i J í J i H F J ■ SaHfl : L i Kras v očeh gojencev središča Mitja Čuk ilttlf Trm- jencev _ Goriška odvetniška zbornica udarniško za zaščito sodišča / 12 lU V Sovodnjah začeli z obnovo vodnjakov in kalov / 13 t ,/ Spinning®, PILATES, TRX, r£> Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize, WfUffi Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski Politična praznina v desni sredini MARTIN BRECELJ Rimski župan Alemanno je izjavil, da bi desna sredina na prihodnjih občinskih volitvah v italijanski prestolnici ne smela nastopiti z listo Ljudstva svobode, češ da bi jo volivci že zaradi simbola zavrnili. Korupcijska afera, ki je odnesla desnosredinsko deželno upravo Lacija, je po njegovem v očeh javnosti zapustila neizbrisen madež na tej stranki. Alemanno je tako po vsem sodeč ugotovil smrt Ljudstva svobode ne le v Rimu in Laciju, ampak nasploh. Do podobnega sklepa se je baje dokopal sam prvak stranke Berlusconi. Po pisanju njemu najbližjih časnikov, kot so Il Giornale, Libero in Il Foglio, je bivši premier na nedavnem srečanju s svojimi sodelavci zatrdil, da je Ljudstva svobode konec, vsaj takšnega, kakršnega smo doslej poznali. Cavaliere je po navedbah omenjenih virov prepričan, da je potreben nov začetek. Oblikovali naj bi novo politično tvorbo, v kateri bi se mogla prepoznavati glavnina desnosredinsko usmerjenega volilnega zbora. To naj bi Berlusconi razglasil na izredni skupščini Ljudstva svobode, ki naj bi se zbrala 2. decembra, na dan, ko naj bi se odvijal drugi krog primarnih volitev za določitev levosredinskega premierskega kandidata ... A tu se postavlja vprašanje. Je Berlusconi res najbolj primeren, da vodi prenovo desnosredinskega tabora? Mar ni za propad Ljudstva svobode še najbolj odgovoren on sam? Mar ni s svojim življenjskim stilom in z brezobzirnim uveljavljanjem osebnih interesov v politiki resnični model izrojenih politikov a la Fiori-to? Mar ni kot večkratni predsednik vlade še najbolj odgovoren, da je Italija skorajda prišla na boben? Desna sredina res potrebuje prenovo, a ne z Berlusconijem, temveč ravno brez njega, saj se mora »de-berlusconizirati«, če hoče stopiti v korak s sorodnimi političnimi opcijami v drugih razvitih državah ter doma znova postati politično konkurenčna. Kaže, da se sam Berlusconi tega nekako zaveda, saj je sodelavcem zaupal, da ne bo nujno nosilni kandidat nove politične tvorbe. Kdo ve, bivši premier mogoče išče le način, kako bi se čim bolj neboleče umaknil s političnega prizorišča. V italijanski desni sredini očitno nastaja politična praznina, ni pa še jasno, kdo bi jo lahko zapolnil. Na Berlusconijevo mesto bosta težko vskočila Fini in Casini. Res je, da sta se na nasledstvo dolgo pripravljala, a sta se pri tem tudi močno kompromitirala. Več možnosti bi imel kak Monti ali Montezemolo, a vsak po svoje oklevata. Verjetno se bo kratkoročno volilno še najbolj okoristil Grillo. dnevnik SOBOTA, 6. OKTOBRA 2012 št. 236 (20.559) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € grčija - Dramatična izjava premierja Samarasa »Smo kot ob koncu Weimarske republike« Nemška kanclerka Merklova v torek na obisku v Atenah javne uprave - Neuradni predlog posebne deželne komisije Župani odslej tudi pokrajinski svetniki in celo predsedniki TRST - Štiri pokrajine v Fur-laniji-Julijski krajino so rešene, po novem pa bodo njihove pristojnosti le posvetovalne. Pokrajinske svete bodo sestavljali župani, ki se bodo vsaka dva meseca vrstili na mestu predsednika in podpredsednika. To so prvi »zaključki« posebne deželne komisije o preustroju pokrajin, ki pronicajo v javnost in o katerih bo v prihodnjih dneh razpravljal deželni svet. Od skupščine sicer ni pričakovati konkretnih ukrepov, ki bodo prišli (če sploh bodo) po spomladanskih deželnih volitvah. Predlog na splošno izpade še kar neresno. Na 5. strani kakšna usoda nas čaka lipica Računsko sodišče za razrešitev direktorja Kobilarne LJUBLJANA - Javni zavod Kobilarna Lipica tudi v odzivnem poročilu na revizijsko poročilo ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo pomembnih nesmotrnosti. S tem je hudo kršil obveznost dobrega poslovanja, je razvidno iz porevizij-skega poročila računskega sodišča. Računsko sodišče tudi predlaga razrešitev direktorja kobilarne Tomija Rumpfa. V Lipici pa bo jutri dan odprtih vrat, ki je na vrsti že dvanajsto leto zapored. Na 2. strani ATENE, BERLIN - "Ljudje vedo, da je ta vlada zadnja priložnost za Grčijo. Uspeli bomo, sicer pa lahko pričakujejo popoln kaos." Tako je grški premier Samaras dejal v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt, v katerem je med drugim razkril, da bo Atenam zmanjkalo denarja, če novembra ne dobi novega obroka posojila. "Smo v podobnem položaju kot Nemčija ob koncu Weimarske republike, ko se je Hitler povzpel na oblast," je pristavil. Vse to je Samaras povedal, ko se nemška kanclerka Merklova pripravlja, da bo v torek obiskala Atene. Na 11. strani Začel se je Mesec kraške kuhinje Na 2. strani Slovenci v SEL za združitev pokrajin Na 3. strani Posvet o vstopu Hrvaške v EU Na 6. strani Učenci odkrivali pastirske hišice Na 6. strani Pri Tržiču prijeli tatu pnevmatik Na 13. strani Pevmski vrtec bo dobil pričakovano parkirišče Na 14. strani MARINI GH • • Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Ob nedeljah zjutraj odprto NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama bč V Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 GANT- II G.I\l.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 6. oktobra 2012 ALPE-JADRAN / KOBILARNA LIPICA - Porevizijsko poročilo računskega sodišča Zaradi hudih kršitev v poslovanju predlog za razrešitev direktorja Obveznost dobrega poslovanja naj bi kršila tudi vlada in ministrstvo za izobraževanje LIPICA - Javni zavod Kobilarna Lipica tudi v odzivnem poročilu na revizijsko poročilo ni izkazal zadovoljivih popravljalnih ukrepov za odpravo pomembnih nesmotrnosti. S tem je hudo kršil obveznost dobrega poslovanja, je razvidno iz porevizijskega poročila računskega sodišča. Računsko sodišče tudi predlaga razrešitev direktorja kobilarne Tomija Rumpfa. Obveznost dobrega poslovanja sta kršila tudi vlada in ministrstvo za izobraževanje. Računsko sodišče je sicer za Kobilarno Lipica opravljalo revizijo o smotrnosti razmejevanja javne službe in gospodarske dejavnosti kobilarni v letih 2007 do 2010. To je povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes na novinarski konferenci v Ljubljani. Računsko sodišče je zato kobilarni izreklo sklep o hudi kršitvi obveznosti dobrega poslovanja in svetu javnega zavoda predlagalo, da začne s postopkom razrešitve direktorja kobilarne. Svet ima 15 dni časa za odgovor na predlog. Šoltes pričakuje, da bo svet razumel ta poziv tudi skozi vse posledice, ki sledijo trenutnemu stanju. Če svet ne bo sledil temu ukrepu, kmalu ne bo imel več dela, glede na to, da gre že za vprašanje obstoja, je pojasnil. Ob tem je Šoltes spomnil, da je bilo v revidiranem obdobju zaradi neustrezno razmejenih stroškov med Kobilarno Lipica in Lipica Turizmom neupravičeno izkazanih za 2,96 milijona evrov stroškov v kobilarni. Direktor Kobilarne Lipica Rumpf predloga za razrešitev ni želel komentirati. Uradno stališče Kobilarne Lipica pa je, da se negativne zgodbe o kobilarni v javnosti navadno pojavijo tik pred ali takoj po kakšnem, za kobilarno pomembnem dogodku. Tako je bilo v času nastopa v dvorani Stožice marca lani in tako je tudi letos, ko so v kobilarni že v pričakovanju jutrišnjega dneva odprtih vrat, so še dejali. Jutri dan kobilarne V Kobilarni Lipica je že vse pripravljeno za tradicionalni "Dan Kobilarne Lipica", ki bo jutri že 12. leto zapored. Vrhunec dogajanja bo velika gala predstava ob 15. uri na velikem hipodromu v Lipici. Šolska kvadrilja mladih žrebcev Kobilarne Lipica je že pripravljena na nedeljski nastop. Lipiška šola jahanja se bo predstavila tudi z veliko šolsko kvadriljo, nastopom dveh vrhunsko izšolanih žrebcev v točki "pas de deux" in vedno atraktivnimi skoki šole nad zemljo. Svojo spretnost bodo predstavili tradicionalni jezdeci madžarske puste - čikoši. Njihova najbolj drzna točka bo "madžarska pošta", pri kateri stoji jahač na hrbtih zadnjih dveh konjev. Z eno roko vodi sprednje tri konje, z drugo pa drži bič. Med gosti letošnje velike gala predstave bo tudi akrobatska skupina z Madžarske, ki bo predstavila voltežiranje - balet na konjskem hrbtu. Za njimi bo nastopil virtuoz neverbalne komunikacije s konji Hans Jürgen Neuhauser. Spomladi mu je Kobilarna Lipica zaupala v trening dve mladi plemenski kobili, sedaj se z njima vrača iz Nemčije v Lipico, da bi predstavil, kaj ju je naučil, in svoj način komunikacije s konji. Adrenalinsko bo tudi med tekmovanjem "jump&drive", ko bodo vozniki naprej prevozili progo z avtomobilom, nato pa tekli do kočije in isto progo prevozili še kot sovozniki na kočiji. Bogat spremljevalni program se bo začel že ob 11. uri. Najmlajši se bodo lahko zabavali na igralih, igrali ob kamniti pastirskih hiški, jahali ponije in fotografirali ob lipicancu, nekoliko starejši pa tudi sedli v sedlo lipicanca in se preizkusili v jahanju. Družine se bodo lahko popeljale s kočijo in se zabavale ob glasbi v živo ter številnih delavnicah. Zaradi kršitev obveznosti dobrega poslovanja Računsko sodišče predlaga razrešitev direktorja Kobilarne Lipica Tomija Rumpfa (zgoraj) arhiv Paravinja znova zanikal umor Biliceve ŠIBENIK - Voznik tovornjaka Dragan Paravinja, ki je obtožen umora mladoletne Antonije Bilic, je v svoji sklepni besedi včeraj na sodišču v Šibeniku zanikal umor 17-letnice, poročajo hrvaški mediji. Sojenje je sicer zaprto za javnost, mediji pa napovedujejo, da bo razsodba znana v drugi polovici oktobra. Paravinja je prav tako zatrdil, da nikoli ni srečal Biliceve niti je ni peljal v svojemu tovornjaku, na svoji spletni strani poroča Jutarnji list. Obtoženi je doslej že večkrat spremenil svoje izjave. Po prijetju konec junija lani v BiH se je najprej branil z molkom, potem pa je preiskovalcem priznal umor Biliceve in celo povedal, s katerega mostu naj bi vrgel njeno truplo v reko Krko. Po izročitvi Hrvaški je vse zanikal, preiskovalce pa obtožil, da so ga pretepli in prisilili k priznanju umora. Bilicevo pogrešajo od 7. junija lani. Nazadnje so je videli, ko je štopala pri mostu nedaleč domače vasi pri Drnišu v zaledju Šibenika. Kljub eni najbolj množičnih policijskih iskalnih akcij, ki je potekala vso lansko poletje, trupla maturantke niso našli. V kabini tovornjaka, ki ga je vozil 43-letni Paravinja, pa so našli le nekaj kapljic njene krvi in lase. Paravinja je že bil obsojen zaradi posilstva in poskusa posilstva v Srbiji in BiH. Na Hrvaškem pa ga bremenijo še enega poskusa posilstva. ŠEPULJE - Trajal bo do 11. novembra Začel se je Mesec kraške kuhinje Predstavitev v domačiji Šajna v Šepuljah - Sodeluje 12 gostiln in turističnih kmetij - Podelili tudi zaščitne znake »Ročno rezan pršut« ŠEPULJE - V domačiji Šajna v Še-puljah, le nekaj sto metrov od pršutarne, je bilo včeraj veselo in praznično. Letošnja Kraljica terana, lepa mladenka iz Briščkov Katrin Štoka, je slovesno odprla Mesec kraške kuhinje, ki ga prirejajo kraške gostilne in kmetije od Štanjela do Sežane. Kar trije župani (sežanski Davorin Terčon, komenski Danijel Božič in Zvonko Benčič iz Hrpelj Kozine) so pozdravili požrtvovalne gostinske delavce, ki za dober mesec dni vabijo vse ljubitelje kraških specialitet, slaščic, delikates in seveda vin na pokušnjo novih menijev. V imenu organizatorjev sta prireditev predstavili predsednici gostincev OOZ Sežana Katja Skok in društva Planta Sandra Pelicon. Strokovnjak za kraško agroživilstvo in kulinariko dr. Stanko Ren-čelj pa je razložil, kako je prišlo do zaščitnega znaka »Rezan pršut na roko« ter predstavil nagrajence, med temi 92-let-nega Dragomira Švaglja iz Kobdilja. Poleg jedače in ročno rezanega pršuta so bili v pokušnji tudi odlični kraški teran in druga vina. Dvanajst gostiln in turističnih Na posnetku (od leve) sežanska gostinka Katja Skok, Davorin Terčon, kraljica terana Katrin Štoka, predsednica tržaških hotelirjev Cristina Lipanje, Stanko Renčelj, tajnik gostinske sekcije SDGZ Davorin Devetak in predsednik tržaške federacije italijanskih kuharjev FIC Emilio Cuk majda brdnik kmetij ter mesarija iz Kobdilja bodo ponujale svoje dobrote vse do 11. novembra, medtem ko se bodo Okusi Krasa pri nas (od Peska na Tržaškem do Devetakov na Goriškem) začeli 20. oktobra in trajali prav tako do 11. novembra. Vse informacije o prireditvi Območne obrtne zbornice (OOZ) Sežana »Mesec kraške kuhinje 2012« so na razpolago na spletni strani: www.vinskacestakras.si/mkk. Otvoritve se je udeležilo tudi predstavništvo tržaških kolegov. (dd) SLOVENIJA - Ekonomsko ogledalo Gospodarske razmere se bodo še poslabšale LJUBLJANA - Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti za Slovenijo kažejo slabšanje razmer, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih. Na trgu dela se ob več brezposelnih povečujejo tudi strukturna neskladja. Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je po padcu v drugem četrtletju julija še zmanjšal, zlasti v tehnološko nizko zahtevnih panogah. V sedmih mesecih se je znižal tudi izvoz, predvsem tehnološko manj zahtevnih proizvodov, rast izvoza večine tehnološko zahtevnejših Tiiristična kmetija pri TAVČARJEVIH Particija Petrovčič Hruševica 44 - 6222 Štanjel (Slo) Prodaja lastnega vina urnik: sobota, nedelja VABLJENI! od 12. ure dalje hrusevica44@gmail.com - Tel. 00386 5 769 0136 - GSM 00386 41 500 054 proizvodov pa se je nadaljevala. Zmanjševanje izvoznih naročil podjetij v predelovalnih dejavnostih nakazuje nadaljevanje slabih razmer tudi v prihodnjih mesecih, ugotavljajo na Umarju. Razmere na trgu dela se še poslabšujejo. Število delovno aktivnih se je julija še zmanjšalo, stopnja registrirane brezposelnosti se je zvišala na 12 odstotkov. Povprečno trajanje brezposelnosti je vse daljše, precej večji je tudi delež dolgotrajno brezposelnih. Poslabšujejo se tudi razmere v bančnem sistemu. Nadaljuje se zmanjševanje kreditne aktivnosti bank, bančnih virov in slabšanje kakovosti bančne aktive. Obseg kreditov bank se je avgusta znižal, predvsem zaradi nadaljnjega razdolževanja podjetij in nefinančnih institucij. Dostop bank do tujih virov financiranja ostaja močno omejen, hitro se znižuje tudi obseg domačih virov financiranja slovenskega bančnega sistema. Obseg slabih terjatev bank se je po podatkih Banke Slovenije do konca julija povzpel na 6,5 milijarde evrov in dosegel 13% celotne izpostavljenosti bank. TOLMIN - Ob 14. uri na Grahovem ob Bači Danes odprtje Tematske poti Na svoji zemlji TOLMIN - Na Grahovem ob Bači v Baški grapi bodo danes ob 14. uri odprli Tematsko pot Na svoji zemlji (na posnetku prizor iz istoimenskega filma). Tematska pot dediščino filma Na svoji zemlji povezuje s prostorom Baške grape, kjer je bil posnet večji del filma. Ohranja skupni spomin ustvarjalcev in domačinov na čas snemanja filma. Tematske ta- ble stojijo na točkah, kjer so bili posneti najpomembnejši prizori. Dopolnjujejo jih zgibanka, spletna stran www.tpnas-vojizemlji.si in dve medijski točki na Grahovem ob Bači. Nosilec Tematske poti je Občina Tolmin, izvajalec Društvo Baška dediščina, partnerji so Krajevna skupnost Grahovo ob Bači, Tolminski muzej in Planinsko društvo Podbrdo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 6. oktobra 2012 3 BRATISLAVA - V Bratislavi srečanje »prijateljic kohezije« Države neformalne skupine proti krčenju kohezijskih sredstev Slovenski premier Janša poudaril, da Slovenija ta sredstva nujno potrebuje za ponovni gospodarski zagon BRATISLAVA - Predsedniki držav in vlad neformalne skupine "prijateljic kohezije" so se včeraj v Bratislavi na Slovaškem izrekli proti krčenju kohezijskih sredstev in za nadaljevanje transferja sredstev od razvitejših k manj razvitim članicam povezave. Srečanja v Bratislavi se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. "Celotna EU potrebuje močno ko-hezijsko politiko. Gre za nenadomestljivo in ključno investicijo v prihodnjo rast in delovna mesta," je dejal gostitelj, slovaški premier Robert Fico. To stališče je podprl tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je menil, da bi se morali skupini držav "prijateljic kohezije", v kateri so neto prejemnice, in "prijateljic učinkovite porabe", v kateri so neto pla-črnce, združiti v skupino "prijateljic rasti". Janez Janša je izpostavil potrebo po ohranjanju zadostne višine kohezijskih sredstev tudi v tistih državah, ki so se že občutno približale povprečju razvitosti v EU. Kot je dejal v izjavi po koncu vrha, je Slovenija država, ki ta sredstva nujno po- Na srečanju "prijateljic kohezije" je sodelovalo enajst premierov in predstavnikov iz 15 članic EU in Hrvaške kot opazovalke ansa trebuje in so ključnega pomena za ponovno gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest. Naš cilj je, da za naši obe kohezijski regiji, tako zahodno kot za vzhodno, pridobimo čim več teh sredstev ter da ta sredstva čim bolj učinkovito porabimo, je poudaril Janša. Sklep, ki ga je sprejel Evropski svet junija, in ki govori o tem, da so sredstva iz kohezijskih skladov EU pomemben generator rasti v teh kriznih časih, je dobil nadaljevanje v deklaraciji, sprejeti v Bratislavi. Ob koncu je Janša poudaril, da Slovenija računa, da bodo ta sredstva ne samo v naslednjih dveh letih, ampak vsaj tja do sredine desetletja, ena ključnih investicijskih sredstev v Sloveniji. V Bratislavi na srečanju "prijateljic kohezije" je sodelovalo enajst premierov in predstavnikov iz 15 novih članic EU. Skupino poleg Slovenije sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvi- ja, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in kot opazovalka Hrvaška. Gre za skupino držav prejemnic, ki nasprotujejo rezanju kohezijskih sredstev v novem sedemletnem evropskem finančnem okviru za obdobje med letoma 2014 in 2020, o katerem pogajanja še tečejo. Pogajanja se bližajo sklepni fazi, vendar v pogajalskem okviru konkretnih številk za posamezne postavke še ni. Osnova za pogajanja je predlog Evropske komisije, po katerem naj bi proračun za obveznosti znašal 1091 milijard evrov oziroma 1,14 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU, od tega je za kohezijo namenjenih dobrih 379 milijard evrov. Sedem neto plačnic, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želi predlog komisije zaradi krize odločno zmanjšati. Vrh je po zaključku programa zmotil telefonski klic o postavljeni bombi, ki pa se je izkazal za lažnega. Policija je že sprožila preiskavo, zaenkrat pa še ni znano, kdo stoji za potegavščino. (STA) Kitajcu zaplenili pol tone meduz in ga oglobili s 1000 evri LIGNANO - Obalna straža iz Tržiča je v teh dneh pri Ligna-nu presenetila kitajskega državljana, ki je pobiral meduze, v vodi ob plaži in tudi na kopnem, kamor jih je naplavilo morje. Imel jih je približno 200 kilogramov, nadaljnjih 320 kg pa so jih odkrili pri njem doma. Spravljene jih je imel v pločevinastih škatlah, iz katerih je zaudarjalo, pa tudi higienske razmere so bile izredno slabe. Kitajca so kaznovali s 1000 evri globe, ker je kršil določilo, ki posameznikom dovoljuje, da naberejo največ pet kilogramov meduz. kasneje so celotno količino meduz zaplenili karabi-njerji posebnega oddelka, ki bodo poskrbeli za njihovo uničenje. Stroške uničenja bo moral plačati Kitajec. Kaj je nameraval z meduzami, ni znano. Toda čeprav v njih ni mesa, pa so v nekaterih delih Azije izredno iskana kulinarična specialiteta. Mojstri jih solijo, s posebnimi postopki posušijo, tik pred zaužitjem pa spet namočijo in postrežejo v vodi. Za prilogo ponudijo različne omake. SPLETNI PRIMORSKI DNEVNIK Brez prihrankov kar polovica anketirancev Prihranki so aktualna tema, še posebno v tem kriznem času, ko so številne družine na robu revščine oziroma se težko preživljajo s plačami in pokojninami, da ne govorimo o tistih, ki so brez dela in torej brez rednega dohodka. Zato je spletni Primorski dnevnik pripravil anketo z vprašanjem o vlaganju prihrankov, če jih seveda sploh imajo. In kar polovica sodelujočih v anketi je odgovorila, da prihrankov sploh nima. To je nedvomno razmisleka vreden podatek, ki priča o vsesplošni krizi, kateri žal še ni videti konca. Nekaj več kot dvajset odstotkov anketirancev svoje prihranke vlaga na tekoče račune, bodisi v bankah kot na pošti. Med tistimi, ki razpolagajo s prihranki, še vedno prevladuje torej zaupanje v banke. Enajst odstotkov sodelujočih v anketi svoje prihranke vlaga v obveznice in raznorazne delnice, sedem odstotkov pa denar, s katerim razpolaga, hrani kar doma, kar res ne predstavlja ravno dobre rešitve, prav nasprotno. Pet odstotkov jih svoje prihranke vlaga v zlato in enako število anketirancev verjame v nepremičnine, ki so zanje očitno rentabilna dejavnost. Ta naložba gotovo ne velja za t.i. prvo hišo ali stanovanje, ker ti dobrini nista obravnavani kot investiciji, drugače bi bili gotovo daleč na prvem mestu na lestvici osebnih oziroma družinskih prihrankov. Kam vlagate svoje prihranke? POLITIKA - Forum Slovencev stranke Nichija Vendole SEL za združitev občin ter tržaške in goriške pokrajine Na tekoči račun V obveznice in delnice V zlato Denar hranim doma V nepremičnine Prihrankov nimam 22% (40) 11 % (20) 5% (9) 7% (13) 5% (9) i« 50% (89) ŠPETER - Deželni Forum Slovencev stranke SEL Nichija Vendole je ocenil politično stanje na državni in deželni ravni, reformo krajevnih ustanov ter bližajoče se deželne volitve. Forum se zavzema za sodelovanje z vsemi političnimi strankami, silami in organizacijami leve sredine za enoten in usklajen nastop na bližajočih se državnih in deželnih volitvah. »Potrebno je namreč zedi-niti moči, da se premaga desnico in preseže berlusconizem, ki je pustil za sabo materialne in moralne ruševine ter spravil državo in družbo na rob socialnega, ekonomskega in gospodarskega propada,« piše v izjavi za javnost. Nezaupanje in ogorčenost civilne družbe do politike po mnenju SEL utemeljeno narašča zaradi vse večjih škandalov in zlorab položajev v javnih ustanovah ter goljufijah na račun javnega denarja in interesa, za kar nosijo odgovornost številni politiki in stranke. Politika praznega besedičenja in neizpolnjenih obljub je na zatonu. Potrebni so konkretni odgovori in hitre rešitve za probleme, ki danes ogrožajo družbo in posameznike. Forum se še posebej zavzema za zaščito in izvajanje pravic slovenske narodne skupnosti. Aktualni so varčevalni ukrepi ter čimprejšnja in korenita reforma javnih ustanov in zavodov. Med nujne ukrepi sodijo npr. ukinitev neučinkovitih ali nepotrebnih ustanov ter drastično krčenje previsokih honorarjev, doklad ali drugih povračil, skupaj s privilegiranimi pokojninami, ki jih danes dobivajo državni in deželni poslanci. Število slednjih, v raznih zborih, bi lahko tako ostalo nespremenjeno in s tem bi se zagotovilo demokratično zastopstvo vseh političnih strank. S tem v zvezi Forum predlaga reformo volilnega zakona, ki bi zajamčil izvolitev v državni in deželni zbor zastopnika celotne slovenske narodne skupnosti, ne pa zastopnika ene ali druge politične stranke. Forum Slovencev v SEL se strinja s predlagano spojitvijo italijanskih po- krajin in z združitvijo goriške in tržaške pokrajine. Tako bi namreč poenotili tržaške in goriške Slovence v skupen prostor pod okriljem ene in iste ustanove. Tej ustanovi bi morali dodeliti dodatne pristojnosti, zlasti kar zadeva zaščito pravic manjšine, ki bi morala imeti zajamčeno predstavništvo. Znotraj meja no-vonastale pokrajine bi morali vključiti tudi tista območja vzdolž meje v videmski pokrajini, kjer živijo ostali Slovenci. SEL si prizadeva za združitev oz. spojitev občin na podlagi teritorialne, zgodovinske, kulturne, gospodarske, okoljske, socialne in seveda jezikovno narodnostne homogenosti. Združitev občin bi prinesla bistvene in številne koristi: znižanje stroškov, večjo učinkovitost uradov, kakovostnejše službe in storitve ter še zlasti smotrno in racionalno politiko vodenja teritorija. »O njihovi medsebojni združitvi bi morale razmišljati tudi slovenske občine. Drugače obstaja nevarnost, da bo spojitev vsiljena z vrha po kriterijih, ki ne upoštevajo jezikovne in narodne posebnosti slovenskih občin, ki bi na tak način z združitvijo z italijanskimi občinami definitivno izgubile identiteto«. Forum Slovencev v SEL pozdravlja odločitev vodstva stranke, da bodo na deželnih volitvah v posameznih pokrajinah kandidirali slovenski predstavniki kot tudi dejstvo, da bo v volilnem programu posebna pozornost namenjena zaščiti Slovencev. 4 Sobota, 6. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE / POLITIKA - Montijeva vlada zarezala v stroške politike pri deželnih in krajevnih upravah Najvarčnejše dežele model tudi za razsipne Študenti demonstrirali za pravico do študija - Napolitano pozval k večji moralnosti RIM - Kot smo že kratko zabeležili v včerajšnji številki, je vlada Maria Montija na četrtkovi seji sprejela dekret o zmanjšanju stroškov politike, ki predvideva ostre reze v število svetniških mest, v višino plač in dodatkov ter ostrejši nadzor nad porabo denarja v deželnih in krajevnih upravah. Naj dodamo še kako podrobnost, saj se je vladna seja zavlekla pozno v noč, tako da je bila celotna slika sprejetih ukrepov jasna, ko je bila naša redakcija že zaprta. Deželni svetniki in njihovi pomočniki bodo po novem plačani največ toliko, kolikor za plače odštejejo v najbolj varčni deželi, slednjo pa bodo določili na skupni konferenci vlade in dežel do 30. oktobra letos. Poleg tega ne bo več dovoljeno kopičenje plač in ugodnosti zaradi opravljanja več funkcij v deželnih upravah, v stalnih komisijah bodo deželni funkcionarji poslej sodelovali brezplačno, v ostalih komisijah pa sejnine ne smejo presegati 30 evrov. Zaposleni v javni administraciji, predsedniki dežel, predsedniki deželnih svetov, svetniki in pomočniki, bodo morali na spletnih straneh dežel objaviti podatke o svojem premoženju in prihodkih. Hkrati bo vlada za polovico skrčila financiranje svetniških skupin, strank in drugih političnih gibanj, ter jih nato prilagodila najbolj varčni deželi. Če deželne oblasti vladnega dekreta ne bodo upoštevale, jih čakajo ostre sankcije. Vlada bo namreč lahko ustavila izplačilo do 80 odstotkov sredstev, ki jih za delovanje dežel namenja država. Izjema bosta le zdravstvo in javni transport. V drugi fazi pa bo sledil razpust deželnega sveta in nove volitve. Nova pravila bodo v deželah z navadnim statutom začela veljati 30. novembra, dežele s posebnim statutom, kot je Furlanija Julijska krajina, pa bodo imele šest mesecev časa, da osvojijo nove norme. Ob tem se bo število deželnih svetnikov na državni ravni zmanjšalo za 300 oziroma za 35 odstotkov. To spet velja za dežele z navadnim statutom, Furlanija Julijska krajina pa je medtem že začela postopek za sprejem ustavnega zakona, na osnovi katerega se bo število deželnih svetnikov s sedanjih 59 zmanjšalo na 49. Varčevalna politika sedanje vlade pa ne žanje vselej odobravanja. Včeraj so po vseh večjih italijanskih mestih demonstrirali srednješolski in višješolski študenti proti rezom, ki vse bolj postavljajo pod vprašanj pravico do študija. Zlasti v Rimu, Milanu in Turinu je prišlo do trenj in spopadov med protestniki in policijo. Predsednik republike Giorgio Napolitano pa je včeraj na srečanju med vernimi in nevernimi v Assisiju pozval vse državljane k večji moralnosti in k dialogu. »Teh vrednot Italija ni še nikoli tako potrebovala, odkar je po vojni ponovno zaživela v svobodi,« je dejal. POLITIKA - DS Skupščina o primarnih volitvah RIM - Danes se bo v Rimu zbrala nacionalna skupščina Demokratske stranke. Glavna točka na dnevnem redu bo določitev pravil, po katerih naj bi potekale primarne volitve za določitev levosredinskega premierskega kandidata. Skupščina mora predvsem sprejeti popravek k statutu stranke, ki bo omogočil udeležbo več kandidatom iz vrst demokratov (po statutu bi na koalicijskih volitvah smel nastopiti le strankin tajnik). Druga pravila, kot sta tista o drugem krogu in registraciji v volilne sezname, so bila v zadnjih dneh predmet polemičnih izmenjav med tajnikom Pier-luigijem Bersanijem in firenškim županom Matteom Renzijem, a kaže, da bo prišlo do sporazumne rešitve. zlato (999,99 %%) za kg 43.813,24 € -375,17 Protestni pohod študentov po ulicah Turina ansa sod nafte (159 litrov) 112,00 $ -0,52 POLITIKA - Zavzema se za Evropo narodov in regij Maronijeva Severna liga plete mrežo »evrokritičnih« strank RIM - Severna liga namerava oblikovati mrežo strank, kritičnih do EU. Cilj je, da bi mrežo, ki se bo zavzemala za »Evropo narodov in regij« oblikovali do prihodnjih volitev v Evropski parlament leta 2014, je dejal vodja Severne lige Roberto Maroni. Med možnimi partnerji v mreži vidijo avstrijske svobodnjake, bavarsko Krščansko-socialno unijo, britanske konservativce pa tudi gibanja za neodvisnost na Škotskem in v Kataloniji. Po drugi strani pa po Maronijevih besedah izključujejo povezovanje s strankami skrajne desnice, kot je francoska Nacionalna fronta. »Želimo biti evrokritična in ne Roberto Maroni ansa evroskeptična stranka,« je dejal vodja Severne lige. Pojasnil je, da so evroskeptične grupacije nacionalistična gibanja, ki se zavzemajo za izstop držav iz EU in vno- vično oblikovanje močnih nacionalnih držav, medtem ko želijo evrokritične stranke iti v novo smer, smer Evrope narodov in regij. Maroni, ki je vodenje Severne lige prevzel junija po odstopu Umberta Bos-sija, je prepričan, da je Evropa v sedanji obliki neuspešna. »Dejstvo, da EU, ki je s 27 članicami tretja največja svetovna sila, ni sposobna rešiti problema Grčije, države z enajst milijoni prebivalcev, dokazuje, da sistem ne deluje,« je dejal. Zavzema se tudi za referendum o obstanku Italije v območju evra, takšne referendume pa bi bilo po njegovem mnenju dobro izvesti v vseh državah z evrom. evro 1,3002 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 5. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 5.10 4.10 ameriški dolar 1,3002 1,2951 japonski jen 102,02 101,88 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,915 24,957 danska krona 7,4556 7,4556 britanski funt 0,80325 0,80395 madžarski forint 282,75 285,61 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6962 poljski zlot 4,0735 4,0866 romunski lev 4,5782 4,5480 švedska krona 8,5728 8,6099 švicarski frank 1,2112 1,2123 norveška krona 7,3935 7,4285 hrvaška kuna 7,4810 7,4820 ruski rubel 40,2520 40,2900 turška lira 2,3375 2,3386 avstralski dolar 1,2682 1,2673 braziljski real 2,6258 2,6179 kanadski dolar 1,2750 1,2783 kitajski juan 8,2226 8,2090 indijska rupija 67,4220 67,0020 južnoafriški rand 11,1983 - j — 11,0599 ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Razsežnost novega vala korupcijskih afer v Italiji pretresel tudi mednarodno javnost Sergij Premru Dopisi tujih medijev iz Italije mi zadnje dni dajejo vtis, da so se kazalci ure premaknili za leto dni nazaj. Dogajanje je sicer drugačno, lani so se namreč razpisovali o Berlusconiju, letos pa o sko-rumpirani politiki (v glavnem predstavnikov Berlusconijeve stranke), vendar je ton pisanja nadvse podoben: gre za zmes začudenja in prezira, saj takega dogajanja ne poznajo v nobeni drugi civilizirani državi. Kot je dejal sam premier Monti, korupcija prizadene Italiji »neprecenljivo škodo«. »Ostrige in šampanjec« piše Frankfurter Allgemeine Zeitung o škandalu v deželnem svetu Lacija. Italijani so sicer vajeni na škandale, tokratni pa izstopa zaradi razsežnosti požrtije tamkajšnjih političnih predstavnikov, v prvi vrsti zastopnikov Ljudstva svobode. Vsekakor kaže, da je najbolj potratna dežela Sicilija, ki potrosi za svoje svetnike več kot Lacij in Lombardija skupaj, ugotavlja FAZ. Nemški dnevnik med drugim omenja hipotezo, da bi v okviru reforme za zmanjšanje stroškov ukinili deželo Tridentinska-Gornje Poadižje oz. Južna Tirolska, ker sovpada s pokrajinama Trento in Bocen. Die Zeit pa napoveduje, da je Ber-lusconijeva stranka tik pred tem, da razpade. Škandal zaradi razsipavanja javnih prispevkov v osebne namene s strani deželnih svetnikov Lacija je samo del pro- blema. Berlusconi hoče izpostaviti novo podobo stranke, zato se je npr. iz Milana pripeljal v Rim z vlakom, češ da s tem nakazuje pot prihrankov, ker je železniški prevoz cenejši od letala. Pri tem pa tednik iz Hamburga ugotavlja, da je v resnici tisti dan letališče v Ciampinu pri Rimu bilo zaprto in se zato ne bi sploh mogel pripeljati s svojim osebnim letalom. Po zajetnem naštevanju raznih primerov prilaščanja javnih sredstev v okviru deželne uprave v Laciju pa Die Zeit poglablja vprašanje italijanske desnice. Izkazalo se je, piše tednik, da na desni zija popolna praznina ideologije in kadrov, katerih edini cilj je nenasitno zadoščanje osebnih interesov. Med Rimom in Milanom je v teku derbi za naslov prvaka v korupciji, piše francoski Le Point, saj si tako v prestolnici kot v gospodarskem središču Italije dan za dnem sledijo afere, v katere so vpleteni politiki. Težko je ugotoviti, komu pripada primat korupcije, v ospredju pa sta vsekakor deželni upravi Lacija in Lombardije. V prvem primeru so svetniki povišali dotacijo za stranke od enega milijona na 14 milijonov letno in predstavniki Ljudstva svobode so sredstva izkoristili v veliki meri za kritje osebnih stroškov, in to do take mere, da je javnost šokirana ne samo zaradi njihove požreš-nosti, pač pa tudi zaradi skrajne vulgarnosti. Sicer tudi opozicija ni povsem ne- dolžna, saj je v najboljšem primeru zatiskala oči, v najslabšem pa bila sokriva. Škandal v Lombardiji je resnejši in zadeva predvsem guvernerja Formigonija in stroške zdravstva: v zadnjem desetletju je neka zasebna klinika prejela skoraj 200 milijard deželnih prispevkov, skoraj 60 milijonov pa je šlo na račun nekega posrednika, ki je tesno povezan s Formigo-nijem in za katerega sodstvo sumi, da je financiral vrsto zajetnih stroškov v skupni vrednosti 5 milijonov evrov. Žalostna predstava italijanske politike prispeva k sovražnemu razpoloženju javnosti do pripadnikov politične kaste, poroča pariški tednik, in 64 odstotkov Italijanov je naveličanih tradicionalnih strank, za katere ne bodo več glasovali. V tujih medijih se pojavlja tudi nova osebnost italijanske politike. »Bo Mat-teo Renzi rešil italijansko levico?« Vprašanje postavlja Le Monde, ki objavlja portret župana iz Firenc in kandidata na primarnih volitvah Demokratske stranke. Po mnenju dopisnika pariškega popoldnev-nika je vedno več možnosti, da v tekmi za vodstvo leve sredine zmaga mladi kandidat, ki je stavil vse prav na svojo mladostniško in prenoviteljsko podobo v nasprotju s »staro gardo«. Obtožujejo ga, da je preveč centrist, da je premlad in neizkušen, da je preblizu Berlusconijevi desnici in celo, da je klečeplazen. V zvezi s slednjo »obtožbo« je Renzi pojasnil, da je sicer katoličan, da pa bo odgovarjal ustavi in ne škofovski konferenci. Dosedanji liderji levice izpadejo nekako obrabljeni v primerjavi z mladim kandidatom, ki mu mediji posvečajo precejšnjo pozornost, saj predstavlja pravo novost na italijanski politični sceni, piše Le Monde. »Arrivederci auto!« Ameriški The Christian Science Monitor uvaja z italijanskim naslovom dopis o upadanju prodaje avtomobilov v Italiji in o istočasnem porastu števila koles. V deželi Fia-ta, Ferrarija in Lamborghinija so lani prodali milijon 748 tisoč avtomobilov in milijon 750 tisoč koles. Zgodilo se je torej, da so Italijani kupili več koles kot vozil. Gre za posledico prometnega kaosa, pa tudi krize, zaradi katere ljudje zategujejo pas, ugotavlja tednik iz Bostona. Vsekakor je Italija še vedno na vrhu svetovne lestvice z največjim številom osebnih vozil, in sicer 6 avtomobilov vsakih 10 prebivalcev. Prodaja avtomobilov je padla za 25 odstotkov v primerjavi z lanskim septembrom, piše CSM, najbolj je bila prizadeta prav prodaja domačih Fiatovih vozil. Izgleda namreč, da je tudi najcenejša panda predraga za italijanske družine, ki se vedno bolj odpovedujejo drugemu družinskemu vozilu. Kljub krizi Focus Online meni, da na italijanski borzi še vedno prevladuje »Dolce Vita«. Italije ne gre spravljati na raven Grčije in Španije, saj je brezposel- nost sicer visoka, a ne tako kot v ostalih državah v krizi, prihodnje leto naj bi se tudi umiril padec bruto domačega prihodka, javni dolg je sicer višji od španskega, a je že precej let stabilen, Italija ne potrebuje podpore mednarodnih finančnih ustanov, Montijeva tehnična vlada pa uspešno opravlja svoje delo, piše nemški spletni časnik. Kljub recesiji je gospodarstvo močno, to vsaj na severu, veliko izdelkov gre v izvoz, italijansko luksuzno proizvodnjo cenijo po vsem svetu. Kljub krizi je vrednost delnic na milanski borzi narasla, banke pa v glavnem niso v težavah. Focus Online nadalje poroča o pojavu novih bogatejših slojev na Kitajskem, za katere so italijanski proizvodi izredno privlačni, kar odpira Italiji nove perspektive za izvoz. Kako se italijanska proizvodnja krepko uveljavlja na področju mode, dokazuje zadnja analiza ameriške družbe za raziskave trga Interbrand o sto najbolj vrednih blagovnih znamkah na svetu. Med italijanskimi podjetji je na prvem mestu modna hiša iz Firenc Gucci, ki se je uvrstila na 38. mesto splošne lestvice, na kateri je stalni gost od leta 2004, ko je bila na 58. mestu. Po dveh letih odsotnosti se je v seznamu najpomembnejših blagovnih znamk spet pojavila modna hiša Prada, ki se je uvrstila na 84. mesto, Ferrari je na predzadnjem, 99. mestu, izpadel pa je Armani. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu JAVNE UPRAVE - Neuradni predlogi komisije deželnega sveta / ŠPORT Sobota, 6. oktobra 2012 1 APrimorski ~ dnevnik 5 Pokrajina brez pristojnosti, župani Predsednica Bassa Poropat in sedanji pokrajinski svet do leta 2016, potem za eno leto izredni komisar Pokrajina Trst je rešena, po novem pa bodo njene pristojnosti le posvetovalne. Pokrajinski svet bo sestavljalo šest županov, ki se bodo vsaka dva meseca vrstili na mestu predsednika in podpredsednika. To so prvi »zaključki« posebne deželne komisije o preustroju pokrajin, ki pronicajo v javnost in o katerih bo v prihodnjih dneh razpravljal deželni svet. Od njega ni pričakovati konkretnih ukrepov, ki bodo prišli (če sploh bodo) po spomladanskih deželnih volitvah. Komisija, ki ji predseduje Antonio Pedicini (Ljudstvo svobode), namerava ohraniti vse štiri sedanje pokrajine (Trst, Gorica, Videm in Pordenon), ki bi imele le posvetovalne in popolnoma nobene stvarne upravne pristojnosti. Posvetovalna vloga bi zadevala prostorsko načrtovanje, okolje, prevoze, šolske stavbe in tržišče dela, že danes precej omejene pristojnosti pokrajin bi prevzele Dežela in občinske uprave. Glavnino osebje pokrajin bi prevzela deželna uprava, preostali del pa občine. Ni jasno po kakšnih kriterijih, morda na osnovi pristojnosti, ki bi se delile med Deželo in občinami. Slovenci bi imeli večino nje bi bilo obvezno, za pristojne uprave pa ne obvezujoče, kot se dogaja pri dejavnosti tržaških rajonskih svetov. Bassa Poropat najbrž izredna komisarka Deželni svet ne more kar tako ukiniti demokratično izvoljene pokrajinske skupščine. Sedanja, ki je bila izvoljena lani spomladi, bi zato ostala do naravnega izteka svojega mandata, potem bi njene posle in tudi posle odbora prevzel izredni komisar, ki bi ga imenovala Dežela. Pedicini in kolegi »svetujejo« deželnemu odboru, da za komisarje imenujejo sedanje predsednike pokrajinskih odborov. Pri nas bi bila to Maria Teresa Bassa Poropat, a menda največ za eno leto, potem bi Pokrajino, če jo sploh tako lahko imenujemo, prevzeli župani. Takrat bi se pisalo leto 2017, do tedaj pa se lahko zgodi še marsikaj. S.T. Sedanji pokrajinski svet bi ostal do leta 2016, nakar bi njegovo vlogo prevzel izredni komisar ali komisarka kroma • I v v* • v novi skupscini Tržaški pokrajinski svet bi sestavljalo šest županov. Danes kot danes bi bili pokrajinski svetniki Roberto Cosolini (Trst), Nerio Nesla-dek (Milje), Vladimir Kukanja (De-vin-Nabrežina), Fulvia Premolin (Dolina), Mirko Sardoč (Zgonik) in Marko Pisani (Repentabor). Slovenci bi bili torej v večini v tako zastavljeni skupščini. Kaj pa predsednik in podpredsednik? Skupščina bi vsaka dva meseca (!) izvolila predsednika in podpredsednika Pokrajine, kar pomeni, da bi bili župani enkrat na leto tudi predsedniki in podpredsedniki pokrajinske »uprave«. Kakšne bi bile njihove pristojnosti ni znano, najbrž le častne, če upoštevamo, da bi nova uprava, če si sploh zasluži to ime, imela le (redke) posvetovalne pristojnosti. Njeno mne- JAVNE UPRAVE - Predlogi Montijeve vlade Pisani brez odbora V repentabrskem občinskem svetu bi sedelo le šest svetnikov - Ukinjene sejnine za komisije Montijeva vlada na četrkovi seji ni udarila le po deželah in pokrajinah ( o senatu in poslanski zbornici žal niti besedice...), temveč tudi po občinskih upravah. Zmanjšalo se bo število občinskih odbornikov in svetnikov, ki bodo vsi dobivali manjše honorarje, medtem ko nihče ne bo imel več pravice do sejnin za za občinske in pokrajinskie komisije. Skratka radikalni finančni rezi. Furlanija-Julijska krajina je dežela s posebnim statutom in torej sama odloča o krajevnih upravah in lokalnih upraviteljih, kot se bo zgodilo npr. s pokrajinami. Če bi slučajno Dežela osvojila ukrepe Montijeve vlade bi občine z manj kot tisoč prebivalci po novem Marko Pisani vodil le župan brez odbora, občinski svet pa bi štel le šest svetnikov. V naši pokrajini bi ta usoda doletela Občino Repentabor. Tamkajšnji župan Marko Pisani bi tako ostal sam brez namestnika, ki bi ga moral najbrž poiskati v 6-članskem občinskem svetu. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Rima, bi zgoniški župan Mirko Sardoč lahko še računal na na-mestnika-podžupana, kot Pisani pa bi ostal brez odbornikov. Močno bi se skrčilo tudi število odbornikov in svetnikov v preostalih občinah, vključno s tržaško. Mestni občinski svet bi tako štel največ trideset svetnikov, medtem ko jih ima danes štirideset. Občini Repentabor je pred časom grozila ukinitev, kot vsem občinam, ki ne presegajo tisoč prebivalcev. V Rimu so se potem premislili, naša deželna uprava pa je razpravo o morebitni ukinitvi majhnih občin preložila na čas po spomladanskih volitvah. ZDRUŽENJE LILT - Mesec boja proti raku na dojkah Rožnati oktober Kolesarski izlet Inbici z Velikega trga do Miramarskega gradu - Ozaveščevalna kampanja Oktober je tradicionalno mesec boja proti raku na dojkah. Vse-državno združenje za boj proti raku LILT že devet let zapored prireja ozaveščevalno kampanjo z roza pentljami. Pri akciji sodeluje tudi tržaško združenje, ki si je letos v sodelovanju z Občino Trst, Zdravstvenim podjetjem in kolesarskim združenjem Gentleman ter s pokroviteljstvom zbornice kirurgov oz. stomatologov in tržaških lekarnarjev zamislilo pobudo Inbici - Insieme per la Prevenzione. Gre v bistvu za ekološki kolesarski izlet ne-tekmovalne narave. Ljubitelji kolesarjenja se bodo zbrali jutri ob 10.30 na Velikem trgu, od koder se bodo podali proti Mira-marskemu gradu in seveda nazaj. Hvalevredno informativno pobudo so pred dnevi predstavili na tržaškem županstvu, kjer so upravitelji podprli tovrstno ozavešče-valno kampanjo o hudi bolezni. Ro- za pentlje so po vsem svetu simbol boja proti raku na dojkah, ki je najpogostejši rak žensk pri nas. Zbo-levanje narašča, najpomembnejša kurativa pa ostaja redno samopre-gledovanje in pa mamografija, kot stalno poudarjajo kampanje za oza-veščanje. Zelo pomembno je namreč, da rak odkrijemo zgodaj in s tem zvečamo možnosti ozdravitve. Na letošnjem festivalu Trieste Next, so številni opozorili, da lah- ko to, kar vsak dan jemo, vpliva na naša zdravstvena stanja. Prav tako pa je potrebna redna telesna vaja. Predsednica združenja Lilt Bruna Scaggiante je postregla z zanimivimi podatki neke ankete: 50 odstotkov vprašanih žensk sploh ni vedelo, da športna aktivnost zmanjšuje tveganje pojava raka. Zato je nedeljsko kolesarjenje primeren izziv za začetek telesne aktivnosti. Z onkološkimi pregledi dojk, t.i. screening mamografi-jami so v naši deželi začeli pred 7 leti. To je najzanesljivejša in najnatančnejša metoda za ugotavljanje bolezni. V Trstu, kjer živi nekaj več kot 40 tisoč žensk med 50. in 70. letom, jih je mamografijo opravilo 22 tisoč. V zadnjih dveh letih so z ma-mografijo odkrili 140 primerov raka. Preventiva preprečuje kirurške posege in hujše farmakološke cikluse, ki so za žensko dokaj hudi. SV. IVAN - ROCOL Obisk kvestorja Načrt reorganizacije komisariatov Tržaški kvestor Giuseppe Padulano se je v četrtek popoldne udeležil redne seje rajonskega sveta za Sv. Ivan, Kjadin in Ro-col, da bi predstavil načrt reorganizacije policijskih komisariatov na Rocolu, Melari in pri Sv. Soboti, ki naj bi stopil v veljavo že konec meseca. Gre za preureditev, pravzaprav za združitev nekaterih služb, kar bo precej olajšalo delo policistov in zmanjšalo birokratske težave. Število zaposlenih bo ostalo nespremenjeno, funkcije pa bodo bolj smotrno porazdeljene. To pa nikakor ne pomeni, da se bo stopnja nadzora nad teritorijem zmanjšala, saj mora biti varnost zagotovljena vsem državljanom. Svetniki so se pritožili nad nevarnimi mestnimi okraji, kot je na primer območje okrog trgovskega centra Il Giulia in pa Sv. Ivan nasploh. Kvestor pa je obljubil, da bo poskrbel, da bosta dodatni dve ekipi rajonskih policistov redno nadzorovali območje. Priznal je, da je policistov v tem delu mesta daleč premalo. Podžupanja Fabiana Martini je ob tej priložnosti potrdila, da se s skupnimi močmi veliko naredi. V didaktičnem centru v Bazovici razstava o Tržaškem zalivu V nedeljo, 7. oktobra, bo od 9. do 17. ure odprt Naravoslovni didaktični center v Bazovici (Bazovica, št.224, tel 040 3773677). Geološka struktura in biotska pestrost Tržaškega zaliva, njegovo ovrednotenje in trajnostno upravljanje grebenov ter dna, je tematika trenutne razstave - Grebeni zgornjega Jadrana, ki je na ogled v notranjosti centra. Fotografije prikazujejo očarljivo biot-sko pestrost našega morskega dna in izjemno bogastvo organizmov, ki prebivajo v tem posebnem življenskem prostoru. Ob trenutni razstavi ponuja center še interaktivni sprehod med lepote kraške narave, biotsko raznovrstnost ter svetovne problematike, ki pestijo naravo, kot tudi ogled raznih multivizij. Možnost vodenja v slovenskem jeziku. Med tednom je center odprt od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 ure. Do centra vozi avtobus 39, 39/ ter 51(izstopna postaja pri osnovni šoli). Vstop prost. Tv kocka o žonglerstvu V Evropi se od sredine osemdesetih let naglo razvija kultura žongliranja, ki se vedno bolj razširja tudi v naših krajih. Če bi radi spoznali nekaj osnov žongler-stva, nikakor ne zamudite prvega dela minitečaja osnov cirkuških veščin, ki bo na sporedu nocoj ob 20.25 v sklopu TV KOCKE na slovenski televiziji RAI. Prispevek podpisuje Mairim Cheber. Blagoslov živali in dobrodelna razstava V zavetišču za živali, ki ga na Opčinah upravlja združenje ASTAD, bo danes od 15. ure dalje tradicionalni blagoslov živali. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi likovno razstavo Psi in mačke, na kateri bodo razstavljali člani skupine Assopuntoniente. Razstavljena dela bodo naprodaj, izkupiček bodo namenili pesjaku. 6 Sobota, 6. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE / POSVET - Deželo FJK, Slovenijo in Hrvaško mora povezovati še predvsem kultura Vstop Hrvaške v Evropsko unijo bo priložnost za skupen razvoj Poziv k sodelovanju med Rimom, Ljubljano in Zagrebom - Pomen čezmejnega sodelovanja 2014-2020 Vstop Hrvaške v Evropsko unijo prihodnje leto mora biti priložnost za razvoj in je zato potrebno utrjevati čez-mejno sodelovanje v okviru evropskih programov. Čezmejno sodelovanje med Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo je že steklo na osnovi evropskih programov Italija-Slovenija, čeprav ni bilo v zadnjih petih letih najbolj intenzivno. Zato je čas, da skupni programi ponovno zaživijo. Po vstopu Hrvaške v EU pa bo potrebno še utrjevati stike med Deželo FJK in Hrvaško ter še predvsem z istrsko regijo s posebnim poudarkom na potrebi po učinkovitem skupnem načrtovanju projektov čezmejnega sodelovanja za obdobje 2014-2020. Poleg programov čezmejnega sodelovanja Ita-lija-Slovenija in Italija-Hrvaška pa bo na tem področju še posebej dobrodošlo neposredno tesno sodelovanje med Rimom, Ljubljano in Zagrebom. To je prišlo do izraza na prvem izmed dveh posvetov na temo prihodnjega vstopa Hrvaške v EU, ki sta ju priredila študijski center Dialoghi Europei in deželna direkcija za kulturo, za šport, za mednarodne odnose in za odnose z EU. Posveta sta posvečena perspektivam razvoja na Posvet o vstopu Hrvaške v EU je bil v dvorani Tessitori kroma tem območju. Na prvem srečanju je bil poudarek na pomenu dialoga in sodelovanja na kulturnem področju, medtem ko bodo na drugem v ospredju mreže storitev in skupni projekti za skupno rast. Prvi posvet je bil včeraj popoldne v dvorani Tessitori in so se ga udeležili številni javni upravitelji in ugledni gostje. Drugi posvet bo v torek, 16. oktobra, ob 9. uri na Pomorski postaji in so tudi v tem pri- OŠ GRBEC - STEPANČIČ IZ ŠKEDNJA - Izlet v Bazovico in okolico Odkrivali pastirske hišice Učence je spremljal Vojko Ražem in jim povedal veliko zanimivosti o kamnitih hišicah V mesecu septembru smo se učenci osnovne šole Grbec - Stepančič iz Šked-nja odpeljali v Bazovico in preživeli čudovit dan v naravi. V spremstvu vodiča Vojka Ražma smo se napotili v gozd in si ogledali pastirske hišice. Hodili smo po stezicah, povsod je dišalo po suhem listju, mahu, gobah ... V krošnjah dreves smo poslušali žvrgolenje ptičkov, šelestenje listja ... Na travniku smo opazovali kobilice, hrošče, pajke ... Gospod Vojko nam je pokazal jazbečev brlog, povedal nam je, da je letos poleti videl velikega jazbeca, ki se je sončil pred votlino. Šel je domov po vodo, a ko se je vrnil, jazbeca ni bilo več pred luknjo. Prvo pastirsko hišico vgrajeno v zidu smo si ogledali na Trmunu blizu vasi. V gozdu Igovca smo si ogledali še devet hišic, v Debelem školju pa šest. Do vsake hišice smo morali kar precej hoditi, saj so te precej oddaljene ena od druge. G. Vojko nam je povedal, da so kamnite hišice zgradili pastirji, ko so pasli krave. Za gradnjo so uporabljali samo kamenje, gradili so jih večinoma pod zidovi v ogradah. Vanje so se zatekali, da bi se obvarovali pred dežjem, burjo . Zob časa je hišice kar precej načel, nekatere so se porušile, skoraj vse pa so bile potrebne popravil, zato jih je g. Vojko v prostem času obnovil. Do sedaj je popravil dvajset hišic. Pri delu mu je pomagal prijatelj iz bližnje Lokve. Tudi ona dva sta uporabljala le kamenje. Pobirala sta ga po tleh, ne po zidovih, sicer bi se ti porušili. Nekatere hišice so majhne, druge malo večje, skoraj v vsako smo tudi vstopili in se po njej sprehodili ali odpočili na kamnitem stolu. Vsaka je poimenovana z imenom družine, ki je lastnica tiste ograde. Vse imajo odprtino za vrata, nekatere tudi okno, kamnit stol, mizico, v eni je bilo celo majhno ognjišče, kjer so pastirji pekli krompir. V Debelem školu smo videli »naravne škovne« t.j. naravno zbirališče vode. Škovna nastane, ko dežuje, voda stopi apnenec, tako se oblikuje večja ali manjša luknja, kjer se nabira voda in tu se živali odžejajo. G. Vojko je imel zares krasno zamisel, da je obnovil in še obnavlja pastirske hišice, tako da bodo ostale za spomin na nekdanje pastirje, ko so po ogradah še pasli krave. Povedal in pokazal nam je veliko zanimivosti o pastirskih navadah, v njegovi družbi smo se odlično počutili in odkrivali naravno kulturno dediščino. Preživeli smo prijeten in poučen septembrski dan, zato se mu prisrčno zahvaljujemo. Upamo, da si bomo v bodoče lahko ogledali še preostale pastirske hišice. OBČINA TRST Nova pobuda za preprečevanje potrate hrane Po podpisu listine županov proti potrati hrane na salonu inovacije Next se je tržaška občina konkretno angažirala, da bi do leta 2025 vsaj razpolovili potrato. Odbornica za socialo Laura Fa-mulari je včeraj predstavila projekt, s katerim nameravajo ojačiti in razširiti že uspešno akcijo »Brutti ma buoni«, ki so jo doslej izvajali v sodelovanju z zadrugo Coop Nordest. V prodajalnah slednje umaknejo s pultov kvarljive jestvine vsaj 7 dni pred zapadlostjo in jih podarijo dobrodelnim organizacijam. V sodelovanju s socialno zadrugo La Quercia bo sedaj občina ponudila informatsko platformo za srečevanje ponudbe in povpraševanja, tako da bi razširili krog darovalcev in povpraševalcev. Pričakujejo, da bodo pristopili še drugi trgovci in da se bo občutno povečala količina hrane, ki jo dajejo na razpolago potrebnim. meru že napovedani številni gostje, od županov Trsta, Doline, Milj, Kopra, Pirana, Izole, Buj in Pulja do predstavnikov pokrajinskih uprav ter manjšinskih organizacij. Srečanja v dvorani Tessitori so se med ostalimi udeležili dolinska županja Furia Premolin, miljski župan Nerio Ne-sladek, nekdanji podtajnik na ministrstvu za evropske zadeve in mednarodno trgovino Miloš Budin, Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Dimitrij Rupel, senatorka Demokratske stranke Tamara Blažina, deželni svetnik Sergio Lupieri v imenu deželnega sveta in še drugi, ki jih je poimensko pozdravil gostitelj in predsednik centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti. Ta je tudi uvedel niz dveh zasedanj in v daljšem govoru poudaril, da je potrebno spodbujati izdelavo skupnih projektov in ustanavljanje novih skupin za območno kooperacijo (EZTS), ki so lahko zelo učinkovito sredstvo za izkoriščanje evropskih finančnih sredstev. Po Rossettiju je glavno poročilo podal direktor omenjene deželne agencije Augusto Viola v imenu pristojnega deželnega odbornika Elia De Anne ob udeležbi hrvaškega imenovanega veleposlanika Damirja Grubiše. Povedal je, da si morata Dežela FJK in Rim krepko zavihati rokave in opozoril, da se bo EU v prihodnosti bolj kot na spodbujanje čez-mejnega sodelovanja osredotočila na rast makroregij. Sledili so krajši posegi številnih govornikov, ki so se osredotočili na čez-mejno sodelovanje na kulturnem področju in na problematiko zaščite oziroma ovrednotenja manjšinskih skupnosti. A.G. Obsežna karabinjerska akcija in lov na nasilneža Karabinjerji tržaške pokrajinske postaje so v četrtek popoldne izvedli obsežno akcijo v okviru nadzora teritorija. Sedem ekip karabinjerjev je v nekaj urah preverilo dokumente 50 oseb in 25 vozil oz. stopnjo alkoholizi-ranosti voznikov (izdali so dve globi). Obiskali so tudi tri internet pointe, kjer so preverili prisotnost morebitnih nezakonitih priseljencev - zasačili so mladega Senegalca, ki je Italijo moral zapustiti že leta 2010. To pa še ni vse, saj so sredi noči posegli tudi v Ul.Torrebianca, kjer so jih stanovalci opozorili na vreščanje. Ugotovili so, da se neka 35-letna srbska državljanka in 18-letni Ganec T.W. divje prerekata in tepeta. Po spolnem odnosu - ženska je bila namreč prostitutka - ji moški namreč ni želel izročiti denarja. Celo pretepati jo je začel, ker ga je zadrževala in ji pri tem skušal ukrasti torbico z denarjem. Ko je Ganec zagledal karabinjerje, je pobegnil, agenti pa so ga ujeli v Ul. Trento. Gorelo v stanovanju pri Sv. Jakobu V nekem stanovanju pri Sv. Jakobu, točneje v Istrski ulici je v četrtek zvečer gorelo. Zaradi kratkega stika v kopalnici je zgorela omarica pod ogledalom in dvignil se je gost dim. Ogenj pa k sreči ni poškodoval ostalih prostorov v stanovanju. Družina na podstrešju Policisti tržaške kvesture so v četrtek ponoči vdrli v stanovanje na podstrešju bloka v Ul. Corridoni 17, kjer so naleteli na srbsko družino Romov. Sedem jih je bilo - dva moška, dve ženski in trije mladoletni so v Italijo prišli nezakonito in imeli so že opravka s pravico. Med njimi je bil tudi moški, ki si je spremenil priimek iz Jovanovica v Todorovica, da bi se izognil izgonu iz države, ki so mu ga odredili lani v Ravenni. Mladoletnike so zaupali noni, ki je tudi uradno lastnica stanovanja in ima dovoljenje za bivanje. Na županstvu dobitnice Nagrade Norma Cossetto Tržaška občinska odbornica Antonella Grim je včeraj na županstvu sprejela štiri dijakinje iz različnih višjih srednjih šol iz Rima in Lacija, dobitnice Nagrade Norma Cossetto. Dijakinje so bile v spremstvu nekaterih profesorjev oz. profesoric in predsednika mednarodnega centra Amici del-la Scuola (Prijatelji šole), ki je bil pobudnik nagrade. Srečanja se je udeležila tudi organizacijska direktorica Pina Gentili. To je bila četrta izvedba Nagrade Norma Cossetto, katere namen je obeležiti spomin na mlado istrsko dekle, ki so jo leta 1943 usmrtili partizani, ter nasploh poglobiti dogajanje na čezmejnem območju med 2. svetovno vojno. Precej dobre novice o poslovanju pristanišča V mesecu septembru sta edino-le Genova in Trst zabeležili porast pristaniškega pretovora, piše v sporočilu krajevne pristaniške oblasti. V prvih devetih mesecih tega leta se je pretovor kontejnerjev v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišal za nekaj več kot sedem odstotkov. Novico pozdravljata predsednica in glavni tajnik pristanišča Marina Monassi in Walter Siniga-glia, ki izpostavljata, da do takšnega porasta prihaja v težkem kriznem obdobju. Industrijci Trsta in Gorice razmišljajo o združevanju Industrijci iz Trsta in Gorice razmišljajo o novih oblikah sodelovanja, ki bo morda prej ali slej privedlo do združitve obeh stanovskih združenj. To pot sta ubrala predsednika Sergio Razeto in Giuseppe Bono, ki sta po včerajšnjem delovnem sestanku prepričana, da bi združitev dobro učinkovala ne samo za obe organizaciji, temveč tudi za gospodarsko rast tržaške in goriške pokrajine. Danes v Bazovici praznik združenja ACLI Športni center Zarje v Bazovici bo danes gostil družabni praznik pokrajinskega združenja ACLI. Zbirališče je napovedano za 11.30. Na sporedu bodo razno-razne prireditve za mlade in starejše. Vse informacije v zvezi s pobudo nudijo na telefonski številki 339-7731201. V galeriji Rettori Tribbio razstava o tangu V galeriji Tribbio Rettori (Piazza Vecchia 6) bodo danes ob 18. uri odprli razstavo umetnice Viviane Zinetti z naslovom Le luci sul tango (Luči tanga). Razstava bo odprta do 19. oktobra. Godbi iz Milj danes popoldne na Trgu Cavana V sklopu revije godb na pihala združenja Anbima bosta danes popoldne na Trgu Cavana nastopili godbi folklorne skupine On-gia iz Milj ter občinska godba Prijateljev glasbe vedno iz Milj. Začetek koncerta ob 15.30. Jutri dopoldne pa bosta na Verdijevem trgu nastopili godba Triestinissi-ma in glasbena skupina Serenede Ensemble. Začetek ob 10.15. Legambiente prireja sprehod po Bošketu Naravovarstveno združenje Legambiente prireja danes ekološki sprehod po Bošketu z vodičem Fabiom Tercovichem, Zbirališče ob 10. uri na trgu ob vznožju gozdiča. / ŠPORT Sobota, 6. oktobra 2012 1 7 OPČINE - Razstavo odprli včeraj v galeriji Milka Bambiča Kraške podobe gojencev središča Sklada Mitja Čuk Razstavljajo dela, ki so nastala med poletno likovno delavnico Galerija Milko Bambič na Opči-nah (Proseška ulica 133) vabi na razstavo z naslovom Pojoče kolo, kolo spominov, ki prikazuje likovna dela gojencev Sklada Mitja Čuk. Na razstavi, ki so jo uradno odprli včeraj dopoldne, na odprtju pa so sodelovali tudi člani god-benega društva Prosek, so zajete kraške podobe, ki so jih v okviru likovne delavnice upodobili gojenci omenjenega zavoda. Serija 25-tih del je nastala v poletnih mesecih, navdih za razstavo pa so gojenci pod mentorstvom svojih dveh vzgojiteljev dobili med obiskom Spacalove razstave v Štanjelu. Več o razstavi je na včerajšnji uradni otvoritvi povedala predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Čuk, ki je povedala, da je omenjena razstava prva njihova razstava v tem letu. Vzgojiteljica Erika Košuta pa je postregla s podatkom, da so prav vsi njihovi gojenci sodelovali pri ustvarjalni delavnici. Nekateri več, nekateri manj, a dejstvo je, da je vseh 14 naših gojencev dobilo priložnost, da se umetniško izrazi, je dejala Erika Košuta. Slišali smo, da so različne motive ujeli tudi med svojim pohajkovanjem po različnih kraških vaseh, rezultat njihovega ustvarjanja pa je simpatična razstava, na kateri so na ogled likovna dela v različnih tehnikah. Na stenah Bambičeve galerije tako lahko opazujemo kraško krajino in številne kraške detajle, ki so nastali skozi perspektivo avtorjev razstave, vse skupaj pa je opremljeno tudi s poetičnimi didaskalijami. Veselje in trud gojencev sta pohvalila tudi mentor Daniel Tomizza in Marko Švab. Slednji nas je spomnil, da je za razstavo zaslužna zelo heterogena skupina njihovih gojencev; Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk skrbi namreč Z odprtja razstave v Bambičevi galeriji na Opčinah kroma za osebe s posebnimi potrebami, ki so stare med 18 in 60 let. Razstava, ki pripoveduje zgodbo o našem Krasu, bo na ogled do 12. oktobra, in sicer od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30, danes od 10. do 12. ure, jutri pa od 9. do 11. ure. (sč) KULTURNA DEDIŠČINA - 21. oktobra FAImarathon tudi po tržaških ulicah Kdor živi v Italiji, večkrat pozablja, da prebiva v državi, ki slovi po svoji bogati kulturni dediščini in je zaradi tega pravi muzej na prostem. Da bi prebivalce povabili k opazovanju in spoznavanje bližnje okolice, so si pri skladu FAI zamislili prvi FAImarathon - »edini maraton, ki ga tečemo z očmi«. 21. oktobra bodo v Trstu, tako kot v sedemdesetih italijanskih mestih, priredili sprehod, ki bo udeležence popeljal mimo desetih manj poznanih mestnih znamenitosti. Prireditelji so se nalašč izognili Sv. Justu ali Mira-maru: start bo na Velikem trgu, kjer so nekoč stala mestna vrata Porta Ca-vana, pot pa jih bo nato vodila po skritih kotičkih Jožefinske četrti (na primer mimo Rihardovega slavoloka) vse do železniške postaje pri Sv. Andreju. Na desetih točkah, ki jih bodo srečali po poti, jih bodo pričakali prostovoljci sklada FAI in jim razdelili informativni material. Prijave zbirajo v informativnih točkah FAI v potovalni agenciji Cividin (Ul. Imbriani 11), od ponedeljka do petka (med 10. in 12. uro) v kavarni gledališča Verdi, od prihodnjega četrtka do nedelje tudi v naselju Barcolana, na maratonski dan, 21. oktobra, pa tudi na Velikem trgu. Vpis je možen tudi na spletni strani www.fondoambiente.it. Pri organizaciji maratona sodeluje tudi Gioco del Lotto, ki že desetletja ponuja del loterijskega izkupička za vzdrževanje in ovrednotenje turističnih atrakcij in zgodovinske dediščine. MIELA - Predstavitev danes ob 18. uri Moj oče je volil Berlinguerja Pino Roveredo je najnovejšo knjigo posvetil očetu Tržaški pisatelj Pino Roveredo, spodaj platnica njegove najnovejše knjige kroma Nekateri so bili komunisti, ker je bil Berlinguer pošten človek. Nekako tako je pel priljubljeni kantavtor Giorgio Gaber v svoji znameniti pesmi Qualcuno era comunista. Da je bil nekdanji voditelj Komunistične partije Italije dober politik in pošten človek, je bil prepričan tudi oče Pina Rovereda, kateremu je tržaški pisatelj posvetil svojo najnovejšo knjigo Mio padre votava Berlinguer. Knjiga je pravkar izšla pri založbi Bompiani, danes pa jo bodo prvič predstavili v Trstu. V gledališču Miela bo o njeni vsebini spregovorila novinarka Marinella Chirico; prisoten bo seveda tudi avtor, odlomke pa bo bral igralec Ales-sandro Mizzi. Pričetek ob 18. uri. Knjigo Mio padre votava Berlin-guer si je Roveredo zamislil v obliki na- mišljenega dialoga s pokojnim očetom - gluhonemim čevljarjem, ki je volil komunistično stranko ne samo iz ideoloških razlogov, temveč predvsem iz prepričanja, da je njen voditelj »una brava persona«. Nekdanja očetova ocena vpliva tudi na današnje sinove vtise. Pino na politični sceni ne vidi več »dobrih ljudi«, ampak le politike, ki so nekdanjo strast spremenili v oblast; danes deželni svetnik mesečno zasluži 16.000 evrov, prekerni delavec pa 800, pojasnjuje očetu. Delavci v prvomajskem sprevodu ne stopajo več v prazničnih oblekah, v tovarnah nosijo zaščitne slušalke in govorijo sami s seboj. Športni dnevnik Gazzetta dello Sport poroča o nogometaših-milijonarjih, v Italiji prevladuje mit Silvia Berlusco-nija, ki mu je uspel veliki met ...nihče pa se ne sprašuje, kako mu je uspel. V zadnjih tridesetih letih se je svet postavil na glavo. Preteklost in sedanjost se prepletata v Roveredovi izpovedni pripovedi. Pred bralci ponovno zaživijo »prevali navkreber«, ki so zaznamovali Pinovo življenje: zasvojenost z alkoholom, zaporniške izkušnje ... A tudi njegova velika ljubezen do pisanja, do edinega opravila, ki ga je res osrečevalo in mu je omogočilo, da je danes uveljavljen pisatelj. Zdi se mi, da vaju vidim, kako z mamo sedita v beneškem gledališču Fe-nice, ko mi izročajo nagrado Campiel-lo, pravi Pino: vem, da Campiello ni dovolj, da ne bom samo zaradi tega tudi jaz postal dober človek ...a se kljub temu trudim. (pd) ARCI - Civilna služba V ljudskem vrtu jutri delavnica o delu in izkoriščanju mladoletnikov Združenje ARCI-Servizio civile prireja na osnovi deželne zakonodaje za civilno službo vrsto pobud za spodbujanje kulture miru, solidarnosti in ne-nasilja. Pri tem sodeluje tudi pri t.i. civilnih mirovnih posegih, ki jih ureja zakon 64/2001. ARCI je v tem smislu izdelal nov projekt, ki je postal sestavni del izobraževalnih pobud za prostovoljce civilne službe. V sodelovanju z odborom D. Dolci, univerzitetnim centrom za študije in raziskave o miru, nevladno organizacijo Peace Games ter združenji Sen-za Confini-Brez Meja in Monte Analogo je tako nastal nov izobraževalni projekt, ki se je začel v juniju s seminarjem v priredbi belgijske izvedenke Pat Patfort. Projekt se bo nadaljeval jutri z delavnico o delu in izkoriščanju mladoletnikov, ki jo bodo odprli v poslopju ARAC v ljudskem vrtu v Ul. Giulia, zaključil pa se bo 20. novembra v kavarni San Marco, kjer bodo predvajali film o Srebrenici. Delavnica v paviljonu ARAC bo odprta od 15.30 do 19.30 in jo bosta priredila združenja Brez meja in Arcoiris v sodelovanju oziroma s pričevanjem Rosaria Esposita La Rosse ter Maddalene Stornaiuolo iz združenja Vo-DiSca (Voci di Scampia) iz Neaplja in s finančnim prispevkom Dežele Furlanije-Julijske krajine. RAZSTAVA - Odprli so jo v palači Costanzi na pobudo občine Pietro Grassi, pesnik morja Tako ga je označil Claudio Magris, ki v njegovih slikah občuduje morsko dušo Trsta - Na ogled opus 62 del V dvorani Veruda v palači Costanzi so sinoči odprli antološko razstavo del slikarja Pietra Gras-sija, ki jo je postavila tržaška občina s podporo Fundacije CRTrieste. Novinarjem so razstavo predstavili dopoldne podžupanja Fabiana Martini, načelnik občinskega oddelka za kulturo Adriano Du-gulin, kuratorka Anna Krekic in Grassijevi hčerki Serena in Sandra. Na razstavi je zbranih 62 del istrskega slikarja, rojenega leta 1922 v Umagu, ki se je po vojni preselil v Trst, kjer je umrl pred štirimi leti. Zapustil je bogat in dokaj raznolik opus, saj je upodabljal morje, kras, cvetje, arhitekturo, abstraktne figure pa tudi vedute pristanišča in tržaške industrijske periferije. Predvsem pa velja za slikarja morja in luči, v skladu s tradicijo beneškega slikarstva, po katerem se je navdihoval. Claudio Magris je v predstavitvi napisal, da med dvema dušama Trsta - mit-televropsko in morsko - njegove slike utelešajo prav slednjo. Bil je torej velik pesnik morja. Bil je tudi odkrit, neposreden, pristen človek. Hčerki sta povedali, da o sebi ni rad govoril in bi tudi danes rekel, da »slike same govorijo«. Razstava bo v palači Costanzi na ogled do 28. oktobra ob delavnikih in praznikih med 10. in 13. ter 17. in 20. uro. Podžupanja Martini na predstavitvi s kuratorji razstave in Grassijevima hčerkama kroma 8 Sobota, 6. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE bazovica - Kncert ob 150-letnici cerkve sv. Marije Magdalene Zbor Portelli in Mariana Mešani 50-članski pevski zbor, ki ga vodi Fabio Pettarin, nastopa na mednarodnih festivalih / Danes stopata na skupno življenjsko pot Aljoša Novak in Irene Krulcic Obilo sreče, zdravja in ljubezni jima želi Slovenska skupnost - Trst. Voščilu se pridružujejo prijatelji sekcije SSk Dolina. V sklopu praznovanj ob 150-le-tnici cerkve sv. Marije Magdalene v Bazovici bo jutri nadvse zanimiv koncert 50 članskega Me PZ R.Portelli iz Mariana del Friuli. Zbor je nastal leta 1928 na pobudo ustanovitelja Renata Por-tellija. V zadnjih letih je zbor prisoten na mednarodnih festivalih, je pobudnik neštetih projektov za zbor, soliste in orkester; večkrat sodeluje s priznanimi mednarodnimi skladatelji in dirigenti. Leta 2010 je MePZ R. Portelli prejel najvišjo odliko na tekmovanju Corovivo. Skupino vodi dirigent Fabio Pettarin. Na jutrišnjem koncertu se obeta pester program pesmi iz svetovne zakladnice (S. Rachmaninov, V. Miskinis, J. Busto, O. Dipiazza). Z zborom bodo sodelovali tudi instrumentalisti. Priče-tek koncerta ob 18. uri v cerkvi Sv. Marije Magdalene v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. Mešani pevski zbor Renato Portelli, ki bo jutri nastopil v bazoviški cerkvi Včeraj danes Danes, SOBOTA, 6. oktobra 2012 VERA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.35 - Dolžina dneva 11.25 - Luna vzide ob 22.21 in zatone ob 13.06 Jutri, NEDELJA, 7. oktobra 2012 MARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,6 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb raste, vlaga 66-odstotna, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. [1] Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 - 040 631785, Ul. F. Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 - 040 302800 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. 0 Prireditve SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Claudie Raza v Kavarni Gruden v Nabrežini danes, 6. oktobra, ob 18. uri. Predstavila jo bo prof. Ani Tretjak. SKLAD MITJA ČUK sporoča, da je v Galeriji Milko Bambič na ogled likovna razstava »Pojoče kolo, kolo spominov«, ki so jo pripravili gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča Mitja Čuk. Razstava je na ogled do 12. oktobra. Urnik: danes, 6. oktobra, od 10.00 do 12.00, v nedeljo, 7. oktobra, od 9.00 do 11.00, od ponedeljka, 8., do petka, 12. oktobra, od 9.30 do 12.30. Toplo vabljeni! V ZDRUŽENJU LA NOCE, Ul. degli Ar-tisti 7/a, bo danes, 6. oktobra, ob 18. uri Brian Miller govoril na temo »Spoznavanje Sistematične kinezio-logije in predstavitev osnovnega tečaja«. Prev. M. Počkaj. SKD F. PREŠEREN - BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. oktobra, večer posvečen branju poezij iz sodobnosti in preteklosti v slovenskem in italijanskem jeziku, po izboru Fabie Bossi z naslovom »Kultura in poezija: Anche que-sta e R-Esistenza«. Dogodek, s pri-četkom ob 18.30, se bo odvijal na dvorišču društvenega bara na G'rici v Bo-ljuncu. Toplo vabljeni. V CERKVI M. MAGDALENE V BAZOVICI bo v nedeljo, 7. oktobra, ob 18.00 koncert MePZ R. Portelli iz Mariana del Friuli, v okviru praznovanj 150 let cerkve v Bazovici. Vabljeni vsi ljubitelji lepega petja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 8. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na srečanje z novo umetniško vodjo Slovenskega stalnega gledališča Diano Koloini ter s predsednico upravnega sveta Majo La-pornik. Začetek ob 20.30. OBČINA ZGONIK vabi v sredo, 10. oktobra, ob 18.00, v sejno dvorano na predstavitev knjige Pasnji dnevi. Ob prisotnosti avtorice Jasne Jurečič bo knjigo predstavila prof. Wilma Purič. Na ogled bodo tudi originalne ilustracije, ki jih je za knjigo prispevala Jasna Merku. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urniki: do 14 oktobra: petek, sobota in nedelja od 10.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Od 20. oktobra do 4. novembra: sobota in nedelja od 10.30 do 18. ure. KRAŠKI MUZIKANTI vas bodo zabavali v soboto, 24. novembra, pri Avseniku. Info in vpis na tel. št.: 339-7619017, 389-9651104 (med 17. in 19. uro). Rok vpisnine najkasneje do ponedeljka, 15. oktobra. Pohitite! GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, prireja v sklopu Mednarodnega festivala sodobne glasbe »Kogojevi dnevi 2012« v torek, 16. oktobra, ob 20.30, v Kulturnem domu v Trstu, koncert posvečen 85-letnici skladatelja Pavleta Merkuja. Nastopil bo Slovenski komorni zbor, zborovodkinja Martina Batič. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje Marije Merljak, diplomirane izvedenke za prehrano, na temo »Zdravje je naša odločitev« v sredo, 17. oktobra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). DJECA, BUON ANNO SARAJEVO; ZSKD vabi na ogled filma Aide Begic, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 v gledališču Miela v okviru niza S\paesa-ti-Raz\seljeni. IL SEGRETO DI ESMA - GRBAVICA; ZSKD vabi razrede višjih srednjih šol na ogled filma Jasmile Zbanic v četrtek, 18. oktobra, ob 9.00 v gledališču Miela. Srečali se bodo z novinarko Evo Čuk (RAI). Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni v sodelovanju z RAI FVG. V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni S\paesati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado fotografinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. HI Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! H Čestitke ALJOŠA in IRENE z roko v roki gresta na skupno pot, sreča naj vaju spremlja povsod. Le sonce naj sije na vajini poti, sreče ljubezni nihče naj ne zmoti. Družine Novak (Kufjerc) iz Mačkolj. Draga ALJOŠA in IRENE! Na mnogo ljubezni in srečno nasmejanih dni v dvoje! To so iskrene želje Maksija, Rosane, Jasne, Žive in Robija. Na Opčinah danes bivša učiteljica MARICA DOLENC 80 let slavi in mi na OŠ A. Gradnika ji čestitamo prav vsi. Želimo ji, da bi bilo njeno življenje še vedno tako pisano in z zdravjem prežeto in da bi še obilo let romala po svetu. Hura hura, naš MATTEO 10 let ima! Da bi ostal priden, pošten in dober fant mu želijo mama Katja, papa Roberto, sestra Liza, nona, teta Martina, teta Neva, Robert in Sara. U Kino AMBASCIATORI - 15.15, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 4 - Conti-nenti alla deriva«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Un sa- pore di ruggine e ossa«. CINECITY - 17.25, 22.15 »Magic Mike«; 14.50, 19.45 »Prometheus«; 15.35, 17.45, 20.00, 22.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 15.05, 17.20, 19.30, 21.40 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva 3D«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Resident Evil: Retribution 3D«; 19.50, 22.15 »Reality«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.15 »Ted«; 17.00, 22.00 »Step Up 4 Revolution«; 15.15, 19.45 »Step Up 4 Revolution 3D«. FELLINI - 15.30 »Ribelle - The Brave«; 17.00, 20.15 »Monsieur Lazhar«; 18.40, 22.00 »Elles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00, 21.45 »Un giorno speciale«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Padroni di casa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Reality«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.02 »Co-prnica Zofka«; 12.10, 16.00, 21.00, 23.40 »Divjaki«; 18.40, 21.10, 23.30 »Kako začiniti zakon«; 11.40, 13.50, 16.05, 18.05 »Madagaskar 3«; 20.35, 22.50 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 12.00, 14.10, 16.20 »Pogum«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.25 »Pogum 3D«; 18.30, 21.10, 23.35 »Rimu z ljubeznijo«; 13.30, 16.50, 21.35, 23.45 »Straža«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 2: 15.30 »Madagascar 3«; 15.30, 17.10, 20.15 »Step Up 4 Revolution«; Dvorana 3: 18.40, 22.15 »Resident Evil: Retribution«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Magic Mike«. SUPER - 16.15, 21.45 »All'ultima spiag-gia«; 18.00 »Pietà«; 19.45 »Woody«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.00, 18.50, 21.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva 3D«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.10 »Un giorno speciale«; Dvorana 5: 20.00, 22.15 »Reality«; 18.00 »Resident Evil: Retribution«. F tfity ÊIÎ'MÎ www.primorski.eu1 Jutri družabnost pri Lajnarjih Mladi člani društva Rojanski Krpan so leta 2001 organizirali prvi Rojan Day, ki je nato postal prava tradicija: leto za letom so se Ro-jančani in njihovi prijatelji vzpenjali po rojanskih ulicah do Piščancev in Lajnarjev, spoznavali okolico ter se udeleževali družabnosti na domačiji gospe Anite Perič. Društvo letos ni priredilo Rojan Daya, zato pa so se domačini odločili, da sami poskrbijo za prijetno družabnost pri gospe Aniti, ki da prijazno na razpolago svoj dom. Vsi, ki bi radi preživeli nekaj ur v družbi, so vabljeni jutri od 17. ure dalje na domačijo Perič v Ulico degli Olmi 23. Tokrat koncert country glasbe Za zaključek prvega Oktoberfesta v pubu Liverpool bodo jutri poskrbeli člani skupine Blue Krass, ki akustično izvaja irski country rock. Na priložnostnem odru bodo nastopili Denis (kitara in glas), Sandra (violina), Aljoša (banjo in mandolina), Willy (bas) in Giuly (bobni). Obeta se vesel in poskočen, a akustični večer, tako da se sosedje ne bodo pritoževali nad glasnostjo. Začetek približno ob 18. uri. ZANIMIVOST - Pozabljeno kmečko opravilo »Pr' Kraljevih« v Gropadi že ajda zori »V Gropadi že ajda zori, eno dekle jo žanje, jo glav'ca boli ...«. Pravzaprav se v originalu poje »Po Koroškem in Kranjskem«. Na njivi »pr' Kraljevih«, ki so v Gropadi poznani tudi kot »oštjr'jeve« (ker so nekoč bili lastniki gostilne), so tudi letos obnovili domačo tradicijo in poleti sejali ajdo, ki pravkar cveti. Ajda, ki po izvoru ni prava žitarica, ampak spada med zeljnarice, je razpoznavna po svojem malem belem cvetu. »Poželi jo bomo čez mesec dni, novembra. Nato jo bomo posušili in pridelek peljali v mlin. Ajdova moka je res okusna in zdrava,« je poudaril domačin Aldo Gornik, ki je letos že pridelal 110 kilogramov pšenice. (jng) / ŠPORT Sobota, 6. oktobra 2012 1 88 M Izleti 1 vabi na Mrli sklop predavanj, ki jih bo vodila Marija Merljak, univ.dipi.ing.živ.teh. na tematiko "ZDRAVJE JE NAŠA ODLOČITEV" - -Kaj je zdravje? -Zakaj je hrana lahko zdravilo in kako zdravi? -Pasti sodobnega prehranjevanja -Uravnajmo prebavo za dobro presnovo in več energije -Hrana in imunski sistem Prvo predavanje: v ponedeljek, 8. oktobra 2012, ob 18.uri na sedežu krožka Za informacije: ul. Cicerone 8/b, Trst, tel. 040 360072, e-mail: krut.ts@tiscali.it Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA prireja 14. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Informacije na tel. 040-362941 ali v uradih Kmečke zveze. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da se zaključuje termin za vpisovanje na izlet po Balkanu. Ogledali si boste Slapove Krke, Dubrovnik, Boke Kotorske in tipično dalmatinsko torklo od 17. do 20. oktobra. Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Tel. št.: 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira izlet po Bosni od 19. do 21. oktobra. Ogledali si bomo: kamnite krogle pri Zavidovičih, podzemne tunele in piramide v Visokem, srečanje z dr. Semir-jem Osmanagičem, izvir reke Bosne, Ze-maljski muzej BiH, Hagado, Sarajevo, dolina Neretve, porušen most med Bitko za ranjence, Mostar, srednjeveško mestece Počitelj, stečke v Radimlji, Stolac, starodavno mesto Daorson, naravni park Hutovo blato, kjer se bomo zapeljali z ladjicami. Informacije: Dušan (+386)70407923, dusan.pavlica@siol.net. SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povra-tek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. KRU.T nadaljuje se vpisovanje na voden ogled razstave »Tibet zakladi s strehe sveta« z več kot 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje in obisk sejma obrtništva na bližnjem trgu Pola, v soboto, 17. novembra. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: ADRIA: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) TOTALERG: Ul. Flavia 59 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14, Se-sljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove člane pod vodstvom prof. Mateje Šajna: ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30; ob četrtkih ob 19.15. Vpis in pojasnila: Alenka 040-327053, 3469520796 in Mateja 00386-40303578. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih od 17. do 18. ure ter od 18. do 19. ure. Info.: 349-6483822 (Mileva). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJ SLOVENŠČINE za otroke ne-govorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. ZAČETNI TEČAJ SLOVENŠČINE za negovorce bo organiziran oktobra pri Skladu Mitja Čuk. Prijave in informacije na tel. št. 040-212289, in-fo@skladmc.org. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opčine (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Pro-sek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 339-8682139. QI GONG - tečaj v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, ob torkih od 19.00 do 20.15 s pričetkom 2. oktobra. Informacije in prijave na tel.: 3355926889 (Elizabet). AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekle še sledeče dejavnosti: otroška telovadba od danes, 6. oktobra, ob sobotah, skupina starejših ob 9.30 in skupina mlajših ob 10.30. Prisrčno vabljeni! KD PRIMAVERA POMLAD vabi na delavnico »Družinske postavitve« danes, 6. oktobra, od 9.30 do 18.30 v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Vodi dr. Silvia Miclavez, članica vse-državne organizacije »ALCI-Asso-ciazione Liberi Costellatori Italia«. Informacije in prijave na tel. 3474437922, 334-7520208. SKD BARKOVLJE, SKD IVAN GRBEC IN SKD ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Informativno srečanje bo danes, 6. oktobra: ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu; ob 10. uri v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič. V prostorih SKD Škamperle (Štadjon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič pa potekajo vaje ob sobotah od 9. ure dalje. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče danes, 6. oktobra, ob 8. uri pri Kalu. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in Jus Medjavas toplo vabita na Praznik konjev in vonjav mošta do nedelje, 7. oktobra, v Medjivasi. Ples in zabava s skupinami New York, Happy day in The Rocksmarino s, dobro založeni kioski, osmice, gostilna in kmečki turizem, razstave in stojnice s tipičnimi kmečkimi pridelki. Danes, 6. oktobra, ob 15.00 konjske igre, sledi povorka konjev z nastopom godbe iz Nabre-žine, v nedeljo ob 9.30 orientacijski pohod na konju in zgodovinska ekskurzija, v popoldanskih urah pa konjske in ljudske igre. BARKOVLJE - V nedeljo, 7. oktobra, bo po maši od 8. ure procesija Rožno- venčne Matere Božje. Vila se bo ob morju. Vabljene so noše. Po procesiji bo srečanje v domačem društvu (Ul. Bonafata št.6). JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2012/13 v nedeljo, 7. oktobra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KRU.T obvešča udeležence, da je odhod avtobusa za skupinsko bivanje v Stru-njanu v nedeljo, 7. oktobra, ob 15.30 iz Trsta, Trg Oberdan Deželna palača. Prosimo za točnost! MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Skd Vi-gred vabi v Štalco v Šempolaju, ob sredah med 16. in 17. uro, otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, osnovno in srednjo šolo na tedenska srečanja, kjer bodo spoznali čarobni svet gledališča in skupaj ustvarili pravo predstavo. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Ol-mi, 23) od 17. ure dalje. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo 7. oktobra, na pohod »Pastirske kamnite hišice« v Bazovici - naravna kulturna dediščina, ki ga bo vodil Vojko Ražem. Zbirališče »pri kalu« ob 14. uri, odhod ob 14.30. Priporočamo primerno obutev in zaščito proti klopom. KD F. VENTURINI IN VZPI-ANPI sekcija Domjo, vabita vaščane na razširjeni sestanek za sodelovanje ob proslavi 60-obletnice postavitve spomenika padlim v NOB pri Domju. V ponedeljek, 8. oktobra ob 20. uri v domu Anton Ukmar - Miro pri Domju. ŠIVANJE NOŠ pri SKD F. Prešeren -prvo srečanje po počitnicah bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. OTROŠKE URICE ob torkih v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 9. oktobra »Čarovnica Vilma«; 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! TPPZ sporoča da bo skupna vaja za zbor in orkester, tabornike in glasbene skupine za koncert ob 40-letnici v torek, 9. oktobra, ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. 60-LETNIKI iz vzhodnega Krasa se srečamo v soboto, 27. oktobra, na večerji. Javite se (in povabite še druge!) do 10. oktobra v večernih urah na tel. št.: Neva 040-212403, Lučka 040-211889, Darko 040-226386, Valter 3495984337 ali 040-226461. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm vabi na jezikovni tečaj, ki ga bo vodil dr. Hotimir Tivadar, docent na Univerzi v Ljubljani. Srečanja bodo v Narodnem domu v petek, 12., v petek, 19., ter v ponedeljek, 29. oktobra, od 16. do 19. ure. Če bo dovolj vpisov za dve skupini, bo prva sledila predavanju od 16.00 do 17.30, druga pa od 17.30 do 19. ure. Ker je število mest omejeno, organizatorji prosijo za predhodno najavo do 10. oktobra na tel. št. 349-6141774 (Neva) ali 3334546847 (Eva). 50-LETNIKI dolinske občine bomo skupno nazdravili Abrahamu v soboto, 27. oktobra. Prijave najkasneje do petka, 12. oktobra: Fausto 3355465636, Ksenja 320-0717920. SKD VIGRED vabi v Praprot od 12. do 14. oktobra na »17. kraški Oktoberfešt« pod šotorom. Petek, 12. oktobra, ob 17.00 OPS in mladinska glasbena skupina Vi-gred Kraški fenomeni, mladinski orkester GD Nabrežina in ansambel Rock na Bndimi. Ob 19.00 koncert z žensko klapo Fritule in moško klapo Semikan-ta, ples z ansamblom Kraški ovčarji. Sobota, 13. oktobra od 15.00 ex tempore, taborniški kotiček, turnir v briškoli, turnir v šahu, od 16. do 18. plesna delavnica, ob 18.00 nastop plesnih skupin Vi-gred in AŠKD Vipava, od 19.00 ples z ansamblom Ne bojsega in DJem Jan Ka-valom. Nedelja, 14. oktobra, od 9. do 9.40 zbirališče za 17. pohod »Na Krasu je krasno«, ob 13.00 ples z ansamblom Domači Zvoki, od 15.00 do 18.00 otroški kotiček, ob 15.00 kabaret (Irene Pahor in Tatjana Malalan), nastop ladin-skega dua Cock,ob 16.00 muzikfešt, ples z ansamblom Kraški muzikanti. OBČINA DOLINA in večstopenjska šola Dolina v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabijo na otvoritveno slovesnost ob koncu obnovitvenih del poslopja nižje srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini v soboto, 13. oktobra, ob 11. uri. SKD VIGRED prireja v nedeljo, 14. oktobra, ob 16.00 v Praprotu pod šotorom »17. kraški Muzikfešt«. Vabljeni so godci in pevci, ki igrajo na različne inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 13. oktobra na tel. št.: 380-3584580, tajni-stvo@skdvigred.org. SKD VIGRED, vaška skupnost Tublje, razvojno društvo Pliska, jamarsko društvo Grmada in planinski odsek SK Devin vabijo v nedeljo, 14. oktobra, na 17. pohod na Krasu je krasno, zbirališče v Praprotu od 9. do 9.40. SEDEMDESETLETNIKI iz občine De-vin-Nabrežina se srečamo na večerji v petek, 26. oktobra, v društveni gostilni v Križu. Javite se do 15. oktobra na tel. št. 040-200122 ali v večernih urah na tel. št. 040-200812 (Rožica). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v petek, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo delavnica naravne kozmetike, ki jo vodi Barbara Lokar (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov), v soboto, 20. oktobra, od 9. do 15. ure v Večnamenskem središču - Repen-tabrska ul. 66, Opčine. Prijave do 15. oktobra (število mest je omejeno). Dodatne info: Sklad - 040-212289, aromathic@gmail.com TEČAJ DEKORACIJE TORT - Cake design pod mentorsvom Nastje Milič v sodelovanju s SKD Primorec bo v soboto, 20. oktobra, od 10. do 18. ure, v Ljudskem domu v Trebčah. Za prijave in informacije pokličite na tel. št. 338-4482535 (Giuliana) ali pišite na skdprimo-rec@yahoo.it. Skupina ima omejeno število mest. Zainteresirani pohitite. KRU.T prireja delavnico »Razgibavajmo možgane«, ki jo bosta vodili prof. Vali Tretnjak in psihologinja Jana Pečar. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, na društvenem sedežu. Obvezne predhodne prijave! Info: Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). H Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Tel. št.: 338-1182211. RESEN IN ZANESLJIV 38-letnik, z vozniškima dovoljenjema C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 3495830782. GOSPA išče delo kot varuška starejših oseb od 12. ure dalje. Tel. št.: 3356445419. ö Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 IŠČEM DELO kot hišna pomočnica (pospravljanje, likanje, i.t.d.). Tel. št.: 329-6055490. IŠČEM ZAPOSLITEV kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. POTREBUJETE varstvo otrok in pomoč pri domačih nalogah? Pokličite na 340-9483588 (Nicole). POŠTENA IN PRIJAZNA hišna pomočnica, z dolgoletno izkušnjo, išče delo kot varuška starejših in otrok. Urnik po dogovoru. Tel. št. 333-2499085. PRODAM mlin za sadje - grozdje. Cena 50,00 evrov. Tel. št.: 329-4128363. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM skoraj novo peč na kurilno olje (carosene). Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 347-8955108. PRODAM sušilnik za sadje. Tel. 3334219540. RENAULT KANGOO, diesel, 1900 cc, bele barve, letnik 2002, v zelo dobrem stanju, edini lastnik, revizija do maja 2014, prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-2916051. ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., delno gozd in delno travnik, ob Makadamski cesti, 1 km od Zgonika prodam po 2,90 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. Prispevki V spomin na Robija Oto daruje Walter Romano z družino 50,00 evrov za SKD France Prešeren Boljunec in 50,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Robija Oto daruje Meri Zuljan 50,00 evrov za Fantousko in Dekliško Boljunec. V spomin na Franca Frandoliča daruje Milko Purič (Jkpin) 20,00 evrov za SLPZ Doberdob. Ob 4. obletnici smrti drage sestre Sil-vane daruje Miroslava Leban 100,00 evrov za V.Z.S. Mitja Čuk. V spomin na drago Almo Venier daruje Roza Caharija 25,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na nonota daruje Istok 50,00 evrov za Dijaški dom »S. Kosovel« in 50,00 evrov za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dragega prijatelja Robija Oto darujejo Tanja, Nadia in Sergij Mauri 30,00 evrov za AŠD Breg, 30,00 evrov za SKD France Prešeren in 30,00 evrov za COŠ Fran Venturini. Namesto cvetja na grob Alme Venier daruje Katja 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Giordana Romana daruje Majda Berdon 15,00 evrov za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob Stane Buda vd. Husu darujejo Slavica ter Rossana in Tania z družinama 60,00 evrov za KD Prosek-Kontovel in 60,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. Namesto cvetja na grob gospe Ive Ščuka daruje Corrado Švab 50,00 evrov za DSMO K. Ferluga. Namesto cvetja na grob gospe Ive Ščuka darujejo prijatelji njene hčerke Marte 70,00 evrov za DSMO K. Ferluga. 6.10.1999 6.10.2012 Darko Jercog Z ljubeznijo se ga spominjajo Vilma, Viviana in Igor Dolina, 6. oktobra 2012 1 G Sobota, 6. oktobra 2G12 KULTURA / KOGOJEVI DNEVI - Koncert v počastitevc 80-letnice dirigenta Anton Nanut in njegove muze V Novi Gorici dirigiral Simfonike RTV in violinistko Nadeždo Tokarevo Kulturni dom Nova Gorica je za uvodni koncert nove abonmajske sezone povabil v goste Simfonični orkester RTV Slovenija, violinistko Nadeždo Tokarevo in dirigenta Antona Na-nuta. Koncert, ki sodi tudi v festival Kogojevi dnevi, je bil namenjen praznovanju visokega jubileja maestra Nanu-ta - v tem letu je dopolnil 80 let. Za to priložnost je dirigent sprva oblikoval nekoliko drugačen koncept koncerta, ki je obiskal tri kraje v Sloveniji (Maribor, Ljubljana in Nova Gorica), in kot solista povabil pianista Ivana Skrta. Zaradi nepričakovanega spleta okoliščin je nato solista po koncertu v Mariboru zamenjala ruska violinistka Tokareva. Namesto 'famoznega' Racha 3 je zaz-venela priredba Kogojevega Andante-ja, kot ga je za godalni orkester pripravil Franc Avsenek, in znameniti Koncert za violino in orkester Petra Iljiča Čajkovskega. Koncert je bil v marsičem ganljiv. Igro orkestrašev je prežemalo spoštovanje do maestra Nanuta, njegove zapuščine in veličine, ki jo kot eden mednarodno najuspešnejših slovenskih dirigentov, predstavlja. Njihova izvedba je bila kot glasbeno darilo mojstru. Tako smo videli, da lahko slovenski orkester pripravi interpretacijo na visokem poustvarjalnem nivoju kot tisti tuji orkestri, ki jih obožujemo. Maestro Na-nut je vodil orkester kot vedno: z žarom in energijo, ki je kljubovala zahtevnemu orkestrskemu programu. Marij Kogoj je Andante v izvirniku napisal za violino in klavir. Zaradi bogatih harmonij in posebnega vzdušja, ki se prepletata v skladbi, je to eno lepših slovenskih del za violino in klavir. Kogoj se je v tem delu rafinirano spogledoval s poznoromantičnimi prvinami. Nenavadna zvočnost zgleda kot bi nakazovala neka psihološka stanja. V priredbi za orkester morda delo izgubi nekoliko skrivnostnost in intimo zaradi zvočne gostote. Ne glede na to, je Avsenek spretno obdržal melodično linijo in ohranil Kogojev izvirni glasbeni jezik. Po eterično razmišljujočem Andanteju, so zazvenele romantično spevne in ekspresivne melodije Čaj-kovskega. Violinski koncert je napisal za virtuoza, ki ga je neizmerno občudoval. Glasba položena v violinski part naj bi bila namenjena prikazovanju solistove bravuroznosti. Nadežda Toka- RAZSTAVA - Danes v Maranellu Beneška slikarka Loretta Dorbolo v domovini ferrarija Anton Nanut arhiv pd Po Čedadu, Gorici, Ljubljani, Rimu in Monostru (Madžarska) se bo priznana likovna umetnica Loretta Dorbolo iz Benečije (Videm) predstavila s samostojno razstavo sredi italijanskega polotoka in sicer v Ma-ranellu (pri Modeni), v mestu, kjer domuje sloviti avtomobilski team Ferrari. Danes ob 17. uri bo namreč v tamkajšnji galeriji občinske knjižnice Mabic (Maranello Biblioteca Cultura - ul. Vittorio Veneto, 5), odprtje Dorbolojine razstave, ki nosi naslov »Dipingere il silenzio« (Naslikana tišina). Umetnico bo na otvoritveni slovesnosti predstavil prof. Massimo Jasonni, njene izbrane misli pa po podala gledališka igralka Franca Livino. Razstavo prirejata galerija MABIC in odborništvo za kulturo mesta Mara-nello, odprta pa bo do 18. oktobra. reva je v izvedbo vložila značilno mehko rusko interpretacijo. Zagotovo ima violinistka koncert preučen do zadnje potankosti. Ni ga bilo trenutka, da bi izpustila pozornost nad potekom glasbe. Izkazala se je kot solistka, ki se zaveda kako pomemben je poslušalec. Njena igra kaže na koketnost, kateri se je spontano odzival orkester. Karizmati-čni solistki je sledil in ji poskušal biti čim boljša opora. S svojo močjo se je izrazil le tam, kjer je bilo treba, ostalo pa prepustil njej. Pogledi in pozornost so bili usmerjeni nanjo, na njeno dodelano igro in njen vpogled ter razumevanje Čajkovskega. V drugem delu je zaz-venel s Patetično simfonijo nekoliko drugačen Čajkovski. V priljubljeni Šesti se je v izvedbi pod vodstvom maestra Nanuta zrcalilo nekaj več možatosti. To je bilo zadnje simfonično delo, ki ga je Čajkovski ustvaril malo pred skrivnostno smrtjo. V njem naj bi skladatelj razvil celotno dinamiko življenja. Prva dva stavka sta v svojem optimistično strastnem duhu povsem kontrastna zadnjima dvema, ki kot da bi simbolizirala (tudi skladateljevo) resi-gnacijo nad življenjem. Velika mojstrovina za velik zaključek praznovanja visoke življenjske obletnice, to je bila najverjetneje dirigentova skrita želja. Ob odličnem nastopu vseh umetnikov se je nenazadnje to tudi izpolnilo. Metka Sulic Na aves glas The 2nd Law Muse Space rok Helium 3 / Warner Bross Records, 2012 Ocena: 5 Najprej predpostavka: bendu Muse sledim v bistvu že od začetka, to je od daljnega leta 1999, ko sem mu na znanem festiva- lu skoraj nehote prisluhnil v popoldanskem programu, in je z leti postal ena mojih najljubših skupin. Energija, ki jo je angleška trojica takrat sprožila in me pritegnila pod oder, je bila res nekaj težko opisljivega. Po povratku domov, sem takoj skočil v trgovino po prvenec Showbiz. Od takrat do danes je minilo celih trinajst let, a vsakič komaj čakam, kdaj bo nova plošča naprodaj. In tako je bilo tudi tokrat. The 2nd Law je izšel v ponedeljek, sestavlja ga trinajst komadov za malo več kot petdeset minut glasbe. Sound pevca, kitarista in pianista Matthewa Bellamyja, basista Chrisa Wolstenholmea ter bobnarja Dominica Howarda je v teh letih veljal za nekaj posebnega, razpoznavnega in nasploh nadpovprečnega. Post-grunge stilu in alternativnemu roku prvenca, so se v naslednjih letih pridružili še elektronski efekti, vesoljske melodije, izredne klaviature in celo klasična, simfonična glasba. Tokrat pa se je članom benda nekaj zataknilo. Najprej je na vrsti dokaj tipičen Muse komad Supremacy, takoj za njim pa vprašljiv single Madness. Panic Station je pesem, s katero se želijo Bellamy in ostali pokloniti funkyju iz osemdesetih, kratka Prelude pa je uvod v naslednjo Survival, himno letošnje londonske olimpijade, ki je, če jo izvzamemo iz olimpijskega konteksta, povsem neuporabljiva. Pri snemanju pesmi je sodeloval tudi Rodrigo D'Erasmo, violinist italijanske zasedbe Afterhours. Komad Follow Me začenja posneti srčni utrip Bellamyjevega novorojenčka ...Animals pa je verjetno ena redkih posrečenih pesmi plošče. Balada Explorers preveč spominja na starejšo Invincible, medtem ko zgleda naslednja Big Freeze komad skupine U2 ... Anonimni Save Me sledi rahlo boljši in verjetno najtrši komad plošče Liquid State, pri obeh pa je za mikrofonom basist Wol-stenholm (prava novost!). Na koncu je žal še čas za neumestno, dubstep pesem Unsustainable in še »prazno« Isolated System. Tri četrt komadov na tej plošči je primernih le za kak b-side album in nikjer ni zapisano, da mora bend izdati nov album vsaka tri leta ... TOMIZZEV DUH Straže denerala Draže MILAN RAKOVAC Jur mi govore i dobri ljudi, ma daj, nehaj, no, vedno ta tvoja partizanija in tovarišija. Ma ča? Če demontirajo anti-fašizem naši (in vaši, in tam njihovi) najboljši sinovi, mi drugi da čemo mučati? A ne, a?! Ma intanto sad iz Srbije javlja-ju da je sud prisudija da četniki pur ni-su bili antifašišti, »ta, nemojte ka'sti, ama nisam znala, nisam verovala!« Bande se lipo domišljan, ča san ima, šiest lit na prolič 1945. Oca i dida mi jur su bili ubili, žene su jur šile bandire i omladina pisala z japnon parole: W TITO, HOČEMO JUGOSLAVIJU. Ta bot, miendule u cvitu, burin z Učke, lipo sunce, a naš Griveš je zalaja na na-šen portunu, aha! San zna, da je došla banda! Zato ča naš Griveš nikad ni laja na naše, samo kad bi dohažali „Repub-blichini", Niemci (pjutošto su bili Ukrajinci, ma Hitlerovi, a ne Staljinovi). Kad bi pak doša Milienko z Trabe z meri-kanskin automaton „thompson" 9mm, Griveš bi mu liznuja ruku. I ja san dreto svaki put zna ki je ki i ča je ča, kako i muoj Griveš. Kad, co muoj, na našen portunu lip čovik, ma takovega nisan ni-kad prija vidija, črna šubara (mai vista, cio, 'sta roba de pele de pegora), zeleni inglieški jaketun, črne brageše z dvi crle-ne rige zboka, škuornje kolor kafe, niemška parabela, pištuola „beretta", dvi une crlene talijanske bomba'a'man. »Sinko, gdje su ti mama i tata?«, lipo me čovik pita, se smihlja. Mučin kako i zid, naš Griveš samo njrči i pokaživa mu zu-be. Je poša ca. Potle su mi naši rekli, da je bija četnik, da su četniki tud pasivali bižieci z niemškim Korpuson, da se ča prija daju Ingliežon, da hi naši ne capa-ju. A ča su bižali, 'ko su bili antifašišti? I tako su bižali ca ud svojega naroda i be-lagrada i uštaše i četniki i balisti i svi čisti, ma to ce reci da ih narod ni ima rad!? Četiniki, co, antifašišti, ta je pak bula, vidiš; ter vero ako su bili kraljeva vuoj-ska, su imali čekati?! Ter vero je i naš Mandic Istrijan bija kraljevski regent poli Tita, pak smo imali plebiscit: »Nece-mo kralja, hocemo Tita, narod se pita!« Nisan ta bot propio kapija ča se to narod pita - kako da narod ni siguran da 'ko bi kralja Petra, 'ko bi druga Tita? Zato ča smo se mi Hrvati piena putili po hrvacku in lingua. Pak su mi špjegali svjesni elementi, da to ce reci da se ne pita Saveznike i ča ja znan kiega, nego narod, pak da ce narod reci ča ce i ča niece. Ben, dobro, ala šu... I sad, na, final-miente, potle 67 lit štijen ča prinaša STA: »Četniki, ki so se v drugi svetovni vojni borili pod poveljstvom Draže Mi-hajlovica, niso udeleženci osvobodilne borbe, je razsodilo srbsko ustavno sodišče in s tem razveljavilo odločitev srbske vlade iz leta 2005, poroča srbski časnik Danas. Srbska vlada pod vodstvom takratnega premiera Vojislava Ko-štunice je namreč leta 2005 sprejela odločitev, s katero so izenačili četnike in partizane. Za okoli 3000 četnikov, ki še živijo v Srbiji, to pomeni, da bodo ostali brez dodatka za veterane osvobodilne vojne in ostalih bonitet, ki izhajajo iz tega statusa. Ne bodo pa ogrožene nji- hove pokojnine. Odločitev na razsodbo sodišča je v Srbiji naletela na deljene odzive, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Avstrijska tiskovna agencija APA pa ob tem dodaja, da na enem od beograjskih sodišč poteka maratonski postopek za rehabilitacijo Mihajlovica, ki so ga leta 1946 ustrelili kot vojnega zločinca. Kje je njegov grob, je še vedno skrivnost. Na dan sodnih obravnav pred sodiščem redno prihaja do zborovanj tako Mihajlovicevih zagovornikov kot nasprotnikov.« Srbijanske E-Novine: »Miodrag Zečevic, predsednik Saveza udruženja boraca Narodnooslobodilačkog rata (SUBNOR), kaže za naš list da ova odlu-ka Ustavnog suda predstavlja dokaz da je prethodna vlast, na čelu sa Demo-kratskom strankom, prvobitnu odluku o izjednačavanju partizana i ravnogora-ca donela kako bi se dodvorila koalicio-nim partnerima. 'Ravnogorski pokret ni-je bio učesnik Narodnooslobodilačkog rata, vec samo učesnik rata. Oni su kao vojna formacija bili bruka za srpski narod, ističe Zečevič... Črnogorski četnič-ki vojvoda Pavle Durišič zadovoljno ra-portira vrhovnom zapovedniku Mihai-lovicu: 'Akcija u Pljevaljskom, Čajničkom i Fočanskom srezu protivu muslimana izvršena je... Sva muslimanska sela u tri pomenuta sreza su potpuno spaljena da nijedan njihov dom nije ostao čitav. Sva imovina je uništena sem stoke, žita i sena. Za vreme operacija se pristupilo pot-punom uništavanju muslimanskog življa bez obzira na pol i godine starosti. Žrtve. — Naše ukupne žrtve su bile 22 mrtva od kojih 2 nesrečnim slučajem i 32 ranjena. Kod muslimana oko 1.200 bora-ca i do 8.000 ostalih žrtava: žena, stara-ca i dece!« I ča? Je sad vrgla i Srbija „točku na 'i'?" Ča da su sad četniki i ustaše i belo-gardejci „ad acta"? Me strah da nisu; revizija historije vero lipo gre k'r naprej, i zato, ogni tanto, i ja moran težiti živlie-nje, i vam, ljubi bralci, in samemu sebi: oprostiti, da, ma pozabiti - nikad-mai! / ŠPORT Sobota, 6. oktobra 2012 1 1 GRČIJA - Atenam bo zmanjkalo denarja, če novembra ne dobijo novega obroka posojila Nemška kanclerka Merklova prihodnji teden na obisku v Atenah Samaras: Razmere v Grčiji so kot ob koncu Weimarske republike, ko se je na oblast povzpel Hitler BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel bo v torek obiskala Atene, kjer se bo srečala s premierom Antonisom Sa-marasom. Gre za prvi obisk nemške kanc-lerke v Grčiji po petih letih, medtem ko se je Samaras v Berlinu mudil avgusta. Grška vlada pozdravlja napovedan obisk Merklove, ki po njenem pomeni dodaten korak proti izhodu iz krize evra. Merklova in Samaras bosta v Atenah govorila o varčevalnih ukrepih, ki jih od Grčije v zameno za izplačilo naslednjega obroka posojila terjajo mednarodni posojilodajalci, o razmerah v celotnem območju evra, o mednarodnih zadevah in bilateralnih odnosih med državama. Tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert je včeraj na novinarski konferenci po redni seji nemške vlade dejal, da bo obisk več kot očitno zaznamovala zelo resna situacija, v kateri se je znašla Grčija. "Sporočilo, ki ga želi Nemčija prenesti Grčiji, je, da želimo pomagati in stabilizirati razmere v območju evra," je poudaril Seibert. Dodal je, da je Samaraso-va vlada do zdaj že vložila veliko naporov v reforme, kar Nemčija pozdravlja. Grčija sicer bije tekmo s časom. Grški premier Samaras opozarja, da bo Grčiji zmanjkalo denarja, če do novembra ne dobi naslednjega obroka posojila. Samaras je sicer prepričan, da bo denar pravočasno na grškem računu, toda v pogovoru za nemški časnik Handelsblatt je posvaril, da bi bilo zelo težko še globlje za-rezati v pokojnine in plače. Usoda Grčije je že vse od maja 2010 odvisna od vse bolj nepotrpežljivih mednarodnih posojilodajalcev. V zameno za pomoč je sprejela zelo oster varčevalni program, ki je zarezal v plače in pokojnine ter zvišal davke in upokojitveno starost. Predstavniki Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke, t.i. trojke, redno preverjajo napredek Grčije pri izpolnjevanju zavez v zameno za mednarodno pomoč. Če trojka v poročilu o napredku ne bo izrazila zadovoljstva nad grškimi ukrepi, bo Grčija ostala brez 31 milijard evrov vredne nove tranše posojila. V tem primeru bi bila ta močno zadolžena država verjetno prisiljena raz- glasiti bankrot in morda tudi zapustiti območje evra. Za zdaj sicer še ni znano, kdaj bo trojka objavila poročilo. Na vprašanje, kako dolgo lahko Grčija zdrži brez naslednjega obroka posojila, je Samaras za Handelsblatt odgovoril: "Do novembra. Potem pa bo blagajna prazna." Samaras je zatrdil, da Grčija hiti z javnofinančno konsolidacijo, privatizacijo in privabljanjem tujih investitorjev. Dodal pa je, da prihaja do določenih težav v pogajanjih s trojko. "Trojka ob vseh ukrepih zahteva nadaljnje posege v plače in pokojnine. To je zelo težko, ker že zdaj krvavimo," je dejal in dodal, da so že dosedanji rezi močno posegli v življenja Grkov. "Smo na meji tega, kar lahko pričakujemo od prebivalcev," je poudaril Samaras. "Ljudje vedo, da je ta vlada zadnja priložnost za Grčijo. Uspeli bomo, sicer pa lahko pričakujejo popoln kaos," je Samaras še dejal v pogovoru za Handelsblatt. "Smo v podobnem položaju kot Nemčija ob koncu Weimarske republike, kot se je Hitler povzpel na oblast," je pristavil. Grški premier Antonis Samaras ansa BLIŽNJI VZHOD - Še vedno napeti odnosi med državama H V* • • | • ■ V • Turčija je bila včeraj znova tarča obstreljevanja iz Sirije DAMASK, ANKARA - Turško ozemlje je bilo včeraj znova tarča sirskega obstreljevanja. Napad se je zgodil v provinci Hatay na jugozahodu Turčije, turška vojska pa je nanj že odgovorila. O žrtvah za zdaj ne poročajo. Nov incident na območju sir-sko-turške meje se je zgodil dva dni po sirskem minometnem napadu na turško obmejno vas Akcakale, v katerem je umrlo pet turških civilistov. Po tem napadu je turški parlament v četrtek odobril zahtevo vlade po vojaškem posredovanju na sirskem ozemlju. Turčija pa je nato bombardirala tarče znotraj Sirije. Sredin napad je obsodil tudi Varnostni svet Združenih narodov. Ta je včeraj obravnaval tudi sredin samomorilski napad v sirskem mestu Alep, za katerega je odgovorna skrajna skupina, povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida. VS je odločno obsodil sredin "teroristični napad", ki je zahteval več deset žrtev, več kot sto ljudi je ranjenih. Članice VS ZN so ob tem v posebni izjavi ponovno izpostavile, da terorizem v vseh oblikah in izrazih predstavlja eno najbolj resnih groženj mednarodnemu miru in varnosti. Strateško pomemben Alep je sicer že ves mesec prizorišče srditih bojev med sirsko vojsko in uporniki, ki bijejo boj za prevzem nadzora nad mestom. Sirska državna televizija pa je včeraj poročala, da je sirska vojska preprečila poskus vdora oboroženih skupin iz Turčije v Sirijo. Po poročanju televizije so se oborožene skupine poskušale pritihotapiti v sirsko mesto Kirbet al Jous ob meji s Turčijo. Sirska vojska se je spopadla z in ubila večino sovražnih vojakov, od katerih je bilo veliko tujcev. Med njimi je bil tudi turški državljan," so poročali po televiziji. (STA) Na Malti prvi sredozemski vrh po začetku arabske pomladi VALLETTA - Na Malti je bil včeraj prvi sredozemski vrh po začetku arabske pomladi, ki so se ga udeležili voditelji petih južnoevropskih in petih severnoafriških držav. Srečanje bi sicer moralo biti že lani, a so ga zaradi političnih sprememb v Severni Afriki preložili. Gostitelj, malteški premier Lawrence Gonzi, je poudaril, da je še veliko dela pri tlakovanju temeljev za sredozemsko partnerstvo. Francoski predsednik François Hollande pa je kot glavna izziva v odnosih med državami iz severnega in južnega dela Sredozemlja omenil spremljanje demokratične tranzicije na južni obali Sredozemskega morja ter gospodarski razvoj tega območja. Na srečanju so sodelovali voditelji Španije, Francije, Italije, Malte, Portugalske, Alžirije, Libije, Maroka, Ma-vretanije in Tunizije. Ob robu srečanja so se sešli tudi predsednik Francije Hollande ter premiera Španije in Italije Mariano Rajoy in Mario Monti, ki so govorili o reševanju krize v območju evra. Sinoda o evangelizaciji VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je za nedeljo sklical sinodo škofov z vsega sveta, na kateri bodo poskušali najti način za "novo evangelizacijo" v času, ko kristjani izgubljajo vpliv v Evropi, v nekaterih delih sveta pa so žrtve diskriminacije. V imenu Slovenske škofovske konference se bo sinode udeležil celjski škof Stanislav Lipovšek, so sporočili iz SŠK. Na sinodi, ki bo trajala do 28. oktobra, se bodo ukvarjali z omenjeno pomembno temo, ki je prednostna naloga sedanjega papeža. Leta 2010 je celo ustanovil poseben urad, ki se ukvarja s pripravo strategije. Dobro ohranjen mamut MOSKVA - Ruski deček Jenja Salinder je pred dnevi med pohajkovanjem ob reki na severu Sibirije naletel na precej nenavadno odkritje. Našel je namreč izjemno dobro ohranjenega mamuta. 16 let star mamut, ki je živel pred približno 30.000 leti, je bil visok dva metra in dolg tri metre, tehtal pa je okoli 500 kilogramov. Enajstletni Jenja je bil z bratom na sprehodu na polotoku Tajmir blizu Arktičnega oceana, ko je zaznal nenavaden vonj in kmalu zatem presenečen zagledal mamutovo stopalo. O odkritju je nemudoma obvestil očeta, ta pa pristojne oblasti. (STA) VENEZUELA - Na jutrišnjih volitvah se bo dosedanji predsednik potegoval za četrti mandat Hugo Chavez je favorit, a za bolehnega predsednika postaja izzivalec Henrique Capriles nevaren nasprotnik CARACAS - Jutri bodo v Venezueli predsedniške volitve. Ko gre za to južnoameriško državo, ni vseeno kdo bo zmagal. Vulkanski predsednik Hugo Chavez je že pred leti začrtal pot v »bolivarski« socializem. Naftno bogastvo mu je omogočilo uresničitev velikih načrtov, ki so več milijonov ljudi izvlekli iz revščine. Nastala je zdravstvena struktura, ki so jo uresničili pretežno kubanski zdravniki. Chavez to pomoč plačuje z energenti. S kubanskim znanjem so izvedli široke akcije alfabetizacije. Na oblasti je že 14 let, kar se približuje staležu običajnih diktatorčkov, ki se na prestolu zadržujejo večkrat zgolj zaradi domačih ali tujih medijskih sredstev. Pri Chavezu ne morejo niti govoriti o pomanjkanju demokracije, saj je do predsedniških mandatov prišel z volitvami, ki jih še tako pikolovski inšpektorji niso mogli označiti za sleparije. Ob predsedniških je šla v Venezueli v njegovo korist še vrsta krajevnih glasovanj. Ob nekoč izključno trgovskih televizij -skih postajah in tiskanih medijev, ki so bili v službi kapitala in interesov ZDA, razpolaga Venezuela po novem tudi z državno televizijo, ki ne more drugega kot propagirati delo vlade. In Chavez je v Latinski Ameriki zvezda. Ne taka kot je bil nekoč Fidel Castro. Od njega se je pravzaprav učil, kot je ansa Henrique Capriles večkrat povedal. Nedvomno pa so njegova retorika in dejanja prispevala, da se je po vsej južni ameriški celini okrepil revolucionarni, če že ne »guevarski« duh. Hud udarec za Chaveza je bolezen. Že več mesecev se bori proti raku in redno potuje na Kubo, kjer intenzivno zadržujejo napredovanje bolezni. Prav bolezen je tista, ki jo skrajno razkropljena opozicija, sestavljena iz lobijev in cehov, izkorišča v svoji propagandi. Chavezu očitajo celo vrsto neuresničenih obljub in istočasno izpostavljajo, da jih ne bo mogel nikoli uresničiti. Ob velikih socialnih dosežkih je »novodobni Simon Bolivar« moral zabeležiti tudi neuspehe. Njegovo ideološko in politično znanje je skromno. Po nižji stopnji šolanja in vojaški akademiji nima drugega. To pa pomeni, da so njegovi podporni- ansa ki še brez tega in rezultat je teoretsko skrajno pomanjkljiv kader, v katerega sta se vrinili strokovna nesposobnost in žal tudi korupcija. Če so se življenjske razmere izboljšale za najbolj revne, se srednji sloj upira izginjanju ali samo krčenju nekaterih privilegijev, značilnih za družbo usmerjeno izključno v potrošništvo. Da so venezuelske volitve vroča tema, pričajo številni izgredi iz zadnjih dni. Nekaj je bilo celo smrtnih žrtev (na strani opozicije), ker se privrženci Chaveza zavedajo možnosti poraza svojega heroja in so tu pa tam skušali ustrahovati nasprotnike. Na enem zadnjih shodov je protikandidat Henrique Capriles zbral v Cara-casu množico sto tisoč svojih privržencev, mogočna pa je bila tudi udeležba na zborovanjih Chaveza. Napisan je črn scenarij, ki predvideva poraz Chaveza. Analitiki se pri tem sprašujejo, kako se bo obnašala vojska, iz katere je Chavez izšel in jo v letih prečistil z mladimi oficirji socialističnih nazorov. Volili bodo predsednika, ostal pa bo parlament, kjer ima Chavez zanesljivo večino. V rokah »chavistov« so vse pomembne politične in gospodarske ustanove. Na morebiten državni udar, ki bi odstranil hipotetičnega zmagovalca Caprilesa, komaj čakajo v ZDA, da bi lahko odkrito začele gonjo proti vojaški oblasti, kar bi brez dvoma porazno vplivalo na ves proces socialnega osvobajanja v južni Ameriki. Chavezova bolezen bi iz demokratično izvoljenega predsednika naredila tirana, ki se oklepa predsedniškega stolčka. Te želje pa se ne bodo uresničile. Morebiten poraz bo Chavez priznal, v državi pa bi se začel hud spopad, ker ne bodo množice ljudi, ki jim je Chavez dal tudi nekaj več kot samo upanje, hotele izgubiti pridobljenih pravic. Da bo vladanje po morebitnem zatonu Chaveza težko, se zaveda tudi Henrique Capriles. 40-letni odvetnik, ki je bil do pred kratkim guverner pokrajine Miranda, kar je dejansko predmestje Caracasa. Capriles ima vsaj nekaj slovanske krvi. Po materi iz poljsko-ruske družine se namreč piše tudi Radonski. Dejstvo, da je židovskega izvora, bi v Venezueli ne smelo vplivati negativno. Zavedajoč se uspehov, ki jih je v desetletju dosegel Hugo Chavez, se je sam Capriles zavzel za široke načrte predvsem v šolskem resorju. Socialistične volivce je snubil z pohvalami nekdanjemu brazilskemu predsedniku Luli, ki pa ga je gladko zavrnil kot hinavca in Vene-zuelce pozval, naj volijo za Chaveza. Hugo Chavez postaja pri 58 letih ena od ikon južnoameriških političnih sprememb zadnjih let. V politiko je prestopil kot vojaški oficir. Najprej je zelo amatersko organiziral državni udar. Po propadu le-tega so ga kaznovali skoraj samo simbolično. Izkušnja ga je prepričala, da se preizkusi s klasičnimi političnimi metodami. Njegov vzpon je bil hiter in traja že 14 let. V že dolgi dobi se je med vsemi voditelji v južni Ameriki najbolj odločno postavil po robu ameriškemu imperializmu. Veliki mediji so ga skušali na vse načine očrniti. Preveč naj bi prijateljeval z Gadafijem in Iranom. Z nabavami ruskega orožja in letal se je postavil jasno na določeno stran barikade v nastajajoči novi hladni vojni. Kljub močni ofenzivi Caprilesa, ki se ji Chavez zaradi težav z zdravjem ne more enakovredno upirati, prikazujejo javnomnenjske ankete skoraj 10 odstotnih točk prednosti za sedanjega predsednika. Bruno Križman 1 2 Sobota, 6. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Odvetniška zbornica proti priključitvi palmanovskega sodišča Vidmu Gaggiolijev apel politiki: »Odstopimo vsi skupaj!« »Vse stranke parlamenta krive za to sramoto« - Goriško sodišče bi pridobilo 11 sodnikov Silvano Gaggioli in njegova publika s predstavniki oblasti v prvi vrsti bumbaca TRŽIČ - Občina Bo Pin novi odbornik? Mariella Natural napovedala odstop Novi odbornik za okolje tržiške občine naj bi bil arhitekt Gualtiero Pin. Nasledil bo Mariello Natural, ki je že pred meseci napovedala svoj odstop. Tako Pin kakor Naturalova pripadata stranki Italija vrednot, toda Pin se ni vpisal v listo, ki je maja 2011 podprla župansko kandidaturo Silvie Altran in ki je nato vstopila v občinski svet, kjer jo zastopa Claudio Martin. Kot možnega naslednika sedanje okoljske odbornice so Pina omenili na zadnjem srečanju županje s predstavniki Italije vrednot, potem ko je bilo nekajmesečno srečevanje brezplodno. Vse torej kaže, da na odborniško mesto ne bo imenovan Claudio Martin, ki je bil večkrat omenjen kot morebitni naslednik Naturalove; ko bi postal odbornik, bi njegovo svetniško mesto zasedel Bruno Bonetti. Ker o tem ni bilo dogovora, so se odločili za »zunanjo« osebo, ki uživa Martinovo podporo. Odločitev je seveda v rokah županje, ki bo novega odbornika imenovala, ko bo Natura-lova uradno odstopila. Altranova računa, da bo do nadomestitve prišlo v kratkem, saj okoljskih vozlov v Tržiču ne primanjkuje. »Ker nočemo vreči puške v koruzo, smo dvema izvedencema na področju ustavnega prava zaupali nalogo, naj preverita, ali je proti zakonskemu odloku, ki odloča o priključitvi sodišča v Palmanovi videmski sod-niji, možno vložiti priziv. Politične predstavnike pa vabim, naj se skupaj z nami uprejo premoči furlanskih politikov. Če priziv ne bo imel učinka, bodite svobodni ljudje: vsi skupaj odstopimo! Morda bodo takrat v Vidmu opazili, da obstaja tudi goriška pokrajina.« S tem apelom je predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli zaključil svoj dolgi govor in izzval triminutni aplavz zbranih v dvorani UGG, kjer je sinoči potekalo javno srečanje o usodi goriškega sodišča. Gaggioli je navedel tehnične argumente, na podlagi katerih se je zbornica zavzemala za priključitev Palmanove goriškemu sodišču. Prvič je šlo za racionalnejšo in bolj uravnovešeno razdelitev teritorija na posamezna okrožja, tako z vidika površine kot z vidika prebivalcev: pod okrilje goriškega sodišča bi prišlo 255.459 prebivalcev, medtem jih je danes le 139.983, Videm, ki jih ima danes 454.880, pa bi jih imel 418.730. Goriško sodišče, ki je po številu sodnikov in tožilcev zelo podhranjeno, bi pridobilo 11 novih sodnikov in 8 tožilcev, težav za občane pa ne bi bilo, saj je »Červinjan bliže Gorici kot pa Vidmu«. Ob tem je Gaggioli poudaril, da v palači videmskega sodišča ni več prostora za dodatno osebje, v Gorici pa ga je na pretek. Da bi bila priključitev Palmanove Gorici najboljša izbira, sta ocenila tudi višji sodni svet in državno združenje sodnikov, nato pa sta se komisiji poslanske zbornice in senata »popolnoma neosnovano« izrekli za priključitev Vidmu. »Nobena izmed strank parlamenta ni zaščitila goriškega sodišča. Zavračam besede nekaterih, ki izjavljajo, da so bili boljši od drugih, ko dobro vemo, da so vi-demski predstavniki njihove stranke pritiskali na Rim, da bi prišlo do priključitve sodišča iz Palmanove Vidmu. Vsi, od Lige do Demokratske stranke (DS) in Ljudstva svobode so krivi za to sramoto, ki nikakor ne pripomore k učinkovitosti pravosodja,« je zabičal Gaggioli, ki se je nanašal tudi na nekatere politike v dvorani. Med njimi je bil poslanec Alessandro Maran, ki je med razpravo povedal (in s tem povzročil nelagodje dela publike), da se goriški teritorij z župani na čelu ni enako angažiral za okrepitev svojega sodišča, kot se je videmski, vlada pa je na koncu »iskala konsenz krajevne skupnosti«. Udeležence je nagovoril predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki je zatrdil, da je pokrajina pripravljena na bitko, župan Ettore Romoli pa računa predvsem na pravno pot. Na vrsto sta prišla tudi Roberto Antonaz iz SKP - bil je edini deželni svetnik v dvorani - in načelnik DS v občinskem svetu Giuseppe Cingolani, ki je bil kritičen do lastne stranke: »Vstopil sem v DS, ker je to stranka, ki zagovarja enake pravice za vse, žal pa sem spoznal, da v naši deželi stvar poteka drugače. O vsem odločajo razmerja moči.« Prvi del srečanja je spremljala deželna tajnica DS in evroposlanka Debora Serracchiani, ki pa je pred razpravo odšla. (Ale) LIŽERC - Karabinjerji aretirali romunska državljana S plenom nista šla daleč V Trevisu ukradla 150 pnevmatik, vrednih 30.000 evrov, pri cestninski postaji pa so ju čakale sile javnega reda Z bogatim plenom sta nameravala čez mejo, njun beg pa se je zaključil pri cestninski postaji Ližerc. Karabinjerji iz Gradišča so v sredo zjutraj aretirali romunska državljana, ki sta nekaj ur prej v okolici Tre-visa ukradla 150 pnevmatik v skupni vrednosti 30.000 evrov. 26-letni Petre Io-nel Pacala in 33-letni Gheorge Mihai Bordea, ki sta bila aretirana zaradi sodelovanja pri kraji v obtežilnih okoliščinah, bosta na sojenje počakala v goriškem zaporu v Ulici Barzellini, kamor so ju v sredo odvedli karabinjerji. Do aretacije je prišlo v okviru preiskave Agrimotor 2, s katero so karabinjerji iz Gradišča nadaljevali delo, ki so ga začeli v teku leta 2011 s preiskavo Agrimotor. V letošnjem letu so z natančnim preiskovalnim delom skupno aretirali že dvanajst romunskih državljanov, ki so po raznih kmetijah v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu kradli traktorje in druge kmetijske stroje, dodatnih devet, ki so z njimi sodelovali, pa so prijavili. S primerjavo podatkov so karabinjerji v prejšnjih mesecih ugotovili še identiteto nekaterih romunskih tatov, ki so bili s »tolpo traktorjev« povezani, posvečali pa so se predvsem tatvinam pnevmatik za avtomobile z visoko ku-baturo. »Tatovi so vsakič prišli v Italijo z enim avtomobilom in enim večjim furgo-nom, v isti noči pa so obiskali več podjetij. S plenom so nato še isto noč skušali prečkati mejo in pobegniti v Romunijo, kjer so prodajali ukradene pnevmatike. Na po- GORICA Obmejni pas brez urbane proste cone? Vest iz Rima, da je Montijeva vlada v razvojnem odloku izključila obmejni pas FJK iz projektov t.i. urbanih prostih con, je vznemirila krajevne politike. Deželni svetniki Ljudstva svobode Baritussio, Marin in Novelli so takoj naslovili svetniško vprašanje na deželno odbornico za finance. Tovrstne proste cone predvidevajo pomembne davčne olajšave za mala podjetja; vzpostavili naj bi jih na primer v Massa-Carrari in Ventimigli, ki imata iste značilnosti kot Čedad, Gorica, Trbiž in Trst, kjer pa naj bi jih ne bilo. S tem v zvezi je na župana Gorice vložil svetniško vprašanje občinski svetnik Fabio Gentile. G.M. Bordea P.I. Pacala ti proti slovensko-italijanski meji so bili zelo previdni: voznik avtomobila, v katerem ni bilo ukradenega blaga, je sproti obveščal voznika furgona o morebitni prisotnosti sil javnega reda. Voznik furgona je tudi razpolagal s ponarejenimi fakturami, ki naj bi dokazoval, da so pnevmatike zakonito nabavili pri kakem francoskem ali španskem podjetju,« so sporočili s poveljstva karabinjerjev. Ponarejene dokumente sta v sredo okrog 6.30, ko so ju ustavili pri cestninski postaji Ližerc, pokazala tudi Pacala in Bordea, karabinjerji pa jima niso verjeli. Ze v torek so bili namreč obveščeni, da je italijansko mejo prečkal avtomobil, ki ga je uporabljala romunska tolpa, kmalu pa so tudi ugotovili, da je 150 pnevmatik čez noč izginilo iz sedeža podjetja Pneusmarca v Trevisu. Plen so ka-rabinjerji zasegli, tatova pa aretirali. Pacala in Bordea sta bila prijavljena tudi zaradi druge tatvine pnevmatik, do katere je prišlo septembra v okolici Trevisa. (Ale) Zaseženi tovor pnevmatik, ki so bile skupno vredne 30 tisoč evrov Poškodovana lokomotiva bonaventura TRŽIČ - Na tovornem vlaku Motor gorel med vožnjo Sredi včerajšnjega dneva je začel goreti tovorni vlak med vožnjo po železniški progi, ki povezuje tržiško pristanišče in industrijsko cono pri Ližercu z železniško postajo v Tržiču. Da se je iz motorja dvigal dim, sta opazila strojnika v lokomotivi, ki sta se za pomoč nemudoma obrnila na poveljstvo gasilcev. Strojnikoma se ni nič zgodilo, ogenj pa je uničil motor električne lokomotive. Do požara na tovornem vlaku je prišlo včeraj popoldne okrog 14.30. Po vsej verjetnosti ga je povzročilo pregretje motorja. Gasilci so bili na delu eno dobro uro, ko so ogenj obvladali, pa so še zavarovali lokomotivo in tovor, ki ga je vlak prevažal. Na prizorišče so se pripeljali tudi patrulja tržiškega policijskega komisariata in mestni redarji. Požar ni oviral rednega železniškega prometa, saj se je vzplamtel, ko je s proge Trst-Benetke vlak že zavil na posebni tir, ki vodi proti tržiškemu pristanišču. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 6. oktobra 2012 13 SOVODNJE - »Living fountains« v čezmejnem prostoru Obnavljajo vodnjake in kale in oživljajo spomin V Rupi vodnjak že obnovljen, prihodnji teden dela v Gabrjah - V Mirnu končujejo, na potezi Doberdob Rupenski vodnjak je že doživel lepotilni poseg bumbaca Gabrski ga še čaka V drugi polovici septembra so tudi na ozemlju sovodenjske občine začeli izvajati dela, ki so predvidena v evropskem projektu »Living fountains - Oživljanje vodnjakov in kalov v čezmejnem območju«. Vodilni partner pri projektu, ki je skupno vreden kar 904.699 evrov, je občina Mi-ren-Kostanjevica, ostali partnerji pa so -ob občini občine Sovodnje ob Soči - še občine Šempeter-Vrtojba, Nova Gorica in Portomaggiore, Turistična zveza iz Nove Gorice, Večstopenjska šola Doberdob, osnovne šole iz Mirna, Šempetra in Branika ter tržiški kulturni konzorcij. Namen projekta je ohraniti krajino in dediščino vodnjakov in kalov, na katerih so nekoč napajali živino. Zbiralnike za vodo bodo obnovili kot spomenike kulturne dediščine, ob tem pa bodo oživili tudi zgodovinsko dogajanje, ki je z njimi povezano. Aktivnosti obsegajo obnovo izbranih vodnjakov in kalov (skupno jih je več kot 30), zbiranje gradiva o zgodovini vodnjakov z definiranjem vodnih učnih poti, organizacijo prireditev ob vodnjakih ter promocijo, vključno z označevanjem vodnjakov in opredelitvijo Poti vodnjakov. V okviru projekta, ki se bo zaključil novembra 2013, je predvidena tudi izdelava spletne strani. Levji delež naložbe za projekt, ki je zaživel v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, prispeva Evropska unija (85 odstotkov), deset odstotkov državi, ostalo pa občine. Letos poleti se je del lotila mirenska občina, ki je v projekt vključila obnovo vodnjakov v Kostanjevici na Krasu, Temnici, Koritih na Krasu in Biljah, obnovo zbiralnikov vode in kala v Lokvici ter vodnjaka v Orehovljah in kala v Novi vasi. Dela so se kot rečeno že začela tudi v sovo-denjski občini, kjer bodo z 61.920 evri na novo zgradili vodnjaka v Ulici Jakil v Rupi in na Trgu Svobode v Gabrjah (uporabili bodo kraški kamen), očistili vodnjak na dvorišču osnovne šole Butkovič v So- vodnjah in ovrednotili kal na Vrhu. »V Ru-pi smo z deli že zaključili, med tem pa smo začeli s čiščenjem vodnjaka na dvorišču šole Butkovič. Pripravljalna dela so stekla tudi na Vrhu, kjer je bilo treba odstraniti topola, ki sta rasla v kalu. Drevesi bosta nadomeščeni z novima,« so sporočili s tehničnega urada sovodenjske občine in pristavili, da se bodo dela v Gabrjah začela prihodnji teden. V Gabrjah in Rupi bodo obnovili talne oznake na cestišču, ob bumbaca kalu na Vrhu in na dvorišču šole Butko-vič pa bodo postavili klopi. Na območju doberdobske občine bodo v okviru projekta obnovili stari vaški vodnjak »pr' u'rnotu« v Jamljah, vodnjak pri Palkišču, dva kala pri Mikolih, vodnjak in kal pri Vižintinih ter kal na Poljanah. V novogoriški občini bodo uredili dva vodnjaka in kal v Podlakah ter vodnjake v Grgarskih Ravnah, Preserjah in v Šempa-su. Vrtojbi bodo oživili štiri vodnjake. (Ale) JUTRI NA BRESTOVCU Slovesno odprtje zgodovinske poti Sovodenjska občina prireja tri dogodke, s katerimi bo obeležila zaključek obnovitvenih del, v okviru katerih je ovrednotila strelske jarke in kaverne iz časa prve svetovne vojne na Brestovcu. Osrednja slovesnost bo jutri, 7. oktobra, ko bo potekalo odprtje Zgodovinske poti. Udeleženci se bodo zbrali ob 10. uri pred centrom Danica na Vrhu, od koder bodo ob 10.30 krenili proti Brestovcu, kjer se bo ob 11. uri (in ob vsakem vremenu) začela slovesnost. Ob pozdravih predstavnikov oblasti je predvidena kulturna točka v izvedbi ženske vokalne skupine Danica in društva Dreizehn-Dreizhen. Drugi dogodek bo 9. oktobra ob 20.30 v centru Danica, kjer bodo predstavili knjigo »La memoria del Brestovec-Spomin Brestovca«, ki je nastala v okviru projekta in jo je napisal Mitja Juren. Tretji dogodek bo 10. oktobra v pokrajinski galeriji v Ulici Diaz v Gorici, kjer bodo ob 18. uri odprli razstavo projektov za ovrednotenje ostalin na Brestovcu. Razstavo, ki bo na ogled do 19. oktobra, bo predstavil arhitekt Diego Kuzmin. PILONOVA GALERIJA Arhitekt tudi risar V ajdovski Pilonovi galeriji so sinoči odprli razstavo arhitekturnih risb Jerneja Kraigherja. Arhitekt in urbanist predstavlja pregled 40-letne risarske ustvarjalnosti. Na ogled so risbe, skice in pasteli. Kraigher je dela že večkrat razstavljal s skupino Arhitekt v risbi. Skupina je od leta 1973 pripravila štiri razstave, zadnjo, na kateri so sodelovali Lojze Drašler, Marko Mušič, Marjan Ocvirk in Janez Suhadolc, leta 2005, so sporočili iz galerije. Razstava v Pilonovi galeriji prikazuje različne pristope k arhitekturni risbi. Prvi sklop predstavljajo risbe in skice, ki so bile osnova za Kraigherjeve arhitekturne in urbanistične projekte. V drugi sklop sodijo dela, ki presegajo arhitekturne risbe in preraščajo v samostojna umetniška dela. Avtor s hitrimi, krokijskimi skicami beleži trenutno razpoloženje na potovanjih ter raziskuje že obstoječo arhitekturo - strukturo oblik in prostora, stavbne proporce ter povezanost arhitekture in naravnega okolja, ki je pomemben vidik arhitekturnega načrtovanja. Posebno poglavje v Kraigherjevem risarskem opusu predstavljajo pasteli, na katerih so motivi poenostavljeni v preproste geometrijske oblike, ki razkrivajo avtorjev primarno arhitekturni risarski pristop oziroma konstrukcijsko zasnovo risbe. Skupni imenovalec vseh njegovih del je hitra in spontana, vendar zelo natančna risarska poteza, v kateri so zgoščene tako vidne forme kot tudi avtorjeva osebna spoznanja o logiki prostora, svetlobi, naravi in kulturi. Ob razstavi, ki bo na ogled do 28. oktobra, je izšel tudi katalog z besedilom kustosinje Nataše Kovšca. MIREN - Muzej in tovarna odpirata vrata obiskovalcem Že sto let izdelujejo čevlje Čevljarstvo daje kruh že tretji generaciji v družini Petejanovih - Lastne modele tržijo pod lastnimi blagovnimi znamkami Šivalni stroj za čevlje foto k.m. GORICA - Nedokončani pločniki Obnova Ulice Diaz poteka pospešeno Gradbišče je bilo več mesecev zapuščeno, ob nalivih pločniki kot bazeni V Ulici Diaz pospešeno potekajo obnovitvena dela, s katerimi je podjetje Pes-sot po dolgem premoru ponovno začelo sredi septembra. Podjetje je lani zaradi nesporazumov z občino zapustilo gradbišče, ne da bi pred tem pretlakovalo pločnike, ki jih je začelo graditi aprila 2011. Le-ti so se zaradi tega ob vsakem nalivu napolnili z deževnico, kar je pešce prisililo, da so hodili po cestišču, kar seveda ni najbolj varno. Delavci so se poleti najprej vrnili na križišče med ulicama San Michele in Carso v Štan-drežu, ki je bilo prav tako nedokončano, septembra pa so se ponovno pojavili tudi v Ulici Diaz. Pričakovati je, da bo ulica v do-glednem času dobila svoj dokončni videz. Delavci v Ulici Diaz bumbaca Ker je letošnji praznik občine Miren-Kostanjevica posvečen 90-letnici nogometa in čevljarstva v Mirnu, je v nizu prazničnih prireditev predviden tudi današnji dan odprtih vrat tamkajšnje tovarne obutve Ciciban in muzeja čevljarstva. Tovarno si je mogoče ogledati med 14. in 16.30, muzej pa med 13. in 17. uro. Slednjega je pred štirimi leti zasnoval čevljarski mojster Pavel Petejan ob pomoči Čevljarskega društva Miren 1904. Čevljarski muzej je posvečen več kot stoletni tradiciji izdelovanja čevljev v Mir-nu. S postavitvijo stalne zbirke orodja in strojev, ki so jih nekdaj pri delu uporabljali čevljarji in usnjarji, je mirenskim šoštar-jem postavljen lep in zanimiv pomnik. Eksponate zanj je Pavel Petejan zbiral več let, veliko so mu pri tem pripomogli tudi člani pred petimi leti ustanovljenega že omenjenega društva. Obiskovalci muzeja, ki je prostor našel v kletnih prostorih nekdanje občinske stavbe, si v osrednjem prostoru lahko ogledajo, kako je potekala ročna izdelava čevljev, predprostor pa je delno posvečen tudi predstavitvi dela usnjarjev. Na stenah so fotografije, na katerih je prikazano ročno strojenje kož, ob njih visi orodje, ki je nekoč služilo mojstrom tega poklica. Najstarejši stroji za izdelovanje čevljev, ki jih premore muzej, so bili izdelani okoli leta 1900. Na stenah muzeja poleg raznega orodja visijo tudi črno-bele fotografije mirenskih šoštarjev, pred dobrimi stoti- Čevljarski mojster Pavel Petejan, na njegovo pobudo je nastal mirenski muzej fotok.m. mi leti je namreč imela skoraj vsaka hiša v Mirnu čevljarja. Nekateri so se kasneje, leta 1947 združili v prvo čevljarsko zadrugo v tedanji Jugoslaviji. V osrednjem prostoru muzeja obiskovalec najprej opazi delovno mizo, za njim pa lutko čevljarja v naravni velikosti, in v drži, kot da zabija žeblje v podplat čevlja. Okrog njega so razstavljena čevljarska šila, kladiva, kopita, na bližnjih policah pa čevlji izdelani na star način. Čevljarstvo daje kruh že tretji generaciji v družini Petejanovih. Pred mojstrom Pavlom je čevlje izdeloval že njegov oče, za njim so obrt prevzeli trije sinovi. Leta 1953 je tedaj 23-letni Pavel dobil lastno obrtno dovoljenje in začel z izdelovanjem delovnih čevljev, kasneje pa se je preusmeril v izdelavo otroških čeveljčkov, ki jih ni bilo na trgu. V začetku jih še niso lepili, ampak so podplate zabijali z lesenimi žebljički. Leta 1956 se je oženil z izvoljenko Tonči in tudi ona je začela delati v njegovi delavnici, ki jo je uredil ob novem domu. Ko v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja časi niso bili več naklonjeni zasebnemu obrtni-šttvu, so zaradi novih predpisov morali odpustiti polovico od desetih delavce in serijska izdelava čeveljcev ni bila več mogoča. Petejanovi so nato začeli z izdelovanjem ortopedskih čevljev za različno obolele otroške nogice. Domača delavnica je kmalu postala premajhna in ob stečaju miren-skega podjetja Ciciban so Petejanovi kupili njegove prostore. Leta 1994 so ustanovili podjetje Afit in v tovarni Ciciban-Petejan začeli z dvanajstimi zaposlenimi, odločili so se izdelovati lastne modele in jih tržiti pod lastnimi blagovnimi znamkami. Katja Munih 14 Sobota, 6. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Vsako leto na Goriškem tri do sedem primerov tuberkoloze Delavec zbolel za jetiko »Ni razlogov za alarm« Pod nadzorom 53 oseb iz bolnikovega družinskega in službenega kroga Že nekaj tednov se je v Tržiču širil glas, da je bilo v podjetju, ki je v podizva-jalskem razmerju z veliko krajevno družbo, ugotovljenih nekaj primerov obolelih za jetiko oz. tuberkolozo. »Ni razlogov za alarm,« z jasnimi besedami zatrjuje direktor oddelka za higieno in javno zdravstvo pri goriškem zdravstvenem podjetju Lui-gi Donatoni. Z ravno tako jasnimi besedami je zdravnik potrdil, da so ugotovili en primer za jetiko obolele osebe. Gre za delavca, zaposlenega pri podjetju, ki posluje na Tržiškem. Po ugotovitvi bolezni so - kakor določa sanitarni protokol - podvrgli nadzoru 53 oseb iz njegovega družinskega in službenega kroga. Čeprav vir okužbe ni bil ugotovljen, »je stanje pod nadzorom in je vsak alarm odveč,« pravi Donatoni in dodaja: »Tudi v primerih jetike zagotavljamo učinkovito oskrbo. S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem je bolezen popolnoma ozdravljiva.« Ko so v Tržiču ugotovili bolezen, so obveznim pregledom podvrgli bolnikove svojce, znance in službene kolege. »V nekaterih primerih je bil test pozitiven, kar še ne pomeni, da je oseba zbolela za jetiko,« opozarja Donatoni. Potrebno je razlikovati med okužbo in boleznijo, a tudi v primeru bolezni ni rečeno, da je ta nalezljiva. Veliko večja verjetnost za okužbo obstaja ob ponavljajočem se stiku. Bolezen se prenaša z vdihavanjem okuženega zraka, kar se lahko zgodi pri kašljanju, kihanju, glasnem govorjenju ali petju okuženih. Če je obrambni mehanizem oslabljen in ne zaustavi širjenja bacilov tuberkuloze v telesu, človek zboli. Običajno se bolezen ne razvije takoj po okužbi; okuženi zboli šele po preteku od poldrugega leta do treh let po okužbi, približno polovica okuženih pa zboli šele po več letih. Navadno sicer zboli le deset odstotkov okuženih. Na ozemlju goriške pokrajine ni veliko primerov obolelosti za jetiko in nikakor nismo priča njihovemu porastu, zagotavlja zdravnik. Vsako leto ugotovijo na Goriškem tri do sedem primerov jetike, večinoma pljučno obliko bolezni. Ta pa lahko prizadene tudi druge organe, na primer kosti, jajčnike, bezgavke. »V ambulantah službe za preventivo tako v Gorici kot v Tržiču zagotavljamo kontrole, ki nam omogočijo, da ugotovimo vir okužbe, predvsem pa da preprečimo njeno širjenje. Če odkrijemo težke primere bolezni, potem bolnika napotimo v oddelek za nalezljive bolezni v Trstu, kjer bo podvržen specifičnemu zdravljenju,« razlaga Donatoni. V primeru tržiškega bolnika, ki je na zdravljenju, bodo redno opravljali kontrole na osebah, ki so bile zaradi stika z njim izpostavljene okužbi. Prav vse bodo čez dva meseca ponovno podvrgli analizam, ki naj bi pokazale, če je prišlo do okužbe. V Italiji beležijo danes 9 primerov bolezni na 100 tisoč prebivalcev; v deželi FJK je njihovo število malenkost nižje: 8,8. Število bolnikov pa poskoči med priseljenci: 50 bolnikov na 100 tisoč priseljenih ljudi. V kliniki za nalezljive bolezni iz Vidma ve- do povedati, da je polovica pacientov z je-tiko v naši deželi italijanskih državljanov, v ostalih primerih gre za državljane zlasti vzhodno-evropskih držav - Romunije, Srbije, Hrvaške, Rusije in Ukrajine ... V Sloveniji zboli za tuberkulozo manj kot 20 bolnikov na leto. Italijanski bolniki so večinoma osebe s sedemdesetimi leti in več, ki so zbolele zaradi oslabljenega obrambnega si- stema. »Cepljenja proti jetiki med prebivalstvom Italije ne izvajamo že skoraj petnajst let. Predvideno je samo za zdravstveno osebje, ki je v stiku z bolniki. Naša dolžnost je zato, da smo na preži in da zagotovimo temeljite analize v vseh primerih, ko spričo simptomov bolezni na dihalih so osnovne terapije neučinkovite,« zaključuje zdravnik Luigi Donatoni. Nadzor nad okužbami izvajajo v ambulantah službe za preventivo; s pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem je jetika ozdravljiva bonaventura GORICA »Krst« športnega liceja Včeraj je bila uradna ceremonija ob začetku dejavnosti športnega liceja, ki so ga odprli v okviru licejskega pola Pao-lino dAquileia v Semeniški ulici v Gorici. Trak so prerezali ob udeležbi župana Ettoreja Romolija, pokrajinske odbornice Sare Vito in nadškofijskega predstavnika Adelchija Cabassa. Uradno poimenovanje šole se glasi Znanstveni licej - Opcija uporabnih znanosti s športnim projektov, v prvi letnik pa se je vpisalo 28 dijakov. Ravnatelj Giorgio Giordani je izpostavil moralne vrednote športa (trud, lojalnost, zdrava tekmovalnost, nagrajevanje zaslug ...), deželni predsednik olimpijskega komiteja Coni Emilio Felluga pa je navdušeno izjavil, da smo končno priča integraciji šole in športa z namenom celostne vzgoje človeka. Sledil je prerez traku, ki so mu sledile čestitke pokrajinskega predsednika Conija Giorgia Brandolina. Med prisotnimi so bili tudi mnogi predstavniki krajevnega športa, docentov gibalnih ved in zveze športnih zdravnikov. Novi licej lahko računa namreč na okrog dvajset krajevnih organizacij in združenj, ki mu bodo zagotavljali oporo pri učnih programih. PSE stranka brez meja V ljudskem domu v Gradišču (na Trgu Unita 6) bo danes ob 17. uri okrogla miza z naslovom »PSE: stranka brez meja za Evropo brez meja«. Prireja jo deželna sekcija Evropske socialistične stranke. Po uvodnem nagovoru koordinatorja deželne sekcije Marca Brandolina in pozdravih avstrijske in slovenske delegacije bosta spregovorila poslanca Giovanni Crema in Giorgio Rossetti, zaključke pa bo potegnil Franco Giunchi, deželni tajnik PSI. Ponarejena bankovca V četrtek je neznanec na bencinskem servisu v Goriških Brdih unovčil ponarejeni bankovec za 20 evrov. Prav tako je neznanec ponarejeni bankovec za 20 evrov unovčil na bencinskem servisu v Rožni Dolini z namenom, da ga spravi v obtok kot pravega. Čaka ga kazenska ovadba. (km) Zgodovina združenja UGG Inštitut za socialno in versko zgodovino prireja danes ob 16. uri v telovadnici na Trgu Battisti v Gorici predavanje o zgodovini športnega združenja Unio-ne Ginnastica Goriziana, ustanovljenega leta 1869. Spregovorila bosta Liliana Mlakar in arhivist Luca Olivo, ki bo ponudil na ogled stare listine. Tekmovali bodo zidarji Na goriškem sedežu zveze Formedil v Sve-togorski ulici 131/42 bo danes med 8.30 in 13.30 tekmovalo osem ekip gojencev gradbenih šol iz dežele FJK. Najboljši bodo šli na državni finale. Prijave škode v Novi Gorici Tudi novogoriška mestna občina je začela z zbiranjem prijav škode zaradi posledic suše v letošnjem letu. Upoštevali bodo prijave, ki bodo prispele na naslov občine do 15. oktobra letos. (km) PEVMA - Opozorila zalegla, odbornik končno na obisku Še korak bliže odprtju parkirišča ob vrtcu, društva želijo upravljati pevmsko središče Pri usposabljanju parkirišča ob otroškem vrtcu v Pevmi je bil narejen korak dlje. Po zabetoniranju talne vstopne rampe so prebili zid, ki ločuje parkirišče od dvorišča vrtca. Poverjeno podjetje je namestilo tudi železna vrata, tako da bi moral biti toliko pričakovani objekt v kratkem predan namenu. Kot so nam povedali delavci, osebje vrtca in Arturo Bressan, ki je odgovoren za varnost pri ravnateljstvu, bo potrebno urediti še nekaj malenkosti v zvezi z odpiranjem in zapiranjem vrat, ki bodo postala stranski vhod v varstveni objekt. Tudi pri jahalni šoli, ki meji na vrtec in na novo parkirišče, so se aktivirali in začeli nameščati ogradno mrežo, ki bo preprečila, da bi se ponoči po parkirišču potepali merjasci. To se redno dogaja po Pevmi, Oslavju, Podgori in drugih krajih na desnem bregu Soče. Po večkratnih posegih občinskih svetnikov, ki so opozarjali mestno upravo na potrebe in nedorečenosti v vaseh, ki so še do pred nekaj meseci bile glavna skrb danes ukinjenega Krajevnega sveta, so se ne- kateri odborniki le odzvali. Prvi se je prikazal občinski odbornik Alessandro Vas-cotto, ki je zadolžen za šport in pokopališča. Obiskal je Pevmo in v Štmaver, kjer si je ob spremstvu predsednika novonastalega Združenja Krajevna skupnost, Lovrenca Persoglie, ogledal obe pokopališči in kul-turno-športno središče v Pevmi. Seznanil se je z odprtimi vprašanji, ki so bila na dnevnem redu domala vseh sej nekdanjega Krajevnega sveta. Poleg prostorske stiske, ki je pereča na obeh pokopališčih, ga je zanimala tudi usoda starih nagrobnih kamnov, ki imajo zgodovinsko vrednost. Prevečkrat se je namreč zgodilo, da so pri prekopavanjih grobov nepoučeni delavci uničili tudi nagrobnike pokojnih, ki so imeli zasluge za družbeno in kulturno rast kraja. Med obiskom kulturno-športnega središča v Pev-mi pa so mu posredovali željo, da bi objekt še naprej služil krajevnim društvom, ki bi tudi skrbela za njegovo upravljanje. Združenje Krajevna skupnost bo spremljalo razvoj dogodkov in še naprej opozarjalo na nerešene vozle. (vip) Nameščanje železnih vrat ob vrtcu foto vip NOVA GORICA - Ministrstvo bo v kratkem prejelo občinsko soglasje Razbita kabina bo odstranjena Zanemarjeni mejni prehod na Erjavčevi znova urejen - Komunala ukrepala po županovem posredovanju - Prvi so se zgražali tam živeči ljudje Na Erjavčevi so počistili k.m. Solkanska kabina še vedno stoji k.m. Na mejnih prehodih Erjavčeva in Solkan, ki smo ju pred kratkim izpostavili kot črni točki zaradi zanemarjenosti in nevz-drževanosti, se vendarle stvari premikajo na bolje. Mejni prehod Erjavčeva je sedaj očiščen, nič več ni sledi o prepolnem košu za smeti in odpadkih, ki so bili raztreseni okrog njega, ne o gnijočih sadežih in vejah na tleh. Še deske, ki so bile malomarno prislonjene na nekdanji mejni objekt obmejnih organov, so izginile. Kot zagotavljajo na novogoriški mestni občini, bo v kratkem odstranjena tudi razbita kabina na mejnem prehodu Solkan. Pred slabim mesecem dni smo na pobudo bralcev postali pozorni na oba mejna prehoda. Vstopni točki v državo sta bili vse prej kot zgledno urejeni. Poleg že opisanega stanja na Erjavčevi smo se zgražali tudi nad razbito kabino na mejnem prehodu Solkan. Takšna je vse odkar se je konec julija vanjo zaletel vinjen voznik iz Italije. Z nje še vedno visijo kosi razbitega stekla, v notranjosti je še vedno nekaj razbitega pohištva. Ko smo o obeh zadevah spraševali na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, ki je odgovorno za upravljanje in vzdrževanje nekdanjih mejnih prehodov, smo dobili odgovor, da »ker gre za opuščena mejna prehoda, ki sta namenjena odtujitvi, prenosu lastništva ali oddajanju nepremičnine in zaradi pomanjkanja oz. omejenih finančnih sredstev ministrstvo za pravosodje in javno upravo nima sklenjenih nobenih vzdrževal- nih pogodb«. Pa tudi, da o prometni nesreči v Solkanu niso bili obveščeni ter da bodo po izvedenem ogledu v dogovoru z občino ustrezno in v okviru pristojnosti ukrepali. Na Erjavčevi je kmalu ukrepal kar župan Matej Arčon, ki je preko ustreznih občinskih služb poklical novogoriško Komunalo in naročil čiščenje. Ob poizvedovanju na občini glede Solkana pa smo dobili pojasnilo, da je občina lastnik parcele, ministrstvo pa kabine ter da so postopki za njeno odstranitev že stekli. Prav v tem tednu so z ministrstva dobili dopis, v katerem je poziv k izdaji soglasja za odstranitev kabine. »Soglasje bomo ministrstvu poslali v naslednjih dneh,« so zatrdili na občinskem oddelku za okolje in prostor. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 6. oktobra 2012 1 5 GORICA - Nocoj v deželnem avditoriju Ararad Khatchikian bo pripovedoval in pel Svoje pse in opremo bo jutri prikazal v Coroninijevem parku Svetovno znani tekmovalec pasjih vpreg in inštruktor mednarodne »sled-dog-mushing« šole (za uporabo tekaških sani na pasjo vprego) Ararad Khatchikian, ki je armenskega rodu, a je od otroštva daljši čas živel v Gorici in tu dal duška svoji ustvarjalnosti, bo nocoj ob 20.30 nastopil v deželnem avditoriju v Ulici Roma. Na vsem odprtem srečanju bo govoril o svojih podvigih s pasjo vprego, pripoved pa bo prepletal z glasbo in s petjem, saj je obenem odličen kitarist in skladatelj. Prikazal bo tudi odlomke iz filmov, ki jih je posnel na svojih turah. Jutri od 10. ure dalje bo v park dvorca Coronini na Vialu pripeljal svoje pse, razstavil bo opremo, ki jo je uporabil na odpravah in ponudil možnost, da se vsakdo preizkusi v »dog trekkingu«. Ararad Khatchikian CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. H Šolske vesti MALI VESELJAKI slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel vabijo otroke med 5. in 7. letom starosti, ki jim je všeč petje, da se jim pridružijo na prvi vaji, ki bo danes, 6. oktobra, od 14. do 15. ure na sedežu društva Hrast v Doberdobu; informacije po tel. 333-8560337 (Mateja). M Izleti ¿I Čestitke Danes se naša predsednica sreča z Abrahamom. Vse najboljše ji želita zbor Starši Ensamble in združenje staršev Romjan. B Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO Prostor prodam za 1300 evrov; tel. 3355387249. V ŠTANDREŽU dajamo v najem opremljeno stanovanje z eno spalno sobo, kuhinjo in kopalnico; tel. 048121058. ~M Koncerti LETNIKI 1962 z goriške pokrajine prirejajo 20. oktobra izlet na Brione; informacije in vpisovanje po tel. 3336620170 (Bernarda), 320-4109538 (Rudi) in 339-7047196 (Boris). AVTOBUSNI IZLETI V SKLOPU NIZA »KNJIGA OB 18.03«: na trgu pred železniško postajo danes, 6. oktobra, ob 10.03 z naslovom »I piedi sul Friuli. Viaggio tra lune, borghi e storie di-menticate«, vodil bo Mauro Daltin, odlomke bo prebiral Claudio Moret-ti; informacije in rezervacije po tel. 342-5542360. DRUŽENJE OB KOSTANJU v organizaciji SPDG bo v nedeljo, 14. oktobra, pri Štekarjevih v Števerjanu od 12. ure do mraka, v jutranjih urah pa planinci prirejajo netekmovalno kolesarsko vožnjo (za gorske kolesarje) po Brdih in tudi družinski pohod. Prireditev bo, tako napovedujejo, ob vsakem vremenu. Zbirališče pri športni palači v Podgori ob 9.45, start ob 10. uri. Kam po bencin Danes bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK SHELL - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 10. oktobra, ob 20.15 koncert z naslovom »Pesmi Me-diterana«. Pela bo Klarisa Jovanovic, na klasično kitaro bo igral Luka Ro-pret; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. »POMLADANSKA PARADA« bo uprizorjena v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 12. oktobra, ob 20.30. Opereto v dveh dejanjih avstrijskega skladatelja Roberta Stolza za soliste, igralce, baletke, otroški in mešani zbor, godbo ter orkester bo dirigiral Hilarij Lavrenčič, režiser je Jože Hrovat. Ponovitve bodo v soboto, 13. oktobra, ob 20.30, v četrtek, 18. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. oktobra, ob 16.30. Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici vsak dan med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro (tel. 0481531445, kcl.bratuz@libero.it). KONCERT »LED ZEPPELIN - CELEBRATION DAY« bodo predvajali v tržiškem Kinemaxu istočasno s ki-nodvoranami celega sveta v sredo, 17. oktobra, med 18. in 21. uro; rezervacije po tel. 0481-712020. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 7. oktobra, ob 17. uri »Veš, da te ne slišim, če teče voda« (Robert Anderson) in »Obisk v gledališču« (Karl Valentin), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova; med 11. in 12. uro in eno uro pred predstavo prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedežev; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI G RA D«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 6. oktobra, ob 20.30 »Mandragola« (Nicolo Machiavelli), nastopa gledališka skupina Al castello iz Foligna; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 6. oktobra, ob 20. uri (Eduardo De Filippo) »Filumena Marturano«; 11. in 12. oktobra ob 20. uri (Vesna Milek, Svetla-na Slapšak, Dušan Jovanovic) »Krojači sveta - Funeral Fashion Show«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 -22.00 »Ted«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 -22.10 »Reality«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »L'era glaciale 4: conti-nenti alla deriva«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Ted«. Dvorana 3: 17.00 - 18.50 - 21.00 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva« (digital 3D). Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Un giorno speciale«. Dvorana 5: 18.00 »Resident Evil: Retribution«; 20.00 - 22.15 »Reality«. fi Razstave KULTURNI KROŽEK G. MAZZINI EN- DAS iz Tržiča prireja danes, 6. oktobra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Furlani, Grandesso, Pillon, Spanghero« v galeriji Antiche Mura, Ul. F.lli Rosselli v Tržiču; na ogled bo do 11. oktobra ob delavnikih 10.0012.00, 16.30-18.30, ob praznikih 10.00-12.00. KULTURNO ZDRUŽENJE SLIKARSKI NATEČAJ DARIO MULITSCH prireja danes, 6. oktobra, ob 17.30 v palači Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra 14 v Gorici odprtje in nagrajevanje mednarodnega slikarskega natečaja Dario Mulitsch; razstava bo na ogled do 16. oktobra od torka do sobote 10.00-13.00, 14.0019.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.0020.00. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo v nedeljo, 7. oktobra, vstop prost v Pinakoteko v palači At-tems Petzenstein na Trgu De Amicis 2 v Gorici (10.00-17.00), možen bo tudi brezplačni ogled arheološke zbirke, muzeja prve svetovne vojne ter muzeja mode in umetne obrti v Grajskem naselju 13 (9.00-19.00); informacije po tel. 0481-530382. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava z naslovom »Privatna soba« umetnice Taše Turk; do 20. oktobra 9.00-12.30, 15.30-19.00. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. V MEDEART GALLERY v Palači della Torre na oširku Godeassi 1/1 v Medei je na ogled fotografska razstava »9 fotografie per Medea« Maura Paviottija; do 25. oktobra ob četrtkih 17.00-19.00. Ü3 Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ vabi od oktobra 2012 do marca 2013 v bralni krožek za odrasle člane, nečlane in simpati-zerje: vsak četrtek bodo na sedežu društva prebirali in komentirali slovenske časopise in revije. Društvo bo poskrbelo tudi za dobro počutje članov: ponedeljek plavanje v bazenu, sreda telovadba, petek hoja; informacije po tel. 0481-474191. KRUT obvešča, da bo od oktobra do decembra pisarna na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici odprta ob četrtkih med 9. in 12. uro (tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it.). SPDG obvešča, da poteka redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; informacije Aldo Bauzon. SPREMEMBA DATUMA ZA GRADEŽ: KRUT obvešča, da bo jesenski ciklus vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu potekal ob torkih in ne več ob sredah. Urniki ostajajo nespremenjeni; informacije v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. V DIJAŠKEM DOMU V AJDOVŠČINI uresničujejo dijakinje in dijaki projekt »Re-Akcija«, barvitega obnavljanja dotrajane opreme mladinske sobe z ustvarjalko Petro Doljak. V duhu upo- rabe starega in zavrženega zbirajo stare jeanse in podobno blago iz katerega bodo nastale nove prevleke; informacije po tel. 03865-3664126 (Tina Vrčon) in 003840-332990 (Petra Doljak). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe) od 17. novembra: sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.0021.00, z 12. oktobrom ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Prva, brezplačna poskusna vadba trebušnih plesov bo v torek, 9. oktobra, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI sporoča zmagovite številke dobrodelne loterije, ki so jih izžrebali v soboto, 8. septembra: 1. nagrada (listek št. 5345) potovanje v evropsko prestolnico; 2. (št. 2184) prenosni računalnik hp Compad; 3. (št. 2344) tablični računalnik Arnova; 4. (št. 3780) TVC Asano 22" LED; 5. (št. 0795) DVD + prenosni TV Philips; 6. (št. 1732) aparat za pripravo kave; 7. (št. 4107) prenosni telefon; 8. (št. 5171) kuhinjski robot MDA; nagrade so na razpolago na sedežu v Tržiču v Ul. Valentinis 84, tel. 0481-798098 do 9. oktobra. AŠZ MLADOST vabi na občni zbor v petek, 12. oktobra, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v prostorih sedeža društva Jezero v Rimski ul. 26 v Doberdobu. AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na sprostilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). 0 Prireditve V LOKALU WINE CAFFE' na Travniku 37 v Gorici poteka vsako nedeljo ob 12. uri javno prebiranje člankov Die-ga Kuzmina, ki so bili objavljeni v rubriki »Punti di vista« dnevnika Il Piccolo. Prebiral jih bo Pierluigi Pintar. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 13. oktobra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. PRAZNIK ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE V PODGORI bo v nedeljo, 7. oktobra: ob 8.30 rožni venec, ob 9. uri maša, ob 14.30 rožni venec, ob 15. uri bogoslužje božje besede, ob 15.20 procesija po vasi. Sodelujejo PD Pod-gora, MePZ Podgora in rekreacijsko društvo Calvario. LOKANDA DEVETAK v sodelovanju s sovodenjskimi krvodajalci prireja v ponedeljek, 8. oktobra, ob 20.15 v svojih prostorih na Vrhu 13. dobrodelni večer z naslovom »Težka izguba naj lajša tegobe«. Ivo Jevnikar bo spregovoril o izdaji treh knjig pisatelja Alojza Rebule v italijanskem jeziku, časnikarka Erika Jazbar se bo pogovorila s prevajalko Martino Clerici iz Cimolaisa, ki je v italijanski jezik prevedla Rebulov »Nokturno za Primorsko« in več del slovenskih avtorjev. Nastopil bo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela. Izkupiček večera bodo namenili onkološkem oddelku CRO iz Aviana. ČETRTKOVA PREDAVANJA O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 11. oktobra ob 20.30 »Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«, 18. oktobra ob 20.30 »Kako se Rudolf in Milka ob 50. obletnici poroke. Mnogo sreče iti veselili dni vama želijo Igor, Tanja, ¡Vlassimo, Martina in David izogniti nezgodam na domu« in 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanja bodo potekala v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. »KINO IN RADIO, MED NOSTALGIJO IN UPOROM« je naslov ciklusa srečanj in projekcij v organizaciji združenja Hiša filma, ki bodo potekala ob četrtkih v mesecu oktobru v Gorici: v četrtek, 11. oktobra, ob 17.30 predavanje direktorja radia Base Popolare Network Francesca Gasperetta v pokrajinski mediateki na Travniku; ob 20.30 v goriškem Kinemaxu projekcija filma »The boat that rocked« (Richard Curtis). KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTANDREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Renata Podberšiča z naslovom »Verujem! Veruješ?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v četrtek, 11. oktobra, ob 20. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA in goriško zdravstveno podjetje v sodelovanju z občino Doberdob prirejata v četrtek, 11. oktobra, ob 20. uri v župnijski dvorani v Doberdobu predavanje zdravnikov goriškega zdravstvenega podjetja na temo »Preventiva rakastih obolenj na črevesju in dojkah«. Sodelovali bodo anatom in patolog Antonio Colonna, kirurg Giuseppe Stacul ter odgovoren na oddelku za endoskopijo Alessandro Giurissa. JAMARSKI KLUB KRAŠKI KRTI prireja praznovanje ob 40-letnici ustanovitve v soboto, 13. oktobra, od 11. ure dalje na sedežu kluba na Vrhu. Ob priložnosti bodo odprli razstavo o delovanju kluba; ob 13. uri bo kosilo in družabnost ob spremstvu dobre glasbe. Zaželjena je predhodna najava po tel. 338-6178688, 335-8291389, kra-skikrti@googlegroups.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi v petek, 19. oktobra, ob 17. uri v Kulturni dom v Gorici na slovesnost ob 30-letnici društvenega delovanja. V program sta vključena predstavitev razstave novejših del društvenih likovnih umetnic in nastop pevskega zbora. POKRAJINSKA ZVEZA SEVERNE PRIMORSKE (Nova Gorica) in KRUT prirejata v sodelovanju z upokojenskimi društvi kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ« v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3). V dopoldanskem času je organiziran obisk Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Gonjačah, nato vodeni ogled vasice Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Goriški upokojenci vabijo člane in prijatelje! Na avtobusu je na razpolago 25 mest, prijave sprejemajo po tel. 0481882183 (Dragica V.), 3471042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.). Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Olga Humar vd. Lipicar iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ivana in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 10.00, Malvina Okroglic vd. Nelci s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V BEGLIANU PRI ŠKOCJANU: 11.00, Nella Conti por. Brumat s pokopališča v cerkev in na pokopalilšče v Gradišču. www.primorski.eu1 16 Sobota, 6. oktobra 2012 MNENJA, RUBRIKE / SLOVENIJA TA TEDEN Kraja stoletja ali transparentno upravljanje? Darja Kocbek V zadnjem tednu dni je desno-sredinska vladna koalicija Janeza Janše v parlamentu brez glasov poslancev levosredinske opozicije in po nujnem postopku sprejela zakona, s katerima je na novo opredelila pravila igre glede približno polovice slovenskega bruto družbenega proizvoda. Zakon o Slovenskem državnem holdingu predvideva prenos državnega premoženja, ocenjenega na več kot deset milijard evrov, v upravljanje na nov holding, medtem ko zakon o upravljanju (slabih) terjatev bank (ki jih je po še vedno ne dokončnih podatkih za najmanj pet, zelo verjetno pa še za kakšno milijardo evrov več) predvidena ustanovitev slabe banke v obliki posebne državne družbe. Kritiki v obeh zakonih vidijo prikrito namero oblasti, da si bo pod krinko sprejemanja ukrepov, ki jih zahtevajo mednarodne institucije in so potrebni za pomirjanje finančnih trgov, politično podredila državna podjetja, ki ustvarijo okrog polovico vsega bruto domačega proizvoda v Sloveniji in zaposlujejo okrog 100 tisoč ljudi. Osnova za te strahove so slabe izkušnje s podobnim poskusom iz mandata prve Janševe vlade med letoma 2004 in 2008, ko je imela Slovenija visoko gospodarsko rast in za finančne trge in mednarodne institucije ni bila problematična. Na državni holding namerava desnosredinska koalicija zdaj prenesti naložbe države v podjetjih za proizvodnjo in distribucijo električne energije, deleže v treh ključnih bankah, v največji zavarovalnici in pozavarovalnici, Pošto Slovenije in Družbo za svetovanje in upravljanje DSU, ki izvaja naloge s področja privatizacije. Holding bo upravljal s telekomunikacijami, luško, letališko, železniško, cestno in plinsko infrastrukturo. Poslanec največje vladne stranke SDS Marko Pogačnik pojasnjuje, da državno premoženje do zdaj ni bilo najbolj učinkovito upravljano. »Glavni cilji zakona so, da se vzpostavi načelo odgovornosti, gospodarnega upravljanja, transparentno-sti in učinkovitosti,« razlaga. Vodja poslancev opozicijskih levosredinskih socialdemokratov SD Janko Veber svari, da gre za krajo stoletja, češ da se bo upravljanje premoženja države omejilo na ozek krog strankarskih ljudi, kajti holding bo organiziran kot gospodarska družba, ki ji ne bo treba objavljati informacij javnega značaja. Tako ne javnost ne državni zbor ne bosta mogla dobiti informacij, kaj se dogaja z 12 do 13 milijardami državnega oziroma davkoplačevalskega premoženja, je še dejal Veber. Vladni koaliciji račune lahko prekriža sindikat energetike, ki napoveduje referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in ima za pobudo menda že zbranih potrebnih 2500 podpisov. Podpredsednik sindikata Branko Sevčnikar pojasnjuje, da zbiranje podpisov za referendum ni politično dejanje, temveč so se za to odločili zaradi pomanjkanja vsakršne simulacije poslovanja bodočega holdinga in odsotnosti ustrezne javne obravnave zakona. Bojijo se tudi, da bo holding omogočil nenadzorovano in klientelistično razprodajo državne srebrnine. Sindikat se je odločil v boju zoper holding uporabiti recept, s katerim je največja koalicijska stranka SDS pod vodstvom predsednika sedanje vlade Janeza Janše v času, ko je bila v opoziciji, po tekočem traku rušila zakone takratne levosredinske vlade. Zakon o slabi banki oziroma upravljanju slabih bančnih terjatev pa na drugi strani predvideva, da bo posebna družba takšne terjatve odkupila z obveznicami, za katere bo država izdala do štiri milijarde evrov jamstev. »Ta transakcija bo potekala brez denarja, za znesek izdanih jamstev pa se bo povečal javni dolg,« razlaga državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec. Vlada načrtuje, da bodo slabe terjatve poplačane in v petih letih se bo javni dolg nato spet znižal na raven pred prenosom terjatev. A finančni minister Janez Šušteršič je potrdil, da bo slaba banka imela tudi pooblastilo za dodatno dokapitaliza-cijo bank. Po njegovi oceni bo bankam morala zagotoviti od pol do ene milijarde evrov dodatnega kapitala. Opozicija in del stroke sta ob tem opozarjala, da državni zbor odloča o štirih milijardah evrov potencialnih obveznosti iz državnih poroštev, pa sploh ni znano, kaj so slabe terjatve in koliko jih je. Po mnenju kritikov zakona bi bilo ceneje in učinkoviteje, če bi banke reševali le z dokapitalizacijo, brez slabe banke. Da vladna koalicija preveč hiti in da bi bila dokapitalizacija boljša pot, je prepričan guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki je bil v zadnjih mesecih sam že večkrat deležen obtožb vladnih predstavnikov, češ da je slabo nadziral banke. Prav tako neprimerno se pravnikom ekonomistom in opoziciji zdi, da se polovica od 36 členov zakona o slabi banki ukvarja z raziskovanjem in kaznovalnim sistemom za zgrešene poslovne poteze bančnikov v letih pred krizo, druga polovica pa, podobno kot zakon o državnem holdin-gu, skoraj vse konkretne ukrepe in opredelitve prelaga na podzakonske akte, ki jih je mogoče po potrebi dopolnjevati in spreminjati brez sodelovanja parlamenta. ODPRTA TRIBUNA Nedopustno krčenje števila deželnih svetnikov FJK Nedopustno je, da je parlament pod pritiskom škandalov, ki zadevajo največje stranke desnice in leve sredine, sklenil pospešiti ustavni postopek krčenja števila članov deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, ki ga bomo volili prihodnjo pomlad. Posebno še, ker naša dežela ne slovi po škandaloznem tratenju denarja, niti po visokih plačah svetnikov, saj so za polovico nižje od povprečja. Tembolj je nedopustno, da je do krčenja prišlo samo glede naše dežele, medtem ko sta bili dežela Aosta in Tridentinska Južna Tirolska izvzeti, ker tam živijo narodne manjšine. Te samoumevne značilnosti pa naši deželi niso hoteli priznati, čeprav je avtonomna s posebnim statutom prav zaradi prisotnosti slovenske in drugih priznanih manjšin! To, da Furlanija Julijska krajina ni bila uvrščena skupaj z Aosto in Južno Tirolsko priča o neobčutljivosti večine senatorjev in poslancev, ki so o tem sklepali. Težka senca pada bodisi na desnico, a to smo lahko pričakovali, a tudi na Demokratsko stranko, ki se je na našo manjšino spet požvižgala, čeprav pri Slovencih kaj rada zbira glasove. Pričakovali bi tudi, da bodo svoj glas dvignili vsaj senatorji in poslanci drugih manjšin, a so se očitno zadovoljili s tem, da sekira ne pada po njihovih glavah. Kajti vsakomur je jasno, da krčiti deželni svet za 20% pomeni izključiti vse manjšine: jezikovne in politične, ker so moteče. Dovolj je pogledati na spletu, kateri deželni poslanci so se uvrstili od 49 do 59 mesta in bo vsem jasno, komu želijo odrezati jezik. Bolj pošteno bi bilo, če bi pri takem moraliziranju na koži drugih v parlamentu sklenili znižati svoje in druge plače, saj so bile v zadnjih desetletjih povečane tudi za trikrat. Tako pa so samo oklestili demokratično predstavništvo prebivalcev naše dežele in naše manjšine se posebej. Komunisti zaradi krivične volilne zakonodaje nismo v parlamentu, kakor tudi druge levičarske stranke, vendar bi gotovo glasovali proti tej nesramni pogruntaciji. Upati je le, da jim podvig ne bo uspel, saj morajo o tem glasovati v senatu in zbornici še enkrat, najbrž tik pred božičem. Javno mnenje iz naše dežele in Slovenci v prvi vrsti naj dvignejo svoj glas in pritisnejo na svoje izvoljene predstavnike v parlamentu, da se ta krivični sklep ne potrdi. Stojan Spetič, deželni tajnik SIK Dva učenca Glasbene matice danes na festivalu Prvi glas Primorske Danes ob 20. uri bo v Kulturnem domu Bovec potekala glasbena prireditev Prvi glas Primorske 2012, ki je namenjena še neuveljavljenim pevcem iz Slovenije in zamejstva. Organizator festivala je Kulturni dom Bovec pod pokroviteljstvom občine Bovec, Radia Koper in časnika Primorske novice. Na razpis se je prijavilo trideset pevcev, po opravljenem predizboru pa se je v finale uvrstilo štirinajst kandidatov, ki bodo zapeli v živo ob spremljavi novogoriškega big banda Nova iz Nove Gorice pod vodstvom Anžeta Vrabca. Med izbranimi sta tudi Marta Donnini in Luca Brumat (na posnetku), učenca goriške podružnice Glasbene matice iz razreda prof. Andrejke Možina. Za naziv "Prvi glas Primorske", denarno nagrado in snemanje demo posnetka v studiu Radia Koper, se bo Marta potegovala z izvedbo pesmi Sir Duke, Luca pa s pesmijo Beyond the sea. O nagradah bodo odločali poslušalci Radia Koper z glasovanjem na spletni strani radia, bralci Primorskih novic z glasovanjem na spletni strani časopisa, občinstvo in spremljevalni orkester pa na samem festivalu. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Obredna komunikacija Naš vsakdanjik je prav tako kot vsakdanjik naših otrok že od trenutka, ko zjutraj vstanemo, se umijemo in zajtrkujemo prepreden z nalogami in obveznostmi. Izvedenci zatrjujejo, da pomagajo obredja ali rituali, kakor jih imenujemo s tujko, reševati naloge in se izogibati težnjam za nadoblast in prepirom. Nekateri rituali se pojavijo kar sami, saj ima človek močno potrebo po tem. Včasih pa morajo otroku pomagati starši, da se vzpostavi nekakšno obredje, ki bo v družini omogočilo boljše medsebojno razumevanje, manj konfliktov in možnost, da bo prihranjeni čas na razpolago za več skupnih dejavnosti. Obredje ob vstajanju pomaga otroku, da začne dan na prijaznejši in prijetnejši način. Seveda morajo sami starši ugotoviti, če je njihov otrok kisle vrste in zjutraj, ko se prebudi, še potrebuje svoj mir, da pride primerno k sebi ali pa se lahko z njim pogovarjajo že takoj. Glede na njegov temperament se bo pač jutranji ritual prilagodil in razlikoval, vsak tip otroka bo izbral svojega. Tudi pri umivanju in čiščenju zob lahko pride do rituala. Najbolje je, da se telesna nega odvija vedno ob istem času in se dejanja zvrstijo po stalnem vrstnem redu. Takrat se lahko jutranje umivanje lahko odvija na igriv način. Na primer tudi tako, da se denimo otrokove roke in roke staršev pri umivanju z milom prepletajo. Veliko je odvisno od starševske domišljije in njihove igralne sposobnosti ter vži-vljanja v otrokovo dojemanje. Iz različnih kultur in različnih zgodovinskih obdobij poznamo rituale ob prehranjevanju. Če je le mogoče, naj starši pazijo, da nihče v družini ne je sam zase, pač pa v družinski skupnosti, vsaj ob izbranih urah, ko je to mogoče. Največkrat se to lahko uresniči zvečer, saj so dandanes opoldne večinoma vsi zdoma, obredje skupnega zajtrka, kakor ga npr. poznajo anglosaški ali germanski narodi, pa se v našem okolju še ni povsem prijelo. Skupni obed, četudi le enkrat dnevno, bo zelo pripomogel k primerni družinski komunikaciji, zlasti če bo takrat televizija izključena! Večer je tudi primeren, da se družina pogovori o dnevnih doživetjih, uspehih in neuspehih. Tudi ob poslavljanju in pozdravih se človek lahko opira na rituale: s poljubom, kratkim objemom ali z »Daj mi petko!«. Take obredne geste olajšajo npr. otroku ločitev od staršev, kadar mora v vrtec ali v šolo. Na tak način ločitve ne občuti več kot nekaj negativnega, pač pa bolj kot spodbudo »Saj boš zmogel!«. Zagotovo je vsakdo izmed nas v svojo družino uvedel tako ali drugačno specifično obredje. Pomanjkanje družinskih privede pogosto do konfliktov. Izvedenci v takem primeru svetujejo, naj si starši omislijo vsaj obredno gesto, žvižg ali klic, poljub ali objem, ki bo omilil obveznost. To naj bi pomagalo. Osnovno načelo je tudi v družinski skupnosti dobra komunikacija. Ta prispeva k boljši družinski koheziji in razumevanju. Kakor smo že rekli, je najboljši kraj za družinsko komunikacijo obedna miza. Zelo pogosto je prav večerja edina priložnost, da se vsi družinski člani zberejo skupaj. Komuniciranje je uspešno, če dobi vsak član priložnost govoriti o svojih dnevnih doživetjih. Pri tem naj bodo starši pazljivi, da otroka k pogovoru ne silijo, kajti prav lahko se zgodilo, da dosežejo nasprotno in se otrok popolnoma zablokira. Najbolje je, če pokažejo svoje živo zanimanje za vse, kar je otrok doživel. To je ključ, ki bo odprl pripovedovanju vrata. Za dobro komunikacijo je potreben tudi vizualni stik, ali celo telesni, ki potrjujeta celovito pozornost poslušalca. Tako bo otroku jasno, da starši jemljejo njegove be- sede resno, saj so v celoti ob njem, kadar pripoveduje in to daje sporočilu pravo jasnost in pravo trdnost. Seveda morajo biti tudi telesna govorica, obrazna mimika in način govora primerno usklajeni s sporočilom, ki naj bi ga starši dajali otroku. Kadar otrok o nečem pripoveduje, se starši ne smejo smejati, češ kaj mi to praviš, saj jaz to že vse poznam. Poslušati ga morajo z zanimanjem, kajti on razlaga izkušnje, ki so zanj nove. Tako morajo biti tudi izraz na obrazu ali telesni gibi primerni načinu sprejemanja otrokovih besed, sicer to ni več dialog, pač pa starševski samogovor, ki nikoli ne bo uspešen, ker ga otrok ne bo razumel. Starši naj se izogibajo kompliciranim frazam. Kar povejo, naj bo jasno in nezapleteno. Zlasti majhnim otrokom ne smemo v istem stavku nastaviti več predlogov: »Kaj želiš: greš z mano na sprehod, se igrava doma ali greva na gugalnice?« Preveč možnosti, zlasti malčka preobremeni, tako da se sploh ne more odločiti, kaj želi. Skratka ne more izreči svojega mnenja, ker ga starši samodržno nadkrilijo. Najbolje je, če starši predlagajo samo eno stvar. Zelo pomembno pa je tudi, da se oče in mati naučita dejavno poslušati. Znati poslušati je največkrat ključna zadeva. Človek se nauči s svojimi besedami miselno obnoviti, kar je rekel sogovornik. Če pa tistemu, ki posluša, ni jasno, kaj je hotel reči sogovornik, potem lahko še zmeraj vpraša za pojasnilo. Pri otrocih je tudi priporočljivo vživeti se v njihovo čustvovanje. Otroku, ki pripoveduje o svojem prepiru s prijateljem, je treba biti čustveno blizu in mu dati razumeti, da sta njegova trenutna jeza in žalost razumljivi, vendar se je treba z njim pogovoriti, dokler se ne pomiri. Mnogi starši se zelo težko zadržijo, da bi ne svojim otrokom ponujali svojih rešitev za njihove probleme in jih zasuli z nasveti. Tako povzročijo, da je komunikacija enosmerna. Ta otroka ovira pri samostojnem iskanju rešitve problema ter zavira samostojnejše odraščanje. Najbolje je, da se starši zadržijo, kadar otrok razlaga o svojem problemu, in mu dopustijo dovolj časa za samostojno reševanje trenutne težave in hkrati za razvoj sposobnosti razrešitve problemov. Namesto da bi govorili na splošno, je zelo pomembno, da so sporočila osebna in vključujejo zaimek jaz, ne pa »to bi bilo treba«. Na tak način pridejo osebna čustva in želje jasno na dan, pogovor se izogne konfliktom, ker ni nejasnosti, komunikacija je uspešna, sožitje pa v tolerantnem ozračju. Torej ne: »Smeti bi bilo treba odnesti!« pač pa »Jaz bi bi bil vesel, če bi ti odnesel smeti.« Pri družinski komunikaciji se moramo izogibati vzpostavljanju tabujev. Otroci so sposobni govoriti o vsem, kar so videli ali doživeli, odprto pokazati svoja čustva in občutke. Starši jih morajo spodbujati, da povedo svoje mnenje in imeti odprta ušesa za katerokoli temo. Nobena tema naj ne bo prepovedana ali tabu, če želijo starši pripomoči k pravilnemu otrokovemu razvoju. Nekaterim družinam celo uspe, da imajo prave družinske posvetovalne ure. Nekakšen družinski svet se zbere na določen dan v tednu in razpravlja o temah, ki se tičejo vseh družinskih članov. Pri tem je zelo pomembno, da so vsi člani obravnavani z isto resnostjo, da imajo vsi možnost besede in da se odločitve sprejemajo soglasno. Na tak način se otroci že zgodaj v družini učijo sprejemati nase lastno odgovornost in poiskati v pogovoru skupno rešitev, kar je pravzaprav prvi korak k demokraciji. (jec) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 6. oktobra 2012 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Terenski prispevek - Žonglirajmo skupaj! 1. del 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Reportaža: DreamsRoad 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) Rai Due 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Rubrika: Pit Lane 7.00 Avtomobilizem: VN Japonske, Formula 1, prenos kvalifikacij 8.30 New Art Attack 9.00 Nan.: The Elephant Princess 9.25 Nan.: Radio Free Roscoe 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Rubrika: Rai Parlamento Territori 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 14.00 Resnično-stni show: Teen Manager 15.05 Resnično-stni show: Pechino Express 15.55 Beauty & Me 16.30 Catastrofi 17.05 Sereno variabile 18.05 Rubrika: 90° minuto Serie B 19.30 Nan.: Sea Patrol 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle ^ Rai Tre brika: Ulisse - II piacere della scoperta 23.15 Dnevnik in deželni dnevnik 23.35 Rubrika: Un giorno in pretura CS Rete 4 7.45 Nan.: La freccia nera 9.35 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Scandali di carta (krim., ZDA, '91) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Le indagi-ni di padre Castell 21.30 Nan.: Law & Order - Unita speciale 23.20 Nan.: Law & Order - Los Angeles 0.15 Film: The detonator - Gioco mortale (akc., Romaija/ZDA, '06) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Nan.: The Circle of Life 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - Quando il cuo-re si spezza (dram., Avstrija/Nem., '10) 15.30 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi) 0.30 Rotocalco: X - Style O Italia 1 7.20 19.00 Risanke 11.00 Film: Justice league - La crisi dei due mondi (anim., ZDA, '10) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Simpsonovi 14.05 Resničnostni show: La scimmia 15.30 Film: Tre metri sopra il cielo (rom., It., '04) 17.25 Nan.: Tutto in famiglia 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Casper (fant., ZDA, '95) 21.10 Film: Una notte al museo 2 - La fuga (kom., Kan./ZDA, '09, i. B. Stiller) 21.50 Nan.: Body of proof22.35 Dnevnik 22.50 Rubrika: Sabato Sprint 7.20 Nan.: Wind at my back 8.05 Film: 20.000 leghe sotto i mari (pust., ZDA, '54) 10.10 Nan.: Pepper Anderson, agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr - Salone Nautico di Genova 12.00 Dnevnik in šport, sledi Speciale Tg3 12.25 Aktualno: Tgr Il Set-timanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Tim-buctu - I viaggi di Davide 17.15 Film: Un sorriso, uno schiaffo, un bacio in bocca (dok., It., '75) 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial Stanuu ullío 23.15 Film: Triassic attack - Il ritorno dei dinosauri (horor, ZDA, '10) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.15 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 12.15 Motociklizem: WSBK Magny-Coursa, Superpole, prenos kvalifikacij 13.30 Dnevnik 14.05 Rubrika: L'erba del vicino 15.05 Motociklizem: WSBK Magny-Coursa, Superpole, prenos 16.10 Reportaža: Missione natura 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 23.05 Un capo in incognito 23.55 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 20.10 Film: Stanlio e Ollio, teste dure vent'anni dopo (kom., ZDA, '38, r. J. Bly-stone, i. S. Laurel, O. Hardy) 21.05 Ru- 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.2511.00 Dok.: La Fortezza del Veronese 7.55 14.05 Dok.: Borgo Italia 11.30 Film: Artisti e modelle (kom., ZDA, '55) 13.15 Aktualno: Musa Tv 13.30 Dnevnik 13.55 Antichi palazzi del Friuli Venezia Giulia 15.30 Dok.: Jacopo da Ponte e il Bassanesimo 16.05 Dok.: La laguna di Caorle 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Dok.: Il por-tolano 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Pal Joey (muzikal, ZDA, '57) 22.40 Rotocalco Adnkronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.25 Koncert: Tenor Carlo Bini (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.15 Radovedni Ta-ček 7.30 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.50 Nan.: Bine, sledita Zlati prah in lutkovna predstava 8.50 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 9.35 Biba se giba (risanka) 9.55 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.40 Kratki igr. film: Sanje v skrinjici (pon.) 10.55 Nan.: Polna hiša živali (pon.) 11.35 Film: Loti in skrivnost mesečevega kamna 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.25 Slovenski magazin 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.45 Dok. serija: Village Folk 16.00 Dok. odd.: Kuhinja kot ustno izročilo 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Čez planke 18.30 Oza-re 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.35 Film: Hin-denburg 23.25 Poročila 23.55 Maribor 2012 (T Slovenija 2 6.40 Skozi čas (pon.) 6.55 Formula 1: Velika nagrada Japonske - kvalifikacije, prenos iz Suzuke 8.55 Pogledi Slovenije (pon.) 10.15 Slovenski utrinki (pon.) 10.45 Univerza (pon.) 11.10 Osmi dan (pon.) 11.40 Dnevi poezije in vina Ptuj 2012 (pon.) 12.45 Jubilejni festival narečnih popevk, 1. del 14.00 Jubilejni festival narečnih popevk, 2. del 15.15 Film: Zvesti prijatelj 16.55 Migaj raje z nami (pon.) 17.20 Formula 1: Velika nagrada Japonske - kvalifikacije, prenos iz Suzuke (pon.) 18.35 Športni izziv 19.00 Nogomet: Evropska liga - povzetki 20.00 Leonard Cohen: Live in London 21.30 Bleščica, oddaja o modi 22.00 Na lepše 22.25 Brane Rončel izza odra (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.05 21.40 Žarišče 10.10 Evropski premislek 10.3514.10 Tedenski pregled 10.50 16.15, 22.05 Na tretjem... 12.25 20.00, 23.05 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 17.30 Poročila Tvs1 19.00 Dnevnik 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 23.55 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip 21.50 Kronika Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasbena odd. - Boben 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Odd.: Ciak Junior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Odd.: Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Biker Explorer 20.20 Film: Sladka svoboda 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska oddaja 23.25 Vsedanes -Aktualnost 23.55 Glasba zdaj 0.25 Čez-mejna Tv - TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Besede miru - Sporočilo miru 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žo-garija v Postojni 17.00 Graška gora poje in igra 2012, 1. del 18.45 Za več veselja brez alkohola 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Koncert Gala Gjurina 21.45 Znanstveni večer: gost dr. Jure Leskovec 23.20 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno in videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.10 Nan.: Grda račka 11.05 Nan.: Castle 12.00 Dok. serija: Opremljevalci za milijon dolarjev 12.55 Kuharski mojster (resnič. serija) 13.55 Film: Guvernerjeva žena (triler, ZDA, '08) 15.35 Film: Izmišljeni (kom., ZDA, '96, i. W. Goldberg) 17.45 Dok. drama: Doma v Afriki (Slo., '12) 17.00 Film: Flipper (druž., ZDA, '96) 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Vse o Stevu (kom., ZDA, '09, i. S. Bullock) 22.50 Film: V zraku (dram., ZDA, '09, i. G. Clooney, V. Farmiga) A Kanal A 8.05 Nan.: Moja super sestra 8.35 Film: Barbie - Božični napev (anim., ZDA/Kan., 08) 10.00 Dok. serija: Šef pod krinko 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstrem-ni športi 12.40 Nan.: Jimova družina 13.10 Film: Zaljubljena vdova (kom., ZDA/Japonska, '92) 15.20 Film: Madeline (kom., ZDA/Fr., '98) 17.00 Dok. serija: Posel mojega življenja 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Grobijani (krim., ZDA, '01, i. V. Diesel) 21.45 Nan.: Budva na morski peni 22.55 Film: Seven (triler, ZDA, '95, i. B. Pitt, M. Freeman) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Primorska poje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta roza-janski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Maja Gal Štromar: Ljubezen v času kolerabe - izvirna radijska igra, režija Gregor Geč; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Tor-klja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legenda; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00-19.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel paese delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.00 Brihtna glava; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Glasovanje za Ime septembra; 13.00 Danes do 13-ih; 13.45 Linhartovo srečanje; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.30 Rokomet, Celje : Atletico Madrid, liga prvakov, 2.krog; 17.00 Proti etru; 18.00 Rokomet, Metalurg : Gorenje, liga prvakov, 2.krog; 18.50 Nogomet, Olimpija : Mura in Koper : Domžale, oglašanje ob polčasu; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00,9.00,10.00,11.00,12.00,13.00,14.00,0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 8 Sobota, 6. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik DRUGIČ ZAPORED NAJBOLJŠI LONDON - Britanec Mo Farah je drugo leto zapored najboljši atlet v Evropi. Za britanskim srednjeprogašem, ki je na letošnjih poletnih olimpijskih igrah v Londonu osvojil zlati kolajni v tekih na 5000 in 10.000 metrov, sta se uvrstila francoski skakalec s palico Renaud La-villenie in njegov rojak - sprinter Christophe Lemaitre. V Somaliji rojeni Farah je drugi športnik v zgodovini evropske atletike, ki je bil dvakrat zapored imenovan za najboljšega atleta na stari celini. Pred njim je dvakrat zapored zmagal švedski troskokaš Christian Ols-son v letih 2003 in 2004. ZANIKAL ODHOD V IRAN LJUBLJANA - Slovenski košarkar Sani Bečirovič se še vedno ni odločil, kje bo nadaljeval kariero. Bečirovič je ob tem zavrnil namigovanja, da je podpisal pogodbo z iranskim klubom Petrochimi Bandar Imam Harbour. O tem je v četrtek poročal spletni portal sportando.net, kar so povzeli nekateri domači in mednarodni mediji. »Lahko povem le, da pravkar potekajo pogovori z nekaterimi klubi.Obstajata dve konkretni ponudbi, zaenkrat pa nisem podpisal pogodbe z nobenim klubom. Čez vikend si bom vzel čas za razmislek,« je v izjavi za javnost zapisal Bečirovič. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu LOEB ŽE TA TEDEN SVETOVNI PRVAK? STRASBOURG - Francoski dirkač Sebastien Loeb (Citroen) je na reliju po Franciji, 11. postaji sezone svetovnega prvenstva, po šestih hitrostnih v vodstvu. Za svetovnim prvakom je na drugem mestu Finec Ja-ri-Matti Latvala (Ford) z 12 sekundami zaostanka, tretji pa je njegov rojak Mikko Hirvonen (Citroen; + 0:27). Francoski dirkaški zvezdnik si lahko že ta konec tedna na domačem reliju predčasno zagotovi naslov svetovnega prvaka, ki bo zanj že deveti zaporedni. KOŠARKA - Tržaški Acegas Aps jutri v 1. krogu drugoligaškega prvenstva Legadue PRIMER CONTE Omilili Ali bodo odločilni tujci? Oamen Tržaška ekipa Pallacanestro Trieste AcegasAps bo jutri po osmih letih spet igrala v eni izmed višjih košarkarskih lig (ob 18.15 v tržaški športni palači proti moli). A2-liga, Legadue, stopa v svojo zadnjo sezono s takim nazivom. Druga liga se bo od prihodnjega leta razdelila v dve »amaterski« skupini po 16 ekip, poimenovani »gold« (zlata) in »silver« (srebrna). Kljub precej kompliciranemu sistemu pa naj bi v bistvu odgovarjali današnjima Legadue in DNA. Novost bo manjše število tujcev in obvezna prisotnost mlajših igralcev. LETOŠNJE PRVENSTVO - V prvenstvo je vpisanih 16 ekip. Konec sezone bo ena ekipa napredovala v A-ligo, 13 se bo uvrstilo v prvenstvo »Gold« (skupaj z dvema izpadlima iz A-lige in zmagovalko DNA), dve pa bosta izpadli v prvenstvo »silver«. FAVORITI - Kandidati za prestop v višjo ligo so, po mnenju izvedencev, Bar-cellona, Verona, Casale, Veroli in Scafati. Barcellona ima kar pet Američanov (seved z raznoraznimi potnimi listi) in zelo solidne domače igralce. Ekipa je zelo izkušena, nasprotno od Verone, ki ima veliko mladih, a zelo talentiranih košarkarjev. Ve-roli računa na talentiranega mladega organizatorja igre Walterja in na številne menjave. Scafati ima zelo dobrega Američana Maysa in več izkušenih italijanskih igralcev. Isto velja za Casale, ki je potrdil več protagonistov lanskega prvenstva v višji ligi in najel dva dobra Američana. (Greena in Wareja). OUTSIDERJI - Skoraj vse ekipe ta-čas skrito računajo na uvrstitev v končnico, verjetno pa se bo za ta cilj borilo šest-sedem moštev. Pistoia, ki je bila že lani med boljšimi ekipami lige, je v primerjavi s prejšnjo sezono le rahlo oslabljena. Dobre perspektive imajo tudi vse tri ekipe, ki so napredovale iz DNA: Ferentino, Trento in tržaški AcegasAps. Vse tri so najele dobre tujce, a tudi domači igralci so zanesljivi, čeprav jih večina prihaja iz nižje lige. Jesi ima nazadnje dobre tujce, a omejeno število enakovrednih menjav. GOR ALI DOL - Brescia je bila poleti tik pred izginotjem, a se je nato le vpisala v prvenstvo. Ekipa je popolnoma prenovljena, a računa na nekaj talentiranih igralcev. SantAntimo se je združil z Nea-pljem in je boljši kot lansko leto, problemi pa bi lahko nastali zaradi pomanjkanja sponzorja. Capo d'Orlando, ki je napredoval zaradi odpovedi drugih ekip, računa predvsem na doprinos tujcev. Zelo dobre zunanje igralce ima Forli, ki pa je nekoliko šibkejši pod košema, kjer bo veliko odvisno od mladega talenta Tessitorija, ki je prišel za eno leto na posodo od Sassa-rija. BOJ ZA OBSTANEK - Imola in Bologna sta na papirju najslabši ekipi celotne lige in na obstanek lahko upata le, če bo kaka bolj kotirana ekipa zašla v krizo. Imola je sestavila ekipo s skromnimi finančnimi sredstvi in bo na začetku igrala samo z dvema tujcema, Slovencem Sašo Zagorcem in Američanom Gayem. Druga bolonjska ekipa pa računa predvsem na talent Tržačana Pecileja. ACEGAS APS - Tržaško društvo je najelo dva Američana (centra Browna in beka Thomasa) enega državljana EU (krilo Mešerjakova), in enega tujca z italijanskim državljanstvom (argentinskega organizatorja igre Filloya). Od starejših igralcev sta ostala Carra in Gandini, vsi ostali pa so mladi: stara znanca Ruzzier in Mastrangelo in nova Tržačan Michele Ruzzier Ondo Mengue in Fall, ki sta prišla od rimske Stelle Azzurre. Na klopi bosta še dva druga mlada igralca - eden bo center Urbani, drugega pa bo trener verjetno izbiral vsakič posebej. MNENJE IZVEDENCA - Za mnenje o ekipi smo vprašali časnikarja in dolgoletnega komentatorja košarkarskih tekem za italijansko televizijo Giannija Declevo: »Moje mnenje je, da v tem prvenstvu ekipa, ki je imela srečno roko pri izbiri dveh tujcev, lahko brez posebnih težav doseže obstanek. Če bosta Thomas in Brown izpolnila pričakovanja, bo ekipa nekje na sredini lestvice. Za kaj več pa bo potreben pomemben doprinos mladih igralcev, v prvi vrsti Ruzzierja, od katerega vsi pričakujejo veliko.« TV PRENOSI - Tv prenosi bodo ob kroma petkih zvečer (20.45) po Raisport. Spored za oktober je že objavljen, AcegasAps pa bo kar dvakrat nastopila pred TV kamerami: v 2. Krogu (12. 10.) na tujem proti Scafatiju in v četrtem (26. 10.) doma proti Bresciii. ABONMAJI - Doslej je društvo prodalo malo abonmajev (približno kot lani v nižji ligi), upa pa, da bo zanimanje naraslo po prvih tekmah. ZAKLJUČEK - Glede na to, da je polovico igralcev zelo mladih, bo torej - podobno kot lani - prav od njih odvisno, ali bo ekipa v spodnjem ali zgornjem delu lestvice. Dalmasson bo verjetno od ekipe zahteval čvrsto obrambo in hitre protinapade: lani je bila takšna strategija nazadnje zmagovita. Kaj pa letos? Marko Oblak NOGOMET Stojanovic izbral, Prandelli jutri LJUBLJANA - Slovensko nogometno reprezentanco po uvodnih dveh porazih proti Švici in Norveški 12. in 16. oktobra čakata novi, bržčas odločilni, tekmi kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014, ki bo v Braziliji. Selektor Slaviša Stojanovic je v Ljubljani predstavil seznam za obračuna s Ciprom doma in Albanijo v gosteh, na njem pa so štirje novinci. To so vezista Goran Cvijanovic in Kevin Kampl ter napadalca Džengis Čavuševic in Robert Beric, ki sta «vskočila» namesto Valterja Birse in Zlata-na Ljubijankica, ki nista pripravljena za ti tekmi. Nekaj težav ima tudi Tim Matavž, pri katerem pa naj bi šlo le za lažji prehlad, tako da bo na voljo selektorju. Italija bo 12. oktobra igrala v gosteh proti Armeniji, 16. pa v Milanu proti Danski. Selektor Cesare Prandelli bo seznam re-prezentantov objavil jutri. A-LIGA - Danes: 18.00 Chie-vo - Sampdoria, 20.45 Genoa -Palermo; jutri: 12.30 Roma -Atalanta, 15.00 Catania - Parma, Fiorentina - Bologna, Pescara -Lazio, Siena - Juventus, Torino -Cagliari, 20.45 Milan - Inter, Na-poli - Udinese. ROKOMET - V A-ligi bodo Tržačani danes ob 18.30 v tržaški športni palači na Čarboli gostili Pressano, ki ima kot gostitelji 6 točk. RIM - Italijanski prvak Juventus in njegovi navijači so včeraj iz Rima prejeli dobro novico. Italijansko športno razsodišče je po pritožbi namreč skrajšalo kazen zaradi domnevne vpletenosti v prirejanje izida trenerju Antoniu Conteju, ki bo lahko ekipo prvič vodil 9. decembra na Siciliji proti Palermu. Conteju so sprva izrekli desetmesečno kazen. Conte, ki kazen do 8. decembra prestaja zaradi tega, ker naj ne bi prijavil poskusa prirejanja izida tekme proti Albinoleffeju, ko je bil pred dvema letoma še trener pri Sieni v drugi italijanski ligi, zaradi vpletenosti v to afero še ne sme voditi tekem. Te vodi njegov pomočnik Massimo Carrera, medtem ko Conte, ki ves čas pravi, da je nedolžen, lahko ekipo vodi na treningih. Kljub skrajšanju kazni - do tega naj bi prišlo, ker je sodišče ugotovilo, da Conte napadalca Salvatoreja Mastronunzia ni pustil na klopi, ker ta ni želel sodelovati pri prirejanju izida - pa bo Ju-ventusov strateg izpustil ves prvi del lige prvakov, zadnjo tekmo v skupinskem delu tekmovanja bo namreč stara dama igrala 5. decembra proti Šahtarju iz Donjecka. ODBOJKA - V novi sezoni lige prvakov ACH Volley ne spreminja ciljev Želijo se uvrstiti v drugi del tekmovanja - Igrajo v skupini z Macerato, belgijskim Lennikom in nemškim Unterhachingom LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja imajo tudi letos povsem iste cilje kot v prejšnjih letih. Ker sta naslova v domačih tekmovanjih praktično samoumevna, so njihovi pogledi bolj usmerjeni v evropski tekmovanji, v srednjeevropski ligi želijo vrniti naslov, v ligi prvakov pa se uvrstiti v drugi krog tekmovanja. To bo letos nekoliko težje kot v prejšnjih letih, saj je sistem tekmovanja nekoliko drugačen, nastopajo namreč štiri ekipe več. Zagotovo se v nadaljnje tekmovanje uvrsti le prvouvrščena ekipa, iz sedmih skupin pa napreduje tudi pet najboljših drugou-vrščenih ekip. Ljubljančani sicer nastopajo v skupini, v kateri bo izraziti favorit italijanski prvak Mace-rata, v njej pa bodo še belgijski Lennik in nemški Unterhaching, proti kateremu bo ACH igral v sredo, 24. oktobra v Ljubljani. »Macerata je razred zase, pričakujem pa ogorčen boj za drugo mesto, ki sicer še ne zagotavlja uvrstitve naprej, ampak menim, da bo drugouvrščeni iz naše skupine vseeno napredoval. Čeprav so Belgijci in Nemci, o katerih že zbiram informacije, kakovostni, z žrebom nismo nezadovoljni, saj gre za premagljivi ekipi, pa še potovati ne bo treba daleč,« je na predstavitvi ekipe dejal novi trener Luka Slabe, ki je zelo zadovoljen z igralskim kadrom, čeprav se zaveda, da mora ekipa še veliko delati, da doseže želeno raven. »Ekipo sem praktično sestavljal jaz, tako da izgovorov oziroma slabe volje zaradi sestave ne more biti. Fantje so na najboljši možni način sprejeli moj način dela. Veliko se pogovarjamo, fantom poskušamo dati odgovore na vprašanja in sestavljamo igro. Za pokazatelj, kako smo uspešni, pa bo poskrbela prva tekma lige prvakov, 24. oktobra. Sezona pa se takrat ne bo končala, skozi vse leto bomo morali trdo delati in rasti. Poudarek bo na sprejemu in servisu, kjer imamo rezerve,« meni Slabe, ki ne pričakuje, da bi lahko med sezono lahko dobil še kakšnega igralca, tako da bodo ekipo sestavljali naslednji igralci: na mestu organizatorjev igre bosta Brazilec Carlos Moreno in Gregor Ropret, sprejemalci bodo Američan Jason Ja-blonsky, Srb Uroš Kovačevic, Andrej Flajs in Jan Klobučar, blokerji Matej Vidic in Srba Milan Rašic in Bo-rislav Petrovic, korektorja bosta Francoz Mory Sidi-be in Alen Šket, libera pa Kanadčan Daniel Lewis in Aleš Fabjan. (STA) Tudi Aljoša Orel in Marko Kalc LJUBLJANA - Danes bodo oživele odbojkarske dvorane po vsej Sloveniji. Najboljše moške ekipe bodo tudi letos igrale v tekmovanju z imenom Radenska Classic, tudi tokrat bo imelo prvenstvo le enega favorita, to bo ACH Volley, medtem ko bo v ženski ligi Radenska Naturelle prvakinje iz Maribora ogrožal predvsem Calcit. ACH Volley (v prvem delu tako kot Calcit Volleyball zaradi nastopa v srednjeevropski ligi ne bo igral) bo letos lovil jubilejni deseti in deveti zaporedni naslov. Od primorskih ekip bosta igrali Salonit Anhovo in Go Volley, pri katerem igra tudi goriški Slovenec Aljoša Orel. Pričakovan finale pri ženskah bo bržkone spet med branilkami naslova Novo KBM Branikom in Calcitom Volleyballom, ki nastopata tudi v srednjeevropski ligi. Pri drugih klubih je ogromno sprememb. Za pomlajevanje so se letos odločili tudi pri Luki Kopru, pri kateri ne bo več Jelene Pešic, Sare Valenčič, Ines Udrih in Katje Kocjan, za trenerja so iz Nove Gorice pripeljali Marka Kalca, iz Nove Gorice pa prihaja tudi edina bolj znana okrepitev Marina Barič. V Novi Gorici, kjer bo trener Miloš Ve-likonja, so ekipo dopolnili z mladim klubskim kadrom, Ba-ričevo pa naj bi nadomestila Maja Brešan. / ŠPORT Sobota, 6. oktobra 2012 1 9 NOGOMET - Ekipa repenskega društva bo v D-ligi gostovala v Veroni Nemogoča misija za Kras? Danes v Dolini derbi med Bregom in Zarjo, Sovodnje proti Pro Gorizii, Primorje pa na Opčinah - Vesna jutri doma Po nedeljskem pekočem domačem porazu proti Bellunu bo Kras gostoval v veronski »utrdbi« drugou-vrščenega moštva Virtus Vecomp. Ekipa iz Verone ima 14 točk na lestvici in je v zadnjih dveh krogih igrala neodločeno 1:1 (proti Esteju in Porto Tolleju). Predsednik Krasa Goran Kocman je zelo previden: »Virtus je zelo dobra ekipa. Ogledal sem si posnetke in imajo nekaj odličnih igralcev. Nevarna sta predvsem njuna temnopolta nogometaša,« je opozoril Ko-cman, ki nam je obenem razkril, da bo trener Sergej Alejnikov jutri bržkone začel tekmo z nekoliko spremenjeno taktično postavitvijo: »Med tednom smo namreč trenirali s postavitvijo 3-4-1-2 oziroma s 3-5-2. Podobno kot smo igrali v nedeljskem drugem polčasu proti Bellunu. Pred tem pa smo tako začeli tudi proti Ta-maiu in Giorgioneju (obakrat je sicer Kras izgubil op. av.). Z razliko od takrat imamo v obrambi bolj izkušenega branilca Visintina«. Pri rdeče-belih sta še vedno poškodovana Božič in Grujic. Ta teden je začel trenirati Artur Alejnikov, ki pa bo v nedeljo še počival. Na razpolago pa bo znova Capalbo. Na nasprotni strani bodo morali nogometaši Krasa paziti na temnopolta igralca Davisa Mensaha in Raphaela Odogwo, ki je podoben nekdanjemu Milanovemu zvezdniku Ruudu Gullitu. »Ciljamo na pozitiven izid. Zadovoljili bi se tudi s točko,« je medtem napovedal Krasov športni vodja Sal-vatore Bovino. 2. AMATERSKA LIGA Danes v Dolini Breg - Zarja Tudi Primorje in Sovodnje Danes bo v Dolini, v okviru 5. kroga 2. AL, v ospredju slovenski derbi med Bregom (9 točk) in bazovsko Zarjo (2). Prvi derbi sta moštvi igrali že v prvem krogu deželnega pokala. Takrat je Zarja v Dolini zmagala s 3:2. »Tokrat pa bo najbrž pela drugačna pesem,« je napovedal trener Zarje Rajko Zeželj, ki bo imel precej težav s postavo. Pod vprašajem sta nastop napadalca Kočiča in Ruggera ter branilca Radovinija. Pri Bregu, ki je v nedeljo doživel prvi letošnji poraz, pa naj bi bili na razpolago vsi nogometaši. V Dolini bo sodil Tržačan Masucci. Alberto Favero (Kras) kroma Danes bo v 2. AL igralo tudi pro-seško Primorje. Ravalicovi varovanci bodo na Opčinah gostovali pri Roia-neseju (sodil bo Tržačan Balducci), ki ima sedem točk na lestvici. V višji 1. AL bo zanimivo tudi na Goriškem, kjer se bosta »spopadla« nekoč slavna Pro Go-rizia (4) in Sovodnje (6). JUTRI - V promocijski ligi bo Vesna jutri gostila Isonzo, medtem ko bo štandreška Juventina igrala v gosteh v Trstu proti Ponziani. Ekipa kriškega društva bo skušala popraviti slab vtis, ki ga je pustila v nedeljo v Fojdi, ko so Zanuttigovi fantje visoko izgubili s 3:0. Nekoliko boljše je v nedeljo igrala Ju-ventina, ki pa je na domačem igrišču igrala neodločeno 2:2 z moštvom iz Zavelj. Rdeče-belim primanjkujejo predvsem zmage, ki bi precej dvignile moralo večine igralcev. V taboru Ju-ventine so prepričani, da se bo to zgodilo kmalu. Pri Juventini še niso rešili težav z vratarjem, ki se je poškodoval v nedeljo in ga kot kaže še dolgo ne bo. »Poskusili bomo registrirati še enega vratarja. Nocoj (sinoči op. av.) se bomo namreč srečali na sestanku s potencialnim kandidatom,« je povedal športni vodja Gino Vinti. Jutri bo vsekakor na razpolago pomožni vratar Esposito. Odsoten bo sicer še naprej tudi Secli. V 1. amaterski ligi bo Primorec gostoval v Ronkah, kjer igra repre-zentant nogometa na mivki Michele Leghissa. V 3. AL bo Gaja na Padričah igrala proti nabrežinski Aurisini. Mladost pa se odpravlja na gostovanje v Fiumicello. (jng) ODBOJKA - Združeni ekipi Vala in Soče ter Olympia in Sloga Tabor v moški deželni C-ligi Kar nekaj novosti Z derbijem med združenima ekipama Soče in Vala, in tekmama Olympia - Buia in Sloga Tabor -Club Regione FJK se bo danes zvečer začela pot naših štirih predstavnikov v moškem deželnem prvenstvu C-lige, v katerem letos nastopa dvanajst ekip. Deželna odbojkarska zveza je v prvi fazi nastopajoče razdelila v dve »predskupini«. V naslednjih štirinajstih dneh bodo tako odigrali kar pet tekem (dve bosta sredi tedna), na podlagi rezultatov v tem delu pa bosta nato sestavljeni dve na papirju enakovredni kvalifikacijski skupini. Najboljših šest ekip se bo zatem v tretji fazi potegovalo za napredovanje (prvi dve iz vsake skupine in zmagovalca dodatnih tekem med tretje- in četrtouvrščeni-ma ekipama). Ostale pa bodo igrale v skupini za obstanek. Letos iz C-lige sicer nobena ekipa ne bo neposredno izpadla, najslabše uvrščena pa bo igrala play-out proti tretjeu-vrščeni iz D-lige. V B2-ligo pa napreduje ena ekipa. Kar zadeva slovenske ekipe predstavlja novost letošnje sezone sodelovanje med Valom in Sočo, v okviru katerega sta bili sestavljeni dve združeni ekipi, ki se bosta v der-biju pomerili že v uvodnem krogu. Najvišje lahko nedvomno cilja Val/Soča Imsa, ki lahko računa na doprinos vrste za to kategorijo odličnih odbojkarjev. Trener Robert Makuc ima vse vloge zelo dobro pokrite, tako da tudi v primeru morebitnih poškodb (v zadnjih letih so imeli pri Soči in Valu pri tem veliko smolo, v novi sezoni pa vsaj za en mesec ne bo poškodovanega Vidot-ta) ne bi smelo biti večjih težav. Izkušeno ekipo, ki bo domače tekme igrala v Sovodnjah, pa bo vodil Mauro Kuštrin. Ekipa je povsem prenovljena, tako da bo mogoče potrebovala še nekaj časa, da se uigra. Pri Soči so najprej razmišljali o tem, da bi z njo nastopali v D-ligi, na koncu pa so se odločili, da vendarle ohranijo C-ligo. S še mlajšo ekipo kot lani bo v najvišjem deželnem prvenstvu igrala goriška Olympia, pri kateri bo le- www.primorski.eu 1 Odbojkarji Soče in Vala, lani nasprotniki, letos soigralci arhiv tos najstarejši odbojkar Dvajsetletni Pavlovic, skoraj polovica ekipe pa je še lani nastopala v kategoriji U16. Mladi Goričani, ki jih letos vodi Ivan Markič, se bodo nedvomno skušali čim boljše odrezati, a se bodo letos verjetno težko enakovredno kosali z najboljšimi v ligi. Sloga Tabor pa bo nastopala z mešano postavo mlajših in nekoliko starejših odbojkarjev, med katerimi je tudi nekaj povratnikov, ki eno ali več let niso igrali. Skupino sestavlja petnajst fantov, večina med njimi pa bo igrala tudi v mladinskem prvenstvu Under 19. Med tednom vadijo individualno tehniko z Gregorjem Jerončičem, skupinsko igro pa z Ivanom Peterlinom, ki jih bo tudi vodil na tekmah. Prvenstvo bo za slogaše dokaj zahtevno, saj se je večina ekip letos okrepila, za perspektivne mlajše odbojkarje pa bo nastopanje v tej ligi gotovo pozitivna izkušnja, od katere bodo lahko veliko odnesli. Kar zadeva ostale ekipe v tem prvenstvu, naj še dodamo, da bodo na primer v Tržiču letos igrali tudi Nigido, Fermo in Rožac, ki so bili lani člani Sloge Tabor v B2- oziroma Sloge v C-ligi. Tekme 1. kroga: Skupina A: Sloga Tabor - Club Regione FJK, Volley Club - Mortegliano, Fincan-tieri - Vivil; Skupina B: Vbu - Ca-sarsa, Olympia - Buia, Soča/Val ZBDS - Val/Soča Imsa. (T.G.) Olympia Andrej Čavdek 1996 173 libero Stefan Čavdek 1996 172 libero Davide Cobello 1996 183 center Matija Corsi 1996 184 tolkač Daniel Hlede 1994 184 podajač Matija Komjanc 1993 187 korektor Gabriel Lango 1993 180 tolkač Dragan Pavlovic 1992 201 center Sandi Persoglia 1995 197 korektor Samuel Princi 1996 180 podajač Jernej Terpin 1996 186 tolkač Lorenzo Vizin 1994 197 center Peter Vogrič 1995 187 tolkač Trenerja: Ivan Markič in Walter Princi Spremljevalec: Gianni Manià Sloga Tabor Danjel Antoni 1995 187 tolkač Patrik Calzi 1993 175 tolkač Natan Cettolo 1995 197 podajač Luka Fiorelli 1994 178 libero Danjel Guštin 1995 178 tolkač Marko Guštin 1991 176 tolkač Denis lozza 1985 186 podajač Mirko Kante 1987 193 center Denis Milič 1993 190 T/C Matija Rauber 1987 180 libero Matjaž Romano 1987 192 T/K Peter Sosič 1995 192 C/T Ervin Taučer 1989 187 korektor Jordan Trento 1995 188 T/K Saša Žerjal 1992 180 center Trenerja: Ivan Peterlin in Gregor Jerončič LEGENDA - T/C tolkač/center, T/K tolkač/korektor Soča/Val ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB SOVODNJE Pedro Boschini 1971 180 cm podajač Daniele Braini 1965 185 center Luca Brandolin 1978 185 center Saša Butkovič 1991 187 center Ivan Devetak 1985 180 tokač Robert Devetak 1992 178 podajač Stefano Faganel 1986 184 tolkač Mattia Fedrigo 1986 180 center Livio Giacomelli 1966 185 tolkač Egon Kragelj 1979 182 libero Peter Levpušček 1985 180 center Stefano Sfiligoi 1969 186 tolkač Denis Skerk 1994 178 libero David Škorjanc 1988 193 korektor Gregor Testen 1977 188 tolkač Flavio Zoff 1978 185 korektor Trener: Mauro Kuštrin Val/Soča IMSA Jan Černic 1990 177 cm podajač Martin Devetak 1990 192 center Danjel Faganel 1982 188 tolkač Erik Juren 1993 183 tolkač Matej Juren 1991 188 tolkač Luka Lavrenčič 1986 190 korektor Andrea Loiacono 1981 202 korektor Rok Magajne 1978 184 tolkač Francesco Masi 1984 192 center Danjel Nanut 1984 185 center Simon Plesničar 1987 171 libero Giacomo Stera 1990 194 podajač Igor Valentinčič 1978 185 T/K Elvis Vidotto 1985 195 center Trenerja: Robert Makuc in David Corva LEGENDA - T/K tolkač/korektor KOŠARKA - C-liga Težka naloga za Breg in Bor v gosteh Obe ekipi naših društev v deželnem prvenstvu košarkarske C-lige bosta drevi igrali v gosteh. Bor Radenska bo po tesni zmagi proti Latisani igral v San Danieleju. Nasprotniki sodijo med glavne kandidate za visoka mesta, saj so se poleti še dodatno okrepili. Iz Tolmezza je namreč prišla trojica Adami, Polo in Stefanutti, na svojem mestu pa so ostali izkušeni Pellarini, Campanotto, Bierti in Attico. V prvem krogu so premagali ravno tako ambiciozni Rorai s 85:80. Trener Popovič bi moral računati na postavo, ki je nastopila pred tednom dni v Lignanu. Brežani, ki prav tako ne bodo imeli težav s postavo, bodo gostovali v Romansu. Domača ekipa je ambiciozna se je na poletni kupoprodajni borzi precej okrepila. Romans lahko računa na pomoč nekdanjega Jadranovega igralca Coca in Petarina, ki je igral pri Ri-vi del Garda. Skratka, nocojšnji nasprotnik ima izkušeno peterko. Jutri v Nabrežini 34. Kraški polmaraton Jutri ob 9.30 bo na trgu v Nabrežini startala 34. Kraški pol-maraton, ki ga organizira tržaški klub Marathon. Polmaraton (21,097 m) velja kot 8. preizkušnja tekaške Trofeje Pokrajine Trst. Tekači bodo tekmovali na progi od Nabrežine, do Križa, Božjega polja, mimo Grabrovca do Saleža (Bajte) in Samatorce ter nazaj po isti poti do Nabrežine. Domači šport Danes Sobota, 6. oktobra 2012 ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 19.00 v Repnu: Zalet C -Fincantieri MOŠKA C-LIGA - 20.00 v Sovodnjah: Soča ZBDS - Val Imsa; 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor - Club Regione; 20.30 v Gorici: Olympia - Buia ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Govolley Kmečka banka; 20.30 pri Briščikih: Zalet D - Fincantieri MEMORIAL SERGIA VELJAKA - 10.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Črnuče, sledi Črnuče -Fužinar Ravne, sledi Sloga Tabor Televita - Fužinar Ravne, sledi KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniele - Bor Radenska; 20.30 v Romansu ob Soči: Romans - Breg NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Dolini: Breg - Zarja; 15.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Roianese - Primorje DRŽAVNI MLADINCI - 15.30 v Repnu: Kras -Sambonifacese DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Vesna NARASČAJNIKI - 15.30 v Standrežu: Juventina -Azzurra Premariacco ZAČETNIKI - 15.00 v Fari: Sovodnje - Pro Farra HOKEJ NA ROLERJIH 2. SLOVENSKA LIGA - 19.15 v Horjulu: Dinamiti Horjul - Polet Kwins ZKB Jutri Nedelja, 7. oktobra 2012 NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 10.00 v Zgoniku: nastopajo Kras ZKB, Bagnolese, Siena in Treviso ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Caomaggioreju: Settimo - Kras NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Veroni, Ul. Montorio: Virtusvecomp Verona - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Križu: Vesna -Isonzo; 15.30 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Ronkah: Ronchi -Primorec 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 na Padričah: Gaja -Aurisina; 15.30 v Fiumicellu: Fiumicello 2004 -Mladost NAJMLAJŠI - 10.30 na Rouni na Proseku: Kras -Trieste Calcio; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Fiumicello 2004; 10.30 v Pierisu: Pieris - Juventina ODBOJKA 23. TURNIR MLADIH SZ SLOGA - 10.00 na Opčinah in v Repnu: nastopajo Zalet Sokol, Zalet Kontovel, Zalet Sloga, Zalet Bor, Mossa in Ankaran 2 0 Sobota, 6. oktobra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika 1010 STOCKHOL 7/12 O ^ 'TO K0BENHAVN —' ■Spi ° — - AMSTERDAM LONDON O „s O 10/15 8/16 10/15 BERLIN 8/17 1020 LIZBONA O 10/26 ŽENEVA 8/19 O MILAN 0 15/20 TOLMEČ O 10/21 O GRADEC 8/23 CELOVEC O 7/15 TRBIŽ O 9/20 o 9/14 KRANJSKA G. o 9/19 S. GRADEC ČEDAD O Sr^ S VIDEM O 13/23 - 12/24 O PORDENON gorica o 13/23 15/24 O TRŽIČ 9/11 O KRANJ MARIBOR o 10/22 PTUJ O M. SOBOTA 010/24 O N. GORICA 15/18 O LJUBLJANA 12/21 POSTOJNA O 10/20 KOČEVJE CELJE 10/21 N. MESTO 9/22 O ZAGREB 12/23 O REKA 15/20 ^NAPOVED ZA DANES' o SOFIJA 9/25 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. LJUBLJANA ° 11/20 BEOGRAD • 14/25 „ SPLIT Vi? —ÍLL4/26 ^ -SKOPJE C 'v"* „„ATENE , J9/28 O-» •. 1020 C Danes bo spremenljivo oblačno vreme. Možne bodo posamezne krajevne nevihte, predvsem na vzhodu in v predalpskem svetu. Ob morju bo pihal južni veter. V zahodni in občasno tudi v osrednji Sloveniji bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo čez dan občasno rahlo deževalo. Drugod bo sončno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodnik. J Naša dežela bo pod vplivom toka vlažnega zraka v nižjih Nad južno Evropo je šibko območje visokega zračnega plasteh. Jutri bo nas dosegla hladna fronta s severoza- tlaka. Z jugozahodnikom k nam priteka dokaj topel zrak. hoda, ki bo prisotna bodisi na višjih kot nižjih plasteh. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.35 Dolžina dneva 11.25 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.21 in zatone ob 13.06 A BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 10.55 najvišje 15 cm, ob 23.48 najnižje -21 cm. Jutri: ob 8.07 najvišje 17 cm, ob 14.47 najnižje 1 cm, ob 18.34 najvišje 6 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........18 2000 m............9 1000 m ..........15 2500 m............7 1500 m ..........10 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v visokogorju 5. O GRADEC 12/20 TRBIŽ O 10/15 o 10/14 KRANJSKA G. VIDEM O 12/22 O PORDENON 13/21 ČEDAD O 13/21 CELOVEC O 9/15 O TRŽIČ 13/18 KRANJ O 10/17 S. GRADEC CELJE 12/20 O M. SOBOTA O 13/22 MARIBOR 13/22 013/21 ^ PTUJ ° Jr* m. GORICA O 15/22 O N. GORICA 16/18 O LJUBLJANA 14/19 POSTOJNA O 12/16 N. MESTO 11/18 O ZAGREB 14/21 O UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 14/18 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRI > .i, i-^ ' Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno s posameznimi pa- Jutri bo pretežno oblačno. Na zahodu bo občasno rahlo' davinami in kakšno krajevno nevihto. Popoldan se bo deževalo, drugod bo popoldne ob prehodu hladne fronte vreme izboljšalo. deževalo, vmes bodo tudi nevihte. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ASTRONOMIJA - Naložba je vredna 107 milijonov evrov V Avstraliji predali namenu največji radioteleskop doslej SYDNEY - Avstralija je včeraj v Observatoriju za radioastronomijo Murchison na zahodu države razkrila ogromen radijski teleskop SKA Pathfinder, ki bo znanstvenikom omogočil natančnejše raziskovanje vesolja. 107 milijonov evrov vredni teleskop, ki si ga bo Avstralija delila z Novo Zelandijo in Južno Afriko, je najmočnejši doslej. Po besedah vodje projekta SKA Pathfinder iz Organizacije za znanstvene in industrijske raziskave Commonwealtha (CSIRO) bo z radioteleskopom, ki je kar petdesetkrat močnejši od obstoječih teleskopov, mogoče preučevati črne luknje, temno energijo, pline, ki sestavljajo zvezde, in doslej manj raziskana nebesna telesa. Novo pridobitev, ki je rezultat skoraj dve milijardi evrov vrednega projekta Avstralije, Nove Zelandije in Južne Afrike, bo v okviru desetih znanstvenih projektov uporabljalo več kot 350 znanstvenikov iz več kot 130 inštitutov, kar naj bi prispevalo k novim spoznanjem o nastanku vesolja. Največji radioteleskop doslej je sestavljen iz 36 anten, ki v dolžino merijo 12 metrov. (STA) Pet izmed 36 anten, ki sestavljajo radioteleskop ansa Zvezda blizu črne luknje test za Einsteinovo teorijo LOS ANGELES - Ameriški astronomi so odkrili vzhajajočo zvezdo, ki v srcu naše galaksije Rimska cesta kroži okrog ogromne črne luknje na doslej najkrajši odkriti razdalji. Zvezda S0-102 obkroži črno luknjo vsakih 11,5 zemeljskih let, kar je veliko manj od 60 let, ki jih potrebuje večina zvezd okrog črne luknje. To je šele druga odkrita zvezda s tako kratko zvezdno potjo okrog črne luknje. Zvezda S0-2 jo obkroži vsakih 16 let. Znanstveniki Univerze Kalifornija so prepričani, da jim bo odkritje pomagalo pri preverjanju splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in njegovih predvidevanj o tem, kako črne luknje izkrivljajo čas in prostor. Vodilna ameriška raziskovalka črnih lukenj Andrea Ghez trdi, da je odkritje bistveno za njihovo raziskovanje. "Ravno tango obeh zvezd bo razkril resnično geometrijo časa in prostora blizu črne luknje. Takšnih meritev ne moremo opraviti samo z eno zvezdo," je povedala Ghezova. Tako kot Zemlja in drugi planeti imata obe zvezdi eliptični orbiti, kar pomeni, da se redno približujeta in oddaljujeta od črne luknje. Znanstveniki upajo, da bodo lahko odkrili dokaze o nihanjih v orbitah, ko se zvezdi približata črni luknji. S tem bi se namreč pokazalo, da na zvezdi vpliva ukrivljenost časa in prostora, tako kot je to predvideval Einstein. Črne luknje, ki so ostanek umrle zvezde, imajo tako močno gravitacijsko silo, da ji ne more uiti niti svetloba. Lukenj se ne more videti neposredno, zato jih znanstveniki opazujejo preko njihovega vpliva na bližnja nebesna telesa. (STA) Poletni fotoutrip '12 V košarici pridelkov iz Padrič. morana žagar Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primor-ski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!