37. flMlIKfl. v milimi, t Četrtek. 14. fetmolo MOJ. XL leto. Izhaja vsak da« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za afliO ogiofco dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfubliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za ta|e d stale toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.'.— Dopisi naj se izvole frankovaH Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In npravniatvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu na^se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Jftezečna priloga: „Slovenski Tehnik". 0re4ntttra telefon št 34. Posumim itevllke pa 10 h. Uprarnistra telefon it 89. 0 zmafiujočem centru. Monakovo, 11. februarja. Državnozborske volitve, ki so zlasti v zadnjih dneh povzročile silno valovanje političnega življenja, so končane . vihar se je polegel in stranke so jele delati račune o svojih uspehih in neuspehih. Centrum je s svojo bilanco najbolj zadovoljen in oznanja, pijan svojih uspehov, svetu sijajno zmago klerikalizma nad njegovimi številnimi nasprotniki. Tlada ni bi bila prvotno posebno vzradoščena radi izida volitev, ker je videla, da je njena parola : „Proti centru" doživela popoln fiasko. Ker ji je pa njen poraz v boju proti centru vendarle prinesel ta uspeh, da je bila obenem pri volitvah znatno skrhana moc socijalne demokracije, si je nadela zadovoljen obraz — ngute Miene zum bosen Spielu ter se jela bahati, da je državo ohranjujoča misel zdrobila v prah državni organizem spodkopujoče revolucijonarne elemente. Seveda tolažba mora biti in ako se ne pojavi sama od sebe, se pač mora najti primerno tolažilo! Slavospevi vlade in centra o zmagi meščanstva nad „rdečkarji* — socijalnimi demokrati so tudi svobodomiselne stranke zavedli, da so se pridružile temu pevskemu zboru ter jele po svoje peti hvalo zavednemu nemškemu meščaostvu, ki je tako nepričakovano strlo glavo mednarodni socijalnodemokratski hidri. Toda ti slavospevi so skoro ponehali in sedaj je v vrstah svobodomiselnih strank že zavladal intenziven moralni maček: polagoma se jim je jelo jasniti v glavah, da bi bilo vendarle Še manjše zlo, ako bi bila zmagala „rdeča internacijonalau, kakor da je anagonosno izšla iz boja „črnau. Razni vplivni svobodomiselni listi sedaj to odkrito izpovedujejo, naglašajoč, da si bo sedaj okrepljen center brez dvoma pridobil še večji vpliv na vodstvo državne politike, kakor doslej, ko je že itak Rim imel skoro merodajno in odločilno besedo v politiki po pretežni veČini protestantske nemške države. Socijalno demokratska stranka si je pa vkljub velikim svojim neuspehom in navzlic občutnim porazom ohranila neko dostojanstveno ravnodušnost, ki je bolj podobna zaupanju v moč svojih idej in njih zmago v bodočnosti, kakor pa depresiji in po-bitosti. In res, socijalno demokratska stranka ima pač obžalovati izgubo več mandatov, toda število njih pristašev se ni skrčilo, marveč je celo znatno poskočilo. Pri tem je pa upoštevati, da je socijalna demokracija razprostranjena po vsej širni državi pp vseh volilnih okrajih, kar povzroča, da ne more priti povsod! do tiste veljave, ki jo ima stranka, ako ima tla samo t gotovih okrajih, kjer se naslanja na kompaktno, zlasti konfesijonalno večino prebivalstva, kakor na primer center: nadalje je uvaževati, da so se proti socialnim demokratom zvezale vse takozvane meščanske stranke in da je v tem bloku z vsemi svojimi ogromnimi silami sodelovala tudi vlada. Da pa sodelovanje in vpliv vlade, zlasti ako se ga uporablja brez vsake skrupuloznosti, mnogo izda, pač ni potreba šefposebe povdarjati. V takšnih okolišČiaah se pač ni čuditi, ako je stranka v borbi proti tolikim sovragom deloma p odlegla, ali pravzaprav je še bolj Čudno, da ni bila poražena na vsej črti. Če se torej stvar trezno in stvarno premotri, se zdi človeku, ki pozna j razmere, nerazumljivo, da se zlasti v j avstrijskem časopisju in ne samo v klerikalnem toliko piše o presijajni zmagi katoliškega centra in o porazu socijalne demokracije. Na prvi pogled se to pač zdi, v resnioi se je pa baš pri zadnjih volitvah pokazalo, da so se centru vendarle jela polagoma, dasi skoro neopazno, izmikati tla ispod nog in da morda ni daleč čas, ko se bodo katoliški volilci emancipirali centra in se zatekli k tistim strankam, ki bodo v resnici skrbele za napredek in dobrobit domovine. Med nemškimi državami je brez LISTEK. Literarna družba. Po pravici napisal Ivan Cankar. 14 8. s e j a. Navzočih je po priliki dvajset odbornikov, med njimi osemnajst profesorjev; tista dva odbornika, ki nista profesorja, temveč samo literata, hodita okoli mize ter pali ta lule profesorjem. Predsednik: Zdaj pa k stvari? — Za tajniški posel nase literarne družbe se poganja osem prosilcev. Prvi, ki ga imenujem, je nas znani in imenitni poet — Predsednik ne more dalje, ker se profesorji tako veselo grohočejo, da se izba ziblje; ceio predsednik sam se narahlo muza. Prvi profesor (objokan od smeha): Saj sem zmerom pravil, daje originalen človek. — Literat, pali mi lulo! Predsednik: Torej Bog z njim! — Drugi prosilec je naš znani in imenitni pisatelj — Vse kakor prej: profesorji se krohočejo, izba se ziblje, predsednik se muz3, literat pali lulo. Predsednik: Torej Bog z njim! — Tretji prosilec — Prvi literat: Ampak — Profesorji (se čudoma začudijo ): Kaj? Prvi literat: Pardon! Predsednik: Tretji prosilec je — Predsednik se prijetno nasmehne ter pomežikne z levim očesom; profesorji se lomijo od smeha. Drugi literat (se krčevito ojunači): Ampak naša družba je vendarle takorekoč literarna! Profesorji: Ven z njim! D uri se odpro ; literat izgine. Predsednik: To je torej v redu. — Kaj, ljube duše, bi še nadalje govorili? Saj je res, da smo to tajniško službo razpisali in res je tudi, da smo zahtevali od prosilcev literarnega znanja in delovanja, ampak literatj e dandanes nimajo vec smisla za humor. Tisti poet je morda nazadnje res mislil, da se bo ogrel pri naši peči svoje zmrzle roke: tukaj šele seje žarko izkazalo, kako tuji so po« tj e dvoma najbolj črna Bavarska, a tudi tu se je že jelo daniti, da se je nadejati, da bo tudi tu enkrat konec klerikalni omnipotenci. Volilno gibanje. Dunaj, 13. februarja. Protikandidat ministrskemu predsedniku baronu B e c k u, dosedanji poslanec v L okraju na Dunaju \Vrabetz, je izdal oklic, v katerem se poslavlja od svojih volilcev, češ, da ne more veČ kandidirati, ker ni več moderen politik. Praga, 13. februarja. Trgovinski minister dr. Fort kandidira v Mladi Boleslavi, minister dr. P a c a k pa v Kutni kori. Nadalje so med kandidati znani politiki : dr. B a x a (Praga), dr. Srb (Višehrad), dr. Herold in dr. C h 1 u m e c k y (Kralj. Vino-hradi), Ciper a (Plzenj), dr. Zatka (Budjejovice), K 1 o f a č (Muta), dr. So bo tka Kolini, dr. Kramar (Nem. Brod)), dr. KI um p ar (Pfi-bram). „Narodni listyu se odločno proti vi j o kandidaturi ministrskega predsednika barona Becka v dunajskem okraju, ki je dosedaj veljal za trdnjavo staroliberalne stranke. Baron Beck se bo moral ravnati po željah svojih volilcev, s tem pa bi prišel v nevarno kolizijo s svojim glavnim poklicem. Baron Beck bi postal navaden nemški poslanec, zastopnik centralističnega volilnega okraja v centralističnem Dunaju. To bi mu pač ne moglo olajšati Herkulovega dela, ki si ga je naložil. Najnovejši madžarski škandal. Budapešta, 13. februarja. Akti, ki jih je vzel uradnik v trgovinskem ministrstvu H a i d u ter jih dal poslancu Lengyelu v prepis in fotografiranje, se tičejo treh tajnosti. Najvažnejše je zaupno pismo trgovinskega ministra Ko s s u t h a vrhovnemu računskemu dvoru. Minister je namreč nakazal publicistu Horvathu, ki je prvi izdelal načrt za koalicijsko vlado, 100.000 K v resničnemu, živemu življenju! Kaj ni preudaril, da je naša družba literarna ? Edini literat: Ampak — Profesorji: Kaj ? Edini literat: Pardon ! Predsednik: Ali se je že kdaj zgodilo, da bi v slovenski literarni družbi imeli literatj e besedo in glas ? Profesorji: Nikoli! Predsednik: Kdo, vprašam vas, je oče slovenskega naroda in njegove literature, ali Bleiweis, ali Prešeren ? Profesorji: Bleiweis! Predsednik: Kdaj še smo praznovali literarno slovesnost, da bi bili literatj e zraven? Profesorji: Nikoli! Predsednik: Tako je, gospoda! — In če zdaj vse to premislimo : kaj ni naravnost nesramno, da si predrznejo poetje in literatje izte-gati svoje dolge roke po literarnih poslih in službah ? Edini literat (vstane). Profesorj i hudo ogorčeni): Kaj? petih letnih obrokih pod naslovom „Z a sociologične študije v inozemstvu". Vrhovni računski dvor je ugovarjal tej postavki, ki jo je nato Kossuth spremenil pod drugim naslovom, in ker račnnski dvor tudi sedaj še ni hotel postavke potrditi, je izjavil Kossuth, da spravi stvar pred ministrski svet. In to Ko-ssuthovo pismo je Lengvel dal fotografirati. Nadaljna dva akta govorita o pavšali j ah, ki jih je izdalo še ministrstvo F e j ervary pred odstopom, potem o nekih kočljivih državnih štipendijah in o podpori nekemu časopisu potom pavšalnih inseratov državnih železnic. — Uradnika Hai-duja so suspendirali in zaprli. Posl. L«engyel izjavlja, da je Haidu storil ta čin zgolj iz p atrij etičnega Čuvstva in ljubezni do naroda, ker ni mogel mirno gledati, kako se razmetava javno premoženje. Za svoj trud ni hotel ničesar vzeti, niti cigarete. — Prvotno je državno pravdniŠtvo obtožilo Haj d uja zaradi kršenja uradne tajnosti, ker pa bi v tem slučaju ne mogli ničesar posl. Lengyelu, spremeni se obtožba zaradi tatvine, in Lengvel bo tožen sokrivde. Bolgarija kraljestvo? Bero lin, 13. februarja. Bolgarski minister zunanjih zadev S t a n-c i o v je prišel v Berolin ter je imel daljše konference s knezom B u 1 o-w o m. Tudi cesar ga je sprejel ter se posvetoval pol ure ž njim. „V dobro poučenih" krogih se zatrjuje, da ima obisk velik politični pomen, in sicer je to prvi korak, da se pridobi knezu Ferdinandu kraljevska krona. Bolgarsko-grški spor. Carigrad, 18. februarja. V sinodu ekumenskega patrijarhata se je prečitalo poročilo plovdivskega metropolita, ki pravi, da se preganjanje Grfcov na Bolgarskem nadaljuje, in ker so Grki pripravljeni, se žrtvovati za svojo vero, se je sklenilo, da se zopet začne s terorizmom in umori. Vsled tega poročila je uradni list patrijarhata zopet pričel napadati Bol- Edini literat (sede). Predsednik: Osmero prosilcev se je oglasilo in preudarite žalost in čudo: med njimi je sedem literatov ! Profesorji (osupli) : Sedem literatov! Predsednik: Sedem literatov! Kdo bi si bil mislil, da je na Slovenskem toliko nepotrebnih ljudi! Nič bi se ne čudil, Če bi ta ali ona literarna lakot zahlepela po poslih cestnega pometača; ali da se ozira po tajništvu literarne družbe, je vendarle preveč! Profesorji ogledajo mrko). Edini literat (poveša oči j. Predsednik: Drhal je prav tako razvajena kakor lačna! Ko smo službo razpisali, smo povedali že popolnoma razločno, da ni namenjena poetom; zakaj plača je tako visoka, da bi morda oelo poet ne stradal ob nji: med mnogoterimi svetinjami našega narod^ in njegovo kulture pase ljubko svi,ti stradanje poetov in glavna dolžnost naše literarne družbe je, da brani in brani narodne svetinje! In če na tak način primemo mačko za rep, se nazadnje izkaže, da gare, kar je bil vsled diplomatičnega posredovanja nekaj časa opustil. Dogodki na Ruskem. P e t r o g r a d, 13. februarja. Pri volitvah volilnih mož za volitve v državno dumo so zopet v mnogih mestih dobili kadeti in socijalisti večino. Vsako mesto voli po 80 volilnih mož, med temi je v Astra-hanu 46 kadetov in 21 socijalnih demokratov, vJekaterinoslavn 32 soc. demokratov, 14 kadetov in 28 levičarjev brez določene stranke v T u 1 i 40 kadetov, v Jaroslavu 75 kadetov. Varšava, 13. februarja. Carje popolnoma pomilostil obe dekleti, ki sta bili zaradi sokrivde pri atentatu na Stolypinovo vilo obsojeni v smrt. Nov naselbinski zakon za Zedinjene države. London, 13. februarja. Predsednik Rooseveltje predlagal načelnikom naselbinskih odsekov, senata in reprezentantne zbornice, naj se v novi naselbinski zakon vzame določba, da se japonski delavci kuliji) ne smejo naseljevati v Zedinjene države. Dopisi. Z brega Istre. Sklicujejo se deželni zbori v delovanje. V skrbeh in v dvomu smo, bo li tudi naš istrski deželni zbor sklican. Kakor znano, ne deluje ta deželni zbor že kaki dobri dve leti. Ali tako ne more iti dalje. Videli smo zadnji ča*, da tudi v nekaterih drugih deželah ni deloval deželni zbor. Ali ljudstvo je še zmerom končno obsojalo take obstrukcije s stališča gospodarstva, ker vsaka dežela ima svoje nujne potrebe in voz mora biti uprežen in v svojem tiru, da ide naprej. — Tudi naša dežela Istra ima svoje potrebe. Znano nam je, da se je nabralo na mizo deželne zbornice na kupe prošerjj in načrtov, ki čakajo rešitve, a rešiti jih nima kdo. Naj le povemo to, kar je nam znano. Tam Čakajo rešitve prošnje za ceste, prošnje za regulacijo voda, prošnje za vodnjake, prošnje vinogradnikov za pripomoČ po filokseri uničenim vinogradom, proŠDJe in od deželnega odbora izdelan načrt o ureditvi učiteljskih plač, ter že skoro i ~ " i ii i smo mi varuhi in redniki slovenske literature, ne pa literatje! Profesorji: Tako je! Predsednik: Sedem literatov torej ! V kakšne zadrege in neprilike bi bili zabredli, Če bi ne bilo Številke osme! Zadnji dan, v poslednji uri se nas je usmilil spodoben Človek in je rekel: pa naj bo! Naj-prva njegova vrlina je, da ni z literaturo in takimi rečmi v prav nobeni zvezi. Prvi profesor: Spodoben človek! Drugi profesor: Pameten človek ! Tretji profesor: Zastaven čl o vek! Predsednik: Ko sem mu povedal, da je naša družba literarna, je rekel: pa naj bo! Prvi profesor: Vljuden človek! Drugi profesor: Korenit človek! Tretji profesor: Blag človek! Predsednik: Tudi dragih čednosti ima v izobilioi. Ker se bo- pred tremi leti sklenjen zakon o regulaciji učiteljske penzije, kateri pa radi male formalnosti ni bil predložen ▼ sankcijo, enaka usoda se godi o ureditvi gmotnih in pravnih razmer občinskih tajnikov in menda tudi zdravnikov itd. Torej dovolj zaostalega nerešenega dela. A vsi ti prosilci in prizadeti nestrpno čakajo rešitve. A gospodje poslanci, eni in drugi, menda ne pomislijo na to, ne upoštevajo te gospodarske stvari. Mi tu ne bomo preiskovali, niti se spuščali v polemiko, katera stranka ima več vzroka, da se ne udeleži delovanja. Navedli smo le fakta, z gospodarskega polja, koliko materiala je navoženega in zavoženega, a delavcev in gospodarjev ni, ki bi to spravili v kraj — in to je resnično in pribito, da dežela trpi. — Vemo, da vlada, ki je bila tudi naprošena v to , je skušala spraviti stranke v delovanje v deželnem zboru, in to že parkrat ako ne več, ker brez deželnega zbora se ne more dalje voziti. — Zato pa ne moremo drugače, ako ne pride koj do dela, ako res ne morejo skup voziti ta aparat, ako nočejo delati, da se vlado naprosi, da ta deželni zbor razpusti in takoj razpiše nove volitve, ako ne da za nekatere stvari pravno ■ moč za rešitev deželnemu odboru. Kajti, naj bode že dovolj tega. In to imamo tudi pravico izreči, mi sinovi Istre. Pomisliti je tudi treba, da čakajo deželni zbor v najbližji bodočnosti tudi važne reforme. Tako na pr. zdaj preiskuje c. kr. financa dohodke užitnine, ki je bila v privatnem zakupu. In je li prav za deželane, da so si privatisti napolnili svoje žepe od dohodkov užitnine, med tem ko ima dežela toliko bremen? Tu so dohodki, in dežela je poklicana kot mati v prvi vrsti, da dobi ona v roke (in jih mora dobiti) te vire, dohodke užitnine za pokritje raznih deželnih stroškov. Dežela mora torej vzeti užitnino v zakup ter urediti nov, pravi stan dacarjev kot deželnih uslužbencev. Ta stan bo treba primerno urediti s plačo in penzijo ter zahtevati od moštva vzorno službo. Je-li bilo prav dosedaj, da oni privatisti, ki so si polnili žepe od dohodkov in bogateli, so te ljudi na stare dni pustili na cesti? — Torej dosti dela Čaka, in zato bo treba gledati, da se izbere v bodoči deželni zbor može, ki imajo zmisel. poznajo potrebe, ki imajo resno voljo delati v prid in korist dežele in njenih deželanov. Dnevne vesti. V Ljubljani, 14. februarja. — Furlando Furiosoje raztegnil svoje reklamne korake do Gradca in tam pripoveduje v „Tagespost", da se je njemu na ljubo konstituiralo v Ljubljani nekako vojaško sodišče, katero je nato sodilo o dr. Tavčarju. Stvar postaja zmeraj zanimivejša in tudi arogantnejša. Tu je baje sodilo vojaško sodišče, katero je zaslišalo le dr. F., dočim dr. Tavčar nikdar pred to sodišče povabljen ni bil. Nam sicer ni jasno, iz kakega pravnega naslova se je vojaško sodišče skrilo za dobro znanim ljubljanskim odvetnikom. Ali okus ima svoje pravice! To pa vemo da to sodišče niti sence legitimacije ni imelo o dr. Tavčarju izrekati kake sodbe ter ga izročati javni zasrambi, ne da bi bilo začulo jim, da bi gospoda odborniki omedleli, če bi izblebetal vse sladkosti v eni sapi, bom razlagal počasi in po vrsti. Gospod je upokojen uradnik. Profesorji (vstanejo s sedežev v znamenje spoštovanja). Predsednik: Že ta Čednost, mislim, je več vredna, nego literatura vseh sedmerih literatov. Edini literat: Ampak — Profesorji (razjarjeni). Kš, kš, kš! Predsednik: Pa kaj le kanc-lija, kaj upokojenost! Poglejte me, gospoda odborniki: kakor tukaj stojim, vam oznanim: gospod, ki se je naši literarni družbi tako ljudomilo približal, je hišni posestnik! Profesorji (zlezejo na stole v znamenje spoštovanja). Edini literat (zleze pod mizo). Predsednik: Tako je reč v redu, pa križ in amen! Profesorji (lezejo proti stropu v znamenje spoštljivega pritrjevanja). Edini literat (leze vase). Koristno je pa le, da satiriku ni treba fantazije. njega obrambo. Če je Furlandu Fu-riosusu na ljubo res posloval tak Častni sod — o čimer pa dvomimo, ker smo nasproti Furiosusu skrajno previdni! — in če je v istini kako sodbo izrekel o tem, je-li dr. Tavčar še gentleman ali ne, potem je bila taka sodba čin skrajne predrznosti in obenem velike smešnosti. Ta bi bila lepa, da bi morali olikani možje prenašati aoganco vojaških častnih razsodb, ki se izdajajo, ne da bi se obtoženi mogel braniti. Quod non! Sicer bodemo pa o tem še pisali! — Ilova str moka In nov list ali načela COI VSO. Kamniški „Naš List" umira za pomanjkanjem naročnikov. Celo narodno-napredni stranki so ga ponudili, če bi plačala njegove dolgove. Ker je pa narodno-napredna stranka to laskavo ponudbo s primerno hvaležnostjo odklonila, češ, naj plačajo dolgove „Našega Lista- tisti, ki so list izdajali, ga pisali in katerim je služil v njihove namene, bo v kratkem pogreb tega časnika. Na njegovo mesto stopi nov list. Imenoval se bo „Nova doba", izdajali ga bodo dr. Ravnih ar, dr. Robida in dr. Stoje, tiskala ga bo „Učiteljska tiskarna", urednik-slamorezec bo tipograf F^eld-stein. Toda „Nova doba" ne bo le pod novim imenom izdajan „Naš Last". Gg. dr. Ravnihar, dr. Robida in dr. Stoje ustanove čisto nov list in čisto novo stranko. Spoznali so, da je bil nNaš List" od muh in da so bila od muh tudi načela, ki jih je zastopal. Zato osrečijo slovensko javnost z listom, ki bo „organ slovenske gospodarske stranke". Prej so gospodje osnovali narodno-socialno str ar ko, zdaj so vrgli narodno socialstvo čez plot in snujejo zgolj gospodarsko stranko. In vse to se zgodi, ker neče nihče plačati dolgov „Našega Lista". — „Slovenceve" hijene so zopet na delu in so s slastjo pograbile tragični slučaj konteso Lichtenberg, da ga izrabijo v svoje umazane svrhe. Mi smo o poskušenemu umoru molčali, ker nas je prizadeta rodbina za to prosila; tudi poštenjakovič „Slovenec" je bil naprošen, in je obljubil molčati, a je svojo obljubo snedel, kakor vselej, ker je hotel z vestjo o samomoiu napraviti reklamo zase, zlasti ker je dobro vedel, da je naš list obljubil prizadeti rodbini o dogodku molčati in da naše uredništvo dano obljubo tudi vsikdar vestno izpolni. Da bi bil naš list molčal o dogodku, da zakrije „pohotnost liberalnega odličnjaka", to morejo trditi samo tonzuriranci in njih hlapci okrog „Slovenca", ki so že tako propadli, da sploh ne morejo več pošteno misliti o drugih, ker so sami do mozga in kosti demoralizirani in degenerirani. Zato se najraje valjajo po blatu in vohajo po vseh lužah, kje bi iztaknili kak pikanten škan-dalček, ki bi ščegetal njihove razbrzdane živce. Kar se pa tiče „po- Strahovale) dveh kron. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXVI. Kada li se mine užegoše, Po bijela grada oboriše. Tu se težka krvca proliviše, Težka krvca, konjska i junačka; Tu se brani malo i veliko: Kaludjeri i svi svečenici, Udovice, žene i divojke, Dica, starci i mladi trgovci Tu brat brata poznat ne mogaše. Hrv. narodna. V prostorni vojaŠčnici, kjer je beneška republika nastanjala Čete, namenjene za svoje kolonije v Le-vanti, je vladal Že nočni mir, ko je plemič Andrej Kržan Še vedno razburjen hodil po svoji tesni sobici ter delal načrte in naklepe zoper generala della Croce. To je bilo v noči 13. septembra 1. 1569. Polnoč je bila že minila, ko se je naenkrat stresla vsa vojašnica, kakor bi bil potres, nebo se je zasvetilo v rdečem svitu, v; je obsijal tudi vse mesto in koj na^3 se je zaslišala strahovita eksplozija, tako močna, da je naenkrat popokalo ne-broj šip, da se je zemlja stresla in da je pokalo zidovje in se podiralo. Kršan je odletel ob zid in padel na hotnosti liberalnega odličnjaka", naj se škofovo trobilo informuje v frančiškanskem samostanu, kjer bi mu lahko dali zelo interesantna poj asnila o kapi tlu „pohotnosti" ne liberalnega, marveč pristno klerikalnega tonzur i ranega odličnjaka. Sicer pa, ako „Slovenec" rad stika po pikantnih Škandalih in s tolikim užitkom govori o pohotnosti, zakaj molči tako trdovratno o Škandaloznih dogodkih v Borovnici, o katerih se baš te dni razpravlja pred tukajšnjim deželnim sodiščem in katerih glavni junak je borovniški župnik?! Ja, Biuer, das ist was anderes! Tu je prizadeta posvečena oseba in o takih Škandalih mora pobožni „Slovneo" molčati, ako tudi smrde do neba! — .»Polaznike nam, Anton Bona vontnra". Minul je veseli predpust in začel se je postni čas. Škof Anton Bonaventura je hotel izdati postno postavo za ljubljansko šk o -fijo, v kar ga je papež posebe pooblastil. V tej postni postavi je rečeno med drugim: „Dnevi strogega posta, to je dnevi, ob katerih se ne sme jesti meso in je dovoljeno samo enkrat se nasiti, so: 1. pepelnična sreda itd. itd. Zdaj pa si dovoljujemo vljudno vprašati škofa, Če ve, kako j« vabil njegov „Slovenec" ravno na pepelnično sredo na p r e 1 o m i t e v šk o f o v e p o s t n e postave. Post je cerkvena uredba, važna za izveličanje duš, škof pa pusti v svojem listu ljudi zapeljevati, -naj prelomijo postno postavo in naj se gredo na pepelnioo veselit v oŠtarijo. — Volilno gibanje. Po radovljiškem političnem okraju kroži govorica, da je dosedanji poslanec P o-gačnik prišel pri klerikalnih prvakih v nemilost. Sicer je vedno plesal po ŠusterŠičevi komandi tako, da so se ljudje često vpraševali, jeli pod politično kuratelo Susteršič-Krekovo, ali vse to mu menda ni dosti pomagalo. Pogačnik bi sicer rad zopet kandidiral, a kakor rečeno, govori se, da ga hočejo odstaviti in v radovljiškem političnem okraju kandidirati dr. Kreka. Že dejstvo, da morejo klerikalci sklepati o kandidaturah ne da bi volilce sploh kaj vprašali, kaže jasno, kako zaostala in nevedna je tista množica, ki jo imajo duhovniki na vrvici. — Iz kočevskega okraja se nam piše: Klerikalci napenjajo vse sile, da bi kočevski mandat dobil profesor Obergfoll, ki je skoz-inskoz klerikalen. V ta namen so ustanovili kmetsko zvezo, ki ji je po imenu načelnik zagrizeni klerikalec Fran Kropf, bajtar v Šalki vasi. Duša kmetski zvezi in največji klerikalni agitator je seveda pitani dekan v Kočevju. Njegovi pomočniki so Krai-ner, Krakar, Pere in še nekateri črno-suknježi. Kmetom obetajo vse mogoče in nemogoče stvari. Med drugimi tudi to, da ostane na Kočevskem nemščina gospodovalni jezik. Ko bi se ti blati a. Krvaveč na čelu je vstal, kar je mogel naglo in planil k oknu. Na uho mu je udarilo brezupno kričanje, v daljavi za strehami pa je zagledal iz dima dvigati se velikanske plamene, ki so rasli in rasli, kakor bi hoteli doseči oblake in razlivali svoj grozovito veličastni sij po beneškem mestu. Predno se je Kržan še prav zavedel, kaj da se je zgodilo, je bilo vse prebivalstvo pokonci. Kaaor hudourniki z gora, tako so se iz vseh hiš vsipale trume obupno kričečih množic, se združevale v tesnih ulicah v goste množice in drvele na prostorni Markov trg, kjer je bila kmalu taka gneča molečih in preklinjajočih moških, žensk in otrok, da so se ljudje med seboj vojskovali za vsak prostorček. Bila je noč strahu in groze. Kmalu so zapeli zvonovi, naznanjajoč prihod sovražnikov, zadonele so trombe, prihiteli so oblastniki in vojaštvo je pridrlo oboroženo. Ene čete so prihitele na oni kraj mesta, kjer so se dvigali plameni, druge Čete so odšle na druge konoe mesta, kakor je bilo določeno za slučaj, da nastane revolucija, ali da napadejo mesto zunanji sovražniki. Toda sovražnikov ni bilo ne no- goslovijenci nekoliko več brigali za duše in malo manj za politiko, bi bilo bolje. Vedno Čujemo, da je cerkev vsem narodom enako pravična. Na Kočevskem tega nič ne vidimo. V kočevskem okraju je mnogo Slovencev, a slovenske pridige ni nikdar Čuti. Božjim namestnikom je pač na tem, da hudič vzame slovenske duše, sicer bi tudi Slovencem z verskim podukom pomagali v nebesa. A kaj bi se pritoževali, da duhovniki ne skrbe za slovenske duše, ko imajo toliko skrbi z lastnimi trebuhi. Kočevski duhovniki so sicer sami domačini, a ljudstvo jih ne mara in jih ne mara. Kočevoi so pač politično bolj zreli, kakor njih slovenski sosedje in duhovska zamera jim dela toliko brige, kakor lanski sneg. Dekanu v Kočevju n. pr. noben ondotni mesar neče več dajati mesa. Dekan mora pošiljati po meso v Staro cerkev k svojemu privržencu Pestlu. Ravno tak revež je župnik v Starem logu. Njemu ne da mesar Eisenzopf za nobeno ceno mesa; dobivati ga mora tudi od Pes tla, dasi je ta tri ure oddaljen od Starega loga. Naj se kočevskim duhovnikom še Pesti izneveri, pa ne bodo imeli več pečenke in bodo morali otepati sok s klopotci. — Sama lat in zavijanje. — Piše se nam iz savinske doline dne 13. februarja t. 1.: O zadnjem krasnem shodu, ki ga je priredila „Narodna stranka za Štajersko" v nedeljo, dne 10. t. m. v ^alcu, prinaša ljubljanski „Slovenec" z dne 11. t. m. poročilo, ki je popolnoma nestvarno ter povsem lažnjivo. Blizu do 500 mož, večinoma samih zavednih posestnikov in hmeljarjev iz Savinske doline, pa tudi drugih veljakov vseh stanov se je zbralo v prostrani Hod-nikovi dvorani; „Slovenec" pa piše, da je bila udeležba pičla, maloštevilna . . . Seve, naše klerikalce boli, da si je nova stranka v tako kratkem času vedela pridobiti tolikanj vpliva v vseh slojih našega ljudstva. Pa vi klerikalci priredite v Žalcu shod ! Videti hočemo, kolikšna bode udeležba pri vas. Korajža velja, pokažite jo. če jo še imate kaj. Z živo besedo na dan, pa z resnico tudi! Za „počt" pravite, da je bil zadnji shod v Žalcu. Mislimo, da bote res kmalu popokali same zavisti in jeze. Mar mislite, da bodete s tako lažnjivim pisarenjem, kot je ono v označeni številki „Slovenca", narodni stranki kaj škodovali? Vi delate le reklamo za njo! — „Narodni list" pa naj vso to notico „Sloven-čevo" ponatisne v proslavo že itak dobro znane resnicoljubnosti naših protivnikov. To bode najboljša kazen njim, ki vedno trobijo v svet, da so apostoli resnice. Farizeji ste! Vam se ne gre za dobro naroda, vam je le za svoj interes in za svojo moč. Ta moč pa pojema in mora premi-noti. Le pišite dalje tako neistinito, le zavijajte resnico, le opsujte še dalje zgolj iz samopašnosti neomade- tranjih, ne zunanjih. Gorel je arsenal. Kržan, ki je bil pri četi, katera je hitela k arsenalu, je kmalu zaznal, da se je vnelo skladišče, ki je bilo do vrha napolnjeno s smodnikom in s pripravljenimi bombami. To skladišče je stalo na koncu otoka, ki leži med velikim kanalom in med morjem samim, tamkaj, kjer je Kržan stal nekaj ur poprej in gledal po morju, da bi videl ladjo, ki je odpeljala vojvodinjo Asunto, a je ugledal samo jadrenico kapetana Desan-tiča. Na tisoče stotov smodnika seje bilo vnelo, več tisoč bomb je eksplodiralo, ves arsenal je bil v plamenu in gorele so Štiri izmed največjih galer, ki so bile pripravljene, da prepeljejo smodnik in bombe na otok Ciper. Pozneje se je dognalo, da je ta eksplozija, ki se je Čutila v okrožju 30 milj, podrla štiri cerkve, 22 stolpov in 41 hiš, brez števila poslopij pa poškodovala. Ubitih je bilo le 26 oseb, ranjenih pa na stotine. V tem, ko je vojaštvo napenjalo vse moči, da ogenj omeji in pogasi, se je začelo v mestu samem divje bojevanje in ropanje, čim se je polegel prvi strah, so se začele poditi po ulicah divje čete brezupnih ljudi. Vdjrali so v hiše in ropali in kar se ževane osebe: To bode odprlo popolnoma oči našemu ljudstvu, da bode videlo, kje je poštenost doma in resnica, a kje pa neodkritost in koristolovje. „Za poČ't!" — Zavedna občina. Občinski odbor v G o r n j em gradu je sklenil, da bo z vsemi uradi edino v slovenščini ur ado val. Kdaj bodo vse slovenske občine s to rile ta kume-sten sklep? — Laika demonstracija pred nadskolijo v Gorici. V ponedeljek zvečer je velika množica gospodov in gospa, fakinov in otrok demonstriralo pred palačo goriškega nadškofa. — li pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v petek (par) se uprizori prvič na slovenskem odru Kien-zlova opera „E v a n g e 1 j n i ku, o kateri smo snoČi obširneje poročali Matija poje g. p'i. Rezuuov. Ivana g. Oufednik, Marto ga Proohaz-kova, Magdaleno gca Reissova, justiciarja g Betetto, krojača Ko-zobrada g. Povhe, puškarja g Rane k. Med prvim in drugim dejanjem je daljši premor. Akademija. V nedeljo 17. t. m. predava ob petih popoldne v „Mestnem domu" g. profesor dr. Gorjanović-Kramberger iz Zagreba o temi „D i l u v i a 1 n i človek in njegovo razmerje nasproti modernemu človeku". Predavanje bo ve ezanimivo in pričakovati je, da se ga udeleži slovensko občinstvo v čim največjem številu. — Za Vegov spomenik je daroval g. Fran Kollmann, veletržeo in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, 100 K. — Poročil se ie pretekli ponedeljek g Alojzij Accetto, stavbni tehnik v Ljubljani, z gdč. Rozo K r eutz er j evo. — Umetni zobje se zopet po-draže za celih 100 J0 ! Posebno velja to za one zobe, pri katerih se rabi platin, ker ruska vlada zabranjuje izvoz te kovine. — Umrl je v Gornji Šiški danes po noči posestnik Matevž Črne, kateri se je leta 1864 pod Tegetthofom udeležil pomorske bitke pri Helgolandu. N. v m. p.! — „Sadmarkin" papir za cigarete prodajajo v trgovini gospoda Jankoviča po domače Siosarja v Mengšu. Ker na ovoju ni razvidno, da je „Siidmarkin" papir, ga kadilci seveda kupujejo ter s tem prispevajo za zloglasno nemško - nacionalno društvo. Mislimo, da g. JankoviČ sam ne ve, čigav cigaretni papir prodaja, zato pričakujemo, da bo stori svojo narodno dolžnost, ker bi bil nečuven škandal, da bi slovenski trgovec v docela slovenskem kraju prodajal stvari v korist društvu, čigar glavni namen je, germanizirati Slovence! — Otroški vrtec v Hrastniku se otvori v ponedeljek, 18. februarja, ker je šele sedaj došlo iz Gradca dovoljenje. Starši naj pripeljejo zgla-šene otroke ob polu 9 zjutraj v dekliško šolo, kjer zvedo vse potrebno. Dohodkov za božičnico je bilo 235 K, stroškov za obdarovanje otrok (največ z oblekami) 156 K 96 v. da je torej prebitka 78 K 4 v, ki se nalože v „Posojilnici" za morebitne nujne potrebščine ozir. za božičnico prihodnje leto. Vsled prevelikega števila ni mogoče priobčiti imen gg. darovalcev in darovalk, kar nam naj dragevolje oproste. Omenimo le iz jim je ustavilo, so pobili. Od hiše do hiše, od ulice do ulice je šel ta boj. lirik je bil strahoten. Tointam so padali zabodeni ljudje, tam in tod se je začul plosk morja, če so roparji koga vrgli v kanal. Sicer je prišlo kmalu vojaštvo, a ropanju in morenju je bilo šele konec, ko je nastal dan. Kržan je vrlo pomagal pri gašenju, toda misli njegove so bile drugje. Ko je bil prišel z drugimi vojaki vred na lice požara, se je njegov pogled nehote obrnil na morje in pri svitu strahotnih plamen je zagledal ladjo, ki je imela razpeta vsa jadra in bežala proti jugu. Videl je pač bežati tudi druge ladje, saj je vsaka skušala priti iz območja požara, a zapazil je koj prvi hip, daje ladja, ki jo je zapazil, morala zbe-žati že dosti prej od drugih, da je morala odriniti od kraja vsaj v tistem trenotku, ko je nastala eksplozija. Kar pa ga je pretreslo do srca, kar mu je sapo zaprlo tako, da se Še dihati ni upal, to je bil vtisk, ki ga je nanj napravila ta ladja. Ko je prvič njegov poglad padel na to ladjo, ga je kar zazeblo, zakaj zazdelo »e mu je, da je to jadrenioa kapitana Desantiča. Spomnil se je takoj, da je ta jadre-nica nekaj ur poprej tod krožila naokolo brez cilja in namena in se hitro Celja gg. Majdič, Hočevar, Strupi, dr. Gosak, Kos ti c in Zvezna trgovina. — Ha kolodvora okradoa. K notioi, priobčeni v št 28. pod tem naslovom, se nam piše: Postaja Logatec je pač ena večih postaj južne železnice, kamor prihajajo tujci iz različnih krajev, posebno iz Idrije, Vipave in drugod; večinoma prihajajo tujoi, ki kupujejo živino, drugi zopet gredo v Istro po vino in drugam, kateri imajo vedno precejšnjo svoto denarja v žepu. Toda v Logatcu ni ene gostilne, ki bi bila vso noč odprta, kakor se to nahaja po drugih postajah, kamor bi se mogel zatekati tujec, ki prihaja v nočnem času v Logatec, bodi si peš ali z vlakom. Ker ni nikjer odprto, moramo po cesti hoditi in Čakati belega dne, ali celo po gorkih živinskih hlevih si iskati toplote v letošnji tako hudi zimi, kakor se je zadnjič dogodilo, ko sva jaz in g. IvanZadnik, mesar iz Trsta, prišedši s poštnim vlakom iz Trsta, čakala belega dne v živinskem hlevu g. Hodnika pri kolodvoru. Ni pač prijetno drugim kupcem in tujcem kakor meni ne, da moram z precejšnjo vsoto denarja v žepu tako prenočiti, kakor zgoraj povedano ali pa celo stopati po noči nepotrebno po cesti ter se plaho ozirati na desno in levo. Ni čudno, da se večkrat kaj neprijetnega ne pripeti. Bilo bi potrebno, da bi bila v Logatcu ena gostilna odprta; ako bi bilo to v navadi, bi se dotiČnemu vipavskemu kupcu gotovo ne pripetilo, kar se mu je, ker bi našel pri poštenih ljudeh v gostilni varnega prenočišča. Prosimo torej slavno glavarstvo Logatec, naj potrebno ukrene, da se tujcem ne bo potreba na ta n&Čin potikati po cesti in živinskih hlevih. Jožef Koša k, iftvinski kupec, Ravnik na Blokah. — Učiteljsko društvo za laški Okraj zboruje v Hrastniku v nedeljo 17* t. m. ob 10. uri zjutraj. Ob 9. uri odborova seja. Udeleženci naj se zglase radi obeda pri društvenem tajniku Milošu Rošu v Hrastniku. — Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske se je bavil v svoji zadnji seji 9. t. m. tudi z interpelacijo dež. poslanca g. dr. Hra-šovca in drugov, kateri se pritožujejo, da družba noče ustanavljati v slovenskih štajerskih krajih podružnic, dasi se kaše za to živa potreba. Namest-nija je stavila glavnemu odboru vprašanje, v koliko so vzroki, ki se navajajo v interpelaciji, resnični in upoštevanja vredni. Glavni odbor je sklenil, izročiti to vprašanje namestnije odboru za razširjenje družbe, da poroča o tem in stavi | tudi tozadevne predloge. Nadalje dovoljuje osrednji odbor pripravljalnemu odboru za ustanovitev podružnice v St. Jurju ob Juž. žel., da se priglašeni člani združijo v neobvezno celoto, katera more občevati z osrednjim družbenim odborom in kateri se tudi do pošilja družbino glasdo. Radi definitivne ustanovitve pa je treba čakati, dokler se ne rešijo pripravljalna dela za razširjenje družbe in o tem ne odloči prihodnji občni zbor. Isto sporoči tudi osrednji odbor predlagateljem ustanovitve novih podružnic v Št. Jurju v Slov. goricah in v Šmihelu nad Mozirjem. Radovedni smo, kaka bo omenjena odločitev občnega zbora. Menda se bo glasila po sedaj toliko umaknila, ko jo je začel klicati. Po-!astila se ga je moreča slutnja, da je kapitan Desantič v zvezi z nastalo eksplozijo, da jo je morda provzročil in te slutnje se ni mogel iznebiti in je ni mogel premagati, dasi je sam sebi dopovedoval, da Desantič kaj takega na svojo roko ne bi storil, a da bi vojvoda Dali Ferro v tak strahovit čin privolil, se mu je zdelo celo izključeno. A dasi ni Kržan nikomur povedal niti besedice o tej svoji slutnji, je vendar nedaleč od njega stal mož, ki ni sicer ničesar tega videl, kar je videl Kržan, a je po potih razmišlje-vanja prišel na isto slutnjo. Ta mož, ki je stal na razpalem stolpiču in ogledoval nesrečo, ki je zadela njegovo domovino, je bil Jakob Zeno, „upravitelj beneške armade na morju in na kopnem". Stal je cele ure na svojem mestu, oko njegovo je gledalo plamene in ruševine, a duh njegov je iskal storilca te katastrofe in je logično izločujoč vse neverjetne in vsaj takrat nemožne eventuvalnosti prišel do sklepa, ki se je v bistvu ujemal s slutnjami plemiča Kržana. — Desantič in nihče drugi je provzročitelj te eksplozije — tako je vedno in vedno pravil Kržanu notranji glas. — To je maščevanje vojvode Dali Ferro, je šepetal Jakob Zeno, ko je zapustil podrti stolp. (Dalje prih.) rabljeni kranjski prišlovioi: „ Nemcem groš, Slovencem pa knof.tf — Peneverfca« Vinarski nadzornik Matiašič je izročil dne 3. avgusta v Gradcu slugi Grimmu 300 K, da jih odpošlje vinarskemu nadzorniku Stembergerju v Šmarje pri Jelšah. Grimm pa je denar poneveril ter pobegnil. Ker je njegova sestra denar založila, je bil Grimm obsojen le v trimesečno ječo. — Katoliška vovnloa. V šem- pasu na Goriškem imajo za kaplana Človeka, ki sliši na ime Stefoa in ki je hud nasprotnik vseh napreduj ako v. Shod zaupnikov goriške narodno-na-predne stranke ga je spravil popolnoma iz ravnotežja in mož je razsajal in rohnel, da bo on, .kot katoliška vevnica, z vej al in pometel udeležnike tega shoda iz dežele. Strogo je prepovedal, da bi ga vprihodnje kdo imenoval Stefco ali kaplana, ampak vedno le katoliško vevnico. Pred štirinajstimi dnevi je pa na prižnici, kjer se ozna-nuje božja beseda, zmerjal naprednjake s svinjami. Kričal je, da so kakor svinja, da se po blatu valjajo, ko obole pa da jočejo in krepujejo na postelji. Da v podstrešju pri „vev-nioiu dostikrat ni vse v redu, naj priča sledeči dogodek. Ko je preteklo leto dekan v Črničah umrl, je bila ravno nedelja. Pri popoldanski službi božji, ko je bila cerkev natlačena in sveče na altarju že prižgane, priteče „vevnica" iz zakristije, ali ne v mašni obleki, ampak v svoji navadni ter kriči: „Barabe! barabe! Klobuke dol, barabe! Naznanjam vam veselo novico. Danes ob 8. zjutraj je naš pre-častiti g. dekan v Črničah, CibiČ, šel v nebesa. Ni krepal, ampak je šel v nebesa. Ko bo zvonilo za njega, ni treba moliti, ker on ne potrebuje vaše molitve, on je v nebesih. Živio! živio! živio!" — In odkuril jo je zopet v zakristijo. — Pravijo, da bi se še več sličnih dogodb dalo napisati o šem-paski nvevnici", — Opatijske novice. Koncert s petjem, predstavo ir plesom, katerega je priredilo hrvatsko pevsko društvo „Lovor" v Opatiji dne 6. februarja t. 1. v prostorih hrvatske čitalnice „Zora", je uspel briljantno, kakor vedno vse zabave tega društva. Občinstva je bilo toliko, da so bili obširni prostori „Zore" skoraj premajhni. Draštvo je odpelo pevske točke točno in prav mojstrski. Igra „Va tešku ranu gorak lijek" je bila tudi po naših že poznanih dile-tantih prav dobro predstavljana. Posebno so se izkazale gdč. A. Frlan, kot „ Vlatička" in gdč. M. Š Č u k a kot „Živana". Da je pa tudi gdč. A. Jurković nastopila v vlogi „Da-rinka" in jo izvedla prav mojstrski, in tako tudi g. Mali Joškin (M. T.) kakor „Rade Vuković", se pa samo po sebi razume. Lepa in zanimiva je pa tudi bila IV. točka sporeda „Slovanska Slava", katera je spravila marsikateremu izmed občinstva solze ginjenja v oko. V tej točki je namreč nastopilo 8 mladih gospodičen oblečenih vsaka v svoji slovanski narodni noši. Tako je bilo videti Bolgarkinjo, Čehinjo, Hrvatico, Istrijanko, Poljakinjo, Rusinjo, Slovenko in Srbkinjo. Vsaka od teh mladih gospic je pa pela po eno narodno pesmico istega naroda, katerega je ta večer zastopala. Priznati se mora, da je občinstvo kar ostrmelo, ko je videlo to prekrasno vseslovansko skupino v osebah samih prekrasnih mladih gospic, katere so vsaka svojo vlogo izvedle na vsestransko zadovoljstvo. Gromovitemu „živele" in ploskanju ni bilo ne kraja ne konca. Ko je bil spored pri kraju, pričel se je ples, ki je trajal do ranega jutra. — I. ples prostovoljnega gasilnega društva v Voloski je bil dne 10. februarja t. 1. v prostorih »Narodnega doma" v Voloski. Koliko se občinstvo zanima za to mlado pre-potrebno društvo, se je pač videlo omenjenega dne. Nabralo se je toliko občinstva, da so se morali plesalci menjati pri plesu, ker da bi vsi plesali, ne bi se nobeden niti obrniti mogel od prevelike gneče, v sicer prostorni, ali za ta slučaj premajhni sokolski dvorani. Ples je izpadel lepo in je imel tudi blagajnik obilno denarja šteti. Pri odmoru o polnoči je šlo vse v dolnje prostore hotela „Li-burnije, kjer je pevsko društvo „Lovor" kratkočasilo iz blagonaklonjenosti občinstvo s par prav prekrasnimi pesmicami, g. Bogo vi Č pa z izvrstno kapljico in dobrimi jedili tolažil že na pol prazne želodce. — Prva seja zdraviliščne komisije v Opatiji se je vršila dne 6. februarja t. 1., pri kateri se je odbor, kakor sledi, konstituiral: Predsednik: profesor J. G1 a o, njegov namestnik: dr. A. Stanger, blagajnik: dr. F. Tri-p o 1 d, Člani odbora: dr. J. C h o n, Luoian Crooi, dr. G. F ali, A. Glaser, dr. E. Graeffe, Anton Jurković, dr. I. Pošćić, A. Raj-čić, J. Lederer, A. Schalk, N. Baćić, M. pl. Zambelli (Slovenec) in N. Persič. Zdraviliščni komisiji priporočamo, da se zdraviliščna glasba kolikor preje uredi, in da se dajo mesta pri tej glasbi edinole avstrij- skim podanikom, a ne ljudem, ki o Avstriji sploh Se nikoli nič slišali niso, dokler jih ni prejšnja vsenemška uprava zdraviliščne komisije od nekod tam iz Vibemove dežele prikontrabantirala v Opatijo, kjer sedaj sejejo vsenemško politiko. — Talci v OnaHfL Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 6. februarja 1907 8611 oseb. Od 31. januarja do 6. februarja 1907 jih je prišlo 302, a 6. februarja je bilo v Opatiji nastanjenih 1343 oseb. — Nov slovenski odvetnik v Trstu. Odvetniško pisarno je odprl v Trstu Piazza S. Catterina št. 4 g. Fran Brnčič. — Novo gledališče v Trsta. Stari „Teatro fiiodrammatico" v Trstu podero in Trst dobi novo, moderno gledališče v Via Acquedotto, in sicer ga zgradita do decembra arhitekta Viviani in Giberti. Gledališče bo imelo prostora za 1300 oseb. — Novo fustično palačo začno graditi že prihodnjo jesen v Trstu. • — V morje je skočil v Trstu 311etni kavarnarski natakar Atilij Daltin, a so ga kot navadno take samomorilce rešili na suho. — Predrzen tatic. V Trstu je 151etni kotlarski vajenec Roman Ussai iztrgal delavki Emiliji Par-t eni o 80 K vreden uhan iz ušesa — Vlom. V trgovino z usnjem bratov Rauber v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli 50 K denarja. Možje pa niso imeli sreče in jih je najbrž kdo motil v njihovem „delu", ker so pustili na prodajalni mizi vrečico, v kateri je bilo 400 K denarja, ki so ga seveda kod drugod nakradii. — Pretep med zakonskima. Antonija Gombačv Trstu je že dlje časa sodnim potom ločena od svojega soproga Viktorja Gom-bača. Predvčerajšnjim sta se pa ločena zakonska slučajno srečala na ulici. Najprej gre pogled, potem grde besede, a nato grdi udarci s pestmi in še grše brce z nogami; to je bil možev pozdrav. Antonija je prijavila ta dogodek na policiji. — Za poljedelske potovalne učitelje. Na Primorskem sta izpraznjeni dve mesti potovalnih poljedelskih učiteljev z italijanskim, odnosno s slovenskim ali hrvatskim učnim jezikom. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev so določene v posebnem službenem navodilu in obstoje večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za eno leto; oni so pomožni organi c. kr. namestništva in se pri delijo event. kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (najbrže v Sežani in v Kopru). Poljedelski potovalni učitelji dobivajo let-nino 1800 kron, stalni potni pavšal 1000 kron, stanarino 300 kron in pisarniški pavšal 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo v naprejšnjih mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljnega službovanja se poviša gorenja letnina, in sicer za štiri štiriletja po 250 kron. Prosilci za ta mesta morajo vložiti svoje primerno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja in z izjavo, kdaj bi zamogli najkasneje nastopiti službo potem ko bodo obveščeni, da so bili imenovani potovalnim učiteljem, čimprej naravnost pri c. kr. namestništvu v Trstu. — tandarji — morilci. Vest, da so orožniki v Konjici v Hercegovini izvršili grozen umor, je prinesel najprej tržaški „Piccolo", po katerem so jo povzeli drugi listi. Celjska „Domovina" poroča, da je ta vest popolnoma neresnična. — Obrtno oibanje v Ljubljani. Tekom meseca januarja t. 1. so pričeli v Ljubljani izvrševati svoj obrt sledeči obrtniki : Anton Grad, krojaški obrt na Tržaški cesti 15 ; Franc Iglic A Ernst Sark pod tvrdko Ernst Sark, trgovino z mešanim blagom na Dvorskem trgu 3; Francesco Cescia, trgovino z vinom, žganjem in čajem v Židovskih ulicah 4 ; Terezija Ko-najzlerjeva, prodajo oglja, premoga in drv na Rimski cesti 17; Karel Makovec, pleskarski obrt v kolodvorskih ulicah 6; Josip Škerlj, trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na Karlovski cesti 11; Marija čeponova, trgovino z vinom v zaprtih steklenicah v Ulicah na grad 5 ; Ivan P uši ar, branjevski obrt na Poljanski cesti 76; Terezija Glavičeva, malo trgovino s poljskimi pridelki na Mestnem trgu; Ignacij Kukovica, pekarski obrt v Florijanskih ulicah 24; Frančiška Lekanova, prodajo živil v Florijanskih ulicah 10; Ignacij Kessler, trgovino z manufakturnim blagom v Lingarjevih ulicah 4; Jerica Fortuna, prodajo žganja v zaprtih steklenicah na Vodovodni cesti 26; Ivan Zakotnik, izdelovanje for-nirja v Tesarskih ulicah 3; Franc Šeber, tapetniški obrt v Rožnih ulicah 5; Josip Keber, mesarski obrt v Bohoričevih ulicah 4; Ana Erbežni- kova, trgovino z galanterijskim drobnim in modnim blagom ter Žensko obleko v Florijanskih ulicah 14; Agata Želje, žensko krojaštvo v Kri-ževniŠkih ulicah 9; Josip Burdorfer, urarski obrt na Resljevi cesti 2; Ferdinand Zechner, krojaški obrt na Elizabetni cesti 8; Franc Prijatelj, krojaški obrt v Cegnarjevih ulicah 4; Anton Ponikvar, malo prodajo semen na Pogačarjevem trgu; Ivan Bizjak; trgovino z mešanim blagom v Bohoričevih ulicah 10: Matija Matelič, mizarski obrt v Škofjih ulicah 14; Marjeta Hribarjeva, prodajo lončene posode na Pogačarjevem trgu ; Ivana Toffblijeva, trgovino z dr vrni in premogom na Marije Terezije cesti 11 ; Apolovija Vasiličeva, prodajo sadja na Pogačarjevem trgu. — Odglasili, ozir. opustili so svoj obrt v preteklem mesecu sledeči obrtniki: Matija Ham, trgovino s prešiči in teleti na Sv. Petra cesti 55; Markus & MiAller, izdelovanje perila na Poljanskem nasipu 14; Francesco Cascio, trgovino z vinom v Vegovih ulicah 10; Josip Jakopič, trgovino z deželnimi pridelki na Mirji 2; Marija Petkova, sejmarstvo s slaščičarskim blagom; Peter Aqui-lino Grassi, trgovino z lesom Pred Prulami 23; tvrdka Fellin & Dal' Au, trgovino z vinom in žganjem v Židovskih ulicah 4; Albina Viola, prodajo sadja na Vodnikovem trgu; Matija DolniČar, mizarski obrt na Rimski cesti 14; Jakob Košak, krojaški obrt na Krakovskem nasipu 10; Franc Matjašič, pekarski obrt na Rimski cesti 1; Franc Škof, prodajo živil na Kongresnem trgu 15. — Ponarejeni tolarji po 5 K krožijo po mestu v razmeroma veliki množini. Zato opozarjamo občinstvo, naj bo previdno pri sprejemanju tega denarja. Falsifikate je težko spoznati, ker so izvrstno ponarejeni. Spozna se jih edino na tem, da so nekoliko lažji kakor pravi. Najzanesljivejši znak, da je tolar ponarejen, je, da ostane na njem črna pega, ako se ga dotakne z lapisom, dočimj ne zapusti lapis na pravem tolarju nobenega sledu. Ghristolov zasebni učni zavod otvori v soboto, dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer na L mestni deški ljudski šoli v Komenskega ulicah stenografski tečaj, h kateromu se vabijo vsi, ki se hočejo naučiti stenografije brez velikih stroškov. — S COSte. Včeraj dopoldne je pustil posestnik Bernard Ciglar na Karlovski cesti upreženega konja brez nadzorstva. Ko je prišel do tja električni voz, je konj skočil na progo in padel, katerega bi bil električni voz povozil, ako bi ga voznik Ivan Pivk ne bil naglo ustavil. Pri tem se je zlomilo pri Ciglerjevem vozu oje, pri električnem pa sta se ubili dve šipi in tudi voz se je toliko poškodoval, da ima električna železnica 14 kron škode. — Ko je predvčerajšnjim popoldne peljal Razingerjev hlapec po Mestnem trgu visok voz polnih zabojev, mu je baš pred Kendovo trgovino zdrsnil voz do hodnika. Pri tem so se zaboji vsuli z voza in manjkalo je le 1 centimeter, pa bi bilo Kendovo izložbeno okno drobno na kosce. — Nogo si je zlomil včeraj zjutraj v „Narodnem domu" oes. kr. oficijal pri finančni direkciji gospod Emerih Filipan, ko je na stopnjicah napačno stopil in mu je spodrsnilo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v garnizijsko bolnišnico. — Nesreča. Danes ponoči si je zlomil železniški čuvaj na Rakeku, Fran Pistotnik, pri padou desno nogo. Ponesrečenca so pripeljali zjutraj do južnega kolodvora z vlakom, potem pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Delava s«? sikanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov in 1 Slovenec. V Heb je šlo 45, v Inomost 19, v Meran pa 25 Hrvatov. — Izgubil je na „Sokolovi" ma-škaradi neki gospod zlat obesek od ure, vreden 40 K. Kdor bi ga našel, naj ga odda v našem uredništvu. * Najnovejšo nOViCO. — Pogrebna društva na Dunaju prevzame mestna občina v upravo. — Preložitev Šolskih počitnic. Naučno ministrstvo je baje odredilo, da se šolske počitnice z letošnjim letom začno na vseh šolah 1. julija ter trajajo do 31. avgusta. Velikonočne počitnice se začno 24. marca in trajajo do 2. aprila. — Hudi viharji razsajajo v Severnem morju. V Finskem zalivu je vihar odnesel na morje 160 ribičev, od katerih so dobili dosedaj le 7 mrtvih. — Veliki hotel Drobner v Krakovu je zgorel. Poslopje je bilo dozidano šele pred tremi leti. — Lastno mater je ustrelil. V Draždanifc so našli ustreljeno v njeni sobi kistnico podružnice Wolfovpga korespondenčnega biroa, gospo Kummer. Ustrelil jo je njen lastni sin, ki je pobegnil z neko mlado damo. — Tri anarhiste so prijeli v Berolinu. V njihovem stanova- nju so dobili 15.000 knjižic pisanih proti armadi. Knjižice so imele na pročelju pruski grb in opazko: „Založilo prusko vojno ministrstvo". — Štirje potniki so se zadušili na Švedskem parniku r01af Wyku vAntverpnu vsled uhajanja strupenih plinov. — črnogorski kneginji Jeleni se je bolezen nekoliko zboljŠala. — Italijanski pesnik Car-ducci je nevarno obolel v Bo-lonji. — 300.000 lir je zapustil papežu neki v Leccu pri Rimu umrli kmet. — 250.000 kron dolga je zapustil na Dunaju krznar Leop. Klein ter pobegnil. Izpred sodišča. Kazenske obravnavo pred deiel- Tatvina. VlaČuga Rozalija Sagi j iz Maruševaca na Hrvatskem je tujemu imetju nevarna oseba, ker je bila zaradi tatvine že petkrat kaznovana. Dne 7. grudna m. 1. je pobrala iz zaklenjenih omar v Rožni dolini pri Glincah dvema ženskama obleke v vrednosti 99 K 4 vin. Dne 29. grudna je pri okr. sodni ji v Celju prestala 8dnevni zapor, a je že drugi dan v bližnji vasi izvršila tatvino s tem, da je vzela par črevljev in žensko krilo. Obsojena je bila na 1 3 m e-secev težke ječe, po prestani kazni se pa iztira iz avstrijskih kro-novin. K naboru ni bilo Antona Jurce, posestnika iz Cerknice, ker je med tem časom, do leta 1900, bival v Ameriki, in sicer, kakor sam trdi, zato, da bi si za stara leta kaj prislužil. Obsojen je bil na pet dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. Telefonska m brzojavna poročila. Dunaj 14. februarja. Listi zatrjujejo, da je ustanovitev k ornega poveljstva v Ljubljani že sklenjena stvar. L. 1908 se razpusti korno poveljstvo v Przemyslu, in se ustanovi novo korno poveljstvo v Ljubljani. Dunaj 14. f-bruarja. Različni listi razširjajo vest, da se velike počitnice na srednjih šolah začno 1 julija in da bodo trajale .do 31 avgusta. Ta vest je neresnična. Ministrstvo ni ničesar odredilo in za letos tudi ne misli ua nobeno premembo v tej stvari. Praga 14. februarja. Koncentracija Čeških strank se je razbila. Narodni socijalci in radikalni naprednjaki so zahtevali, da se določijo volilni okraji, ki jih združene stranke njim prepuste, Mla-dočehi pa so to odklonili, Češ, kandidate bodo določali okrajni odbori. Vsled tega postopanja Mla-doČebov je Šla koncentracija v nič. Zader 14. februarja. Poslopje okrajnega sodišča je zgorelo Požar je uničil vse akte in zemljiške knjige. Budimpešta 14. februarja. Trgovinski minister Kossuth je danes predložil poslanski zbornici tiste dokumente, ki jih je bil uradnifc najvišjega računskega dvora, Hajdu, ukradel in dal na uporabo poslancu Lengvelu. Ti do kumenti so: prošnja lista „Egye tertesa za podporo 25 000 K, prošnja lista „A Ujszag" za 4000 K. Obema prošnjama je vlada ugodila Tretji dokument se tiče zna nega političnega agenta Mereya-Horvata, ki je posredoval med Fejervaryjem in Wekerlom tar za to zahteval 200000 K, dobil pa le 50000 K. Zadnji dokument je izkaz listov, ki dobivajo od ogrskih drž. železnic subvencija. Kossuth je izjavil, da je vse madjarsko časopisje pod kupljivo. London 14. februarja. Ženski shod, ki je zahteval volilno pravico za ženske, se je končal z velikanskim škandalom. Policija je 49 dam aretovala, in nožno. Prva domača slovensko pivovarno G. AUER-jevih dedičev ■ i li— i i i IaI« a a> k m m ■ ■ ■ • • rn.rn.rn mm mm mm . « JL.__M«__. . _ a___ Pstanovllena leta 1854, priporoča slavnemu občinsta in spoštovanim gvstiloičarjein svoje K* izboi v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 «,„8« ---------- marčno pivo v sodcih in steklenicah. Številka telefona HO. Zahvala. Rajna gospa Frančiška Haan je po svoji oporoki zapustila Ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu znesek 200 K, c. kr. vojno ministrstvo pa mu je za neustrašeno delovanje pri eksploziji smodnišnice na ljubljanskem polju priznalo nagrado 100 K. Izvršujoč svojo prijetno dolžnost se v imenu društva za blagi dar in za priznanje aajtopleje zahvaljujeva. 538 V Ljubljani, dne 12. februarja 1907. Poveljnik in požarni ravnatelj: Ludovik Stri cel. Blagajnik: Fran Barle. Borzna poročila Liubllanska „Kreditna banka v LJubljani Uradni kurzl duo. borze 14 februarja iy07. II I 4-J% msjska reata srebrna renta 4% avstr. kronska renta 4«/f „ zlata . • • •"•/. ogrska kronika renta at/. u zlata 4% posojilo dež. Kranjske 41 ,0', posojilo mesta Spljet 4' ,e, . ■ Zadar /' bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . t% češka dež banka k. 4* , , „ *• o 4-zast. pisma eal. det. hipotečne banke . . pest. kom. k o. s 10° , pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... zast pisma ogr. cente, dei hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban obl. ogr. iokainih železnic d. dr. ... S' , obl. češke ind. banke 4*7, prior. iok. želez. Trst- Poreč ...... #• i prior, dolenjskih Sel. . I»0 prior. juž. žel. kup. 1 4»,», rfvsrr. ros. za p. • Srce h.c od L 1S60 , . od i. 1864 . . . . tizske ...... zer. Vr*d 1. ©mialls . !1. . 4i • •v. *>ećxe hip nkc Dauar 99 20 10" 25. 99 20! 117 36: 95 65' 114 10 99 lo 104 50. 99 86 9975. 99 7&: 9940 I 100 30i 106* 100 — 100—1 iso*— ifkr j oo •-- 99 90 9875 470 •— lfX 65 16 > 25 •266 -1B1 50 373 »b 283b0 2C0 -100-69 23 iS 50 445 -77 93 46 JO , srbske A frt, li*> . turške. . . Sasilika srećko Kred " • Inomoske * Krakovske , Ljubljanske » Avstr. rdeč. križa » Ogr. „ , • Rudolfove . . • =>6 Salcbu.ške . • • 82 Dunajske kom. . . . 497 ■Maštat Bižne železnice . .... j; 16725 ržavne železnic« ... B 688 75 Avstr.-ogrske bančne deta: 1763 — Avstr. kreditne banke . 688 25 grške mm 835 25 ^ivnostenske . ?44 25 Premogokop v Most« (Bo* 760 — Alpinske monian . . . . |j 623 50 Praške žal. ind. dr. . . . |265:>- - gima-Muraavi .... 572 — Trboveljske prem. 4r***< vstr. orožne tevr. dru S«** sladkeree o. > B ce H B Vetrovi Nebo 13 9. -v 730 3 -48 si. jvzb. oblačno 14 7. aj. 2. pop. 7310 7322 —44 11 si. vzh. si. jug oblačno sk. oblačno Srednja včerajšnja temperatura: — 5-4° nor- Marjeta Farkaa pL Niojtodi naznanja v svojem imenu in v imenu vseh ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod Edvard pl. Farkas zasebnik danes dne 13. februarja ob 1 41. uri popoldne po dolgi in hudi bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 61. letu svoje dobe blaženo zaspal v Gospodu. MO Pogreb bo v petek, dne 15. februarja ob • ,4. uri popoldne iz hiše žalosti Rožne ulice št. 17 na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo darovale v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu. V Ljubljani, 15 februarja 1907. Ura z verižico za samo K 2"—. Zaradi nakupa velike množine ar raspo£il ajutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorics c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. N-30 preipcidno. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. tel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i*OB popotdne Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. Žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r-oa z veder Osebni viak v smeri: Nove mesto, Kočevje. 7 se sveder. Osebni vlak v smeri: Trbiž. to-93 ponodi. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica s. kr. dri. žel., Trst c kr. dri. žet, Beljak, raoasost, Mosakovo. SoavoS v LfnMlsno Ivi. isL: 7-oo zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. e*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta. Kočevja. easiss Linct sktobra 1906. leta. i« is pred poldn#. Osebni vlak is c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. ••32 popoldne Osebni vlak iz Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne. Osebni vlak iz SeletslaV Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka« Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. eri. i 8-3© zvečer. Osebni vlak iz Stiaae-Tsptla, Novega mesta, Kočevja. 8- 4B z«eder. Osebni vlak iz Prage, Lisca* Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiia-Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c kr. dri. asi. II-S4 ponooi. Osebni vlak Iz Pontablj|. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. ar. d. a Odhod is Llnbljsns dri. kolodvori 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 9- OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zveOer. Mešani vlak v Kamnik. to 48 ponodi Mešani vlak v Kamnik (! v oktobru in le ob nedeljah » pi Dohod v Mnhljano dri. kolodvori 64» zjutraj. Mešani vlak is Kanuska. 10- SS p edpoldne. Mešani vlak iz 8-IO zveoer. Mešani vlak is Kamnika. OSG ponodi. Mešani vlak Iz Kamnika. (I v oktobru in le ob nedeljah in pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem časa.) C. kr. ravnateljstvo državnih želeinic v Trsta Sprejeme seisisissfa efeveskes* šiv Menja se iaJranovnta4*fh kesaViaaeVaii < pod tako ssodalasl SVSSJL ko nobena drug* zavarovala!** Ziaatl je oajodao zavarovanje na doelveve in smrt a maitfšajočtari ze vplačili. Veek član ima po preteku petih let pravico do dividende. - - vsajemne zavarovalna banka v Pragi. - - - . fondi: M,7S8.ea7*7e K. Izplačano odškodnine in kap rta lije 87,176.383*76 K. Po vtillkoavi druga vzajemna zavarovalnica nase države Vas pajaaaS* mm}»: ^ čigar pisarne so v lastnei banČnej hiii asazsrsje poatopj* « požarnim škodam po naj ni tja dkode oenfnje takoj in SSjBSSSSSSSjs, Uliva D*JboU*i slove*, koder poahz>o. Dovoljnje iz čiatega dobidka podpore v narodne m Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner r Ljubljani, Šelenbnrgove ulice št 4 \ dobavlja kakor snaoo f J51 najboljše čevlje. ^| I »Borbe«. - , Pred. Št. 373. Bozcalf m močnimi podplati K 1 3- pred- št. 690. Irhovina ■ ii? podplati K 6* . . 403. LakoTina......„ 1550 . • 72°-lakatlna #j/ • • • »&8° Pri naročilih sadostvje pred. itev. «120-37 Neprilelal Izdelki se Onlkl brezplačno In peamln e nre>et< Pred it 1148. Chevrette z polkontee podpet. Kv. podpl. K 9 —. — Pred. it. 1149. Franc. Chevreanz, Bt. Lonia XV. podpetki K 12 — Pred, fit 653. Sabahid ... K Kr&O „ n 667. Ia Bozcalf. . . „ 15-. 610. Lakovina ... . It* Izdajatelj in) odgovorni urednik: Ras to Pustoilemiek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne44 342559