PRO ETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ——»—pi Uradniški ta upravnilki prostori: M8T South Lawttdaie An. Office of PubllcaUon 8887 8ouih Lawndale Av« Ttslrphon«, Rockw«U 4804 .TEAH XXXV. A«t ot is. im, rnl e» CHICAGO. ILL* PONEDELJEK. U. MARCA (MARCH ti). 1149 SubscrtpUon 88.00 Yearly ITEV.—NUMBER 8S Aooaptance trn smlling st spadal rate ot poeta— provided ter iS secUonllOi, Act ot Od S, 1817, authorlied on Juns 4, 1818. ill orisal zavezniške povojne cilje Vojna bo morda trajala ie dve leti.—Hitler ie oglasil po dolgem molku.—Osma britska armada začela ofenzivo v centralni Tuniziji. Angleške podmornice potopile šest osiščnih ladij in transportov na Sredozemskem morju. —Moakva priznala izgubo Belgoroda, železniškega središča.—Japonski pritisk na pozicije britsldh čet v zapadni Burmi se zmanjšal talci metali na Berlin 1. marca, ubile najmanj tiaoč ljudi ter porušile mnogo poslopij v središču nemške prestolnice. Poročilo bazira na informacijah, katere je agentura prejela iz zanesljivih virov. Admiraliteta je naznanila, da ao britake podmornice napadle in potopile šest osiščnih ladij ln tranaportov na Sredozemskem morju v zadnjih treh dneh. Transporti so bili ni poti proti severni Afriki, ko so jih podmornice napadle in potopile. Doznava se, da je bil del nemške armade potegnjen iz Italije in poslan na ruske fronte. Koliko nemških vojakov se nahaja v Italiji, ni znano. London je bil informiran, da je poveljstvo poslalo v Rusijo več nemških divizij iz Prancije, Belgije in Ho-landije. Dalje je bil informiran, da v nemških, vojnih tovarnah dela najmanj 8,500,000 tujih delavcev, med temi 1,800,000 vojnih ujetnikov. Moakva. 20. J&arča. — Tu so priznali, ds as nemške kolone zaaedle dve mesti na južni fron-Afrika. il ti po Ijutih bitkah a Rusi. Eno je Belgorod, Železniški center, 80 milj severno od Harkova, u-krajinskega jeklarskega središča; ime drugega mes^s poročilo ne omenja. , Na centralni fronti prodirajo Ruai naprej v smeri Smolenska in zasedli so več naselbin. V bitki v enem sektorju te fronte so Rusi uničili petnajst nemških tankov in ubili čez tisoč sovražnikov. ^ Srdite bitke se nadaljujejo na severni fronti pri jezeru Ilmenu. Ruska armada pod poveljstvom Timošenka je Še v ofenzivi na tej fronti Hew DelhL Indija. 20. marca. — Japonski pritisk na pozicije britskih čet ob reki Mayu v zapadni Burmi ae je zmanjšal, toda ljute bitke ae nadaljujejo na zapadni atrani te reke ln pri Donbajku. Zavezniška letalska ofenziva je še v teku. Ameriški in briteki letalci so v spopadu v zraku nad Pazandaungom /sestrelili osem japonakih letsl. Čunklng, Kitajska. 20. marca. — Uradni komunike, objavljen danee zjutraj, omenja srdite bitke med Kitajci in Japonci v severni in centralni Kitajski, v katerih sta obe atrani utrpeli velike izgube. Japonsko poveljstvo je zagnalo sveže čete v boj proti kitajski sili. I London. 22. marca.—Premier ton Churchill je v svojem ^u po radiu orisal zavezni-pevojne cilje in izjavil, da da Nemčija poražena pri-je leto ali 1. 1948. Porazu mir v Evropi, baziran kolektivni zaščiti. Hier je naglasil, da bodo zavezniki ustanoviti ne-Evropski svet, ki bo mo-prevzeti in nadaljevati delo narodov. Dalje je dejal, da pričela odločilna bitka v iji, kjer se angleške, ame-in francoske armade skup-)re proti sovražniku* alf Hitler se je včeraj po tm molku oglasil ln govoril ■jat minut ob priliki proslava nemških junakov. Dik-je priznal, da je nemška Jja postala vojna cona, toda na vzhodni fronti je pre-m in Nemčija je na poti ler je povedal ljudatvu, da fičija izgubila samo 842,000 tov od začetka vojne. Vsi bili nadomeščeni z novimi em miški stan, Britska osma armada je veliko ofenzivo proti ielovi sili v centralni Tn-in izvojevala prve uspehe. ske čete so okupirale Se-strategično vojaško bazo, v prodiranju proti Sredo-kemu morju. * imniaki atan. Afrllfa, 20. — Ameriška armada pod eljstvom generala Georgeja je zavzela E1 Guetar, etično točko v hribih cen-Tunizije, 73 milj severo-Ino do Gabesa in «0 milj od obrežja Sredozemskega. Osiščna sila se je u-nla iz E1 Guetara brez boja. iriška armada je v ofen-ki se je pričela v četrtek, ris 42 milj daleč in zasedla "je ob Guetarijskem prela-Prelaz je dolg šest milj in med hribi. Na drugi strani dua je križišče dveh cest, ki lita v Gabea in Mahares. Obe I ležita na obrežju Sredo-^'ga morja. ko bo Pattonova aila doseg-Mje, bo armada feldmar-Rommela odrezana od o-I | vojaških posadk v eever-fdelu Tunizije. General prd L Montgomery, poveljniške osme armade, koope-^ ameriško silo v operacijah ■ otiičnih kolonam. Ta ar-P napada osiščno bojno črto •srethu.^^ >z Kaira, Egipt, pravi, da ^enike leteče trdnjave ln M" »/vršili dva napada na '^lijansko pristanlščno Vrgli so več sto bomb C110' 11«1* rezultat ni znan. h400- 20. marca. — Ame-"^•ngleški letalci so bom-|ViReaack, bazo nem I P^mornic v bližini Breme-L..' rksl ,uznanilo. Bombe ao mM devetnajst poslopij in r^mne požare. V spo-■ 'raku »o letalci sestrelili ^,sklh bojnih letal, r padle na električno ^^Vt geaacku in jo po-|I,fugi roji ameriških ■ l^tal ao istočasno industrijska sredi-l^fmčiji in nedj tnih ip»l it'/ Miral, kil«-Kil«. ^djral, l **padn v F iji **** katere fanciji, Holandiji in « poroča, de •o angleški le- Gangež Nitti izvršil samomor Pognal si je tri krogle v glavo Chlcsfo. 20. marca. — Prank Nitti, naalednik Caponeja kot načelnik člkašklh gangežev, je včeraj izvršil samomor. Pognal si je tri krogle v glavo prt plotu poleg proge železnice Illinoia Central v bližini Harlem ave. in Cermak rd., manj ko eno miljo proč od svojega doma v Rlver-sidu. Trije železničarji na tovornem vlaku, ki je vozil mimo, ao videli gangeža, ko je oddal uaodne strele. Oni niso vedeli, da je samomorilec Nitti, ko ao obvestili policijo in se odpeljali naprej. Policijski načelnik Allen Rose je takoj odšel na lice mesta, kjer je našel Nittija, ležečega Da hrbtu z glavo ob plotu. Dve krogli sta Šli skozi klobuk v glavo, tretja pa ob desnem u-šesu. Nitti je bil star 87 let in rojen Italiji. S samomorom je preveril vladd, ki ga je nekaj ur prej v New Yorku obtožila, da je izailil čez dva milijona dolarjev od filmskih kompanlj in u-nije filmakih operatorjev. Federalna veleporoto je poleg njega obtoMa osem drugih člkašklh gangežev Izsiljevanja in rake-tlrstva. S samomorom se je izognil zsporu. Gangeži, katere je federalna veleporota v New Yorku obtožila, ao Louis Campagna, Paul de Lucia, Phil D'Andrea, Fran-cis Maritole, Ralph Pierce, Charles Gioe,* John Roselll in Louis Kaufman. Val bodo postavljeni pred federalno sodišče. Zena kitajskega gongrala v Chieagu Chicago, 20. marca. — 2ena kitajskega generala Kaišeka je včeraj dospela v to mesto. Na tisoče ljudi jo je sprejelo ln pozdravilo, ko je izstopila iz vleka na postaji Union. Med viaokl mi uradniki, ki ao jo pozdravili, sta bila governer Green in župen Kelly, ki Ji je Izročil srebrni ključ v znak, da ji ja mesto odprto. Obe, governer in župen, sta naglasila. da one je simbol kitajskega odpora proti japonski agresiji. Po sprejemu na postaji ae Je odpeljala v hotel Drake. V Chieagu ostane štiri dni. V pondeljek večer bo govorila ne masnem shodu Stedhimu v zvezi a avojo kampanjo ze poglobitev prtjeteljstve in razumevanja med Kitajsko in Ameriko. _______... . Kuhn izgubil ameriško državljanstvo Vodja bundovcev bo deportiran New York. 20. marca. — Fritz Kuhn, bivši predsednik Nem-ško-amerlškega bunda, nacijske organlzdclje, ln deset drugih voditeljev in članov te organizacije, je izgubilo ameriško držav-ljanatvo, katero ao dobili z na-turallzcaljo. , Zadevni odlok je podal federalni sodnik John Bright. Kuhn je v zaporu, kamor Je bil poslan na obtožbo, da si je prilastil denar iz sklada nacijske organizacije. Po prestani zaporni kazni bo najbrže poslan v koncentracijsko taborišče, v katerem bo ostal do konca vojne, potem pa bo deportiran v Nemčijo. Drugi, ki ao izgubili državljanske pravice, ao VVllllam Kunze, Konrad H. Koehler, Wilhelm Heller, Ernest Sotzek, Werner Ulrich, Frsnz Schneller, Ernat Schwenk, Paul A. Rauach in Frsnz Wunachel. edenova .izjava o povojjni re- konstrdkciji AngUiko • rutka domi nacija Evrope po poram oniiia VPRAŠANJE UREDITVE MEJ MORA ČAKATI Wsahlngton. D. C« 20. marca. — Angleški zuaanjl miniater Anthony Eden je na konferenci z voditelji kongres* in člani odsekov sa zunanje zadeve obeh zbornic pojaanil avoje stališče ln mnenje o problemih povojne rekonstrukcije Evrope, zaeno pa Je naglasil potrebo ustanovitve mednarodne zveze, ki naj bi reševala povojne probleme ln storila korake, da aa zagotovi trajni mir. , . Neki senator Je4Mal, da je bil Eden "brutalno odkritosrčen," drugi, ki so sa udeležili konference, pa so izjavili, da ni hotel odgovoriti na vpnianje glede povojne usode Poljake ln ne rszkrltl deta j lev nedavno sklenjenega dogovoha med Veliko Britanijo in Ruaijo. Senator Tom Conally, demokrat iz Te-xasa in načelnik aenatnega odseka za zunanje zadeve, je v razgovoru a časnikarji dejal, da ne more razkriti predmeta razprave a Edenom. Rekel ja le, da je Eden naglasil popolno harmonijo med vladami Velike Britanije, Amerike, Ruaile in Kitajske v zadevah, nanašajočih ae na vodatvo vojne proti osiščnlm silam. Eden Je dal razumeti, da mora vprašanje novih mej čakati Reševanje problema povojnih mej ni mogoče, dokler traja vojna. Eden ni hotel razpravljati o ruskih terltorijalnlh zahtevah na račun baltiških državic in Poljake, daai je znano, da zavzema simpatično stališče napram Rusiji. Ob Je bil vodilna osebnost v pogajanjih, ki so rezultirsls v sklenitvi pogodbe prijateljstva in zveze med Veliko Britanijo in Ruaijo. ' Poročila, kl še niao potrjena, pravijo, da ata Velika Britanija in Rualja že eklenlli sporazum glede skupne dominacije povojne Evrope fn ds je Velika Britanija priznala ruske teritorijal-ne zahteve. ' Bivši govrner Lowden umrl Tucson, Artz., 21.1 Frank O. Loerden, bivši governer države Illinoia tn vodilne osebnost v republikanski stranki, je včedaj umrl v hotelu E1 Conquistador Pokopala ga je pljučnice. Njegovo truplo bo pripeljano v Oregon, III., na njegovo farmo. Losrden je bil ob smrti star 12 let Fraser vidi dolgo borbo na Pacifika Predsednik novozelandske vlade hvali ameriške vojake WeUlagten. Nova Zelandija. 20. marca. — Premier Peter Fraeer je v svojem govoru v parlamentu Izrekel svarilo, da bo vojna na Pacifiku 4e dolge trajala, ker japonska udarna sila Je še močna, čeprav ao zavezniki izvojevall več velikih zmag z japonsko silo ns kopnem, mor ju in v zraku. Parlament je razpravljal o problemu mobilizacije vse razpoložljive človeške sile za voj ne napore. Poslanci so v svojih govorih poudarjal i. da se etri njajo a FraeerJevo izjevo, da bo borba proti japonski sili dolga Premier je v svojem govoru hvalil amerižke vojake. "Naši ameriški prijatelji ao nem priskočili Via pomoč in njihova zasluga je, de ima Nova Zelandija mogočno zaščito Ako ne bi bilo te zaščite, bi bila morda Nova Zelandija invadirana pe japonakih četah." Fraeer je del je rekel, da mora Domače vesti Sftftna neereča v He Pueju De Pue, 111. — Matt Zoran, član ln blagajnik društva 80 SNPJ, se je 17. marca smrtno ponesrečil s svojim avtotrukom na cesti med Spring Valleyjem in Perujem pod hribom st. mar-quettake bolnišnice, ko je vogli premog svojim odjemalcem Bil je na meatu mrtev. Doma je bU od šmarjete na Dolenjskem ln v Ameriki je živel čez 40 let. Poleg svojega buaineasa z raz važanjem je Imel tudi goatilno ali ta vem. Tukaj zapušča šeno Annle, dva ainova (eden pri vojakih) in tri hčere, Izmed katerih je ena ualušbena na pošti, druga je pa bolničarka v bol« nišnici St. Luke'8 v Chieagu. (Poročilo ne omenja, kako ae je zgodila neareča, niti starosti pokojnika.—6p. ur.) , Delavni teden podaljšan na 4S ur Odredb« valja u tilcaild industrijski distrikt t* Chlcago. 20. marca. — Federalna komiaija za dobavo moštva je odredila podaljšanja delovnega tedna v člkaškem industrijskem distriktu na 48 ur. Ta distrikt uključuje South Chicago, Hammond ln Gary, kjer ao velike jeklarake tovarne. Odredba Je mandatorična in stopi v veljavo 1. maja. Val delavci v tem diatrlktu bodo morali delati 41 ur v tednu. Možnoet Je, da bo odredba raztegnjena na oatala čikaška Industrijska okrožja. Odredba ae bo aplicirala na vaa podjetja, kl upoalujojo osem in več delsvcev. Uslužbenci v pisarnah bodo tudi delali 48 ur v tednu, ker so v Isti kategoriji kot delavci v tovarnah. Velike kompanije v člkaškem induatrljakem distriktu so izjavile, da več tiaoč delavcev dela 48 ur na teden, dočim ao nekatere naznanile, da bodo morale podaljšati delovne ure v soglasju z odredbo v pisarnah. Vsled odredbe niso prizadete samo velike jeklarake in kemične tovarne ter Čistilnice oljs, temveč tudi msla podjetja. James L. Donnelly, podpredsednik Zveze illlnolsklh tovarnarjev, je odpotoval v Waahlng-ton, da vloži protaet proti odredbi glede podaljšanja delovnega tedna. Pred odhodom je izjavil, da bo zahteval preklic odredbe, ki je.bila izdana brez odobritve reprezentantov prizadetih Industrij. Eksekutivni u-radniki jeklarskih kom panji so izjavili, da bo odredba izzvala potežkoče v mnogih alučajlh. Dslje so Izjsvlll, da okrog 88 od-stoikov delavcev, upoalenih v jeklarskih tovarnah, še dela 46 ur v tednu. Trgovake in druge firme, ki niao udeležene v produkciji vojnega materiale, ao izjavile, da bodo koopertrale z vladno komisijo. Kuba naznanila izmgnjavo jgtnikov Havana, Kuba, 20. marca 3 Kuba bo izmenjala Netnae, ki nahajajo v koncentracijskem taborišču na otoku Pines, za kubanske jetnike v Nemčiji in okupiranih drževah. Zunanji minis- I ter dr. Emetreio Sen Tovenia je naznanil izmenjavo. Kuba drži več oeiščnih državljanov v kod-' cen traci Jakih taboriščih. Ata-: vilo kubanskih državljanov v Evropi ni znano Kje aa bo izmenjava izvršila, naznanilo ne omenja. Francoski rebeli ignorirali ultimat Odpor jproti konskripciji delavcev London. 21. marca. — Francoaki r#be)l, kl se upirajo kon-škripci j i sa suženjska dela v Nemčiji, ao ignorirali ultimat 'Lavalove vlade v Vichyju, naj takoj odlože orožje ln kapitulirajo. Rebeli ao sbrapi v hribih province Savoel. Vae ceste, ki vodijo v te hribe, strašijo oddelki francoake mobilne poli-olje. Maroška radiopoataja je citirala poročila Js Berna, Švica, da ao rebeli Ignorirali "zadnji poziv Lgvalove vlade, naj ae podajo, dokler nI prepozno" Poročila pravijo, da ša nI bila odrejena militariatična akcija proti rebelem, katerim zavezniška letala dovažajo orožje, strelivo ln Živila. Več francoskih fantov, kl so se skušali pridružiti rebelem, je bilo aretiranih. Odpor proti konakripciji fran-coaklh delavcev sa dela v nemških tovarnah se širi, Laval je obljubil nacijem, da bo poslsl milijon delavcev v Nemčijo. Pariška radiopoataja, katero kontrolirajo naclji, poroča o policijskih nsvaiih na 8tanovanja delavcev v Lyonsu, Tarbesu, Grenoblu ln krajih v bližini španake meje. Več tisoč delavcev je bilo aretiranih v zadnjih dneh in Val bodo odvedeni v Nemčijo. Nemške vojaške avtoritete bo objavile svarilo, da bodo val sposobni Francozi po-slanl v Intemacijska taborišča, 6e ae bodo upirali konskripciji. Poročlls iz Švice govore, da ao francoaki uporniki iz avojih francoska gvineja se pridru-ma giraudu Misija naznanila protr• ganjg zveze z Lava-lavo vlado DE GAULLE ODPOTUJE V AFRIKO Waaklngton. D, C« 20. marca. — Francoska vojaška misija, ki ja doapela v Waahington, je potrdila poročilo, da je Gvineja, francoaka kolonija ob severnem obrežju Južne Amerike, pretrgala zvezo z Lavalovo vlado v Vichyju in se pridružila generalu Giraudu, vrhovnemu komisarju francoske severne Afrike, ter mu obljubila lojalnoat. „ General Emile Bcthouart, načelnik misije, je informiral ameriški državni department, da ata governer francoake kolonije ln župan Gayenna, glavnega meata Gvineje, zagotovila Giraudu lojalnoat. Ta korak ja omajal pozicijo admirala Geor|eaa Roberte, Lavalovega komiaarja na o-toku Martlnlku, ki Je imel do-slej oblast nad Gvinejo in drugimi francoakimi kolonijami. Naznanilo ja bila objavljeno istočaano 8 poročili o resni ži-vllakl krizi na Martlnlku. Ta*aa je poostrila, ko je Amerika u-stavUa pošiljanje živil prebivalcem otoka. Državni podtajnik Sumner Wellee je zadnji teden izjavil, da je Amerika ustavila pošiljanje živil v novembru pre-teklega |ata. v London. 20. marca. - General Charles de Oaulle, vodja borbenih Francosov, bo kmalu skrivališč v hribih izvršili več odpotova) v severni Afriko, kjer navalov na akladišča živeža in bo konferirla a generalom Gi-orožja ter Jih ©plenili. Bitke raudom. Pričakuje ae, da bodo med njimi ter nemškimi in ita- razgovori, ki ae bodo najbrže vršili v Alžiru, rezu Hirali v sklenitvi sporazuma glede enotnoeti vseh francoskih političnih grup. Britski in ameriški uradni krogi priznavajo, da je vprašanje vodstva francoakega kolonialnega imperija najbolj važno in da zahteva rešitev. Očitno je, da se Giraud in De Oaulle zavedata potrebe enotnoeti vaeh francoskih grup. V Alžir pride tudi general Georgea Cstrou*, zaupnik generala D^Gaulla v Siriji. On je imel prod nekaj tedni sestanek z Girsudom v Alžiru, na katerem sta razpravljala o združitvi vaeh francoaklh grup. lljanaklml vojaki ae nadaljujejo. Družba obdolžena kršenja regulacij Uradniki pozvani v VVashington Sen Franclaee. Cal.. 20. marca. — Odbor za vojno produkcijo je obdolžil Richmond Shipyard Co., katere predaednlk je Henry J. Kaiser, kršenja regulacij glede dobavljanja materiala. Kompanija je kupila 028,000 čevljev loaa ln električne mojdrje v vred- mM nostl $2,843,884 bres odobritve Amgrika sklsntla nov odbora, v čigar področje spada ^ % Mghiko Izdajanje dovoljenj za dotpvlja- nje materiala. Uradniki kompanije so bili pozvani v VVashington k zasliša-nju, ki se prične 29 msres, Prinesti bodo morali s seboj vse rekorde o kupovanju materiala v zadnjih šestih mesecih. Zaali-tanje bo vodil W. B. Owena, člsn odbora za vojno produkcijo. Waahlngtoa. D. C» 20, marca. — Henry J. Kaiser je dejal, da še nI bil uradno obveščen o ob-dolžitvah odbora sa vojno produkcijo, da je njegova kompanija kršila regulacije glede dobavljanja materiale. Novico Je čltal v časopisih. Dalje je rekel, da rieil ne ssmo sa ladjedelnice, ki jih kompanija obratuje na zapadni obali, temveč tudi za fe-deralno pomorsko komisijo, VVaahington, D, C,, 20, marca. — Amerika je sklenila nov pakt z Mehiko na temelju posojllno-nsjemninskegs programa, nanašajoč se ns mllitsristično kooperacijo med državama. V imenu Amerike Je pskt podpisal državni tajnik Cordell Hull, v Imenu Mehike ps poslsnik Franclaco Cestilio Nsjers. . Cgg milijon isnsk v illinoiskih industrijah Springfleld, IU., 20. marca. — Franci« B. Murphy, državni delavski direktor, Je dejal, da Je njegovi ogentje kupujejo mate-J 1,080,000 ftenak upoalenih v llli- Nova Zelandija povečati avoje napore in držati vae pozicije na Pacifiku. Odssk odobril protisabotaini načrt Waahln0ton. D. C~ 20. marca.) — Kongresni poslovni odaek je odobril načrt, kl določa drastične kazni ze sabotažo proti A-mertki In njenim zaveznikom, kakor tudi pospešitev postopanje proti aeboterjem Avtor načrta Je kongreanik Sumners, demokrat iz Tenaaa. noiakih industrijah. On je govoril ns konferenci ženske di-visije državnega delavakega de-partmi-Mta in napovedal, da ae bo število ienak v induatrijah povečalo na 1,300,000 v tem letu. Cgg dvgsto bolgarskih listov suspendiranih London, 20. marca — Poročilo iz Turčije pravi, dg je bolgaraka vlada »unpendirala čea dvesto dnevnikov, tednikov, revij in drugih publikacij v sednjih treh mesecih. Kot vzrok navaja pomanjkanja papirja. mmmi PROSVETA THE ENIJOHTENHENT _ GLASILO IM LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of ud publiabed br Klasovi iz m loto. S) 00 M pol lota. $1 JS sa šetrt latat se ST JS aa esle lata. S3.7S aa pet letaj as •nd Cic.ro Ispiisv la šlaakev so ao vvašejo. Rokeplsl Iftteeoaae vaSMao (i ■ NS.) »a vrnaj© pošUJstelJn le v sfcašaju, te Je Advertlala* rstes aa affmsnl. artklea «rtll net be |'pl«y«, potIMi etc., arken acoampaalad bf aalf Naslov ae vse, kes Ima stik s listami PROSVETA SSS7-M Se. Laaredsle Ave« i MEMBER Or TKE FEDERATED PRESS US ■........ "■» ■■ Datum v oklepaju ns primer (March »1. IMS), poleg vaiege Imena ns naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. Francoska demokracija m pohoda Polagoma se jasni ns političnem nebu v severni Afriki, kolikor je te Afrike pod okupacijo ameriikih čet. Zsdnje mesece po okupaciji je bilo tsmkaj zelo megleno ln glssno godrnjanje v Ameriki in Angliji glede politične godle, katero so meisli v francoski Afriki, Je bilo upravičeno. Odslej bo msnj povoda za godrnjanje. General Henri Giraud, politični komisar francoske Afrike, je pred nekaj dnevi s svojim govorom v Alžiru, ki je bil razširjen po radiu po vsem svetu, zelo razčistil tsmošnje politično obzorje. Dsnes ni več dvoma, da je Francija zunaj evropske celine krepko ns pohodu v smeri demokrecije, medtem ko doms na Francoskem bolj in bolj narsščs upor demokratičnih Francozov proti barbarskim okupatorjem. Giraud je odločno izjavil, da'francoska Afrika ne priznava več "oblasti" iz Vichyjs in krstkomalo je razveljsvil vse fašistične dekrete ln odredbe te "oblssti;" dalja je izjsvil, ds sramotni pogoji premirja z Nemčije iz leto 1940 ne veljsjo več. Giraud je pravilno deklariral, da tretje frsncosks republika še in edino zakoni te republike, ki jih jo postavila oblast ljudstvs, so veljavnih Obljubil je, ds so v francoski Afriki čim prej vzpostavi ljudska oblast, ki je bils suspendirana v juniju 1940 in rsz-pisane bodo občinske in pokrajinske volitve. Vsi diskriminato-rični zakoni so odpravljeni in vsi politični jetniki bodo izpuščeni na svobodo. Genaral Giraud je tudi rekel, ds nI več nobenega vzroks zs razcepi jen je francoskih sil, ki so danes v boju z osiščem; on upa, ds pride čim prej do sporazuma med nJim in francoskim narodnim odborom v Londonu, ki gs vodi general Charles De Ostrile. Takoj drugi dan po Giraudovem govoru je prišla vaot, da ja Giraud povabil De Gaulia, naj jprido v Afriko, da sklenete vse potrebno zs enotno skcijo francoske demokratične fronte. Upsnje je, ds ne bo dolgo, ko bo franeosks zadeva docels razčiščena. francoski nsrodnl odbor v Londonu se .potem presoli v Alžir sli kam drugam v francosko Afriko ln tamkaj nastopi kot začasna vlada francoske republike, ki bo vodilo z zsvezniki vred vojno zs osvoboditev Francije na evropskih tleh. Francijo Je dsnes med Združenimi nsrodi. nji seji 7. marca Je društvo Pro-b to misleci 87 SNPJ sklenilo, da »e pridniti postojanki 25 /PO-86 s sedežem v Claridgu. Sklenjeno Jo tudi bifo, da ima tajnica pravico pobirati prostovoljne pri-pevke od članov ali nečlanov v podpore politične in pomožne kcije za Jugoslavijo oziroma Slovenijo. Prišli pa nismo do zaključks, al^ bi ne bilo bolje obiskati lju-na njih domovih. Morda se še zgodi, kadar bomo začeli vsi rosno misliti in kadar so vse reči izčietijo Med voditelji Jugoslavije na obeh frontah. Naie društvo je tudi sklenilo, da priredimo veselico v ta namen en-erat v maju. Do takrat imamo še dosti časa za agitacijo. . (Podpisani apelira na vss društvs v okraju Westmorelandu, nsj pristopijo k postojanki 25 JPO-SS, ds bo prihodnja sejs, ki se v rži zadnjo nedeljo v maju v Claridgu, res uspešna in dobro obiskan*. V tem okraju je veliko raznih organizacij, samo od SNPJ je 30 društev. Ako bi vsa ta društva poslala zastopnike, bi ahko nekaj ukrenili. Prijatelji, mislim, ds ste čitsli, d* so imeli tudi Hrvatje n* svo-em kongresu v Chicagu nad 900 delegatov, ali skorsj dvakrat to-ko kot mi v Clevelandu. Ampak kaj vse to pomsgs, ako ne uresničimo dela, ki so gs ti kongresi začeli. Vo prepustim v preudarek vam trezno mislečim Največji hinavci pretakajo solže ... Krvoločni tiger se je Jokal in zgražal nad volkom, ki je raztrgal jsgnje!- Blli so čssi, ko je licemersko Hearstovo časopisje pretakalo solzo nad ruskimi Židi, ki so jih pobili csrskl hlapci v pogromih—v isti sspi ps so Hesrstovi plašči zagovsrjsli eksekucije Židov po Sveti Inkviziciji v srednjem *eku. Pred neksj dnevi so se isti hinsvski Hesrstovi listi joksll nad eksekucljo dveh poljsko-ftidovskih socialistov, Ehrllchs in Alterjs, v sovjetski Rusiji—pred nekaj leti pa so Isti listi pozdravljali eksekucije židovskih lojslistov v Španiji. Citajmo, kaj pile o tem liberalni časnikar Irvlng Pflaum v čl-kašketn listu Dsily Times: "Znana veriga časopisov tuli nad rusko cksckucijo dveh poljskih delavskih voditeljev židovskega pokoljenja—ne zato, ker ljubi pravico in socialiste, temveč samo zsto, ds lahko oplazi Sovjetsko unijo." Dalje piše Pflaum: "Glasilo ameriške unije Amalgamatcd Cloth-Ing NVorkers piše te dni, ds sta ustreljena poljsko-židovsks socialista Ehrlich in Alter sicer sovražila komuniste, vendar sta tik prod Hitlerjevim navalom na Poljsko priporočala sodelovanje Poljske s sovjeti, kakor je to priporočal pred nekaj dnevi naš podpredsod nik VVsIlace Rusi so ju vrgli v zapor, ko sts si Hitler ln Stslin leta 1930 razdelila Poljsko, a nekaj mcaecev kssneje sts bils Upu scena. nato pa spet aretirana. Pred Uobrim tednom je ruski pošla nik Litvinov v VVashingtonu naznanil, da sta bila Ehrlich in Alter ustreljena v decembru 1942 lz razloga, ker sta 'obnovila svojo oo» viažno stališče z apeli na sovjetske čete, naj prenehajo s bojevanjem in sklenejo mir s Nemčijo'." Nadalje piše: "Zadeva teh dveh poljskih socislistov naa jo opo-ZorOs, da je naš zsveznik Rusi is še vedno tironsks In justica pr njej je farsa. Kar koli Je že bil vzrok njune ekaekudje; dejstvo dn sta bila Poljaka. Žida in delavska voditelja, la ni bil; vsekakor sta bila umorjena zato. ker stu imela pogum, da sta kritiairola Stalinovo diktaturo —LeU 1917 je bil naš zaveznik ruaki car, d*itas je pa ruski diktator; lets !77fS sta bila zavetnika Amerike franoo-tki in Španski svtokrat. ampak to nas nt motilo, 4* Ju ne bi bili pomagali strmoglaviti, ko je prišel čas za to. Američani, katerim Jo n ptavico in demokracijo, »matn vso pravico obenjett umor Altar-jr in Ehrlich* v Rusiji, nimsjo pa te pravice oni Američani, katerim ni nič za pravico In demokracijo! Te vrsta A«ertčani izrab Ijajo komunistično krivico za podtiganje ameriške krivico! E naj večjim vaaeljem bi uničili pravico, u katero sta umrls Ehrlich tn Alter'" Popi Inoma ae etrinjamo z gornjimi beaedami. Hoarstovi piseči m drugi an*eriški reakcionar j« ki danes obsojajo umor dveh socialistov v Rusiji, ne delaje tefa iz ljubezni do pravica in demokre nje. pač ne samo sa to. da narede iac.| d B boste? nfivzoci« Nadaljnja poročila še slede. Joseph fnoy, 13. Nekoliko komentar ju • \ ■■ % Jr. t * ** y » V vladnih krogih ki tudi izven njih se že več mesecev bsvijo s perečim vprašanjem, kje in kako dobiti dovolj delavcev za ogromno vojno produkcijo in za dela na polju, da se pridela dovolj živeža ne samo za Ameriko, marveč tudi za zaveznike, ki ga prejemajo po "lend-loasu". Kri- vzdržati in ne glede ru m* civilnega prebivalstva u f je. ako delavci in to po**^ napornih delih ne bodo dovolj dobre in redilne hrJTi pričeto podati tudi produkt "a Konti »<»»«»' il___* dukcije, kakor tudi nabore za armado. Po mnenju obeh Ju>n-^resnih odsekov naj bo armada le tako velika, kolikor jo more dežela opremiti in| vzdrževati ter zalagati zaveznike z "lend- leasnim" materialom. • Ampak ta priporočila teh kongresnih odaekov pbeh zborniški oo Jih podprli tudi voditelji CIO in ADF pa Farmarske unije, so najvišjih krogih v Washlng-tonu naleteli na gluha Generalni štab, ki ga ocividno podpira tudi predsednik kot vrhovni poveljnik vse oborožene hiu delu vseh deUžmožnih U) bo se večji iz čisto fizioloa— vzrokov. Neki podjetnik k! davno izjavil, da produkcij 1 katerih delavcev že H sile, neče nič slišati o zmanjša' nju oftnade, oziroma jo je od lanskih načrtov zmanjšal od trinajst milijonov na 10,800,000 mož. Omeniti je treba, da je generalni štab prišel do sklepa za tako veliko armado, ko ni bilo še nobenega znamenja, do bo rdeča armada ustavila prodira nje nacijšldh hord v Rusiji in feo so v Wsshingtonu—in Londonu —domnevali, da bosta končno morali te Amerika in Anglija sami zdrobiti osišče, to je, če podleže Rusija. ' /V—i Od takrat se je bojna situacija temeljito spremenila v prilog zaveznikom. Rusi niso le ustavili prodiranje nemških in njih satelitskih armad, marveč jih obrnili in pričeli poditi nazaj. Japon ska je ustavljena na Pacifiku kjer je doživela že precej porazov. Situacija v Afriki se je z vojaškega stališča temeljito spremenila s porazom Rommelo-vih oboroženih sil in z okupacijo francoske Afrike. Nemške armade so seveda še močne in bo treba še mnogo žrtev in veliko Časa predno bodo poražene Prav tako Je zelo močna ie tud Jgponska, o kateri so mnogi "ve-ščaki" vseh sort trdili posebno pred napadom na Pearl Harbor da io bo Amerika zdrobila v "nekaj tednih, gotovo pa v nekaj mesSm^^E^^^^^^m mi Američani, ker se bo vojn*!** v tam področju se naglo bli-zanesla na naša tla; zgodi se'ža kritični točki, ker generalni lahko, če bi se združili Ruai, ] štab zahteva skoraj enajst mili-Nemci in Japonci proti nam, ali jonov veliko armado. Ampak za tvom le, da nisem prejel še nobenega piams is glavnega urada JPO-SS aH SAN8a. tudi v imeniku uradnikov po)iU(dnk, ki Je od časa do čaoa priobčon v sredini Prosveti, Še niso bili nsvede-ni novi uradniki postojanke 25. V mojem naznanilu Prosveti sem sicer navedel njih imena, toda se je to nekje prosrio. Torej Je nekje nekaj narobe. celo le Anglija povrhu, ds bi bi la Amerika v prihodnji vojni popolnoma uničena. (V zadnji vojni je bila Japonska zaveznica Amerike, kakor tudi Italija.) Torej mislimo trezno in ne kričimo, nsj Rusijs vzsme Balkan ali celo vso Evropo. Premislite dobro, ksj govorite. Kar se naše nove domovine tiče, je naša dolžnost, ds se dobro orgsnl-ziramo in preprečimo nakane nazadnjakov v državnih zbornicah ln v kongresu. Da, o teh stvareh moremo razmišljati vsi, ne ps samo misliti ns salone, zabavo, letovišč* in podobno. Vsakega državljana Je sveto dolžnost, ds študira in sugestirs, kakšna pot Je najboljša ss Ameriko v temeljite socialne reforme, kako pomagati našim sosedom na tej eemljl. kskor tudi onim, ki si sami ne morejo po- opremo *in vzdrževsnje tsko velike armade, oskrbo civilnega prebivalstva, povrhu pa še zalaganje Anglije, Rusije, Kitojske in drugih zaveznikov z "lend leasnim" materialom, ki je sam na sebi ogromna kolMHna, Amerika nima dovolj delovnih moči, čeprav požene v tovarne ln na polja vse svoje količkaj dela zmožne osebe obojega spola ln vseh starosti. a bo tega zaključka je že pred meseci prišel kongresni odsek pod vodstvom kongrošnika Tola-na, kakor tudi senatni odaek pod vodstvom senatorja Trum ona Oba odseka sto pripsročala temeljito reorganiziranje in pre-rošotonje vseh vladnih vojno-administrativnih agencij in kreiranje vrhovnega vojnega sveta, ki naj bi imel v svojem področ- Treba bo torej fe močne artna de za zdrobitev cfsišča z orožjem Toda, a ne zadostuje za dosego vladnega programa v pod ročju poljedelske produkcije. • Po vladnem programu bi morali ameriški farmarji letos zvišati svojo produkcijo za okrog 30 odstotkov nad lansko. Zadnje dni pa prihajajo poročila, da bo letošnja farmska produkcija zi okrog 13 odstotkov manjša o< lanske. To pomeni, da Amerika ne bo pridelala dovolj živeža za se in za "lend-leasne" potrebe Nekje bo torej nekdo strsdsl ns račun ensjstmilijonske armade, dasi več milijonov ameriških fsn tov ne bo mogoče trsnsportirsti ln zslsgsti preko morja ln povrhu ie oskrbovati zaveznike "lend-leaaom". a In zgodilo se Je. da Je prejšnji teden zagrozila skupina senatorjev in kongresnlkov. med njimi pristaši administracije, ds bodo priporočali sproprtocijskemu odseku nižje zbornice, naj zniža vejni budžet toliko, da bo zadostoval se opremo in vzdrževanja i armade sedem milijonov mož. Po mnenju ljudi, ki ao se kri tično poglobili v to vprašanje, je armada sedem milijonov mož vee. ki Jo more dežele vzdrio-I vsU in obenem več ali manj do*4U potrebam svojsfs ctvil-i naga prebivalstva in zaveznikov ■ 1end-leasom" Militsristi seveda drugačnega mnenja: oni zahtevajo čim večjo armado, na I glede če Jo Je dežela zmožno absentizem" (izostajanj^ k a la od kar ne dc^t devolj^^^ Burbonci v kongresu mids seveds "rešiti" ta problem svoje, to je na tipično naciš nocin: s podvrženjem k prLsiL moškega spola med 18 in 65 tom, ženskega spola pa med in 50 letom. V obeh zbornia kongresa Je bilo predloženih v zakonskih osnutkov te vrste. takem osnutku od* obeh zbornic ravno sedaj va to zaslišanje. Načrt določa t polno regimentacijo delavce* prisilno delo zs vse. Ce bo p stol zakon, bo vlada lahko v kega delavca ali delavko poslt na delo kamorkoli bo hot« WUliam Green je pred kongn nim odsekom zadnje dni pr« no označil te vrste zakonodajo fašistično, kajti potem bi ne lo nobene razlike med amc Ikim in nemškim delavcem p naciji. Oba bi hila skoraj eni sužnjs drŽave, oziroma voj mašine. Green je argumenti da bi Amerika s takim zakon pogazila ideje, za katere pri da se bori drugod po svetu. ♦ t: Militaristi v Washington« kažejo z insistiranjem na ti veliko srmsdo, ds so—milit« v pruskem pomenu besede. 1 naj aluži armadi, vse naj bo V totalni vojni, kakr je danes, je to potrebno do q ke mjrfe. Toda če civilno pn valstvo ne bo insistiralo na t je pravice, ne ssmo civilne > bodščine, marveč tudi na lis logične potrebe, to je potrebe dostne in redilne hrane, obk strehe in transportacije, da govorimo med vojno o kaksn luksusu, ga bodo militaristi i kli tudi iz kože in ga popolnoi zasužnjili vojni mašini. Amj če hočemo ohraniti demokrat in jo izboljšat L morajo oborfl pe sile služiti ljudstvu, to je t interesom. Vsaka druga idei gija vodi v pruski militarizai fašistični ustroj države. In Ij stvo ima velike interese v vojni; ti interesi niso samo pa osišča na bojiščih, marveč 1 fcoraz nacifašistične ideologije raztegnitev prave demokra po vsem sVetu. * ' a Priporočila Tolanovegt Trumanovega odseka so ie' no na mestu, sploh danei h kot pred nekaj meseci. Po n nju kritikov milltaristične k v Washingtonu je armada sd milijonov mož vse, kar jo bo i gla Amerika uporabiti proti i sČu in tudi vse, kolikor jo ^ opremiti in vzdržavati poleg i dostne prehrane civilnega f bivalstva in "lend-leasnih" Šiljstev- zaveznikom. Čim i orožja bo prejela Rusija I prej bo konec nacijske vn mašine. Kitajska ims vojaštva za poraz Japonce* pomočjo ameriške mornarici letalske sile. Kar Kitajska trebuje, so tanki, letala, topi strojnice, municija in sllcno. ds čim večje bo smeriika an ds preko relstlvne potrebe t msnj bo Kitojska-z zavel* vred—prejele tega materiala Amerike In tem dalj bo tm vojns z Jsponsko (KltaJ\^ ns primer lansko leto n* demobilizirati tri milijone * kov, ker jih nI imela s 6 v Anion Prod dvajoetim. (Iz Prosvete, 22 marca Domete vesti. V Fitz ju, Ps., Je bil pri ubit 28-letni Frsnk Indol pri Litiji, člsn SNPJ Delsvske vesli FederaH* da Je začela s preiskavo zadnje rudarske stavk* IsiiBpMSli n Pri ■ Jugoslaviji ao zm«^ radikal« in hrvaški Sovjetska Rusija, ctalnik rrvolacioearje* tulirala pred boljša** razpustila. ^nrUEK. 22- MARCA Vesti Z =s ronte Poročila Jugoalovanakeja mformacijjccga centra in drugih vuw f * ** flPRED VOJAŠKEGA SO- ir . disca (Posneto iz ljubljanskega "Ju-1 v izvirnem besedilu.) Visoki komisar zs LJtAljan-pokrajino in poveljnik XI. Kodnega zbora glede na raz-r dne 24. aprila 1M2-XX ■•ipta na znanje: ft je v Ljubljani neki ■munist ubil organa javne varati Slovenca Kukoviča Kazina Upoštevaje razglas z dne aprila je bilo potem, ko je Jspesno potekel določeni da bi se odkril krivec tega M* USTRELJENIH OSEM 5EB.' zanesljivo krivih terori-jnega in komunističnega udej-Wvanja. It. t. m. je neki komunist ubil Ljubljani dr. Marka Natlačeni. Upoštevaje razglas z dne 24. rila t. 1. je bilo USTRELJE-24 OSEB, zanesljivo krivih mističnega in komunistične-udejstvovanja. L t. m. so komunistični ele-nti ubili v SUrein trgu Vauk ojo. Upoštevaje' razglas z f & aprila t. L je bils potem, je brezuspešno potekel dolo-pi Čas, da bi se odkril krivec (zločina, USTRELJENA EBA, zanesljivo kriva terori-fnega in komunističnega udej-avanja. Ustrelitev je bils izvršena 19. tobra 1942. HV ... — JLKAN IN BOJI V SEVERNI AFRIKI ___ (PM od 12. t. m. prinaša iz-lod peresa publicista Frederi-fca Kuha zanimiv članek o defenzivnih načrtih osišča, ki lorda namerava v slučaju po-nza v severni Afriki Ustanovili svojo glavno obrambno po-■janko na Balkanu): ot nsšlh nfiMlh mejs ne bodo črtali v temni senci londonske-gs pskts, temveč v svetil luči AtlsnUkegs čsrterjs. Tu veljs tudi naglaslti, da v Sloveniji nl kvlzfingov. Vsa na* šs zemfjs je bila kar na krstko zasedena in snektirana. Na ozemlju, ki gs kontrolirajo Itslijsni, je bilo porušenih 156 krajev, a 17 v <#»em, kjer gospodarijo Nemci. Osišče mora zs vsa- Zato se obračamo do naših velikih saveznikov, ki bodo po vojni risali nov zemljevid Evrope, ds ne bomo še enkrat raztrgani tn rszkossnl. Ne smejo znova napraviti zmote misleč, ds Je tržaško zaledje ltalljanako ali nemško. To nl res. Geogra-fično ln nsrodnostno je to zaledje slovensko ln jugoslovansko. Pogled na zemljevid nam pokaže, da je Trst pristanišče tegs našega zaledja brez pomena in zvez z Apeninskim polotokom in ds bo moral propasti, ako bl še enkrat pripsdel Italiji. Spominjati se moramo tudi d* Je nemški cilj v sklsdu s Bis-markovlm Izrekom ln Hitlerjevo politiko, da se ls Trsta ns-prsvl sredozemski Hsmburg velikega nemškegs rajhs. Slovenci smo skoti stoletja branili Trst kot svojo luko; nsša Želja Je, da postane Trst pristanišče, kl bo odprto svobodnim »rednje-ev ropskim narodom, ne pa utrjeno oporišče nemškega tntperlalizma sli italijanskih slnbictj. Kdorkoli drži Trst, nl Js go-s pod ar Slovencev ln sapadne Jugoslavije; v rokah Ima tudi ključ do vsega pomorskega prometa centralne Evrope. Ali naj zavezniki zaupajo ta ključ svojim sovražnikom? Mislim, ds no smejo ln ne morejo, Že šarsdi tega nt, ker jtm jt ona noirtč-na odločlttv pariške mirovne konftrtnct v letu 1919 prisade-la toliko ntsrtč ln razočaranj. Vrhu tega pa bl bilo to tudi v nasprotju s načeli Atlantekega čsrterjs; naš narod pa se ravno zaradi svojs vere v načela tega čarterja tako neupogljivo in vztrajno bori proti osišču. Slovenski ameriški narodni svot Posdrsv mlchlgif ksma Dna 14. marea je imel michl-gsnskl odbor Vaaslovsnaktgs kongresa konferenco v Detroitu Ker je trajala lt pol dntva, ni šal predstavnik našega narodnega sveta Etbln Kristan osebno tjakaj, pač pa je v svetovom Imenu poslal na naslov konferenčnega predsednlks drja. W. Osovvskega konferenci v posdrav pismo sledeče vsebine: * "Dear Mr. President: "Being, to my sorrow, pre-vented from partlelpating in your conferance I wlsh to tx-press to you ss well as to aH members my sinotrtst wishes for t succtssful meeting and to tatend grtttlngs from the Slo-venUn American National Council. "The unlty of Hlavs, achieved at the momorsble Ali Slav Congress held ln your clty, ls among the most important tactors on which Victor?, pešce, and the future of the human rsee de-pend. We must, therefore, gusrd it snd see to it thst it rtmains strong snough to withstand ali attempU to split or bresk It up and thus weaken fhe forces thst are fightlng for a better world. "Whe»» our forafathers, more thsn thousend vears sgo, were members of one unltad nstlon they vvere k novv n ss lovers of ftoedom, ss worshippers of jut-tlee, snd democracv wss the corneratone of aH their instltu-t iona We cannot turn the hls-tory back snd we sre not wlll-Ing to try it. Todsy there are many Slav nai Iona but liberty and justlce are stHl cherished by our nearts; snd wben there Is s fight sgslnst tyranny and for ko ceno raduŠRl upor na nsšem the Idesls of d«morracy we čan ozemlju, ker so njihove najvaž- j not and wlll not stand ldly. nejše vojaške promet ne zveze na "A new ehspter Is belng writ-slovtfiiklh tU* Zato mislijo, ds ten with blood snd teers snd morajo uničiti vas slovenski na- rw»st In the book of human rod. da bl v bodočnosti ne mogel progress, so fsr, the deeds of več ovirati nemških In Italijan- Blsvs In this gigsntlc struggle hklh načrtov v območju Jadran- sre honorsble snd heroic snd ef-»kegs morja. fectlve Let us cement our unlty Ml Slovenci ps s svoje strani stili more snd mak« It s decUtve m skupaj s ostalimi Jugoslova- force for Vlctory, for Llbtrty, nl želimo in delamo v upanju, da for a lasting pešce baatd upon bo vss naša zemlja In ves naš justice for sil. nsrod, ds bomo vsi Slovenci po "1 am, Mr. Presldtnt, respect-.Uj vojni končno enkrat zedinje-1 fully yours. 'al v novi jugoslovanski državi. Etbin Kristan." znanci ČRTICI .T PROSVETA OUTSIDE STALINGRAD 1 (8« nadaljuje.) "Lačen!" je nenadoma zavpll itscunsr. "Žejen!" je zarlgal oskrbnik. Kmalu sU se blcKali kar dve polni steklenici na mizi. Stacunar je obiral mastno kračo, rezal kose in jih tlačil oskrbniku v usta. Kovač si js grizel ustnice in vidno požiral slin« Tresel se je od mraza in ss stiskal k peči. Petrin j« glupo buljil v svetiljko in tlačil rok« v hlačne žepe; mrzle pesti js prižamal ns rszbo-lelo drobovje. Kovač gs je dregnil pod mizo; »pogledala sta s« in si poklmala. Petrin se je dvignil prvi. Udaril jc s plosko roko po mizi, ds so odskočili kozarci. "Midva grevs spat!" "Nič spati. .Piti, peti in s« veseliti!" s« j« drl itacunar, ki se gs jc prij«la oskrbnikova odsekana govorica. Kračo js zagnal v kot. Oua dva sta se pomikala izza miz«. Oskrbnik j« mirno zopet ssgsl v lep ln nsp«ril revolver. "Do dns! Ena dva — t—t—M Vdova je za-vreščala, itscunsr je lopnil od spodsj gori po oskrbnikov! lakti. In Uko ss j« r«s lzprožilo; tresnllo je zamolklo. Krogla js lis v strop. Stacunar s« j« stresel ln pobl«d«l; skočil jc od miz«, pokril klobuk, vzel kožuh in zbežsl. Kovač jo j« pobral za njim. P«6ln j« med tem bliskoma pograbil zs oskrbnlkovo roko ln mu iztrgsl orožje. — Oskrbnik ss j« oprsvlčevsl s hripsvlm glasom: "Saj nisem mislil zares. Ta ntrods prismojene!" "Kaj? Vi — vi — vi pesoglsvsc!" UsU so ss Pstrinu penila, iz oči so mu sršsli zelenoognje-ni trni. Migtl je z revolverjem oskrbniku pred nosom in žugal: "Sedaj vsi bom ps Jaz! Pri Uj priči: "Do dna!" Oskrbnik se js osvestil, se nssmehnil in izpll. "In le U kozarec: Do dna!" Oskrbnik je ubo-gsl ln Izpil. Se vedno se js smehljal, "fis enega!" * % "N« morem." * "Morsi, vrsg!" "Ns morem, sstsn — Petrin je zsgrsbil skoro polno sUklsnlco in jo nssUvil oskrbniku na usU. "Nsžrl se, prssoc siti!" Vino je klokoUlo oskrbniku prsko stisnjenih, modrikastih ustnic, lilo je kot kri raz obrez zs vrst ln po beli srsjci od batisU. Oskrbnik jo pshnil nssilnsža od sebe, tod« /besneli Petrin gs j« prevrnil s stolom vr«d ln ns tU. SUklenks ss j« rszblU, revolver je od-letel k peči. Tedsj ss js Petrin zsgnsl ko razbojnik ln pokleknil oskrbniku ns prss; lovil J« besede, tods izdsvll ni noben«. Vss gnev gUdnegs siroma-ks, malega človeka do objestnegs in oblsstnegs gospoda je bruhnil ns dsn ln si Js dsl dulks v pljunku: "Fsj!" Oskrbnik js zsmlžsl ln nsgnil glsvo vstrsn. Pstrln ss js pobrsl rss žrtev, si pogUdil laso ln ss ozrl po sobi. Tlllns; oskrbnik js lsžal nepremično. Kovsč.j« bll pričsksl Petrina za vogalom sosednje hile. "Kaj j« bilo?" "Majhna revolucija. Osvetli sem s«." Povedal j«, kako j« ustrahoval oskrbnika. "In kaj bo sodaj?" j« zaskrbelo Kovača. "- Pa nič. Račun j« pUčan. . Ura je odbila polnoč. Bele, ledene megle so se valile po cesti. DOHTAR ŽLINDRA . (Ribniška.) / Stari Zadolnik j« umrl. Sin Janez je zsgospo-daril, si izbral nevesto in se oženil. Pol leU Je krolnjeril, pol meseca računal, dvs dni je polegel pod hruško, tretji dan j« poklical svojega sUrejšega brata Jakoba v hišo in Je dejal: "Jaz grem v Ameriko." "No?" ' "Tebi dam generalno pooblastilo. Psziti mo-rsš na živino, da bosU za čssa pospravili krom- fin zrnje in ds se ne bo ž«ns zvodiU s kom. si učen na dohUrske bukve T«bi izročam do spomladi vso; kakor bol ukazal, Uko pa bo/' ffan«z j« odšel v Ameriko in zagospodaril je V hiši brst Jakob ali — dohUr Žlindra. Kar preko noči, že prad leti ne je poprijel Jskobs pomembni vzdevek doktarja Žlindre. Resnica je, ds js Jakob najrajši polagal na poči in posedsl zs mizo s kazenskim zakonikom v roki (zlom«k vedi, kje ga je sUknil); ksjtl sicer ni bll zs noben hasak n« na polju, n« na podu in n« v hlevu, žlindra bi bil nemara lep, velik človek, če ne bi strigel z desno nogo v podobi ležeče črke S za svojo levo nogo; — tpds 1« kadar je hodili In 1« s težavo, oprt na gorjačo, s« j« pomikal po vssi. Učen ps je bil; vse proces« in zs vso vss jih j« dognaL Hud j« bil kot tobak za pipo, pričel je na vso strsni ln vslasvsčsno; oUpal se je z advoksti in jih t?Jkoli ugnan presekaval, da je bilo joj. Brat Janez ja zadel v Črno, ko ja pooblastil dohUr j a Žlindro za gospodarja. Le-U s« j« silno zszdsl. KaJcq s« ne bi, ko je smel rjuti okoli hiš«, kadar in kolikor j« mogel! Odvsžnogs obrszs ss je prlgugal vsako jutro v hlev, za-ssjsl j« gorjačo v gumno, — 11 ni pr«v«č vlažno; zibal s« j« okoli kozoles, podil je vrsbce, ds ne bi popili vsega prosa in priropoUl je na skedenj, kj«r j« držal navssti lestev, kadar j« lezla s polnim košem sona s peter . . . Točno, vodno in r«dno j« bil tedaj bratovi ž«ni na uslugo. Po tudi vostan Je bil; kajti v«čkrat s« J« priplazil na isbo k novosti pogledat, če nima ttibfda vasovalcev .. . Ponoči s«v«da. Sedal j« na posUlji in zdihovsl . . , Kakopak. Tudi na pač j« zlezel za njo. DohUr Žlindra je bil dober varuh. Nenadoma je IU n«v«sU v pustiv k svojim starlem. % hudimi očmi se j« odpravil dohtar Žlindra v trg in na sodni j o — tožit. Čez par dni j« morala navesU k sodniku, kjer se je o-pravičovala, da je šla zato v pustiv, kar jo svsk preveč nadzoruje — in je I« ponoči n« pusti v miru. "Ps ksj vsm hoč«?" "N« vom ... To morsU vi bolji« vedeti, gospod svstnik!" so jo sramežljivo prestopala mlada ž«na. Svstnik, modor sodnik, jo noksj začrkal na namizni koledar. "Ga bomo le podučili. Lo vrniU se domov ln br«z skrbi!" "Oho!" se j« začudil dohtar Žlindra, ko je dobil povabilo za sodnljo. Odpravil se ja na pot. Sodnik mu Je sapretil s prstom in gs svsril, nsj n« hodi vs«povsod sa nevesto, da ja ona dovolj >Ura in da va, kaj in kako ja prav. Vihal si je dlako pod nosom dohtar Žlindra, grabil se j« v bok, postrlgsvsl je z desno nogo za svojo lavo ln Je isjsvll krstkomslo, da j« vse skupsj — pomoU. In ja odkrevsal in jo mahnil domov. O, on sa ja zavedsl svojih prsvlc ... Zs tri tedna Je bUa navests zopet ns sodnljl. JoksU s« j« in povedala: (Dalj« prihodnjič.) Sosedje in druge novele Ani. P. Čehov Poslovenil Pran Pogačnik SOSEDJE (Nadaljevanje.) "A kako? Kaj storiti?" se je uprašcval in se proseč« oztrsl proti nebu in ns drevje, kakor bi prosil pomoči. A nebo in drevesa ao molčala. Pošteno piepričanje mu nI pomagalo, zdrav razum pa mu je ►jo v orli, da mučnega vprašanja ni možno reliti drugače, kakor ({lupo in da danainji prizor s se-lom ne bo /ednji te vrsU. Straž-no je misliti, kaj bo le Iz tega! Ko ae je vračal domov, Je že zahajalo aolnce. Sedaj se mu je /delo, da vprašanja sploh ni možno rešiti Z i/vrženim dejs njem strinjsti se ne mor«, spra ve zavračati tudi ne mor«, a sred nje poti ni. Snel je klobuk In se pahljal r t občem, ko J« bil od doma še kaki dve vrsti. J« sačul od zadaj /venkljanje. Biaernl zvoki, ki so ae združevali v uape-lo ubrano soglasje, so Izvirali od zvončkov in kraguljčkov, s ka- ni načslnlk Medovsklj, blvžl hu-zarski Častnik, ki js zsprsvil vsa svoj« lm«tj«, bolehen človek, od-dsljen sorodnik Petra Mlhajllča. Pri Ivallnlh ja bll čisto domač ln do Zine je čutil nežno očetovsko nsgnenje. K vsm sem nsmsjen," js dejal, ko j« dohitel Petra Mlhajllča. "Sedite na vos, da vas popeljem!" Smehljal ae je In veselo gledal; očlvidno mu le ni bilo zna no, da je Zlna utekla k Vlaalču; mogoče ao mu o tem ža pravili, on nI verjel. PeUr Mihajllč se je čutil v težavnem položaju. "- Dobrodolli", J« mrmral in zardel do ušes, ne vedoč, kako in kaj naj se mu «aUI«. "Zalo mi je drago", ja nadaljeval in ae skušal nasmehniti . . . "toda Zina je odpotovala, a mati Je bolna." "Kako neprijetno!" Ja vzkliknil okrožni načelnik, zamišljeno k leda je na Petra Mlhajllča. — "A jaz aem nameraval preživeti u večer pri vaa. Kam J« odpotovala Zinajlda Mihajlovna?" "K Sinički m, odondot pa mara v samoatan. N« vem zagotovo." Okrožni načelnik Je »spregovoril le par boeed Ut sa nato vrnil. Peter Mihajllč )e šal domov tn s kršnimi se js vozil edino okrol- strahom v srcu prtfftllljevsl, kaj ooroče okrožni načelnik, ko izv« roanlco. Predstavljal al js čustvo ln pogUbljsjoč m vsnj j« stopil v hišo. •Vomozi, gospod, pomozl!" J« mislil. V obed niči js sedele pri večernem čaju sama t«U. Kakor navadno, je noailo njeno obličje Uk izraz, da se, najsi j« slaba ln br«s salčite, ne da Ulttl od nikogar. P«Ur Mihajllč j« sedel na drugi konec mize (tete nI maral) ln je jel molče piti čaj. Tvoja mati danaa zopet ni obodovala^' je izpregovortla te-U. 'Ti bi se moral aa to brigati, Pet ruša! Ako a« umoriš, a tam gorja ne odpravil!" Petru Mihajllču a« j« zdelo n«-naatno, da ae teU vmešava v tuje stvsri in da od laia svoj odhod, ker je uila Zina. HoUl Ji Ja vreči v obraz žaljivko, a se J« premagal. Miril a« J«, da a« približuje čas dejanja In da to n« more dalje trp«tl. AU Ukoj nekaj storiti, sli se vreči ns tU. kričati in biti s glavo ob tUk. Prodorrval si je Vlaslča In Zino, kako se onadva, svobodomiselna In »dovoljns, poljubljata pod Javorom in vaa težka jeza, ki se Je v Uh aedmlh dneh nabrala v njen se je rvalUa na VlaaUa "prvi je zapeljal In ukradel aootro", Ja pomlalit "Drugi pride MEET DEATH NAZIS _ with terrifle loasaa. Photoa at thaj took from tha Euasians stili continua to reach thia eountr? at this date. The remalas ot a Sun crew (top) ls shown after a Russian sheU had burst ln its mldst Another Nasi (bottom) ts death trhila swslUns tho order to attaek. Ha stili holds sn uothrown sranade » _ in zakolje mater, tretji zapali in opleni hišo ... In vse to pod krinko prijateljstva, visokih i-dej, muk .. "Ne, to se ne zgodi!" je nenadoma kriknif Peter Mihajllč in udaril s pastjo po mizi. Skočil j« pokonci in sUkel iz obednicc. V konjušnici je sUl o-sedlan oskrbnikov konj. Sedel je nsnj in oddirjal k Vlssiču. V duši mu je besnel vihar. Občutil j« potrebo, storiti kaj izrednega, posebnega, najsi se potem vs« Življenje. Ali nsj op-suje VlasiČa s lopovom, ga oklo-fuU in nato ^pozove na dvoboj? Vlaaič ni Uk, da bi se boril: od loj>ova in klofute postane le še nesrečnejšl in otožnejšl. TI nesrečni plahi ljudje so aajneznos-nejši, najhujši ljudje. Njim se Izteč« vse braz kazni. Kadar se nesrečni človek, v odgovor na zaslužen očitek, ozre vate s svojim globokim, krivice si svestim pogledom, ko se bolestno nasmehne ln ponižno ukloni glavo, tedaj menda nima najpravičnejši dovolj poguma, položiti nanj roko. "Vse eno! Vpričo nje ga na-klestlm z bičem ln opsujem", se e odločil Peter Mihajllč. Jezdil je skozi svoj gozd in )reko ledine Ur si predstavljal, uko bo Zlna, da opraviči svoj pravicah, o osebni svobodi in tem, da med cerkvenim in civilnim zakonom ni razlike. Po ženski navadi se bo prlčkala o tem, česar ne razume. Končno pa ga prav gotovo vpraša: "Čemu si prišel? S kako pravico se vtikaš v moje stvari?" "Ne, nimam pravice", je za mrmral Peter Mihajlič. "A Um bolje ... Čim suroveje nastopim in čim manj pravice imam, tem bolje!" Bilo je soparno. Nizko nad zemljo so se sukali roji komarjev, v grmičeyju ps so se žalostno oglašali kljunači. Vse je naznanjalo dež, dasi ni bilo na nebu niti oblačka. Peter Mihajlič je prekoračil svojo mejo ln se je spustil čez ravno, gladko polje-Cesto je jezdil po tej poti ln znan mu je bil ob njej vsak grmiček, vsak jarek. To, kar se je* daleč pred njim v somraku dvigalo kot temačna skala, je bila rdeča cerkev; mogel si jo je predsUvlja-tl do podrobnosti; predočeval si' je celo okraske nad glavnimi vrati ln teleta, ki so se vedno pasla v ograji. Vrsto od cerkve na desno je Umnel gozdič, last grofa Koltoviča. Za gozdičem se je že zsčenjalo Vlasičevo posestvo. Izza cerkve in grofovega gozdiča se je privlekel ogromen, črn oblak, lz katerega so švigali prestopek, govorila o ženskih modrikasti bliski. Look! Listen! Live! "Tu je!" je pomislil Peter Mihajlič. Pomagaj, Gospod, pomagaj!" Konj se je od urne ježe kmalu, utrudil, a tudi Peter Mihajlič sam je bil truden. Hudourni o-blak je srdito gledal nanj, kakor bi mu hoUl svetovati, naj se vrn« domov. PosUlo mu j« tesno pri srcu. "Pojssnim jima, da na ravnaU PONEDELJEK » Prav!" se je ohrabril Gov«-besu, da je to svobodni zen: ™*°d«n Pt je le, megasebe premaguje, a ne J ae udaja strastem. Kar sU £t«dv.,je razvrat, a ne Že je dospel do velike« -fovegs ribnik., ki je potemnel pod oblaki, zaudill JcpovUgtinbUtuNanZJ *c dvigali dve vrbi, sUraiZ da, ter se nežno stiskali dnT drugi. Prav mimo tega rr«a sU pred dvema tednoma kcZ U Peter Mihajlič in vES polglasno pela dijaško nes« "Ne ljubiti se pravi mlacK ljenje pogubitl." Tožna pe*^ Ko je Peter Mihajlič ia* •kozi gozd, je bučal grom, ^ je je šumelo in se upogibalo vetru. Moral se je požuriti gozda do Vlaaičevega dvori bilo še kako vrsto poti w travnika. Ob obeh stranehp so stale stare breze; bile so deti pravUko žalostne in ne* ne kakor njihov gospodar Via in pravtako mršave in dolge k kor on. Po brezah in po tri so že padale debele deževne b lje; veter se je mahoma pol« in zadišalo je do vlažni zen m topolovju. Že je bilo vid pleteno ograjo z žoltimi ah jami, ki so bils tudi suhe ia tegnjene; skozi vrzeli v ognji je videl zapuščen sadni vrt. PcUr Mihajlič ni več mislil ti na zaušnico, niti na bic in mu bilo jasno, kaj pravzapn hoče pri Vlssiču. Upal mu je p gum, bal sa je zase in za mi in neprijetno mu je bilo, da vsak čas ugleda. Kako se bo držala proti bratu? O čem boi govorila? Ali bi ne bilo bol da se vrne, predno ni prekaai Tako premišljujoč je dirjal lipovem parku, objezdil več ko tih grmov španskega bezga in zdajci zagledal Vlasiča. (Dalje prihodnjič.) TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa-ji » ■ v tiskarsko obrt spadajoča dala Tisks vabila za veselice in shode, vizitnice, časnik«, knjige, koledarje, letake itd slovenskem, hrvatskem, slovsškem, češkem, sngleškem jeziku in drugih.......I VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojssnila dsje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prva vršit Pišite po informacije na naslov: snpj p rt n t e ry 2857-59 S. Lavmdale Avenue - - Chlcago. IUlnok TEL. ROOKWELL 4104 naročite si dnevnik prosveto Pe sklopa IS. rodno konvendje se lahke naseli na Ust Prosveto k eden. dva, trt štiri sli pet članov la ene dtdUne k eoi aam- sa vse enake, aa liane ali prišteje nini. ____ ono letno naročnino. Kos pa Mani Is plačajo prt ssssssseh« SI *» tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej seda) nI vsroks. da |o Ust predrae sa šlana SNPJ. List Piesveta Ja vaša lakoto« * gotovo Je v vsaki drušlnl nekdo, kl M rad čital list vssk daa. Pojaanllot—Vselej kakor hitro kaUrl teh članov preneha biti člj® SNPJ, ali če se preseli proč od družine ln bo zahteval aam svoj U* tednik, bode moral tisti član iz dotične družina, ki ja tako »kupo* naročena na dnevnik Proeveto, to takoj naznaniU upravništvu lista, in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tej« J* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto naročniku- Cena llatu ProsveU Jot Za Zdruš. dršava ta Kanado SSSS Za Closvo ta Chke«o Ja 1 tednik in------4J0 1 tednik ta------f* S tednika In.............. ^ S JO S —ta ---119 S tednika ln-------------2.40 4 tednika In----------------1.20 5 tednikov ta__________ nič Za Evropo )e. I »polnita epodnjl Monoy Order e piamo ta si naročilo LS .1» dan.fi« Uat, kl Je vaša PROSVETA. SNPJ. ***? So. Lawndalo Ave. Chkato. IU PrilošSDo pošiljam 1. N..IOT Ustavila članov moja 2. ČL drnšti mtL——— 2. čl. Mti r« --------- 4 ___ ČL dni* m-------- i- AL M _____— ^^ __— Nov nmroi talk □ -—a