Naročnina mesečno	I^^^BB	OMk.	M.	Ček. račun: Ljub-
85 Din. ca i nože m-	^^ ^ ^^^	W	TM^ Ifflffiir	^Sž&i liana ia
■tvo 40 Din - ne-	^^^^ Mk	0	V ttBB M&k g BBm.__Jmtiff ^ 10.349
deijska izdaja ee-	^^^^^^ ^^m HH	M0M	S MlWBlli» 9 J^lpBBBK	MST Sarajevo :r><>3,
Iplatn« 96 Din. n	j^Hf —	fljf	Jf flKV ff V k	BiH ^-reb
Inozematvo 120 Din	^ ^^BH WB JEt	JHf	jBi Jf Xg|§fF Hllf
Dredniit ve je v	^^^F JHv ^^B^P^	AB^^ JKKLmO—d&Jl	^F JBBLmm*0	Uprava: Kopnar-
Lopitarjevi al. 6/01	jeva 6. telefon
Telefoni ■redntttvni dneva« aluiba 2050 — nočna 89». 2994 In 205«	11	Izhaja run k dan sjutraj. rareu ponedeljka	ia dneva po prazniku
Kakšne Kmetijske
zbornice si želimo
Stara želja in zahteva našega kmečkega ljudstva je, da dobi svoje zbornice, ki bodo lan-ko z vsem povdarkom povedale, kaj je potrebuo za dvig našega kmetijstva in kakšna naj bo naša kmetijska politika. Tudi z narodnogospodarskega stališča bodo imele veliko vlogo kmetijske zbornice, ker le tako bo prišel najštevilnejši stan v naši državi do svojega stanovskega zastopstva in do povdarka svojih zahtev. Seveda so bili predlogi za ustanovitev zbornic premalo podrobno izdelani, da bi se videlo, kakšne kmetijske zbornice si žele glavni interesenti, še manj pa je bila povdarjena vloga, ki naj jo igrajo v našem splošnem gospodarskem in socialnem redu.
Sedaj bo delo olajšano, ker smo dobili na podlagi pooblastila v finančnem zakonu za 1936-1937 že prvi predlog uredbe o kmetijskih zbornicah. Ta predlog so izdelali višji uradniki kmetijskega ministrstva in stvar javnosti ter zainteresiranih krogov in njih organizacij je sedaj, da povedo svoje mnenje o predlogu in da pokažejo tudi na druga pota in načine, po katerih bomo prišli do takih kmetijskih zbornic, kot jih vsi želimo, da bodo najboljše služile našemu kmečkemu stanu, ki omahuje pod težkimi bremeni krize našega in svetovnega gospodarstva.
Pri pregledu predloga nove uredbe se moramo takoj ustaviti na zelo važnem načelnem vprašanju: kakšen naj bo delokrog zbornic. Po predlagani uredbi je delokrog zelo obsežen, posega pa tudi na polje tehničnega pospeševanja kmetijstva. Tu bi bilo potrebno izvršiti natančno razmejitev poslov med sedanjo kmetijsko pospeševalno službo in delokrogom novih zbornic, da ne bo dvojnega dela, napačne usmeritve sil, trošenja energij obeh faktorjev _,ki sta si postavila za cilj pospeševanje tehničnega napredka kmetijstva: državo in bodočimi kmetijskimi zbornicami. Tu mislimo, da bo treba skoro vse to delo prepustiti sedanjim faktorjem, ki delajo na tem, ker se nam lahko zgodi, da bodo v tem oziru naloge kmetijskih zbornic preob: sežne, pa se bodo morale zbornice posluževati novih sredstev, katere bo zopet moral plačati naš kmet, za katerega vemo, s kakšno težavo zmaguje že sedanje davke in druge dajatve.
S tem smo se tudi že dotaknili važnega vprašanja: odkod sredstva za kmetijske zbornice. Za kritje stroskov Kmetijskih zbornic Je dbločeno med drugim (gotovo bo. to najvažnejši vir dohodkov), da se bo lahka predpisala do-klada na zemljarino pripadnikov zbornice do 5% po sklepu zborničnega sveta, nad 5% pa po odobritvi kmetijskega ministra v sporazumu z finančnim ministrom.
To pomeni novo obremenitev našega kmečkega stanu, ki je pa v današnjih časih nemogoča. To se vidi tudi iz dosedanjega dela vlade, ki je to uvidela in znižala zemljarino na čim nižjo stopnjo, pa ne gre, da bi se sedaj plačilo za zemljarino in doklade zviševalo. Pomisliti je treba poleg tega še, da se danes na zemljarino plačujejo velike doklade, ki so zlasti velike pn nas, kjer je n. pr. banovinska doklada na državne neposredne davke najvišja v državi. Samoupravne doklade so že sedaj izredno visoke in tem bolj dajo čutiti osnovno breme zemljanne. Povišanje zemljarine z dokladami bi pomenilo zniževanje kupne moči našega kmeta, o kateri vsi pravimo, da jo je treba dvigniti, ne pa zmanjševati. Zato bo treba poiskati drugih načinov, kako zbrati dohodke za kmetijske zbornice. Med ostalimi dohodki, n. pr, so tudi določene posebne zbornične takse. Tudi te zbornične takse za posamezne usluge pripadnikom zbornice, bi pomenile novo obremenitev našega kmečkega življa in gotovo kvarno vplivale na kupno moč našega kmeta. Danes je položaj tak, da ne moremo od našega kmeta pričakovati nobenih novih dajatev več. _
Ker pa je treba zbornicam dati dohodkov, da bodo lahko izvrševale svoje naloge, je potrebno, da v teh težkih časih da za kmeta potrebne zneske skupnost. Država je poklicana, da najde druga sredstva za vzdrževanje kmečkih zbornic, vsaj za prehodno dobo, dokler se položaj našega kmeta ne izboljša tako, da bo zmogel vzdrževati sam svoje zbornice. Mnogo je še načinov, kako lahko država pride do teh zneskov, zlasti pa opozarjamo na obdavčenje inozemskega kapitala, ki bi lahko v odlični meri pripomogel k gospodarski obnovi dežele, iz katere dobiva take dobičke.
Najvažnejše načelno vprašanje glede kmetijskih zbornic pa je v tem, kakšen vpliv naj imajo. Tu je uredba šla po nepravi poti. Take zbornice, ki bodo samo dajale mnenja, ki pa ne bodo za nikogar obvezna, bodo postale navadne birokratske ustanove, ki se bodo sestale enkrat ali večkrat na leto, sklenile tam nekaj resolucij, jih poslale na pristojna mesta, kjer bodo resolucije našle počitek — v predalih držav, birokratskega aparata in konec. Takih zbornic si ne želi naš kmet, pa tudi v interesu našega gospodarstva take zbornice niso, ker pomenijo samo nekaj novih uradniških mest in pa ves okoren upravni aparat, kakor ga imamo že drugod preveč.
V naši državi obstoji že cela vrsta zbornic, ki se več ali manj glasno udejstvu.jejo v našem javnem življenju. Imamo odvetniške, notarske, lekarnarske zbornice, potem povojno ustanovo delavskih zbornic in najstarejše zbornične ustanove, to so trgovske, obrtne in industrijske zbornice, če bi imele biti tudi nove zbornice take, potem se je resno bati, da ne bodo dosegle svojega namena, ker so vse te zbornice v ogromni večini samo posvetovalen organ, ki si-eer večkrat poda prav pametne in dobre misli, ki jih pa le malokdo od merodajnih vpoštevu
Kmetijske, pa z njimi tudi ostale zbornice, imajo svoj pomen in korist za svoje pripadnike ter za vse narodno gospodarstvo le tedaj, ce bodo imele tudi kaj odločujoče besede. Ne smejo biti samo posvetovalen organ državne nprave, ampak pravo stanovsko zastopstvo, ki lahko svoje potrebe v okvirju potreb vsega narodnega gospodarstva tudi uveljavi. Taka zastopstvo bi lahko veliko pomenila in mnogo koristnega storila, če bi bila v sestavu drugačne
M
V 2 letih bo Anglija zopet gospodar morja"
Hoare o naukih Abesinije
„Če bi bita angleška bojna mornarica dvakrat močnejša..
London, 26. jun. b. Novi mornariški minister Anglije (bivši lord admiralitete) sir Samuel Hoare je imel na večerji Royal Empire Society velik govor, v katerem je brez ovinkov govoril o položaju angleške mornarice. Med ostalim je dal naslednje senzacionalne izjave:
»Kadar bodo angleška vojska, angleško letalstvo in angleška bojna mornarica zadosti močne in nas dogodki še niso prehiteli, potem se ni treba bati nove svetovne vojne. Na svetu jc trenutno zares mnogo eksplozivnih ognjišč. Nobena država na svetu ne želi, da bi prišlo do eksplozije, a vsi vemo, da je treba le male iskrice, pa bo izbruhnil uničevalni požar. Da pa do tega nikoli ne pride, je potrebno, da so velesile, to se pravi med drugim tudi Anglija, tako močne, da uveljavijo i vso energijo interese miru.«
»Anglija je sedaj odločena, da si zgradi takšna brodovja na morju in v zraku, da bo zopet postala največja in tudi najbolj okretna velesila, ki bo v službi svetovnega miru. Anglija mora s svojim brodovjem zopet n a d -vladati nad svetom. Odkar je njena nadvlada nehala, je izginil ves strah in se vojne nevarnosti vedno bolj množijo. Če bi bila Anglija recimo imela še enkrat tako močno brodovje v Sredozemskem morju, kot ga je imela, sem prepričan, da bi abesinski dogodki šli popolnoma drugo pot, kakor so dejansko šli. Toda takšnega brodovja nismo imeli. Skrbeli bomo s pomočjo požrtvovalnosti vsega imperija, da ga zojiet dobimo, dokler ne bo prepozno.«
»Iz abesinske vojne moramo sedaj potegniti dva jasna zaključka: 1. Načelo skupne varnosti in skupne obrambe miru je lepa stvar, a je brez vsakega pomena, ako ne obstojajo istočasno tudi mogočna vojaška sredstva, ki lahko mirovno voljo brezobzirno uveljavijo proti kršiteljem. V abesin-skem sporu smo imeli to voljo, toda nismo imeli vojaških sredstev, da bi volji pomagali do zmage. 2. Načelo skupne varnostne obrambe je dobro, toda j>otrebno je, da so vsi narodi trdno odločeni, da uporabijo takoj vse svoje vojaške sile, da ukrotijo onega, ki bi rad motil mir. Tudi tega v abesinskem sporu ni bilo. Zato je načelo skupne varnosti relativne vrednosti in mi bomo skrbeli, da se nam v podobnem primeru ne bo več treba zanašati na druge, kadar bo treba braniti naš mir in tudi mir ostalega sveta.«
Mornariški minister je nadalje napovedal, da je dobila tovarna Sitters in Armstrong nalog, da zgradi takoj najmodernejšo bojno ladjo, ki bo stala 8 milijonov funtov (okrog 2 miljardi Din ali ena petina našega proračuna. Op. ured.) Dve podobni velikanski bojni ladji bosta šli v delo prihodnje leto, ker washingtonska pomorska pogodba, ki je zgradbo velikanov na morju prepovedala, ugasne s 31. decembrom letošnjega leta.
Končno je minister dejal, da bo sporazumno z drugimi obrambnimi ministrstvi vzel v pretres vse predlogo, ki se tičejo varnosti angleških itnt o-rijalnih cestišč in kolonij, tako, da lahko obljubi, da angleškega imperija v dveh letih ne bo ogrožala več nobena sila na svetu, niti ne bo za obrambo miru navezan na kakoršnokoli meddržavno zvezo.
Italija odgovarja:
„Sklenimo sporazum"
Rim, 26. junija. Današnji listi priobčujejo ofi-ciozno izjavo, ki brez dvoma izhaja iz vodstva italijanske politike in ima namen, razjasniti vprašanje Sredozemskega morja.
V tem članku, ki se obrača polemično proti nekaterim odstavkom govora sira Samuela lloa-reja, protestira Italija proti angleški politiki v Sredozemskem morju, ki jo tamkaj zbrala veliko brodovje, češ da Italija s svojo abesinsko ekspedicijo ogroža druge velesile v Sredozemskem morju. Velika Britanija se smatra za upravičeno, da igra v tem morju žandarja, in se hvali, da so njene ladje preprečile razširjenje italijansko-abesinskega konflikta.
Ta trditev — pravi italijanski komunike — ni resnična. Navzočnost angleškega brodovja v Sredozemskem morju jo narobe pomenila največjo nevarnost, da bi sc res zanetil požar ob obrežjih tega morja. Italija s svojo ekspedicijo v vzhodno Afriko ni ogrožala nikogar in se od angleškega brodovja ti i dala izzvati h kakšnemu nepremišljenemu dejanju. Italija je pač pokazala svojo moč v Abesiniji, ni j>a imela in ga tudi danes i nima, da bi motila ravnovesje sil v Sredozemlju. ' Mussolini je že izjavil, da italijanska politika ni naperjena proti koristim Velike Britanije, ter je s svojo svoječasno akcijo, da sta se Grčija in Turčija pomirili, pokazal, da Italija želi v Sredozemskem morju milna jiodlagi sedanjega stanja. Mussolini pa bo v kratkem podal še točnejše izjavo v tem oziru, tako da ulliče ue bo smel sumiti o miroljubnosti Italije.
Nasprotno pa je treba reči, da je lo ravnovesje velesil v Sredozemskem morju moteno po navzočnosti močnega brodovja Velike Britanije, ki gradi v tem morju nova opirališča za svoje brodovje in letalstvo in ki je izrabila italijansko ekspedicijo za to, da je sklonila p o g o d h o s Francijo, Jugoslavijo, G r č i j o in Turčije pod p r o t v e z o. d a je od Italije ogrožena. Ne glede na to, da Italija nikdar ni ogrožala nobene izmed teh držav in jih tudi ne misli ogrožati v bodoče, je sedaj s preklicem sankcij odpadel vsak razlog za dosedanjo politiko Velike Britanije. Logično bi bilo. da Velika Britanija svoje brodovje iz Sredozemskega morja odpokliče in razveljavi pogodbe, ki jih je sklenila z imenovanimi državami. Anglija se sedaj 110 more več izgovarjati, da se mora zaščititi proii eventualnemu napadu Italije, ker je abesinska zadeva sedaj vsaj dejansko likvidirana.
Zalo zahteva Italija sedaj, da se položaj v Sredozemskem morju popolnoma razjasni. P o -g o d li c Velike Britanije z državami S r cd o z e m s k e g a m o r j a n i m a j o v e f nobenega razloga z a o ti s t o j. Treba je napravili splošen sporazum, v katerem ho vsaki državi Sredozemskega morja dovoljen prehod skozi vse ožine. Pogodbe, ki dovoljujejo tej ali oni državi Sredozemskega morja, da si gradi brodov-ska iu letalska opirališča, naperjena proti drugi državi, se morajo zamenjati s pogodbami, ki bodo garantirale vsaki državi to, kar ima, zakaj v nasprotnem slučaju ho Italija prisiljena, da m> tudi ona v Sredozemskem morju oborožujc dalje.
Prinašajoč to oficioz.no izjavo vodstva italijanske zunanje politike, moramo zaenkrat pripomniti samo to, da je pogodba, ki jo je Italija sklenila z Albanijo, v popolnem protislovju s temi izvajanji italijanskih listov in da zato, ako je res potrebna kakšna revizija velikobritanske politike v Sredozemskem morju, je potrebna obenem, če ne še bolj. ludi revizija odnošajev med Italijo in sredozemsko državo Albanijo.
Skupščina Zveze narodov
Italije ni — Neguš gibčen
Ženeva, 26. junija, c Danes se je začelo zasedanje Sveta ZN. Ker pa se v torek prične izredno zasedanje skuščine ZN, je do danes prišlo v Ženevo nad 30 delegacij, ostalih 20 pu jih pride te dni.
Posvetovanja sta, tako kakor jc bilo določeno dosedaj že po tradiciji, načela Eden in Delbos. Delbos ic najprej sprejel jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Puriča, nato pa je prišel K Delbosu Tituleseu, ob koncu pa še l.ilvinov. Eden je imel več sestankov z zastopniki nevtralnih držav.
Zelo je bilo opaženo, da je Eden dal časnikarjem posebno izjavo o svojih včerajšnjih razgovorih v Parizu. Eden je poudaril, da je vesel, da se je lahko včeraj tako koristno pogovoril v Parizu z Blumom in Delbosom. Ta razgovor se ni tikal samo stvari, ki so na dnevnem redu v Ženevi, ampak sc ic govorilo o splošnem mednarodnem položaju
Cesar Hajle Selasijc je imel opoldne dolg sestanek z grškim delegatom pn ZN, poslanikom Politisom. Oba sta razpravljala o tem, na kakšen način naj cesar sodeluje pri izredni skupščini ZN. Kakor se izve, je bilo dogovorjeno, da se bo cesar osebno udeleževal zasedanja skupščine ZN.
Pred sejo Sveta ZN so se sestali zastopniki nevtralnih držav, ki so na zadnjem zasedanju
Sveta ZN prvi sprožili načrt o reformi pakta /N. Na današnjem sestanku so te države sklenile podpreti francosko stališče glede pakla ZN. P.ikl ZN se naj po sedanjem tolmačenju reformira tako, da se ojači, ne pa, da se mu dodajo kakšni amandemenii.
Tik pred začetkom seje Sveta ZN jc italijanski opazovalec v Ženevi izročil Edemi kot predsedniku Sveta ZN naslednje pismo italijanskega zunanjega ministra Ciana:
Ekscelenca! Na zadnjem zasedanju Sveta ZN je italijanski zastopnik razložil, zakaj italijanska delegacija ni inogla sodelovali pri delu Sveta ZN. Jaz sem pooblaščen, da vam izjavim, da italijanska delegacija še zmeraj ne more sodelovati pri posvetih Sveta ZN, ki so na dnevnem redu, in tudi ne pri točki tretji, ki je na dnevnem redu in ki govori o obvezah Italije napram Franciji in Belgiji iz lokarnske pogodbe. Prosim, da obvestite ostale člane Sveta ZN 0 vsem tem. Čim se spremeni sedanji položaj, bo Italija lahko sodelovala z Zvezi narodov. — Ciano.
Seja Sveta ZN sc je začela ob 17 pod pred-j sodstvom Edena. Naiprei je bila tajna seja, na-! kar je Eden otvorjl javno sejo Sveta ZN
Francoski ministrski predsednik Leon Blum pride v Ženevo v nedeljo.
državne in družabne ureditve kot pa sedaj. Le v sestavu, ki daje možnost uveljavljanja upravičenih zahtev v gospodarski politiki, je možno uspešno delo vseh zbornic, zlasti pa kmetijske, ki bo lahko tem bolj povzdignila svoj glas, ker predstavlja najvažnejši stan v državi, od katerega zavisi vse naše narodno gospodarstvo in država. To je mogoče le v stanovski družbi.
Ker pa jc pot do stanovske družbe dolga, je potrebno, da začnemo graditi vsaj tam, kjer se jiojavljajo nove institucije, ki lahko zadobe pomen v bližnji preureditvi družbe. Napravimo danes že dobre kmetijske zbornice, ki bodo imele odločujočo besedo za svoje upravičene go-sjjodarske zahteve, potem bodo sledile tudi druge zbornice in imeli bomo ogrodje za novo ureditev družbe, ki bo nadomestila sedanji kapitalistično in razredno razklani družabni red.
Čc bodo kmetijske zbornice postale v resnici več, kot samo posvetovalen organ, kot si ga zamišlja sedanja uredba, potem tudi ne bo prišlo do razočaranja nad ustanovo samo kot tako in se bodo pripadniki zbornice z vso vnemo oprijeli svojega stanovskega zastopstva.
Ni bil naš namen podrobno obdelati predloženi načrt, pokazati smo hoteli predvsem z načelnega stališča na glavno hibo načrta: Zbornice ne smejo biti samo posvetovalni organi 7, velikim in dragim upravnim aparatom in zaposlenimi številnimi tajniki in uradniki, ampak se morn skozi vso uredbo vleči rdeča nit, da morajo biti zbornice pravo stanovsko zastopstvo, ki Inhko v zasebnem in javnem gospodarstvu tudi uveljavi svojo besedo za svoje upravičene zahteve.
Notranji minister dr. A. Korošec pozdravlja kralja Petra II. pri njegovem odhodu iz Rrlgraila.
Belgija se prenavlja
Veliki reformni načrti Van Zeelandove vlade
Bruselj, 25. junija c. Na včerajšnji seji parlamenta ie ministrski predsednik van Zeeland prečita! vladno deklaracijo, ki napoveduje celo vrsto socialnih, gospodarskih, političnih in parlamentarnih reform. Van Zeeland je v svoji izjavi napovedal predvsem sledeče socialne reforme:
Minimalne mezde, plačani dopusti, povišanje podpor številnim družinam, 40-urni delovni teden v tistih industrijah, ki so zdravju delavstva posebno nevarne, podaljšanje šolske učne dobe, znižanje starostne meje za stanovsko pokojnino, prepoved upokojencem, da bi smeli prevzeti še kako drugo službo.
Van Zeeland je takoj izjavil, da bo vse to povzročilo zvišanje cen, vendar pa bo koristilo razširjenju gospodarske aktivnosti, sanaciji kapitala, znižanju obrestne mere in konvertiranju javnih dolgov na zunanjih trgih.
Nadalje je van Zeeland napovedal znižanje davkov, kontrolo države nad kreditnimi zavodi,
Vlada na Slomškovi
slavnosti v Mariboru
Predsednik narodne skupščine Slevan Cirič je danes odločil, da bosta narodno skupščino zastopala na Slomškovi slavnosti v Mariboru poslanca dr. V e b 1 e in Karel G a j š e k.
Belgrad, 26. jun. m. Slomškove slavnosti v Mariboru se bodo od strani kr. vlade udeležili ti-le ministri: notranji minister dr. Anton Korošec, minister za gozdove in rudnike dr. Jan kovic ter ministra brez listnice dr. Miha Krek in ing. .Voja Gjorgjevič.
Črni dnevi v Palestini
London, 26. junija, b. Dovisnik >New Chro-nicle« poroča iz Jeruzalema, da sc je stanje v Palestini zelo poslabšalo, ker grozi nevarnost oborožene vstaje v Transjordaniji zaradi dogodkov v Jeruzalemu in ostalih krajih Palestine. Vsak trenutek lahko prekorači fransjordansko mejo 600.000 dobro oboroženih Beduinov. Nekaj jih je že itak stopilo v akcijo in uspešno sodelujejo v četniški vojni v Palestini proti britanskim oblastem in Židom. V glavnem mestu Transjordanije, v Amonn zaseda 200 šejkov, ki so sklenili poslati vrhovnemu britanskemu komisarju v Palestini spomenico, ki 1)0 istočasno ultiinatum Transjordanije britanskim oblastem, če v 10 dneh ne izpolnijo vseh arabskih zahtev. V spomenici grozijo šejki, da se bodo v nasprotnem slučaju z oboroženo silo uprli Angliji. Angleške oblasti nikakor nc podcenjujejo nevarnega pokreta in se vršijo nujne priprave za obrambo britanskih interesov v Palestini. Če hi prišlo do odkrito vojne, v kateri bodo brez dvoma sodelovali vsi Arabci doli do Hedžasa, bo položaj za Anglijo zelo težaven, ker nima v Palestini toliko vojaštva, da bi lahko z uspehom zadušila upor takšnega obsega.
Rim-Berlin
trdno stoječ drug ob drugem
Pariz, 26. junija, d. >Matin« poroča iz Rima, da v italijanskih političnih krogih prevladuje vsebolj tendenca, da ee vsa nadalnja pogajanja vodijo na temelju pakta štirih. Poudarja se. da Italija brez Nemčije ne ho ničesar več storila. Rim in Berlin bi v bodoče vse akcije izvajala v sporazumu trdno stoječ drug ob drugem. V Rimu se samo dobijo, da bi v tem slučaju Francija lahko delala težave in bi ee pozivala na francosko- sovjetsko pogodbo.
Blum
Pariz, 26. junija, b. V Marseilleu so pričeli mornarji zopet stavkati in so odkloniti vsak sporazum, do katerega je že prišlo med delodajalci in zastopniki delavstva s posredovanjem vlade. Mornarji so postavili zopet nove zahteve.
Marsejski konzularni zbor je obiskal enoSl predsednika trgovinske zbornice ter protestiral proli temu. da so stavkuioči mornarji crozili mo-
omejitev konkurence med velikimi Irgovskimi jx>d-jetji napram manjšim obrtnikom. Vse te relome pa bo mogoče izvesti samo tedaj, če se dodobra izvede politična organizacija, ki bo odgovarjala novim zahtevam. Samo na ta način bo mogoče vpostaviti ravnotežje med različnimi silami.
Van Zeeland je v svoji deklaraciji tudi napovedal, da bo predlagal, naj se zniža število jx>slancev in senatorjev (silno ploskanje pni rek-sistih). Odpravili se bodo različni parlamentarni odbori. Na njihovo mesto pa bodo stopili posebni parlamentarni komisarji, ki jih bo imenoval kralj. Vsak komisar bo moral proučevati posebni problem državnega življenja. Javne mandate ne bo mogoče več vezati z nekaterimi zasebnimi mesti.
Potem ko je bita izjava vlade prečitana, je min. za delo Delattrc predložil tri zakonske načrte, in sicer zakonski načrt o 40-urnem delovnem tednu, o plačanem dopustu in o zvišanju plač.	,
zemskim ladjam, da jim ne bodo dovolili odhoda iz marsejske luke.
V Lyonu je eksplodirala tovarna aluminija. — Štirji delavci so ranjeni.
O dohladah za vpokojence
Belgrad. 26. junija. A A. Z dodatnim dostav-kom 3, 61. 25 uredbe o osebnih in rodbinskih do-kladah državnih vpokojencev št. 37.600-1-1935 se izjemno prizna pravica samo do 75% osebnih do-klad tistim upokojencem in upokojenkam, ki se jim pokojnina odreja po prejemkih po zakonih, ki so stopili v veljavo pred 1. septembrom 1923 in ki niso upokojeni z več ko 25 leti elektivne državne službe, oziroma niso dopolnili 60 let svoje starosti. Zato ti upokojenci nimajo pravice do 25% ne osebne doklade, ne do rodbinske doklade, če imajo od svojega imetja ali od osebnega dela kakršnekoli vrste večji dohodek, kakor ga dopušča prvi odstavek čl. 25.
Belgrajske vesti
Belgrad, 26. junija, m. Bolgarski gledališki igralci, ki so snooi prišli semkaj, bodo tukaj vpri-zorili več bolgarskih gledaliških iger.
Belgrad, 26. jnnija. m. Veslaške tekme za prvenstvo Podonovia so odgodene na dan 5. in 6. julija letos. Odgodile so sc zato, ker ni pravočasno prišla rešitev prometnega ministrstva za znižan prevoz čolnov in ickmovolccv.
Belgrad, 26. junija, m. Ob priliki otvoritve spominske plošče blogopokoinemu kralju Aleksandru na Vidov dan v Marenbergu bo narodno skupščino zastopal poslancc Karel O a j š e k.
Belgrad, 26. junija, m. Na intervencijo poslanca G a i š k a ic predsednik narodne skupščine Cirič poklonil naraščam Jadranske slraže v Ločah pri Konjicah 1000 din.
Belgrad, 26. junija, m. Provincial Družbe Jezusove ie postal tukajšnji župnik župnije svetega Petra Franc Jambrckovič.
Belgrad, 26. junija, m. Pred stalno komisijo v voinem ministrstvu je danes napravil izpit za rezervnega sodnega podporočnika dr. Marijan E r m a n iz Ljubljane.
Belgrad, 26. junija, m. Iz čačka poročajo, da se ie pred tamkajšnjim okrožnim sodiščem začela razprava proti šefu davčne uprave Dušgnu Po-poviču m bivšemu uradniku Milanu Kostiču, ki sta zapletena v večjo afero zaradi tega, ker sta za nagrado zniževala davke trgovcem.
Belgrad, 26. junija m. lz Smedcrcva poročajo da se je neka nemška skupina zanimala za zgraditev posebne tovarne za izdelovanje avtomobilov v Smcdcrcvu.
Zemun^ka vremenska napoved za 27. junij: Pretežno oblačno. Možnost neviht. Sonce vzhaja ob 3.54 jn zahaja ob 10.28.
Dunajska vremenska napoved: še nobenih bistvenih izprememb.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno in nestalno, temperatura zmerna.
——— Domači
Odnosi	|
v izvenparlamentarni opoziciji
Zagreb, 26. jun. b. Današnji »Obzor« prinaša v politični rubriki poročilo o političnem položaju, ki ga je verjetno dobil iz dobro poučenih krogov o odnosih med samostojno demokratsko koalicijo
in srbijansko izvenparlamentarno opozicijo. Člankar pravi, da se ti odnosi niso niti malo popravili in prišli v red. Po enoletnih pogajanjih ni prišlo do prav nobenega napredka, razen to, da je samostojna demokratska koalicija ugotovila, da srbijanska izvenparlamentarna opozicija ea-vlačuje celo zadevo in jo postavlja na popolnoma strankarske temelje. V stvareh, ki bi se lahko uredile v nekajdnevnih razgovorih, se vodijo pogajanja in ugibanja cele mesece, ker .se predstavniki srbijanske izvenparlamentarne opozicije spretno izogibajo vsem postavljenim vprašanjem. Kar pa je najvažnejše z ozirom na stališče izvenp. opozicije, pa je to, da se ta opozicija še niti sama ni sporazumela glede rešitve notranjih problemov s SDK. Predlog, ki je bil v tej smeri storjen pred nekaj meseci, ne samo, da ni ostal stabilen za rešitev vseh problemov, temveč ga je v 48 urah potem, ko je bil sestavljen, demanlirala skupina Miše Trifunoviča.
V	združeni opoziciji gredo zemljoradniki popolnoma svojo pot in dopuščajo Dragoljubu Jo-vanoviču, da odkrito agitira proti demokratom, na nedeljskem zemljoradniškem zborovanju v Belgradu pa so padli celo ostri vzkliki proti Aci Stanojeviču. Razumljivo je torej, da se bo hrvaška javnost z vedno večjo skepso ozirala na zadržanje srbijanske izvenparlamentarne opozicije. Na Hrvaškem so pričeli dobivati vtis, da je srbijanski izvenparlamentarni opoziciji samo do tega, da s pomočjo strankarskega aranžmana s SD koalicijo odnosno dr. Mačkom pride na oblast,
V	tem članku se komentira tudi informacija današnje belgrajske »Politike« o izjavi dr. Vladka Mačka, ki jo je dal nekemu inozemskemu časopisu. Navaja se, da je dr. Maček izjavil, da je prišel do prepričanja, da srbijanska izvenparlamentarna opozicija ne bo sprejela njegovih predlogov, ker po enoletnih razgovorih ni bilo mogoče priti do sporazuma. »Politika« trdi dalje, da sta zaradi te izjave dr. Mačka odšla Večeslav Vilder in Kosanovič v Kupinec, da se informirata pri dr. Mačku, in da sta po.povratku iz Kupinca dajala neke izjave. »Obzor« pravi, da Vilder in Kosanovič sploh nista šla zaradi te zadeve v Kupinec, temveč le na redni tedenski obisk, Vilder in Kosanovič tudi nista bila prav nič razburjena radi izjave dr. Mačka v nekem inozemskem časopisu. Sploh je dal dr. Maček dopisniku nekega pariškega lista izjavo, v kateri ni povedal ničesar novega. Vse, kar je povedal sedaj, je že znano. Novo je samo to, da je dr. Maček ugotovil, da se srbijanska izvenparlamentarna opozicija ne giblje in da se po enoletnem sodelovanju in neštetih pogajanjih niti sama med seboj ni mogla sporazumeti. Srbijanska izvenparlamentarna opozicija menda misli, nadaljuje »Obzor«, da je 'ir. Maoek navdušen zaradi njenega stališča in da ne bi. smel podajati izjave o svojem nezadovoljstvu zaradi neprestanega njenega zavlačevanja, da odgovori na svoječasne predloge, ki so ji bili dostavljeni že pred dolgim časom. Dr. Maček je popolnoma svoboden glede podajanja izjav tudi o odnosih SD koalicije do drugih strank in političnih skupin in je tako storil tudi sedaj, ko so mu bila postavljena takšna vprašanja.
Srbijanska izvenparlamentarna opozicija mora pričakovati, če bo nadaljevala še naprej z današnjo taktiko, da bo dr. Maček nekega dne, ko bo smatral, da je to potrebno, opozoril na njeno taktiko, na njeno zavlačevanje in njen trud, da rešitev notranjih problemov, zlasti pa rešitev hrvaškega vprašanja, spravi na strankarski nivo. S tem bi dr. Maček samo ugotovil, kar misli vsa hrvaška javnost glede stališča srbijanske izvenparlamentarne opozicije.
Tudi današnje vznemirjenje potrjuje, da srbijanska izvenparlamentarna opozicija gleda na vse probleme predvsem iz strogo strankarskega stališča.
Ker dr. Maček v svoji izjavi dopisnika pariškega lista ni povedal ničesar novega, se zato srbijanska izvenparlamentarna opozicija nima za nič razburjati.
Razburila pa se je samo zaradi misli, da bi SD koalicija lahko prekinila nadaljnja pogajanja in razgovore s predstavniki srbijanske izvenparlamentarne opozicije. Znano je, zakaj. V tem slučaju ne bi bilo izgleda vsaj v doglednem času, da pride do oblasti. Lahko se pričakuje, da bo zopet kmalu prišla delegacija srbijanske izvenparlamentarne opozicije v Zagreb, da vidi, če zares grozi nevarnost, da SD koalicija prekine z njimi stalna pogajanja.
»Obzor« končuje, da te nevarnosti vsaj za sedaj še ni, vendar pa se bo to vprašanje kmalu postavilo, kar se lahko vidi iz izjave dr. Mačka, zlasti če bi srbijanska izvenparlamentarna opozicija ne uvidela, da je skrajni čas, da se med seboj sporazume in da izroči dr. Mačku stvarne predloge za rešitev notranje-političnih problemov ter da nudi jamstvo, da se bo take rešitve tudi držala.
Nekaj o nasilja
Današnji opozicijonalni politiki, ki na vseh kojicih in krajih splctkanjo, da bi vlado ovirali pri njenem delu in io končno celo nadomestili na njenem mestu, sc kaj radi pritožujejo, da niso svobodni in da zato še niso mogli navdušiti širokih množic za svoje bogale talente in za svojo poštenost, ker ne morejo med ljudi, ker niso svobodni, ker so strašno preganjani. Ob takih besedah ihorda ne bo napak, ako nekoliko v spominu obnovimo, kako so sedanii voditelji države pripravljali konec diklalurc in kako so bili oni »svobodni«.
Dne 14 maja 1932 jc lakratni JNS režim, ki se ie že takrat začel bati za svoie jKistojanke, izdal neko okrožnico, v kateri nalaga vsem policijskim upravam, »da morajo najstrožje, toda nad vse diskretno, paziti na delo znanih opozicijskih prvakov, posebno v slučaju odhoda iz stalnega bivanja v kakem kraju.
V tem strogo zaupnem naročilu so centralne oblasti naročile podrejenim organom, da morajo avtomobile in vozove zadrževati ler vsako osebo, ki se iim zdi sumljiva legitimirati. Vsakega važnega in eksponiranega opozi< ionalca pa morajo v takem primeru, če ne predloži in pravilno dokaže svoje namere, in sc nc obveže pod svojo častjo, da sc bo pošteno in pravilno zadržal, odstraniti ter mu nc dovoliti da pride v rfotični kraj. Istotako ie potrebno kontrolirati osebe, ki žele prili z vlakom v kraje, kjer sc vrše sestanki ali
odmevi —f——
zborovanja. Zaradi tega je potrebno na železniških postajah dva dni prej uvesti kontrolo potnikov in na ta način vsem ugledneišim opozicio-nalcem, katerim se dokaže »z.la namera«, prepovedati dostop v kraj, odnosno ga zadržati na postaji ter ga s prvim vlakom vrnili nazaj. V slučaju, če bi tako osebo pričakovalo večje Število ljudi, ni treba podvzemati ničesar proti dolični osebi ter je treba dovoliti, da se mudi v dolič-nem kraju. Ob ugodni priliki pa je treba to osebo brezpogojno odstraniti iz kraja.«
Vsebino tega razpisa naj si pokličejo v spomin razne veličine jNS, ki na vso moč izjavljajo, da se »reorganizacija JNS vrši pod izrednimi razmerami in težavami«. Kje so te težave, je težko vedeti, ker je vsa javnost v?dno vedela, da so se v tem ali onem kraju sestali prvaki JNS in da so imeli lamkaj banovinske konference, na njih svobodno ravijali svoj program in to jyred svojimi pristaši, kii jih res ni veliko.
Kdo njim, ki v časopisju sklicujejo svoje shode, šteje korake? Kdo voha za njima, kam so sc premaknili? Hodijo po lepi naši domovini in na vsa usta pripovedujejo po shodih, kako strašno so na vseli straneh preganjani, ko se na enem izkriče, gredo z istimi predavanji še na drugega. Naj vendar primerjajo sebe v vlogi preganjalcev in vlogi »preganjancev«,, kar po navedeni okrožnici, ki je samo ena ume d mnogih. Potem naj pa še premislijo, da jim vse to zasledovanje ni prav niič pomagalo in so nekaterim najvidnejšim kar določili, kje bodo prebivali. in so jim v ta namen poiskali kraje, kj^r še nobena JNS iv imela banovinske konference.
Preosnova ministrstva
za telesno vzgojo
Belgrad, 26. junija, m. Nocoj je bila v kabinetu ministrstva za telesno vzgojo naroda konferenca, na kateri je bilo govora o vprašanjih, ki zadevajo ta resor. Predvsem so pristojni ministri vzeli v pretres novo uredbo o organizaciji ministrstva za telesno zvgojo in uredbo o ustanovitvi visoke šole za telesno kulturo. S to uredijo o organizaciji omenjenega ministrstva bo postavljeno vse delo ministrstva na čisto novo podlago. Ustanovljena bosta dva oddelka s sedmimi odseku Istočasno se bo delokrog razširil tudi na vse banovine, na katerih bodo postavljeni posebni referenti za telesno vzgojo. V Belgradu bo ustanovljena visoka šola za telesno vzgojo, za katero so že pripravljeni načrti. Kot profesorji na tej šoli bodo prišli v poštev absolventi visokih šol za telesno vzgojo (v Berlinu in v Varšavi), strokovnjaki na športnem polju, in v kolikor bo to potrebno, tudi vseučiliški profesorji. Novo izdelana uredba bo uredila odnose ministrstva do športnih aruštev tako, da bodo vsa društva v tesni zvezi z ministrstvom in ne da bi pri tem trpela kaj privatna inicijativa. Z novo uredbo bo v ministrstvu tudi več dela in bodo zato tudi tam potrebne nove moči, tako strokovnjaki kakor administrativno osebje. Uredba bo onemogočila tudi obstoj divjih športnih, klubov in društev. ,Vwf športna društva bodo morata biti včlanjena v-prr---'
cjojtllh *V03nh . Vsa po hod«, moralo kiti prijavljena ministrstvu. Držati se bodo morala Striktna/
pravil. V slučaju-kršitve teh pravil-bo ministrstvo''
smelo razpustiti društva in zapleniti premoženje v korist ministrstva.
Počastitev 350 letnice smrti Primoža Trubarja
Ljubljana, 26. junija.
Danes ob 19 je slovenski mlajši rod položil pred spomenik Primoža Trubarja venec s slovensko trobojnico, na kar je g. dr. Tomaž Furlan zdravnik, imel kratek nagovor, ki ga je začel s Irubarjevimi besedami: Usem Slovencom gnado, nur, milost inu pravo spoznanje božje skuzi Jezusa Kristusa prosim! Nato je označil Trubarja kot enega najdelavnejših slovenskih prijateljev sploh, ki je kot emigrant nad vse ljubil svoj narod in mu zvesto služil, ter še v svoji oporoki nnslil na svoj narod. Pri Trubarju išče mlajši rod dejanja in poguma, brezkompromisnosti v vseh vprašanjih slovenstva. Kar se tiče vihranja na religioznem polju, so se oblike skoraj dokončno ^ustalile, toda v ostalih panogah išče narod moz dejanj, globokih in vnetih kot Primož Trubar. S klicem proti plahosti in nečednosti sedanjega časa, terja nove- dejavnosti, je zaključil govor s Slava klici Primožu Trubarju.
Pri polaganju venca je bilo prisotno veliko število kulturnih delavcev, predvsem pa veliko mladega rodu, ki se je tako poklonil prvemu velikemu Slovencu. Proslava je bila sicer skromna, toda prisrčna in pomembna.
Proces o umoru Marije Penkove
(Glej poročilo na 3. strani.)
Tilka Premkova kot priča: »Sestra Hribarjeve žene, Marija Dolničarjeva je nekoč potem, ko je Penkova izginila, v pijanosti pela: Mica pa pije vodo... Druge priče so opisale še razmere, kako so pri Ukcovih živeli po 27. februarju lani. Navijali-so gramofon, peli, plesali in pili.
Preiskovalni sodnik g. Vladimir Velušček je lani zaslišal v mengeškem zavetišču tudi 87-letno Marijo Petkovo, mater Penkove. Petkova je povedala: »Dostikrat so vrteli gramofon in plesali. Tudi Mica. Usodni večer, ko Mice ni bilo domov, se je cela družba zabavala in pila. Plesala je na gramofon. Hči je bila v Ameriki, in je prinesla mnogo blaga, shranjenega v dveh kovčegih. Ko sem prišla v zavetišče, so vse raznesli.« Druge priče so opazile, da so nekateri imeli precej denarja, ko ga poprej niso imeli.
Izvedenec Josip Adamič, fovarnar vrvi iz Domžal je podal mnenje, da je gurtna, s katero je /iila Penkova povezana podobna oni, najdeni pri Hribarju na domu. Obe je v prisotnosti orožnika doma skozi jiovecevalno steklo pregledal in ugotovil jjodobnost. Take gurtne se ne izdelujejo v Jugoslaviji, le v inozemstvu.
Dr. Tominšek kot branilec Hribarjev je predlagal, da se naj gurtni preiščejo še kemično po posebnih izvedencih in tudi v mokrem stanju. Psihi-jatri naj preiščejo tudi duševno stanje Hribarjeve. Zasliši pa naj se še Petek Marija ml.
Po kratkem posvetovanju je senat vse nadaljne dokaze zavrnil. Nato je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 21.30. Razprava bo po dosedanjih dispozicijah trajala gotovo čez polnoč in bo sodba najbrž izrečena ob jutranji zori.
Polovične voznine
Belgrad, 26. junija. AA. Prometni minister jt dovolii 50% no znižanje voznine na državnih železnicah romarjem, ki se udeleže proslave v Raj-henburgu 11. in 12. julija.
Kako je sedaj v Abesiniji
Neodvisna abesinska vlada v Gore
Četniški napadi na Addis Abebo in na cesto v Desje
zije so sedaj raztresene po vsem vzhodnem in južnem ozemlju Abesinije ter osredotočene na redko posejane večje kraje, med tem ko so vsa velika ozemlja med zased, mesti izven območja italijanske vojske in oblasti ter se tam zbirajo plemena za upor proti nasprotniku. Ne samo, da v zapadnem delu Abesinije nimajo niti enega samega vojaka — isto velja ludi za južno-zapadno stran države — so Italijani v Godžamu zasedli samo nekaj postojank, ki sedijo osamljene po lem goralem ozemlju ter so med seboj povezane edinole z lelalsko službo. Abesinski četniki vdirajo sleherno noč celo v Addis Abebo, kjer traja sireljanje neprestano. Iz Adis Abebe se je izselilo skoraj vse prebivalstvo, saj šteje prestolnica trenutno samo eno deselino prebivalstva, ki ga je šlela pred zasedbo po Italijanih. Tudi cesta v Desije, kjer je promet mogoč, je poslala nevarna in izpostavljena čelniškim napadom, ki so uničili že cele dragocene transjjorle. Maršal in podkralj Graziani je zaradi tega poklical k sebi predstavnike cerkve ter še 22 abesinskih poglavarjev in jim držal noslednji govor: »Ker vi nočele pomagati, da bi vplivali na prebivalstvo, naj se podvrže italijanski oblasti in ker se abesinski jx>glavarji še vedno branijo sprejeti našo nadoblast, se je zgodilo, da so bili naši vojaški transporti na cesli v Addis Abebo v Desije ponovno napadeni in uničeni, in da smo utrpeli veliko škode. Če bi vi bili storili svojo dolžnost, bi do lega ne bilo nikoli prišlo. Poklical sem vas k sebi, da vam povem, da nosi italijanska vlada v eni roki ■ mir, v drugi roki pa — sabljo. Ako ti neprestani napadi ne nehajo takoj, bom prisiljen, da vas vse uničim.«
Težave nasinjjo ludi zarodi spora s frfinco-* sko železnico, ki noče sprejemati lir v plačilo za prevoz ljudi in blaga. Oni sprejemajo samo abesinske tolarje, angleške funie in francoske franke. Italijansko liro, ki jih je bilo po uradnem kurzu 5 zadosti za en abesinski tolar, dobiš sedaj 10 do 15 z lahkoto za abesinski denar, angleški funt pa stane 120 lir. Ves promet na železnici je zatorej zastal in italijanske vojaš oblasli prihajajo v težave glede prevoza potrebščin.
London, 36. junija. TG. Reuter objavlja iz Abesinije nove vesti, ki jih časopisje ponatiskuje z velikimi naslovi. Zadnje jjoročilo Reuterjevega urada pravi dobesedno:
»Italija še dolgo ni zasedla vse Abesinije. Saj se je v zapadnem delu Abesinije sestavila nova abesinska vlada, ki sedaj z veliko naglico zbira vojake, da bo mogla začeti borbo proti nasprotniku. V sami Addis Abebi in v okolici traja streljanje noč in dan in novi podkralj maršal Graziani je moral izdati uredbo, da bo pokončal vse prebivalstvo, ako napadi od strani prebivalstva ne ponehajo«.
Reuter prinaša v nadaljnjem poročilu izjave nekaterih Evropcev, ki so te dni prišli čez abesinsko mejo v Sudan ali v francosko Somalijo. Kot prvega navaja nekega Evropca, ki je bil častnik v negušovi vojski in ki je pribežal v Sudan. Ta pravi, da se je v mestu G o r e v zap. Abesini ji ustanovila nova vlada, ki je predseduje dedžasmač Hapte Marjani in je zbral že veliko število plemenskih poglavarjev, ki se hočejo braniti proti nasprotniku. Ni pa res, da bi se bila tudi plemena Galla v Godžamu in Amhari izrekla za neguša, oziroma za novo vlado, marveč organizirajo vsaka zase četniško vojno proti Italiji. Najbolj divja so plemena Galla, ki so zaslutila, da hoče Italija zasesti njihove zlate rudnike in se pripravljajo, da se pridružijo novi vladi. Zapadno od Addis Abebe Italijani takorekoč nimajo nobenega nadzorstva in prebivalstvo priznava avtoriteto vlade Hapte Marjama, ki mu je kot zastopnik negu-sev dodeljen še dedžasmač Makonnen. V mesto Gore sta prišla s svojo, resda nekoliko razredčeno vojsko tudi ras Imru, znan iz bojev na severni fronti ter ras Desta, poveljnik abesinske fronte na jugu. Abesinci pravijo, da so bodo s četniškimi metodami zaperstavili Italijanom, če bi hoteli j>ro-dirati zapadno od Addis Abebe, kar pa sedaj v deževju itak ni mogoče.
Neki drugi Evropejec, ki je te dni pribežal Džibuti v Francoski Somaliji (ob Rdečem morjul pripoveduje, da so Italijani do sedaj zasedli samo nekaj večjih mest in najvažnejše ceste med njimi. A še teh ne povsod in ne vseh. Italijanske garni-
Maribor je pripravljen
Slavnostno okrašeno bo mesto sprejemalo in pozdravljalo udeležence Slomškovih dni
Maribor, 26. junija.
Ze nekaj tednov sliči Maribor mravljišču. Povsod vidimo pridne roke pri neumornem delu. Pred kolodvorom, pred mestnim pokopališčem, na Glavnem trgu, na Slomškovem trgu so v/.rastli vitki mlaji in visoki drogovi za zastave, na Slomškovem trgu, na Glavnem trgu, zlasti pa v Ljudskem vrtu delajo tesarji in postavljajo odre. — Ogromna je zlasti tribuna v Ljudskem vrtu. Največ dela pa imajo električarji. Po vsem mestu so napeljavah žice, postavljali reflektorje in nameščali žarnice. Na Glavnem trgu 60 ^postavili na Aloj-zijevo cerkev ogromen križ iz žarnic ter z žarnicami okrasili ograjo pred cerkvijo, okrog kande-labrov so obesili obroče z žarnicami, na spomenik v sredini trga pa so namerili reflektorje. Obsežna dela so vršili električarji na Slomškovem trgu. Na pročelju meščanske šole se blešči iz žarnic ogromen napis »Slomškova šolat, kandelabre in droge z zastavami vežejo dolge girlande iz samih žarnic, stolp stolnice pa obdaja na_ vrhu okrog razglednega hodnika zopet venec žarnic. V stolnico
sta uprta dva reflektorja. Na mestno pokopališče so namerili z dečjega doma pet reflektorjev, ki bodo razsvetljevali zlasti kapelico s Slomškovim grobom. Dva reflektorja bosta nameščena tako, da bosta razsvetljevala grad, z dvema bo razsvetljeno pročelje frančiškanske bazilike in s posebno lučjo še podoba na baziliki. Po dva velika reflektorja bosta razsvetljtvala tudi magdalensko cerkev in cerkev sv. Jožtfa v Studencih. Nočna slika Maribora bo prelestna. Še nikoli ni bilo mesto tako razkošno in veličastno razsvetljeno. Poleg tega je v glavnih ulicah ojačena cestna razsvetljava, k nočnemu razkošju bodo pa prispevali tudi mariborski trgovci, ki bodo večinoma lepo razsvetlili svoje izložbe; za razsvetljavo izložb dobijo tok za 50% cenejši. — Danes se pojavljajo že na posameznih poslopjih zastave, ki vhrajo tudi na visokih jamborih pred kolodvorom, pred stolnico in pred mestnim pokopališčem. Mesto ee je pripravilo, kakor lepa nevesta, da sprejme čim dostojnejše in veličastnejše odlične goste in slovensko ljudstvo, ki se bo za Slomškove dneve zbralo v mestu.
G. ban v celjskem okraju
V četrtek je g. ban dr. Natlačen nadaljeval inšpekcijsko potovanje v celjskem okraju in je obiskal dopoldne veliko banovinsko umobolnico v Novem Celju. Gospod ban si je zlasti ogledal nove zgradbe, ki so bile zgrajene v zadnjih letih. S temi zgradbami je bila namreč umobolnica precej povečana in lepo modernizirana. V spremstvu okrajnega načelnika dr. Zobca, celjskega župana dr. Mihelčiča in podžupana veletrgovca Stermeckija je gospod ban nato obiskal St. Jurij ob j. ž., kjer so mu občani priredili nad vse prisrčen sprejem. Posebno zanimanje je pokazal gospod ban za kmetijsko banovinsko šolo v Št. Juriju, kjer si je ogledal vse prostore, gospodarska poslopja in druge naprave.
Popoldne je obiskal gospod ban Vojnik. Na poti so ga na Hudinji naprosili občani, naj si gre ogledat strašno škodo, ki jo je napravila toča. Gospod ban se je na lastne oči prepričal, da je toča zbila hmelju vse li6te in da je žito vprav zbito v tla. Nesrečnim prizadetim kmetovalcem je obljubil, da bo storil vse, da jim pomaga prebroditi strašno nesrečo, ki jih je zadela. V Vojniku, kjer je bil prisrčen sprejem, je g. ban pregledal banovinsko hiralnico, katera je popolnoma zasedena in ima pod svojo streho nad 220 betežnih
starčkov in stark. Na poti v Dobrno je pri občini Nova Cerkev pozdravila 6kupina občanov gospoda bana in mu pojasnila svoje želje. Dobrna, ki se je za ta dan svečano pripravila, je presenetila gospoda bana med streljanjem topičev z nad vse prisrčnim sprejemom. Po končanem oficijelnem sprejemu pa je čestital gospodu bana dr. Natlačenu najodličnejši gost zdravilišča Dobrna k ljubezni polnemu sprejemu. Ban primorske banovine dr. Jablanovič je namreč poudaril, da je srečen, da more čestitati ljudskemu banu dravske banovine k zaupanju in ljubezni, ki mu jo izkazuje ljudstvo, kamorkoli prihaja. Mimo Velike Pirešice, kjer je sprejel deputacijo občanov, se je odpeljal gospod ban še v Braslovče, ki so vse v zastavah pozdravile svojega bana. Zastopniki okoliških krajev so prosili gospoda bana za pomoč, ker jim je toča na polju silno škodovala in uničila skoraj ves pridelek. Gospod ban je obljubil, da bo kakorkoli pomagal tako hudo prizadetemu ljudstvu.
Kamorkoli je v četrtek prišel gospod ban dr. Natlačen, so ljudstvo, kakor tudi številni zastopniki uradov, oblasti, društev in gasilcev 6 cvetjem in navdušenim vklikanjem pozdravljali svojega slovenskega bana, ki je z razumevanjem sprejemal i prošnje in želje prebivalstva.
Umor Penkove pred sodiščem
Ljubljana, 26 junija.
Nekdanja visoka porotna dvorana, ki je drugače zapuščena in zaprašena, je bila za danes lepo očiščena in zadihala je staro življenje velikih procesov. V tej dvorani se je namreč danes
ob 0.3O prioel prAA*« r\ nmrtrii ll5itU«rirr. Sft
Marije Penkove. Vladala je znosna atmosfera. Naval občinstva je bit velik, toda ne presilen, zlasti je bilo mnogo poslušalcev iz Domžal in bližnje okolice, kjer vlada največje zanimanje za Penkovo in za njena morilca. Veliki senat so tvorili: g. Ivan Kralj kot predsednik, kot sosodniki gg.; Ivan Brelih, Fran Kovač, Rajko Lederhas in Fran Gorečan. Zapisnikarica je hila dr. Donata Capuder. Javno obtožbo je zastopal dr. julij Fella-her. Ivana Pirca in obtoženko Angelo Gaberško-vo je branil dr. Schlev, Hribarja Franceta in njegovo ženo pa dr Fran Tominšek, oba ex-offo.
Na mizi pred tribunalom so bila razvrščena razna corpora delicti, 43 po številu, tako usodni kol, na katerega je bila privezana Penkova, m drugi predmeti.
Čitanje obtožnice traja dve uri.
Po uvodnih formalnostih je začel državni tožilec čitati obširno, 66 s strojem drobno pisanih strani obsegajočo obtožnico. Cital jo je skoraj dve uri brez odmora. Vsi obtoženci so nepremično zrli v državnega tožitelja, ki je nekatera mesta poudarjal s posebnim akcentom, ln mu pazljivo sledili. Fracetu Hribarju so se udrle solze in začel je tiho ihteti, ko je državni tožilec navajal, kako je Hribar lahkomiselno zapravil po teti podedovano, lepo domačijo. Tudi Ivanu Pircu ie pritekla solza, ko so prišli zanj tragični momenti. Državni tožilec je med dTugirn tudi omenil, da je vladalo po smrti Penkove veliko veselje pri Hribarjevih, da so mnogo popivali, navijali gramofon m peli: »Mica pa pije vodo ...« (Po napevu »Mi smo pa z Nakelna...) Tu se je tretja Angela zadovoljno nasmehnila in pogledala srepo tožitelja. Enkrat se je med čitanjem nasmehnil tudi Pire. Drugače pa je vladala med čitanjem velika res-noba.	.
Na zatožni klopi so sedeli in bili obtoženi:
Prvi je Ivan Pire, 571. klobučarski pomočnik iz Ihana, staujoč na Hudem pri Radomlju. Ojsto-že je umora Marije Penkove in prestopka prikrivanja pokradenega blaga, last umorjene.
Drugi je France Hribar, 28 letni posestnik^ po poklicu mizar, oženjen, stanujoč v Podrečju številka 19. Obtožen je umora Penkove, dalje zločina tatvine, ker je vlomil v stanovanje pokojnice in si prilastil razno blago v celotni vrednosti okoli 8000 Din in tudi prestopka tatvine.
Tretja Angela Gaberškova, 30 letna delavka, stanujoča v Podrečju št. 19 in četrta jožefa Hribarjeva, 24 letna žena drugega obtoženca, sta obtoženi zločinstva tatvine pri Penkovi in prestopka prikrivanja.
Obtožnica navaja
kako je Hribar FTance podedoval po svoji teti 1. 1931. lepo posestvo, hišo z gostilno in še hranilno vlogo 85.000 Din, ki jih je takoj dvignil in zapravil. Nepremičnine s pritiklinami so bile cenjene na 68.430 Din, dolga po teti pa je bilo 39.402 Din. Vrednost pa je bila mnogo večja. Hribar je pozneje posestvo prodal za 110.000 Din Zaradi zapravljivosti ie bil sodno preklican. Za pravde in druge stvari ie v 16 mesecih potrošil poleg vloge 85.000 Din še drugih 70.000 Din.
Leta 1933. januarja je Hribar s kuratorjem Petkom kupil od Marije Penkove za 28.000 Din Penkovo hišico v Podrečju št. 19. Penkova si je v pogodbi izgovorila stanovanjske, služnostne in užitninske pravice, ki so postale Hribarju v veliko breme.
Obtožnica nato v vseh podrobnostih navaja, kako je bila Marija Penkova od 27. februarja lani pogrešena in po 4 mesecih 10. junija najdena v tolmunu potoka Rače, privezana na kol in zraven še na 53 kg težak kamen, jasno je bilo, da gre tu za zločin.
Aretirani Ivan Pire je orožnikom, nato v občinski oisarni v navzočnosti župana dr. Hočevar-
ja in drugih mož priznal, da je sodeloval pri umoru Penkove in da je glavni storilec France Hribar. Ta je taj:il. Pred prvim preiskovalnim sodnikom na Brdu g. Zalokariem je Pire ponovil svoje priznanje. Tudi jetniškemu nadpazniku g. Než-mahu je Pire ob sprejemu v ljubljanske zapore priznal zločin Ko le prišel pred takialuciia preiskovalnega sodnika g. J. Baričeviča, je Pire vse preklical in skušal celo Hribarja razbremenili. Zapletel pa se je pozneje v fantastične, protislovne zgodbe.
Zasliševanje obtoženega Pirca
»Ivan Pire! Priznate? Se čutite krivega?«, s temi besedami je predsednik uvedel zaslišanje prvega obtoženca Pirca, ki je jasno in glasno izjavil:	.
»Čutim se krivega le v tem, da sem Hribariu pomagal Penkovo nositi in kamen privezovati.«
»Še ne čutite krivega, da ste, kot sami poveste, zraven stali, ko ji ie Hribar življenje vzel?«
»Ne morem biti kriv, ker mu pri tem nisem pomagal.«
Ivan Pire, ki je oče 6 zakonskih in 2 nezakonski hotrok, je svoj nadaljnji zagovor izvajal na zelo miren in trezen način. Povedal je najprej, kako je bil dolgo let poznan z Marijo Penkovo in Francetom Hribarjem. Penkovo je poznal še pred svojo poroko, ko je hodila na Dunaj. Tretjo obtoženko Angelo Gaberškovo, sestro njegove žene, je tudi dolgo poznal. Ko je bila Angela 18 let stara, ji je ponudil roko. )e odklonila, češ da je še premlada. Angela je služila v Belgradu 5 let, nato se je vrnila in stanovala pri sestri, njegovi ženi. Razvilo se je med njima intimno razmerje. Sad tega — prvi nezakonski otrok Drugi je bil rojen pozneje pri Penkovi, ko se je Angela tja preselila. S Penkovo se .je dobro razumel, dostikrat ji je čital časopise. Tudi s Hribarjem in ženo so se razumeli. Predsednik: »Ali se zadnji čas niste kregali?« »Nikakor ne. Nekoliko jezen sem bil, ko je okrog govorila, da so z mano kar 3 nosne.« Pravijo, da ste hodila s Hribarjem po drva v gozdi« »To je res. Suho drevje sva klestila.«
Uganka smrti Marije Penkove.
»Predsednik: »Dobro. Kako je vendar prišlo do smrti Penkove? Noben ni bil jezen na njo, pa ste jo spravili v kraj.« Obtoženec: »Moral sem Hribarju pomagati. Ce mu ne bi, bi Angelo iz hiše vrgel. Bal sem se ga.« »Sta se prej kaj razgovar-jala o tem?« »Nikoli!« »Ali se je Hribar kregal s Penkovo?« »Bil je jezen nanjo, ker je hotela sama gospodariti in mu je šla na zoper. Tožarila sta se zaradi gnoja. Prepirala zaradi desk.
Predsednik ponovno: »Kako ie prišlo do umora Penkove?«
Obtoženec: »Poprej nisva o tem govorila. Ob 16. sem šel z dela Okoli pol petih sem prišel k Angeli. V veži sem srečal Hribarja. Me je vprašal, če bova šla po drva. Cez pol ure sva šla z doma v Šumberk. Začel mi ie praviti, kaj da misli. Dejal mi je:
i
»jančel Penkovo bom s sveta spravili«
Vprašal sem ga: »Zakaj?« »Saj veš, da mi ie na potu. Mi boš pomagal?« Ker mi je prigovarjal, sem mu obljubil, da mu bom pomagal jo vreči v vodo.« S posebnim naglasom ie Pire ponovil: »Rekel sem mu: jaz ne bom moril.« Obtoženec je nato kratko opisal, kako sta prišla v gozd. Slišala sta neke stopinje. Skril se je sam za grm. Hribar je šel naprei. Tema je bila. Videl je le, kako je skoči! Hribar na neko postavo, jo zbil na lin. Kar zaropotalo jel Cez 7 minut ga ie poklical. Predsednik: »Ali se je čul kak glas?« »Ne!« »Kai ste šc videli?« »Videl sem, da je bil na njej in jo tiščal Poklica! me ie: !anče poidi sem! Vstal ie. V rokah ie držal kol. Prej ga ni imel.« Predsednik: »Kje ga ie dobil?« »Ne vem. V rokah ga ic imel « »Malo verjetno, da ga niste zapazili!« Ivan Pire je nato povedal, kako sta Penkovo na mestu na kol privezala in jo odnesla k potoku On je bil spredaj, Hribar zadai. Pri bregu sta io položila na tla Privezala sta nad 50 kg težak kamen. Pire
Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih
izkušeno kakovostno zobno pasto
Jugoslovanski proizvod
ie pomaga!. Tiščal ic kamen. Pire je končal: »Ko je bil kamen privezan, sem stopil v stran. On io je porinil v vodo. Šel sem nato domov. Hribar mi je doma dejal: »Sedflj je fertik!« Obtoženec ne more nato pojasniti, zakaj je pri prvem zaslišanju drugače povedal glede kamna. Obtoženec se ie izgovarjal, da se je Hribarja bal Predsednik: »je vse res, kar ste danes povedali?« »Gola i resnica!« Naposled je Pire povedal, da jc dobil pozneie nekaj posteljnega perila, a pozneje po Gaberškovi od Hribarja več zlalnine in 4 srečke vojne škode, last Marije Penkove.
Obtoženec je na razna vprašanja sodnikov le splošno odgovarjal. Ni mogel točno povedati, kje je Hribar dobil kol — vršak jelkin.
Obtoženec tudi ni mogel pojasniti sodnikom, kako je prišla tja žaklievina in kdaj jc Hribar Penkovo zavil v njo. Drž. tožilec: »Vi sle močnejši in podjetnejši Izgleda, da ste vi glavni morilec!« Obtoženec odločno: »Nikakor ne!« Drž. I žilec: »V preiskavi ste pravili, da so vas orožniki tepli in martrali.« »To ne. To sem si izmislil. Samo malo so me orožniki prijeli za roke.«
Hribar znova spremenil svoj zagovor
Hribar France ie ves čas preiskave tajil krivdo. Ko je prejel obtožnico, pa ic 20. maja zaprosil, da so ga privedli pred preiskovalnega sodnika. Tu je sod. pr. g. Cirilu Kovaču priznal krivdo. Danes pa si je skonstruira! povsem drugačen zagovor.
Predsednik: »Hribar France! Povejte, sc čutite krivega?«
Hribar patetično: »Visoko sodišče! Vse bom z mirnim srcem in po pravici povedal.« (Zaihtel je in postal solzan.) Nadaljeval je: »Penkova je 26. februarja (zopet tih jok) šla od doma in naročila, naj pazimo na njeno mater (Marijo Penkovo). Drugi dan da bo prišla kmalu domov. Ko je dnini dan popoldne ni bilo, nismo bili sprva v skrbeh Čudno pa se nam je pozneje zdelo, ko Penkove še ob 4. popoldne ni bilo domov. To ie povedal Gaberškovi, ki ie dejala: »Bo že prišla!« Tudi zvečer ie ni bilo Z ženo sva hodila okrog. Ko ie le ni bilo, smo začeli premišljati. Okoli 8. zvečer je potrkalo na okno. Angela ic omenila: »To je pa spomin!« Gaberškova ie šc ponovila, da jo bo ponoči strah. Pire se ie poprej odpeljal domov. Nato pa se je, ko ie Angela šla po mleko, splazil v Angelino podslrcšie. Pire jc zjutraj odšel na delo. Tri dni ga ni bilo. Šele 4. dan je prišel In govorili smo, da še vedno ni Penkove domov. Zdelo se mu je čudno. Rekel je, da si ic morala kdj napraviti, ker ie govorila o smrii.
V	torek je nato naznanil orožnikom. Mali Penkove je sama naročila, da lahko vzamemo njene stvari. Govorili so, da bo vse občina prodala. To ie govorila prva Gaberškova Razdelili so si perilo, obleko in druge predmete.
»Visoko sodišče! Penkova je bila čudna, žleht ženska. Drugače pa tudi dobra,« je poudaril Hribar. »Kdo vam ic povedal, da si ie življenje vzela?« »Gaberškova je pravila materi, da si jc Penkova gotovo življenje vzela.«
Senatni predsednik s poudarkom: »To je čisto nov zagovor, ki ga še nismo slišali. Od začetka ste drugače trdili. Trdili ste drugače potem, ko ste dobili obtožnico. Priznali ste, da vas I je Penkova prosila, da io pridete v gozd čakat. |
V	gozdu je imela pripravljen kol. Tožila vam ie, | kako je nesrečna, da naj ji pomagate na oni svet. j
Obtoženec: »Ko sem obtožnico dobil, sem ! bil ves preplašen. Videl sem, da me Pire vsega dolži. Pirca sem hotel pripraviti, da vse prizna, kar je storil.«
Predsednik ie nato Hribarju prečital zapisnik, sestavljen na I. zaslišanju po obtožnici. Sestavil ga ie sod pristav g. Ciril Kovač. V tem zapisniku je dejal, da ga jc Penkova vsa žalostna prosila, naj ji pomaga v vodo. Sama je sedla na kol, si privezala noge na kol, on io je pa privezal na kol čez prsi, nato jo ie zavalil v vodo. Njemu ni bilo nič hudo.
Obtoženec: »Samo zato sem rekel, ker sem računal na to, da se bo Pire skesal dejanja in nc bo hotel, da bi jaz po nedolžnem trpel. Drugi dan sem prišel do prepričanja, da se Pire ne bo skesal, pa sem se drugače pripravil.
Predsednik mu je nato predočil izpoved, ki jo je podal 23. maja in v kateri je obdolžil Pirca, da je on umori! Penkovo. Hribar mu ie samo pomaga!. Pire je Penkovo umoril in pokril s praprotjo. Drugi dan mu je šel Hribar pomagat. Pire jc prinesel vrvi in gurtno. Bil ic razburjen.
V	gozdu jo je naše! žc mrzlo. Pire je kamen privezal. Hribar je takrat poudaril: »Bal sem se prci priznati zaradi Pirca, svoie žene in drugih.«
Obtoženec nato glasno: »Govoril sem zato, da bi Pirca prisilil k priznanju, da sem jaz nedolžen. O zločinu nič ne vem. Pire hoče sedaj še nov zločin napraviti. Hoče me napraviti za glavnega morilca in spraviti na vislice.
Obtoženec jc šc nadatie venomer ponavljal: »Visoko sodišče! Sem nedolžen. Cc me obsodile, me po nedolžnem.« Priznal ic, da ie v brdskih zaporih klical Pirca, pa zato, da bi ga pripravi! na priznanje. Pirca bo celo življenje vest pekla.
Predsednik: »Pravijo, da vam ni bilo nič hudo za Penkovo.«
Hribar: »Res. Hudo mi ni bilo. Nisem kriv.« Hribar sc je nato obrnil k Pircu: »janče, jančel Lepo te prosim. Povej po pravici!« Pire, ki ic ves čas bil izredno miren, skoraj apatičen, ležerno: »Povedal sem rcsnico!« Hribar: »Zakaj me tlačiš?« Pire: »Sem se sedaj sam obremenil in obtožil.« Hribar: »Boš lahko prenesel na svoji vesti? (jokajoč) Kaj misliš? Glej moje tri otroke?« Pire: »jaz jih imam osem!«
Zagovor obtoženko Angele.
Po dramatičnem zagovoru Hribarjevem je nastopila mirno tretja obtoženka Angela, ki si je prilastila več perila in drugih stvari last Penkove. Čudno sc jim ic zdelo, da ni bilo Penkove domov Ugibali so. Ker ie le m bilo, so si mislili, da je mogoče kaznovana zaradi politike, kot ie bila enkrat, ali pa ie odšla v ljubljansko bolnišnico. Prizna, da si ie prilastila več perila. Cc bi se bila Penkova vrnila, bi ii vse vrnila in n povedala, kako je vzela stvari Ni imela namena krasti Sodnik Brelih: »Čudno, da ic hodila beračit. Saj ie imela zlatnino in denar?« Angela: »Bila ie skopa. Zaradi politike je bila kaznovana na 4 mesece.«
Popoldanska razprava
Ob 13.45 prekinjena dopoldanska razprava se je nadaljevala ob 15.30 Napetost pri zaslišanju zadniih dveh obioženk ic znatno ponehala. Sledilo je najprej
zaslišanje jožefe Hribarjeve,
ki se je zagovarjala kratko. Priznala ic, da si it res prilastila nekaj perila in drugih stvari pogrešane Marije Penkove. To v dobri veri. Ni imele, namena izvršili tovino Tudi niej se jc čudno /delo, da sc Penkova ni vrnila domov. Mati Penkove Marija Penkova jc izrečno privolila, da so si vzeli razne hčerine predmete. Ko bi sc Penkova vrnila, bi stvari vrnila. Navajala ie še razne okol-nosti, s katerimi je skušala razbremeniti svojega moža.
Zasliševanje prič
Senatni predsednik ie nato zaključil zasliševanje obtožencev in uvedel dokazno postopanje. Povabljenih ie bilo 30 prič. Domžalski orožniki so izpovedali, kako so preiskovali, kako je bilo naj-deno truplo Penkove in kako je prvotno izpovedal Ivan Pire. Komandir postaje g. Skok je navajal vse podrobnosti o poizvedbah in preiskavah. /Jasli ie pojasnil situacijo, kako so orožniki peljali oba glavna obtoženca na lice mesta k potoku Rači. Pirca in Hribarja so postavili v gozdu na mesta, kakor iiai bi se nahajala ob umoru Penkove. Opisal ie tudi, kako je bila Penkova privezana na kol. Utopljenko sla našla l.orber lliida in Drašček Kristjan, ki sta v nedeljo, 10. m-nija popoldne čolriarila po Rači. Kamen, ki so ga našli edinega v tolmunu, ie bil 53 kg težak. Pri hišni preiskavi so našli po eno gurtno pn Hribariu, Penkovi in Gaberškovi. Ona, najdena pri Hribariu, je bila prav podobna gurtni, s katero ie bila Penkova na nogah povezana.
Orožnik l.ovro Steinbergcr jc povedal, da ie Hribar ob potoku Rači vedno drezal Pirca m govoril: »Lažeš!« (Obtoženec Hribar venomer joka.) Orožniki so dalje izjavili, da niso izvršili pri zaslišanju Pirca nobenega pritiska nuni.
Drž. tožilec: 1'irc! Vam je žal, da sle v preiskavi orožnike lako hudo klevetah?« Pire skesano: »Žal mi je!«
Priča 1 lerin iz Domžal ni vedel nič bistvenega izjiovedati. Priča Josip Zveglič, sodni služitelj na Brdu: »Prvega sem v sodne zapore odpeljal Hribarja oni dan, ko so oba pripeljali orožniki. Pirca sem odvedel v dvorano, kjer ga je zasliševal g. preiskovalni sodnik. Ta inu je prečital orožniško ovadbo in ga vprašal, če prizna. 1'irc je odvrnil: Povedal sem resnico. Nikdo ga ni silil k priznanju. Ko sem ga vodil v zapor, mi je rekel: Nocoj bom lahko spal. Zjutraj pred zaslišanjem je bil Pire razburjen in se je tresel. Priveden pred sodnika |c pokleknil in dvignil roke, rekoč: Sinoči setji bil zmešan. Ko ga je sodnik povprašal za vzrok in nadalje izj:>raševal, je znova priznal. Pozneje mu je povedal, da ga je ponoči Hribar klical in zato je razburjen.«
Priča Josip Petcrncl, sodni služitelj na Brdu, je bi! navzoč, ko je bil Pire drugo jutro ponovno zaslišan. Pokleknil je pred sodnika in dejal: »Midva sva nedolžna.« Opozorjen od sonika na posledice včerajšnje izpovedbe, je nato Pire ponovno priznal zločin.
Sodnik Lojze Zalokar, ki jc vodil prvo preiskavo na sodišču na Brdu, je v jiodrobnostih pojasnil, kako je zasliševal oba obdolženca, zlasti Pirca. Noben orožnik ni bil pri zaslišanju navzoč. 1'irc je priznal, Hribar ne. Odredil je ekskortacijo v Ljubljano, ker so brdski zapori neprimerni za težje zločince in se lahko v celicah med seboj domenijo.
Nadpa/nik Lojze Ncžniah: »V pisarni sem Pirca vprašal: Kaj si naredil? Pire je odvrnil: Hribar jo je zadavil, jaz sem mu pomagal jo privezati na ko!. Spravila sva babo v vodo.« Slično je izpovedal tudi paznik J. Kveder.
Nadaljnje priče so opisale nekatere, deloma bistvene indicijske okolnosti in še druge podrobnosti o razmerah pri Penkovih, odnosno po domače pri Ukcovih. Ob 18.15 je bilo zasliševanje prič končano. Nato je sledilo čitanje raznih zapiskov in poročil.
Ob času poročila razprava še traja.
Janez Lojtra spoznan
za slaboumnega
Mnogo sitnosti in pisarij povzroča 20. oktobra 1897 v St, Jurju ob Taboru rojeni, v Trojane pristojni samski delavec Janez Lojtra. Ponoči 24. marca letos jc najprej prilomastil vinjen v hlev posestnika, 63-!etnega Urbana Kamnika v Jelše-vici. Urban je spal v hlevu. Janez je mahnil po njem s sekiro in mu povzročil z udarci več hudih, skoraj smrtnonevarnih poškodb. Urban je imel še toliko moči, da je zadnje udarce, ki bi bili gotovo smrtni, prestregel in se napadalca ubranil. Nezavesten je obležal. Klical je sicer na pomoč Zena in hčerka sta ga pozneje spravili v hišo. Po tem dejanju pa je Janez Lojtra besnel in začel sekati sadno drevje. Ob državni cesti je posekal in ogulil 64 sadnih dreves na škodo državnega cestncga odbora na Vranskem, tudi nekaterim posestnikom je po sadovnjakih posekal ali ogulil več dreves tako, da je znašala celotna škoda nad 27.000 Din. Proti njemu uvedeno kazensko postopanje je imelo za rezultat, da je bil Janez Lojtra oddan v preiskavo duševnega stanja po psihijatrih. Izvedenca dr. A. Šerko in dr. Zvokelj sta podala mnenje, da je Lojtra duševno omejen, imbeetlen in da nc more kazensko odgovarjali za izvršeno dejanje. Na podlagi tega mnenja je mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja izdal rešitev, da se Janez Loitra zaradi slaboumnosti in ker je obče nevaren, odda v očuvalni zavod v Lepoglavo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je prvotno nameravalo odposlali Janeza Lojtro v Lepoglavo Prejelo pa je od zavoda sporočilo, da jc Lepoglava prenapolnjena takih nevarnih, slaboumnih oseb. da ni v starem poslopju nobenega prostora. Dozidava pa sc veliko moderno poslopje, ki bo pač odgovarjalo vsem modernim zahtevam za take nesrečnike. Okrožno sodišče se jc nato obrnilo na drž. splošno bolnišnico, da bi ta Janeza Lojtro sprejela na VII. oddelek. Prišel ie negativen odgovor, liri jo prav tako zabankadiran s pacijcnl:. Na;b-2 bodo Janeza Lojtro odpeljali na Studence
Drobne novice
V Berlin in Hamburg
Izletnikom Berlin—Hamburg sporočamo, da je g. ministrski predsednik dovolil (pod ER štev. 3%9 z dne 16. VI. 1936) vsem državnim uslužbencem, ki se udeleže tega izleta pod vodstvom Šp. kt. »Planina« v Ljubljani, potrebni dopust, da smejo potovati v Nemčijo k olimpijadi. Pripravite vsi udeleženci takoj vsak po štiri osebne fotografije, katerih eno priložite svoji prošnji na pristojno načelstvo sreza (za dovoljenje potovanja v Nemčijo k olimpijadi s Šp. ki. »Planina« na podlagi zgor. dovoljenja gosp. ministrskega predsednika s skupnim potnim listom I. št. 26662 z dne 30. V. 1936, ki je že dovoljen), tri slike pa pošljite na naslov g. Hvale Jos., Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Na vsako sliko zadaj napišite svoje ime in naslov. Rabimo tri slike, da zadostimo vsem predpisom glede potovanja. Enako pošljite dovoljenje okvaj-nega načelstva za potovanje, takoj ko ga dobite, na zgornji naslov. Omenjene dovoljenje nujno rabimo kot prilogo za kolektivni potni list, ki ga oskrbimo mi sami.
Koledar
Sobota, 27. junija: Hema (Ema), vdova; Ladislav, kralj.
Novi grobovi
f Na zagrebški kliniki je umrl g. Davorin Si-mič, vinogradniški in kletarski upravitelj vlaste-linstva kneza Odescalchi v Iloku. Pokojnik se je rodil šentjernejski župniji, gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, vinarstvo in sadjarstvo pa je študiral v Klosterneuburgu pri Dunaju. — Čeprav je njegova mehka narava venomer koprnela po dolenjskih gričih, mu žal ni bilo mogoče, posvetiti svojega temeljitega znanja neposredno svoji ožji domovini. Posredno pa so njegove odlične strokovne sjposobnosti koristile tudi njegovim toliko ljubljenim dolenjskim goricam, saj je kot priznani najodličnejši vinarski strokovnjak uspešno sodeloval v vseh problemih iz jx>dročja vinogradništva in kletarstva. — Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne vesli
—	Promovirana bosta doktorja prava na univerzi v Ljubljani poleg že objavljenih, še gospoda Kržič Gabriel iz Rakitne in Pergar Franc iz Negastruna pri Moravčah.
—	Iz banovinske službe. O s v a 1 d Martin, banov, služitelj druge pol. skupine pri banov, bolnišnici v Celju je postavljen za banov, služitelja I. pol. skupine. — Pantič Branko, banovinski uradnik pripravnik X. pol skupine, je postavljen za banovinskega uradnika X pol. skupine pri okraj, cestnem odboru v Črnomlju. — W u d 1 e r Branko, upravni uradnik IX. pol. skupine pri ban. zdravilišču v Dobrni, je postavljen za upravnega uradnika VIII pol. skupine. — Goršič Jernej, banov, dnevničar-služitelj pri banski upravi, ie postavljen za banov, služitelja II. pol. skupine. — Pišek Pavlina, banov, dnevničarka pri banski upravi, je bila postavljena za banov, uradniško . pripravnico X. pol. skupine.	S
—	Sv. Ahacij pri Turjaku letos ne bo imel zegnanja v nedeljo 28. t. m. Zato tudi ta dan ne bo običajne sv. maše na gori.
—	Občni zbor društva > Jeglič« bo 1. julija v zavodu sv. Stanislava. Ob devetih bo skupna sv. maša, ob 10 začetek rednega občnega zbora. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi razgovor o podfKjrni dijaški zadrugi za akademike, ki jo društvo ustanavlja in s tem podpira tovariše pri študiju na univerzi. Pravila te zadruge, bo prinesel pred občnim zborom »Vestnik«, da bo razgovor plodnejši. Zavod in društveni odbor prosita za udeležbo vseh bližnjih članov, ker se z občnim zborom začenja važna nova doba. Vse tovariše, ki žele v zavodu pred občnim zborom prenočiti, prosimo, da S£ nekaj preje priglase! Jegličevci, na veselo svidenje 1. julija v našem skupnem domu!
BLATNO KOPALIŠČE
PIEŠTANY:
V blatnih bazenih se kreta bolnik bolan v sklepih z nenavadno sigurnostjo - Znižano ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ pavšalno zdravljenje.
Denar lahko nakažete potom vsake jugosl. pošte. Pojasnila: Zagreb: Pieštany Informator, Strossmayerov trg l/II.
—	Gora Lisca praznuje 5. julija 1936 obletnico otvoritve koče. Na jjredvečer kres Na dan praznovanja ob pol 11 sv. maša. Po sv. maši prosta zabava ob sodelovanju godbe. Za dobro jedačo in pijačo preskrbljeno. Zveze z vlaki Zidani most, Breg, Sevnica, Rimske Toplice najugodnejše. Vsi prijatelji narave najvljudneje vabljeni SPD Zidani most.
—	Vid Vaš'h oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
Ljubljana
© Proslava Vidovega dne. Vidov dan, dne 2S. junija, se vsako leto praznuje kot sfioniinski dan preminulih boriteljev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Vabim ljubljansko meščanstvo, da v f>očastitev tega praznika okrasi na Vidov dan svoje hiše z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim rekvijemom v stolnici t. j. v soboto 27. junija med 10 in 11 zaprta. — Predsednik: dr. J. Adlešič.
© Maša za turiste in izletnike bo jutri, v ne deljo, in na praznik, v ponedeljek, v kapeli Vzajemne zavarovalnice, obakrat ob 4.15 pred odhodi tu-ristovskih vlakov.
0 Na predvečer proščenja v Trnovem, to je drevi bodo ob 8 litanije, j>o litanijah slovesno zvo-njenje, nato promenadni koncert Poštarske godbe ob razsvetljavi cerkve, ki je letos prav izvrstno prirejena. Tudi po Gradaščici bo videti le]x>, čarobno razsvetljavo v čolnu in plavajoče kresove po vodi. Občinstvo vabljeno, da si ogleda to izredno kresovanje. Hkrati pa prosimo, da nihče ne hodi po zelenih nasadih ob Gradaščici.
Pravilno sončenje ko$o pomladi, nepravilno - jo postara. Majprirodnejša rastlinska fjranasa hojo je olje in krema
Mamila
—	Razpisani sta župniji: Besni ca v kranjski dekaniji (rok za prošnje do 15. julija 1936) in Poljane pri Toplicah v novomeški dekaniji (rok za prošnje do 20. julija).
—	V včerajšnjem našem uvodniku »Propadanje meščanstva«, je tiskarski škrat napravil več napak kar so cenjeni čitatelji sami opazili. Tako so materialističnega meščana odklanjali pisatelji: Carlyle, Nietzsche. Leon, Blov itd. Marsejeza je dušila krike plemičev (in ne trike). In v zadnjem stavku beri pravilno: v trpečih množicah je božja misel globlje vtelešena (in ne le misel).
—	Razrešena župana. Gospod ban dr. Marko Natlačen je razrešil na podlagi paragrafa 52 finančnega zakona župana občine Smihel—Stopiče Matka Jožeta in župana občine Prečna Drenika Alojzija. Ker so v teh dveh občinah razpisane obč. volitve že za 29. junij, občini ne bosta dolgo brez županov. Vprašanje je seveda le, če bodo volivci zadovoljni z dosedanjima, ki sta bila po pogledu poslovanja občinske uprave razrešena.
Kopališče Lipik
najcenejše v državi
otvorjeno skozi celo leto.
Drž. uradniki in vpokojenci uživajo popust tudi v glavni sezoni. Edino toplo jodno kopališče v Evropi.
—	Definitiven razpust Kulturlninda. Kakor je znano, so oblasti v Sloveni ji pred časom razpust i je posamezne podružnice Kulturbunda v Sloveniji, ker so jim dokazale, da so središče protidržavne propagande, ki stremi za odcepitev slovenskih krajev ter za priključitev tretjemu rajhu. __ Posamezne podružnice Kulturbunda so 6e pritožile na notranje ministrstvo, ki pa je sedaj definitivno potrdilo razpust podružnic Kulturbunda v Ljubljani, v Marenbergu na Štajerskem in v Stari cerkvi pri Kočevju. V rekurzu pa so že pritožbe nekaterih drugih podružnic Kulturbunda, kakor mariborske, nekaj kočevskih in nekaj štajerskih.
—	Revežu zgorela bajta. V Dolu pri Borovnici je delavcu Antonu Debevcu požar uničil njegovo domovanje. Ko 60 vsi spali, so ga poklicali ob 3 zjutraj sosedje kosci, ki so opazili rdečega petelina na strehi Komaj se je rešil s svojo družino. Ogenj je nastal po Debevčevi neprevidnosti. Seno je namreč spravil v podstrešje okrog dimnika, ker nima nobenega drugega prostora. Iz dimnika je bogve na kak način šinila iskra v seno, ki se je vnelo.
—	Vpisovanje za I. letnik dr. Krekove višje gospodinjske šole Ljubljana VIL — Šiška, bo v torek dne 30. junija. Prijave in prospekti se dobe na zavodu brezplačno. Učenke iz oddaljenih krajev se lahko vpišejo tudi pismeno.
O Nočne častilce presv. Srca Jezusovega, vse
brez izjeme, prav posebno pa še voditelje posameznih ur — vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo 28. junija v stolniški zakristiji po litanijah okoli četrt na 5.
0 Rezervne oficirje naprošamo, da se ob priliki razvitja prajiora vojnih dobrovoljcev udeleže v čim večjem številu te slovesnosti po možnosti v uniformi. Zbirališče za rez. oficirje v uniformi pred magistratom, vsi ostali pa naj se zberejo pred univerzo v Vegovi ulici ob 9.45. — Odbor.
HflSB KINO UNION Telef. 22-21 MHI
Predstave po IJudskili cenah 4-50 Din
Vesela Škota
Danes ob 14.1 B.	Z url smeha
I
0 Poziv železničarjem. Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in bro-dariev poziva vse svoje člane iz ljubljanskih, kakor tudi bližnjih podružnic, da se udeleže dne 28. junija t. 1. razvitja prapora vojnih dobrovoljcev. Članstvo združenja se zbira pred društvenim lokalom na Masarykovi cesti 14, palača Grafike, ob 9 dopoldne. Ob 9.15 skupni odhod vseh članov na Kongresni trg. Oblastni odbor Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev je prepričan, da ne bo službe prostega tovariša, ki se ne bi udeležil razvitja zastave vojnih dobrovoljcev, ter s tem dokazal svojo narodno in državljansko zavest.
O Legija koroških borcev in Zveza Maistrovih borcev se udeleži sprevoda ob priliki razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v nedeljo 28. t. m. ob 9.45. Zbirališče v Vegovi ulici ob univezi ob 930 Udeležba obvezna. Odbor.
O Ljubljansko strelsko okrožje jx>ziva vse strelce, da se korjiorativno udeleže proslave razvitja dobrovljskega prapora na Vidov dan v Ljubljani. Zbirališče ob pol 10 v Vegovi ulici poleg univerze.
0 Kino Kodeljevo igra danes ob pol 9 »Pe-klena krila«, napet avijatiški film.
IfINO SLOGA
TELEFON 2 7 - 3 O
Ob delavnikih: ob 16., 19-18 ln 2MS. V nedeljo ln praznik ob 18., 17., 19 18 in 21-18 url
„MPVOCK-OUT"
MAKS SCHMGLmo — ANY ONDRA
Film, ki bo vzbudil zanimanje vseh športnikov!
Premljera danes I MATINEJA: sobota, nedelja, ponedeljek NalnovefSI Miki In Slly
O Društvo Dom slepili v Ljubljani opozarja svoje člane in prijatelje, da je za 30. junija t. 1. napovedani občni zbor zaradi nepričakovanih ovir odgoden na poznejši čas. Odbor.
© Plesna šola Mete Vidmarjeve, ki je lansko leto ob zaključku tečaja nastopila z velikim uspehom in pokazala velike zmožnosti za razvoj plesne umetnosti med Slovenci, priredi v soboto 27. t. m. zvečer ob 8 plesni nastop pod naslovom »Nijanse v prostoru« večer bo v plesnih nastopih razdeljen v tri dele: 1. Nihanje, 2. Zagoni, 3. Igra. Kakor lanski nastop šole Mete Vidmarjeve, bo tudi letošnji fiokazal zanimave plesne umetnosti Pred-prodaja vstopnic je v opernem gledališču. Veljajo globoko znižane cene od 14 Din navzdol.
© Rezervni častniki i začetno črko A do I, bivajoči v Ljubljani, ki še niso dvignili novih oficir-
Danes
KONCERT
na vrlu hotela
vojaške godbe
UNION
Jutri nedelja KONCERT vojaške godbe
_na vrlu hotela ,BELLEVUE'
skih legitimacij, se pozivajo, da jih dvignejo najpozneje v torek 30. junija v dojioldanskih urah na komandi vojnega okruga, Maistrova ulica, sicer bodo pozvani na odgovor.
0	Na vseh ljubljanskih narodnih šolah bo vpisovanje novincev in vseh ostalih učencev v torek 30. junija t 1. od 8-12 in od 2-5. Novinci se vpišejo na podlagi krstnega lista in izpričevala o cepljenih kozah, ostali pa proti izkazu zadnjega izpričevala. Na manjšinski šoli je vpisovanje 30. junija od 11— 1.2- Zdravniški pregled novincev bo v sredo 1. julija. Uro določi mestni fizikat, ki jo starši zvedo pri vpisovanju. Vpis otrok za novi bežigrajski šolski okoliš se vrši isti dan na šoli za Bežigradom. 1 a okoliš se razteza vzhodno od kamniške in gorenjske proge do južne železnice in proti severu do Savske ceste. Starši naj poskrbe, da se vsi otroci vpišejo zdaj, ker bo v jeseni vpis samo za one učence, ki se preselijo med j>očitnicami. Istočasno se vrši vpisovanje za otroški vrtec v šoli za Bežigradom. — Predsednik mestne obč. in kr. š. o. lj.
© Socialni oddelek mestne občine brez vodstva? Gotovo se ljubljansko meščanstvo upravičeno zanima, koj bo s socialnim oddelkom ljubljanske mestne občine. Ob tem zanimanju pa pride v javnost ta ali ona vest. ki v resničnem položaju ni utemeljena. Tako je »Jutro« v četrtek objavilo, da je ta oddelek »v nekakšnem nevzdržnem inter-regnu«, medvladju ali bolje: brezvladju in da »so socialne naloge mestne občine v dobi gospodarske krize in bede tolikšne, da je zavlačevanje končne odločitve na oddelku mesta samo v veliko materialno in moralno škodo«. V resnici pa socialni urad posluje, kjlub temu, da se res nahaja ne v medvladju ali brezvladju. ampak v preiskavi. Vse poslovanje mestnega socialnega urada za nekaj let nazaj se preiskuje, ne iz kake kanclijske sitnosti, še manj iz maščevalnosti, ampak ker je prvi pogled v ta urad jiokazal, da je bilo v dobi gospodarske krize in bede poslovanje mestnega socialnega oddelka takšno, da je bilo mestu samemu v veliko materialno in moralno škodo. Preiskava traja že več mesecev, toda vsaka odkrita nepravilnost sproži plaz prej neznanih nepravilnosti. Končni izid preiskave bo pokazal, kako resno upravičena je bila ta preiskava in tudi, za koliko let prepozno je prišla. Zadnjo besedo o tem po^ bo imelo sodišče. Komisija obenem izdeluje načrt za popolno reorganizacijo urada, da se v bodoče onemogočijo vsake zlorabe, ker se nova mestna uprava bridko zaveda, da »predstavlja ta oddelek v današjih razmerah brez dvoma najvažnejšo vejo celotne komunikalne politike«, zaveda se pa tudi, da mora biti poslovanje tega urada tako organizirano, da v bodoče raznim preiskovalnim komisijam ne bo treba šele po toči zvoniti. Preiskave s« potrebne sainu zalo, da k >
uradništvu dvigne čut za odgovornost ali pa vsaj strah pred kaznijo, v meščanstvu pa zaupanje v poštenost mestne občinske uprave, ako pa se posreči popraviti tudi finančno škodo, je uspeh jx>-polen. Delo komisije se bliža svojemu koncu, jx>-tem pa bo mestna uprava na čelo tega urada postavila strokovnega konceptnega uradnika, ki bo uporabil vse izsledke preiskave in načrte komisije in organiziral poslovanje tako, kakor je treba. Ne gre torej samo za to, da bi ta urad dobil samo »vlado«, ampak da se nekako na novo ustanovi. Mestna uprava upa. da se ji bo to jx>srečilo. Toliko poštenih in obenem zmožnih uradnikov je menda še v beli Ljubljani.
© Združenje trgovcev v Liuhljani sporoča, da bodo trgovine na praznik sv. Petra in Pavla ves dan zaprte.
G) Celo cevi kradejo. Že večkrat smo opozarjali hišne posestnike, da so se tatovi v zadnjem času specializirali celo na tatvine odtočnih cevi, zlasti na take iz boljših kovin. Te tatvine se pa še vedno dogajajo. Tako je hišnik Narodne galerije zalotil na vrtu te palače nekega brezposelnega, ki je v sredi belega dneva potrgal v zidu tri odtočne cevi iz cinove pločevine in jih odnesel. Taki tatovi prodajajo nakradene cevi kot stare kovine, seveda mnogo pod ceno. Lastnike hiš in hišnike opozarjamo. nai bodo previdni pred takimi tatovi.
© Vabim na žegnansko zabavo.. Preskrbljeno bo z dobrimi jedili ter z rujno kapljico. V primeru slabega vremena se vrši veselica v ponedeljek. — Gostilničar Strle, Ižanska cesta.	9273
© Ogromno število beračev. Na včerajšnji petek. ki je beraški dan. je policija polovila po mestu kakšnih 50 beračev in beračic.
© Zgubila sem od pogreba na cesti od Sv. Križa proti mestu črn volnen paleto. Odda naj se proti nagradi v upravi »Slovenca«.
NAZNANILA
1	Notno slnibn imajo lekarne: mr. Leurctek Res-lleva c I mr. Bahovec, Kongresni lrg 12 in mr. Komotiir, Vič.
1 Ki no KndrUem Ifta d »tira ob pol 9 i7redmo napet, av.tatiftkl film- Jektana ktril* — dodatek Foxov žurnal in Veseli dodo ka.pcl.nik.
Cerkveni veslnik
Nn kresno nedeljo v Trnovem o-b slovesmi sv. maši ob 9: Filkedeva Mi.ssa solemnls •/. orkestrom. T.ntoi-lii«, Coninnio. koralno. O-raduale: Ohlomlowf«ki; Offe-r-tortrom: Mlitlerjev. Tantum ergo: T! i h ar — Kiniovec. o blagoslovu: Sv. Jane« Krstnik — Mnroltov.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
priporoča naslednje knjige: Prcdigt und Prediger in der Zcit. Referate der ftinften Wiener Seelsorgertagung vom 7.—10. Janner 1966. 223 str., nevez. 50 Din. — Katholi-sclie Aktion und Seelsorge. Referate der vierten Wiener Seelsorgertagung vod 2.-4. Janner 1935. 173 str., nevez. 30 Din. — Landjugend lind Seelsorge. Referate der zvveiten Dorfseelsorgenvoche vom 6.—10. August 1934 in Hubertendorf, N.-O. 58 str., nevez. 20 Din. — Heiligcs Pricstcrtum. Referate der zweiten Wiener Seelsorgertagung vom 27.—30. Dezember 1932. 71 str., nevez. 37 Din. — Algermissen, Freidenkcrtum, Arbeiterschaft und Seelsorge. 79 str., nevez. 21 Din. — Engelliart, Neue Wege der Seelsorge im Ringen um die Grosstadt. 127 str., nevez. 47 Din. — Felber, Ein Jahr Dorfpredigt. Erkenntnisse und Versucbe eines Gebirgspfarrers. 195 str., nevez. 50 Din. — Geller, Die Krankonscclsorge in der Pfarrei. 16 str., nevez. 7 Din — Krapf. Frcmdenverkehr und Seelsorge. 93 str., nevez. 26 Din. — Lobmann, Riciitig predigen. Eir: sprechtecliiiiBcher Lehrgang. 39 str., nevez. 16 Din.
Maribor
□	Sprejem slovenskih ikofov. Danes popoldne ob tričetrt na 4. se pripeljeta v Maribor nadškof dr. Jeglič in škof dr. Rožman iz Ljubljane. Maribor bo oba cerkvena dostojanstvenika svečano sprejel. Na peronu se bodo zbrali odličniki in deputacije društev z zastavami, pred- kolodvorom pa občinstvo. Pozivamo Mariborčane, da prihitijo v čim večjem številu k sprejemu in pozdravu slovenskih v 1 a d i k.
□	Tudi škof Gnidovec pride. Svoj prihod je najavil tudi skopljanski škof dr. Gnidovec, ki se bo udeležil Slomškovih praznikov v Mariboru.
□	Dr. Korošec — boter 11. otroku. V družini malega posestnika Antona Korošca v Zgor. Pol-skavi se je rodil 11. otrok. Oče se je obrnil na notranjega ministra dr. Antona Korošca s prošnjo, da bi prevzel botrstvo deklici. G. minister mu je prošnjo uslišal ter ga je pri krstu zastopal kot njegov namestnik posestnik in mlinar Anton Lah iz Zgor. Polskave. Deklica je dobila pri krstu ime Antonija.
□	Župan dr. Juvan 6e je včeraj vrnil z dopusta ter je prevzel vodstvo mestne občine od podžupana g. Fr. Žebota.
□	Krščanska ženska zveza opozarja vse članice, naj se udeleže Slomškovih slovesnosti v čim večjem številu. Predvsem vabi članice, naj pridejo • v nedeljo dopoldne k predavanju ob 10, ki bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Dne 29. junija se zberejo članice med 8 in pol 9 dopoldne v Krekovi ulici med pokopališčem in Zgornjo Gosposko ulico, odkoder gredo v sprevodu na Glavni trg. Članice naj pridejo z društvenimi znaki! — Odbor.
□	Pri Senici — Plzenski dvor, Tattenbachova ulica 5, boste ob času Slomškove proslave z vsemi dobrinami, prvovrstno kapljico in izborno kuhinj<\ solidno postreženi.
□	Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo. Dobijo jo na Enoletnem trgovskem tečaju »Hermes«, Maribor, Zrinskega trg 1. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajte prospekt.
□	Pri poročilu o 35-Ietnici mature, ki smo ga objavili v včerajšnjem »Slovencu«, je pomotoma izostalo ime g. R. Polaka, bančnega uradnika iz Maribora.
□ Vedno vež naraščaja. Na klasični in realni gimnaziji so bili predvčerajšnjim in včeraj sprejemni izpiti. Na klasični se je prijavilo za sprejem 158 kandidatov, od tega 43 deklic, na realni gimnaziji pa 245, med njimi 106 deklic. Na klasični je prijavljenih 5 več kot lani, na realni pa 15.
□	Slovensko obrtno druitvo poziva obrtnike v mestu in okolici k udeležbi na obrtniško razstavo na Mariborskem tednu. Prijave se sprejemajo do konca meseca v pisarni Vetrinjska 1 l/I.
□	Abiturijenti Tehnične srednje šole, strojnega oddelka v Ljubljani, iz leta 1926, ki se nameravajo udeležiti skupnega sestanka dne 4. julija v Ljubljani, naj se prijavijo na naslov: Papov Jože, Maribor, Koroščeva ulica 3.
□	Smola generalnega direktorja. Na meji so carinski organi natančneje pregledali luksuzni avtomobil generalnega direktorja Otona Heinricha od »Traverze d d.« v Zagrebu, ki se je vračal iz Avstrije. Našli so za direktorjevim hrbtom za sedežem 2 kg lepo dišečih dragih kozmetičnih zadev, za šoferjevim sedežem pa 7 škatelj cigar in 23 paketov igralnih kart. U. direktor se je izgovarjal, da je vse spravil za sedeže šofer brez njegove vedr nosti. Vseeno je moral založiti na 90.000 Din se glaseče garantno pismo, drugače bi mu bili zaplenili avtomobil. — Na mariborskem kolodvoru pa so zaplenili tkalskemu mojstru Jugočeške v Kranju Janu Kaplanu, ki se je vračal iz Češkoslovaške, 4 kg raznih svilenih in volnenih predmetov.
□	Obsojen radi nameravanega ropa. Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal 39-letni ključavničar Rudolf Jordan. 8. maja je odsedel v kaznilnici dolgoletno kazen, komaj pa je prišel na svobodo,' ga je že zopet zgrabila strast ter je napravil načrt za izropanje mariborske zastavljalnice. Ko je nagovarjal neke znance, da bi mu pri tem pomagali, ga je eden od teh izdal. Jordan je bil aretiran in včeraj obsojen zaradi nameravanega ropa, ki so ga priče dokazale, na leto dni in 3 mesece robije.
□	Pletenine in drobnarijo po nizkih cenah — dobite pri Ribariču v Rotovžu, Glavni trg.
Celie
-©• Specijalisf za železne blagajne na zatožni klopi. Včeraj se je zagovarjal pred malim senatom okrožnega sodišča mednarodni vlomilec, 40 letni Godec Franc. Obtožen je bil, da je leta 1931. izvršil tri večje vlome, pri katerih je odnesel gotovine in pa vrednosti v skupnem znesku 127.000 Din. Godec je star kriminalni tip, nastopa zelo samozavestno in odklanja vsako krivdo ter pravi, da ni ničesar kriv, pa je bil kljub temu obsojen na 5 let robije, po prestanku kazni bo pa obdežan še nadaljnjih 5 let v kazenskem zavodu.
0 Prihod koroških abiturijenfov. V četrtek r>o<poldne je prišlo iz Ljubljane v Celje 10 celovških slovenskih abiiurijentov. V Celju bodo ositali dva dni.
0 Kolesarjem, ki se bodo udeležili Slomškovih dni v Mariboru, naznanjamo, da bo odhod za celjsko dekamijo v nedeljo ob pol 4. zjutraj izpred palače Ljudske jjosoijilnice.
0 Družba Persil bo zidala v Celju tovarno. V četrtek dopoldne je bila na Sp. Lanovžu, na kraju, kjer je mislil pred leti g. Levičnik zgraditi tovarno za padala, komisija kr. bamske uprave, ki jo je vodil načelnik g. dr. Pfeifer. Za komisijo je zoprosiila družba Persil, ker namerava na tem prostoru zgraditi tovarno za izdelovanje pralnega praška. Komisija k končala ugodno in je upati, da bo družba Persil že meseca julija začela z gradnjo. S tem je končan večletni boj družbe Persil v tej zadevi.
& Most čez Ložnico pri Samcu, ki ga je poleg starega mostu gradila drž. cestna uprava, jc bii izročen javnemu prometu.
& Mestno poglavarstvo razpisuje mesto kmetijskega referenta. Prošnje, opiemliene z vsemi potrebnimi dokumenti, jc vložiti najkasneje do 15. avgusta pri predsedništvu mestnega t>ogla-varstva.
j0f Dobava kamenja za Voglajno. Mestna občina bo nabavila za zavarovanje na obrežju Vo-glajne v Zavodni 250 kubičnih metrov kamenja iomljenca. Interesentom so natančnejši podatki razvidni z razglasa, ki je nabit na uradni deski mestega poglavarstva.
J0- Regulacija mesta ob Jenkovi ulici. Kakor je občinstvu znano, je napravil mestni svet v svoji zadnji seji glede regulacije mesta ob lenkovi ulici dva sklepa, namreč da mora ostati prostor pred tremi hišami stavbne zadruge državnih uslužbencev nezazidan in da se bo gradila cestna zveza med Zrinjskega in Komenskega ulico. Proti temu sklepu sc interesenti lahko pritožijo na kr. bansko upravo v Ljubljani,
Prevozne tarife za tuje rudnike
Naša država uživa v mednarodnem svetu izrecen sloves radi svoje bajeslovne širokogrudnosti, Brez dvoma bomb težko našli sličen primer v drugih, zlasti zapadno-evropskih državah, da bi šla država v svoji širokogrudnosti tako daleč na roko tujim pridobitnikom, da bi s tem škodovala koristim lastnega gospodarstva in gospodarskim koristim lastnega naroda, Naše gospodarstvo je doprineslo v zadnjem času v interesu evropskega miru in mednarodne solidarnosti najtežje stvarne žrtve, vendar pa bi te žrtve nikdar ne mogle naš narod pokolebati v veri v njihovo moralno vrednost za skupne cilje, kadar gre za ohranitev onih temeljev, na katerih sloni sedanja politična in kulturna Evropa, ako bi ne doživeli težkega razočaranja, da so bile vse te žrtve zaman in da se tem žrtvam vsled naše splošno poznane širokogrudnosti ni pripisal tak značaj, kot so ga z ozirom na težko gospodarsko stanje našega naroda in po svoji veličini, po vsej pravici tudi zaslužile K temu je prišlo še novo razočaranje, da so neke druge države, ki niso hotele izpolnjevati obveznosti, ki izvirajo iz solidarnosti ženevske ustanove, kovale kapital iz stiske drugih in da tudi one države, ki so pričakovale neposrednih in velikih koristi od uspehov solidarnosti, niso občutile potrebo tehtanja žrtev in koristi od skupnega nastopa za posamezne udeležence. Na ta način je ostalo vprašanje odgovornosti za neuspeh odprto, odprto pa je ostalo tudi vprašanje pojasnila narodom, ki so plačali račune svoje vdanosti obveznostim, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb in iz načela solidarnosti. Taka težka razočaranja, ki prizadevajo posameznim narodom največjo škodo, od katere pa se, kot smo to videli na drugi strani, bogato okoriščajo zopet drugi, morajo biti dober nauk za bodočnost. Prevelika širokogrudnost se vedno plačuje z nehva-ležnostjo! Nasprotno pa se daje visoka cena onim, ki so v tem pogledu tesnogrudnejši, ker se v borbi dveh nasprotujočih si sil obe strani borita za prijateljstvo takih nezanesljivcev. To vse smo žalibog težko občutili na lastni koži. Zato pa je naša dolžnost, da z ozirom na težko stanje, v katerem se nahaja naše gospodarstvo in z ozirom na grenka razočaranja, ki smo jih doživeli z našo solidarnostjo vsled naše prevelike širikogrudnosti, revidiramo svoje dosedanje stališče. Posledice te naše slabosti so pretežke, da bi mogli vzdrževati še dalje tako gospodarsko politiko, ki omogoča preveliko obogatitev tujih družb v naši lastni zemlji in to na račun naših domačih ljudi. Zadnje izkušnje naj nam dado spoznanje, da se s širokogrudnostjo ne pride daleč in da se smatra v mednarodnem svetu širokogrudnost kot velika — slabost. Zato pa moramo presojati vsa velika vprašanja, ki zadevajo naše gospodarstvo, z večjo samozavestjo in tesnogrud-nostjo, kajti šele izkušnje nam žalibog odpirajo oči, koliko se naša solidarnost in zvestoba ceni.
Ta kratek uvod se nam zdi potreben zato, da bamo pravilno razumeli našo napačno širokogrudnost, ki jo kažemo dejansko do tujih pridobitve-nikov v naši državi, ki črpajo zaklade naše zemlje, uživajoč vse mogoče olajšave. Za danes hočemo dokazati na dveh primerih resničnost trditve, da plačujejo račune olajšav, ki jih dajemo številnim družbšfti inozemskega izvora, naši lastni ljudje. Voj „=>«; javnosti ie dobro znana borba, lu jo vodijp jugoslovanski pridobitniki — za znižanje blagovne tarife. Znano je prav tako, da se je letos potniška tarifa na naših železnicah povišala, da so se mogli pokriti izdatki, ki so določeni v prora-
Sntervencija države
na žitnem trgu
Poročali smo že, da bo tudi letos država intervenirala na žitnem trgu v korist cenam pšenice. Po vesteh iz Belgrada je v ta namen Privilegirani izvozni družbi dovoljena vsota 150 milijonov dinarjev, ki bo zadostovala za najnujnejše potrebe. Obveščeni krogi pravijo, da bi se ta vsota v primeru potrebe tudi lahko povišala na 200 milij. dinarjev.
Glede cen še ni določenega nič dokončnega. Agencija Avala je izdala uradno poročilo, v katerem opozarja kmetovalce, naj ne prodajajo svojega žita v naprej, ker še niso določene uradne cene, po katerih bo kupoval Prizad. Na drugi strani pa objavlja Prizad sam, da bo kupoval radi dobre letine v državah, ki pridejo v poštev za izvoz naše pšenice, samo prvovrstno blago in opozarja vse, naj ne mešajo starega in novega blaga, pa tudi ne različnih kakovosti.
Vsekakor pa moramo kot napredek zabeležiti, da se ne bo interveniralo kot v prejšnjih letih, tako namreč, da se bo določila cena pšenice eno-stranko v korist samo proizvodnikov. Pri določevanju cene nove pšenice se bo vpošteval žetveni donos, cene na mednarodnih trgih in končno interesi konzumentov v državi sami. Prvikrat, odkar država intervenira na žitnem trgu, bodo upoštevani tudi interesu konzumentov, to so pa pasivne pokrajine, med katere spada tudi Slovenija. Za nas je bila pšenica vedno draga, pa naj bo to v letih dobre ali slabe letine. Zaradi tega se bodo po poročilih iz Belgrada skladno upoštevali interesi producentov i konzumentov.
čunu. Jugoslovanskim pridobitnikom se do danes ni posrečilo doseči prepotrebnega in gospodarskemu stanju odgovarjajočega znižanja lokalnih blagovnih tarifov, ker bi železniška uprava ne mogla, kot se to trdi, najti drugje pokritja primanjkljaja, ki bi nastal v proračunu radi takega znižanja. Dočim se naši pridobitniki zaman trudijo, da se njihove upravičene zahteve upoštevajo, pa uživajo med drugimi bogate rudniške družbe v Boru in v Trepči izredne vozne olajšave za prevoz rud na naših železnicah, Pomanjkanje domačega kapitala je preprečevalo možnost izkoriščavanja borskih rudnikov in rudnikov Trepča po naših ljudeh. Vsled pomanjkanja domačega kapitala so prišli ti bogati rudniki v roke tujih kapitalistov, ki v ogromnih količinah izvažajo bogastvo v tujino. Ugodnosti, ki jih uživajo te družbe v naši državi, so izredne. Mi hočemo ob tej priliki pokazati samo one ugodnosti, ki jih te družbe uživajo na naših železnicah. Za sirov baker, ki ga izvaža družba v Boru, plača za prevoz, po Aneksu, od 1. januarja do 29. februarja 1936, 4730 para za 100 kg ln od 1. marca do 31. decembra 1936, 4230 para za 100 kg od Metovnice do Dubrovnika. Po naši lokalni tarifi pa tarifira sirov baker za isto razdaljo po 7660 para za 100 kg ali z drugo besedo: za vsaki vagon sirovega bakra, ki ga ta družba izvozi iz države, dobi več kot 3000 dinarjev nagrade iz državne blagajne, kar znaša letno okoli 15 milijonov dinarjev ali v zadnjih petih letih preko 70 milijonov dinarjev. Dalje. V aneksu pozic. 321 B dajejo naše železnice poseben popust družbi v Trepči od postaje Zvečani do Djevdjelije trs., in sicer za vsak vagon cinkove in svinčeve rude 100 para pri 100 kg cenejše, kot pa se računa voznina po lokalni tarifi. Po količinah rude, ki jo je ta družba v zadnjih petih letih izvozila iz naše države, znaša izguba za železnice več kot 60 milijonov dinarjev. Sedaj se upravičeno vprašamo: zakaj se dajejo takim družbam iz širokogrudnosti taki popusti, ko vendar plačujejo naši liudje v lokalnem prometu višje cene in to, plačujejo zanje primanjkljaje v proračunu. Za naš les iz Slovenije, za naš premog iz Slovenije v južne kraje ni mogoče doseči take popuste, a tu se poklanjajo družbam, ki imajo ogromne milijonske dobičke, težki milijoni, Ali je to naša širokogrudnost? Mi smo prepričani, da v takih razmerah, v kakršnih se nahaja danes naše gospodarstvo in v kakršnih živi danes naš narod, taka širokogrudnost ni niti najmanje na mestu. Kakšni so razlogi za ie popuste? Domača konkurenca? Niti najmanj. Kajti te družbe imajo pri nas monopolski položaj. Splošno gospodarski? Po našem mnenju bi se tu ne moglo o tem niti govoriti, kajti devize za prodani sirovi baker na primer, se večinoma ne uvažajo k nam in ne oplojajo našega gospodarstva. Morda so to socijalni razlogi? Kljub zaposlitvi nekaj tisoč naših ljudi, ki po ogromni večini zavzemajo najnižja mesta, ne morejo biti za take popuste merodajni socijalni razlogi, če vemo, kako mačehovsko se socijalni motivi upoštevajo na ostalih področjih. Ako pa primerjamo ogromne dobičke teh družb in ogromno vrednost, ki jo odtegujejo našemu narodnemu zakladu tuje družbe, potem vsak socijalni razlog za kakršnekoli popuste iz kakršnihkoli razlogov odpade.
Širokogrudnost — ponavljamo —, Je naSa slabost! Tu igrajo gospodarski motivi prvo ulogo. Zato ne smemo biti prepoceni, ako nočemo biti oškodovani in ako hočemo biti — cenjeni! N-g.
Elektrarna Fata 11935
V letu 1935 se je v primeri z letom 1934 povečala proizvodnja električnega toka Elektrarne Fala od 130.4 na 157.34 milij. kilovatnih ur. To povečanje je v glavnem pripisovati povečanju odjema tvornice za dušik v Rušah, nadalje se je povečala potrošnja Trboveljske, pa tudi splošni kon-zum je narastel za okoli 117". Priključna vrednost vseh konzumentov se je povečala lani za 1.410.9 na 68.273.9 kilovata. Poslovni dohodki so se povečali od 27.2 na 30.1 milij. dinarjev. Podjetje ima tež-koče pri odmeri davkov.
Z ozirom na obremenitve podjetja v naši državi je glavni upnik družbe zmanjša! obrestova-nje za posojeno glavnico in znaša obrestovanje le še 3.5%. Povišanje vrel. papirjev je v zvezi s prevzemom prvenstvenih delnic za zamrznjene terjatve pri bankah.
Pri glavnici 5.0 milij. so znašali upniki 124.5 (126.5) milij., odnosno v švic. frankih 31.936 (31.8) milij. Med aktivi znašajo instalacije 116.75 (119.45) milij. dinarjev, odnosno 30.56 (30.8) milij švic. premičnine 0.02 (0.12), orodje 0.45 (0.37), blagovne zaloge 1.4 (.2), blagajna 0.8 (0.67), terjatve pri bankah 4.9 (4.3), vredn. papirji 0.64 (0.05) in dolžniki 4.1 (4.9) milij. dinarjev.
Pri dohodkih 30.1 (27.2) milij. so znašali izdatki: za splošne stroške 5.85 (5.63), za obresti 12.2 (11.6), odpisi 3.0 (3.0). Račun tečajne razlike pri transferju se je zmanjšal od 5.2 do 4.3; zlasti so narasli davki in takse od 1.2 na 3.7 milij., nova pa je postavka 1.04 milij. kot dotacija davčni rezervi.
Čisti dobiček za 1935 znaša 12.794 dinarjev, dočim je znašala izguba za 1934 133.625 dinarjev.
Vevška papirnica I. 1935
lz poslovnega poročila Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode posnemamo, da je podjetje lani pristopilo k delni preureditvi tvor-niikih naprav, da jc začelo producirati več vrst papirja. Potrošnja papirja v naši državi je zelo majhna, saj znaša komaj 2 kg ua 1 prebivalca letno. Zaradi moteni, združenih s preureditvcni-mi deli, je produkcija lani nekoliko padla: znašala je (v oklepajih podatki za 1934): 900 19121 vag. papirja, 582 (490) vag celuloze in 242 (272) vag. lesovine. Obratovanje je bilo samo delno kot tndi zaposlenost delavstva. Na koncu leta ie bilo zaposlenih 57 (56) uradnikov in mojstrov ter 723 C/03) delavcev. Ker prizadevamo za zgraditev velike hidrocenlrale v Medvodah niso uspela, je r>odjetje postavilo v Vevčah nov turbogene-rator s 1200 KW. Ker jc glavno zastopstvo tvornice Hrvatska industrija papirja likvidirala, so bile poverjene z zastopstvom v Zagrebu, Belgradu in Sarajevu nove tvrdke. Prodajo ie zelo oviral avstrijski in češkoslovaški dumning, kateremu se je pridružil v zadnjem času tudi nemški. •
Zaradi novih naprav je vrednost tvorniških naprav narasla od 15.9 na 23.5, nadalje so sc povečale zaloge surovin in polizdelkov od 9.2 na 9.85, zaloge papiria pa so se zmanjšale od 2.3 na 1.96. tudi dolžniki za blago so sc zmanjšali od 26.15 na 17.8, povečali pa so sc ostali dolžniki in naložbe v bankah od 4 6 na 5.6 milij. Zaradi i/.vcdcnc sanacije Ljubljanske kreditne banke so sc lastni vredostni papirji podjetja zmanjšali od 4.8 na 2.85 milij. Med pasiva so pri glavnici 20 milij. Din narasli fondi od 12.59 na 12.66, upniki so se pa zmanjšali od 19.94 na 18.1 milij., narasli pa so tudi pok. in jx>dporni skladi od 4.86 na 5.35 milij. Din.
Fabrikacijski donos se je zmanjšal od 10.94 na 10.6, zmanjšali pa so sc tudi upravni stroški od 2.17 nu 1.87, obresti od 1.66 na 1.14, odpisi od 4.6 na 3.2 milil., nov je odpis od vrednostnih papirjev v znesku 1.95 milij. Din. Davka so narasli od 1.15 na 1.22 milij. Cisti dobiček znaša za 1935 brez ponosa. 1.57 (1.525) milij. in se deli zopet 4%, oziroma po odbitju dividendnega davka 3.60 dinarjev na delnico (imenske vrednosti 100 Din).
Stanje naših kliringov
V dobi od 18. do 25. junija je naš klirinški saldo v prometu z Nemčijo padel od 21.5 na 20 milij. mark. V italijanskem kliringu se je saldo zmanjšal od 41,200X00 na 41,180.000 lir. V prometu s Turčijo se je saldo znižal od 890.000 na 866.000 francoskih frankov.
*
Donavskosavsko-jadranska železnica (nekdanja južna železnica) izkazuje za 1935 v primeri 7. letom 1934 zmanjšanje čistega dobička od 188 849 nn 119.867 zlatih frankov. Delniška glavnica družbe znaša 21.8 milij. zlatih frankov.
Angleška banka kupuje zlalo intervencijskega fonda. Od 10 junija dalje je začela Angleška buiika kupovati zlato od intervencijskega fonda. Skupno je doslej kupila 5.5 milij. funtov šterlingov Kupovanje zlata pomeni znalno povečanje zlate podlage, ki je razmeroma dolgo časa ostala nc-i/Dremeniena. Tako ie n pr. Angleška banka v celem letu 1935 komaj za 7.75 milij. funtov šterlingov zlaia.
»Stavbna zadruga Akademski dom« v Ljubljani bo imela svoj občni zbor dne 4. julija 1936, ob 6. uri zvečer v prostorih Akademskega doma. V slučaju nezadostne udeležbe se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3, Odobritev rač. zaključka. 4. Slučajnosti.
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. junija ponudbe za dobavo večje množine raznega jekla, železne pločevine, zakovic in vijakov z maticami.
L'citacije: Dne 27. junija bo v pisarni inženje-rije dravske divizijske oblasti v Ljubljani zaključena ustmena pogodba za oddajo dela za dorvrši-tev pota na, Pečovniku pri Celju in dne 30. junija v intendanturi iste komande druga pogodba za dobavo p' rebne količine alkoholnega kvasa.
Borza
Denar
Dne 26. junija 1936.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi neznatno narastel na 8.95—9.05, na zagrebški borzi je popustil na 8.83—8.93, toliko pa je beležil tudi na belgrajski borzi. Grški boni so beležili v Zagrebu 27.65—28.35, v Belgradu 28.15— 28.85. Angleški funt je ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 245.75 blago, na zagrebški borzi je popustil na 243.68—245.28, v Belgradu na 244.50 denar. Španska pezeta je beležila v Zagrebu 6.65— 6.75.
Nemški čeki so beležili v Ljubljani 13.90-14.10, v Zagrebu 13.90—14.10, za sredo julija 13.75 do 13.95, za konec julija 13.70—13.90, za sredo avgusta 13.7250—13.9250. V Belgradu so beležili 13.85 do 14.05.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB.
Ljubljana. — Tečaji s primom.
Amsterdam 100 h. gokl..... 2963.86—2978.46
Berlin 100 mark...... 1756.08—1769.95
Bruselj 100 belg...... 738.47— 743.53
! Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29
London 1 funt.......219.19— 221.25
I Newyork 100 dolarjev .... 4340.37—4376.68
Pariz 100 frankov...... 288.75— 290.19
Praga 100 kron ...... 180.91— 182.02
Cur.h. Belgrad 7, Pariz 20.27, London 15.39, Newyork 306.75, Bruselj 51.875, Milan 24.20, Ma-, drid 42, Dunaj 57, Stockholm 79.45, Oslo 77.40, Kopenhagen 68.75, Praga 12.71, Varšava 57.90, Budimpešta 60.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Ru-karešta 2.50, Helsingfors 0.79, Buenos-Aires 0.84.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% invest. pos. 82—84, agrarji 47— 48.50, vojna škoda promptna 370—372, begi. obv. 67—68, &% Bler. pos. 86—87, 7% Bler. pos. 75—77, 7% pos. DHB 86—87.50, Trboveljska 140 den.
Zagreb. Državni papirji: 1% invest. posojilo 82 den., agrarji 47 den vojna škoda promptna 370.50—372, 9. 370—372, begi. obv. 69.50—70.50, 8% Bler. pos. 86.50 bi., 7% Bler. pos. 76.25—76.75.
—	Delnice: Priv. agr. banka 233 den., Trboveljska 140 den., Isis 10—35, Osj. sladk. tov. 120—135.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 83.50 do 84 (84), agrarji 49—50.75 (50), vojna škoda promptna 370—371 (371.50), 7. (371), begi. obvezn. 69.50—70; 69—69.50, 8% Bler. posojilo 85—86.50 (85.75), 7% Bler. pos. 76—76 (76.50, 76), 7% pos. DHB 88 bi. — Delnice: Priv. agr. banka 235.50— 236.50 (236, 235).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bč. okol. Sombor 117—118, br. ladja Tisa 121—123, bč. ladja Begej 119—121, slav. 119—120, bč. in srem. 118—119, ban. 117—
119.	— Oves bč., srem. in slav. 100—102. — Rrž in fižol ne nolira. — Ječmen bč., srem. nov 64 kg 78—80. — Koruza bč., srem. in ban. 101—102, bč. ladja Dunav in Tisa 102—103. — Moka neizpr.
—	Otrobi bč. 100—102, ban. in srem. 98—100. — Tendenca neizpr. Promet srednji.
Sombor. Pšenica bč. okol. Sombor 118—120, gornja bč. 119—121. slav. 120—122, juž. bč, 118—
120,	srem. in gornja bč. 119—121, bč. ladja Begej 120—122, bč. in ban. pot. šlep 122—124. — Oves bč., srem. novi 102—104. — Rž in ječmen ne notira. — Koruza bč. in srem. nova gar. Kral. 99— 101, bč. in srem. za julij 101—103. — Moka bč Og in Ogg 195-205, št. 2 180—190, št. 5 165—175, št. 6 140—160, št. 7 115—125, št. 8 100—105. — Otrobi bč. 100—102, srem. 99—101. — Fižol ne notira. — Tendenca neizpr. Promet 20 vag.
Živina
Svinjski sejem v Ptuju. Običajni svinjski sejem v sredo 24. t. m. je bil slabo založen, kupčija pa je bila srednja. Vzrok slabega dogona je pripisovati okolnosti. ker je jiodeželsko ljudstvo zaposleno na njivah in travnikih. Prignali so 47 velikih svinj in 134 prascev, skupaj 181 ščetinarjev. Od teh so prodali 53 komadov. - Z ozirom na slab dogon, so cene svinjam nekoliko poskočile in sicer so bile naslednje: Pršutarji 5.25 do 5.50 Din, mastne svinje 6 do 6.50 Din, plemene 4.80 do 5 Din za kg žive teže; mrtve teže 8.50 do 9 Din. Prasce stare od 6 do 12 tednov so prodajali |K> kakovosti od 50 do 115 Din enega. — Prihodnji svinjski sejem v Ptuju bo dne 1. julija 1936.
Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje jx> njih. kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad |Xiznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih jx> vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
t, Duhovno življenje"
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu, Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega svela, oosebno odlično pa seznanja svoje čitatelje z razmerami v Argenl ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani. Letno dve debeli velezaniniivi knjigi. Letna naroč. n i tia 70 Din, ki jih na naš račun nakažite Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
Kulturni obzornik
Ob 350 letnici smrti
Primoža Trubarja
Včeraj so prireditelji iz mlajšega slovenskega rodu položili venec na spomenik Primoža Trubarja v Tivoliju ter s tem počastili spomin 350 let. 6mrti prvega slovenskega pisatelja in kulturnega delavca, ki je umrl dne 28. junija 1586 v pregnanstvu na Nemškem kot protestantovski župnik v Deredin-genu. Ze samo dejstvo, da je on začel prvi tiskati slovenske knjige in da je tekom svojega dolgega življenja — 78 let — napisal nič manj kot 25 knjig, ga stavlja v prve vrste slovenskih pisateljev ter terja od Slovencev hvaležnost in spoštovanje njegovemu imenu: šele z njegovim dejanjem smo začeli živeti kot narod, z njim smo se zavedali moči lastnega jezika, ki nas je vse povezal v eno občino, in od njega naprej se je začela slovenska književna tradicija, ki ji je on oče. Čeprav smo z verskega stališča nasprotni njegovemu gibanju: kulturni vrednosti njegovega dela se moramo pokloniti brez razlike vsi Slovenci ter se mu v trenutku, ko dopolnjuje 350 let smrtnega sna v tuji zemlji, zahvaliti za njegovo veliko dejanje v slovenski kulturni zgodovini, ki po pomembnosti nima veliko sebi enakih primerov. Škof Slomšek, pač eden največjih katolikov slovenskih, se je o Trubarju izrazil na svoj način sledeče: »Trubar in tiste dobe vrstniki so našo slovenščino obudili, ako so ravno nesrečno od prave vere zavili; Bog ie njihove greške narodu našemu v dobro obrnil po ne-
skončni modri svoji previdnosti« (Drobtinice 1862). Zato se lahko tudi kot rimski katoliki, proti katerim je sicer Trubar nastopal z najhujšim orožjem, z vso iskrenostjo pridružimo proslavi njegovega spomina in to kot Slovenci, člani istega naroda, kateremu je Trubar razvezal govorico v pismu, jo gojil s tako ljubeznijo in vztrajnostjo kot malokdo in ljubil »svoje lube Slovence« tako zvesto kot morda samo še svoje prepričanje.
Ko so 1. 1908 praznovali Slovenci 400 letnico rojstva Primoža Trubarja, so ga proglasili za prvega slovenskega svobodomisleca v Aškerčevem smislu, ki ga je kot takega tudi opeval v posebnem epu, prav kakor v raznih člankih naš liberalizem sploh. Toda danes smo bolj kot kedaj prepričani, da je bil Trubar izrazito religiozen človek, da, strastno konfesijonalen, ekskluziven, ki ni priznaval nikakega svobodoumlja, niti drugega prepričanja izven svojega, ter je zato preklinjal Turke in brezverce prav tako kot katoličane, ki so po njegovem prepričanju popoganili Cerkev. Tudi vest je podvrgel ne toliko hierarhiji kot gospoščini, cu-ius regio eius religio! — »ki je z vso močjo inu oblastjo, zmečom, z galgami inu s kulesom skuzi te biriče inu rabelne dolžna pomagati službo božju.« Zato ,pri njem ne moremo govoriti o »svobo-domiselstvu« — kakor bi radi nasprotniki verstev —, temveč naravnost o verskem fanatizmu, o človeku, ki je hotel reformirati Cerkev, ker mu je bila premalo sveta, preveč vražarska, še preveč tičoča v srednjeveških alegorijah in simbolih, pa ga je zaradi prevelike enostranosti, nezaupljivosti značaja in zmotnega pojmovanja katoliških resnic in dogem Cerkev po svoiil zastopnikih morala izločiti."
Prišel ni v nasprotje samo z versko tradicijo
naroda, nasprotujoč češčennju Marije in svetnikov, temveč tudi z bistvenimi resnicami katolištva sploh ter je nujno moral končati v protestantizmu, kjer v začetku ni hotel. Trubarjeva verska usmer|eno«t ni našla sklada z narodom in Cerkvijo in zato jc Cerkev nastopila proti njemu in njegovemu gibanju na način, kakor je Trubar terjal od posvetne oblasti svojega veroizpovedanja. Kljub temu pa moramo govoriti o Trubarju kot religioznem človeku, ki je s katoliškega stališča »živel v zmoti« in z narodnega v »nemški cerkvi«. Ali ni tudi to simbolno, da je umrl na Nemškem in da se ie z njegovim sinom nehalo tudi protestantsko gibanje pri nas, ki ni moglo najti tal, dasi je bilo književno-kulturno izredno plodno, ter bo njegova doba ostala za vedno najsvetlejši čas porajajočega se slovenstva.
Ugibanja o tem, kam bi nas privedel prote-stantizem, če bi se uveljavil, so danes odveč. Ob Trubarjevem jubileju se danes spominjamo predvsem njegovega kulturno velepomembnega književnega dela, ki je tisto nesporno dobro, ki ga ie storil v neizmeren prid vsega naroda. Iz svoje verske gorečnosti je prišel na misel, da bi pisal Slovencem v njihovem jeziku. Takole piše v predgovoru: »ta prvega dejla tiga novega testamenta l. 1457«; 'Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem šc pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imenn in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tud' na naš ubogi, preprosti, dobrosrčni slovenski narod, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi sc tudi njegov jezik pisal in bral, kakor jezik drugih narodov, ter da bi se sveto pismo in
druge dobre krščanske knjige prav prevedle in natisnile v slovenskem in hrvatskem jeziku.« In s tega vzroka je nastala prva slovenska tiskana knjiga »Chatekismus« I. 1551, kateTe drugi natis — kli-širan — je izšel letos prav za 350 letnico njegove smrti. In ta začetek je večna Trubarjeva zasluga, plod njegove krščanske vneme ter njegove ljubezni do slovenskega naroda, ki jo je Trubar izkazoval vse svoje življenje ter neprenehoma poudarjal v pismih iz tujine. On je oče slovenskega književnega jezika, ki ga je pisal kljub drugačnemu pregovarjanju škofa Vergerija.
In ko sedaj pišemo v jeziku, ki mu ie on s svojim velikolaškem narečju trden ljudski temelj in še sedaj veljavno obliko, bi hoteli napisali s prav takim prepričanjem o slovenskem tisku besede, ki jih je zapisal on, prvi slovenski književnik v imenu vseh bodočih slovenskih pisateljev: »In tole pripovedujem, da bi dobili jasno in resnično poročilo, da nismo niti sedaj niti prej (a tudi v bodoče ne bomo) dali ali hoteli tiskati lahkomiselnih, nekoristnih stvari ali kaj sanjarskega, puntarskega, schweckenieldega, prekrščevalskega, upornega ali sramotilnega, marveč le to, kar služi in koristi božjemu spozninju in časti, širjenju prave krščanske cerkve in najvišji tolažbi mučenega, žalostnega, ubogega slovenskega in hrvatskega ljudstva.« To naj nam bo ob 350 letnici smrti Trubarjeva svečana oporoka, njegova izpoved, ki bi jo morali imeti vsi Slovenci predvsem pa pišoči, vedno pred očmi ter se ravnati po njej. Njemu, ki jo ie pred 380 leti napisal v imenu vseh bodočih slovenskih kulturnih delavcev, katerih vrsto je on začel, pa: Slava!
fcd.
Ustanovitelja egiptovske narijnnnlne stranke Znglul pašo so v Kairi pokopali i največjimi častmi. Zaglul paša se je boril za neodvisnost Egipta.
Staro mesto v .Tafi «o An?ti»i do 'al podrli. AngloSkn oblast je namreč ugotovila da ne more zatreti arabskih uporueiev, dokler imajo s»oja skrivališča v ozkih in skritih ulicah starega mesta v Jafi.
Sledovi stare kulture v južni Afriki
42. rojstni dan angleškega kralja Edvarda VIII. je praznovala vsa Anglija. Na sliki vidimo angleškega kralja pri paradi.
Medvedka in njeni mladiči
Znano je, da medvedka svoje mladiče skrbno varuje ter da kar zdivja, kadar vidi, da so njeni mladi v nevarnosti. Zato je najbolje, da se človek medvedki z mladiči na daleč ogne. Prav zato pa 'UI,U tako malo vemo, kako medvedka svoje mladice odgaja, če smemo to 6tvar tako nazivati. V velikih ameriških prostih živalskih parkih, kjer živali žive takorekoč svobodno življenje, čeprav v bližini ljudi, so se medvedi ljudi tako navadili, da se človeka več tako ne boje. Zato je tukaj opazovanje bolj lahko. Tako eo torej tudi opazovali v teh naravnih parkih medvede lahko bolj natančno ter njihovo življenje bolj natančno opisali.
Rečeno ji že bilo, da medvedka svoje mladiče brani zopei vsakega sovražnika tako ali pa še bolj pogumno kakor levinja. S svojimi mladiči pa ni vedno preveč nežna. Ce jo mladiči takoj ne ubogajo »na prvo besedo«, kakor bi človek dejal, jih začne s svojo šapo neusmiljeno pretepati. Da takle medvedji udarec boli, si lahko mislimo. Toda mali medvedek si zna pomagati, kadar ima slabo vest in pričakuje batin, se zvije v klopčič ter stari pokaže listo stran svojega telesa, ki je manj občutljiva za krej)ke udarce. Medvedka krepko udari, da se mladič t. v klopčič kar strldja vstran. Človek bi mislil, daje sedaj mladiča konec. Toda njegova debela koža in pa naravna gibčnost mu že pomagata, da hitro preboli. Mladič nekaj časa sicer milo joka in rjove. Cez nekaj minut pa bolečine prenehajo, nakar se zopet začne igrati, kakor bi nič ne bilo.
Mladiči, ki jih je navadno 2 do 3, sesajo zelo dolgo, včasih celega pol leta. Ampak k svojim obrokom morajo prihajati ob pravem času, ker se v teh stvareh medvedka prav nič ne šali ter zahteva red in natančnost. Naravoslovec je nekoč opazovat lalp prizor (pr ga pnpicnl v fjsnplsn -jNalnrp
Magazine«: Nekoč sta se mladiča pri igri tako za-motila, da sta pozabila na hrano. Ko se jima je približala stara, ee nista nič zmenila za njo, ampak sta se kar naprej igrala in prekucevala. Začela ju je vabiti in klicati, kar ju pa ni prav nič ganilo. Ko pa sta videla, da se je stara razjezila ter da se jima bliža z namenom, da ju kaznuje, sta se šele spametovala, a bilo je prejx)zno. Zato sta naglo splezala na drevo, kakor sta se bila od matere
naučila, kadar preti kaka večja nevarnost. Tam gori sta obsedela ter vsa preplašena gledala doli, kaj bo sedaj. Stara je res začela plezati za njima. V skrajni sili pa sta mladiča plezala še višje, dokler nista bila čisto na koncu glavne veje. Tu sta mirno obsedela, kakor bi vedela, da je veja za nju dva in staro prešibka.
Opazovalec pripoveduje, kako sta se mladiča oddahnila, ko sta videla, da medvedka ne more tja gori za njima. In res je medvedka splezala nzaj na tla ter s tal grozeče godrnjala navzgor. Ko pa to godrnjanje ni nič pomagalo, je začela prijazno vabiti. Toda medvedka nista zaupala tej prijaznosti, ampak sta lepo obsedela med vejevjem. Tam sta ostala do drugega jutra. Sedaj se je medvedki zazdelo že vse preneumno in je kar odšla, ne meneč se več za svoja dva mladiča. Tega pa sta se mladiča ustrašila. Naglo sta splezala z drevesa ter odracala za materjo, glasno vekajoč in cvileč. Toda ves jok jima ni nič pomagal. Starka ju je sicer počakala, toda jima najprej naložila zvrhano mero batin, da sta kar tulila od bolečin. Ko je bilo to opravljeno, ju je mirno pustila k sebj, da sta sesala. Nato sta mirno zaspala v njenem naročju.
Medvedka zelo ljubi snago, ki jo vtepa tudi svojim mladičem zlepa in zgrda. Pridno jim z jezikom čisti njihove kožuhe ter jih že na vse zgodaj uči plavati. Kdor se boji vode, mu nič ne pomaga. S krepko brco ga stara pošlje v vodo, kjer mora kobacati toliko časa, da začne plavati. V nasprotju z medvedko pa je medved kaj slab oče in vzgojitelj. Svoje mlade bi najrajši kar lasal in pretepal. Zato jih medvedka nikdar ne pušča same, če je samec kje blizu.
Kadar mladi toliko dorastejo, da si sami lahko
pnmanajo jih stara 7*iwli in iuisIrj Hn prihodnjih
mladičev hodi svoja r>ota.
Za kake 4 milijone funtov šterlingov so v južno-zahodnem delu Londona zgradili velikansko elektrarno, ki bo z elektriko preskrbovala vso južno Anglijo. Za dovažanje silnih množin premoga so morali zgraditi posebne paraike.
V torek, 27. junija 1876.
POLITIČNI PREGLED.
Ogerski Srbi delajo Madjarom hude preglavice. Te dni se je namreč raznesla novica, da se mislijo tudi ogerski Srbi vzdigniti proti Madjarom, kedar se vname boj med Srbijo in Turčijo. Vsled tega hoče ogerska vlada na južni Ogerski oklicati obležni stan in je že velik oddelek armade honvedske odposlala v Banat, da vkrote vstajo-željne Srbe.
VNANJE DRŽAVE.
Srbija se utegne s Turčijo še te dni spri-jeti. Še ceio listi, ki so nedavno pisali, da se mir ne bode kalil, zdaj poročajo, da je struna silno napeta in da utegne kmalo počiti. V ministerskem svetu eo vojsko neki že sklenili, odhod kneza k vojni je že določen, tudi zveza s Črnogoro je že sklenjena.
DOMAČE NOVICE.
(Kdo je bil slabo podučen?) Turški list se drzne trditi, da je Slovenec, ne da bi se bil pre| natančno podučil, trdil, da hočejo »sveta« imena ulic in trgov izriniti, in tako prenaglo hujskal. Mi smo imeli pred sabo litografirano poročilo mestnega policijskega odseka in v tem so predlagane med drugim sledeče premembe: »Florijanske ulice« dobe ime »Lavdonove ulice«; »šentjakobski trg — »Valvasorjev trg«; »Nunske ulice« — »Poštne ulice«; »Marijin trg« — »Schellenburgov trg«; »Ulice usmiljenih bratov« — »Dolge ulice«. Ce se vse te premembe v zboru niso sprejele, in je vendar še ostalo nekaj »svetih« imen, smo najbrž mi krivi, ker so se mestni očetje ustrašili naše besede, dobro vedoč, da je beseda velike večine mestnih prebivalcev.
Odločno dekle. Klara: »Sklenila sem, da sa bom omožila, ko bom stara 25 let.« — Dorica: »Kaj pa boš počela, če te nobeden ne bo zasnubil?« — Klara: »Pa ostanem 25 let stara, dokler me kdo ne zasnubi.«
»Zakaj pa se za poroko nisi obril?« »Da bi me po poroki sorodniki ne poljubo-vali.«
V Rodeziji, južnoafriški deželi, ki je dobila ime po glasovitem angleškem finančniku in politiku Cecilu Rhodesu, je sedaj južnoafriški geolog Dixey našel ostanke silno stare kulture. Posrečilo se mu je namreč najti okamenele ostanke živali, ki eo po mnenju nekaterih učenjakov baje živele pred 200 milijoni leti in ki jih današnja naravoslovna znanost ne pozna.
Dixey je pri izkopavanju našel velika grobišča, ki še niso docela odkrita, ki pa bodo znanost še zelo obogatila, kadar bo vse dodobra preiskano. Ker je sedaj v tistih krajih zelo slabo vreme in je tam tudi vse polno divjih zveri, so morali s kopanjem za nekaj ča6a prenehati. Kakor hitro pa se bodo razmere vsaj za silo izboljšale, bodo znova začeli kopati.
Ta del južne Afrike je važen najbolj zaradi tega, ker so tukaj v veliki meri našli ostanke stare kulture. Da so prvotni prebivalci sedanje Rodezije bili v stikih s starimi semitskimi narodi, najbolj dokazuje dejstvo, da eo tudi tukaj bivajoči Kafri ohranili take navade, ki so sicer doma med Semiti. Tako je med Kafri na primer navada, da mora brat vzeti za ženo vdovo svojega brata. Kakor so stari Asirci pokopavali svoje mrliče, tako jih pokopavajo tudi Kafri. Izkopljejo jim grobove na obronkih gričev. Že iz tega bi se dalo sklepati na nekako kulturno sorodnost med Kafri nekdanjosti
in med starimi Semiti. So pa še drugi vzroki, ki silijo k tej misli.
V deželi so odkrili mnogo razvalin raznih stavb, ki kažejo značilne znake feničanskega sloga. Najbolje so ohranjene razvaline, ki leže nekako 25 kilometrov južno od mesta Viktoria. Na vrhu hriba se dviga zidovje nekake stare utrdbe. Njeni zidovi so zgrajeni iz granita ter so 5 do 6 metrov visoki ter 2 do 5 metrov debeli. Številni hodniki vežejo poslopje z obzidjem. Nad obzidjem stoji še več močnih stolpov. Znanstveniki sodijo, da je v teh zapletenih hodnikih bilo svetišče boginje Tanit. Blizu tam eo tudi razvaline templja največjega feničanskega božanstva Bala. Zelo verjetno, da so te zgradbe zgradili ljudje, ki so malikovali solnce in zvezde. Bili so najbrž Arabci ali pa Egipčani, vsekakor pa ljudje, ki so prišli od severne strani.
Feničanski slog kaže okrasje na obzidju. Obzidje je namreč okrašeno s podobami ptičev, bikov, lovskih dogodb in pa z raznimi geometričnimi figurami. Iz teh tempeljskih razvalin bi se skoro dalo sklepati, da je Herodotovo jx>ročilo, da so Feničani nekoč objadrali Afriko, vendarle precej verjetno. V teh deželah je bilo dovolj zlata. Nekateri celo mislijo, da je v južnoafriški Rodeziji treba iskali svetopisemsko deželo Ofir, iz katere je kralj Salomon dobival zlato, ebenovino in 6lonovo kost.
Novodobno malihovanje
Iz Nurnberga na Nemškem poročajo: V nemški mesečni reviji >Die Tat«, je pred kratkim neki sodnik predlagal, naj bi se dosedanja oblika prisege spremenila na ta način, da bi odpadla verska oblika prisege ter zamenjala z bolj sodobno. Na-niestu, da bi poslej nemški ljudje prisegali pri »živem Bogu«, kar je po mnenju tistega nemškega »odnika zastarelo, naj bi v prihodnje prisgali »pri Imenu našega voditelja Hitlerja«.
Zoper tako malikovanje in zapriseganje nem-tfke Hitlerjeve mladine je javno ugovarjal v pridigi nemški protestantski župnik Humburg. Zaradi te pridige pa je evangeljskega pastorja napadlo glasilo SS Hitlerjeve organizacije »Črni zbor« ter dokazovalo, da bi taka prisega ne bila nikako malikovanje. Vera v našega voditelja namreč ni malikovanje! Pač pa je ta župnik sovražnik voditelja in države. Za take napade na avtoriteto voditelja pa ne poznamo nobenega pardona! S takimi dedci je treba kratko opravitil
Nemška državna politična policija je izročila državni vladi spomenico, v kateri trdi, da del p- • 'iske in vsa katoliška duhovščina izrablja pridige za prikrite napade na narodnosociali6tično i...... u lo delajo lako, da besedilo sv. pisma razlagajo zoper državo. Spomenica zato zahteva, naj ee za cerkvene pridige upelje predcenzura. Nevarnost pridig je zlasti sedaj zelo velika, ker bo mnogo gostov oiimpijade obiskovalo službo božjo.
Posebno sodišče v Altoni je obsodilo župnika evangeljske cerkve v. Prockstedta na dva meseca trdnjavske ječe, ker je v neki pridigi ugovarjal pogansko pisanemu članku, ki je izšel v uradnem glasilu Hitlerjevske mladine.
Marisa Hilsz je sloveča francoska letalka, ki je dosegla sedaj višinski rekord v letanju za ženske. Dosedanji rekord 12.043 metrov je dosegla italijanska letalka Carina Negrone. Francozinja pa je sedaj dosegla 14.000 metrov višine.
24 let stara -
18 krat omožena
Sam voditelj rdečega komunizma se je zgrozil, ko je videl, kakšne sadove rodi rdeči nauk o svobodni ljubezni in komunistični družini. Zato se je sovjetska birokracija začela upirati razpadanju družin. Iz zadnjega časa poročajo tale vzgled:
24 let stara moskovska dijakinja Maruša Lar-kova je pisala Staljinu pismo, ki je v njem protestirala, ker ji ne dovolijo, da bi 6edaj sklenila že svoj 19. zakon! (Dekle je staro šele 24 let, pa je bilo že 18krat oženjeno!) Pred petimi leti se je Maruša prvič j>oročila. Čez nekaj tednov pa se je že naveličala svojega zakonskega druga in se ločila. Nato se je vnovič omožila, a tudi ta zakon ni trajal dolgo. In tako se je še 16 krat omožila in 6e zopet ločila. Dekle piše v pismu Staljinu: »Moram še dalje jx>skušati, dokler ne najdem pravega moža za se!« S temi besedami zagovarja svoje jjočetje. Kaj takega pa je celo Staljinu bilo preneumno, čeprav je Maruša ravnala docela v skladu z marksističnimi nauki, ter je Maruši odgovoril, da zakon in ustanavljanje družine ni nikak šport! Zato je njeno prošnjo odklonil Ko bi bil kaj takega rekel kdo drugi, bi mu marksisti rekli, da tepta svobodo svobodne ženske!
Priročen dokaz. »Dragi prijatelj ,ali je res, da žene delj živijo ko možje?« — »Seveda je. Dokaz so — vdove!«
Slomškovi prazniki v Mariboru
Kako se bomo vozili?
Vožnja v Maribor:
I)ne 27. in 28. junija 1936 ne bo vozil noben posebni vlak, pač pa bodo vsi redni potniški vlaki znatno ojačeni, da bo za vse djovolj prostora. Vsak udeleženec Slomškove proslave se pelje z njemu najbolj prikladnim potniškim vlaRom v Maribor.
Dne 29. junija 1936 bodo vsi redni potniški vlaki proti Mariboru ojačeni.
Na progi Ormož—Maribor bo vozil posebni vlak po posebnem voznem redu: Iz Ormoža ob 5. uri 30 min., iz Velike Nedelje ob 5.37, iz Oslu-ševcev ob 5.44, iz Moškanjcev ob 5.52, iz Ptuja ob 6.04, iz Hajdine ob 6.11, iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju ob 6.24 in iz Cirkovcev ob 6.30. Od tu vozi vlak direktno do Maribora.
Na progi Celje—Maribor bo vozil posebni vlak z odhodom iz Celja ob 6. uri. Vlak se bo ustavil na vseh postajah do Maribora. Iz Štor bo odpeljal oh 6.07, iz Sv. Jurija ob 6.15, iz Grobelnega ob 6.22, iz Ponikve ob 6.29, iz Poljčan ob 6.39, iz Slovenske Bistrice ob 6.59, iz Pragerskega ob 7.08, iz Rač-Frama ob 7.17, iz Orehove vasi-Slivnice ob 7.22, iz Moč ob 7.28 in iz Tezna ob 7.33 ter bo prispel v Maribor ob 7.38.
Na progi Zreče—Slovenske Konjice—Poljčane ho vozil posebni vlak, ki bo odhajal iz Zreč ob 5.10, iz. Slovenskih Konjic ob 5.35. Vlak bo imel zvezo na posebni vlak Celje—Maribor.
Vsi ostali udeleženci iz krajev oh drugih progah naj se peljejo z rednimi ojačeninii potniškimi vlaki.
Vožnja iz Maribora:
Za udeležence, ki so se pripeljali zjutraj dne 29. junija 1936 s posebnim vlakom s proge Ormož —Maribor v Maribor, bo vozil posebni vlak, ki odhaja iz Maribora ob 16.50 in prispe v Ormož ob 18.12. Potniki preko Ormoža proti Ljutomeru, Murski Soboti, Radgotii in Čakovcn imajo t\i zvezo z rednim potniškim vlakom, na katerega počakajo v Ormožu.
Za udeležence iz Celja in za postaje proti Ljubljani in proti Zagrebu bo vozil posebni vlak, ki' bo odhajal iz Maribora ob 17.37 in bo prispel v Ljubljano ob 20.55. Ta vlak ne bo postajal na postajali od Tezna do Štor.
Za udeležence iz krajev ob progi Maribor— Celje bo vozil posebni vlak, ki bo odpeljal iz Maribora ob 18.10 ter bo prispel v Celje ob 19.50. Postal bo na vseh postajah.
Udeleženci iz krajev ob progi Maribor—Št. Ilj se bodo odpeljali iz Maribora z vlakom ob 18.30.
Udeleženci iz Slovenjgradca bodo imeli v Dra-vogradu-Meži zvezo na večerni vlak, ki odhaja redno iz Maribora ob 18.52.
Vsi ostali udeleženci naj se vračajo z rednimi potniškimi vlaki, ki bodo znatno ojačeni.
Uboj pri Mengšu
Ljubljana, 26. junija.
Snoči, okoli pol 11 se je prijavil na prvi stražnici v Ljubljani prestrašen, silno razburjen in smrtnobled mlajši kmetski človek, ki je prosil stražnike: »Prosim, aretirajte me! Nekaj zlega sem napravil svojemu sosedu. Bojim ee, da sem ga ubil!«
Razburjenega mladega človeka so odvedli takoj ponoči k dežurnemu policijskemu uradniku g. Macarolu, ki ga je zaslišal. Mož je povedal svoje" podatke: France Belcijan, rojen 13. aprila 1904 v Pristavi pri Mengšu, stanuje prav tam. Po poklicu je delavec, oziroma sin kmetice posestnice. Ko je bilo to zaključeno in se je mladi mož nekoliko pomiril, je policijskemu uradniku pripovedoval:
»Danes (to je v četrtek) okoli 5 pop. sem se odpravil na naš travnik nakosit sveže krme za kravo. Vsedel sem se na kolo. Pot me je vodila mimo hišo soseda »Tinčka«, kakor mu pravimo po domače, njegovo pravo ime pa je Franc Lužar. Z Lužarjevega dvorišča se je vame zaletel domači pes, pričel name lajati ter se poditi vštric mojega kolesa. Razjezil sem se na psa in ga pričel poditi. Tedaj je domača punca, 13 letna Angela Lužarjeva, pričela name vpiti: »Kaj te briga naš pe6, pusti ga na miru!« t°.r me zmerjala. Čeprav sein bil še bolj jezen, sem odšel na domači travnik kosit. Kakšnih 60 metrov vstran od mene pa je ko6il sosed Franc Lužar. Nekaj časa sva kosila, nato pa sem mu zavpil, na kakšen način vzgaja domače d »kito,. > da se po poti tako obregava ob mimoidoče starejše liudi. Lužar mi ni dal prav. Zato sva se zelo sprla, beseda je dala besedo, tako da sem se silno razburil ter stekel do njega z vilami. Pričel sem ga tepsti z vilami, on je pred menoj pobegnil, jaz pa sem ga še nekajkrat udaril z vilami, da se je zgrudil na tla. Nato sem ga pustil ter odšel.
Nekaj časa sem razburjen hodil okrog, naio pa sem 6e vsedel na kolo ter se odpeljal proti Ljubljani, kjer me sedaj imate.«
Na policiji so Belcijana obdržali, takoj zjutraj pa so telefonično vprašali orožnike v Mengšu, ali jim je kaj znano o kakšnem takem krvavem dejanju, kakor ga je izpovedal Belcijan v Ljubljani. Mengeški orožniki, ki sc že vso noč zasledovali Belcijana, so se z?lo začudili, ko so slišali, da ljubljanska policija že ima tega Človeka. Poročali so tudi v Ljubljano, kako se je ta uboj, oziroma umor (vprašanje je namreč še, kako ga bodo označili sodni juristi) v resnici izvršil ter da je Belcijan na ljubljanski policiji več važnih okolno-sti zamolčal. Ko je namreč Belcijan skočil na svojega 59 letnega soseda Lužarja, je ta takoj pobegnil, Belcijan pa za njim ter ga silovito mlatil z vilami po glavi, po hrbtu, 6ploh po vsem telesu. Med begom ga je prebodel z vilami skozi hrbet, tako da so konice vil pri prsih pogledale ven, nato pa mu je z dvema silovitima udaresma prebil čre-pinjo, tako da 60 se pokazali možgani. Lužar je dobil torej tri smrtne poškodbe, tako da na pomoč ni bilo več misliti. Poklican je bil sicer zdravnik, ki pa je mogel ugotoviti le Lužarjevc smrt. Danes ob 2 popoldne je prišla v Mengeš eodna komisija iz Kamnika, ki je dala truplo obducirati. Obdukcija je ugotovila več težkih ran in pa tri smrtne, kakor 61110 jih že poprej navedli.
Že v dopoldanskih urah pa so prišli mengeški orožniki po ubijalca Belcijana v Ljubljano ter ga odvedli v Mengeš, kjer je bil na kraju dogodka ostro zaslišan. Belcijan je bil izročen najprej okrajnemu sodišču v Kamniku, nato pa bo izročen v sodne zapore okrožnega sodišča v Ljubljani.
Žalost je napolnila dve hiši in ves kraj popolnoma brez potrebe, ker človek končati ne more, kar je enkrat začel.
Danes premiera!
Nepozabna „Regina" v novem velefilmu
ŽRTEV LJUBEZNI
Predstave ot 16., 19.15 in 21 '15 uri
Loulse Ullricti
M. Wiemann, Oskar Sima, Hans Moser (Vorstadtvariete)
Kino Union Telefon 22-21
Ptuj
Pesem s ceste v Ptuju. V torek dne 23. i. m. so gostovali igralci ljubljanskega narodnega gledališča v Pluju z igro, ki je žela letos v sezoni v Ljubljani precejšnji uspeh. Dotični, ki razumejo gledališče in imajo še nekaj smisla za pravo umetnost, so prišli gotovo s to prireditvijo na svoj račun. Obisk ni bil sicer tako velik, kot bi ga bila vredna taka predstava. O igri sami ne bomo govorili, ker se je že dovolj pisalo in tudi glede izvajanja nimamo kaj dodati, konstatirali moramo samo to, da se je našlo v Ptuju med publiko ljudi, katerim stvar ni ugajala. Dotični seveda so fioka-zali s tem svoje malomeščanstvo in svojo omejenost o cenitvi take prireditve. Oboževatelji pa smo hvaležni igralcem in jim kličemo še na svidenje s takimi predstavami. Potrudili se bomo, da bo v bodoče tudi gmotni usj>eh temu primeren.
Za praznike sv. Cirila in Metoda bo v soboto, dne 4. julija kresovanje na Piramidi pri Ptuju. Ker obhaja ptujska moška podružnica CMD ob tej jiriliki svoj zlati jubilej, bo prireditev letos nad vse sijajna.
Smrt dveh bratov pri pretepu
Maribor, 24. junija.
Pred malim senatom se je vršila danes razprava proti 24 letnemu Karlu Zižeku iz Rogoznice ter proti 32 letnemu Martinu Maleku iz Krčevine pri Vurbergu, ki sta se zagovarjala zaradi uboja. Dne 19. aprila t. 1. se je vršil v vinotoču posestnika Str^arja v Krčevini pri Vurbergu pretep, pri katerem sta našla dva brata žalosten konec. Na bojišču sta obležala Franc in Alojz Krepek. Do pretejia je prišlo, ker sta oba brata postala v pijanosti liasilna. Alojz Krepek je navalil z nožem na Martina Maleka ter ga parkrat urezal v lice. Malek pa je pograbil kol ter se ubranil napadalca na ta način, da ga je pobil z udarci. Alojzu Kre-peku je počila lobanja ter je čez nekaj dni umrl. Ko je Franc Krepek videl svojega brata v borbi t Malekom, mu je prihitel nn pomoč z odprtini nožem ter zabodel Maleka. Takrat jia je Maleku priskočil na pomoč Kari Žižek in zasadil svoj nož Francu KrepeUu jx>d pazduho. Presekal nm je žilo ter je ranjenec v 15 minutah izkrvavel ter izdihnil. Oba današnja obtoženca se izgovarjata s eilobranom. Žižek je bil ohsojen na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic, Malek pa je bil zaradi popolnega silobrana oproščen krivde.
Telefonski nedostatki v Mariboru
Maril>or, 25. junija.
Vedno številnejše so v Mariboru pritožbe, da ni mogoče dohiti novih telefonov. Sedaj že čaka nad 100 reflektantov na napeljavo telefona, ki pa je po izjavi strokovnjakov skoraj nemogoča, ker so telefonski kabli že preveč obremenjeni ter ni nobena liniia več »rosta. To je prav lahko razum-
ljivo, če pomislimo, da so vsi ti kabli še iz predvojne dobe, ko je bilo v Mariboru 300 telefonskih naročnikov, danes pa jih je nad 700 in bi jih bilo morda že 1000. Edino v prometno šibkem Koroškem predmestju bi bilo mogoče še vpeljati nove telefone. Poleg tega gre v Mariboru v6ako zimo za j>opravilo vodov zaradi poškodb od snega 20.000 do 30.000 Din. Nekateri abonenti morajo pri takih prilikah čakati 2—8 tedne na popravilo. Mariborska tehnična sekcija dobiva prenizko dotacijo ter ji primanjkuje delavcev, včasih pa f>o cele mesece nima niti kilograma žice, dasi obsega njeno območje vso Sj)odnjo Štajersko, Koroško in Prek-murje. Oboje govori za to, da se čimprej razširijo telefonski kabli v Mariboru. S tem bi se odpravile vse motnje v prometu in vsi novi abonenti bi mogli dobiti telefone. Proračun za jiovečanje telefonskih kablov v Mariboru je bil že predložen ter predvideva 500.000 Din kredita za ta dela. Nujno bi bilo potrebno ta kredit odobriti ter ga nakazati, da bi se moglo z deli čimprej pričeti. Denar bi bil plodonosno naložen, ker bi imela poštna uprava od urejenega telefonskega prometa znatne dohodke.
Radio
Programi Radio Ljublfanai
Sobota, 27. junija: 11 Šolska ura: Vidovdamska proslava (11. drž. duška nicšea.nsku šola). 12 Plošča za ploščo — pisana zine« posmic veselih in godbe t,a ples. 1215 Vreme, poročila. 13 Ca«, spored, obvestila. 18.15 Plošča zn. ploščo — pisana zmes posmic veselih in god-be 7.11 ples. 14 Vreme. 18 Na delopustt (igra Radijski orkester). 18.411 Pogovor s poslušalci. 1!) čnš, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30 Nac. ura: Prvi koraki našega zodhijenjn v umetnosti srbskih aadužbiu m primorskih katedral (dr. Vltez.ica i z Belgrada). 10.50 Plošče. 20.10 Zunanji politični pregled (g. urednik, dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Kvintet »Hmtadra« igra domačo napove. 21 Prenos m Snbotice. Slavnostni koncert ob priliki otvoritve sokoiskega /.leta, V odmoru: C«h, vreme, i>oro<Hla, spored. Po končanem prenosu reprodu-c tiran koncert plesno glasbe.
Drugi programi t
Sobota, 27. junija: Belgrad t.: Sfl.itO Pa,triatlone pesmi 21 Prenos iz Snbotice 21.3(1 Vokaln.l "ktot 22 Prenos i7, kavarne 23 Plesne plošče. — Bal tirail II.: 14 Miuiovi<Vvo predavanje o Skopski Orni gori. — Z«-preb: 20 Ženski kvartet '.'0..10 Violina 21 Vokalni koncert 21.30 Radijski orkester - Dunaj: 10.30 Zabavni koneort 21 Tgrn 22.10 Film 22 35 Solistični koncert 23.20 Plesna glasba — Hiirtimpeita: 20 Koncertni orkester 23 Ciganska glasba - Trst-Milan: 17.15 Orkestralni koncert 20.35 Trecntojeva opora »Nnviluini Bortolil , nato plesna glnsha - ttim-Uari: 20.35 Orknst.rolni koti eort 21.15 Igra 21.45 1'lesnn gln-sba — Prana! 111.15 Orkester iu solisti 20 4 5 Eksotična glasim 21.30 Šaljn.pin mile nn ploščah 38.16 Plošče 32.30 Orkestralni . koncert — Urim: 20.30 \'u deželo! 21.15 Rn.lijaki film Po Bol garij!	1'arHara: 10.30 Odlomki iz poljskih oper
"0.15 Kongres poljskih pevcev v tujini 23.15 Plesna glasba 23 Zbor 23.30 Plesne ploiče — Berlin: 20.10 Knbarčt - Kiinirisbcrii: 20.10 Orkostol in solstl Lip-sko: 10 30 AVeberjevn npern fnrostrelec - Kolu: 20.lt) Vo.InSki večer 22.20 O i neko v n glnsbenn igrn Ogolln-faiii sodnik — Frankjurl: 20.10 Mozart in Dobussy 24 2 Simfonični koncert.
Spod
»59
Lahka atletika - šport za mladino
Oglejte si v resnici naravo! Če se zdrav mladenič, zdrava mladenka veselita, tedaj začneta od veselja skakati in plesati. Če se hoče mladina sprostiti, začne teči, začne tekmovati in se loviti. In kaj je lepšega, če se postavimo ob vodi ter gledamo, kdo je dlje vrgel ta ali oni predmet.
Tako je bilo pri mladini v vseh časih in tako bo ostalo, dokler bo na svetu še kaj veselega naraščaja. Seiaj pa malo pomislimo!
Ali ni pametno, da to, v vsej človeški naravi potrjeno obliko o preizkušnji svoje moči in veselja gojimo že pri najnežnejši deci še bolj sitematično in zavestno, pa vendar še vedno tako, da bo napravilo našo mladino zdravo, veselo in močno.
Resnica je namreč tale: Skoki, meti in teki so telesne vaje, ki so jih že v pradavnih časih zato uporabljali, da si je ljudstvo priborilo od narave potrebno hrano, da se je borilo proti so-
SK Krajišnik v Ljubljani
Bogatini so hoteli odriiiiti od mize revne! Tako se zdi človeku pri gonji, ki so jo zagrebški klubi začeli skujmo s splitskim Hajdukom proti državnemu nogometnemu prvenstvu. Ze so mislili, da brez njih ne gre in da imajo samo oni monojxil za važne nogometne tekme. Toda so se zmotili! Kajti tudi z jugoslovanskim cuponi je zadeva padla v vodo. In tako se razvija nogometno prvenstvo v najlepšem redu.
*
Naš predstavnik SK Ljubljana je dobro zastopal svojo pokrajino v bosanski metrojioli. Ni sicer visoko zmagal, toda zmagat je prepričevalno. To mu vsi priznajo in to vse veseli. Enako naj bo v bodoče. Ne smemo namreč jx>zabiti, da bo v naslednjem kolu trčila Ljubljana — seveda če zmaga v nedeljo nad Krajišnikoni — ob državnega prvaka BSK. Nedeljska tekma bo zadnja priprava.
vražniku (človeku in živalim), na kratko, da se je moglo prebiti skozi življenje.
Narava je ostala, istotako potreba po zdravju. Samo priložnost se po moderni industriji in radi vedno večje civilizacije stalno omejuje. Zato si moramo priložnost sami ustvariti.
Vse te vaje so dandanes zbrane v celoti, v športni panogi, ki se imenuje lahka atletika. V njej je združeno vse naravno gibanje, gibanje, ki odgovarja človeškemu stremljenju. In če prenesemo isto idejo naravnega gibanja na igre, potem smo prišli na rokomet, ki je izborna igra za mladino. Pri rokometu najde mladina najboljšo priložnost, da vse lahkoatletske vaje praktično uporabi.
Pri lahki atletiki je dobiti prav za prav vse. Priložnost za zdrav in morda najstarejši šport, priložnost za igre, veselje in zabavo,
ljudske mase, ki plavajo zato, da se skopljejo. da
so razvedrijo, da se razgibljejo in da se sončijo, vendar šjiortno plavanje, ki stoji — kar se usjM-ha tiče — na izredno visoki stopnji, ne bi bilo |w>pol-no, če bi 6e ti šjx>rtniki no učili reševanja. Kajti prav. lahko naletimo na primer, ko je treba reševati utopljenca, in če tega nismo zmožni, ho po nJem. Zato je v praktičnem življenju več vreden rutiniran plavalec, ki se ne straši ne globine, ne valov in drugih zaprek, ki zna in se upa reševati druge, kakor oni, ki tega ne zmore, pa četudi je morda Rvetovni rekorder. S tom nikakor ne mislim podcenjevati velike vrednosti teh mojstrov v plavanju, toda plavalci tekmovalci naj gredo od časa do časa malo jioiskušat reševat, da bodo v primeru jx>trebe mogli tudi praktično uporabiti svoje plavalne sjiosohnosti. Kajti človeško bitje je dragoceno, najdragocenejše na svetu iu ga moramo znali rešiti, če se jiotaplja. Zalorej plavajte in tekmujte, učite se pa tudi praktičnega reševanja!
Krajišnik iz Banjaluke je zanimiv protivnik. Že mnogo lel je na čelu prvenstva svojega okrožja. Vzgojil je mnogo izvrstnih nogometašev, ki so pozneje ojačili vrste predvsem zagrebških klubov. Predvsem je treba omeniti Ladjamiča in našega rojaka Podgorška, ki stu že večkrat prišla v kombinacijo za državni team. Krajišnik je klub, ki je celo zagrebško Concordio, v času ko je bila v zelo dobri formi, prisilil predlanskim v Zagrebu, da mu je prepustila eno točko. Zaradi izgube te točko je Concordia tedaj tudi izgubila I. mesto zagrebško - osiješke skupine. Samo, da ne bo Krajišnik v nedeljo zagodel tudi Ljubljani. Torej opreznost je umestna!
Davis-cup v Zagrebu
Finalria tekjiia evropske cone za Davisov pokal — polfinale prvenstva sveta — se bo letos odigrala v Zagrebu v dneh. 10., 11. in 12. julija na igrišču akademskega tenis kluba »Zagreb* na Šalati.
Centre court akademskega tenis kluba se bo preuredil in znatno jiovečal. Dela, ki se vrše pod nadzorstvom inženjerja strokovnjaka, so v polnem razmahu. Tribune, ki se bodo jx>tegnile okrog vsega igrišča, bodo mogle sprejeti do 6000 gledalcev.
Glede na znatno število vstopnic, ki so že naročene, ter glede na to, da je iz Nemčije dosedaj najavljenih 400 oseb, je pričakovati velike udeležbe. Interesenti se opozarjajo, da si čimprej nabavijo vstopnice. Predprodaja permanentnih vstopnic za vse tekme, torej za vse tri dni, se prične 25. t. m. Te vstopnice bodo 33>» cenejše od skupne cene za vse tri dni, kar pomeni, da se z nakupom permanentne vstopnice plača vsota, ki bi sicer zadostovala samo za dva dni, a tako kupljena vstoj> I niča se bo uporabljala tri dni.
Denar za vstopnice je poslati naprej, in sicer na naslov: g. dir. Jiroušeka, Ljubljanska kreditna banka, Trg Washingtona 3. Zagreb.
Cene permanentnim vstopnicam so naslednje: I numerirana mesta: 240, 200, 160, 120, 100, 80 in 60 dinarjev, odvisno od položaja mesta. Stojišča po 50 in 40 Din.
Gledalci iz Belgrada in province potujejo na to prireditev s poj>ustom na železnici, v primeru jiotrebe se bodo pa organizirali posebni vlaki.
25. t. m. prične naše moštvo za Davis-cup z rednim treningom. Uradni prostori se nahajajo v hotelu Esplanade, uradne ure so od 8—12. Telefonska št. 4655—4659, pošt. predal 297- brzojavni naslov: Jugotenis.
Doba plavanja
O potrebi kopanja bi bilo dandanes odveč govoriti, ker menda ni med nami človeka, ki se ne bi hotel v vročih jioletnih dneh malo ohladili v vodi. Voda opravlja pri našem telesu še drugo, mnogo bolj važno nalogo: skrbi za njegovo snažnost, čistočo, brez katere ni in ne more biti zdravja.
Kopanje brez plavanja pa ni popolno, je pomanjkljivo, tako pomanjkljivo, da prav lahko trdimo, da je oni, ki se jo koj>al, pa ni plaval, bodisi, da ne zna ali pa nima za to naravnih jiogojev, opravil le jiolovico dela. S telesnovzgojnega stali- j šča niti polovice, kajti kopanje, združeno s plavanjem, je najboljša in v vsakem pogledu najbolj zdrava telesna vaja. Svež zrak. sonce, voda. in gibanje na prostem, to so činitelji, ki so našemu zdravju tako potrebni, kakor vsakdanji kruli. Tega nam ne nudi noben drug šport, pa naj si je še tako lep, še tako zdrav. Telesne vaje, ki jih izvajamo na igriščih, tekališčih, nam nudijo predvsem dovolj gibanja; 6onca in zraka tudi ne manjka, manjka le vode, ki je našemu telesu prav tako potrebna kakor sonce. Poleg ■tega pa je pri pla-vanjh naše telo daleko bolj prosto, kakor pri dru-dih športih, tako da imajo sonce, voda in zrak lahek dostop dO kože; kajti na sebi imamo samo plavalne hlačke, dočim smo na igrišču opremljeni mrzlih valov rek in morja.
Že samo iz zdravstvenega stališče je plavanje tolikšne vrednosti, dn bi ne smelo biti nikogar med nami, ki ne bi znal plavati. Če pa vzamemo praktično stran tovrstnih telesnih vaj, pa moramo plavanje še višje ceniti, kajti imeli smo že večkrat priliko slišati ali citati, kako je ravno plavanje rešilo marsikako človeško bitje. Nebroj je ljudi na svetu, ki se imajo za svoje življenje zahvaliti samo izvrstnim plavalcem, ki so jih rešili iz objema mrzlih valov rek in morja.
Kaj pa športno plavanje? Le to se vrši dandanes v bazenih, tekmovalci trenirajo v glavnem svoje jiroge ter mižijo |iri tem predvsem na stil in pa na dosežen čas. Za zdravje jc tak način plavanja iste vrednosti kakor ono, ki ga uporabljajo
Tenis turnir
za prvenstvo dravske banovine priredi SK Ilirija pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gosp. dr. Marka Natiačena v dneh 28. in 29. junija t. 1. na svojih igriščih pod Cokinovim gradom.
Discipline: 1. Gosjiodje jiosamezno za prvenstvo dravske banovine. 2. Damo posamezno za prvenstvo dravske banovine. 3. Gospodje v dvoje za prvenstvo dravske banovine. 4. Mešani pari za prvenstvo dravske banovino. 5. Juniorji posa mezno.
Pokalni turnir STK Moste
28. in 29. junija t. 1. bodo v Mostah j>od pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena zanimive nogometne tekme.
28.	VI. oh 15 Slovan : Zalog,
oh 16.:«) Grafika: Moste.
29.	VI. ob 15 Premaganca iz tekem prvega
dne za pokal g. Živiča, ob 16.30 zmagovalca iz tekem prvega dne za jx>kal bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena.
Celjski šport
Nogomleni turnir pri Skalni kleli. Ob priliki 30-letnice SK Atletika t>o dne 28. in 29. junija na igrišču pri Skalni kleti nogometni turnir za jubilejni pokol. Začetek oba dni ob 16.30. Prvi dan bosta naslednji tekmi: SK Železničar : SK Celje in SK Rapid : SK Allelik. Drugi dan pa SK Rapid;
SK Celje in SK Železničar : SK Allelik. *
Plavalna šola v kopališču Kolezija. V torek, dne 30. junija j>rične SK Planina s poukom v plavanju za otroke stare nad 8 let in to za dečke in deklice. Prvi tečaj bo trajal do 15. julija, drugi 60 j>a prične s 16. julijem ter traja do konca julija. Pouk je brezplačen za vse otroke, ki jilačajo le običajno vstopnino. Pouk se vrši vsak dan, razen nedelje in praznikov od jx)l 10 do pol 11 ure dojx>l-dne. Od pol 9 ure dalje j>a do 10 ure dopoldne so vrši vsak dan (razen nedelj In praznikov) trening za one plavalke in plavace kluba, ki se hočejo sjiopolniti v plavalnem športu. Pouk, odnosno trening se vrši pod strokovnim vodstvom. Ob jione-deljkih, sredah in petkih od pol 7 (pol 19) ure dalje zvečer pa se bodo vršili tudi treningi v vvater-polu. .	g
Plezalni tefaj SPI). Alpinslci odsek SPT> prtr«li v račotku jtullja v Martuljku plezalni tečaj katerega namen Jo, vzgojili mlado plezaleo in jim dati osnovno pojme, ki jih potrebujo vwiuk ple/.aleo 7,a ploanaijo itd. Ta t«'čaj jo predvsem namenjen začetnikom. Mnogo jo danos tn-kill, ki čutijo v ranijo do alpinielikc, pn nimajo prilike, da bi 80 naučili jMoztdne tehniko. Zalo \\of-a SPIl izvesti omonjeni tečaj, ki naj da vsakemu im* liost, da «e gn nde.ležl. SPI) bo nudila ugodnosti: brezplačno stanovanje, kuhali si bodo lahko vsi udeleženci sami v zaoebui koči, vožnja za jiolovič.uo <wno, ako ko prijavi zjidostnu število udcleženeov. Ivar so tičo plezalno opremo, so od vsakega zahteva lo, da »i nu.bavi potrebne plezalke, ostalo, kar «o bo potrobovnlo v t/v čaju, bo lioskrbolo SPI). Tečnj 1k> trajal 4—5 dni, kar Je odvisno od Števil« prtflavljcneriv. Prijave sprejema pisarna SPT), A.loktsamlrova 0<wta 4 do 4. julija 1'J3<1.
Oprema planincev jo nnjvn?.n<xjša pri jmmoIu naših planin v zaiotkn , lotim sesvone. Mnogi prebodi na severnih straneh so še pokriti s stif-žno plliMJo ter Jo nevarnost, rta nezadostno opremljenemu ■plnrnhioii spodrsne. Planinsko koče »o vso oaiirbovrono, planinci pa naj no nvislijo, dn radi tega ni nevarnosti v planinah. Vsak planinec, ki hoče preko severnih poljočij naj vv/nme s seboj eepln ' in po možnosti tudi derc/e. Tn oprema mu lxi dala možnost,, da slgurnejc hodi tudi ua i7.postavl.jon.ih mostih.
HubUonskc otedoiisfe
DRAMA: Začetek ob 20.
Sobota, 27. junija: Produkcija plesne lolc Mete l iri-viarjcvc. /7,von. Ceno od 14 Din navzdol.
Dieselov motor 40 PS
225 obr./min., z jermenico, z elektr. generatorjem za isto-smerni tok 160/115 V, 1380 obr./min., vse v najboljšem stanju, se ugodno proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor«
modna in manufakturna trgovina
Ljubljana - Lingarjeva ulica
Nudi letne modne novosti v volnenem kot svilnatem in perilnem blagu za ženske obleke, kostume, plašče. Priznano najboljši nakup kamgarna, ševiota, lodna za moške obleke in površnike.
Oglejte si zalogo!
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din 1'—j ienltovanjikl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 5 mm visoka pelllna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Prireditve
Na Barju
v nedeljo žegnanje in srečolov gasilske četo pri g. Vrbincu, poleg gasilnega doma.	(r)
Službodobe
Knjigovodkinjo
samostojno, z večletno prakso v večjem podjetju, zmožno nemškega dopisovanja, sprejmemo takoj. - Ponudbe z referencami in podatki dosed. prakse je nasloviti na oglas, oddelek Slovenca pod »Zanesljiva knjigovodkinja« štev. 9249.	(b)
Gospodična se sprejme
starejša, zmožna šolske in privatne vzgoje k dvema do 10 let starima otrokoma, z večletno tozadevno prakso, z nekoliko pojmi o pedagogiki, po možnosti zmožna nemščine. - Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 9209. b
Veleposestvo
na štajerskem išče pridnega in zanesljivega volarja in eno deklo. Mesečna plača 150—200 Din in vsa oskrba. - Ponudbe je poslati tekom enega tedna na upravo »Slov.« pod šifro : »Veleposestvo« štev. 9318.	(b)
Hotel Central, Zemun
išče za 1. julij SLUGO, ki je izučen mizar ali par-ketar; znanje nemškega jezika važno. — Pogoji: Hrana, stanovanje, plača 150 Din in delež na procentih, kar znese 300 do 500 Din mesečno, (b)
10-15 izučenih tesarjev
takoj sprejmo gradbeno podjetje Miroslav Zupan, Vošnjakova ulica S. (b)
ii
Vajenci
ii
Iščem vajenca
poštenega in pridnega za pekovsko obrt. Zavodnik. parna pekarna, Guštanj.
Denar
Bančno kom. zavod
MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denarnih zavodih. Za odgovor 3 Din v znamkah.
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. (d)
Obavlja vse denar, posle
vnovčuje najbolje terjatve vseh denarnih zavodov takoj v gotovini. -Alojzij Planinšek, agent, bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ul 14/1. Telef. 35-10. Znamko za odgovor.	(d)
Vnajem
Trgovino
z mešan, blagom z vsem trgov, inventarjem - brez blaga - oddam pod ugodnimi pogoji s 1. septembrom v najem. Lokal se nahaja v centru prometnega kraja, v neposredni bližini farne cerkve. Ponudbe na oglas. oda. Slovenca pod »Prometna trgovina« št. 9208. (n)
Oskrbite si
za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine
Poslužite se
za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom
trpežne vezave originalnih platnic
katere Vam nudi
Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne
r. z. s o. s.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg.
Šivalni stroj
pogrezljlv — z okroglim čolničkom — ki tudi šti-ka, poceni naprodaj. Nova trgovina, Tyrševa 36. 1
Vsa letna oblačila,
lister. buret. kaša, v odlični izdelavi dobite po ceni pri Preskerju Sv. Petra cesta 14.
Špecerijsko-kolonijalna trgovina v Zagrebu
Petrinjska ulica 26/a, se proda odnosno da lokal v najem z dvema skladiščema in betonirano kletjo z event. prevzemom oprave s 1. avgustom 1936. Vprašati pri lastniku trgovine Bernat Lederer.	(1)
Razno
Gostilna Mencinger
Sv. Petra cesta 43, priporoča izvrstna dolenjska, štajerska vina in dnevno sveže pivo v vrčkih. Nizke cene, prijazen senčnat vrt.	(r)
Tinček in lonček kol defekti
va
91.
V nevarnem položaju
Balon se je začel kmalu spet sumljivo gugati in spuščati navzdol.
»Vsak hip bo izdihnil svojo dušo« 6e je pošalil Tinček, čeprav 6e je prav dobro zavedal, v kakšnem nevarnem položaju eo.
»Glavo stavim, da odondod ne bomo odnesli suhih čevljev!« je pristavil Tonček.
»Kdo bo zdaj stavili« ga je zavrnil Tinček. »Najini glavi zdaj nista vredni počenega groša.«
Da bi se balon spet dvignil, sta dečka začela metati iz košare vse, kar je bilo v njej: zaboje z jedrni in druge reči. Balon pa se kljub temu ni hotel več dvigniti...
IC
Plise, entel,
ažur, gumbe
gumbnlce, monograme — IzvrSi takoj Matek i Ml-keš, Ljubljana, poleg hotela štrukelj, žepni robci, plenice, ročna dela. (t)
Še nekaj hipov lovi v svoj objem.
in že so balon in njegovo posadko zgrabili va-
ČITAJTE IN ŠIRITE
»SLOVENCA«
Zahvala
Vsem, ki so našega nepozabnega soproga in papana
Josipa Svaija
tolažili in mu lajšali bolečine v težkih dnevih bolezni, vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, vsem, ki so s cvetjem "ih
votioi -zagrnili njognv prorani (Trnh, in vspin, ki sn nam v Hnpvih
naše največje žalosti prijateljsko stali ob strani, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Iskreno se tudi zahvaljujemo za prisrčni govor ob odprti gomili, s katerim je govornik tako tovariško orisal blagopokojnikovo življenjsko pot in za vse odkritosrčne izraze pismenega in ustme-nega sožalja.
Kranj, dne 23. junija 1936.
Globoko žalujoča vdova s hčerkama.

Kdo vom bo sporočil vse novice M tujine.
Kjer biva nad 350.000 naSlh rojahov?
' Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zato je naj bolje, ako si takoj naročite mesečnik
Jzsclfcnskl vestnih Rafael"
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga in pišite še danes na naslov:
Uprava izseljenskega vestnlha Rafaela, Ijublfana, Ttjrševa 52
L. Ganghofer:	120
Stad Hubcrttis
Roman
»Kar ti moram povedati, te bo hudo zadelo.« Nekako tovariško sočutje je zvenelo iz lovčevih besed. »Toda biti mora!« Schipperju so se zasvetile oči. »Ko oprezujem tako v izbo, čujem, kako pravi mlajši; ali bi ne bilo boljše, če bi poskusila svojo srečo v revirju za vilo Tram? Tedaj oni drugi burno odkima z glavo, ne črhne nobene besede in bolšči v ogenj. In mlajši se čudno špasno zasmeji, sune pajdaša s komolcem in pravi: »Kajne, Francetu hodiš raje s poti — stari in mladi — to bi bilo le preveč za vest!«
France je pridušeno kriknil, planil k Schipperju in ga zgrabil za prsi. »Pri tvoji časti in zve-ličanju, Schipper, ali je res, kar praviš?«
»Pri moji časti in zveličanju, res je!«
Tedaj je Francetu roka omahnila. »Zdaj ti pa pravim, Bog ti povrni, ker si prišel pome! Pojdiva!«
Schipper je še za hip pOstal. Zamrazilo ga je po telesu in glava mu je zlezla med ramena.
Spregovorila nista nobene besede več. Ko sta vsa oznojena vstopila iz cretne drage, je bila megla tako gosta, da se jima pri nadaljni hoji ni bilo treba nič skrivati. Samo sezula sta se in hodila bosa. Videla sta komaj trideset korakov pred seboj. Toda vedno bliže se je razlegala in jima varno kazala pot svatovska pesem veselega ruševca.
Tedaj je pod plazovi zabobnel strel. Njegov odmev je zadušila gosta megla. Ruševec je umolknil.
»Petelinu je veljalol« je vzkliknil Schipper. »France, zdaj ga imava!« V svoji hlepeči vnemi Schipper nt opazil, da je govoril samo o enem. »Zdaj nama mora priteči v roke! Drži se na levo, France, jaz krenem na desno. Tako ga imava v
sreii! In bodi pameten. France! Če se naključi, se nič ne oščajaj! Raje on, ko ti!«
France ni odgovoril. Njegov žgoči pogled se je upiral v sivi hlap, ki je zastiral višino. Krenil je na levo in se neslišno izgubil med skalovjem.
Schipper je smuknil v drugo stran. Ko je zavil za skalo, je odprl puško, potegnil iz nje obe pa-troni, ju skrbno pregledal in položil spet v cevi. »Za vsak primer! Imeti hočem mir!«
Tudi France je, ko je prišel na stečino, obstal, da bi se oddahnil in pomiril. Pri tem je snel klobuk z glave in si ga pritisnil na prsi. Vedel je, da bo šlo na poti, ki jo je nastopil, za življenje in smrt.
Tedaj je zapihal veter in razgnal meglo. Ju-trnji sivi svit se je začel spreminjati v svetel dan.
36. poglavje.
Vedno ostrejše je pihal jutrnji veter in kopičil gosto meglo v temne oblake, ki so zaplavali proti dolini in legli nad njo kot sivo pregrinjalo.
V vasi ob jezeru je pričal komaj še kak šum, 'ia je napočil nov dan.
Brucknerjeva Mali je neprespana in s spače-nim obrazom sedela na klopi pred hišo, ter se naslanjala z glavo na zid; roke so ji ko zlomljene počivale na krilu.
Kakor gluha je bila za življenje, ki se je po-malem budilo v sosednih hišah. In se je vendar v plašnem pričakovanju ozrla v vsakega kmeta, ki se je pojavil izza seči.
Zdaj je prišel doktor Eisler z dvema tujima gospodoma po cesti. Za njim je hodil sluga in nosil z usnjem prevlečeno skrinjico. Šli so mimo Bruck-nerja in zavili proti gradu na Hubertovem. V brestnem drevoredu so za trenutek obstali pred kletko, v kateri so vsi štirje orli nemirno skakali z ene prečke na drugo.
Fric, ki je bil o obisku menda že obveščen, je sprejel goste na verandi, pa šepetal nekaj z zdravnikom in odvedel gospode v biljardnico.
Doktor Eisler je odšel sam v rogljo sobo. Prer vrati je malo postal. Potem je pritisnil na kljuko..
Samo motno se je zasvetilo v zatemnjeni sobi, ko je zdravnik odprl in spet zaprl vrata. Moser se je dvignil s stola, grof Egge se je premaknil v naslonjaču.«
»Doktor, vi?«
»Da, svetlost! Dobro jutro!«
»No torej! Končnol« Grof Egge je hotel vstati, pa je takoj spet omahnil nazaj na blazine, ki so mu zaslanjale hrbet. »Na boljše gre, doktor! Nobene bolečine ne čutim več. Toda zdaj hitite, da bom mogel kmalu v gore. Velike peteline sem za letos zamudil, zadovoljiti se bom moral z ruševci! — Prekleto gnezdo!«
Zdravnik je zašepetal puškonoscu nekaj besed na uho in stopil k grofu Eggeju. »Bolečine so torej popustile?«
»Popolnoma!«
»To bo olajšalo preiskavo. In da planem takoj z durmi v hišo — sinoči sta me nepričakovano obiskala dva moja stanovska tovariša. Bilo bi mi drago, ako mi svetlost dovoli, da bi smela pri preiskavi biti navzoča tudi moja prijatelja.«
Grof Egge se je vznemiril. Potem je dejal suho: »Govoriva odkrito! Dva tako stara zajca ko | midva, ni treba, da bi se slepila z otročarijami, j Ta tako imenovana prijatelja? Eden od njiju je pač monakovski čudodelnik, o katerem ste govorili | zadnjič? Naročili ste ga malo na svojo pest? Ali ni tako?«
»Da, svetlost! Vam v prid, kakor upam,« zdravnikov glas je omahoval, »in da bom sam miren!«
»No torej! Tudi to še! Mečim se! Ako bi vaša preroka utegnila res kaj pripomoči, da bi bil hitreje rešen te slepe miši, jima bom hvaležen. Naj ju torej pokličejo, v božjem imenu!«
»Gospoda sta že v gradu.«
»Ho!« Grof Egge se je medlo zasmejal. »To se pa prilega kakor ponedeljek na nedeljo. Torej
sem z njima! Upam, da ni treba še kakšnih posebnih priprav?«
»Obsedite kar v naslonjaču, svetlost, samo obvezo vam bom snel z oči.«
Med tem pogovorom je Moser tiho odstranil opaž izred okna, snel debelo preprogo, s katero so bile zagrnjene šipe, in odprl naoknice.
V sobo je planila jarka svetloba in se razlila čez bolnika, ki je negibno počival v naslonjaču, ko mu je zdravnik snemal obvezo.
Hrbet grofa Eggeja je bil zgrbljen, vsa postava pogreznjena vase, lasje in brada razmršeni. Na-brazdani obraz je bil uvel in rumenkast. Čez čelo in pol lica, do kamor je segala obveza, se je vlekla modrikasta bela proga.
Ko ni več čutil obveze, je grof Egge mežikajoč trenil z zardelimi, še vedno rahlo oteklimi vekami. Potem je počasi dvignil roko, si potegnil s prsti čez oči in globoko zadihal. »Končno!«
Doktor Eisler je hlastno vprašal. »Ali se vam blešči? Ali vidite, svetlost?«
»Toda doktor!« Grof Egge je obračal obraz sem in tja. Pri tem ni nič gibal z očmi — bile so suhe, brez bleska in sivo zastrte. »Kako naj neki vidim v tej egiptovski temi? Odprite prej oknol«
Moser se je zgrozil, da je obstal ko okamenel. In doktor Eisler je vprašal s stisnjenim glasom: »Ako svetlost dovoli, bom poklical tovariša.« Zapustil je sobo.
Grof Egge je čul, da so se vrata odprla. »Smešno!« je zamrmral predse in obračal obraz z mrtvimi očmi na vse strani: »Kako neki je to napravil? Z vrati' Ali ste pa zagrnili tudi vežo? Moser! Odstrani že vendar to črnino izpred okna!«
Starcu so se usipale solze v brke.
Grof Egger je postal nestrpen. »Odpri oknol Padarji tu zunaj me vendar ne morejo preiskati v temi. Razsvetli okno!«
»Toda prosim, gospod grof,« je jecljal Moser, »že davno sem odprl naoknice in v sobi je sončno svetel dan!«
Izdajatelj: [van Rakovec.
Urednik Viktor CenFif.