283. številka.
Ljubljana, nedeljo 10. decembra.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po polti preieman za av str o-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8^14, m četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na đom bo računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih solati in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po poftti prejeman za ćetrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste tt kr., če se oznanilo enkrat tiBka. 5 kr., de se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se re vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravmštvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. adtu
administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej bi Si.
Z D U litiji* 7. decembra.
[Izv. dop.J
Tri dni je bliskalo in grmelo v lesenjači, da je človek res moral bati se, da se zdaj in zdaj no podere strohnelo poslopje. Suess, Skene, Plener, Schaup, dr. Magg, Schoftel, Schonerer itd., sami nBtavoverci od glave do nog, nijso ne ene dobre dlake pustili nad temi ministri, zlasti ne nad vbogim finančnim ministrom. In konec vsega ropotanja? Saj sem vam zmirom pisal, da je vse to vihar v čašici vode, zarad katerega ▼ladi nij treba biti v nikacih skrbeh. Konec cele debate je res bil, da je cela zbornica z vsemi proti 7 glasom demokratov sklenila, preiti na specijalno debato državnega prora-Cuna, kar se ve da, še nij dokaz zaupanja do vlade; a kmalu potem se je tej toliko grajani ▼ladi tudi dovolil dispozicijski fond, s čemer so oni, ki so za to dovoljenje glasovali, vladi izrekli svoje zaupanje. Sedaj se je spet vse, kolikor toliko poravnalo. Ministri ostanejo in Suessi in Skeneti bodo uže de morali <a-kati malo časa, predno se spnejo na toliko zaželene ministerske sedeže, ako se sploh to kedaj bode zgodilo.
V generalnoj debati je tudi naš slovenski poslanec g. Pfeifer govoril in sicer prav jedernato in krepko, da je bila ob konci govora občna pohvala na desni. (Celi govor prinesemo po stenografičnih sporočilih. Ur.)
Vaš ljubljanski Schaffer je tudi bvojo besedo sprožil; da ne kot protivnik vlade, si lehko mislite. Tem nehvaležneje od enega gospodov ministrov, ki je iz početka poslu-fiaval modre izreke ljubljanskega strankovodje, a se kmalu naveličal in svojemu kolegu fiepetavši: „D a s is t G e s c h w ii zlt se proč obrnil in odšel na drugo stran. Nehva-
ležnost je pač hvala svetovna. In zdaj bi morala še posebno vlada hvaležna biti tem štirim kranjskim poslancem: Schafferju, če prav BGeschwiiz" govori, Descbmanu in Hočevarju, katera vedno trdovratno molčita in dr. Štipanu, ki ga ves čas tukaj videti nij, hvaležna biti zato, da so izstopili iz »Fort-schrittskluba"; prestrašilisoseti mož j e gotovo besede „unabhiingig", katero si je začel ta klub pridevati.
Ministrom se mora priznati, da so se dovolj dobro branili proti tej novej opoziciji v lastni stranki in upravo so imeli lehko stališče, kajti kar so storili vseh pet let sem, storili nijso na svojo pest, nego vselej v spo-razumljenji in z dovoljenjem svoje stranke. Kako tedaj, da baš ljudje stranke zdaj skušajo vso odgovornost navaljati na ministre? Kriv zmedenemu političnemu položaju je vladajoči sistem in cela vladajoča stranka.
Ministri ostanejo in bodo skušali dognati spravo z Ogersko. Zavezali so se zato cesarju. Minister Lasser se je včeraj izustil: „Luni sem bil „regierungsmtidu", letos sem »regie-rungssatt,u a ne „regierungsniiide."
General Černjajev.
Z Dunaja 5. dec. [Izv. dop.] Denes opoludne jo bila pri generalu C e r-njajevu deputacija si ovanskih državnih poslancev dalmatinskih, slovenskih, moravskih in rusinskih. General stanuje v „Grami hotelu" na „KUrntner-Ringuu v 1. nadstropji. Na "inostpvži pred njegovimi sobami sta stala dva njegova strežaja v črnogorski obleki s handžari in pištolami za pasom. To pa je tudi bilo vse, kar je kazalo vojaški značaj, kajti vse drugo spremstvo generala je hodilo v civilnej obleki.   Strežaj nas je izpraševal,
kdo smo in kaj čemo pri gospodinu generalu. Ko smo njemu razloževali, da smo poslanci carevinskog državnog vieča ali „Reichsrata," mu nij šlo v glavo, kaj znaci ta „Reichsrat". Bolj se je spoznal, ko smo kazali, da smo „slovanska" deputacija. Poklical je potem ad-jutanta, kateri nas je prosil potrpljenja, ker je baš neka bulgarska deputacija pri generalu. V predsobi smo odložili svoje zgornje suknje in v tem uže otido Bulgari ter nas adjutant pelje v salon.
General Černjajev nam stoji nasproti, v črni obleki, samo z enim trakom menda kacega visocega ruskega reda na suknji.
Černjajev je mož srednje, prav krepke postave. Glava mu je okrogla, pravi slavjanski tipus, debela, z visocim čelom in m ornimi gubami čelnimi je poktita s kratkimi kostanjevimi lasi, ki so na temenu uže jako redki. Oči so velike, temno svetle in kažejo nenavadno inteligencijo. Nos debel in močen, energično v svet moli. Lice dobrerejeno, zagorelo; ustnice debele, na zgornjih belkaste mustače, ob koncih zavihane. Podbradek širok z bradico, kakor pri Francozih navada. Sploh pa celi njegov obraz na prvi pogled nikakor ne kaže tistega osornega militarnega obraza, ka-koršen se pogosto pri višjih vojacih nahaja.
Eden rusinskih poslancev nagovori generala v imenu deputacije in mu izreče simpatije avstrijskih Slovanov ter iskreno hvalo za njegovo neutrudljivo in težavno delovanje v prid turških Slovanov. Potem nas predstavlja ia Černjajev vsacemu roko poda, s kratkimi besedami zahvalivši se za skazano mu priznanje. Povabi nas, da se usedemo. Govoril je bofy s tihim, mehkim, prijetnim glasom, kateremu se ne pozna, da je uže tolikrat se bil povzdignil v gromu topov.
Zaljubljeni hudič.
(Ukrajinska povest5 poslovenil L. G. P.) V. (Dalje.)
Tako sta se razgovarjala po lesu; kmalu se jima prikaže hostni hudiček — z zeleno brado, kakor trava; kmalo izpod kakega drevesa skoči volkodlak, rudeče prepasan; tam pa tam z veje na vejo skačejo netopirji v kratkih hlačicah in vsi se jima globoko priklanjajo. A ko sta šla ob Limanu, teško bi bila preštela, koliko hudičkov je priskakalo iz blata.
„Zdravi, očka, zdravi!" — pozdravljajo hudiča, ali deda se boje, zato ker vidijo, da je Zaporožec.
„Ne bojte se otročički, nikar se ne bojte," teši jih hudič, „to je moj sv. Ciril."
Ded je pri teh besedah vselej pristavil: hudobci — dokler so mladi, da so zeleni, kakor zimozelen (vinca minor) in da nemajo ni rožičkov niti kopit, ali kako so veseli: begajo sem ter tja, trgajo se, plujo tako, kakor žabe, igrajo drug z drugim, kakor mačke, kmalo pa poštrbuukajo v vodo in nogice mole in iztezajo iz blata, kmalo pa se prekucujejo po vodi.
Ded je hotel pogostiti jih: pokaže jim veliko hruško, ali soglasno so zapiskali: „Bog vam poplačaj vašo ljubezen sv. Ciril!"
A hudič omeni: „Saj se še sladkora brane, pa jim hruško ponujaš!"
Daniti se je bilo uže začelo, ko sta ded in hudič prišla iz lesa.
Šla sta blizu pol vrste, kar se pred njima razgrne krasna dolina, v dolini pak pokaže velika vas.
„Gledi, tam-le je vas," — pove hudič, „kder Ondarka biva, tam na višnjevem vrti
stoji nje hišica. Idi zdaj k njej; ostani podnevi pri njej, zvečer ko solnce zaide, pridem tudi jaz k vama. Šel bi precej s teboj, ali nam vragom je nevarno očito iti v vas; utegnil bi naleteti na kakovoga psa, ali pa petelina, ko bi me le zagledal, pa bi zakikirikal.B Ded se poslovi od hudiča, spusti se z gore v dolino, krene s pota po ovinku, britvo vzame iz nožnice, obrije se, obleče snažno košuljo, pomoli boga in otide k čarodej ki. — Na potu je natrgal pest krasnih cvetlic, zvezal jih v šop in vtaknol za levo golenico, zato da ne bi hudič vedel, o čem bode govoril s čaralnico.
VI.
Odarka je dedu bila prišla naproti s kruhom in priklonila se mu je skoro do tal.
„Živi vas bog, ded," — pozdravi ga, „inene, ubogo sirotko je zapustil bog in ljud, vi pak ne zaničujete grehotne Jdušo.u
„Ne boj se, Odarka!" — poteši jo ded.
Sam od sebe je general začel praviti, da le še en dan na Dunaj i ostane, potem pa da se odpelje v ruski glavni kvatir v Kišenev, kamor ga je poklical najvišji komandant veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Posvetovanje bode tam o eventuelnem vojaškem delu fh zasedanji Bulgarije. Potem smo se nekaj Časa pogovarjali o razmerah in položaji avstrijskih Slovanov. Černjajev je govoril ves čas po ruski,, mi pa vsak po svojem narečji. Blizu četrt ure smo ostali ter se potem poslovili. Naredil je general na nas vse vtis velicega poštenjaka, navdušenega za slavjansko delo, pri tem pa jako skromnega, dobrosrčnega moža. Pri odhodu smo mu klicali: da Bog blagoslovi vas in vaše delo; on pa je odgovoril : Daj Bog! Da zdravstvujete 1
J. V.
Iz rjržavnega zbora.
(Da\je.)
Predsednik Rechbauer ugovarja Schone-rerju, češ, da zbornica vse predlage skrbno pregleda.
Poslanec Schaup govori za odborove predloge, a poleg tega ostro kritiku je finančnega ministra, češ, da je omahljiv in nedosleden. Sploh smatra financijalno položje za resno, a ne za omajano, in pravi, da je to položje le zato tako težavno, ker nij jasnega, cilja si zavednega delovanja.
Poslanec Steudel pomišlja, da-li bi se ministerstvu Auerspergovemu sploh še kak proračun smel dovoliti, ter našteva grehe vlade in parlamenta proti svobodi in ustavi. Posebno toži, da birokracija čedalje bolj raste, da se vsiluje na mesto samouprave in da je vlada sploh gospodarstveno onemogla. Čas je dakle, da se misli na sredstvo upora proti davkom. Če se bode šlo na tem potu dalje, smo kmalu pogubljeni. Ravno tako odločno govori proti nagodbi z Ogersko in pravi, da bo glasoval proti dovoljenju proračuna.
Poslanec dr. Schaffer govori po svoje za vlado in brani ravnanje vlade v finančnih zadevah.
V seji 6. decembra je poslanec Skene ministrom hude levite bral. On pravi, da si je ministerstvo z veliko ceno kupilo svojo stabilnost. Ministerstvo je podrlo upanje, da se ravnotežje napravi v državnem gospodarstvu. Začelo je svoje delovanje se svetovno razstavo, podvzetjero, ki je bilo ravno tako
polovično premišljeno, kakor izvedeno, in ki je zahtevalo ogromne žrtve ne samo od države, nego tudi od prebivalstva. Ministerstvo nij vedelo zdravila za naravne nasledke bolnega razvijanja poslov. Ali se spominjate, gospoda, pravi Skene, v kakej samozavesti nam je minister rekel: „Bo uže boljše!" No, gospodje, zdaj vidite, kako dobro nam je. Vlada torej ni financijalno, ni gospodarstveno svojoj nalogi nij kos. Vlada se mora opirati na parlament, mora stati in pasti s parlamen-tovimi idejami. A ministerstvo je dozdaj sa-movzdržanje smatralo za svojo glavno zadačo, parlament pa za sredstvo k cilju. Vlada je prodajala lastno prepričanje, dala se je riniti od ene koncesije do druge, in nam je pokazala končno monstroziteto bank nega statuta. Ako je torej ministerstvo dalo taka spričevala svoje sposobnosti, potem je pač najbolje, d a ministerstvo gre. Jaz pa mu želim, da prav kmalu gre. Moja misel je, da ministerstvo državi stori največjo uslugo, da — prej ko moči gre.
(Dali« pritO
Francoski minister Dufaure bode najbrže še na svojem mestu ostal. Mac-Mahon je vse ministre pozval naj svoje ostavke opo-rečejo. Audiffret je rekel v konferenci, da senat vladi nij dal nezaupnice, da Dufaure še lehko ostane.
Politični razgled.
Notranje deJšele.
T Ljubljani 9. decembra.
ministerstvo torej še ostane kljubu vsemu in VBemu. Glej dopis naš iz Dunaja, ki o tem več govori.
Iz t*e*te se javlja, da ceBar ministra Hofmana nij še sprejel, ki misli posredovati mej Tiszo in Lasserjem. Magjarski listi Be močno hudujejo na cislejtansko ministerstvo. Viifttvaje dr/.**v<».
Iz Ct*rii§ra*i<m se poroča da so zdaj obravnave mej Avstrijo in Turčijo o okupaciji Bosne z avstrijsko vojsko. Porta se baje ne ustavlja, branila se bode le proti Rusom.
Ignatiev bode v predkonferenci jako odločno postopal. On terja, da Anglija uže prej pove, kako si avtonomijo kristijanov misli. Sicer je vse sleparija, če se odločno ne reče.
Huski „Praviteljstveni Vestnik" prinaša v oficijalnem delu carsk ukaz, ki dokazuje, da je okupacija Bulgarj e nepreklicljivo sklenena stvar. Postavila se bode ruska uprava v okupiranoj deželi.
Iz Odese so poslali ruski meščanje jedno ladijo žita kot darilo stradaj očim Črnogorcem v Kotor.
Hit ih u u * k i knez bode imel te dni enkrat shod z ruskim glavnim poveljnikom ve likim knezom Nikolajevicem staršim in bode potem okolo 16. t. m. imenoval poveljnika ru munske vojske.
„bog te osvobodi in ne pripusti, da bi hudič zasmehoval te."
„I)ed, trdim, vam, imel je zaljubljeno srce, in da bi se dokopal do svojega namena, jel je lagati."
Čaralnica je imela prostorno bivališče, ali nekako puščobno je bilo vse po njem; okna so bila sicer velika, ali žalostna. Odarka se pritiska k dedu in ljubeznjivo mu gleda v oči. Kmalu se radostno nasmeje, kmalu se po-otoži, kakor se solnce otoži jeseni: zdaj je žalostna, zdaj vesela.
„Očka!" — čarodejka na tihoma opomni deda, „nikar mi ne razodenite ničesar, kar vam tajno tišči v srci, zato ne, ker ta vražji sin, ta Trutik, (tako so rekli zaljubljenemu hudiču) vse sliši."
„Ne boj se, ljuba moja," odgovori ded, „jaz sem temu vražjemu sinu ušesa zamotal.
I mi kaj znamo!...... Ne bode te slišal,
niti videl, in da tudi kaj učinim b teboj."
Po teh besedah z znamenjem sv. križa
poblagoslovi Odarko. Ko hitro pa je bil učinil to, precej se čaralnica zgrudi na tla; ovišnela je in začela peniti se, kar je v klobko skrčilo jo. Ded se je prestrašil, da ae je kesati jel, zakaj jo je prekrižal; planil je k njej in hruško vtaknil jej pod nos, a čarodejka je spregle dala in malo po malo zavedati se jela.
„Oh, meni je hudo," — vzdihne čaralnica;  „kako ste me zboli v srce, kakor nožem! . . . Ne križajte me, prosim vas, kajti nečistnik mojej duši ne pusti, da bi se izve ličala!"
„Nij res, tega ne tega," — odvrne ded, „da te tudi puščavnik križa se svojo posvečeno roko!"
Čarodejka potem pred deda postavi kruha in steklenico slivovke in jame kuhati. Ded pa je jej pel, še zmaknil nij oči z Odarke. „Ka kova bi bila," — menil je na tihoma, „kaka mladičeva gospodinja bi to bila, da nema tega vražjega prokletega repa, o, ko bi jej vendar vsahnil!" (Dalje prih.)
Dopisi.
Iz K rNk«'KTi* 4. dec. [Izv. dopis.] Bolje rak biti, nego človek v človeškej družbi brez petja, veselja, si misli naše pevsko društvo ; zvunaj mrzel veter se snežnikami kSlo pleše, mi pa notri mej stenami.
30. novembra je bila veselica, osnovana po krškem pevskem društvu v Vidmu. Pet dnij pred veselico so se še le naloge za igro razdelivale in v nedeljo je bila igra in petje z novimi pesni gotova. V teh mladih možeh klije krasno navdušenje; pravo veselje je gledati, kako naši gospodi pevci in diletantje, deloma absolvirani vseučilišniki, deloma inteligentni mladi možje izmej našega prebivalstva, kakor da bi bili za delo plačani, svoje moči vporabljajo v to, v našem kraji, kjer je do sedaj bilo mrtvo in tužno, etablirati dom veselja. Taka navdušenost zasluži pohvale.
Vem, da mi bode malo ljudij nasprotovalo ako izrečem našim pevcem in diletantom lepo hvalo za njih trud. Dalje tako, dalje, ker ako vas veselih mož nij več v našem kraji, bomo doma sedeli, ter tiho, žalostno se spominjali veselih in žalostnih vaših krasnih pesnic.
Škoda, da me bog nij obdaril z večimi gmotnimi silami: za vaše pevske ure in produkcije bi vam zidal lep salon in najboljši Bosendorferjev glasovir bi vam postavil na razpolago. Tako se pa vadite kakor in kjer bodi vas veter vkup zanese in brez instrumenta in to najtežjih kompozicij kakor Zajcev „Večer na Savi" ali Hajdrihovih včasih prav težavnih sekiric. Bog je letos Krško skozi veliko okno pogledal, poslal je tenoriste sem s kojimi bi bilo vsako veliko mestno ponosno.
In ne pozabi se v krogu naših pevcev ničesar. 3. decembra je našega velikana Pre-širna god in rojstveni dan; tak dan ne sme biti brez petja in kmalu je improviziran vesel večer, kmalu dokaj ljudij skup in kristalno čisto komentuje se Preširen, Stritar itd. Pri tej priložnosti ne morem opustiti, hvalo izreči kompoziterju g. Kocijančiču za „Oblačka" ia ,,Slovo". To so kaj srčno — ljubki napevi! Naše dame so po teh pesnih se skoraj celo popačile, tako, da jim druga pesen ne ugaja več in naš bariton bode skoraj moral misliti
na nova pljuča.
In vse to stane naše pevce dosti truda in žrtev. Nečem reči, da se naše prebivalstvo mrzlo proti našim pevcem vede, ne, veselice našega pevskega društva ono pohojeva zmiraj v obilnem številu in razven par političnih uradnikov, ki se jih boje: kakor hudič križa, (kojih pa kar nič ne pogrešamo,) je zastopano vse, ali kar bi rad povedal je to, naše občinstvo zvunaj in znotraj mesta društvo premalo podpira. Dva ali trije možje ne morejo vsega znositi in od delujočih udov tudi denarne žrtve tir jati ne gre.
Podporni ud društva plača 4 gold. na leto. To nij veliko in zato veselice društva brez vstopnine uživa. Naj se pomisli jedino: veselice ki jih naše pevsko diuštvo dela, po-dajejo gotovo dosti in dostikrat: igranje, petje, deklamacije, ples; to vse za 4 gld. Le vzemite ples v lanskem letu, ki so ga politični uradniki osnovali: 120 gld. so naberačili vkup in kaj so podali, nič kakor ubog ples, kateri
bi skoraj plesalcev ne imel, če bi naši pevci in kar ž njimi mladega hodi, ne prišli 1
Bodo časi prišli Krčanje, ko ne bode pevca več dobiti v mestu, ko se vara ne bo v cerkvi, na pokopališču in veselicah popevalo; — dajte zdaj podpirati gmotno petje, pomislite, da v druzih krajih tenoriste zlatom plačujejo, samo da jih dobodo, pomislite zmiraj besede: „wo man singt, da lass dich ruhig nieder, bose Menscheri haben keine Lieder" in dokler vam osoda pevce pusti, dajte jim z gmotno podporo pomagati, da lože veselice napravljajo 1
Domače stvari.
— (Umrl) je profesor ljubljanske gimnazije zgodovinar Ho ni g, Nemec. Bil je uže dalje časa bolehen in onemogel.
— (Imenovanje.) V Gornjigrad pride za okrajnega sodnika g. Vojteh Le vični k, dozdaj adjunkt v Ptuju. Gornjegradčani morejo s tem imenovanjem zadovoljni biti. G. Levičnik je znan kot dober soiec, v vseh rečeh pravičen, tudi v narodnih značajen.
— (Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) V seji 9. nov. se je med drugim dovolila paralelka k 1. razredu v Vojniku, določilo število krajnih svetovalcev v Svetinjah in nasvetovalo, koliko bo treba štipendij in podpor gojencem štajerskih učiteljišč in pripravljevalnic. Mihael Oberski se je imenoval nadučiteljera v Ponikvi.
— (Naglost.) Graška „Tagespost" pripoveduje, da je neka c. kr. sodnija na Kranjskem 2. aprila 18«7 prosila od ogerskega sodišča v Temešvaru eksekucijski akt. Te-mešvarsko sodišče ga je naredilo 3. decembra 1809, ter ga poslalo na Kranjsko 8. oktobra 187©. Eno leto in osem mesecev se je torej zahtevani akt delal, devet let pa na Kranjsko pošiljal. To je res urnol
— (Obesil) se je nedavno nek berač v gozdu pri Konjicah. Bil je nekdaj precej premožen hišni posestnik, pa je vse zagospodaril. Zapustil je vdovo in petero nepreskrbljenih otrok v največjej siromaščini.
— O štajerskem ljudskem šol-Btvu leta 1875 — 76) beremo v ,81. u.u tole poročilo: Vseh narodnih šol s 33 podružnicami in 3 vadnicami je bilo 738, privatnih pa 38. Samo za dečke je bilo 24 in samo za deklice 17 šol. Šolsko abiskovanje se od lanskega leta nij zboljšalo; od 149.155 za šolo ugodnih je bilo 119.522 šolo obiskajočih na ljudskih šolah in 7755 na privatnih in srednjih šolah. Šolo zanemarj u jočih otrok ni bilo vil okrajih nič ali samo 1—2°/0, v 9 okrajih 3—4°/0- V nekaterih okrajih pa je bilo takih po 21°/0, 23°/o in 25°/„. V kozjanskem in Mauternskem okraju je bilo šolo zanemarjajočih 26°/0, v ptujskem in boeškem 30°/°, v Šoštanjskem 33°/0 in sevniškem pa 41°/0. Po slovenskem Štajerju — pravi poročilo — je obiskovanje sploh slabše. Radi šolskega obiskovanja je bilo kaznovanih na vsem Štajerskem lani 1G94 starišev, na spodnjem Štajerskem 513 in sicer največ v laškem okraju 198 in v celjski okolici 113- V vranskem, ormuškem, sevniškem, gorenje - radgonskem, ptujskem, breškem in rogaškem okraju nij bil nihče kaznovan, dasi-ravno je bilo nezadostno obiskovanje. Na 314 šolah oziralo se je na sadjerejo, na 79 na čebelarstvo in na 38 na svilarstvo. Z 19 šolami so bili kmetijski tečaji in 54 obertnijski tečaji v zvezi. V ženskih delih se je na 511 šolah podučevalo.   Šolarskih bukvarnic je bilo 449
(64 več od lanskega leta). Telovadišč je bilo samo 224 in šolskih vrtov 146. Od 710 šolskih poslopij zadostuje jih postavnim zahtevam samo kacih 432. Novih poslopij se je več postavilo, p. na slovenskem Štajeru: na Studenčinah pri Mariboru, v Lempahu, v Šmarji, v spodnji Kunigundi itd. V celem šolskem letu je bilo v 67 šolskih okrajih 643 okrajnih šolskih sej in se je 28.432 uradnih reči obdelovalo. Vsi okrajni šolski nadzorniki so 10GG d nij šole nadzorovali Deželni šolski nadzornik je v 22 krajih šole nadzoroval. Na 378 šolah so bili vspehi v didaktičnm obziru prav dobri in povolji; na 191 manj dobri, in na 133 šolah nezadostni. To izvira od tod, ker je IGO osob nekvalificiranih podučevalo, in ker je med 287 učitelji, ki imajo samo spričevalo zrelosti, dosta tacih, ki so bili samo v enoletnih učiteljskih kurzih.
— (»Vrtec") Zadnja „Vrtčeva" Številka je zopet dokaj lepega gradiva prinesla našej nežnej slovenskej mladini. Iz tega lista tudi pozvedamo, da bode „ Vrtec" tudi v prihodnjem letu še izhajal ter našo mladino razveseljeval ne samo s podučnim berilom, nego prinašal jej bode tudi lepe slike in muzikalne priloge. Zatorej priporočamo „Vrtec" vsem prijateljem slovenske madine, staršem in našim ljudskim učiteljem v obilno nočevanje. „ Vrtec" stoji za vse leto 2 goldnar. 60 kraj. za pol leta 1 gld. 30 kr. To je pač malo denarja za toliko veselja, kolikor ga naredi „Vrtec" vse leto našim slovenskim otročičem. „Vrtec" pa tudi dela na to, da se nam ustanovi toliko potrebna knjižnica za slovensko mladost, ker nabira različno gradivo, iz katerega se bode poznejša leta lehko naredila prav lepa zbirka poučnih in zabavnih knjižic za našo mladost. Baš zaradi tega je „Vrtec" posebne podpore vreden.
Razne vesti.
* (Difteri tis) na Dunaji mej otroci tako razsaja, da je mestno svetovalstvo sklenilo zapreti šole tretjega okraja.
* (Samoumor.) Pretekli vtorek je na Dunaji nek natakar na svojo ljubico dvakrat ustrelil jo zadel ter smrtno ranil. Potem je pa sebi z dvema streloma življenje vzel. Dekle je morilcu in samomorilcu dala povod k satno-umoru s tem, da je v njem vzbudila ljubosumnost.
* (Pozno.) Na Ogerskem se je oženil neki Mi kulaš te dni v drugo. Star je nekaj čez sto letin je se svojo prvo ženo živel 75 let.
* (Nesreča na morji.) Iz Reke se „S1." piše: Troti večeru 27. p. m. šla je barka na jadra med Cresom in Krkom v kvarnerski zaliv. Namenjena jo bila v Martisnico, kjer koljejo skalje in zemljo, da zasipajo morje v našem pristanišči. Vozila je namreč premog, katerega je tam mnogo treba. Ladij a je bila venecijanska, a kapitan ne dovolj izveden po naših vodah. Temna noč z debelo meglo se je vlegla na zemljo. Kapitan nij hotel po neznanih mu morjih po noči voziti, osobito ker je vse kazalo na bližajočo se nevihto. Obrnil je potem ladij o, ter želel se ustaviti na oba-lih bližnjega Krka. A tu je dobro četrt ure od otoka morje jako plitvo. Tu je torej v pesku Uuhja obtičala ter ni mogla niti naprej, niti nazaj. Ko je druzega dne došla v Reko vest ob unesrečenej ladij i, hitela jej je takoj na pomoč talijanskega vojnega brodovja parna korveta „Caracciolo", ki je bila prišla par dnij prej v našo fabriko po torpede. Posrečilo se jej je naposled med največjo nevihto, ki je razsajala v torek na našem morji, izvleči nasajeno ladijo iz peska, katero je potem še tudi odvela na omenjeni kraj v Martisnico. Ladija z ogljem se nij nič poškodovala in tudi mornarji so dobro zdravi.
Tržne c«ne
v Ljubljani 9. decembra  t. 1. Paznica hektoliter 10 gl. 13 kr.; — rei 6 gld. 60 kr.; — jefimfln 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. — 75 kr.; ajda 6 gld. 40 kr.; — proso 5 gld. 50 kr.;
— koruza 6 gold. 50 kr.; krompir 100 kilogramov 4 gld. 12 kr.; — fižol hektoliter 11 gl. — kr.; masla kilogram — gl. 9 4 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh frisen — gld. 62 kr.; — špeh povojan —gld. 75 kr.; jajce po2l/, kr.; — mluka liter 7 kr.; govednine kilogram 48 kr.; — teletnine 52 kr.; — svinjsko maso 50 kr.; — sena 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.;
— slame 3 gold. 05 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 gold   60 kr.; — tnehk* 5 gld. 50 kr.
Dunajska oorza 9 decembra.
(Izvirno telegraflčno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	61) «id. SO	
Enor.ni drž. dolg v srebru	67	10
1860 drž. posojilo	109	—
Akcije narodne banke	825	—
Kreditne akcije	137	60
London	126 t	50
Napol.	10	11
C. k. cekini	6	—
Srebro	114	25
Razpis lesa
za stavbo  norišnice na Stndencn pri Vevčah. (384-3)
Za stavbo deželne norišnice na Studencu je treba 216 neobtesanih smerekovih debel pripraviti, ki imajo 3U0 do 310 kubičnih metrov lesi v sebi. Vzemo se le lepe, ravne, zdrave smreke normalne rasti iz zaraščenih gozdov. Smreke morajo biti posekane mej 15. in 31. decembrom t. 1., ter jih bode posekane v 8 dneh potem komisija v gozdu ogledala, do konca meseca februarja 1. 1877 pa se morajo zvoziti na Studenec, na prostor, kjer se bode norišnica zidala. Kupni pogoji se izvedć vsak dan od 10. do 12. ure v pisarni deželnega stavbinoga urada, kjer se dajo tudi druga pojasnila o tej reči. — Pisma s ponudbami, katerim se ima kot jemčevina priložiti 5 % one svote, na katero se ponudba glasi, naj se zapečatena in z napisom: „Ponudba za pripravo lesi (debel) za zidanje kranjske norišnice na Studencu" — naj se zadnji čas do ld. decembra t. 1.
do 13. ure podpisanemu deželnemu odboru izroče\ V ponudbi je treba navesti, je-li hoče ponudnik ves razpisani les pripraviti, ali le nekaj in koliko, in po katerej ceni 1 kubični meter. Cena mora biti s črkami zapisana, priimek in krstno ime ponudnika, njegov stan in kraj, kje stanuje, naj se zapiše natanko in razločno. Jemčevina naj se da v gotovini ali v hranilnih knjižicah Ljubljanske hranilnice, ali v avstrijskih državnih obligacijah, ali v druzih državnim obligacijam enakoveljavnih obveznih pismih javne vrednosti po tržni dnevni ceni. Kdor pripravo lesa prevzame, ima 10% draž-bine cene za varščino v gotovini ali pa v prej omenjenih pismih javne vrednosti vložiti.
Došle ponudbe bode deželni odbor 15. decembra t. 1. ob 12. uri v posebnoj seji raz-pečatil, h katerej ponudniki tudi lehko pridejo, ter se bodo ponudbe kar najbrže rešile.
U deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 4. decembra 1876.
Pravo, nedišeče, okusno
Olje iz sala florsevih jeter
iz l{«m't>oiia v NorvegUi*
frišno došlo.
Doliro zdravilo proti prsnim in pljučnim bolečinam.       (38i—2)
V (lašah po 70 kr., z inmkoin, kako s • rabi. Pravo so dobiva pri Viktorju Truk««/j. mestni
trg št. 4, lokama „pri samorogu" v Ljubljani.
Štev. 0>G 34.
(382-2)
Razpis
službe vrtnarskega pomagača na de-želnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave.
Služba vrtnarskega pomagača na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave za praktični poduk učencev, za opravljanje dela v sadnem, v zelenjadnem in v botanično-pomologičnem vrtu, ter v bučelarstvu, razpisana je vnovič.
Prošnjiki za to službo z letno plačo 250 gold., prostim stanovanjem, ter — ako morda treba — z brezplačnim užitkom zelenjave, naj dokažejo, da so neoženjeni, da so čvrstega zdravja, lepega vedenja, slovenskega jezika zmožni, in da so v sadje-, zelenjado-in čebeloreji prav dobro, in če mogoče, tudi v cvetlicoreji izurjeni.
Prošnje z navedenimi dokazi naj se do »S. decembra 1S70 če mogoče, osobno izroče vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 4. decembra 187G.
Zahvala.
Za sočutje in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu m"je nepozab jive hčerko
-A-<a.ele,
učenke IV. razreda ljudsko šole,
izrekam p. n. občinstvu svojo najtoplejšo zahvalo.
(388) Ivan Tomšič,
učitelj na c. k. vadnici v imenu svoje soprogo in žalujočih otrok. V Ljubljani, 9. decembra 1876.
Siroyi loj 1
kupujeta va»ki Jas po najvišji ceni
Kari Pamperl-ova sina,
Topilnica ta loj. sročarija In milarnlca, ulog* v/.lgulnih, svetilnih In maicobnih tvarin
v CELOVCI na Koroškem.
■ ■
(29—12)
Karmelitanski melisovec
iz Bencdk.
1 originalna steklenica 25 kr. Jedino pravi le pri
(53-34)      GaMel Piccoli,
lekarju na dunnjskej cesti v Izubijani.
Graške špiritne drože
dobivajo se vsak dan sveže (frišne) v prodajalnici steklenega blaga gosp. lTranoa Itolitisiiiu na glavnem trga it. 2M iz prijaznosti do
(378—2) A. Schneiderja.
■ Menj ko pol kilograma (1 funt) se ne prodaje.
ca
•a
,4
1
k
Rabi se uže več ko
V\% milijonov komadov.
(rez 150 častnih priznanj.
I
=3
as
OTCj
3
rt
Ha Kranjskem jedina zaloga i
(174—15) *
>
pri
Franju Detterju,
glavni trg, št. 168 v Ljubljani.
B
Tulci.
8. decembra: avropa   Oiovani iz Trsta. — Witt iz Dunaja.
Fri Slona: Steinreich iz Dunaja. — Trevn iz Idrije. — Wakovnik iz Litije. — Dr. Razpet iz Idrije. — Žvanut iz Trsta. — Schwarz iz Dunaja. — Scbus iz Gorenjskega.
Pri ■•11*1: Weyman iz Dunaja. — Taber iz Kočevja. — Schachman iz Gradca. — Perisa it Italijo. — Mliler iz Dunaja. — Potočln iz Zidanega mosta. — HuuiL-l, Gusman is Dunaja.
Pri Kamorcl:  Pogačar iz Kranja. — Perne iz Gorenjskega.
Za dame!
(D
Prave kite
iz zdraviti človeških las od 60 do 100 cent dolge, polne in debele, brez vlog in brez primešanja utneteljnih las, da da se češejo in pero. Za trajno in tresirano delo se jamči in cene bo jako nizko, samo gld. 2.50 do gld. 6.
Naročbe na deželo se proti poprejšnji vposiljatvi mustra, proti povzetju urno in reelno izvajajo in nedostatno se rado zamenja.
tisT^K"" D" j" za komoditeto čest. dam priložnojšo, ima podpisani tudi veliko zbirko specijalltetnih las vseh barv in vrst. Dalje se tudi vsakovrstna Ishuh dela najcenejše izvršujejo in ae stara za nova menjavajo.
L. Businaro, frizeur. .(361—4).     kongresni trg, nasproti „kazine" v Ljubljani.
Za dame!
Praktična, primerna
božična in novoletna darila.
po gld. 20 —
n » 45-—
n n 18.—
„ „ 28.—
» n 8.-
■ n 12.—
n . 750
Zimske suknje . . . Kožuhi za na pot . .
■       n    lOV    . .
Menčikovi.....
Suknje za lov . . . Spalne suknje . . . Hlače iz snovi   .   . .
Najbogatejša zaloga obleke za gospode in dečke.   Specijalitete otroških oblek.
ITove 3©pe za- dame.
(387)        M, MeumaRB,
v LJubljani. Liiiliinanova hiša. w
:XXXX)vOOvOt<XXXXXXXXXXXX
Iz Logatca.
Zahvala in priporočilo!
Fri velikem pogorišči v Logatci so tudi cerkve škodo trpele. Cerkvici „St. Crucis" je zgorel stolp in streha in zvonova sta pala. Pri farni cerkvi je zgorel stolp, pri cerkvici „St. Josefi" je pa pogorel stolp, in pali ter so se ubili trije zvonovi.
Cerkve in zvonovi so bili zavarovani pri
in glavni zastopnik gospod Prane Drciillt je vestno skrbel, da smo dobili lepe nove zvonove in je poravnal vso drugo škodo tako pošteno in ku lan t no, da zasluži priznanje in toplo zahvalo, katero torej javno izrekamo, ter si dovoljnjemo prav živo priporočati „Pestansko zavarovalno društvo** in njegovega glavnega zastopnika gospoda Prane Drenika. (386) V Logatcu dne 27. novembra 187G.
župan. ključar. župnik.
Naša menjalnica
prodaja in kupuje vsakovrstne
srečke, državne in obrtne papirje, zastavna pisma, pri-joritete, zlate in srebrne denarje itd. itd.,
eskontira zadete srečke in prejema kupone mesto plačila.
oskrbujemo dalje konii»i jonalno nakupovanje ln prodajanje vseh borznih efektov, obdržujemo jih za jako zmerne obresti v zalogi in računamo svojim čestitim komitentom le 2 gold. kurtaže in '/« °/« provizije pro borzni sklep, t. j. za 25 komadov.
smo dalje vedno pripravljeni, da brezplaeno odgovarjamo na vsa na nas stavljena vprašanja o borznih poulovlh n^jvestnejše.
prodajemo vso na Avstro-Ogerskem dozvoljene arećke proti dobro volj iiiiu obročnim plačam in zagotavljamo posestnikom obročnic uzo pri vplačanji prvega obroka vsak na dotlcuo srečko odpa i dobitek.
tudi kupujemo vse eksotične papirje in ae potegujemo zdaj za akcije hipotekaruo-rentne banke, linijske banke, akcije unijskega stavbenega materijala, zadružne banke, dunajske hranilne banke, dun jskega blagainičnoga društva itd. itd. itd., kakor tudi zastavnice od hipotekarne rentne banke in bipotokarno-kreditne in predplačne banke, za kar so od nas dobivajo Lliko najboljše ceno.
predplačujemo daljo na vaakojakc srečke, državne in obrtne papirje itd. po kakor največ moči nizkih obrestih, katere se tudi v obrokih lehko vračujejo.
M Tudi se promese na vse vzdigatve izdajejo.
Menjalnica administracije lista „Wiener Finanz-Presse",
Wien, Schottenring 6. (385—2) izvestja daje gospod A lit o BI Koccli v Ljubljani.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".