, ki so potrebni v TOZD namestili v TOZD, večje remonte pa so obdržali v TOZD Vzdrževanje. Prodaja za tretje osebe je nepotrebna. Tov. Švab (drugi z leve) med razgovorom Odnosi — po načelih svobodne menjave dela. Če je možno uporabiti vse ostale vire, vendar je tov. Švab dejal, da jih ne vidi. Prispevek podobno kot za delovno skupnost. Hkrati upoštevati merila: stopnja izkoriščenosti strojev, zagonske ure, varčevanje na materialu ipd. TOZD Orodjarna, Vzdrževanje in tudi TOZD Komerciala oblikujejo celotni prihodek. TOZD Komerciali a 'ima. ilaihko vse viire — svobodna menjava dela. Iz skupnega prihodka mora biti zagotovljeno koliko za živo delo in koliko za minulo delo. Potrebno je ugtoviti ali so stroški dela in tudi akumulacija pokriti. Po mnenju tov. Švaba ta akumulacija ni potrebna, v primeru širitve oz. gradnje pa je potrebno sredstva združiti, vendar je to potrebno napisati v 'samoupravnem aktu. V samoupravnem aktu za TOZD Komerciala navesti, da so njene storitve skupnega pomena. Tov. Dukič je glede na SaS o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med DSSS In TOZD 'kot uporabniki njerih storitev povdarii, da Imamo napisano, da poslovni odbor DO ugotavlja, ali je plan delovne skupnosti realiziran, vendar poslovni odbor nima meril, da bi to lahko ugotavljal. Meni! tudi, da sistem ne more zadovoljiti, ker ne vsebuje odvisnosti celotnega prihodka delovne skupnosti od dohokda TOZD. Sama realizacija plana TOZD ne more biti merilo, koliko je delovna skupnost udeležena v dohodku TOZD. V zvezi z amortizacijo je dejal, da je le-ta sestavni del celotnega prihodka DSSS lin jo TOZD dajo v uporabo in na razpolago, s tem, da se v planu določi, kako bo uporabljena. Torej delovna skupnost ima amortizacijo In z njo razpolaga. Delovna skupnost neposredno sodeluje pri procesu, vendar ne ustvarja samostojno lin ne more imeti svoje akumulacije, lahko pa se dogovori v planu DO, da ima nekatera sredstva in se to precizira. V primeru, če delovna skupnost ne dela za tretjo osebo, mora to biti v aktu tudi napisano, če pa dela, pa navesti pod katerimi pogoji In kdaj. Nadalje je dejal, da imamo v SaS napisano, da TOZD združujejo sredstva za financiranje skupne porabe delovne skupnosti, investicije lin sredstev za LO. Glede na to meni, da investicije so za namensko združevanje (in se to v pianu zapiše. Skupna poraba pa je 'izrazito sestavni del čistega dohodka. Skupna poraba je ključna pravica delovne skupnosti 'm se TOZD ne tiče. Člen, ki govori, da TOZD ne morejo zmanjšati višine prispevka iz svojega dohodka delovni skupnosti je nesprejemljiv. Nadalje meril, da materialne stroške pojmujemo preobsežno. Npr. stroški reklame, reprezentance niso materialni stroški delovne skupnosti, temveč DO. V SaS tudi ni kriterijev, iz katerih bi bilo razvidno, koliko je de lovna skupnost udeležena v dohodku posamezne TOZD. Svobodna menjava v delovni skupnosti ni urejena v skladu z zakonom. Nadalje meni, da je potrebno v SaS navesti, kaj takrat, če so v delovni skupnosti viški oz. manjki za OD. S pripombami, ki so bile podane s strani vabljenih so se vsi prisotni strinjali in jih bomo pri sestavi samoupravnih splošnih aktov upoštevali. V zvezi s SaS za DSSS pa prevzemamo obveznost, da ga bomo v roku 5—6 mesecev vskladili in sprejeli. Tov. Švab je predlagal, da če bomo te pripombe upoštevali In ko bomo pripravili dopolnitve, da bi se ponovno sestali v Ljubljani in še ponovno nekatere stvari preverili. Povabilo tov. Švaba bomo z vese lijem (izkoristili. Nadailje so bila prisotnim postavljena tudi nekatera vprašanja glede prenosa zavarovanja premoženja iz DO na DO Varnost Maribor, ustanovitve obrutne ambulante v sklopu DSSS, poenotenja časa volitev samoupravnih organov im druga, na katera so bila podana ustrezna tolmačenja. Marjana Kramberger Cilji in razvijanje zdravstvenega varstva v naši DO Zdravstveno varstvo je en del družbenega standarda, katero je lahko organizirano različno, vendar je treba vsem delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom omogočiti in zagotoviti zagotovljen obseg pravic iz zdravstvenega varstva, ter pogoje Jn način njihovega uresničevanja. Na teh osnovah smo se v delovni organizaciji odločili, da ustanovimo lastno obratno ambulanto, kar tudi omogoča Zakon o zdravstvenem varstvu SR Slovenije. Z ustanovitvijo lastne ambulante smo si želeli zagotoviti stalnega zdravnika splošne prakse in zobozdravnika, poleg tega pa še zdravnika medicine dela. Zlasti pomembna je medicina dela, katera se ukvarja s preventivno dejavnostjo, kajti boljše je bolezni preprečevati kot pa zdraviti. Za uresničitev gornjih nalog je delavski svet delovne organizacije na svoji 19. redni seji dne 30. 12. 1980 sprejel sklep o ustanovitvi obratne ambulante, ki bo kot posebna delovna enota delovala v okviru delovne skupnosti skupnih služb od 1. 2. 1981 dalje, ter zadolžil delovno skupnost, da ta sklep izvrši. V skladu s sklepom delavskega sveta delovne organizacije je delavski svet delovne skupnosti sprejel Statutarni sklep s katerim se določajo okvirji ustanovitve in delovanja obratne ambulante, dokler te zadeve ne bodo urejene v samoupravnih aktih. 1. Obratna ambulanta se organizira kot posebna delovna enota na ravni sektorja v okviru delovne skupnosti skupnih služb. 2. Za obratno ambulanto se z ozirom na način pridobivanja prihodka vodi poseben obračun v okviru računovodstva delovne skupnosti. 3. Za opravljanje zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev ter medicine dela se formirajo naslednji timi: a) Splošno zdravstvo 1. zdravnik splošne medic. 2. medicinski sestri 3. čistilke 2. Zobozdravstvo 1. stomatolog 1. medicinska sestra stomatološke smeri 3. Medicina dela 1 zdravnik medicine dela 1 medicinska sestra 4. Delavci obratne ambulante bodo sprejemali osebne dohodke po merilih in kriterijih, ki veljajo za delavce DSSS, s tem da bodo razporejeni v naslednje razrede po osnovni ocenitvi 1. Vodja obratne amb. 30 2. Stomatolog 28,5 3. Zdravnik sploš. med. 28,5 4. Zdravnik med. dela 28,5 5. Višji zoboteh. za viron 20,5 6. Višja med. sestra 20,5 7. Medicinska sestra 18,5 8. Medicinska sestra stomat. smeri 18,5 9. Zobotehnik 18,5 10. Znažilka 5 Vodja obratne ambulante mora biti zdravnik splošne medicine dela ali stomatolog ali zdravnik medicine dela. Osebni dohodek se sestoji iz osnovne ocenitve, minulega dela in delovne uspešnosti. Osebni dohodek se obračunava na osnovi izplačilnega faktorja in dosežene stimulacije v DSSS. Osebni dohdki se bodo delavcem obratne ambulante obračunavali na ta način do ureditve teh vprašanj v samoupravnih aktih DSSS. 5. Delavci obratne ambulante so upravičeni na delovno uspešnost, ki se jim obračunava po merilih in kriterijih, ki veljajo za DSSS. Ostale pravice — obveznosti uveljavljajo delavci obratne ambulante v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov DSSS. B.Obratna ambulanta pridobiva prihodek za splošne zdravstvene in zobozdravstvene storitve od Občinske zdravstvene skuonosti Ptuj na podlagi pogodbe o svo- bodni menjavi dela, ter ustrezni del za storitve iz medicine dela od TOZD in DSSS združenih v delovno organizacijo AGIS. 7. Za strokovno sodelovanje in storitve, ki jih obratna ambulanta ne more opravljati sama, bo DO AGIS sklenila poseben sporazum z Zdravstvenim centrom TOZD Osnovno zdravstveno varstvo, kjer si bo zagotovila tudi nadomeščanje zdravstvenih delavcev v primerih odsotnosti (letni dopust, bolniške). 8. Obratna ambulanta DO AGIS bo v okviru sprejetih normativov in plana dela ter zagotovljenih sredstev s strani Občinske zdravstvene skupnosti opravljala zdravstvene in zobozdravstvene storitve tudi za druge organizacije združenega dela, vendar mora obseg in vrsta storitev biti določena s posebnim sporazumom. Tu so mišljene TAM —- TOZD Karosernica, Obrat Ptuj, Gradis — TOZD Gradnje Ptuj, DO Agrotransport Ptuj in Komunalno podjetje Ptuj. 9. Osnovna sredstva in drobni inventar so last DO AGIS in ZC TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj ter bodo v celoti dana v uporabo obratni ambulanti. Drobni inventar in druga sredstva, katera sedaj uporablja obratna ambulanta in so last TOZD Osnovno zdravstveno varstvo se bodo prenesle v DO AGIS brez obveznosti plačila. 10. Zdravila in ves ostali material, katerega obratna ambulanta potrebuje pri svojem delu bo naročala sama s posredovanjem nabavne službe v TOZD Komerciala. 11. Urnik dela v obratni ambulanti bo določim delavski svet delovne organizacije. 12. Z ustanovitvijo obratne ambulante v okviru DO AGIS je vsem delavcem, kateri do sedaj delajo v obratni ambulanti zagotovljeno delovno razmerje in socialna varnost tudi v novi organizaciji obratne ambulante. Z izvajanjem Statutarnega sklepa je delavski svet DSSS sprejel sklep, s katerim je odločil, da se za vodjo obratne ombulante imenuje dr. Ante Mileta, ostali delavci pa se razporedijo na dela in naloge, kot so jih opravljati v prejšnji organizaciji. Nadalje je pripravil predlog izrabe delovnega časa v obratni ambulanti, in sicer: 1. Delovni čas splošne ambulante: — dela od 6,30 do 14,30 na vse del. dneve po delovnem koledarju DO — ordinacijski čas je od 7,00 do 14,00 ure 2. Delovni čas zobne ambulante: —- dela od 6,30 do 14.30 —■ ob četrtkih pa od 7,00 do 17,00 ure s tem, da ne dela ob sobotah Ordinacijski čas je za eno uro krajši od delovnega časa. Razpored delovnega časa potrdi delavski svet delovne organizacije. Obratna ambulanta bo pridobivala celotni prihodek na sledeč način: — iz svobodne menjave dela po planu dela na temelju pogodbe z občinsko zdravstveno skupnostjo Ptuj, kar velja za dejavnost splošnega zdravstva in obsega pravice iz zdravstvenega varstva, —• iz opravljenih zdravstvenih storitev za TOZD in DSSS po posebnih zahtevah (zdravstveni pregledi pred sprejemom delavcev na delo, preventivni zdravstveni pregledi delavcev v TOZD in DSSS, ter ostala opravila iz medicine dela), — iz opravljenih zdravstvenih storitev delavcem po posebnih zahtevah drugih organizacij združenega dela s katerimi je DO AGIS sklenila zadevne pogodbe. Toraj ni pričakovati, da bi se stroški, ki jih namenjamo za zdravstveno varstvo povečali. Vsekakor pa bo treba več storiti na preventivnem zdravstvenem varstvu vseh delavcev, skozi sistematične zdravstvene preglede, pravilne razporeditve na delo, prerazporeditve delavcev, kated določenih del iz zdravstvenih razlogov ne morejo več opravljati in podobno. Že danes pa ugotavljamo, da dosedanji prostori, kjer ambulanta dela ustrezajo le minimalnim pogojem, zato so upravičena razmišljanja in načrtovanje izgradnje nove obratne ambulante. V srednjeročnem planu je predvideno, da bi z izgradnjo ambulante pričeli naslednje leto. Pri tej investiciji bo sodelovala delovna organizacija AGIS ter druge delovne organizacije iz področja industrijske cone. Obratna ambulanta AGISA ni upoštevana v planih občinske zdravstvene skupnosti, zaradi omenjenih investicij, ki se financirajo iz prispevkov za zdravstveno varstvo. To je le nekaj osnovnih sporočil, kako bo organizirano osnovno zdravstvo v delovni organizaciji. Ivan Polanec MLADI V ACIS-u Mladi v AGIS-u smo organizirani na sledeči način: Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost ima svojo osnovno organizacijo ZSM ter vodstvo osnovne organizacije, ki je sestavljeno od predsednika, sekretarja in določenega števila članov, kar je odvisno od številčnosti temeljne organizacije ali delovne skupnosti. Delo vseh osnovnih organizacij povezuje koordinacijski svet, katerega člani so vsi predsedniki osnovnih organizacij. Koordinacijski svet ima svojega predsednika, sekretarja in blagajnika. Kakšna je aktivnost mladih v DO AGIS? Veliko mladihnas je vključenih v vse družbeno politične organizacije in vse samoupravne organe, kjer skozi njihove sredine izražamo mnenja in potrebe mladih delavcev in mora se reči, da dokaj uspešno, kajti vsepovsod se prisluhne želji mladih. V nekaterih temeljnih organizacijah so bili mladi pobudniki sklicanja problemskih konferenc z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, kjer so precej kritično obravnavali delovanje mladih v vseh samoupravnih organih in DPO, njihovo odgovorno in neodgovorno obnašanje ter poskušali najti načine, kako čimbolj pritegniti mlade k delu. Veliko mladih iz naše delovne organizacije se je udeležilo zvezne mladinske delovne akcije v Posočju, kjer so se vsi izkazali s svojim delom kljub težkim pogojem, ki so jih imeli. Ob Dnevu mrtvih so se predstavniki mladih iz vseh TOZD in delovne skupnosti udeležili žalne komemoracije na mestnem pokopališču ter tako izrazili svoje spoštovanje do vseh tistih, ki so dali svoje življenje za vse to, kar danes imamo. Mladi v AGIS-u smo organizirali strokovno ekskurzijo v TGA Kidričevo in vsi. ki so se je udeležili, so bili izredno zadovoljni, kajti poleg tega, da so si lahko ogledali proizvodnjo in pogoje dela, kar je bilo za vse zelo poučno, smo se z mladimi iz TGA sestali in se veliko pogovorili o težavah in interesih mladih v TGA in AGIS-u. Izvedli smo tudi športno srečanje v streljanju z zračno puško in metnju pipakada. Dogovorili smo se, da se vodstva OO ZSM TGA in AGIS večkrat sestanejo na raznih delovnih sestankih, izmenjajo mnenja ter tesno sodelujejo pri izvedbah raznih akcij in podobno. Mladi smo se v velikem številu udeležili solidarnostne delovne akcije puljenja sladkorne pese, kjer smo dokazali, da smo vsi pripravljeni pomagati ljudem v stiski. In če tako s pogledom preletimo vso to aktivnost, lahko rečemo, da smo pripravljeni delati, vendar z rezultati še ne smerno biti zadovoljni, kajti vemo, da moramo strmeti po izpopolnjevanju vse večjih in zahtevnejših nalog pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov. Miran KEKEC SREDNJEROČNI PLAN TOZD VZMETARNA TOZD Vzmetarna planira v srednjeročnem planu proizvodnjo vzmeti po hladnem in toplem postopku, ter proizvodnjo drugih vzmetnih elementov. Čeprav smo komaj začeli poslovati kot TOZD, že sedaj ugotavljamo, da so naše kapacitetne zmogljivosti prezasedene. S težavo bomo zadovoljili potrebe naših kupcev. Kot nova tehnologija se je na tržišču pokazala potreba po vzmeteh z večjim premerom žice, katere se izdelujejo po toplem postopku. V letu 1981 je potrebno to tržišče temeljito raziskati in si zagotoviti kupce. Ugotavljamo, da so nam proizvondi prostori pretesni, z denarnimi sredstvi za izgradnjo pa TOZD Vzmetarna ne razpolaga. V srednjeročnem obdobju bo vzmetarna vložila vse napore, da bo zagotovila finančna sredstva za razširitev in modernizacijo obstoječega hladnega postopka, ter pristopila k organizaciji toplega postopka izdelave vzmeti. Velik problem v vzmetami jie brez dvoma nabava uvoženega ne-pnomateriala. Zato je nujno potrebno da TOZD svoje proizvode plasira na tuje tržišče in si zagotovi prepotrebna devizna sredstva, ki so potrebna pri uvozu. Za dosego postavljenih oiljev bo vzmetarna v srednjeročnem obdobju morala podvzeti naslednje aktivnosti: — organiižirati delo tako, da bo čim večja porast dohodka iin produktivnosti , — poiskati vire sredstev kateri pogojujejo organižiiranije izdelave vzmeti po toplem postopku, —- še naprej slediti potrebam naših kupcev prvogradnje in dru-gogradnje, — s svojimi proizvodi nastopiti čim bolj prodorno na zunanje tržišče, —- temeljiti na načelih nagrajevanja po delu, TOZD Vzmetarna — izboljšati tehnološko in delovno disciplino ter izkoriščanje delovnega časa, — varčevati z energijo in reprodukcijskim materjaloim, — strokovno usposabljati kadre in skupno z razvojnim sektorjem reševati tehnično, tehnološko in organizacijsko problematiko, — polagati večjo pozornost medsebojnim odnosom v DO in TOZD. Z realizacijo vseh zastavljenih nalog bomo dosegli solidno akumulacijo, ki bo v srednjeročnem obdobju zagotovita normalno rast osebnih dohodkov in povečanje skladov s katerimi je pogojen sam razvoj}. Kostanjevec Konrad ZAOKROŽEVANJE ZEMLJIŠČ V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Ko smo v letih 1977 — 1978 izdelali zazidalni načrt razvoja naše delovne organizacije, smo med ostalimi deli predvideli tudi zaokrožitev zemljišč s pridobitvijo tistih zemljišč, kater je zajemal naš zazidalni načrt. Kot je znano, smo dl zemljišč že pridobili z zamenjavo na severovzhodnem delu naše lokacije, to je na bivšem hmeljišču Kmetijskega kombinata Ptuj. Predvidevali pa smo tudi pridobiti zemljišč v površini 1,6 hektarja od posestnika Kuharja in manjše zemljišče od posestnika Hliša. To manjše zemljišče smo pridobili že v letu 1978, dočim zemljišča od posestnika Kuharja nismo uspeli v tem letu pridobiti iz vzroka, ker se nismo ujeli v ceni. V letu 1979 in 1980 smo se ponovno nekajkrat sestali s Kuharjevimi in želeli oz. si prizadevali, da bi se dokončno dogovorili o plačilu zemljišča, gospodarskega poslopja in stanovanjske hiše. V mesecu novembru lanskega leta nam je to uspelo in smo se dogovorili za sodno ocenjeno vrednost 1,450.000 din. Prav tako smo se dogovorili za rok izpraznitve zemljišča, to je porušitev vseh objektov in očiščenja zemljišča do konca meseca februarja 1982. Pri plačilu dogovorjenega zneska pa nam je pomagala oz. v celoti poravnala Samoupravna komunalna skupnost enota za razpolaganje s stavbnim zemljiščem Ptuj. Ta je namreč v decembru preteklega leta na svoji skupščini sprejela sklep, da se glede na to, da je AGIS že financiral znatna sredstva v Industrijsko cono, zemljišče posestniku Kuharju poravna iz sredstev te enote. S tem je enota za razpolaganje s stavbnimi zemljišči sledila AGIS zahtevam, da se morajo na industrijski coni zemljišča vrednostno poenotiti tako, da ne bo prihajalo do tega, da morajo določene delovne organizacije glede na slabši položaj iz vidika dosedanje obremenitve teh zemljišč z objekti ta zemljišča tudi dražje plačevati. P. J Hiša, ki se bo morala umakniti industriji Predstavljamo vam Biti gasilec, ne pomeni samo humanost, ampak pomeni biti pripravljen v vsakem trenutku pomagati bližnjemu v stiski, ko mu rdeči petelin uničuje premoženje in ne samo takrat, ampak vedno, ko je v nesreči, so prav gasilci tisti, ki so prvi tam, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Ob tem pa se moramo zavedati, da je gasilska dejavnost pri nas zgolj ljubiteljska. To pa ni ovira, da ne bi bili gasilci zelo aktivni. Naše društvo je delovalo v preteklem letu dokaj dobro, res, da so se pojavljali razni problemi, katere smo sproti reševali in krepili moč za boljši jutri. V poslovnem letu so organizirali večjo vajo na objekte TOZD Servisa z ostalimi društvi, ki je zelo dobro uspela. Spomin . . . Največji problem, ki jih tare je prostor za gasilsko opremo. Moramo povedati, da ima društvo tri orodišča in opremo razdeljeno po njih. Še poseben problem je garažiranje gasilskega avtomobila, katerega imajo v Mlinski ulici, društvo pa ima sedež v Rajšpovi ulici. Z razvojem gospodarstva in tehnologije spremljajo vedno bolj nevarni požari, zato si je potrebno nenehno izpolnjevati znanje, tako na teoretičnem, kakor na praktičnem področju. Požarna varnost, gasilska preventiva in represiva so temeljne naloge naših članov, združenih v eni najbolj množični organizaciji, ki izvršuje obveznosti do delovnih ljudi in naše družbe kot celote na raznih področjih nudenja pomoči ob nesreči, po svojih najboljših močeh, znanju in sposobnosti. Pri tem bi dal tudi velik povdarek za vključevanje žensk in mladine v gasilske vrste. Pri srednjeročnih planih so posvetili pozornost povečanju konkretne odgovornosti, tako da bodo uresničevali dogovorjeno stabilizacijsko politiko. To so glede sprejetih obveznosti dolžni tudi v gasilskem društvu zagotoviti takšno obnašanje članstva, ki bo čim bolj zagotovilo uresničevanje sprejete resolucije. Pomembno pri tem je seveda neposredna samoupravna zavest in odgovornost, ki jo morajo nenehno krepiti. Vodstvu DO gre zahvala, da so se danes že sposobni zoperstaviti požaru večjega obsega. Upajo pa, da jim to ne bo potrebno v praksi dokazovati. Do so ti naši fantje pravi in resni pri svojem delu dokazujejo visoka priznanja, ki so jih prejeli na letni konferenci IG društva Agis. Branko Kostevšek, varilec TOZD Avtooprema Rad imam delo gasilca. Lahko bi rekel, da sem s srcem gasilec. Pri tem me vodi misel, pomagati sočloveku, ko mu je ta pomoč potrebna. Da bi lahko še bolje in več pomagal, sem se vpisal v tečaj za gasilske podčastnike. Tu pridobivam teoretično podlago, ki jo bom v praksi, če bo potrebno tudi s pridom koristil. Želim si, da bi lahko obiskal tečaj gas. strojnika, nato pa še ko bom izpolnil pogoje, za gasilskega častnika. Res je, da vsaka ljubiteljska dejavnost človeku jemlje prosti čas, na drugi strani pa ti daje zadovoljstvo, človeka bogati. Priznanje, ki sem ga prejel za 10. leto požrtvovalnega dela v gasilski organizaciji me obvezu- je, da bom delal naprej še bolj zagnano. Edi Podpečan, vzdrževalec kompresorskih naprav Daleč nazaj segajo njegova gasilska pota, vse do leta 1952. Že od rane mladosti koristi vsak trenutek za odhod v gasilski dom, kjer se počuti kot doma. Vsa dosedanja odlikovanja, ki jih je prejel govore, da je gasilec z srcem in dušo. Glas sirene mu je klic, ki se mu nikoli ne upira. Brez pomišljanja ve, kaj mu je storiti. Spremlja ga le misel, da je nekomu potrebna pomoč. Klicu sirene se je odzval okrog 300-krat. V rudniku lignita Velenje je bil v poklicni reševalno-tehnični enoti. V Agis je prišel 1964. leta. Tu se je leta 1965 priključil IGD Agis, takratni TAP. V istem trenutku se je tudi včlanil v Gasilsko društvo Ptuj, kjer je še danes. Vsa ta leta se je gasilsko izobraževal, tako je danes gasilski podčasnik l. stopnje. Opravil je tudi izpit za kontrolo in polnjenje vseh gasilskih aparatov. Gasilskih priznanj ima že zelo veliko in vse to mu nalaga še več zagnanosti in vneme pri delu na gasilskem področju. Mirko Mlinarič, vodja dvoriščne skupine Gasilec sem že dobrih 30 let, in sicer v GD Markovci, kjer sem tudi predsednik nadzornega odbora. V IGD Agis pa sem od 1960. leta. Tudi v tem društvu sem opravljal razne funkcije. Med tem sem se tudi gasilsko izobraževal in sem izprašani ga- silec II. stopnje. Poleg vsega dela, ki ga imam, me vspodbuja misel, da sem kot gasilec bolj sposoben pomagati ljudem, ko jih prizadene nesreča. Čeprav na gasilca pri gašenju požara preži nevarnost, me nič ne more zaustaviti, da ne bi ob kateri koli uri ponoči odhitel k pomoči potrebnim. Spomini, ja spomini, dosti jih je v teh letih gas. staža. Kolikokrat nemočen čuješ mukanje goreče živine. Poskušaš vse da bi pomagal, in srečen sem, ko mi je uspelo rešiti, kar se je rešiti dalo. Za 20 !etno požrtvovalno delo sem tudi prejel srebni gasilski znak. Viktor Kelenc, direktor TOZD Servisi Začetki mojega gasilstva segajo vse od leta 1950. Ljubezen, do gasilstva me je pritegnila najprej k PG društvu Formin. Ko smo začeli v naši delovni organizaciji razmišljati o gasilski desetini, sem bil takoj zraven. Tako sem bil ustanovni član IG društva TAP. Nato pa ustanovitelj ga- silskega društva SIGMA. V vseh teh letih sem opravljal vse vodilne funkcije v društvu. Da mi je to uspevalo govori visoko republiško priznanje III. stopnje, ki sem ga prejel za zasluge pri gasilstvu. Meni ostane samo to, da odlikovancem čestitam in jim zaželim čim manj gasilskega dela. M. Menoni Pokrajinski muzej Ptuj bo izdal v mesecu februarju publikacijo: Skozi viharje v lepšo prihodnost. Publikacija je razdeljena na štiri poglavja: 1. Problematika nemčurstva in ponemčevanje na prelomu stoletja. 2. Revolucionarno gibanje v ptujskem okraju med vojnama. 3. Okupatorjevo nasilje. 4. Spomini na osvobodilni boj ter povojni razvoj. Prednaročila zbira Pokrajinski muzej Ptuj, Muzejski trg, cena 450,00 din Ob prazniku Leto 1381 je pomembna obletnica iz zgodovine naprednega ženskega gibanja, saj mineva v tem letu in prav na 8. marec 71 let, odkar je proglašen 8. marec za ženski praznik. Le kratke besede posvetimo nekaterim izmed tisočerih dogodkov iz zgodovine ženskega gibanja, vemo, da je žena stala na barikadah velikega boja za družbeni napredek človeštva. 8. marec, mednarodni ženski praznik slavijo žene v raznih deželah sveta od leta 1910. Tedaj je na mednarodni socialistični konferenci v Kopenhagenu predlagala nemška socialistka Klara Zetkin, 8. marec za mednarodni ženski praznik. Od tedaj pomeni ta dan bojni klic žensk za enakopravnost z možem. Zaradi tisočletne podrejene vloge žensk v družbi, je bil boj za njeno enakopravnost naporen, vendar pa kronan z uspehom. Bcj za žensko enakopravnost je ozko povezan z bojem izkoriščanega delavskega razreda za novo socialistično družbo, v kateri je ženska mužu enakopravna. Zato je najdoslednejši boj za žensko enakopravnost vodi'a komunistična partija. Najnaprednejše ženske so se v stari Jugoslaviji bojevale proti kapitalističnemu izkoriščanju delavskega razreda, proti nacionalni zapostavljenosti, za novo socialistično družbo. Za ta program najgloblje človeške etike in največjega humanizma, so se najpogumnejše žene dosledno bojevale, za kar jih je buržoazna oblast preganjala in mnoge kaznovala z dolgoletno ječo. Ko je napočilo najtežje obdobje zgodovine jugoslovanskih narodov, obdobje fašistične okupacije je v veiičastnem boju za svobodo delovalo na tisoče žena in deklet. V medvojnem ptujskem okrožju je padlo za osvoboditev 79 žensk. Njihova pomoč v NOB je bila dragocena. Mnoge je okupator zaprl, jih odgnal v taborišča, kjer jih je mnogo umrlo. Največ so za osvoboditev doprinesle žene, ki so zanjo darovale svoie življenje. Na kratko pog'ejmo delež otujskih žena in žena iz ptujske okolice. Nepozaben je lik proleterke Olge Megličeve z Vičave pri Ptuju, matere dveh predšolskih otrok. Bila je obveščevalka, članica ptujskega okrožnega komiteja KP. Na njenem skromnem domu so se zadrževali preganjani organizatorji upora. Okupator jo je ustrelil v jeseni 1942 v Mariboru. Kaj vse je prestala tudi herojeva žena Jožefa Lacko. Preboleti je morala strašno smrt svojega moža, ki ga je nemška policija leta 1942 zverinsko ubila. Tedaj so jo sramotili in z otroki poslali v taborišča, kjer je od gorja umrla. Anica Kaučevič — 18-letno dekle, sekretarka SKOJ-a v ptujskem okrožju. Okupator jo je jeseni 1942 prijel, jo mučil in odpeljal v taborišče, kjer je umria. Ivanka Osojnik, žena partizanskega junaka iz Slovenskih goric je končala od lakote in gorja v koncentracijskem taborišču. Leta 1942 je okupator ustreli! prve sodelavke partizanov v Slovenskih goricah, kmetice, ki so pogumno gledale smrti v obraz. V taboriščih trpljenja so umrle prve upornice. Nemci so aprila leta 1945 pod Pohorjem ustrelili aktivistke osvobodilne fronte. Za vedno bodo imena teh žena vklesana v zgodovino osvobodilnega gibanja ptujskega območja. Podobna je pot še drugih žena, ki so se odlikovale v boju za svobodo, doživele zmago nad okupatorjem in obenem zmago socialističnih sil v novi Jugoslaviji, ki je prinesla ženi v Jugoslaviji enakopravnost z možem. 8. marec bo ostal vedno spomin na revolucionarno pot, ki so jo prehodile jugoslovanske napredne ženske v stari Jugoslaviji in skozi narodnoosvobodilni boj, spomin na tisoče padlih v boju za svobodo in novo Jugoslavijo. 8. marec bo vedno pomenil poziv ženam k sodelovanju v družbe-no-političnem življenju, pri utiranju najboljših oblik samoupravne družbe, kjer bo vodila dejanja oseba, čast in poštenost, dva velika dejavnika na poti v socializem, na poti k napredku, k humanim odnosom v socialistični družbi. M. Menoni Predstava v pfu strem gledališču za člane naše delovne organizacije Zavedati se moramo, da kultura mora postati vsebina našega dela, zavestne ustvarjalnosti in vsestranskega razvoja, a ne le osebna stvar posmaeznikov. Kajti kultura raste iz našega dela in ustvarjalnosti, iz samoupravljanja in razpolaganja s sadovi našega dela ter naše povezanosti s kulturnimi ustvarjalci. Brez večjega znanja in višje kulture bo ogrožen proces dolgoročnega gospodarskega utrjevanja, ustvarjanja samoupravnih odnosov in z njim osvobajanja našega dela in nas samih. Bolj bi se morali vključevati v kulturna dogajanja, dojemanju in kritičnem presojanju umetniških stvaritev. Tako se krepi kultura delovnih in medčloveških odnosov. Ko dajemo oceno uspešnosti opravljenega dela na področju kulture, nam kot ‘jemeljni element še vedno služi le količina in ne rezultati opravljenega dela. Novo kakovost v ocenjevanju bomo dosegli takrat, ko bomo stalno ugotavljali, kakšno kulturno raven, koliko boljše odnose in kolikšno večjo ustvarjalnost smo dosegli tudi zato, ker smo uresničili zastavljene programe na področju kulture. Tudi mi uresničujemo program kulture v naši DO. Zato smo tudi organizirali gledališko predstavo za delavce naše DO. Na programu je bila drama »Zaprti v Altoni«. Bilo je poskrbljeno prav za vse. Tudi zato, da ni člana kolektiva, ki ne videl za predstavo. Da kdo ne bi dobil vstopnice ne more biti izgovor, zato ker smo obvestili vse delavce, da je vstop na predstavo možen tudi brez vstopnice. Če pomislimo, da nas je skoraj dvatisoč, v gledališče, ki je namenjeno našemu kolektivu, pa nas pride le kakšnih sto (100). Malo, mar ne? Sicer pa sem poskušal zapisati nekaj misli tistih, ki so bili na predstavi. Stanko Valenko, voznik vlečne službe TOZD Servisi. Čeprav nisem dobil vstopnice, sem predlagal ženi, da kljub temu greva v gledališče, saj je bilo na plakatih tudi tako napisano. Presenečen sem bil v gledališču. ko sem videl, da ni več ljudi. Mislil sem, da ne bo možno dobiti sedeža, pa sem se prevaral. Dušan Gramc, merilnica DSSS Bil sem na predstavi in bila mi je všeč, čeprav menim, da je bilo nekoliko pretežko in se je človek preveč anagažiral. To se pravi, da človeka ni sproščala. Pa vendar je tudi tako prav. Najbolj me je motilo pri vsem le-to, da ni bilo več ljudi. Pričakoval sem jih več. Na število zaposlenih je prav žalostno, da dvorane z 220 sedeži ne napolnimo. Lipam, da bo drugič bolje. Tu ne mislim, da bi bila predstava boljša, ampak da nas bo v gledališki dvorani več. Predstava mi je bila zelo všeč in lahko je žal vsem tistim, ki niso prišli. Doživeli bi lep in nepozaben kulturni užitek. Mogoče bi bilo bolje, če nam namenite več komedij. Še bom prišel v gledališče. Katica Šeruga, kuharica obrat ODP Predstava »Zaprti v Altoni« mi je bila zelo všeč. Saj so Ptujski gledališčniki že na zelo visoKi igralski ravni, pa čeprav so (Nadaljevanje na naslednji strani) Na obisku pri Danici Ivančič Hladen zimski dan. Snežinke so rahlo, kot bi se upirale, padale na zemljo, kjer se bodo malo pomudile, potem pa se raztopile v pozabo. Odpravili smo se k naši upokojenki Danici Ivančič. Gotovo jih ni veliko, ki je ne bi poznali. Poznali že zato, ker je za vsakogar imela lepo besedo in nasmeh. Pa tudi zato, ker je delala v službi na katero vsi več ali manj mislimo, najbolj pa petnajstega v mesecu. Vsakega dela se je lotevala z vso resnostjo in veseljem. Pa je prišlo, česar se vsi bojimo. Prišla je bolezen. Bolezen, ki je tako močno zrahljala njeno zdravje, da je morala zapustiti delo. Ni pa zrahljala njer.e volje in veselja do življenja. Ostala je vedra in še vedno pripravljena za šalo. In takšna nas je sprejela, ko smo potrkali na vrata lepe hiše v Lovrencu na Dravskem polju. Povabila nas je v prijeten dom, kjer smo malo pokramljali. (Nadaljevanje s prejšnje strani) amaterji. Res pa je tudi, da je ta predstava bila zelo zahtevna. Moral si misliti, da si lahko sledil dogodkom. Mislim, da bi moral biti gledalec tega dela prej seznanjen z vsebino, zaradi lažjega razumevanja. Gledališče sem zapuščala zadovoljna in bogatejša. Komedije bi bile primernejše za delavce. 2e v službi imamo namreč včasih dosti dram. Gotovo pa to ni, in ne sme biti vzrok, za dokaj slab obisk. V gledališče bom še šla ko Do priložnost. Upam, da bo kmalu. V program komisije za kulturno dejavnost pri konferenci osnovnih org. sindikata DO AGIS je predstava, namenjena ženam za njihov praznik. Takrat bo na sporedu komedija »Zdrahe na vasi.« Upam, da bo takrat odziv članov kolektiva številnejši. Nasvidenje v gledališču. M. Menon' Ne vem, kako se bo to leto izteklo, kajti začelo se je zelo slabo. Sicer pa stari pregovor pravi »Začetek slab, konec dober.« Novo leto sem pričakala v bolnišnici, kjer mi je bilo zelo in upam, da bo vsaj tako ostalo, slabo. Sedaj je že veliko bolje Hudo je pozimi. Zame zato, ker sem vedno tako sama. Pozimi moram počakati v postelji, da se vrne mož iz službe, da zakuri. Velikokrat vzamem v roke papir in poskušam pisati. Ko je človek tako sam, mu rojevajo najrazličnejše misli in jaz jih poskušam urejati in tako nastajajo moje pesmi. Če mi to uspeva pa presodite sami. Sicer pa si rada krajšam čas z ročnim delom. Izpod spretnih prstov nastajajo zelo lepi izdelki. Te pa pozneje podarim prijateljem in srečna sem če so zadovoljni. Najbolj pa sem v teh dolgih zimskih urah vesela obiska. Takrat minevajo ure tako prijetno in hitro. Posebej vesela sem obiska bivših sodelavcev. Ti mi lahko vrnejo stare lepe čase, ko sem še bila med njimi. Rada se spominjam nazaj v čas, ko sem še delala. Bilo je dosti dela pa tudi veliko smeha in veselja. Delili smo si delo in težave in lažje smo jih prenašali. Privoščili smo si praznikov kot je »1. april«. Na ta račun je bilo dosti vragolij in smeha. Čas pa je drvel neusmi-jeno, hitro in brez vrnitve. Na vprašanje, kako shaja s pokojnino mi je odgovorila. Človek bi moral znati coprati. Ker pa tega ne vem, se moram pač »stabilizirati«. Že od rane mladosti, ko sem morala pasti krave za kos kruha. Če pa človek celo življenje tako živi, mu odpovedovanja tudi sedaj niso tuja in težka. Res je, da so materialne dobrine potrebne za življenje, vendar pa jaz dajem na prvo mesto zdravje. Žal se človek zaveda tega šele takrat ko zboli. Čas je hitel. Morali smo se posloviti. Povabila nas je naj še pridemo. Obljubili smo ji, da bomo prišli. Ob odhodu smo ji zaželeli veliko zdravja in skorajšnjo pomald, da bo lahko na vrtu med ptičjim petjem in cvetočim drevjem snovala svoje pesmi. M. Menoni Temeljne smeri razvoja TOZD Komerciala Kot je že nakazano v samih simermicah za srednjeročni plan 1981 — 1985 predvidevamo, da bo osnovna dejavnost TOZD Komer-aialla še naprej usmerjena v opravljanje komercialnih poslov pri uresničevanju prometa blaga In storitev. Vendar previdevaimo, da je potrebno to dejavnost v prihodnosti še razširiri.ti oz. dopolniti. Tako bo potrebno vse posle iz naslova prodaje, nabave, izvrševanja transportnih storitev centralizirati v TOZD Komerciala, kot je to predvideno s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka med TOZD Kamerciala In ostalimi temeljnimi- organizacijami. Nadalje je potrebno predmet poslovanja TOZD Komerciala še razširiti in sicer za: — prodajo repromaiteriala — prodaja raznih ostankov materiala — prodaja odpadnega materiala. Spremeniti bo potrebno sistem nabave repromateniala in surovin iz domačega in tujega trgal. Zato bomo na obeh tržiščih nastopali skupno, se pravi za AGIS in to preko TOZD Komerciala. V ta namen bi morali v okviru TOZD Komerciala zagotoviti skupna skladišča gotovih izdelkov in vhodnih materialov. Rni nastopu na tujem trgu je potrebno prav tako enotnost vseh TOZD In to preko TOZD Komerciala in preko zunanjetrgovinskih organizacij, s katerimi že imamo in bomo imeli podpisane posebne samoupravne sporazume. Na področju skupnih planskih ciljev, se v prvi vrsti pojavi želja po izboljšanem asortimamu In s tem prispevali1! k izboljšanju položaja na tržišču. Več programska usmerjenost delovne organizacije dovoljuje razvojne usmeritve posameznih proizvodnih programov na druga področja, kot npr. efektno industrije, strojne industrije, farmacije, servisne službene dejavnosti. Pri odločanju za posamezne proizvode oz. proizvodne programe bomo ilzhajali iz dejstva, da optimalna izkoriščenost delovnih kapacitet, neprekinjena proizvodnja, racionalno koriščenje materiala., doseganje rasti produktivnost;, daje željeno ekonomičnost In rentabilnost proizvodnega cikla. Vse to pa pomeni maksimiranje dohodka in s tem doseganje poslovnih ciljev. Zaradi, preobsežnosti proizvodnega programa bo potrebno v prihodnje posvetiti sami delitvi proizvodnega procesa — programa znotraj avtomobilske industrije, saj bi lahko samo s serijsko proizvodnjo, prispevali k znižanju proizvodnih stroškov In s tem prispevali k večji konkurenčnosti na trgu. Iz proizvodnega programa bo potrebno črtaiti takšne proizvode, ki proizvajajo z izgubo ali pa so na meji rentabilnosti, Seveda bo potrebno pri tem upoštevati kompletnost asortimana napram kupcev. To pa bomo dosegli z novimi, po tehnični liniji izboljšanimi proizvodi, kateri bodo prinašali tudi večjo stopnjo pokrivanja oz. akumulacije. Prav tako moramo računati, do bo dosedanji asordiman doživel zamenjavo, preoblikovanje lin modernizacijo, saj poizvajalci tovornih in ostalih vozil dosedanji program modernizirajo oz. opuščajo posamezne tipe. Cvetka PAPST, dipl. oec. PROJEKT O RAZVIDU DEL IN NALOG Delavci v temeljnih organizacijah pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka po odbitku materialnih stroškov in amortizacije. Tako dosežen dohodek pa razporedijo dalje pogodbene, zakonske, samoupravne obveznosti in čisti dohodek. Čisti dohodek pa se deli na: — sredstva za razširitev materialne osnove, — sredstva za rezerve, — sredstva za skupno porabo, — sredstva za osebne dohodke. Določanje meril za delitev sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke in s tem meril za ugotavljanje vrednosti opravljenega dela mora biti opravljeno po vnaprej določenih kriterijih. Osnovni kriteriji delitve pa so: potrebna strokovnost za delo, količina opravljenega dela in doseženi učinek, vrednost opravljenega dela, obseg odgovornosti, pogoji dela itd. Prav to delitev čistega dohodka pa morajo temeljne organizacije objektivno urediti, sicer lahko nastanejo občutne nepravilnosti, ki izkrivljajo delitev po delu kot eno izmed temeljnih načel naših druž-stični družbeni ureditvi v procesu proizvodnje dobrin in v procesu delitve rezultatov proizvodnega procesa. Uveljavljanje načela delitve po delu in s tem uveljavljanje večje delovne učinkovitosti delavcev v delovnih procesih je nujno pove-benoekonomskih odnosov. Načelo »vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovem delu« izraža novo vlogo delavcev v sociali-zano z razvijanjem možnosti za ugotavljanje delovne učinkovitosti delavcev v delovnih procesih je nujno povezano z razvijanjem možnosti za ugotavljanje delovne učinkovitosti delavcev. Ta namen je mogoče doseči s celotnim mehanizmom metod in tehnik, ki omogočajo čim bolj smotrno in čim bolj učinkovito oblikovanje deleža vsa-sega delavca pri delitvi. Kolikor bolj bodo merila za udeležbo pri delitvi sredstev za osebne dohodke jasno in natančno opredeljena tem bolj bomo uspeli v usmerjanju delavcev k večji delovni učinkovitosti in uresničevali načelo delitve po delu. Z vrednotenjem dela kot znanstveno disciplino pridemo tako do razmerij, ki omogočajo, da za vsakega delavca v delovnem procesu ugotovimo njegov delež pri doseganju učinkovitosti delovnega procesa in na podlagi tega deleža s katerim bo delavec udeležen pri delitvi rezultatov delovnega procesa. Največji del konfliktov v združenem delu, nastopa prav zaradi nesorazmerij pri delitvi ali zaradi nesprejemljivih posegov na področju vrednotenja. Urejanje delitve in vrednotenja po občutki, brez znanj, spoznanj, meritev, brez metodoloških prijemov pomeni tveganje v nadaljnjem poteku delovnega procesa. Prav vsi ti konflikti na področju osebnih dohodkov v delovni organizaciji, kakor tudi obveznosti, ki jih postavlja pred nas zakon, so nas prisilili, da smo se ponovno lotili te zares težavne naloge. Lotili smo se na nov projektni način, kjer se bomo v veliki meri naslonili na izkušnje DO »SAVA« Kranj, ki je to nalogo že opravila, prav tako pa tudi na naše izkušnje na tem področju iz preteklih let. Projekt zajema devet glavnih aktivnosti, vsaka od teh pa po več podaktivnosti, tako da je skupaj sedemintrideset aktivnosti. Vse aktivnosti imajo določen začetni in končni rok, v katerem morajo biti realizirane, prav tako pa so določeni nosilci vsake aktivnosti. Projekt bo trajal 422 delovnih dni, kar pomeni, da bo zadnja aktivnost in s tem celotni projekt končan 26. 7. 1982, seveda pod pogojem, da bodo vse aktivnosti končane v rokih, ki so predvideni v projektu. Končni uspeh je tako odvisen od nas vseh članov delovne organizacije AGIS, ker v bistvu bomo vsi na nek način (posredno ali neposredno) vključeni v realizacijo projekta. Pri izvajanju naloge bomo težili k čim večji pravičnosti, vendar se moramo sprijazniti z dejstvom, da absolutne pravičnosti ni mogoče nikoli doseči. Glavno je, da se odpravijo najbolj kritični primeri neskladja privilegij in izkoriščanja človeka po človeku, s končnim ciljem uresničiti temeljno načelo naših družbenoekonomskih odnosov »vsakemu po njegovem delu«. S pripravljenim projektom, ki ga bomo v nadaljevanju prikazali z vsemi aktivnostmi, želimo uresničiti naslednje glavne cilje: — da se na osnovi tekočih in bodočih potreb, ki izhajajo iz dejavnosti delovne organizacije oblikujejo dela oz. naloge in zanje določijo tiste aktivnosti, ki so pomembne za izbiro delavca za opravljanje posameznih del oz. nalog, —■ da se razmejijo pristojnosti in odgovornosti delavcev, —• da se zagotovi čim bolj učinkovita izraba delovnega časa, —- da se doseže čim popolnejše izkoriščanje proizvajalnih in drugih delovnih zmogljivosti, — da se spodbuja delavce, da se stalno strokovno izpopolnjujejo in s tem zagotavljajo kvalitetnejše izvrševanje del. oz. nalog, —■ da se določi vsebina del oz. nalog, tako da je mogoče vsako delo oz. naloge analizirati in jo uvrščati v razmerje do drugih del oz. nalog, — da se določijo osnove za ugotavljanje analitične vrednosti posameznega dela oz. naloge, ter s tem osnove za nagrajevanje po delu, —■ da se zagotovi stalen in enoten sistem načrtovanja kadrovskih potreb v skladu z razvojnimi programi. Prikaz projekta po glavnih aktivnostih, kratek opis in rokovna opredelitev 1. IMENVANJE KOMISIJE O IZDELAVI METODOLOGIJE O MAKRO, MEŽO IN MIKRO ORGANIZACIJO Naloge: — izdelava metodologije o makro, mezo in mikro organizacije, — javna razprava o metodologiji, — opredelitev makro, mikro organizacije, — samoupravna verifikacija makro mikro organizacije. Rok: 1. 4. 1981 2. IMENOVANJE KOMISIJE ZA IZDELOVANJE METODOLOGIJE IN PRAVILNIKA O RAZVOJU DEL IN NALOG Naloge: — izdelava metodologije, — izdelava pravilnika, — javna razprava o metodologiji in pravilnika, — samoupravna verifikacija metodologije in pravilnika. Rok: 13. 3. 1981 3. IMENVANJE KOMISIJE ZA IZDELAVO METODOLOGIJE STOPNJEVANJA IN VREDNOTENJA DEL IN NALOG Naloge: — izdelava metodologije, — javna razprava o metodologiji, — referendum, — samoupravna verifikacija metodologije. Rok: 31. 3. 1981 4. OPIS DEL IN NALOG IN STOPNJEVANJE Naloge: —- imenovanje osnovnih komisij po TOZD, —• imenovanje strokovno-koordinacijske komisije, —- priprava dokumentacije za opis del in nalog, —- opis del in nalog ter stopnjevanje zahtevnosti pri delu, Rok: 1. 7. 1981 5. VSKLAJEVANJE OPISOV NA VSEH NIVOJIH PO PODOBNIH DELIH IN NALOGAH Naloge: —- usklajevanje se opravi po podobnih delih in nalogah med vsemi TOZD in DSSS, ki opravljajo ta dela in naloge, — usklajevanje vseh del in nalog med TOZD in DSSS. Rok: 28. 11. 1981. 6. IZDELAVA SEZNAMA DEL IN NALOG IN MIKRO ORGANIZACIJE Naloge: —- izdelava seznama del in nalog in mikro organizacije, —- samoupravna verifikacija seznama in mikro organizacije. Rok: 25. 12. 1981. 7. MERITVE MIKRO DELOVNIH POGOJEV Aktivnost izvede služba varstva pri delu. Rok: 28. 12. 1981. 8. VREDNOTENJE DEL IN NALOG Naloge: — vrednotenje del in nalog, — usklajevanje vrednotenih nalog in stopenj na vseh nivojih (po podobnih nalogah in med TOZD in DSSS), — izdelava vrednostnega razvida, — javna razprava po sindikalnih skupinah, —- izdelava celotnega razvida del oz. nalog po TOZD in DSSS, — samoupravna verifikacija razvida del in nalog, —- razporeditev delavcev k delovnim nalogam. Rok: 15. 7. 1982. 9. IZDELAVA PRAVILNIKA O RAZPOREDITVI DELAVCEV K DELOVNIM NALOGAM Naloge: —- izdelava pravilnika o razporeditvi delavcev k delovnim nalogam, — javna razprava o pravilniku, — samoupravna verifikacija pravilnika, — izpis odločb. Rok: 26. 7. 1982. Oddelek za organizacijo Rola Marjan Fotografija, ki nam naj kaj pove . . . Najpogostejši vzroki, ki privedejo do poškodb pri delu Po podatkih službe za varstvo pri delu je v delovni organizaciji AGIS bilo v letu 1980 skupno 136 nesreč pri delu. Tako se je število nesreč v primerjavi z letom 1979 (146 nesreč) zmanjšalo za 10 primerov, to je 7 % manj nesreč kot v letu 1979. V navedenem skupnem številu nesreč so zajete tudi nesreče na poti na delo in z dela (18 nesreč). Posebaj je treba poudariti, da dobimo realnejšo sliko gibanja nesreč, če to primerjamo na število zaposlenih (1000 zavarovancev). Tudi izračun pogostnosti je razviden v razpredelnicah. Šifra dejavnosti Število nesreč na 1000 zavarovancev leta 1977 1978 1979 1980 01 Industrija in rudarstvo 73,6 78,5 78,0 — DO AGIS 99,0 98,0 78,0 70,0 Izračun pogostosti nesreč nam kaže dokaj ugodno sliko. Tako se je v letu 1980 pripetilo 70 nesreč na 1000 zavarovancev, medtem ko se je leta 1979 pripetilo 78 nesreč. V kolikor pa primerjamo pogostost nesreč s stanjem leta 1977, ko je prišlo do kulminacije porasta nesreč in se je sicer tedaj pripetilo na 1000 zavarovancev kar 99 nesreč, to pa pomeni, da je doseženo v primerjavi z letom 1980 zmanjšanje za 29 nesreč na 1000 (zavarovancev. Poprečno število izgubljenih LETO delovnih dni na 1 nesrečo 1977 1978 1979 1980 v SR Sloveniji V DO AGIS 19,4 8,9 17,4 8,7 18,7 19,1 14,5 Poprečno število izgubljenih LETO delovnih dni na 1 delavca 1977 1978 1979 1980 v SR Sloveniji 1,1 1,0 1,1 v DO AGIS 1,1 1,1 1,5 0,97 Podatki kažejo, da resnost nesreč računajoč izgubljene delovne dneve poprečno na eno nesrečo v rahlem padu, pravtako tudi povprečna izguba delovnega časa na enega delavca. V letu 1970 je prišlo povprečno na eno osebo 19,1 izgubljenih dni, leta 1980 pa je izguba padla na 14,5 delovnih dni. Število izgubljenih delovnih dni na enega zaposlenega je padla iz 1,5 dneva na 0,97 delovnih dni. POMANJKLJIVOSTI, VZROKI IN VIRI NESREČ Ocena stanja varstva pri delu po rezultatih gibanja nesreč pri delu v letu 1980 v primerjavi z letom 1979 je dokaj ugodna. O podrobnejši analizi nesreč glede pomanjkljivosti, vzrokov in virov' nesreč pa moramo žal ugotoviti, da je vedno premalo storjenega in da so rezultati še vedno preskromni. Ob večji in poglobljeni zavzetosti, dejavnosti na tem področju moramo doseči še boljše rezultate. Predvsem se moramo zavedati, da znanstveno raziskovanje vzrokov nesreč in varstvena zakonodaja samo po sebi še ne nudita zadostnega jamstva na uspešno borbo proti nesrečam. Neštetokrat je že dokazano, da ima pri tem prvo in zadnjo besedo človek sam od katerega znanja, volje in hotenja je odvisno ali se bo ravnal po varnostnih navodilih ali ne. Kot že rečeno se nam je v naši DO zgodilo v minulem letu 136 delovnih nezgod, od tega 4 težje delovne nezgode in 18 nezgod na poti v ali iz službe. Za odpravo teh vzrokov, ki privedejo do poškodbe pri delu je potrebno, da vemo v kakšni obliki se nam najčešče pojavljajo in na katerih delovnih mestih: 1. Nesmotrn in nezanesljiv način dela Delavci na svojih delovnih mestih vse preveč premišljujejo o problemih, ki jih težijo bodisi doma ali v službi. Premišljujejo o rešitvah osebnih problemov, premajhno pozornost pa polagajo resnemu načinu dela. Velik vpliv na število nesreč pri delu ima prav gotovo tudi norma. Nemalokrat se nam zgodi, da je prišlo do nesreče, ko je delavec v težjem obsegu norme pozabil na nevarnosti, ki se na njegovem delovnem mestu pojavljajo. Med te činitelje lahko štejemo tudi delovno dobo delavca na delovnem mestu, saj se delavec po določenem času popolnoma avtomatizira in ne misli na važne gibe ali varno delo. V naši DO se je zgodilo 17 nesreč pri delu za katere je vzrok nesmotrn in nezanesliv način dela ali 12,5 % vseh nezgod. M. Neuporaba osebnih zaščitnih sredstev Uporaba osebnih zaščitnih sredstev je bistvenega pomena za odpravo lažjih poškodb pri delu. Delovna organizacija porabi za to velika sredstva za nabavo osebnih zaščitnih sredstev, do katerih pa je odnos zelo slab. Mnogokrat najdemo cele rokavice, čevlje in podobno založeno in pozabljeno v garderobah, delovnih mestih in drugje. Tudi uporaba ni zadovoljiva, saj mnogo dela opravimo brez zaščitnih Sredstev. Od 136 primerov je zaradi neuporabe osebnih zaščitnih sredstev prišlo do 26 poškodb pri delu, kar je v procentih 19 % vseh nezgod. III. Neuporabni pogonski in obdelovalni stroji Delovne priprave in naprave so pretežno nezaščitene (predvsem štančna orodja) glave vijakov izrabljene ipd. Veliko nelovnih priprav 'in naprav je v naši DO brez ustrezne dokumentacije, nepregledane napake pa so povečini le inprovizirano odpravljene. Dovolj zgovorno nam pove kakšno je stanje naših delovnih priprav tudi dejansko Stanje poškodb pri delu za katere so vzrok neizpravni pogonski in obdelovalni stroji. To so le najčešči vzroki nesreč pri delu, ki so v minulem letu 'botrovale k skupnemu številu nesreč. Zraven njih so še: — Neizpravna ročna orodja (število primerov) 8 ali 6 % — Neprimerne tehnične zaščite 17 ali 12,5 % — Neuporaba tehničnih zaščitnih naprav 12 ali 9 % — eNuporaba osebnih zaščitnih sredstev 4 ali 3 % — Neurejeni delovni prostori 13 ali 9,5 % — Tehnološki postopek 2 ali 1,5% Izobraževanje delavcev s področja varstva pri delu ima za sam potek varnega načina dela in zmanjševanje nesreč pri delu zelo velik pomen. Organizacija združenega dela je dolžna poskrbeti, da vsakdo, preden je razporejen na delo, spozna delovne pogoje in nevarnosti dela, 'oz. ukrepe in sredstva za varstvo pri delu, med zaposlitvijo pa skrbeti za njegovo vzgojo in izpolnitev njegovega znanja s področja varstva pri delu. Delavca je pri prvi ali kasnejši razporeditvi na delovnem mestu treba poučiti zlasti: — o nevarnostih, ki preti pri delu delavčevemu zdravju oziroma življenju, — o najprimernejšem načinu dela, ki delavcu zagotavlja varnost pri delu, — o varstvenih ukrepih, ki jih mora delavec upoštevati in o okoliščinah, ki take ukrepe zahtevajo. (Nadaljevanje na 10. strani) Misel in delo Edvarda Kardelja Pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto konkretnih pravic, obveznosti in odgovornosti, posebno kar zadeva uporabo, upravljanje in razpolaganje z družbenimi sredstvi in dohodkom, kakor so pravica in dolžnost delavcev, da samoupravno organizirajo združeno delo, se pravi, da pod pogoji, določenimi z zakonom, organizirajo temeljna organizacijo združenega dela, da odločajo o združevanju v delovno in sestavljeno organizacijo združenega dela in v druge oblike združevanja, pravica, da izločijo temeljno organizacijo iz sestave delovne organizacije in druge pravice. Vse te pravice, obveznosti in odgovornosti sestavljajo kompleks konkretnih in neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, določajo položaj in vlogo delavca kot dejanskega subjekta v združenem delu kakor tudi njegov položaj v družbi nasploh. Ves ta kompleks pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev neposredno izhaja iz pravice do samoupravljanja oziroma iz pravice dela z družbenimi sredstvi. Opozoril bi samo na nekatere oblike in način uresničevanja teh pravic, kar prav tako bistveno prispeva k takšnemu samoupravnemu in družbenemu položaju ter vloge delavcev, kajti pravice same po sebi, pa naj bodo še tako lepo formulirane, bistveno ne spremenijo položaja človeka v družbenih odnosih, če se ne uresničujejo v praksi in če niso zagotovljena sredstva, poti in način njihovega uresničevanja. Na primer v temeljni organizaciji združenega dela nihče razen delavcev ne more odločati o njihovem delu in o rezultatih njihovega dela, se pravi o dohodku. Pravica delavca, da odloča o odhodku temeljne organizacije združenega dela — ki je omejena samo z enako pravico drugih delavcev v združenem delu — je ena izmed temeljnih oblik uresničevanja pravice do samoupravljanja oziroma pravice dela z družbenimi sredstvi. (Iz knjige »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«) Izdelki upokojenke Danice Ivančič (Nadaljevanje z 9. strani) Poučevanje delavcev naj bo teoretično in praktično. Znanje delavcev s področja varstva pri delu se kontrolira po preteku določenega časa, katerega določi DO v samoupravnem sporazumu o varstvu pri delu. Z izobraževanjem delavcev hočemo doseči tisto stopnjo znanja delavcev o varnem načinu dela, da se bodo na svojem delovnem mestu znali varno obnašati in da bodo s svojim varnim načinom dela zmanjševali možnost pojavljanja nesreč pri delu. Uspešnost končnih rezultatov zavisi od tega, koliko bodo vsi delavci, posebej na vodilnih delovnih mestih, ter družbeno politične organizacije in organi upravljanja, ugotovile, da je varnost pri delu sestavni del tehnološkega procesa in v kakšni meri so pripravljeni prevzeti odgovornost za varno delo. SVD Cilji rekreacije Dosedanje delovne izkušnje, zlasti še slaba udeležba na množičnih organiziranih akcijah (TRIMI, turnirji) so me privedle do misli, da bi morda bilo koristno, da bi sodelavcem posredoval nekaj osnovnih teoretičnih spoznanj o rekreaciji, o njenem pomenu in o oblikah, v kakršnih se izvaja. Gotovo je, da te teoretične osnove bistveno ne bodo spremenile mišljenja o športni rekreaciji, odnosa do te dejavnosti, nekaj pa bo k pravilnem odnosu vendar le pripor moglo. Tehnično visoko razvite države posvečajo razvoju rekreacije vedno večjo pozornost. Njihovo prizadevanje je, da bi z rekreacijo dosegli cilj visoke produktivne sposobnosti človeka in paralizirali velik porast, posamezniku in družbi škodljivih pojavov, ki se množijo s povečano količino prostega časa. Pri nas ima rekreacija širši pomen in cilj, kot ga določa zahod-no-kapitalistični družbeni sistem. Nam namreč ne gre samo zato, da z rekreacijo dosežemo večjo produktivnost in da zdravimo posamezniku ter družbi škodljive pojave, ampak tudi zato, da bi bil človek pri delu in življenskem okolju takrat, ko ne dela, srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe. To je končni cilj rekreacije, ki pa ni samo njen, ampak je cilj družbenega prizadevanja. Ta cilj dosega rekreacija z izpolnjevanjem vrste nalog. Naloge rekreacije Zaradi lažjega pregleda delimo naloge rekreacije na tri področja in sicer: 1. biološko, 2. psihološko, 3. sociološko. S primernim gibanjem omogočimo mlademu organizmu rast in pravilen telesni razvoj. Prezgodnja obremenitev s težjimi športi povzročajo pri mladini upadanje telesne in umske moči, zato je športno rekreiranje mlademu organizmu življenska potreba in nuja. S športnimi rekreacijskimi aktivnostmi v vseh starostnih stopnjah omogočimo pravilno in med seboj skladno delovanje notranjih organov, pravilno držo telesa, s čemer preprečujemo možnost telesnih deformacij. Zato je rekreacija važen preventivni u-krep saj z njo utrjujemo organizem proti boleznim prilagajamo organizem na temperaturne spremembe. S športno rekreacijskimi aktivnostmi sproščamo prenapete mišice, preaktivne živce ali vsaj blažimo ritem in tempo življenja, ki izčrpuje, preutruja organizem. S športno rekreacijskimi aktivnostmi ohranjamo in boljšamo vitalnost, razpoloženje, tja v starost ohranjamo in boljšamo delovno sposobnost s tem, da uravnavamo odnos med eno-straskim gibanjem pri delu z vsestranskim gibanjem pri rekreira-nju ter da uravnavamo odnos med izrabo fizične in psihične energije. Psihološke naloge se nanašajo na vpliv, ki ga imajo rekreacij- ske aktivnosti na duševnost človeka, na miselne stike z ljudmi. Z rekreacijskimi aktivnostmi sprožimo pozitivne čustvene vrednote, občutek zadovoljstva, veselja in sreče. Z rekreacijskimi aktivnostmi omogočimo boljši stik z zunanjim svetom, da bi ga bolje in popolneje doživljali ter tako dvigali kvaliteto stika z ljudmi ter prisvajali družbene in zlasti moralne norme, blažimo pojave samoljubja, nezvestobe, domišljavosti, pretirane skromnosti, hazarda, kriminala, omamljanja z mamili, delomrzništva in druge navlake, ki kvari miselno zdravje človeka. Z rekreacijskimi aktivnostmi razvijamo zdrav duh tekmovalnosti, kritičnost, simpatijo do ljudi, prirode in družbe ter voljo za u-stvarjalno delo. Sociološke naloge rekreacije se nanašajo na vpliv, ki ga imajo rekreacijske aktivnosti na povezanost med ljudmi raznih družbenih in delovnih položajev ali socialnih enot. Z rekreacijskimi aktivnostmi izpolnimo ljudem prosti čas, organiziramo prirodno okolje primerno za rekreiranje, ustvarjamo možnost zdravega uveljavljanja med prijatelji, znanci, ustvarjamo čut kolektivnosti, tovarištva, pripadnost kolektivu, narodu in zvezni državni skupnosti, — ustvarjamo pogoje in možnost za izpolnjevanje v družbenem sodelovanju, — pomagamo družini s tem, da jo združi v istem uživanju in doživljanju. V naslednji številki nekaj misli o aktivnem počitku med delom in razmišljanja o poskusu u-vedbe te oblike rekreacije. M. Š. »Zdrav duh v zdravem sodu« OČKA, MAMICA, VRNITA SE ZDRAVA Parole s takšno in podobno vsebino sem videl ob svojem prvem vstopu v proizvodne prostore tovarne. Vtisnile so se mi globoko v spomin, saj so bile izobešene na najbolj vidnih mestih z namenom, da zaposlene opozarjajo na nevarnosti, ki jih skriva proizvodni proces. Takšne in podobne napise vidimo tudi danes v proizvodnih prostorih naših delovnih organizacij, vendar v tem sestavku ne nameravam razpravljati o njih, ampak o varnosti naših delovnih ljudi na poti od doma do delovnega mesta in obratno. Koliko otroških src vsakodnevno s podobnimi željami, kot je v naslovu tega sestavka, pričakuje enega ali oba starša in koliko je staršev, ki se vrnejo z delovnega mesta invalidi zaradi nesreče na poti med tovarno, uradom ... in domom ali pa se sploh nikoli ne vrnejo. Otroci so izgubili očeta ali mater, družba je izgubila svojega člana, delovna organizacija pa svojega delavca. Izguba pa je največja ravno za tiste, ki niso nič krivi, to je za otroke in ti bodo v takšnih primerih naši sodniki. Sodba ne bo takšna, kot jo izrekajo senati naših sodišč, ampak tiha in za nas mnogo težja. Imel sem priložnost videti takšne otroke in žene odete v črnino, ki jim je tovarna ali pa cesta med tovarno in domom vzela očeta, moža. Prihajali so v tovarno, besede so bile redke, oči pa so izražale obsodbo in vprašanja: zakaj tako? Kajti otroci ne poznajo in ne priznavajo v takšnih primerih olajševalnih okolnosti kot razna sodišča. Če izhajamo iz načela, da je človek največje bogastvo naše samoupravne socialistične družbe, bi se morali resno zamisliti ob prebiranju raznih črnih kronik, ki jih vsakodnevno prinašajo naši dnevni časopisi, saj te pronike in tabele mrtvim ter ponesrečenih skrivajo usode članov naše samoupravne socialistične družbe. K vsemu temu pa še moramo prišteti materialno breme, ki je tudi ogromno. Ob prebiranju podobnih črnih kronik, se mi vedno vsiljuje vprašanje: koliko smo kot družba storili, da bi našega človeka obvarovali takšnih in podobnih tragedij? Podobna vprašanja se mi porajajo zjutraj na poti na delo in popoldne domov, ko gledam množico ljudi zaposlenih v naši in drugih DO na območju ptujske industrijske cone, kako prečka tire železniške proge izven urejenega prehoda. Če dobro o vsem razmislim, pridem do ugotovitve, da smo v tem primeru za varnost ljudi poskrbeli s tem, da smo na vsaki strani tirov postavili kamne z napisom: »HOJA ČEZ TIRE PREPOVEDANA« to pa je več, kot premalo. Če izhajamo iz tega, da smo na eni strani železniške proge planirali industrijsko cono s tovarnami, na drugi strani pa smo zgradili avtobusno postajo in planirali ter zgradili stanovanjska naselja, potem lahko ugotovimo, da nismo dovolj poskrbeli za varen prihod ljudi na delo in odhod z dela. Videti je, da se za rešitev tega problema niso dovolj angažirale DO na tem območju, kakor tudi ne celotna skupnost območja občine Ptuj in lahko zahvalimo samo sreči, da se ni zgodilo že več tragedij. Nekdo bo mogoče dejal, da imamo v Ptuju za prečkanje proge urejen železniški prehod, vendar temu ni tako. Pri opa-žovanju prometa na tem prehodu ob dnevnih konicah, lahko hitro ugotovimo, da ob gneči vozil, ki tam vlada, pešci nimajo prostora ža VAREN prehod. Poglejmo v ne tako daljnjo preteklost, pa bomo ugotovili, da je v času, ko je bila frekvenca prehodov čez železniško progo napram današnji enaka ničli, obstajal v Ptuju prehod pod progo. Ta prehod je sedaj opuščen, vendar še obstaja. Bilo bi ga treba pregledati in ugotoviti, če obstajajo kakšne možnosti za ponovno aktiviranje, če ne pa bo treba iskati drugačno rešitev, kajti sreča ne bo vedno na naši strani. Spomnimo se samo koliko človeških življenj so terjali in še terjajo nezavarovani železniški prehodi, na katerih so bile odstranjene zapornice, ki so nekdaj opozarjale vozove z živinsko vprego, da se bliža vlak in da je treba počakati, danes pa jih ni, ko bi bile neprimerno bolj potrebne. V nadaljevanju tega sestavka bi rad spregovoril še nekaj o Rajšpovi cesti, ki je speljana med posameznimi TOZD-i in obrati naše delovne organizacije. Na tej cesti so delavci naše DO pri prehodu iz enega obrata oziroma TOZD-a v drugega, ravno tako izpostavljeni prometni nevarnosti, saj je ta cesta javna in večina voznikov motornih vozil temu primerno oziroma neprimerno po njej tudi vozi. V zvezi s to cesto so bila postavljena že tudi vprašanja, vendar konkretnih rešitev do sedaj še ni bilo. Menim, da bi v bodoče bilo potrebno v takšnih in podobnih primerih med delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in širšo družbeno skupnostjo mnogo več prizadevanj in sporazumevanj, če hočemo, da bodo črne kronike naših dnevnih časopisov manj črne in manj krvave. Ohranimo našim otrokom mirno in brezskrbno otroštvo ter jih obvarujmo tragedij, ki jih povzroča današnji promet, vsaj toliko, kolikor je v naši moči! Ne jemljimo novice o smrti človeka na cesti, katerega ne poznamo, kot da je to nekakšen tujec, ampak je to naš človek, naš krajan ... in vedno imejmo pred očmi, da se danes ali jutri lahko kaj takšnega pripeti tudi nam in našim najbližjim. A. M. RODICA IZ OPD Osnovni cilj družbene prehrane v organizacijah združenega dela je, da delavcu zagotovi raznovrstno, po hranilni in kalorični vrednosti ustrezno, higiensko neoporečno hrano. Organizirana prehrana je med najpomembnejšimi dejavniki pri oblikovanju družbenega standarda. In prav to je bilo vodilo pri združevanju sredstev za izgradnjo obrata družbene prehrane. Uspelo nam je 5. 8. 1977 odpreti lep obrat družbene prehrane. Trditi upam, da uspešno služi svojemu namenu. Vendar moramo ugotoviti, da nas vsako leto znova inventure osupnejo, kajti takrat vidimo, da je iz OOP »izginilo« veliko jedilnega pribora in solnikov. Kam izginejo? Domov? Gotovo ne! Saj so na jedilnem priboru vtisnjeni znaki AGISA, ki gotovo ne morejo biti okras pogrnjene mize doma. Mogoče le nekaterim, ki so zbiralci takšnih eksponatov. To je naše ogledalo, ki nam ne more biti v ponos. M. Menoni Tone, predlagam da ta lokal postane naš TOZD ZAKAJ NISO VARNOSTNIKI V VARNOSTI LJUBLJANA V obnaMnavo je podan predlog o prenosu fizičnega varovanja premoženja iz delovne organizacije AGIS na delovno organizacijo Varnost Ljubljana TOZD VAROVANJE premoženja Maribor kot speciaifi-zinano organizacijo za fizično im tehnično vanoivamjje družbenega premoženja. Služba za varovanje diružebnega premoženja v delovni organizaciji je organizirana v splošnem sektorju. To službo opravlja 28 varnostnikov na šestih vratarnicah, kjer so uvedeni različni časi varovanja. Na petih vratarnicah traja varovanje 24 ur vsaki dan, na eni vratarnici 16 ur na vse delovne dneve v tednu in sobote, ter na eni vratarnici 8 ut na vse delovne dneve. Že dalj časa ugotavljamo, da varnostna služba svojih nalog ne opravlja zanesljivo, kar je najbrž vzrok domačnost In odnos drugih delavcev do varnostnikov, ki je vse prej kot korekten. Varnostniki so pri svojem delu ovirami, saj so izpostavi jeni vsem mogočim žaljivkam in grožnjam, ko vztrajajo na doslednem izvajanju predpisanih nalog. Obenem pa je treba povedati, da tudi nekateri varnostniki svojega dela ne opravljajo kot bi morali, zlasti ponoči, ko na delu zaspijo. Vseh takšnih pojavov, kljub raznim ukrepom nismo mogli odpraviti. To je osnovni razlog, da hi se ta funkcija prenesla na delovno organizačijiO, ki je specializirana za takšna dela im je to njena osnovna dejavnost. TOZD — Varovanje premoženja s predloženo ponudbo in osnutkom pogodbe zagotavlja, da bo s svojo službo fizičnega varovanja zagotovite varnost premoženja, naprav im objektov pred uničenjem, poškodovanjem, tatvino 'in drugimi oblikami škodi ji vstva, da se zavarujejo življenja ljudi, -njihova premoženja, preprečujejo lin odkrivajo kazniva dejanja ter prijemajo storilci (kaznivih dejanj z načini im Oblikami, ki jih določajo im omogočajo predpisi. Nadalje ugotavljala istovetnost neznanih oseb znotraj ali v bližini organizacije, ki jo varuje, preprečevalo nepooblaščenim osebam vstop v določene prostore ailj dostop k objektom In vodila nadzor med upravičenostjo izhodov delavcev med delom, ob koncu dela, ter evidentirala druge podatke, ki jih Je dolžan zbirati; po poprejšnjem dogovoru z delovno organizacijo. Stroški za tako organiziraon varovanje znašajo mesečno 495.000.— dim po ponudbi za leto 1981. Ivan POLANEC IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA V članku, ki ga objavljamo v tej številki našega glasila se obravnava pomen določanja prioritetne liste pri dodeljevanju stanovanj, isti pomen pa ima ta prioritetna lista tudi pri dodeljevanju kredita za individualno stanovanjsko izgradnjo. Ta članek objavljamo v upanju, da se bomo z njim seznanili in da bomo tako lahko dosledno upoštevali čas, ko naj se sestavi prioritetna lista prosilcev, da bo temeljila na pravičnih osnovah, to je na osnovah, ki nastopajo v času do konca razpisa za dodelitev stanovanja oziroma kredita za individualno stnovanjsko izgradnjo. Članek je bil objavljen v Delavski enotnosti, dne 8. 11. 1980 in ima glede na to, da je bil objavljen in izpeljan šele pred kratkim, vsekakor večji pomen. Piiše Ivan Žužek Pnioriitetna teta priičakavaloev stanovanj se Lahko spremeni, če se spremenijo razmere pri posameznih pričakovalo!!!. Dieliavci v organizacijah združenega dela samostojno odločajo o tem, kako bodo določali vrstni ned pričakoval cev stanovanj. To določijo v samoupravnem splošnem aktu, ki so ga po zakonu o stanovanjskih razmerjih dolžni sprejeti, če hočejo dodeljevati stanovanja svojim delavcem. V delovni organizaciji so predvideti, da se pred koncem koledarskega leta sestavi prioritetna lista pričakovalcev stanovanj, ki se upošteva v naslednjem letu. Tako je bila sprejeta v decembru 1978 prioritetna ista, ki naj bi Mila v veljavi leta 1979. Posebej je predvideno, da sestavlja prioritetno listo stanovanjska komisija, ki mora ob konkretni delitvi stanovanj upoštevati spremenjene razmere. Razmere, ki se upoštevajo' pni določitvi vrstnega reda pa so: stanovanjske razmere, število družinskih članov, delovna doba, socialne razmere, zdravstveno stanje itd. Pravilnik o dodeljevanju stanovtnj pa predvideva, da ima pravico do stanovanja tisti delavec, 'ki zbere največ točk po korigirani, prednostmi isti, ki jo pred delitvijo stanovanj sestavi komisija. Prav zato je prišlo1 do položaja, v katerem je ema izmed delavk, ki po prvotni prednostni listi ne bi' dobila stanovanja, zbrala največ točk zaradi spremenjenih družinskih razmer, saj se je po sestavi' prvotne prioritetne liste porodila, rodili se je otrok, razen tega pa se je družina preselila še v manjše stanovanje, pnavtako podnajemniško, kot je bilo prvo, v katerem je poprej stanovala. Druga delavka, tki se ji' .razmere po sprejemu prioritetne liste niso spremenile An ki je Mia po prvotni listi pred delavko, ki je dobila stanovanje, je sprožila pred sodiščem združenega dela postopek, češ da je prizadeta v svojih pravicah, saj bi se morale upoštevati le razmere, ki so obstajate pred sprejemom liste. Talko stališče je zavzelo tudi sodišče prve stopnje, pri čemer je poudarilo, da se ne morejo upoštevati, vse spremembe v pogojih, saj v nasprotnem primeru sestava varstnega reda oziroma prioritetne iste za celo koledarsko leto ne bi imela nobenega smisla,. Odtočilo je tako, da je razveljavilo sklep o vrstnem 'redu in namočito delovni organizaciji, da mora upoštevati prvotno določeni vrstni red. Pritožbeno sodišče pa je zavzeto' drugačno pravno stališče In jo zato ugodilo pritožbi delovne organizacije in zahtevek delavke zavrnilo. Pri tem jie poudarilo, da se delavci v samoupravnem splošnem aktu lahko dogovorijo, da bodo upoštevali delavčeve stanovanjske in druge razmere ob vsakokratni delitvi stanovanj, da pa bodo ob koncu vsakega leta ugotovili stanovanjske potrebe delavcev In sestavili prioritetno tisto. Ta lista je v bistvu pogojni vrstni red, ki velja tudi ob delitvi 'Stanovanj, seveda pod pogojem, da se razmere, ki so bite upoštevane ob času sestave tete, niso spremenile. Spremenjene razmere pri posameznem pričakovalcu stanovanja lahko vplivajo, da se njegov 'položaj v vrstnem redu izboljša, lahko se pa tudi njegova možnost pridobitve stanovanja zmanjša, če so se mu stanovanjske, družinske ali druge razmere spremenile. PRAVNA SLUŽBA Ne, šef, saj ne zabušavam, le papir štedim! Kaj ti ne znaš stružit druge oblike? POROČILO 0 POSLOVANJU OOP V LETO 1980 V letu 1980 smo pripravili 429.828 malic za delavce DO AGIS in 106.382 malic za zunanje koristnike. Za izdelavo teh malic smo porabili 8.928.319,57 din. Povprečna cena materiala v malici za leto 1980 je bila 16,65 din. Zunaoii odjemalci toplih malic pa so Mi naslednji: IGO VELENJE TOZD ELEKTRONIKA PTUJ IMP TOZD ELEKTROKOVINAR PTUJ KK PTUJ DE TURNIŠČE DRAVSKE ELEKTRARNE FORMIN OERTUS TOZD POTNIŠKI PROMET PTUJ HORVAT SLAVKO SPLOŠNO STRUGARSTVO PTUJ KK PTUJ TOZD TEHNOSERVIS PTUJ GRADIS MARIBOR DELOVIŠČE GUMARNA PTUJ V letu 1980 smo z zadovoljstvom ugotovili, da je ODP stožil svojemu namenu, toda nehote se sprašujemo, zakaj je pri določenih jedilih v jedilnici nepopisna gneča, kot je sicer prazno. Znano nam je, da delavci vsega ne jedo, kar pripravimo lin se zato sprašujemo, kaj potem ti ljudje jedo. Poostriti bo potrebno kontrolo tajnic im poenterk o vračanju blokov za dneve, ko delavec ni upravičen malice. Nekateri koristijo dvojne bloke in še celo tiste, kjer so ljudje na dopustu ali na bolniški, zaradi česar je ODP oškodovan. V letu 1986 smo imeli težave s toplo vodo, shranjevanje živil (hladilna kontura), skladišče embalaže, odlaganje odpadne hrane (pomije). Vse te investicije smo v letu 1980 predvidevali im planirali, vendar razen prostora za odpadno hrano (pomije) nii bilo realiziramo. Denar, ki je bil namenjen (amortizacija) za investicije, se je porabil za sofinanciranje skupne plinske postaje s TOZD TAP. Najbolj pereč problem v ODP je topla voda. V ilustracijo dajem, da že od začetka obratovanja v ODP nimamo na voljo dovolj tople vode, saj imamo samo tri bojilenje, kil držijo po 120 1 vode. Ti bojlerji so še za kuhiinjo premalo, kaj pa še za pamtovanje posode (im jedilnega pribora. Vodo za pomivanje posode moramo greti posebej v kotlu iz 'katerega nosimo vodo iz enega konca kuhinje na drugi konec v vedrioah v pomiva linico. Ker ni redne tople vode, je tudi vzrok, da se porabi veliko več čist® (oet, pralna soda, pralni prašek). Dnevno se v povprečju pomije 3000 komadov posode im enako število tudi pribora. Kot je znano že iz sanitarnih predpisov, kuhinja ne sme biti brez tople vode. Bili smo že tudi opozorjeni s strani sanitarne inšpekcije. V letu 1981 moramo čiimprej tudi Opremiti delrtno mesto Formin, kjer je Gradis že izpraznili prostore kuhinje im pomiivailmiice. Sedanje stanje delilnega mesta, na 'Forminu ne ustreza sanitarnim predpisom. V letu 1980 smo odprli tudi novo deli l no mesto na Forminu, kamor smo mameistillii tudi novo delavko, ki (ima deljen detovmi čas. Dopoldan dela :od 9. do 12. ure Sm popoldan od 17. do 19. ure. Malica se dostavlja z avtomobilom ODP. S tem so nastali tudi večji stroški prevozov in izplačevanje nadur za popoldansko dostavo malic na delilno mesto Breg lin Formin. Zvišalo se nam je število zaposlenih od 22 na 23 delavcev. V preteklem letu smo imeli 297 dni bolniške in 559 dni fetmiih dopustov. V letu 1980 smo (imeli redne in Izredne kontrole s strani sanitarne Inšpekcije SO Ptuj im zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Pregledi' (im odvzeti vzorci v preteklem letu so bili pogodbeno naročeni pri Zavodu za zdravstveno' varstvo Maribor lim so bili vsi meo-porečeni ter so ustrezali normativom. Sanitarna 'imšpekdija SO Ptuj je izvršila 9 pregledov lin izrekla 7 mandatnih kazni. Izdana so bila tudi navodila o poostrenem režimu pri pripravi jedil im Osebni higieni. Ta navodiila smo vzeli na znanje im jih začeli dodatno izvajati. Vodja ODP Branko Pintarič Pustni običaji v okolici Ptuja Maske in običaji so stare kulturne prvine, ki so globoko vrasle v organizem ljudske kulture posameznih narodov. Bile so znane že v najstarejših obdobjih človekove zgodovine. Vsako posamezno zgodovinsko obdobje, pokrajina, sleherno ljudstvo je svetu mask in običajev dodajalo nekaj novega, svojega in menjalo staro izčrpano. Zato se nam danes ponuja zelo pestra slika, kar velja zlasti za Haloze, Slovenske gorice, predvsem pa Ptujsko in Dravsko polje. Ohranile so se predvsem tiste šege, ki so bile najtesneje po- vezane s poljedelčevo borbo za obstanek in eksistenco življenja, z ohranitvijo rodu, z rodnostjo zemlje, uspavanjem domačil živali in podobno. Ker se z odhodom zime in pričetkom pomladi začenjajo kmečka dela na polju, so ti obredi povezani predvsem s tem časom. Tu so najpomembnegši kuranti, ruše, piceki, orači in podobno. Med pustne običaje v okolici Ptuja moramo prišteti še dva spomladanska magična lika, ki sta že opuščena: to sta pustni ogenj (sorodno sežiganje fašen-ka) in obredno guganje. J. Š. Stabilizacija Za »pusta« lasuljo bom kupila im z njto triimaijsto onko sknifa. Vzela bom šminko im črtalo ter še zadnje tri črke spremenila. Hlače bom oblekla in palico v roke vzela, nikogar se ne bom bab, ker »štabi ISziiran« bom postala. Nato na delo bom krenita! Najprej se bom kot ura budilka navila, da bom lahko tržnega inšpektorja prebudita Zatem bom kanto benzima vzela, z njim vse stare cenike sežgala •in najmaj-novejšega dobro zavarovala. In preden se bom odkrita,, bom s palico še delegatom čut za odgovornost potiskala. Enkrat za vselej jim bom naročite, da naj seme najprej očistijo, nato šele sejejo! Samo tako bomo čisto želi •im drug drugega manj pleli. Danica IVANČIČ V!jr=iir/~T^ ^TOVAPlf, A /It tAHt-SO A*TO 7*OB4KVS1T£- £-/SA//0, A/Or JT f/OT/l £7¥A Dobra udeležba na veleslalomu Lepa sončna sobota je privabila na še zasneženo Pohorje veliko število ljubiteljev zimske rekreacije. Privabilo je tudi naše sodelavce, ki so se udeležili internega tekmovanja v veleslalomu. Število udeležencev je bilo proti pričakovanju veliko. Vse tekmovalce smo, tako kot pretekla leta, razdelili v tri starostne skupine. Najmočnejša je bila druga starostna skupina s 26 tekmovalci. V tej skupini so seveda tudi najboljši rezultati, kar pa ni najvažnejše. Čeprav je bila proga lahka, je nekaj tekmovalcev bilo diskvalificiranih. Proga je bila dolga 600 m, postavljenih pa je bilo 24 vratc. UVRSTITVE PO SKUPINAH moški do 25 let: 1. HORVAT Rudi 51,52 2. PLOHL Milan 55,15 3. KRAMBERGER Dušan 56,53 4. TOPLAK Marjan 57,00 5. OSENJAK Stanko 57,49 6. VERLEK Ivan 57,92 7. BRAČIČ Stanko 58,28 8. ROZMAN Vinko 59,44 9. FRIDL Vlado 1.04,83 10. ROPIČ Ivan 1.06,98 11. ZEMLJARIČ Jože 1.08,73 moški od 25 — 35 let: 1. GAJZER Marjan 50,95 2. JOHA Branko 52,07 3. ROLA Marjan 53,71 4. MATJAŠIČ Vlado 53,97 5. RAŠL Branko 55,26 6. GRAMC Dušan 56,67 7. PETROVIČ Stane 57,59 8. HOSTNIK Slavko 59,18 9. CESTNIK Mirko 59,31 10. MAJCEN Emil 1.00,19 11. POLANEC DANILO 1.00,97 12. GRAMC Zlatko 1.01,15 13. ŽURAN Maks 1.02,20 14. AUER Ignac 1.03,90 15. VTIČ Vlado 1.06,38 16. GASPARI Danilo 1.06,59 moški nad 35 let: 1. KRABONJA Franc 57,89 2. OZMEC Anton 59,99 3. ŽUNKOVIČ Jože 103,05 4. KOZAR Silvo 1.04,25 5. PRIMOŽIČ Valentin 1.04,41 6. FLUHER Oto 1.06,68 7. POTOČNIK Maks 1.30,15 Od sodelavk se je le Marjana GAJZER opogumila prevoziti progo. Čas 1.01,55 pomeni dober rezultat in seveda priznanje za sodelovanje. Le zakaj se druge smučarke niso opogumile in se odločile za sodelovanje? MURKO Štefan DOPISUJ V SVOJE GLASILO! Zahvala Ob boleči izgubi mojega očeta Lesjak Julijana se zahvaljujem sodelavcem za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Rado Lesjak Težki delovni pogoji PREDVIDENO Narednik zbere četo in objavi: »V nedeljo bo parada. Če bo zjutraj deževalo, bo parada popoldan. Če bo deževalo popoldne, bo parada zjutraj.« OPOZORILO »Kaj pomeni ta ogromni znesek v vašem potnem obračunu?« »To je račun za hotel.« »No«, je rekel šef, »v bodoče, prosim, ne kupujte več hotelov.« STRAN ZA RAZVEDRILO PRI ZOBOZDRAVNIKU Karel se je smilil zobozdravniku, zato mu je ta ponudil Šilce žganja. In potem še eno, in še eno. Nato ga je vprašal: — No, ali imate zdaj kaj več korajže? —• O, to pa, to! Rad bi videl tistega, ki bi se upal dotakniti mojega zoba! »STROKOVNJAK« Elda in Henrik sta šla prvikrat na baletno predstavo. On je dolgo časa buljil v glavno plesalko, ki se je ves čas vrtela na prstih nog. Končno je šepnil Eldi: — Ali niso mogli nikjer najti višje plesalke? KAJ NI PRIMERNO? Tomažek hoče kupiti vstopnico za film, ki je mladini prepovedan. Pa ga blagajničarka zavrne: — Ta film ni za tebe, fantiček. Počakaj, da ga bodo predvajali na televiziji. ZDRAVILO K zdravniku je prišla deklica, ki je imela po obrazu vse polno rdečih lis. —■ Kaj mi je storiti, tovariš doktor? — Obriti se bo treba! — Jaz, obriti?! — Ne vi, on! V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ivan Sebela, Franc Krabonja, Maks Potočnik, Janez Plčerko, Jože Jančič, Mijo Bračko, Saša Štros, Alojz Šalamun, Milan Amuš, Silva Smlgoc. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopl sov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.