Z01. StroMa.
V Ljubljani, v petek 3. septembra I9ZD.
LIH. leto.
isbafa ¥«a& dan popoldne, isv.mia nedelje tn prainlfce.
fnse Bil; Prostor i mm X 54 mlm za male oglase do 27 m//n višine 1 K,
od 30 mlm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m'm K 2—, notice, poslano, prekJici, izjave in reklame 1. mlm K 3'—. Poroke, zaroke 80 K-Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—- Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opr^vnistvo »Slov. Karola" in   fNaradna Tiskar*««' Knaflova
ulica št. 5, tsritlično. — Telefon it 304.
MSlorenski narod' t JsfoaUvifl;
celoletno naprej plaćan . K polletno ...!«•.„ 3 mesečno • • 1 .. ........
to*1« t L[«M|ant V
celoletno polletno . 3 mesečno
ln po posti s
180*-
90--45-15-
K24d — „120'-
m 60— 20 —
Pri morebitnem povišan j u se ima daljša naročnina doplačati. Novi   naročniki na    po6i?e-o v prvič  naiočnino   vedno   f$$KF   po nakaznici.
Na samo nismena naročila brez ooslatve denaria se ne moremo ozirati.
Urednlctro „SIot. Naroda" KnallOTa ulica it, 5, I. nadstropja.
Telefon štev« 34.
Dopise spraiaaan le podpisana in radostno Ivanke van t.
Rokopisov ne vrstiš.
Številka velja 1 krono«
PoStnina pučana v gotovini.
" r *IBi raznusralL
^»Neue Ziiricher Zeitung«, ki posveča zadnje čase vedno večjo pozornost našim političnim in gospodarskim razmeram, priobčuje članek »Razpoloženje v Jugoslaviji«, v katerem so naše razmere splošno prav iasno opisane.
Članek se glasi:
Jugoslavija je agrarna dežela s Skrajno produktivno zemljo in z izredno pridnimi kmeti. Spada torej med one redke dežele, katerih prehranjevalni položaj je danes v resnici zavidanja vreden. Nernško-av-strijska vlada je pred kratkim sklenila z jugoslovansko vlado gospodarsko kupčijo za 1000 vagonov moke, 1500 vagonov žita in 4000 vagonov koruze. Plačati mora v dinarjih 160 miijonov. Jugoslavija pa bo zato kupna v Avstriji predvsem stroje, ki jih zelo potrebuje. Letošnja žetev je zelo ugodna in se računa z možnostjo izvoza najmanj 100.000 vagonov žita, ne glede na moko in koruzo. Jugoslovenska zemlja pa ni bogata samo na kruhu, ampak tudi na zemeljskih zakladih. V Jugoslaviji so še velikanski gozdovi. Izvoz lesa je komaj začel igrati svojo vlogo. V zgradbi so velike žage v norveškem stilu, ki bodo takoj obdelale okrogli les. Pa tudi zelo znameniti železni, bakreni in premogovni rudniki so v Jugoslaviji. Vkljub temu pa ni dežela sposobna, da bi mogla voditi zdravo gospodarsko politiko, ker se trgovina in promet še ne moreta razviti, kakor bi bilo treba. Železniško omrežje ne zadostuje velikim zahtevam trgovine, zlasti ne izvoza. Železnice so zgrajene vse od severa ie stara Avsftiia PTa-
; ■
dila železnice le iz strategičnih vidikov.
Železniška proga Beograd — Zagreb — Zidaniniost mora obvladati ves promet. To je naravno nemogoče, in tako se dogaja, da leži danes velik del preostanka iz zadnie 7:--;tve. ki je bil določen za izvoz in že prodan v inozemstvo, v deželi in se uničuje. Druga zveza, ki pelje k morju, gre skozi Bosno v Dubrovnik. Ta pa ne pride v pošte v za izvoz, ker je ozkotirna in služi komaj za prehrano Dalmacije in Črnegore. Naravni izhod na morje zapira D' An-nnnzio, ki noče z Reke, narodi pa ne najdejo nobene rešitve tega vprašaja, ki je vsled gospodarskega položaja Evrope gotovo nekaj več kakor pa samo iugoslovensko - italijanska zadeva. Sijajna zveza z Jadranom je zaprta, izvrstno reško pristanišče pa je prazno. Ta dohod k morju pomeni za gospodarsko življenje Jueo-slavije živlienje ali smrt.   To vedo
vsi Jugoslovani in ie njih ogorčenje samo po sebi umevno zelo veliko. Kar se tiče narodovega razpoloženja, je treba vedeti, da imajo Jugoslove-ni splošno prepričanje, da se bo to vprašanje rešilo potom vojne, ako se mirnim potoni ne more rešiti. In r.c samo prepričanje, tudi odločnosti jim ne manjka. V državi SMS so ravno tako siti vojne kakor drugod in si želijo mirnega dela, toda nerešeno reško vprašanje tišči za vrat vse gospodarsko življenje. Iz tega mišljenja se je razvilo vedno večje ogorčenje proti antanti, predvsem proti Franciji — o Italiji niti govora — Ker so Jugoslovani najdalje zaupali v energično podporo antante.
Razočaranje vojaških krogov je še večje kakor ono civilnega prebivalstva.. Poleg gospodarskih vzrokov in reškega vprašanja pridejo tu v pošte v še druge čisto vojaške zadeve. Gre za dedščino avstro - ogrske monarhije, pri kateri so bili Ju-gfosloveni skrajno zapostavljeni. Bivša avstrijska vojna ir.omarica.se nali a ia skoraj vsa v Puli. torej v oose-sti Italijanov. Država SHS ni dobila niti enega torpednega lovca ali kake druge male vojne ladje. Ravno tako je s trgovsko mornarico. Vojaški krogi tega ne morejo pozabiti.
Toda ne samo prebivalstvo in vojaški krogi, tudi politiki sodelujejo pri spremembi razpoloženja. Ob priliki zadnie ministrske krize so govorili prebivalstvu o propadlem učiteljskem zakonu, pravi vzrok pa ie bil v odporu napram Franciji, ki je zahtevala, da mora Jugoslavija nastopiti proti sovj. Rusiji. Naravna posledica tega je bilo iskanje novega prijatelja. V Jugoslaviji ni danes nobena skrivnost, da bi mogel postati ta prijatelj kdaj — Nemčija. »Made in Germanv« ie še vedno nriooroč-ljiva znamka. Kar pa ie še bolj važno: Nemčija ni bila nikdar neposreden sovražnik, toda le zaveznik sovražnikov. Danes je ta Avstrija mrtva. Zaradi oddaljenosti in lastnih pomanjkljivosti smatrajo sedanjo Nemčijo za utrjeno demokratsko republiko. Nova nemška ustava je bila pri ravnokar izdelani jugoslovenski ustavi merodajna z ozirom na rešitev federalističnega vprašanja. Drugi moment je Nemška Avstrija. Načrti podonavske konfederacije so v Beogradu ravno tako osovraženi kakor v Pragi ali v Rimu. Tako nastaja neprostovoljno zveza z velenemškimi idejami in z njo vedno večji interes za Nemčijo.
Čeprav se je razpoloženje v mar sikaterem delu dežele in v marsikaterih sloiih prebivalstva v zadniem
letu temeljito spremenilo, se ne sme misliti, da se bo Jugoslavija v dogi ed nem času tudi politično orijentirala za Nemčijo. To bi ne bilo samo zmotno, ampak tudi smešno. Politiki vedo preveč dobro, kaj bi mogli s takim korakom izgubiti in kako bore
malo pridobiti. Za kar gre tu, je samo razpoloženje, ki bodi tu omenjeno, ker bi preje ali pozneje vendar lahko postalo merodajno za dejanja, razpoloženje, ki bi v tem slučaju dobilo ne samo balkanski, ampak evropski pomen.
Narodno predstavništvo. — Izfans Hlada.
LDU Beograd, 31 avgusta. 115. redni sestanek začasnega Narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ivan Ribar ob 5. uri 50 minut, nakar je povzel besedo ministrski predsednik dr. Milenko Vesnić ter prečital nastopno deklaraciio vlade:
Ureditev  agrarnega vprašanja.
Gospoda! Niti po svoji strankarski in osebni sestavi, niti po svojih političnih težnjah se vlada, tU se Vam danes predstavlja, ne razlikuje od prejšnje, da bi bilo potrebno, stopiti pred začasno Narodno predstavništvo s kako novo izjavo. Mi ostajamo torej na onem, kar smo tukaj izjavili dne 26. maja 1920, to je, da smatra-m o za slavno nalogo čioi skorajšnje, popolnoma svobodne, z ničemer preprečeno volitve za ustavotvorno skupščino ter predložitev ustave za našo kraljevima. Smatram pa vettdar za svojo dolžnost, da Vam v nekoliko besedah razložim vzroke postoja poslednje krize ter Vam istočasno objavim način, po katerem so se ti vzroki odstranili, kakor upam v toliki meri, da bomo brez stalnih resnih te ž koč mogli izvršiti nalogo, ki smo jo prejeli od krone in pn kateri računamo na Vaše iskreno sodelovanje. — Ena si icd velikih težkoc, s katerimi se je imela boriti prejšnja vlada, kakor tudi one, ki so bile pred njo, je tičala v ureditvi agrarnih odnošajev v naši državi. »Jaz želim,* je rekel kraljevič namestnik v svoji proklamaeiji od 24. decembra leta 1918, »da se odpravijo kmetstvo in veleposestva s tem, da se poljedelska zemlja razdeli med siromašne poljedelce in plača odškodnina dosedanjim njenim lastnikom. Naj bo vsak Srb, Hrvat in Slovenec na svoji zemlji gospodar, da morejo biti in da bodo v svobodni naši državi samo svobodni lastniki zemlje. Zato sem pozval svojo vlado, da takoj ustvari komisijo, ki naj bi pripravila rešitev agrarnega vprašanja ter seljake in kmete pozvala, da z zaupanjem v mojo kraljevsko besedo mirno pričakujejo, da jim naša država zakonitim potoni podeli zemljo, ki bo v bodoče samo božja in njihova, kakor je to že od nekdaj v Srbiji.* Sestavljena z namenom, izvršiti določeno nalogo ter z ozirom na njen lastni značaj, je odločila začasna narodna vlada, da prične s svojim delom v tem vprašanju na podlagi, ki se poudarja v tej proklamaeiji. dokler se to zakonodajnim potom definitivno ne reši. Na ta način bo vlada poleg ostalega popolnoma izpolnjevala obljube, ki jih je dala krona, kakor tudi prejšnje vlade našim državVanom, ki so pri tej reformi prizadeti, oziroma zainteresirani. Izpolnjujoč to vladarsko, svečano dano besedo, je bilo vladi pri tej priliki na tem, da izjavi, da v njenih očeh agrarno vprašanje ni versko, nego popolnoma socijalno in go-
spodarsko in da bodo v njem, kakor tudi v vsakem dragem vprašanju našli naši državljani brez razlike vere enako postopanje in varstvo.
De i. i za ureditev države.
Pri utrditvi naše skupne domovine je veliko težkih in resnih poslov. Za njihovo uspešno izvrševanje je treba mnogo požrtvovalnosti in pazljivosti. Za uspeh je prvi in najvažnejši pogoj na skupnem in medsebojnem zaupanju osnovano sedoleva-nje. Treba ie resnega dela in medsebojnega popuščanja. Mi smo se sporazumeli v vseh vprašanjih, glede katerih ima delovati sedanja vlada bodisi sama, bodisi s sodelovanjem začasnega Narodnega predstavništva. Po vzgledu državne se bodo morale sestaviti, v kolikor to še ni storjeno, sporazumno tudi pokrajinske vlade, od katerih pričakujemo in zahtevamo, da delajo v duhu pomirljiv osti, in sicer manj z vidika strankarskih, kakor pa splošnih pokrajinskih in preko njih državnih in narodnih interesov. — Kakor drugffd, tako je tudi v naši deželi zapustilo ogromno vojno gibanje neredne razmere, za katere je potrebno v svrho ureditve mnogo časa, potrpljenja in preudarnega dela. V vojni so se nedvomno ojaeili tudi gotovi protidržavni nagoni, proti katerim se mora boriti vsaka vlada, ki se zaveda svojih dolžnosti. Za to delo Vam za sedaj ne moremo podati obširnejšega programa. Moremo Vam pa sedaj reči le toliko, da bomo morali računati tudi nadalje s temi ljudmi v naši deželi in v zvezi s tem z gibanjem, ki je nastalo z v ničemer upravičeno draginjo. Prisiljeni, da hitro izvršujemo svoje glavno nalogo, bomo v kratkem zahtevali pooblastila za pravomočne uredbe, katere bomo smatrali koristne ?a državne potrebe.
Rusko - poljski spor in jadransko vpra-sanje.
Odkar se je naš parlament zadnjič sestal, so se v mednarodnem življenju dogodili važni dogodki, ki niso mogli ostati brez vpliva na interese naše domovine. Poljsko - rnski spor je povzročil veliko skrbi v evropski diplomaciji, ki se je morala z njim resno baviti. Mi smo mogli samo obžalovati to brezciljno prelivanje krvi dveh bratskih narodov. In naravno, ostali smo nevtralni v tej borbi.
Pri tej priliki je stopilo tudi Jadran sko vprašanje, ki nas interesira v največji meri, za ta čas v drugo vrsto. Vendar pa vlada, dasi je bila v ostavki, ni zamudila nobenega trenotka, da bi ne posvečala temu vprašanju svoje skrbi ter se trudila pri naših zaveznikih in prijateljih za njt> govo čim prejšnjo rešitev. Bila je prisiljena, storiti to tudi čim prej, ker so menUi dogodki,   ki   so se zgodil: v poslednjem
času v Splitu, Zadru, na Reki, v Trstu ui drugih mestih, o katerih se je v tej zbor- > niči že govorilo, najjasnejši dokument n:'-' možnega stanja, ki je ustvarjeno s prime-' janjem z bivšo Avstro - Ogrska, kakor tudi s posebnimi avanturami Tf Annanzia in njegovih sodelavcev. Radi teh nemilih in težkih dogodkov, njihovih krilcev in nparacij se vodijo pogajanja z italijansko vlado ter moremo upati, da bodo pripp-mogla, da se bo tudi v Rimu utrdilo čim prej prepričanje, da nalagajo naši medsebojni interesi obema strankama dolžnost, da uredimo te zadeve sporazumno in čim prej v dahu čim boljših sosednjih odnošajev. Ml verujemo, da je vsaka politika slaba, ki računa samo s te z kočam t svojih sosedov in svojih zagovornikov, ki računa izključno le z negativnimi sredstvi, ki ne ve, da je v državnem življenju ustvarjajoča politika samo ona, ki dela pozitivno za zboljšanje razmer naroda in ki to zbolj sanje omogočijo* z vsemi političnimi in gospodarskimi sredstvi. Upam, da bodo Italija in naši zastopniki v kratkem mogli pričeti zopet pogajanja tam, kjer so jih prekinili, v Pallanzi, in da bo to delo v korist, akoravno ne trenotno v zadovoljstvo obeh narodov. Italijanska vlada vee da smo mi pripravljeni, obnoviti ta pogajanja v vsakem trenotka. V Rima istotako vedo da imamo mi dosti potrpljenja in da zakasnitev rešitve tega vprašanja m bo niti najmanjše vplivala na dograditev in. utrditev naše narodne zgradbe, katero, smo dosegli po tolikih težkočah v prvi vrsti zaradi naše moči in čil osti. Naši prijatelji in zavezniki vedo istotako, da nismo nikdar podcenjevali delo Italije v. svetovni vojni, kakor tudi nihče ne bo oporekal, da smo mi prvi že koncem teta 1914. ovrgli vojaški ogled Avstro - Odrske in da smo v prvi vrsti v družbi s Če--ho - Slovaki in Romani porušili njeno vo-t jaško in politično organizacijo, izjavejki so jih v zadnjem času storili znani in SJ#re~ dajni italijanski državniki, nam upravičeno vzbujajo nade, da so tudi v Rimu pričeli gledati povoljnejše na naše odnosaje, kar sem jaz vedno pričakoval od državi i modrosti in patrijotizma Giolitttja.
Odnošaji s sosedi.
Naši sosedje Arnavti, ki bi morali biti naši prijatelji, kakor smo bili mi vedno napram njim, so pričeli v poslednjem času zavzemati napram nam odkrito neprijateljsko stališče ter sistematično napadati demarkacijsko črto, ki nas ima deliti, dokler se med nami ne določijo stalne meje. Ta napad smo mi morali odbiti in smo ga tudi odbiti. Nadejamo se, da se ta napa dne bo več obnovil. Ako se bo pa to vendar zgodilo, bomo prisiljeni, podvzeti proti napadalcem Še energičnejšc\>dredb€* Verujem pa, da bodo tudi Arnavti z na! t gledati v razmere s svojimi očmi in spoznali življenjske interese, ki leže v prijateljstvu z nami. — Naši zavezniški odnošaji napram Grški so isti, kot so bili dotc-daj. Grški državnik in prvoboritelj v svoji domovini je bil te dni ranjen od svojih političnih nasprotnikov. Mi se iz srca radujemo, ker je naš prijatelj Venizetn; srečno prestal rane. (Vzkliki: Živio!) — Z Romunijo nas veže iskreno prijateljstva, posebno odkar načeiujeta njeni državni upravi državnika, kakor sta general Ava-.
Fran Govekar:
100
(Dalje.)
»Da, Avstrija je bila. je in menda ostane nesrečna blaznica, ki mesari sama sebe t« je vzkipel Murat in udaril s pestjo po mizi. »Ampak svoje norosti je že tako vajena, da pametna niti noče biti! Takemu opasnemu norcu ni popom oči; z vezati ga je treba, in čim preje izgine s površja zemlje, tem bolje za Evropo. Potem bo konec vojne in svet bo večno odrešen volkodlaka, ki mu je ime Habsburg!«
Težka mora je padla na družbo po teh z grozečo osornostjo izgovorjenih besedah in neizrečena bridkost je napolnila srce Dessel-brunnerju in dr, Repiču. Kakor udarci s pestio so bile Muratove besede in njih brutalno žalii-vost sta čutila v svoti patriotični. cesarju in državi vdani duši. Tako se drzne govoriti sovražnik, pa ea ne smeta, ne moreta zavrniti! Snorrimaia sta se tistega razkošnega navdušenja, ki ju ie navdaialo iedva pred par meseci v stnr^vskem gledališču, ko se je orila cesarska himna, ter tistega viharnega, vse meie prekipevajočega slavljenja nadvojvode Karla na Glavnem trgu.
Kaj sta čutila, mislila, upala in verjela ta-fcrat in kaj vesta danes? — In zgražala sta se
sama nad seboj ter se izpraševala: ali sva se tako izpremeniia, ali pa sva bila takrat slepa? Vstati bi morala sedafle in protestirati, a sedita, molčita ter se zaman branita misli, da je v Muratovih več resnice, nego sta se doslej zavedala.
In spominjala sta se razeovorov z Vodnikom, z baronom Zoisom in Danetovega huj-skania pred vojaškim skladiščem, kjer so se čule besede: (
»Kaj imamo od vse svoje zvestobe, požrtvovalnosti in patriotnosti ? Le za molzno kravo za zabavo in za norca smo jim dobri, sicer nas ne poznaio. Noben sovražnik nam ni škodiii-vejši. krutejši in krivičnejši. in če pridejo sami Turki v deželo, slabše se nam ne bo godilo!«
In spominjala sta se krikov: »Kaj nam mar ta vojna? Mir. mir hočemo! Miru nam dajte, da moremo delati in služiti kruh. s katerim preživimo pošteno sebe in svojce!«
Dr. Repič pa se je domislil rudi svoiih besed, ki jih ie deial takrat Zoisu: »Narod za-xenia misliti in presojati! Narod začenja stresati veriere, v katere ga je ukova! kruti absolu-f'zem! Tdeje svobode orodero končno tudi k nam in zbude tudi naše ljudstvo!«
Na vse to sta mislila v tem hinu ter nista niti z besedico moda uerovariati Mnratu.
Mladi polkovnik Picard. nežnočutneiš? in taktnejši od generala, pa je razumel  njuno bo-
lest, ki jima jo je zadala generalova brutalna odkritosrčnost.
»Gotovo sta vaš dobri, lepi narod in vaša krasna domovina vredna lepše usode, nego jo uživata sedaj!« je dejal po premolku. »Od beneških krajin do Ljubljane in tja preko Celovca živi slovensko ljudstvo, — a vaša vlada ga ne vidi in vaša država «ra noče poznati! Kmetje, obrtniku trgovci, delavci, duhovniki, vsi, vsi so Slovenci, a vaša vlada vas zatakne in govori le o Nemcih. Vsi va£i uradi so nemški, vse vaše Šole so nemške, in na jezik vašega naroda se ne ozirajo, kakor bi ga ne bilo! Mi Francozi tega ne razumemo. Pri nas ie narod vse. Narod je naš najvišji gospod, narod ie naš najmogočnejši gospodar, ki mu služimo vsi od prvega do najposlednjejšega. Pri vas pa ni narod nič — nič — nič! c
»Da. da. glavno je narod!« je vzkfpel Murat. »Narod je vse hi njemu se mora uklanjati vse! Kralji ministri, voiskovodie. vsi, vsi so odgovorni narodu ter morajo vršiti le njegovo voljo. Če je ne vrše, Mh sodi narod! Pred zakonom nai bodo vsi enaki, in če je kriva kronana glava, padi pod — giliotino prav tako, Vakor pade vsakega zločinca! Dokler ne uveljavite v Avstriji take odgovornosti, ostanete nesrečni, kakor ste danes in kakor smo b*M ne-srtčoi mi do revoiucue , ♦ *
Živahno se je snoval in razpredal razgovor dalje, a glavno besedo je imel Murat, hrupen, vesel in včasih netakten, a vedno prijeten s svojo naivno odkritosrčnostjo.
In ko je vprašal tovarnar gostitelj, pride li tudi general Napoleon Buonaparte v Ljubljano, je zabliskalo Muratovo oko od zanosa in ljubezni.
»To je mož! Nov Hanibal, nov Caesar! In če Bog da in sreča junaška, francoski Oliver Cromvvell!« je vzklikal. »Verjemite, gospodje, da se resnično veliki možje, pravi junaki, dobrotniki in zveličani porajajo le iz ljudstva! V hlevu se je narodil Jezus Krist, beda ie bila dojnica. skrb in delo pa vzgojitelja vseh velikih in dobrih ljudi. Vse, kar pozna zgodovina velikega in silnega, se je narodilo skrivaj in borno, ne po palačah, svili in barŽutru!«
Tiha nedelja se že je Dooolnoma mračila, ko se je dvignil mladi general izza mize. Popit ie ogromne množine Desseibrurrerievega vina. lice se mu je zalilo v temno rdečico in ustnice so mu žarile kakor kri. A kreoko m naglo je stopal po stopnicah, kakor je prišel, ki igraje se je zavihtel na silnega vraneca, ki ga je čaka? na dvorišču že nekaj ur.
»Jeanu naproti!« je vdef Picardu in od* jezdil s spremstvom.
2. stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne A septembra 192U.
20/. štev.
in Take Jonescu. — Napram ostalim sosedom so naši odnošdji v redu in iskre-ao želim, da se čim dalje boljšajo*
Zveza s Češkoslovaške.
Naš vojaški položaj v mednarodnem tžMjenju nam nalaga dolžnost, da se resneje brigamo za obrambo naše države in itaših narodnih interesov. Sedaj ne smemo ■več prepuščati drugim velikim silam skrb .za vidržavanje miru med nami In našimi sosedi; to obvezo moramo sami prevzeti. Wa tej poti smo mi napravili prvi korak. Z vlado bratske čeho - slovaške republike smo podpisali dogovor o strogo obrambni svezi v duhu in po odredbah sveta Zveze narodov, kateremu ga bomo v natkrajšem času prealožUL (Burno in dolgotrajno ploskanje.) Kraljevska vlada je bila srečna, da je ta pomembni čin mogla izvršiti v polnem s o glasanja z vlado predsednika ■Masarvka, starega in prepričanega prijatelja celokupnega našega naroda. (Burno ploskanje in Živio - kUcL) — Naš mednarodni položaj je v prvi vrsti odvisen od tega kako se bomo uredili in učvrstili doma. Zaradi tega Vas pozivi jemo na soglasno delo za ustvaritev najpotrebnejših zakonov. Dajte nam potrebne kredite in nstvarite volilni zakon, kako bi v najkrajšem Času svobodne državljane naše mile domovine mogli privesti   do volilne skri-
nje! Svesti si svojih pravic in dolžnosti, naj odločijo o svoji novi ureditvi ter o osebah, katerim bo poverjena odgovornost njihove prave uvedbe v življenje, (Dolgotrajno ploskanje in Živio - kUci.)
LDU Beograd, 31. avgusta. (Nadaljevanje seje Narodnega predstavništva.) Po govoru ministrskega predsednika dr. Ve-snića se je prešlo na dnevni red: Čitanje zakona o volitvi poslancev v ustavotvorno skupščino, dostavek k členu 15. — Predsednik dr. Ribar pozivlje vse one poslance, ki so zoper to, da se Člen 15 vrne odboru da vstanejo. Ker ni noben poslanec proti temu predlogu, se Člen 15, kakor tudi člen 16 volilnega zakona vrne»ta odboru. — Nato se nadaljuje čitanje volilnega zakona. Paragraf za paragrafom je sprejet, nekateri le z neznatnimi stilističnimi iz-premembami. Pristavek k členu 120 glede začasnega poslovnika za konstituanto izzove daljšo debato, katere se udeležujejo minister Markovič, posl. Nasta Petrovič, Banlč ter Gjorgjevič. Končno zahteva posl. Kostič od podpredsednika dr. Ribar-ja, naj prečita imena poslancev. Podpredsednik konstatira, da ni kvoruma, ker so se nekateri poslanci med debato odstranili iz zborovalne dvorane. Dr. Ribar zaključi nato sejo ob 21 ter skliče naslednjo sejo za jutri, v sredo ob 16.
Politične uesfi.
= Politično društvo za šentpotrski In kolodvorski okraj naznanja, da se sestanek ne vrši dne 4. septembra, temveč v četrtek dne 9. septembra.
— Politično društvo JDS. za koli-zefski okraj vabi svoje člane in somišljenike na shod, kateri se vrši dne 7. septembra ob pol 8. uri zvečer v salonu pri G o r š e t u, na Gosposvetski cesti.
ss Seja demokratskega kluba. B e-
g r a d. 1. septembra. Včeraj, pred sejo narodnega predstavništva, se je vršila 6eja demokratskega kluba, ki je odobrila vladino deklaracijo. Nadalje se je gklenilo. da se pri razpravi o § 15. volilnega reda drže člani dogovorjenega sporazuma- Glede odvzetja pasivne volilne pravice vsem državnim uradnikom ter učiteljem se je ugotovilo., da se £e demokratska zajednica sicer protivila tej nameri, pa se je morala ukloniti zahtevi radikalcev in parlamentarne zajednice in popustiti.
== Dr. Korošec na bolniškem dopu-
fctu. Ker je minister za promet dr. Korošec bolan, je podpian ukaz za imenovanje njegovega namestnika. Za njegovega zastopnika je imenovan minister 0a javna dela Janko Jovanović*. Minister dr. Korošec odide v Slovenijo na sdravljenje. Nastane se v Mariboru. Dr. Korošec je obolel na malariji.
= Ravnatelj političnega oddelka. Ppravnik poslov na Dunaju. Milorad Jankovič, bo imenovan za ravnatelja političnega oddelka v zunanjem ministrstvu LDU.
= Volilna pravica. ^Narodna Poli-fitikac poroča iz Beograda, da je vlada glede volilnega zakona predlagala, da se pasivna volilna pravica z ozirom na državne uradnike da samo ministrom In profesorjem pravnih fakultet. Vsak ftržavni uradnik se bo smel voliti, ako pa bo izvoljen, bo moral zapustiti državno službo. Jugoslovenski klub namerava še predlagati, da se pasivna volilna pravica ne da onim, ki so v poslovnih zvezah z državo, bančnim ravnateljem in sličnim osebam, ldu.
= Z brzimi koraki do volitev. >Na-rodno Djeloc poroča iz Beograda, da se smatra, da se bo razprava o volilnem zakonu tako požurila, da bo ves zakon Sprejet v dveh tednih. Brzina, s katero so bili včeraj sprejeti posamezni paragrafi, dokazuje, da imajo vse stranke vvoljo, da pride čimprej do volitev. Ker so bili včeraj roki v volilnem zakonu skrajšani, se bodo volitve v konstituanto gotovo vršile koncem novembra, ldu.
= Zadnji čas! >Narodno DjekK poroča iz Beograda: V tukajšnjih diplomatskih krogih smatrajo, da 6e bodo vršila direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo tudi iz tega razloga, ker bi Italija hotela, da onemogoči ta pogajanja, preden ne bi D' Annunzio izvedel kak >nov fakt«. Italija je že izjavila, da je pripravljena začeti direktna pogajanja. Naša vlada bo zelo energično nastopila proti vsakemu pustolovskemu poizkusu D' Annunzia, ako bi kotel na svojo roko rešavati reško vprašanje. Tekom tega tedna bo naša vlada naznanila zaveznikom, da bo vsak tak P' Annunizijeo poizkus smatrala za iz-aivanje in da proti vsaki njegovi avanturi, ki bi bila na škodo našim interesom, storila najenergičnejše korake.
== Hrvatska pokrajinska vlada. Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se Juraj Demetrovič imenuje za poverjenika za poljedelstvo na Hrvatskem, Glede drugih poverjeniskih mest v Hrvatski vladi še ni odločne, ldu.
— Beogradska občinska uprava. % a g r e b, 1. septembra. >Rijeć SHS<: prinaša dopis iz Beograda, v katerem pravi: V diplomatskih in vojaških krogih se zatrjuje, da je pridobitev beogradske občine po komunistih faktor, ki bo imel dalekosežne posledice za nas zunanji politični položaj. Tako dogodki y Lucernu, potovanje dr. Beneša v Beograd, kakor tudi napadi ns albanski meji tvorijo močan argument za ukinjen je izvolitev komunistov v Beogradu. Demokrati stoje sicer prej ko slej na stališču, da se naj dopusti komunistom, da prevzamejo občinske uprave v svojo roko, ako so se volitve pravilno izvršile in ako ni drugega tehtnega nrotivzroka, a večina v kabinetu je bi-
pravil v ministrskem svetu sklep, da naj stara metna uprava še nadalje vodi mestno upravo. Radikale! danes sicer še hvalijo ukrep notranjega ministra Dra-škoviča, a že jutri je mogoče, da bodo iz tega ukrepa kovali politični kapital proti demokratom, čeprav so ravno demokrati najmanj storili, da se je napravil ra sklep. Minister Draškovič ni smatral ukinjenje komunističnih mandatov kot interno zadevo svojega re-sorta. marveč je izvršil le sklep celokupne vlade, vseld česar se ravno njemu ne more ničesar očitati. Moglo bi se morda reči. da bi bil moral minister Draškovič pooati ostavko, ako se ne strinja s sklepom ministrskega sveta, a komaj je bila rešena ena kriza, bi bila nastala druga, še težja od prve in vsi bi bili padli po demokratih, češ da so oni izzvali krizo. — Sigurno je, da se bodo pritožili proti odredbi notranjega ministrstva komunisti na državni svet, ki bi moral obstojati iz 16 članov, od katerih pa je sedaj imenovanih le 10. Od teh 10 je le 8 v Beogradu in znaša kvorum 9. Ta državni svet ima reševati administrativne spore, tjedno bi se mogla zadeva obravnavati pred tem državnim svetom bi bilo potrebno, da se-izvrše nova imenovanja in predno se to zgodi, bi preteklo najmanj 2 meseca. Ni dvoma, da bi se postavil državni svet na stališče, ki ga zavzema ministrstvo notranjih zadev in tako bi se v najboljšem slučaju vršile nove občinske volitve v Beogradu šele po preteku dveh mesecev. Istodobno bi se vršile volitve tudi po drugih krajih Srbije, kjer so pri prvih volitvah zmagali komunisti. Zato je ministrstvo notranjih zadev pooblastilo stari mestni odbor, da vodi še nadalje posle mestne uprave, da se je dosegel za slučaj novih volitev sporazum med demokrati in ra-dikalci in sicer tako, da bi dobili radi-kalci mesto načelnika, odborniška mesta pa bi bila do polovice zasedena po radikalcih in do polovice po demokratih.
— Netočna   vest.   > Samouprava«
demantuje vest zagrebškega >Hrvata«, da je francoska vlada zahtevala od ministrskega predsednika dr. Vesniča pojasnilo o zvezi, ki jo je sklenila naša vlada s Češkoslovaško. >Samouprava< povđarja, da je dotična vest v svojem temelju neosnovana.
— Bosanski uradniki solidarni s
slovenskimi tovariši. Prejeli smo v objavo to le rezolucijo: Činovnici i javni namještenici Banje Luke na skupštini 28. avgusta, izjavljaju se solidarni s rezolucijom javnih namještenika, primljenoj nedavno u Ljubljani i Zagrebu i pozivlju činovničko društvo u Sarajevu, da se u ime Činovnika i javnih namještenika Bosne i Hercegovine istoj priključi.
= Diplomatske vezi med Ćehoslo-vaško in Poljsko. Pretekli teden je do-eel v Prago poljski poslanik Edvard Pilz, ki je bil sprejet od predsednika Masarvka v posebni avdijenci. Nato je imel dolgo konferenco z ministrom zunanjih del dr. Benešem. Poslanik Pilz se vrne za nekaj dni v Varšavo, da dobi natančna navodila za svoje delovanje. V kratkem bo imenovan tudi čeho-slovaški poslanik za Varšavo. Češki listi pozdravljajo Pilza kot prepričanega Slovana in dobrega prijatelja čehoelovaškega naroda, ki si i« ie med vojno pridobil s svojim delovanjem na Francoskem velike zasluge za poljsko in vseobčo slovansko stvar. Pilz je bil preje poslanik v Beogradu.
= Češkoslovaški  poslanik na do-
stu. Izredni poslanik in pooblaftceni minister čehoelo vaške republike Anton Kalina je odpotoval na daljši dopust. Vrne se koncem oktobra. Za njegov« odsotnosti ga bo zastopal dr. Josrp Kadlec, prvi tajnik češkoslovaškega poslaništva. LDU.
= Novi francoski podssornikL Francoski zbornici predložen zakonski predlog predvideva zgradbo šest pod-mornikov po 1100 ton za leto 1921.
= Ojaeenja   boljševikov  ▼ Baka.
(DKU). Kakor javlja >Tempsc iz Teherana, so dobili boljševiki v Baku znatna ojaeenja in so izkrcali v Enseli. Zato so se Turki umaknili v Kas vin. Vse zveze Angležev z Mezopotamijo so
Telefonska In brzojavna poročila.
VTIS VLADINE DEKLARACIJE«
Beograd, t. septembra. Ministrski predsednik dr. Vesnić je prečital na včerajšnji seji narodnega predstavništva vladino deklaracijo. Zbornica je bila dobro zasedena, galerije polne. V splošnem je napravila vladna deklaracija najboljši vtis. Ko je dr. Vesnić prečital ono točko deklaracije, kjer se govori o agrarni reformi, je bilo opaziti pri poslancih Mihalo-\iću~ (Medakovićeva grupa), veleposestniku na Hrvatskem, in Spahi, bosanskem mohamedancu, ozlovolje-nje. Točka, ki govori o nevtralnosti naše države v rusko - poljskem sporu, je žela z vseh strani splošno odobravanje, dočim je pasus o Oiolitti-jevi politiki izzval burne medklice. Ko je govoril dr. Vesnić o vpadu Albancev v naše ozemUe, so se čuli s strani demokratov medklici: »Za Albanci stoji Italija! Vlada naj odkrije vse vezi med Albanci in Italijani in naj objavi vse dokumente o vmešavanju Italije v albansko - jugoslovenski spor, ki jih ima v rokah!« Posebno odobravanje je žela točka v vladini izjavi, ki govori o sklenjeni pogodbi med Jugoslavijo in ČehosJo-vaško v smrislu Masarvkovih idej. Ob priliki imenovanja imena predsednika čehoslovaške republike Masarvka je pričela cela dvorana ploskati. Istotako je žela mnogo odobravanja izjava dr. Vesnića, da se država ne more zanašati na podporo svojih velikih zaveznic, marveč v prvi vrsti na svojo lastno moč. — Ta izjava drugega Vesnićevega kabineta je napravila ra prisotne jako dober vtis. mnogo boljši od prve njegove izjave, zlasti zato, ker je stališče naše vlade napram zunanjepolitičnemu položaju mnogo preciznejše, nego pri prvi izjavi.
POLOŽAJ NA ALBANSKI FRONTI.
Beograd, 1. septembra. Vsak dan dohajajo našim oblastem nova poročila, iz katerih je razvidno, da so Italijani povzročili albansko vstajo in da jo podpirajo na vse načine. Vse te podatke in dokumente pošiljajo oblasti naši osrednji vladi, ki jih zbira in ki bo ves ta materijal predložila v danem trenutku zaveznikom, da bo cel svet videl, kako zahrbtno vlogo igra Italija. Pred lgratkim so zajele naše čete albansko tolpo, katero so vodili štirje italijanski podčastniki, pri katerih so našli važne dokumente, ki jasno kažejo vso ogabno zakulisno igro, ki jo igrajo Italijani proti nam.
NAŠA EKSPEDICIJA V ALBANIJO
LDU Zagreb, 1. sept. »Domovina« poroča iz Beograda: Pri zavzetju Vasiata in Selišta se je sovražnik slabo upiral. V Vasiat so aeroplani vrgli večje število bomb ter je imel sovražnik velike izgube, ker je nastopal v gručah. Ogromen plen je padel v naše roke. Sovražnik se povsod urnika s slabim odporom. I^a več krajli so naše čete prekoračile Drin in zasledujejo sovražnika. Naši držijo svoje postojanke Še iz leta 1918. Sovražnik je na paničnem begu v Elbasan in Tirano. Ker so Arnavti kaznovani, ie dobHa naša vojska nalog, da se ustavi na postojankah, ki jih ie imela pred arnavtskitn napadom.
LDU Beograd, t sept. Vesti italijanskih časnikov o ogromnih izgubah naše vojske v Albaniji niso resnične. Edino znatne izgube je imel 12. polk Iz Bačke takoj v početku albanskega napada. Izgubil je okoli šest častnikov in sto mož. Arnavti zahtevajo za vsakega moža odkupnine po 200 napoieondorov.
LDU Skopije, 1. septembra. Naše čete potiskajo sovražnika neprestano nazaj. Posebno so se izkazali naši aeropianski oddelki. Morala naših čet je izvrstna. Arnavti na svojem umiku, kakor vedno, požigajo vse, do česar pridejo.
TAST IN ZET KUJETA NAKLEPE.
LDU Dunai 1. septembra. »Mit-tagspost« javlja iz Lugana: Italijanski kralj se je podal v Cannes k ekskralju Nikoli, da se porazgovori z njim o albansko - črnogorskem vprašanju.
ZADOŠČENJE   ZA VRATISLAV-SKE IZGREDE.
LDU Berilo, 31. avgusta. (DKU Wofff) Nota, ki jo Je danes zaradi dogodkov v Vratislavi izročil francoski poslanik, vsebuje nastopne pogoje: 1. Opustošeni konzulat v Vratislavi se popravi na stroške nemške vlade. 2. Nemška vlada plača lOG.ono frankov za odškodnino konzularnih uradnikov za materielne izgube, povzročene pri pustošenju, za Škodo, ki Je nastala vsled uničenja pri konzulata deponiranih vrednostnih papirjev in listin in za posebne izdatke, ki so Jih uradniki vsled dogodkov imeli. 3. Vse osebe, ki so se udeležile napada, se morajo   izslediti in
dneh naznani francoskemu poslaništvu. 4. Proti krajevnim oblastim, ki
so omogočile napad s tem, da so ga odobravale, ali da so bile pri tem površne, ali se niso brigale za to. se uvede disciplinarno postopanje. O tem se mora obvestiti poslaništvo v teku istega roka, 5. Ko se vsi ti pogoji popolnoma izpolnijo, se konzulat zopet otvori, pri čemer se razobesi zastava in izkaže stotnija državne brambe z godbo čast ter defilira pred konzulatom. Ker meni vlada republike, da je bilo nasilje proti vrati-slavskemu konzulatu in žalitev francoskega poslaništva dne 16. julija povzročeno iz istega vzroka, zahte-, va poleg tega Še takojšnjo uvedbo discipliniranega postopanja proti stotniku von Arminu. Končno zahteva Francija, da izrazi nemška vlada po državnem kancelarju francoskemu poslaništvu v najkrajšem času svoje obžalovanje radi dogodkov, ki so zahtevali kot žrtve francoske zastopnike ali državljane ter da obljubi, da bo popolnoma in v vsem obsegu podala zadoščenje, ki se zahteva v predloženi noti.
NEVAENA POLJSKA IGRA.
LDU London, 1. sept. (DKU) Izjava maršala Pilsudskega. ki je odklonil samo defenzivo in zahteval, da se je meje pomaknejo dalje proti vzhodu, je londonske kroge zelo presenetila. Londonsko časopisje izvaja iz teh in podobnih znakov, da poljska vojaška stranka vkljub sva-ritvi entente še vedno stremi za tem, da bi razširila poljske meje. Vpliv onih mož v Varšavi, ki so za zmernost v tem oziru, gine čimdarje bolj. Le organizator armade prostovoljcev, general Haller, in poljski zunanji minister Sapieba sta za zmernost. Uspehi Budienijeve konjeniške armade ne morejo Poljske dovesti do propada, vendar pride lahko do tega. da postane položai za Poliake neugoden.
LDU Varšava, 1. sept. (Brezžično) Predsednik poljskega mirovnega odposlanstva Dombski je včeraj izjavil zastopniku varšavskega tiska, da odpotovanje dela odposlanstva iz Minska ne pomeni odgoditve poganjanj, marveč le prekinjenje, ker je osebno poročanje vladi potrebno. Poljsko odposlanstvo je težko občutilo premajhno prijaznost ruskih vojaških krogov. Zadnja pogajanja v Minsku upravičujejo nado za olajšanje nadalinih pogajanj za premirje in mir. Rusko odposlanstvo je izjavilo, da začetkom postavljenih 15 točk nikakor ni končnovel javnih, ampak da so le temelj za protlpred-Ioge. Postopanje ruskega odposlanstva zbuja nado, da se bo kmalu sklenil trajni mir, ki ga želi Poliska.
UKRAJINSKI KMETJE PROTI BOLJŠEVIKOM.
LDU Beograd, 1. sept. Po vesteh, ki so dospele v London, se smatra, da je v Ukrajini izbruhnila splošna vstaja kmetov proti boljševikom. Ta vstaja resno ogroža levo krilo sovjetske vojske, ki operira v Galiciji. Vstaja se širi do Kijeva, zveza med Kijevem in Odeso je prekinjena. Dosedaj o teh vesteh še ni uradnega potrdila.
LDU Dunaj, 1. sept. (DKU) Ukrajinskemu tiskovnemu u rad j se poroča dne 30. avgusta: Vstaja ukrajinskega prebivalstva proti boljševikom se je razširila po vsej Ukrajini. Mobilizacija boljše vik ov na ozemlju Ukrajine je izzvala oborožen odpor. Povsod se zbirajo vstaški oddelki, ki so zasedli velike pokrajine. Poizkus boljševikov, pregovoriti vstaše z obljubo amnestije, da bi odložili orožje, se je izjalovil.
PROTI ŽIDOM. LDU Dunaj, 1. septembra. Snoči je imela nacionalno - socialistična stranka zborovanje. Po zborovanju so udeleženci uprizorili demonstrativni obhod iz Pratra. kjer se je vršilo zborovanje, v Leopoldstadt, da demonstrirajo proti Judom iz Vzhoda. Demonstranti so prodrli policijski kordon. Med Judi je zavladala velika panika. Prišlo je do spopadov s socijarnimi demokrati. Šele policija na konjih je demonstrante razpršila.
VOJNA PROTI BOLJŠEVIKOM.
LDU. Varšava, 1. septembra. DKU. Poljska brzojavna agentura javlja: Frontno poročilo z dne 31. avgusta: Na desnem krilu prodirajo nase čete. Sovražnik se ne upira. Vzhodno od Chohna so sovražni oddelki poizkušali podpirati konjenico Budienija. Odbili smo vse napade sovražnika, ki je imel pri tem velike izgube. Konjenica Budienija je pri Zamošču naletela na trdovraten odpor naših oddelkov. ZamoSč je popolnoma obkoljen, toda junaška posadka mesta se junaško brani in prizadeva sovražniku težke izgube. Kolono, ki je prodirala proti Grabovriecu, so potisnili proti_ jugu. Akcijn Budienija se je vsled "uspešnega delovanja naših zasledovalnih čet skoraj popolnoma ponesrečila.   V Mali   Poljski je
Soložaj neizpremenjen. Nada konjenica i iMedla Chndnrow.-----_------—
tilasooi Iz Koroške.
Če človek redao promatra delovanje nemčurjev, ki sedaj napenjajo vse moči, švigajo sem in tja kakor blazni, mora priti do zaključka, da njim gre v resnici le za tem, kako bi na eni strani pošteno potegnili plebiscitno in-teraliirano komisijo, na drugi strani, kako bi uprizorili nemire. Prvo se jim je menda že deloma posrečilo, sodeč po ukrepih in delovanju komisije, a za drugo bomo pač mi morali skrbeti, da se jim ne posreči. Potuhnjenost, s katero operirajo, se nam zdi zelo sumljiva, ker ponižnost še ni bila nikdar nemška ali nemčurska lastnost. Nekaj pripravljajo, nekaj, s čemur nas hočejo iznenaditi zadnje dni pred plebiscitom, morda celo zadnji dan. To nekaj bodo kak teror, s katerim bodo poskusili morda prav zadnji dan pritisniti še enkrat, in to poslednjikrat, na naš narod. Zelo verjetno je, da bodo z orožjem v roki poskusili izvesti kak eksces, seveda s pomočjo sodrge iz cone B, ker njih število v coni A je tako majhno, da bi ne učinkovalo. 2e sedaj ščuvajo in huJ6kajo na nesramen in nedopusten način povsod, kjer se le prikažejo, o čemer se je z mnogobrojnimi dokazi obvestilo že medzavezniško komisijo. Kaj bo komisija ukrenila, še ni znano, a nje sveta dolžnost bi bila, da to so-drgo malo manj protežira in se malo bolj strogo drži saint-germainske pogodbe. Kar smo dosedaj mi popustili, se je storilo radi tega, d^a dokažemo naše kavalirstvo in našo miroljubnost, prosili bi pa našo delegacijo, da z uslugami preneha in pove gospodi, da nismo mi tu, da poslušamo, ampak da vladamo. Interaliiranft komisija pa je zopet zato tu, da nadzira plebiscit, nikakor pa zato, da deli koncesije in podpore Nemcem in nemčurjem z namenom, da ti provzroce neinire, ki bi dati povod, da Italija zajede plebiscitno ozemlje. Da spregledamo naaane gotovih gospodov, ni potreba, da bi bil človek posebno diplomatično nadarjen. Da je Avstrija bankrotna, pišejo danes vse nemške novine in da je pod kuratelo, ve že vsak otrok. Nam je pač vseeno, kako si bo antanta Avstrijo razdelila in kolonizirala, a ni nam vseeno, kdo bo dobil slovenski del te >bivše« Avstrije, ker ta del je naš in si ga ne damo odvzeti po nikomur. Za to pravimo: Proč s terorjem katerega so Nemci in nem-čurji sedaj uvedli po coni A na prebivalstvo, ki še ne ve kaj je: ptič ali miš. Da je 99 odstotkov vsega prebivalstva v coni A slovenskega pokoljenja, bi morala po lastnem prepričanju, danes plebiscitno komisija že vedeti. Da so oni, ki niti nemški ne znajo in pravijo, da so >deutsch!reundlich«, za-peljanci, bi moralo ti komisiji biti tudi znano, posebno še če se vzame v obzir način, kako so znali Nemci povsodi preparira narode, da so jim bril hlapčevsko podložni. V dokaz naj jim sinži Alzaška. Lorena, Poznanjsko in drugi kraji. Ce so Francozje zahtevali pri-klopitev Alzažke in Lorene nazaj k Franciji brez ozira ali je to Nemcem in ponemčenim Francozom prav ali ne, imamo mi še večjo pravico zahtevati naše zemlje nazaj potom plebiscita. Na Poznanjskem so Nemci terorizirali Poljake pri plebiscitu s topovi, metalci min ročnimi granatami in vsem drugim orožjem, a od tam so prišli sedaj glavni agitatorji na Koroško, da prevzamejo vodstvo agitacijskega nemškega odbora. In to naj mi mirno gledamo po volji mteraliirane komisije, ki ni niti kompletna, ker ni v nji pravicoljuboega ameriškega zastopstva. Nikdar in še enkrat nikdar! Naše vlade dolžnost Je, da ojači v coni A se nahajajoče posadko, ki bo pripravljena vsak trenotek nastopiti proti organiziranim oboroženim tolpam.
Za sedaj je bilo določeno, da se bo plebiscit vršil 10. oktobra t. 1. , a kakor zopet Nemci pripovedujejo, je rok podaljšan. Kdo Nemcem in nemourjem daje vedno informacije, o tem kar se pri sejah komisije zaključi, ni težko uganiti. Naj naša vlada sprejme to do znanja in naj takoj ukrene vse potrebno. _Miner.
Dnevne nesti.
V, Ljubljani. 2. septembra 1920,
— Nezaslhlno. Po mestu in po vsi pokrajini razsaja griža in zahteva nebroj žrtev. Zdravniki so večinoma brez moči, ker nimajo na razpolago primernih zdravilnih sredstev. Že zdavna so naročili v inozemstvu serum proti griži. Pošilja-tev je došla, kakor nam poročajo, že pred dnevi v Ljubljano, a leži na kolodvoru, ker jo je treba zacari-niti, carinska oblast pa dosedaj še ni našla časa, da bi izvršila'svoj posel. Zdravila proti griži torej leže na kolodvoru, ljudje pa mrjo, ker zdravniki nimajo na razpolago potrebnega leka. Nečuveno!
— Finančni minister v Ljubljani. Finančni minister Kosta Stoja-nović je dospel v Ljubljano, da in-špicira carinarske postaje.
— 30!etnlca celjskega Sokola. Dne 7. in 8. t ra. praznuje celjski Sokol 301etnico svojega obstanka. Ustanovitelji Sokola so bili pokojni dr. Ivan Dečko. dr. Draerotin Treo in dr. Josip Vrečko. V prvem odboru so bili dr. Josin Vrečko, starosta: dr. Ivan Dečko, podsjarosta; dr. Drago-tin Treo. tajnik: dr. Fran Rosina. blagajnik; Dragotin Hribar, Milan Hoče-mac.in  ^»2ko_AlaftoU£. ttftlMssti
Stev 201.
o. Blftttt*
Svojo telovadnico je dobil celjski Sokol leta 1897., ko se je otvorfl v Celju Narodni dom. Vseh dolgih 30 let je bil celjski Sokol trdnjava slovenske narodne misli, iz katere se je vodil ves narodni pokret v Celju in okolici.
— Zahvala   mariborskega So kola Mariborčanom. Mariborski Sokol je izdal po sijajno uspelem so-
kolskem zietu v Maribor sledečo zahvalo:   Mariborčani! Maribor je
praznoval z velikim navdušenjem in sijajem svoj prvi sokolski dan. Maribor je pokazal, kako zna ceniti mile goste, ki so prihiteli iz najbolj oddaljenih krajev k nam, odel se je v praznično obleko in pozdravil Sokole pri odhodu tako, da so gostje glasno zatrjevali, da takega sprejema v Mariboru niso pričakovali in da jim zletni dnevi ostanejo v najlepšem spominu. Mariborski Sokol je presenečen, da je njegov poziv našel toliko odmeva, da so prihiteli k nam bratje in sestre iz vseh pokrajin. Izrekamo prebivalstvu Maribora, ki je pokazalo toliko zavednosti, najtoplejšo zahvalo in upamo, da bo ostal Maribor zvest sokolski misli. — Zletni odbor.
— Jugoslovenska delegacija se seli v Celovec. Jugoslovenska delegacija koroške plebiscitne komisije se preseli v soboto iz Dol ob Vrb-skem ježem v Celovec, kjer bo nastanjena v hotelu »Kaiser von Oster-reich«. Naš delegat dr. Cvijič se odpelje te dni v Beograd, kjer ostane do plebiscita. Njegov namestnik je bivši poslanik v Londonu Joca Jova-novič.
— »O organiziranem odiranju« piše »Slovenec« dolge članke in meče na splošno vsem trgovcem tako težke očitke v obraz, da se je sam ravnatelj Gospodarske zveze gosp. Janko Jovan kot strokovnjak izrazil javno zelo nepovoljno o takih predbaci vanjih. Mi smo gotovo proti vsakemu odiranju ter smo svoje stališče v tem oziru na vse strani neštetokrat dokumentirali. V tem slučaju si pa dovoljujemo »Slovenčevo« pozornost ponovno obrniti na zadnjo podražitev premoga, ki je nečuvena. To podraženje se je izvršilo s pomočjo prejšnje deželne vlade. Vladni aparat je to nečuveno podražitev celo kot primerno označil in zagovarjal. Ako »Slovenec« tako dobro pozna svetovne cere, potem se moramo čuditi, da ne pozna cen premoga na Češkem in v Nemčiji. Iste dni, ko je pri nas poskočil premog od okrogo 330 K na 530 K, so znatno padle cene premoga v Nemčiji — in »Slovenec« je bil lepo tiho. »Slovencev« urednik, ki pozna svetovne cene vsemu blagu, bi moral poznati tudi cene premogu v Nemčiji in drugod. In ker je tako verziran v računih o »izgubah« in »dobičkih«, mu svetujemo, da se potrudi do pover-jeništva za javna dela ter si tam preskrbi vpogled v poviške cen premogu. Doznal bo. da je sedanja visoka cena premogu samo sešteta iz raznih »izgub«, ki jih je trboveljska premogokopna družba baje imela. Te »izgube« so znosili na kupček, ker brez teh najrazličnejših izgub nikoli ne bi dosegli višine sedanje prodajne cene. Mora res konzument nositi v tem slučaju na svojih klecah te »izgube«? Kje pa ie bil in kje bo konzument, ko je in ko bo delala trboveljska premogokopna družba dobičke? Zakaj pa vlada ni odredila, če mora nositi konzument z njenim odobrenjem izgube trboveljske pre-mogokopne družbe, da bodi deležen tudi njenih dobičkov? In zakaj vlada nI dovolila komisiji, da objavi celo poročilo? Konzumenrje hočemo izvedeti resnico. Ce številke v poročilu preneso kritiko, zakaj ga ni objavila, kakor je zahtevala javnost? Pravilnim računom se ni bati luči dneva in ne kritike. Priporočamo pa g. uredniku »Slovenca«, da se malo potrudi in dobi vpogled v te spise pri poverjen i štvu za javna dela. Prepričani smo, da bo ostrme! nad načinom, kako sme tuje podjetje znositi svoje dobičke in številke okupaj, ne da bi vlada k takim računom izrekla drugo besedo nego besedo odobravanje. Potem bo pa g. urednik »Slovenca« pač temeljito revidiral svoje nazore o »izgubah« in »dobičkih« trgovcev, ki so pravi nebogljeni otročiči napram gospodom pre-mogarjem. Na noge torej, pogumni preganjevalci draginje! doslednosti želimo!
— Požrtvovalen ameriški rojak. Iz Clevelanda v Ameriki je prišel na obisk v svojo rodno občino Semič brat primarija dr. Derganca v Ljubljani Jože Drganc, navdušen narodnjak in Sokol. Ko je zvedel v Ameriki, da namerava domači Sokol zgraditi svoj Sokolski dom, mu ie poslal 2000 kron podpore. Pri-Sedši v domovino je daroval v isto svrho še 1100 kron.* Poleg tega je oodaril še gasilnemu društvu 1000 cron in domači šoli za siromašno nladino 1000 krutL Sokol, gasilno
društvo in šolsko vodstvo se mu za darila iskreno zahvaljujejo.
— Aretacija na Jesenicah. V
ponedeljek so na Jesenicah aretirali komunista Josipa Mlakarja baje radi protivojaške agitacije. Aretirali so tudi nekega vojaka, s katerim se je Mlakar razgovarjal. Oba so prepeljali v Ljubljano.
— Komunista Furlana. ki je izdajal list »Bakljo«, so baje naše oblasti, vsaj tako poroča »Rdeči Prapor«, izročile italijanskim oblastem, ker je baje pristojen v Italijo (ne v okupirano ozemlje).
— Trboveljski komunisti izpuščeni. Iz zaporov celjskega okrožnega sodišča so bili pretekli teden izpuščeni trboveljski komunisti: Hlebec, Bajt, Kačnik, Peklar, Ule in Resnik, ki so bili meseca aprila aretirani radi znanih dogodkov v Trbovljah.
— Iz državne službe je izstopil dr. Adolf Salberger, sekretar V. razreda glavne rudarske direkcije.
— Za začasne okrajne šolske nadzornike na bivšem Kranjskem so bili imenovani po poverjeništvu za uk in bogočastje: za črnomaljski okraj M a tko Kante, za novomeški okraj Janko Grad, za krški okraj Ljudevit S t i a s n v, za kočevski okraj Josip Novak, za litijski okraj Karel R o s t o h a r, za kranjski okraj Fortunat L u ž a r, za radovljiški okraj Karel Simon, za kamniški okraj Janko P o 1 a k, za ljubljansko okolico Avgust Pire in za ljubljansko mesto Makso Hočevar.
— Razpis službe. Na ženski javni bolnišnici v Novem mestu je oddati mesto primarija z letno temeljno plačo 3200 K, aktiv, doklado 966 K, šestimi petletnicami a 200 K in draginjsko doklado. Prošnje je vlagati do 15. septembra 1920 na zdrav, zastop v Novem mestu. Natančneje glej »Uradni list«. — Za zdravstveno okrožje novomeško je dalje razpisana služba okrožnega zdravnika z vsemi letnimi prejemki 6160 K za samske okrož. zdravnike; za oženjene posebej za ženo in vsa-cega nepreskrbljenega otroka po 90 K mesečne doklade. Prošnje je vlagati do 15. septembra t. L na zdravstveni odsek v Ljubljani.
— Medicine!! Rok za vlaganje prošenj za letno podporo ie podaljšan do inkl. 10. septembra t. L Po tem terminu zdravstveni odsek prošenj ne bo več sprejemal. Vse tozadevne prošnje je vposlati Društvu jugoslovenskih medicincev. ki jih bo izročilo zdravstvenemu odseku. Ker je fond relativno majhen, pridejo za podelitev podpore v poštev v prvi vrsti oni, ki so podporo že sprejemali. — Peršuh.
— Nova železniška izuma. Železniški pristav Zvonimir Masle v Ljubljani je napravil izum, ki pre-preča raztirjenje vlakov. Kot znano, so ogrožale doslej razun trčenj vlakov potovalno in blagovno varnost na železnicah tudi še nesreče vsled raz tir skočivših vlakov, ki so zlasti lahko usodepolne za osebne in brze vlake. Ta izum je silno važen za vse železnice. — Nadaljn! izum pa prepreči popolnoma izme-tavanje isker iz stroja in s tem tozadevne požare.
— Prijeti razpečevala napačno
žigosanih bankovcev. Maribor, 1. septembra. Verižniškemu uradu se je posrečilo razkrinkati tolpo, ki je opremljala eno- in dvokronske bankovce z napačnimi žigi. Imeli so svoje bivališče v Tatenbahovi ulici in so: Fran Fras iz Sv. Kungotc, Jožef Babic iz Leitersberga in Marija Pangračič iz Maribora. V stanovanju Marije Pangračič so našli večje število napačno žigosanih bankovcev in žig, podoben onemu, ki se vporablja na železnicah, Okr. glavarstvo je krivce občutno kaznovalo in se izreče sodišču, ker je tudi državno pravdništvo dvignilo obtožbo.
— Beg nemškega župnika preko meje. Župnik v Kapli ob avstrijski meji Aleš Lenz je kot zagrizen Nemec vedno upal, da bo kraj, ki spada še pod graško škofijo, In šteje nad 1200 slovenskega prebivalstva, morda vendar še pripadal k Nemški Avstriji. Povsod, kjer je le mogel, je agitira! za NemSkO Avstrijo in smešil našo državo. Vsled odločitve razmejitvene komisije so splavali župnikov! upi po vodi in v noči na 28. avgusta je pobegnil preko meje v Avstrijo, odkoder je poslal pismo, v katerem pravi, da ga ne bo nikdar več nazaj. Bog ž njim!
— Zver na Jezerskem, kt trga živino. Po planinah okoli Jezerskega na Koroškem se je pojavila zver. ki trga živino, ovce, pa tudi gotfejo živino. Napravila je že občutno škodo. Ce gre za medveda, volka ali risa, se še ni moelo Hnnrnat,M Kakor čujemo, se že pripravljajo love!, predvsem oni iz Kranja ia okolice, na lpy
na to zver. tako da je upati, da se kmalu konča njena strahovlada.
— V Mariboru obsojen ljubljanski mesar. Ljubljanski mesar B. je hotel v Mariboru prodatf kranjske klobase po 55 K kg. Obsojen je bil na 1000 K globe, S dni zapora in zaplembo 300 klobas.
— Umrl je v Št. Petru v Sav. dolini dne 1 .septembra gosp. Josip K1 o p č i č, nadučitelj v pok. Pogreb se vrši v petek ob 4. popoldne. Naj v miru počiva!
Kultura.
Gostovanje   ru&to drame.   S noč i se
nam jo predstavil del ruskega ansambla tako srečno, da z nestrpnostjo pričakuje-1 ino nadalinih predstav. Shawovo petdejan-sko komedijo »Py gmallon« so igral! Rusi s tako bravuro in s tolikim temperamentom, da so zmagali na vsej črti Čeprav ni del občinstva zaradi jadrno nagle govorice na odru razumel niti polovice, je nudila vzgledna predstava vsakomur popoln umetniški nžitek, in viharno ploskanje koncem vsakega delanja je pričalo, da so poslušalci izredno zadovoljni. Gledali smo polno bujno življenje, resnično, brez komedijantstva; prizori so leteli mimo nas in individualnost različnih značajev je bila podana z mojstrsko realistiko, ki je navdušila prav vsakogar. Zdi se.nam, da je hil Shaw ' prvič na našem odru. »Pvgmalion« je tehnično izvrstna komedija, dasi ne prinaša nič novega. Vsi ti značaji so nam stari znanci, toda Shaw se žonglira ž njimi originalno in dialog je čisto shawovski. Ciperski kralj Pygman*on starogrške pridovedke ie bil velik kipar in čudak. 2ivih žensk ni maral, ker nobene nI bilo po njegovem okusu. Zato si je iz slonove kosti izklesal prekrasno dekletce ter se zaljubil v svoj umotvor. In Venera je na njegovo gorečo prošnjo oživila kip in postala sta mož in žena. Tudi mladi profesor Higens ie original, jezikoslovec in sovražnik žensk. Vse se mu zde idijot-ke in vzKc materinemu prigovarjanju nc najde sebi nobene primerne. Na londonski ulici pa ga zaloti ploha in v zavetju se snide z lepo cvetličarsko Elizo. Dekle se vede sirovo preprosto in govori v groznem narečju. Profesor Jo pregovori, da gre ž njfm na dom učit se vzornega, fonet-sko brezhibnega govora. Elfza se izobrazi jezikovno, izomika v vedenju in obleki ter postane cela dama. Ali profesor vid! v njej Ie objekt svojih jezičnih in socijalnih umetnosti ter ravna ž njo kot služkinjo. Ona pa ga ljubi in mu uteče Šele ko mu Pliza energično pove, da je predvsem ženska. Id ljubi in hoče biti ljubljena, a noče biti dekla, se zave profesor, da brez nje ne more dalje živeti in — kajpada, poroka se Izvrši v VI. dejanju. Ga. Mar-.ševa (Eliza) In g. P u t j a t a (profesor) sta prvovrstna umetnika, ki sta igrala sijajno, eleganten partner jima je bil nekam patetični polkovnik g. Nikolajeva, cestni pometač g. Muratova ie efektna šarža, ostali so imel! neznatne vloge, k! so |fh odigrali dovršeno. Vzlic peterim dejanjem in predolgim premorom je bila predstava ob lj. gotova ter se le publika razšla nooolnoma zadovoljna. Obisk je bil prav dober, le lože so bile večinoma prazne. Tudi to je značimo!       J. K—n.
»Anfisa«, drama Leonida Andrejeva se igra danes prvič na našem odru. Glavni ulogi igrata ga. Mansvjetova in g. režiser Muratov, ki sta oba izredna umetnika, kakor posnemamo po zagrebških ocenah; poleg nju igra ga. M a r-š e v a, ki je snoči odnesla palmo uspeha.
— Narodni dekorativni slikar Dra-srntin Inkiostri-Midenjak, rodom Dalmatince, je prispel v Ljubljano ter namerava svoje delovanje nadaljevati tu. Ima za seboj veliko trudapolno delo, ki pa je dalo izborne uspehe. V Ljubljani namerava prirediti razstavo svojih del. O njegovem delovanju in načrtih za bodočnost priobčimo te dni daljše poročilo.
Izpred sodlSCa.
Velika tatvina na kolodvoru v Medvodah. Medvodska občina, zlasti vasi Vaše, Svetje in Medvode, to bile včeraj zelo številno zastopane v avditoriju ljubljanske porotne dvorane. Medvodski občani so z napetostjo poslušali zelo dolgotrajno, mi-nucijozno razpravo o velikanski tatvini, izvršeni dne 13. svečana t. L v skladišču državnega kolodvora v Medvodah. Ponoči so odnesli delavec Josip Kopač ter kmečka fanta Vrata Jaaez in Franc Jarc 15 vreč lan enega semena, eno vrečo koruze in en sodček grafilitne barve v skupni vrednosti 16.584 K. Brata Janez in Mina Jurčič sta laneno seme shranila v mlina svojega očeta. Janez Jurčič, sin bogatega mlinarja v S ve t ju, je omenjene nagovarjal k tatvini. Tatvino sta Izvršila Jože Kopač in Jane* Jarc, dočim Je France Jarc stal le na straži. Po dolgotrajnih poizvedbah si med vodiki orožniki slednjič Izsledili storilce. Delavec Kopač se ie potem sani javil državnemu pravdntku. O tej senzacionalni tatvini je ljubljanska porota že v poletnem zasedanja   enkrat   razpravljaj*. Včerajšnja
razprava Je bila mestoma zelo živahna, zanimiva ter le mnogobrotnenu avditoriju nudila obilico humorja in komike. Skoro v nedoslednost In nebisrvenost bi se bila kmalu razprava raztegnila, tato so natančno o vseh malenkostni razpravljali. Ker Je bila ie razprava polna humorja, so bili tudi govori državnega pravdnfka In treh zagovornikov primarno Šaljivi in veseli. Državni pravdnik dr. OgorauU Je naravnost zagovornike nazvml za državne pravd-nike. Zagovorniki: dr Kokalj, dr. Prlan In dr. švfgelj na so v šaljivi oMflri primerno pledirali za oprostitev, odroma milo ka-kazen. Porotniki so dede IrJrfli obtožencev, to Je glede Kopača, Janeza Jarca, Janeza Jurčiča In Mihaela Jurčiča soglasno potrdili krivdo, dočim so Isto zanikali pri
Francetu Jarcu z 8 glasovi proti 4. Na podli lagi krivdoreka porotnikov so bili obsoje-I ni:   Josip   Kopač na eno leta težke Ječe, ' Janez Jarc na devet   mesecev težke Jsčs, Janez Jurčič na dve leti tetkz Ječe In Miha Jurčič na šest mesecev ječe. Oproščen je bil France Jarc.
Dolgotrajna razprava je bila ob U. uri 45 minut ponoči zaključena. Trajala je celokupno nad 11 ur. Predsednik porotnega sodišča: dvor. svet R e g a 11 y: zastopnik javne obtožbe: drž. pravdnik dr. Ogoreutz; zagovorniki: dr. Kokalj, dr. E r 1 a n in dr. š v i g e 1 j.
nalnooeiSa poročila.
PLEBISCIT NA KOROŠKEM.
LDU. Ljubljana, 2. septembra. Iz Celovca poročajo: Glasom dosedanjih sklepov plebiscitne komisije bodo volilne liste za plebiscit zaključene do 15. t. m., nakar prične rekla-macijsko postopanje. Glasovalo se bo z belimi listki, in sicer sebodo oddajali beli listki za Jugoslavtfo In zeleni za Avstriio. Ti listki bodo imeli tudi dotični napis, in sicer beli »Jugoslavija«, zeleni pa Oster-reich« (Avstrija). Dan glasovanja je določen za 10. oktobra.
DOLOČITEV VOLILNIH OKROŽIJ.
Beograd, 1. septembra. Državni odbor za volitve v konstituanto začne te dni razdeljevati posameznim volilnim okrajem, kakor jih je priznalo predsedneištvo. število mandatov po sprejetem principu, da pride na vsakih 25.000 prebivalcev po en poslanec. Referent v tem odboru je naš znani dr. Jože Rus.
ITALIJANSKA IZZIVANJA V DFS-KLAH IN   BILJAH. SLOVENSKA 2RTEV.
Gorica« 1. septembra. V Des-klah blizu Kanala, kjer so italianski vojaki že večkrat izzivali in so bili Slovenci žrtve, je prišlo do krvavega spopada med domačini in vojaki. Vojaki so mnogo pili in ko so bili opiti, so začeli, kakor po navadi, napadati slovenske fante. Prišlo je do pretepa, vojaki so prihiteli s puškami in začeli streljati. Mrtev Je obležal Ivan Krali Ranjencev je več. Mir so napravili šele kanalski karabinerji. V Biljah je prišlo do prerekanja med domačini in nekim »meresciallom^ v prepir se je vmešal tudi neki inženir, ki se je baš na kolesu pripeljal iz Gorice, in je začel streljati. Na streljanje in kričanje je bil pozoren poročnik Logoluso Savino, ki je priskočil na stran inženirja in vojaka. Streljanje se je nadaljevalo in konec je bil ta, da je padel poročnik težko ranjen in je bilo ranjenih 7 oseb. Poročnik je ranjen v trebuh, operirali so ga v Gorici. (Da je razpoloženje na Goriškem vedno hujše napeto, skrbe neprestano italijanski vojaki - izziviČL Vino je močno in opiti divjajo. Pa tudi na sploh je obnašanje vojaštva in častništva zadnji čas vedno izzival-nejše. Kakor pride do kakih dogodkov, potem pa so krivi Slovenci, ki se umevno na napade branijo in reagirajo na žalitve. Ali ne bo tega italijanskega besnenja nikdar konec?)
PARNIK »SLAVIJO« NASKOČILI FAŠISTI.
Trst, 1. septembra. Ko je prispel včeraj popoldne v pristanišče parmk »Slavija«, so ga naskočili tržaški fašisti in s silo odstranili medzavezni-ško zastavo ter razobesili italijansko trikoloro.
ARZENAL V PULI V. PRIVATNIH ROKAH.
Rim, I« septembra. V ministrstvu za mornarico je bila podpisana pogodba, s katero preide arzenal v Puli v zasebne roke. Arzenal je prevzela delniška družba s sodelovanjem fstrskih in tržaških kapitalistov. Predsednik upravnega sveta ie komendator Stanich iz Pule.
MALA ANTANTA.
Čarih. 1. septembra. Berlinskemu dopisniku dnevnika »National Zeitung« je izjavil neki češkoslovaški r>olitik o ciljih male antanete sledeče: Malo antanto so rodile želje malih drŽav po osvoboditvi iz jerobstva velesil. Francoska politika, ki je danes naklonjena novim državam, se lahko spremieni kar čez noč. če bi to zahtevali interesi zapadnih velesil. Osrednje države nočejo biti več orodje velike politike, ampak hočejo pri reševanju velikih problemov govoriti svobodno. Vzrokov, ki so dr> vedli do zveze, je več. Predvsem nezaupanje napram Madžarski in napram madžarsko-francoskim odnoša-jem. Misel podanaske federacije pod habsburškim žezlom ni tako fantastična, kakor si io nekateri predstavljajo. Vesti o itaiofilski tendci malt antante so neutemeljene. Ta tendenca bi bila vendar nasprotna pravim ciljem zveze: osvoboditvi lastnih članov izpod upliva velesil. Naravno, da ostane za sedaj mala an- j tajita v dobrih odnošajih   Zt Italijo. 1
ker nasprotuje rimska vlada podo* navski federaciji. Samo s tega stališča se morajo razlagati razgovor! med icalijnskim zunanjim ministrom, grofom Siorzo in češkoslovaškim ministrskim predsednikom Tusarjem.
Pariz, 31. avgusta. >Matin« pri-
občuje brzojavko čeho - slovaškega ministra - poslanika, v kateri govori minister o vzrokih ustanovitve male entente med Ceho - Slovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Predvsem je bilo treba skleniti zvezo zato, ker se nahajajo vse tri države po sklenjenem premirju v negotovosti in so ogrožene. S sklepom te zveze bodo narodi v teh državah Imeli več zaupanja v same sebe, na zunaj in na znotraj pa bodo bolj močni. Podlago tej zvezi tvori natančna izvedba mirovne pogodbe z Madžarsko.
POVRATEK VENIZELOSA.
Atene, 31. avgusta. Snoči je dospel v Atene predsedneik Venizelos. Ob njegovem prihodu je bil oddanih 101 topovski strel. Nepregledne množice so prirejale Venizelosu viharne ovacije. Po kratkem obisku pri kralju se je Venizelos z balkona svoie palače zahvalil za ovacije. Vse mesto je bilo svečano razsvetljeno.
Gospodarske oestl.
Vzroki padanja naše valute v inozemstvu. Zagreb, 1. septembra. Današnji »Jutarnji list« poroča, da vlada v zadnjem času veliko povpraševanje po naši valuti s strani švicarskih in dunajskih bank. Padanje naše valute na borzi v Curih u je navadna borzna špekulacija, s katero hočejo razne banke priti ceneje do večje množine nase valute. Ust pozivi vse denarne zavoda, U trgujejo z valuto, naj ne nasedejo tej špekulaciji in naj nt prodajajo nase valute v inozemstvo« marveč naj jo obdrže do na, ker jo bodo s lahkoto dražje prodali, ko kurz zopet na-rastes kar se mora v kratkem zgoditi.
— Prepoved uvoza in ugona klavne živine preko nemško-avstrijske meje. Maribor, 1. septembra. Deželna vlada j* vsled okuženia v obmejnih okrajih prepovedala uvoz in ugon klavne živine iz sledečih okrajev: na Koroškem: Št. Vid, Šmohor, Celovec Spital, Beljak in Vol-šperk; na Štajerskem: Bruck, Grobming, Leoben, Liezen, Judenbur^, Murau, Gradec, VVeiz, Feldbach, Hartberg, Leibnltz, Deutsch-Landsberg in Radgone. — Pre* povedan je tudi uvoz in ugon klavne živi«« ne v plemenske svrhe Iz Avstrtjo, tako, da se na meji ne sprejema ntkaka živina. Isti razglas velja za govejo živino tudi za promet med glasovalno cono A in B na Koroškem Tudi trgovcem z živino, ki potujejo po teh krajih in hodijo od vasi do vasi, je prestop meje prepovedan.
— g Gremij trgovcev vabi vse one svoje člane, ki bo prizadeti z naredbo osrednje   vlade, s katero   se dopušča
nvoz takega blaga, prepovedanega za uvoz, ki je bilo naročeno pred dne 2S. marea 1920., na prijateljski razgovor v četrtek, dne 2. septembra t. I. ob 6l uri zvečer v Gremijalni pisarni, Gradišče 17./I. Zadeva je za interesente silne važnosti, zato pričaknje obilne udeležbe načelnik.
— g Tovarna vžigalic v Resah. V Rušah se je ustanovila tovarna vžigalic pod imenom: tovarna vžigalic in kemikalij, d. d. v* Rušah. Pri podjetja sta udeležena z dvema tretjinama kapitala domača podjetnika Hinko Pogačnik in Viktor Glaser. Tovarna, prične v najkrajšem času z obratovanjem.
— Novi češkoslovaški banku vel po 100 in 1000 K. Praga, 31. avgusta. Iz Amerike je dospel v Prago transport novih čehoelovaakih bankovcev po 100 in 1000 K, ki jih je naročila Če-hoslovaska v Ameriki. Bankovci po 1000 K so manjši in so svetlozelene barve.
BORZE.
LDU. Zagreb. 1. septembra. Devize: Berlin čeki 20O—220, plačilo 210-0, Italija 530-533, Newyork 107 do 109, Pariz 0-790, Praga 182—188, Dunaj 43.25—44.25, Bukarešta 0-2-10, Valute. Dolarji 107.75—109, avstrijske krone 0—44, carski rublji 130—152, na-poleondori 402—410, nemške marke 210—214, romunski leji 240—242, bolgarski levi 140—0, angleški funti 375 do 380, češkoslovaške krone 175—180.
LDU. Curih. L septembra. (0TU.) Berlin 12.30, Holandija 195.60, New York 609.50, London 21.70, Pariz 42.35, Milan 28.40, Bruselj 45, Kodanj 88, Stockholm 123.75, Kristijanija 87.25 Madrid 91, Buenos Aires 230. Praga 10.10, Beograd 21.50, Zagreb 5.35, Dunaj m
LDU. Dunaj, 1. septembra. (CTU.) Devize: Amsterdam 7850, Berlin 425, Curih 4000, Kristijanija 3625, Kodanj 3625, Stockholm 5000. Valute: Nemške marke 520, romunski leji 510, bolgarski
levi 380, švicarski franki 3975, francoski franki 1725, italijanske lire 1130. angleški funti 840, ameriški dolarji 240, carski rublji 280. Tečaji v prostem prometu: Zagreb 220—240, Budimpešta plačila v postnohranilničnih čekih lAO do 110, plačila v žigosanih kronah 100 ao 110, madžarske žigosanj krone 100 do 110, Praga 416—442, .Varšava in Krakov v poljskih markah 97—109, češkoslovaške krone oOOOaki 414—440, češkoslovaške krone manjM bankovci 414—440, novi dinarji 910—960.
LDU. Praga, L septembra. (ČTU.) Devize: Beograd 215—217, Dunaj 22.75, Zagreb 53,50, Varšava 24. Budinu**** 3$&
.SLOVENSKJ NAROD", dne 3. septembra W20.
2Ui. sicv.
— Sokol Lltija-Smartno priredi v nedeljo, dne 5. septembra 1920 javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Vspored je- bogat in vseskozi zanimiv. Če-'ske vaje članic izvajale se bodo zvečer pri razsvetljavi z reflektorji. — Pri celem •sporedu sodeluje zagorska godba. Okrep-čila v šatorih, srečolov, plesišče itd. Opozarjamo na to vsa bratska društva in jih vabimo na udeležbo. Zdravo! k
Radovljiški Sokol priredi v nedeljo, dne 5. septembra v graščinskem vrtu v Radovljici javno telovadbo z veselico. Prijetem  javne telovadbe točno ob pol 4.
Zaključek   veselice točno ob 9.   Za vse-
!   ansko  razvedrilo produbljeno. Javnega
nastopa se udeleže bližnja bratska društva Odbor. k
Telovadno   društvo Sokol   v Semiču
priredi dne 5. septembra 1920 zlet Belokranjskega Sokola v Semiču v zvezi z javno telovadbo in ljudsko veselico na prostem Vabijo se vsa bratska društva, da se zleta po možnosti udeleže. Pokazati hočemo svojim nasprotnikom, kaj zmoremo, k
Sokol v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo, dne 5. t. m. javno telovadbo, pri kateri   nastopi   članstvo in naraščaj slo-
venjebistriškesa Sokola s Moimanovimi in
Vidmarjevimi prostimi vajami ter vajami na orodju. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica v vseh prostorih hotela »Beograd«. Začetek ob 15. Vstopnina 6 K.
— Velika javna telovadba Sokola
I. se vrši v sredo, 8. t. m. na Koslerje-veni vrtu, na kar občinstvo in bratska društva ponovno opozarjamo. Spored bo mnogovrsten in se objavi te dni. Vsakdo si zapomni: 8. t. m. vsi na javno telovadbo Sokola I.! Zdravo!
Turi stiha In sport.
»Slov. dirkalni klub« je izposloval vlak, ki bo vozil dne 5. in 8. t. m. k dirki
na vojaško vezbališče. Odhod iz lužnega kolodvora ob 2.30 pooldne, povratek ob 7.30 zvečer. Izstop na vežbališču le na desni strani. Cena tia in nazaj 10 K.
Drnitveoe vesti in prireditve.
— Društvo »Gosposvetski Zvon«
priredi v nedeljo, dne 5. septembra popoldne ob 4. uri predavanje v Železnikih. Govori dr. Val. Rožič o plebiscita na Koroškem v društvenem domu. Na shod so vabljeni vsi moški in ženske brez razlike strank.
Čebelarska vrtna veselica se vrši v nedeljo, dne 5. septembra 1920 pri Pavlicu
na Gllncah. Spored: Medeni in čebelni srecolov  Godba. Prodaja pristne medice.
Razkazovanje, kako se jemlje rned iz sa-tovja in prodaia medu. Začetek ob 3. popoldan. Vstopnina 4 K. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši na praznik 8. septembra 1920. k
— Abstinenčna prireditev. Radi različnih ovir prireditev na Dolenjskem nemogoča. Podpredsednik Abst, krožka ljublj. učiteljišča.
Glavni urednik: Rasto P u s t o s 1 c m š c k. Odgovorni urednik: Božidar V o d e h.
tealia v Smilili
ki sprejela 2 slovenska stavca. 26 let itara. ki sta ie delala po več let v večjih mestih Nemčije. Gresta cvent. )udi vsak v rinilo mesto. Poqo;e in ponudbe na: Hsdo Štant, LJubl'ans, Boaposvetarka cesta stev. 13,49, !ngo?lavija> €659
Fff-nS   <0   d&bi° ohranjen pletilni IVUd   dt»   stjoi in otroška postelji-ta iz trdega lesa.. Naslov pove uprava.
6647
M in Kante U w&m w
6590
Salonska oprava
iz mahagonijevega lesn,
skoraj nova, ker je bila le malo Čvsa v uporabi, se radi preselitve proda v Kočevja št. 93, II. nadstr._ «657
£n car lahkih konj £
ta voJujc, event. tudi z osebnim vozom (break) za vožnje na deželo odda. Pojasnila vsak dan od 10—11 ure do,i Gosposvets^a cesta 4/1 desno. 6578
pohištvene, potrebuje za * takoi Tovarna »'-'okučtva pokučtva) u Sunji, Hrvatska.
6621
Sva lepa tovarna avtomo-
hi!«*    triionska,   tvrdkc   Fiat.   ima na piodni Ana Sandrin, Vrhnika. — Pojasnila daje Josip VerbiČ, Vrhrrka štev. 28. 6660
Večjo množino „porHan8
C£!fi0flfa   I>rooa IfinaciJ Andrašič, wwuuii»a   trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom, Kranj, Gorenjsko. _l__ 6648
Sprejme se zanesljiv* slnž-
Irfftfo samostojna gospodinja, blizu r1sijc) Ljubljane, proti dobri plači in dobri hrani. 3 šoloobvezni otroci, najmanjši 5 let ter 2 družinska. Naslov
pove uprava lista. 6626
[Jjflnnjl'fi dobru, marljivu i Čistu, koja L'JcIUJnU, znade kuhati i osim toga irna pospremati dvije sobe. kod obitelji od dvoje ljudi, uz dobru hr^nu, plaću prema pofodbi i dobar postupak, tri se za Karlovac n Hrvatskoj (blizu Metlike). Pismeni upiti na Sofiju Ar-vai u Karlovcu, Riječka u!. 7. 663S
500 K naoraae "^Sr^ST
stranki iz Koroške stanovanje z 1 sobo In kuhinjo ali samo sobo z vporabo kuhinje v mettu aH okolici s 1. oktobrom. Ponudbe pod »Mirna stranka s Koroške 6664c na upravo liata. 6664
Sprejme se
takoj gospod ali gospodična z večjo prakso v strojepisju in drugih pisarniških delih. Plača po dogovoru. Vrraša se v modni trgovini Sfuchlv-Masenks, Židovska ulica 3. 6649
profla se
par skoraj novih modernih d unskih čevljev štev. 39, par črnin Št. 40 in žalni klobuk s pajčolanom. Istotam par moških čevljev št. 41. Naslov pove uprava lista.
6651
Zaboji!
Zaboji!
Dobavljam vsako množino zabojev v poljubni velikosti v najkrajšem času Ponudbe na upravo lista pod .Zaboji/ 6631". 6631
\trn**nr poštenih starišev se spreime UCeneC takoj. - Zlatar A. rnchs, Šelenburgova ulica 6. 6644
talna laika vonja se nroda.
Kolodvorska
ulica IS, Mobilan*
6460
Kupuje se plahte
in stare
i rnovo.
nove
velikosti   po najvišji ceni. Jeranova ulica štev. 11,
6566
Kupim „Jfemško pravno
vNAAMvitiA^ Knjige ali skripta. Na-ZgOOOVUlO .   si0v v upravi. 6646
Trctjt za strepe izdttaje in indija
na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročiMi znaten popust StaJaer
Isrtsn, Lf**4Jana, Jeraaova alica 1», TntfO. 4256
Vsem svojim znancem in sorodnikom, naznanjamo iužno vest, da smo izgubili svojo dobro mamo, oz. staro mamo
Marijo
v* w
zdravnikovo vdovo
ki je v 84. letu previđena s svetimi zakramenti po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb pokojne se vrši v petek ob 4 uri popoldne dne 3. septembra 1920. iz liiše žalosti sv. Petra cesta 27. na pokopališče pri Sv. Križu.
LJubljana, dne 1. septembra 1920.
2£S;r£ia Go*x, roj. Tloz, hči; TorJor, vnHk; — Erfia, Jo&ini-na, Molita, vnukinje; — Berrrem &otz, rač. svetnik, zet.
■
Naša ljubljena hčerka, oziroma sestrica in tetka
Minka Me glič
je v torek dne 31. avgusta ob 5 */, uri po daljši mučni bolezni pre?idena s svetotejstvi mirno končala svoje življenje.
Pogreb se vrši v četrtek iz hi|c žalosti na tržkem pokopališču na Vranskem.
Spavaj sladko blaga duša!
Na Vranskem, dne 1. septembra 1920.
Franja  Megli C, mati; — (Ms****, Mirko, brata; — Berts, Reža, Bab Inki; sestre. 6660
Stana)! k i!ti za netita trgni-
altA mJ. v boljši hiši rod strogim aRe »TO nadzorstvom, najraje pri kakem učitelju. Ponudbe na I. MIKUŠ, trgovec, Rečica ob Paki. 6586
Išče se kompanjon
mlad trezen in razborit za večjo trfo-vino Špecerije, z dežel, pridelki lesom itd. za že obstoječo trgovino na Gorc-f njakem.   Ponudbe pod J. K. poštirole2e LjaMJaaa. 6491
HAjritin -i nn Tinti i prvovrstna se išče
SRffeHi!: (iKHUfHd za cetrtošoica drž. gimnazije z nemikim poučnim jezikom v Ljubljani pri slovenski profesor* .< aH učiteljski rodbini brez hčera, — Ponudbe s pogoji pod »Lekarnar K. R. 6521 na upr. »Slov. Naroda«.
Proda se
25 — 30 vagonov lepih zdravih debel, dalje bukove, hrastove, brestove orehove, četajeve hi ode, dalje ca. 600 kosov smrekovih do 6 m dolgih in 8 cm debelih smrekovih drogov Maribor, >, AleksaadroTa c. 75 6614
ŠKROB
hracken i iriitaii na mm §
nuda za odmah
P. Žlica i. liart-aart Mmi
la apno
v kosih in drobno dobavlja na vagone
Ava, tovar. Laško.
: CEMENT :
Idobavlja .m Laško
SflMcat
Porfiand
Brez posebnega obvestila.
-.-j« VV '/V--
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
^slstvat kllatfkv sa notraai|s bo-lssvJ, er^lnlra odšle, v Zagrsbn, Trg I. 17 Od poln 3. do 4. ure.
6656
Blagovna tovarna pohištva,
Sv. Jurij ob južni železnici, Slovenija, 50°,0 ceneje, kakor sploh more katerokoli podjetje v SHS Izgotavljati vsakovrstna mizarska dela. Celotna pohištva, notranja ureditev za hotele, letovišča, okvirji za okna itd. itd. 6655
m Rii Rapid-telii
Ejelovar.
I vrste nurii tvrd-ka    F. Žllćsr,
G48&
Prota se
radi   odpotovanja foto grafični aparat 13yi8. opolnoma nov šivalni stroj, 30 painov čebel kianjičev.   Naslov pove uprava.
6667
Stanico Lavrenčič 6565 Marijana Lončar
poročena
3. septembra 1920. Postojna LJubljana.
psuuia se mi
kompletna garnf tura strojev za tovarno testenin Ker je to neobhodno potrebna industrija za Jugoslavijo, prosim naj se interesenti obrnejo na mene, di jim povem naslov. Ea|fsz, Kočevje.
6658
Sprejme se takoj šivilja
na hm. Kie- I>ove uprava
froda se
£epo posestvo
lini v bližini mesta Celja, tik državne ceste in železnice, obstoječe iz 8 oralov njiv in travnikov, 3 oralov gozda, hiSe z udobnim stanovanjem in novim gospodarskim poslopjem »e proda. Poizve se pri Antonu Vodenik, Pe rovče. 6634
Sprejmeta se Ova ali trije boljfi gospodje na hrano.
Kje. pove uprav, lista.
6645
ftpn, sstreSno tewrto benlr^otlS;
ičine ponuia y.mWjaraisa ko ms i c
drailfcl v Ljubljani. B»eiweJsova c 18
5013
Žent7«ff ponudba!
Gospodična z večjim prihrankom se Zeli seznaniti v svrho ženitve
s solidnim želeaničarjem od 30 do 40 let, vdovec brez otrok ni isključen. Ponudbe na uoravo lista pod „Blaga tfuss 0ta7u.
Tvrdka £avrenčič S €o,
trgsvisa z lesom, Dunajska cesta štev. 47 ■reja Tatasaear
prodaja na drobno in debelo vsakovrsten mehak in trd les za stavbe In delavnice kakor tudi bukovo oglje in vsakovrstna drva za kurjavo po ugodnih cenah. 6507
revi de* t ;wiae iettasica,
v sredo, dne 1. septembra 1920, po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v patak, eaaa 3« septembra 1920. Ob pol      uri pO|H»ldne iz mrtvašnice v Leonišcu na pokopališče
k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice ze bodo brale v več cerkvah, tj ubijao^ — 3oro*atlca, dne 2. septembra 1920.
Stori.
Kletar
/.anesljivo dobro moč se proti dobri "Jači takoj sprejme.   Kje, pove uprava
tera lista. 6630
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic:
nudim •**jktrots**#»i materijal, tetesiko letat, različen lekzni natarllal in ma-torjt. Zajtavaitc Htudae
Gjorgje Grujić
Jtafrai. JaTilctina al. 15.
Tostclja z 21mnico, omara za perilo, miza, de-koracijski divan. Naslov v upravi lista-
___6652
Antična pisalna miza, salonska garnitura itd. itd. se takoj proda.
Slovenija.
Po'zve se: Vila Straža na Bledu.
6307
Kani se vila ali hiša z vrtom v f jnbljani ali najbližji
nlfflPri Ponudbe pod »Dom/6643« UAUhlu na upravo lista. 6643
Nova partija
gonilnih Jermenov
doila.
Dobavlja: „Drava" lesna
trgovska In industrijska Maribor.
delniška drnioa
Pozor! Pozor!
Naznanjam da sem vsled podraženja železnice preselil vsvojo delavnico klobukov iz Domžal v Ljubljano Slomškova ulica št. 27.
Alojz laneiič.
SLUdINJA
se spreime
v Narodni knj"'varni v Prešernovi ulid štv. 7. Nastop 1« Oktobra. Istotam se proda več lesenih zaboja? različne velikosti.
Profesor
Dr. Alfred pl. Valeata
bivši 23 letni primarij oddelka za ženske bolezni in rx>rodisjucc
v deželni bolnici
zopet nraMlra % n — % 12 m 2 — 4
Ljubljana, FranCISh^;:iAi nllca 10.
RAZPIS.
N.i  novo  ustanovljena  „Slovenska  banka"  v  Ljubljani    rarpisaje mesto
BHnCnEfiH RHVNHTELJH
kakor tudi več mest
BflNČsflH Wk\WDmWOM BI HPSTRVUEnCKM
Reflektanti naj pošljejo ponudbe s priloženim curriculum vitae in pogoji do 15. septembra t. I. na naslov konzorcij ustanoviteljev „Slov. Banke" V Ljubljani, na Ansncno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. _ _6673
HROVAT&KOMP.
LJUBLJANA
H
Nudimo Ia. kranjski
lantnl flrn^ž
in
pristno \mm oijc
v vsaki količini, po najnižji tov. ceni. Zs poštne poiiljatve prosimo po mogočnosti dopn-slati embalaže. 6H7
Gips
Mavec
dobavlja vsako množino na debelo iz svoje zaloge
Ljubljana Osijek Zemun
Rasta Movaaović, Ljubljana, Tabor 5.
6581
6456 A 1 1127/8
tv •
Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je na prošnjo dedičev po Mariji Stele iz Ljubljane, Ambrožev trg štev. 9 na prodaj po javni dražbi posestvo vi. štev. 52 k. o. Poljansko predmestje s
ni£o it 9 na Ambrosovem trgu gospodarskim poslopjem, dvoriščem in vrtom.
Izklicna cena: 300.000.— K
Dražba se bo vršila dne
3. septembra ob 9. uri dopoldne,
na licu mesta v Ljubljani, Ambrožev trg 9.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izkupilo je plačati v 24 dneh, ko se odobri najvišji ponudek.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodnemu komisarju Antonu Galle notarju v Ljubljani.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
•aMalak I-, Una 24. avgusta 1920.
Za icseratoi del odgovoren Valentin Kopitar.
FU
933