POSEBNA IZDAJA »SLOVENCA". V Ljubljani, v sredo, 21. lunila 1911. Leto XXXIX. = Velja po pošti: = Za celo leto napre] . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol lota „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2-— V upravi prejeman meseCno K 1*90 r :<).' i i t n M Inseratl: Enostolpna petltvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 15 T za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. =Izhaja*.: vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne. Ujs" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = UpravniStvo je v Kopitarjevi nllol štev. B. Tt» Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št. 188. Velecenjenim gospodom Iskrena Vam hvala za Vaš možati nastop pri ožji volitvi. Pokazali ste odločno voljo zastavo Vseslovenske Ljudske Stranke s častjo nositi tudi v boju v središču Slovenije. Glasovi oddani dr. Vinku Gregoriču pričajo o naraščajoči samostojni moči Vseslovenske Ljudske Stranke v Ljubljani, ki bo, tako kot drugod tudi v Ljubljani izvojevala zmago proti vsem sovražnikom ljudstva. Naše čete so sedaj utrjene v bojih! Hvala Vam na Vaši požrtvovalnosti in Vašem navdušenju, ki se ga veseli cela Slovenija. Naprej do novih bojev za zmago pravice! V Ljubljani, dne 21. junija 1911. izvrševal oior Vseslovenske Ljudske Stranke: Dr. Ivan Šusteršič, načelnik. Velespošfovani ^tn s^imssciipI ^ Hvala Vam na lepem številu glasov, ki ste jih oddali včeraj Vseslovenski Ljudski Stranki ter tako vnovič izkazali neomahljivo zaupanje njenemu kandidatu. Izid volitev dokazuje, da v Ljubljani narašča število naših glasov. Pošteni stvari tudi v nadaljnih bojih zvesto služimo! ¥ Ljubljani, 21. junija 1911. Dr. Vinko Gregorič. Zdaj jc konec. Slovenski narod ima 21. zastopnikov, ki so takoj na prvi mah s sijajnimi večinami zmagali — vsi razen dr. Rybara na en program, na bojno geslo Vseslovensko Ljudske Stranke. Od Drave do Jadranskega morja je narod edin in hoče enotno, v vseli ozirih jasno začrtano politiko. Samo Kras in Ljubljana delata šc izjemo. Kras ! Bratomorni prepir, ki ga zanaša »Edinost« v slovensko ljudstvo, divja še tam doli, in ne pusti, da bi ta-mošnji, najrevnejši del našega naroda prišel do miru. Svoj čas so tam v Trstu iz dr. Gregorinove kuhinje venomer hodili sentimentalni nauki na naš naslov in nebrojnokrat se je nam nasproti dokazovalo, da bodi narodnost in narodna edinost prva reč. Kolikokrat so nam očitali, da stavimo vero nad narodnost. Kdor je bral vse budalosti, ki so sc v tem oziru namazale, je srečen, čo si jc ohranil šo kaj zdravega uma. Zdaj pa so jc reč obrnila. Narodna edinost se je dosegla; samo tržaškim liberalcem jc liberalstvo več nogo edinost, mednarodno svobodomi-solstvo višjo nego narod in njegova bodočnost. Izdajavci, ki prodajajo slo- venski narod nestrpnemu, tujemu vplivu, ki se vežejo z mednarodno soc. demokracijo, so doma med tisto kliko, ki se zbira pod imenom »Edinost«. Kako sijajno se odkriva hinavščina teh ljudi! Licemerci so zdaj pokazali svojo pravo barvo, ki je ostudna in smešna obenem. Kraško ljudstvo je na goriškem Kr/isu tistcg"a značaja, kakor na Kranjskem. Razborito, sposobno za vsak napredek, pridno in pošteno, toda revno in odvisno od pijavskih magnatov. To magnatstvo tišči še goriški Kras. Čim pa spozna kraško ljudstvo, da mu jo z združeno močjo mogočo otresti se oderuških gospodarjev, jc liberalstvo na tleh. To se je s čudovito temeljitostjo žo zgodilo na Kranjskem in se bo tudi na Goriškem. Bratomorni boj, ki ga v znamenju mednarodnega liberalizma še noti in v umazano koristolovske namene razširja tržaško svobodomisolstvo sc bo tudi tam kmalu končal z zmago Ljudsko Stranke. Ljubljana! Liberalna stranka je v manjšini in ta manjšina se ji krha od dno do dne. Na svojih nogah nc more do državnozborskega mandata, treba ji je pomoči od tujo stranke, ki je nasprotna Slovenstvu, ki no more drugače priti na vrh, nego da pokonča liberalno stranko, ki jo pa danes sama v sebi tako razbita in neodločna, da no vo, kaj hoče. Gre za tistim, kdor jo plača. Soc. demokrati so šli z liberalci v boj proti dr. Gregoriču. Dr Ravnihar, ki jc zlezel po ti poti iz volilne posodo, bo težko hodil. Kenguru, ki ima poleg toga šc drobno nemško bergljico. Kenguru je pa zelo smešna žival, in ko se premetava po tleh, se ne moro vedeti, kam jo cilja. Tako ho tudi z novim ljubljanskim poslancem. Od soc. demokratov je sicer dobil glasove, od liberalcev tudi, toda naj se ne moti mladi politik. Pot, ki jo pričenja, jc trnjeva in iz vrst svojih volilcev jih bo kmalu slišal gor-ke in trpke, da ga bo sklelo v ušesih. Ljubljanski liberalci res no vedo, kaj delajo. Naša stranka jim je dala priložnost, da bi se streznili. Ni ga človeka v Ljubljani, ki bi nc bil prepričan, da bi bil dr. Gregorič najboljši ljubljanski zastopnik; ni ga nikogar, ki bi ne vedel, da bi ž njegovo izvolitvijo naša stranka prevzela težke in velike dolžnosti do Ljubljane. Bolj jim je všeč kenguru z bergljo! Soc. demokratom, ki so s svojo včerajšnjo priprego pri liberalni cizi, pokazali, da niso nc socialni, ne demokratični, pa preostaja samo ena pot: svojim razcefedranim baremblagom vstopijo k liberalcem. Čemu sc trudijo s svojimi listi in brošurami, saj imajo »Narod« in »Jutro«. Ceneje bo in svet se jim ne bo smejal. Saj za liberalca ni treba več fraka in cilindra, marveč samo zabavljanja proti farjem. In to znajo tudi sociji, — pravzaprav do zdaj še na Slovenskem o njih ne vemo nič druzega, kar bi znali. Zaostalost, rcakcionarstvo je huda bolezen. Soc. demokratje na naših tleh jo imajo v najakutnejši obliki. Liberalni padarji, katerim so se zdaj izročili, jih ne bodo ozdravili. Mi pa slejkoprej samozavestno, na lastnih nogah hodimo po svoji poti in pri tem nas no že-nira, če tupatam kak kenguru premetava svojo kosti. Dalmacija in Istra poj-deta z nami! Pripravljamo pa dobo, ko bo socialna misel v ospredju, tu s krščanskim tam s protikrščanskim li. cem. Oho četi bosta hodili skupaj in zmčekali tisto pustolovsko svobodomisolstvo, ki se še v par luknjah drži na Slovenskem. Konec Flojašlva. Ploj podel! Ptuj. V ormoško-ptujskem volivnem okraju je pri ožji volitvi propadel dvorni svetnik Ploj. Zmagal je kandidat Vseslovenske Ljudske Stranke Erenčič s 1775 glasovi večine. S to izvolitvijo je vsa slovenska Štajerska v taboru Vseslovenske Ljudske Stranke! OH PlojevUm grobu. Vsi 30 prihajali, enga ni blo. Zagrebli so ga. Šnops ptujskih nemškutarjev ni nič pomagal, bolezen je bila pač prehuda. In pravzaprav taka, da jo bila za sodobnike res edina pc.moč bolnikov grob. Zato sc pa vsi zdravi ljudje, ki imajo kaj zmisla za politično čednost in dostojnost, vesele, da so izvršili ptujski volivci justifika-cijo nad senatnim predsednikom Plo-jem. Poglavarja vseh intrigantov ni več. Ptujski volivci so mu izkopali grob in ga zasuli s prstjo pozabe. Kakor megla sc jc vlačil po slovenski politiki in kdor je prišel ž njim v stik, so je prehladih Zdaj ne bo več to megle! Vseli zlobnosti pokopanega hofrata 110 moremo tu naštevati. Tudi ne maramo! Slovenska Ljudska Stranka s svojim načelnikom dr. Šusteršičem, ki ju je ta hofrat nesmrtno sovražil, stoji zmagoslavna na slovenski zemlji in slovenski narod, ki jc v ogromni večini v njenem taboru, z iskrenim zadoščenjem kaže na Plojov politični grob, ki ga spremlja vseh nas odkritosrčno zaničevanje in zagotavlja tak konec vsem hinavskim intrigantom, ki so bodo morda šo kdaj štulili v našo politiko. Telefonska in Hrzojavna poročila. IZVOLITEV VODITELJA HRVAŠKE STRANKE PRAVA V DALMACIJI. Zader. Pri današnji ožji volitvi je izvolitev voditelja hrvaške stranke prava, Prodana, zasigurana. OŽJA VOLITEV NA KOROŠKEM. Celovec. Zmagali so s pičlimi večinami nemški nacionalci. Nemški kršč. soc. Walcher je padel proti nemškemu nacionalcu Pirkerju s 123 glasovi. V okolici Celovca je zmagal nemški nacionalni kandidat Lučovnik. V beljaški okolici jo zmagal dosedanji soc. demokratični poslanec Riese. V PULJU IZVOLJEN LAŠKI LIBERALEC. Pulj. Dr. Rizzi jc izvoljen s 300 glasovi večine. Pulj. Laginja je dobil 3993 glasov, Rizzi 4868. Soc. demokratje so šli proti slovanskemu kandidatu za laškega liberalca. Na volišče so vlekli liberalci celo jetnike iz občinskega zapora. Neki odvetnik in mestni blagajnik sta bila prijeta radi kupovanja glasov. OŽJE VOLITVE V TRSTU. Trst. V II. mestnem okraju je izvoljen laški liberalec Gassor, ki jo dobil 5578 glasov, dr. Ryba? je dobil 3093 glasov. Trst. V III. okraju je izvoljen socialni demorkat Pit t oni s 3521 glasovi, nasprotni liberalni kandidat Menesini jo dobil 2930 glasov. V IV. okraju je izvoljen socialni demokrat Oliva z 2438 glasovi proti 2005, ki jih jc dobil liberalni laški kandidat Braidotti. OŽJA VOLITEV V GORICI. Gorica. V mostu Gorica jo bilo oddanih 2581 veljavnih glasov, izvoljen je laški liberalec Ussai z 2571 glasovi, Franko je dobil 10 glasov. DR. GREGORINOVA IZVOLITEV. Trst. Na Krasu jo zmagal dr. Gregorin s pomočjo soc. demokratov. VELIK POHAZ NEMŠKIH KRŠČANSKIH SOCIALCEV NA DUNAJU. Dunaj. Na Dunaju so pri ožjih volitvah propadli krščanski socialci: v Hietzingu župan dr. Neumayer (izvoljen socialni demokrat Schiegl), na Ncubau podžupan Hierhammer (izvoljen židovski liberalec Denk), na Wah-ringu Tomola (izvoljen nemški nacijo-nalec dr. Tollauf), na W&hringu princ Liechtenstein (izvoljen svobodomiselni Nemec in uradniški kandidat Waber), na Alsergrundu minister Woiskircliner v obeh okrajih IX. okraja (izvoljena židovski liberalec Hock in socialni demokrat Winler), v Mariahilfu jo padel dr. Pattai (izvoljen socialni demokrat Leuthner), v notranjem mestu je padel v 4. volivnem okrožju bivši minister W it tok (izvoljen židovski liberalec dr. Neumann), na Ilernalsu jo padel kršč. socialec Kunschak (izvoljen socialni demokrat Volkert), na Margareten je padel krščanski socialec prof. Sturm (izvoljen socialni demokrat Domes), na Mariahilfu je dalje padel tudi krščanski socialec Andorle (izvoljen socialni demokrat Reifmiiller), v Leopoldovom mostu jo padel krščanski socialec Kienbock (izvoljen dosedanji poslanec jud Ofncr), Kienbock jo padel tudi v II. dol u Leopold o voga mosta (izvoljen socialni demokrat Schuhmoier), v notranjem mostu (Kaiviertel) jo izvoljen dosedanji poslanec jud Kuranda, na Wiednu je padel krščanski socialec vladni svetnik Schraid (izvoljen judovski framazon Zenker), v okraju Land-strafie I. del jo padel krščanski socialec Procliaska (izvoljen socialni demokrat Silberer), v II. delu Landstrafie je padel krščanski socialec Leopold Steiner (izvoljen socialni demokrat Winarsky), V Doblingu jc izvoljen krščanski socialec Khun in je padel socialni demokrat', Sigi. V Funfhaus jo padel kršč. socialec Schneider in je izvoljen dosedanji pčslanec socialni demokrat For-stner. Na Neubau je v II. okraju propadel krščanski socialec Pabst in jo izvoljen židovski liberalec Ganser. V Jo-žcfovem mestu je izvoljen neodvisen krščanski socialec Heilinger; V okraju Simmering je izvoljen dosedanji soc. demokratični poslanec \Vitholz;'- v Meidlingu je zmagal dosedanji poslanec socialni demokrati VVutschel. Nemški kršč. socialci žanjejo sedaj plačilo za svojo gonjo proti Slovanom. Dr. Lueger je pač dobro vedel zakaj je rekel: »Lasst mir meine Bohm in Ruh'«. Ko je dr. Lueger onemogel, so se dali krščanski socialci zapeljati na nemškonacionalno pot ter so odbili dunajske Slovane, ki so ž njimi za časa Luegerja volili, (na Dunaju je 40.000 slovanskih volivcev). Krščanskih socialcev ni vrglo njihovo katoličanstvo, na katero so sploh v boju proti Slovanom pozabili, vrgla jih je njihova krivičnost proti Slovanom in to, da so v tem preveč pozabili na antisemitizem.' Zadnji čas so kršč. socialci drli čez drn in s trn za vlado in je bila Vseslovenska Ljudska Stranka ž njimi v vročih bojih. Njihov padec bo vrstam krščansko - socialne stranke morda dal nazaj prejšnji pravi pravec ter bodo prišle sedaj na površje mlajše moči. Lekcija je bila nemškim krščanskim socialcem potrebna in l>o stranki le koristila. Če bi zmagali, bi nemški krščanski socialci slepo drli za nemškimi nacijonalci in se pokopali za vedno. Krščanski socialci so delali zadnja leta samo v nemškem nacionalizmu in podrla jih jo mednarodna socialna demokracija. Ali bodo krščanski socialci spoznali ta nauk? To bode pokazala bližnja bodočnost. Izid volitev je najhujši udarec za dosedanjo parlamentarno večino. GESSMANN PADEL. Mistelbaeh, Gessmann je padel, iz- vol en je nemški "liberalec Wedra. * * * Državni poslanec profesor Evgen Jarc, nam je o padcu Gessmanovem naslednjo izjavil: Padec Gessmanov ni nepričakovan za tistega, ki je trezno opazoval politiko kršč. soc. stranke pod njegovim vodstvom in zlasti položaj v Nižji Avstriji. Že zadnja doželno-zborska volitev v Modlingu je pokazala, da je kršč. soc. stranka s svojo intransingentno nemško politiko (lex Axmann, Poštor-na, Ivomenskega šole itd.), napeljala vodo na mlin nemških nacionalcev in frajzina. Nemški blok, ki ga je skoval Gessmann, se kruto maščuje nad svojim začetnikom in sovoditeljem. Vrh tega so škodovale kršč. soc. stranki polog brezpogojne vladne politike na Dunaju in po drugih mestih jako mnogo osebne razprtije med voditelji, ki so zbegale mnogo volivcev, da jo bilo oddanih praznih glasovnic na Dunaju nad 13.000 poleg onih, ki so se razcepili. Enostranska razredna politika nekaterih dunajskih kršč. soc. politikov, ki se je obračala proti kršč. soc. delavstvu (Kunschak, Andcrle, Ilema-la), je vzela kršč. soc. stranki mnogo pristašev med delavstvom na korist soc. demokratov. To kaže volitev v vseh industrialnih krajih. Konečno pa mnogo kršč. soc. mandatarjev ni popularnih vsled kumulacije služb. Med te spada tudi Gessmann. Za S. L. S. jo padec Gessmannov kot tak pravzaprav brez pomena, k