FoSfnfita t>Ta3atfaf ▼ ZoTovTrtt. Leto XI.. št. 118 L]ttbl]ana, petek 23. maja 1930 fl -----OvUUBL . !|8 .2 s. v. —•• <- krrt-—P^&na z Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer-nova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241. Pismo Heimwehra Schobru Vodstvo Heimwehra protestira proti'razorožitvi naci-jonalnih bojnih organizacij in zahteva razpust Schutz- butida Dunaj, 22. maja. d. V nasprotju z vesta mi, ki so se razširile po Dunaju o spora* zumu med vodstvom Heiimvehra in zvez-. rim kancelarjcm dr. Schobrom o prekiniti vi nadaljnih vojnih pohodov Heimwehra in delnem sporazumu v vprašanju sprejet* ja novega zakona o nošnji orožja, je bil sinoči izdan komunike vodstva Heiimveh* tn o poteku teh razgovorov. Poleg tega pa je dopisni urad Heimwehra izdal prepis pisma, ki ga je poslalo vodstvo Heiimvehra zveznemu kancelarju dr. Schobru V tem pismu ugotavlja vodstvo Heimweh« ra med drugim tudi sledeče: »Zvezno vodstvo avstrijskih nacionali* stičnih obrambnih organizacij je sprejelo poročilo o nameravani spremembi zakona o nošnji orožja, ki predvideva med dru* gim razorožitev obrambnih organizacij. Ta predlog je vodstvo Heiimvehra temeljito proučilo ter si dovoljuje k njemu podati sledeče pomisleke: Vprašanje razorožitve Heiimvehra in ostalih nacionalističnih boj* rih organizacij, se ne sme obravnavati pod istimi vidiki, kakor vprašanje razorožitve protidržavnih in brezdomovinskih rdečih organizacij. Vsako primerjavo ali vzpos redno obravnavanje nacionalnih bojnih ora ganizacij z republikanskim Schutzbundom, mora vodstvo Heimwehra načelno in kar najodločnejše zavračati. To pa zaradi tega, ker so te rdeče organizacije postavile ta* koj po polomu stare države svoje oboro* žene čete proti domovini in s svojim na* silnim postopanjem šele pripravile tla za nastop Heiimvehra kot čuvarice miru in reda. Ni bila Heimwchr ona organizacija, ki jc hotela z nasilnim preobratom spreme* riti obstoječe stanje, temveč so bili to oboroženi avstromarksisti, ki so streljali in pobiiali policijske stražnike. Niso bili ■člani Heiimvehra tisti zlikovci, ki so za* žgali justično palačo, temveč oboroženi rdečkarji. Našemu delu je predvsem pri* pisovati, da je krenila Avstrija na pot no* tranjega pomirjenja in gospodarske sana* cije. Šele ob nastopu Heimwehra se je po* vrnilo zopet zaupanje inozemstva v Avstri* jo, ki je omogočila, da imamo danes vse predpogoje za najetje inozemskega posoji* la in za vzdrževanje urejenega gospodarstva. Zvezno vodstvo soglaša z vlado, da je ireba odpraviti oborožene strankarske organizacije tleimvvehr pa se čuti danes kot upravite-liica in zastopnica domovini zvestega avstrijskega ljudstva soodgovorna za usodo naše države. Zaradi tega bi bilo naravnost Katastrofalno, če bi se vprašanje razorožitve obravnavalo za Hekmvehr ravno iz istih vidikov, kakor vprašanje razorožitve socialističnega Schutz-bunda. V tem prime-ru bi bilo prisiljeno vodstvo Heimwehra poseči po vseh sredstvih ter traiodločnej-še zavrniti sleherni poskus razorožitve svojih organizacij. Z ozirom na neizmerno važnost vprašanja razorožitve in glede na naše doseda- nje izkušnje, se ne moremo zanesti na ne-pristranost vseh odgovornih mest današnjega sistema, temveč na nas same in na moč našega pokreta. Zaradi tega more nastopiti notranje pomirienje v Avstriji samo z našo pomočjo, nikdar pa proti nam. Predloženi načrt novega zakona o nošnji orožja pa ima še eno neprijetno stran, to je da predvideva, da bodo podeljevali pravico do nošnje orožja ne več deželni glavarji, temveč zvezni kancelar. Mesto tega pa ie tako, da lahko pride prej ali sle.i v roke protidržavnih in destruktivnih elementov. Zaradi tega predlaga vodstvo Heiimvehra sledeče predloge ki naj omogočijo resnično notranje pomir-jenie Avstrije. 1. Državna eksekutiva nai izvede s sodelovanjem Heimwehra razor o. žitev protidržavnih in destruktivnih strankarskih bojnih organizacij. 2. Za čas tega razoroževanja naj prevzame notranje ministrstvo oseba, ki bo imenovana od zvez-nega vodstva Heimwehra. Ravno tako nai se namesti na j>oloža3e vodilnih uradnikov pri policiji in orožništvu ljudi, ki bodo uživali popolno zaupanje Heimwehra. To pismo sta podpisala v imenu vodstva voditelja Heiimvehra dr. Steidle in dr. Pfrimer. Pismo, so izročili zveznemu kan-celariu dr. Steidle, dr. Pfrimer, Rauter in major Pabst. Kakor trdijo ie izjavil zvezni kancelar dr. Schober zastopnikom Heimwehra, da so v pismu našteti pogoji zanj popolnoma nesprejemljivi in da se bo o niib še j>osve-tovala vlada. Predložitev zakona o razorožitvi Dunaj, 22. maja. g. Notranje politična situacija, ki se je včeraj zaradi izročitve heiimvehrovske spomenice glede razorožit* venega zakona precej poostrila, se je da* nes zopet bistveno omilila. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, o kateri sicer ni bil izdan komunike, vendar se je izvedelo, da je bilo sklenje* no. da bo zakon o razorožitvi jutri pred* ložen parlamentu. O rekonstrukciji v vla* di trenutno ne more biti govora, kakor so tudi neosnovane kombinacije o odstopu dr. Schobra, ki uživa slej ko preje neomaj* no zaupanje. Predlog Heimwehra, ki je bil stavljen v obliki ultimata, je morala vla* da kljub temu da s simpatijo spremlja gi* banje, odkloniti. Zakon o razotožitvi je treba sprejeti, ker je pogoj za posojilo, tako da je gotovo, da bo v kratkem spres je t z ali brez odobritve heimwehrovskega vodstva. Zvezni kancelar dr. Schober oficielno še ni odgovoril na pismo heimvvehrovskega vodstva, kar se najbrže sploh ne bo zgodi* lo. Prvi vodja heimvvehrovcev dr. Steidle se je danes pogajal zaradi poravnave spo» ra s krščansko socialno stranko, v imenu katere je podkancelar Vaugoin nastopil proti zahtevam Heimwehrovcev. Dva nova Mussolini jeva govora Zakaj se mora Italija oboroževati - Zasluge fašizma za delavstvo - Nove smernice za socijalno politiko vsega sveta Milan, 22. maja, s. V okviru svoiega obiska v Milanu je prisostvoval danes Mussolikii paradi vojnih slepcev iz 9 lombardskih provinc. V kratkem nagovoru, v katerem je imenoval vojne invalide svoje najljubše brate, je izvajal Mu9Soli:nd med drugim: »Slišali ste moje govore v Livarmu In Florenci. Slišati ste tudi, kako so za-gagale gosi po raznih državah. Nikoli ni bilo videti boij klasičnega vzgleda človeškega hinavstva. Zdelo se je skoraj, kakor da ima samo Italija letala, topove 'in vojašnice in kakor da bi samo Italija v svoji ošalbnosti vzdrževala vojno mornarico, dooim imajo drugod namesto letal nedolžne zmaje iz svilenega papipia, namesto topov palce za sprehode, namesto vojašnic prijetne prostore za zabavo in namesto vojnih ladij ribiške barke in izletniške jahte. Vi veste, kaj je res, tn to je popolnoma različno, če so vse države oborožene in se še dborožujejo, ne moremo uvideti, zakaj bi morala biti ravno Italija brez sredstev za obrambo.« Mila". 22. maja AA. Ministrski predsednik Mussolini ie v Sestu San Giovanniiu Posetil Marelliievo tovarno in imel na delavce kratek nagovor, v katerem .ie navajal ugodnosti, ki jih ie vpeljal fašistični režim za delavstvo. Uveden je bil os-em-urni delavnik, fašizem ie povečal pokojnine v primeru invalidnosti m starosti, preskrbe! ie za izboljšanje položaja delavskih žena in za vzgojo delavske dece ter z ustanovitvijo korporaciiskega sistema nemalo raripomogel k zadovoljivemu sožitju med delodajalci in delojemalci. Fašistična Italija ie s svoio metodo izravnavanja napetosti med delom in kapitalom pokazala svetu popolnoma nova pota, katera bodo morale prej ali slej ubrati tudi drage države. Tako ne ravna z delavstvom nobena druga država. V Angliji je število brezposelnih doseglo 2 milijona. Zato mora delavstvo smatrati narodne interese za lastne, kajti kadar ie narod močan, so tudi delavci spoštovani v svetu. Delavstvo ie sipreielo Mussoliniiev govor z viharnim odobravaniem. Iz Šesta San Giovanmija je odpotoval Mussolini v Mon-zo, kjer' je prisostvoval otvoritvi razstave in od tu v Brefotrofio Polet velezrakoplova „R 100" London, 32. maia AA. Snoči ie zapustil Cardingfon zrakoplov R 100 za poizkusni polet pred odhodom v Kanado. Zrakoplov je letel na Londonom. Pozneje je krenil proti Severnemu morju in križarji' nad vzhodno obalo vsn moč. Davi ob 11. so ga opazili nad Leedsom. Zrakoplov ie sedaj že 18 ur v zraku in ima posadke 40 oseb in 23 potnikov vštevš; letalskega pod tajnika Mon-tague/ia London, 32. mala AA. Zrakoplov »R 100« je pristal v Cardingtomi po srečnem 24-urnem poletu. »Kraljica zraka" pred ciljem London. 22. maja AA. Davi je miss Johnson nadaljevala polet v Avstralijo iz Suro-baie na otoku Java v Atambujo. Ta pot ie dolga 750 milj. Ce bo šlo vse po sreči, bo preletela ostalih 500 milj do Port Darwima v Avstraffi; jutri, kjer jo čaika velik sprejem. BrzoiavMa ie svojim sorodnikom v Angliji, naj ne bodo v skrbeh in da se pazi. Radio postaja Društva narodov Pariz, 22. maja. AA. »Havas« poroča iz Ženeve, da je bila med švicarsko vlado in Društvom* narodov včeraj podpisana pogodba o zgraditvi radio-tel-eirrafske iposta.je, ki bi, 5e pride do vojn«, prešla ▼ izključno m>r a vo Društva narodov. POMEN VSTOPA BIVŠIH RADIČEVCEV V VLADO Važne Izjave poljedelskega ministra dr. šibenika — Dosledno izvaja* nje intencij januarskega manifesta — Jugoslovenstvo kot sinteza srbstva, hrvatstva in slovenstva Beograd, 22. maja. M. Novoime.no-vana ministra dr. Stanko Šiibenik in Ni-kola Breka sta danes sprejela novinarje ter ostala ž njimi, v daljšem razgovoru. Minister dr. Stanko Šibenik je na .vprašanje novinarjev o nagibu in pomenu sivojega vstopa in vstopa svojih tovarišev v vlado izjavil med drugim: Rekonstrukcija kraljevske vlade je bila izvedena strogo po intencijah manifesta Nj. Vel. kralja, pri čemer se je polagala važnost predvsem na stvarne in ne na osebne momente. Novi ministri bodo kot izraziti zastopniki hrvatskega seljaštva s svojim vstopom v kraljevsko vlado poglobili dosedanje delo 'in smernice pri izgradnji naše skuome države v duhu jugoslovenske misli, varujoč pri tem obstoječe tradicionalno narodno čustvovanje in posebne lastnosti. Obenem bodo dali prirod-ruemu razvoju solidarnosti in notranje konsolidacije komipaktnost celote napram zunanjemu svetu. Na zdravi preteklosti se najvarneje rn z največjo gotovostjo gradi srečna bodčmost. častna proškxst pa je najmočnejši temelj za izgradnjo državne zajednice. Ustvarjanje enotne jugoslovenske zavesti ne zahteva izločitve obstoječega tradicionalnega čustvovanja, ki; je z največjimi žrtvami. ki jilh laihko človek da, samo privedlo do te države. Ta ideja dobi svojo največjo moralno in stvarno zaslombo z Ohranitvijo vrednot preteklosti, ki so prešle v tradicijo. Najnovejše Obdobje naše državne politike, ki se nalanja na najširše sloje Srfoov, Hrvaitov in Slovencev, se izraža v pravi in resnični zavesti in v prvobitnemu pomenu teb momentov, ki so dovedli do ustanovitve in ki so postali jamstvo za konsoK „iio m obrambo naše narodne države. Usodepoini eksperimenti z zapostavljenjem in teptanjem onega, kar je bilo tekom stoletij v najtežjih trenutkih preizkušeno, so s tem najnovejšim korakom v smislu intencij manifesta Nj. Vel. kralja za vedno odstranjeni. Prepričanje, da more biti dober Hrvat, Srb in Slovenec ravno tako dober Jugosloven, je edno soliden temelj za izgradnjo zdrave nacionalne navesti državne edinosti in narodne solidarnosti. To prepriča/nje ie prišlo sedaj do pollinega izraza. Jugoslovenstvo ie najbolje zgrajeno in zavarovano na zajamčenem hrvatstvu, srhstvu un slovenstvu, ker šele to troje tvori vsebino juigoslovenstva. Skupno čustvovanje, sloneče na dedščini. ki so jo Srbi, Hrvati iu Slovenci zavestno in prostovoljno in kot sikrbno varovano pridobitev prinesli v skupno zajednico, je najmočnejša zveza in najsigurnejša pot k ne-razdružljivemu edinstvu ne samo na zunaj, temveč tudi na znotraj in k polni zavesti sikupne usode m medsebojne pripadnosti ter skupnega varstva nacionalnih interesov. Velika ideja manifesta z dne 6. januarja in pomembni akt z dne 3. oktobra lanskega leta sta našla v izvršeni rekonstrukciji najvažnejšo prvino za izgradnjo političnega prav-ca in za določitev smernic državne bodočnosti. V tem je zgodovinska važnost tega dogodka. Simpatičen odmev v Romuniji Bukarešta, 22. maja. M. Rumunski tisk obširno komentira zadnjo rekonstrukcijo jugoslovenske vlade ter vidi v tem velik napredek na polju splošne konsolidacije v Jugoslaviji. Posebno značilen je komentar, ki je izšel v K- Spor med čsl socialisti in agrarci poravnan Sporazum o uvedbi dodatnih carin na uvoz mesa - Pred ratifikacijo ženevske konvencije Praga, 22. maja. h. Danes se je vršila konferenca gospodarskih ministrov, kakor tudi sestanek zastopnikov vladnih strank o vprašanju dodatnih carin na uvoz mesa, glede katerih je bil dosežen popolen spo* razum. Nova carina na meso, bo uvedena v treh etapah, in sicer bo odrejenih v pr* vi etapi kot stalna carina 50 odst. novega carinskega dodatka, dočim bosta za drugi in tretji etapi določena dodatka uvedena kot spremenljive postavke. Doseženi -spo« razum je danes odobrilo že predsedstvo republikanske stranke in ni zadel na od* por pri nobeni stranki. Glede vprašanja ratifikacije ženevske konvencije o izvoznih in uvoznih prepo* vedih dosedaj v koaliciji še ni padla od* ločitev. Republikanska stranka, kakor tu* di zastopniki raznih industrijskih panog imajo proti ratifikaciji ugovore, češ, da je treba pred tem izvesti nekatere carinske spremembe. V zvezi s tem je danes prosila za sprejem pri ministrskem predsedniku Udržalu deputacija avtomobilske industri* je, ki je zahtevala načelno spremembo ca* rine na uvoz avtomobilov. Slični ugovori se čujejo tudi iz drugih gospodarskih kros gov. Kljub vsemu temu pa skoraj ni dvo* ma, da bo ženevska konvencija pravočas* no, t. j. do 31. t. m. ratificirana. Pariški in haaški dogovori pred čsl. zbornico Zunanji odbor odobril poročilo dr. Beneša — Bivši ministrski predsednik Švehla okreval Praga, 22. maja. gh. V debati o pariških pogajanjih v zunanjem odboru parlamenta, je povzel zunanji minister dr. Beneš danes ponovno besedo in odgovarjal na govore v včerajšnji debati Naglašal je predvsem, da je treba o vprašanju pogodb razpravljati brez ozira na katerokoli stranko ali druge interese, in z zadovoljstvom ugotovil, da o teh pogodbah že od vsega početka ni bilo političnih sporov, predvsem ne v vladi. Ves problem je vlada ie pri prvi priliki proučila do zadnjih podrobnosti. Tudi o tem, ali je treba pogodbe predložiti parlamentu ali ne, ne more biti spora, ker je popolnoma jasno, da jih mora parlament odobriti. Šlo je za juridično tolmačenje člena 64. ustave in sprejeto je bilo stališče, da bo obveljala tudi glede teh pogodb praksa, da se predložilo najprej predsedniku v ratifikacijo, nato pa parlamentu v odobritev. Zunanji odbor je nato sprejel poročilo dr. Beneša o haažkih in pariških dogovorih i;a znanje. V ponedeljek se bo pričela o njih debata v plenumu. Praga, 22. maja g. Današnja seja poslanske zbornice je potekla mirno in je obravnavala večinoma vprašanja postranskega pomena. V kuloarjih zbornice se ie mnogo govorilo o ozdravljenju bivšega ministrskega predsednika Švehle, ki ie toliko okreval, da je že danes popoldne napravil daljši izlet v gozdove okoli Prage. Njegovo zdravstveno stanje se tako razveseljivo boljša, da bo že prve dni junija odšel na daljši odmor v inozemstvo. Po zdravniških nasvetih bo treba izbirati med francosko rivijero ali kakšnim krajem v Bretagni. Od ločitev o tem do sedaj še ni padla. Nova ustava Sirije Pariz, 22. maia AA. Visoki komisar za Sirijo je razglasil besedilo ustavne organizacije sirijske države pod francoskim mandatom. Ti zakoni obsegajo: 1.) ustavo libanonske republike, ki je v veljavi od maja 1927; 2.) ustavo sirijske države, v soglasju z besedilom ustavotvorne skupščine, ki je zasedala junija in julija 1928. z dopolnili o pravicah in dolžnostih mandatarske države; 3.) organično uredbo o ozemlju okolu Alexandrette s specijalnim režimom v okvirju mednarodnih obvez: 4.) organski statut vlade v DiebelAbdel Azisu, ki uvaja avtonomijo v smislu mandata in želj prebivalstva: 5.) organsko ureditev skupnih interesov in način sodelovanja med posameznimi vladami in mandatarsko državo. Vsi ti sta- stu »Argus« in ki pravi m. dr.: »Jugoslov. vlada beleži nov, velik uspeh. V kabinet generala 2ivkoviča so vstooili štirje Hrvati, ožji sotrudniki pokojnega Stjepana Radiča v bivši HSS. Ministrski predsednik general Zivkovič ie s tem dokazal, da njegov režim v nobenem pogledu ni naperjen Droti Hrvatom, marveč, da je njegova vlada vlada velike narodne koncentracije. Dosedanja bilanca Zivkovičevega režima zadovoljuje v vsakem pogledu. Delovanje te vlade je bilo po 6. januarju 1929 v glavnem usmerjeno na to, da utrdi narodno in državno edinstvo, ki je bilo omajano po brezkončnih strankarskih borbah. To delo je v polnem obsegu uspelo«. List navaja nato najvažnejše zakone in reforme od 6. januarja dalje in nadaljuje: »Zakoni, ki jih je sprejela vlada dosedaj, se nanašajo na vse panoge državnega življenja. Izvedena je administrativna reorganizacija. šolska reforma, ustvarjen je agrarni kredit, sprejeta je verska zakonodaja, s katero ie priznana vsem veram popolna enakopravnost. Istočasno je stabiliziran dinar. Na polju zakonodaje je torej ta vlada v polnem obsegu izvršila svojo dolžnost. Kar pa je treba še prav posebej podčrtati, je dejstvo, ki ga ne more nihče oporekati, da postopa vlada generala Živkoviča vsestransko objektivno in stvarno in v tem je baš njen največji prestiž«. Prisega ministrov Neudor-ferja in dr. Shvegla Beograd, 22. maja. AA. Danes ob 10.30 sta pred predsednikom ministrskega sveta in ministrom notranjih zadev generalom Petrom Živkovičem položila prisego gg. Mirko Neudorfer im dr. Ivo Shvegel, ministra brez portfelja. tutj odgovarjajo temle načelomi 1.) liberalna ureditev mandatarski državi podrejenih ozemelj, 2.) solidarnost med temi ozenflji. Ti ustavni statuti bodo predloženi Svetu Društva narodov. Te ustavne določbe se bodo smele izpreminjati bodisi po predvideni ustavni poti, bodisi s pogodbo z mandatarsko državo aH pa s pogodbami med zainteresiranimi vladami pod pokroviteljstvom mandatarske države. Obsodba francoskega C kapitana Pariz, 22. maja. AA. Vojni pomorski svet, ki se je sestal vBrestu, je obsodil na 2 leti odvzema poveljstva kapitanu Beno* istu. ki je poveljeval križarki »Edgard Quinet«. Kakor znano se je križarka po* topila v bližini Belega rta, ker je zadela I na pečine. ' Spremembe v beograjski občinski upravi Beograd, 22. maja p. S kraljevim ukazom sta na predlog ministrskega predsednika razrešena dosedanji predsednik beograjske občinske uprave inž. Miloš Savčič in drugi podpredsednik inž. Zadžina. Za predsednika občinske uprave v Beogradu je istočasno imenovan inž. Milan Nešič, redni profesor beograjske univerze, za drugega podpredsednika pa dr. Nikola Krstič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu. Dosedanji beograjski župan inž. Savčič je danes poseti! ministrskega predsednika in se mu zahvalil za zaupanje in podporo. Francoski poslanik o lepoti Južne Srbije Beograd, 22. maja. p. Davi se je vrnil s svojega večdnevnega potovanja po Južni Srbiji francoski poslanik na našem dvoru g. Dard. V razgovoru z novinarji je izja* vil, da je bil naravnost presenečen na svo* jem potovanju. To so najlepši kraji, ki jih je sploh kdaj videl, dasiravno je preromal že mnogo sveta. Če bi svetovni turisti ve* deli za lepote teh krajev, bi ne šli nika* mor drugam, kakor v Jugoslavijo. Gosto* Ijubnost, ki jo izkazuje narod tujcem, je brez primere. Prepričan je, da se bo tuj* ski promet v Jugoslaviji v par letih silno razvil in da bo sčasoma dosegel tako vi* šino, da bodo Jugoslavijo zavidale vse druge države. Upokojitev v ministrstvu trgovine Beograd, 22. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil upokojen načelnik ministrstva za trgovino in industrijo dr. Milorad Zedič. Beograjski književniki v Splitu Split. 22. maja. č. V občinskem gledališču so priredili snoči člani beograjskega Penkluba svoj prvi književni večer. Pred nastopom književnikov, ki so podali odlomke svojih del, je pozdravil beograjske goste pesnik Rikard Katalinič - Jeretov, ki se mu je zahvalil predsednik beograjskega Penkluba Milan Grol. Včeraj so poseti!i beograjski književniki Marjan ter položili ve nec na spomenik pesnika Luke Botiča. Odlični gostje v Sarajevu Sarajevo, 22. maja. č. Pred dvema dnevoma sta dopotovala v Sarajevo Češkoslovaški poslanec in socijolog dr. Herford in potiski poslanec, legijonar in soeijolog Mi-hajlo Warzinowski. Odlična gosla si ogledujeta tukajšnja socijalne in sanitarne institucije. Včeraj sta obiskala razna dečja okrevalitsča, danes pa vakufsko s».rofcišče. Danes ju je sprejel pomočnik bana drin-ske banovine Ifasanbegovič. Izpraznitev Porenja Frankfurt, 22. maja. g. Francoske zasedJjene oblasti so razpustile talino policijsko organizacijo za Poreaje. Vsi uradniki so se vmflS v Francijo in bodo odslej zaposleni v pravosodni službi. Britanska carinska unija Ogromne zaščitne carine, s katerimi se nameravajo obdati Z edin jene države Severne Amerike, bodo docela onemogoči! vsak uvoz iz Evrope v ta ogromni gospodarski kompleks. Ako bodo te zaščitne carine odobrene, se bodo Ze-dinjene države v gospodarskem oziru docela ocJieMle od vsega ostalega sveta. Evropa ne bo mogla v nje več izvažati svojih produktov in bo zaradi tega prihajala v vedno večjo finančno odvisnost od Amerike, saj ji ne bo imela s čim plačevati svojih dolgov. Edina obramba je možna na ta način, da se tudi evropske države kot enotna celota s carinsko barijero upro uvozu iz Zedinjeniih držav. Zato postaja v zadnjem čas-u vedno bolj aktualno vprašanje carinske unije evropskih držav. Ovire so res ogromne toda, ako bo Amerika izvedla svojo namero, bo sila razmer prej ali slej tudi Evropo prisilila, da najde pot k svodi gospodiski solidarnosti. Seveda ni misliti na to, da bi bile čez noč odpravljene sedanje carinske meje, a vsekakor bo prišlo do sporazuma, do katerem si bodo v tej evropski carinski unidi včlanjene države medsebojno dovoljevale večje carinske ugodnosti, kakor i'h bodo dovolj vale Zedi njenim in drugim državam izven Evrope. Gospodarsko-carinska solidarnost evropskih držav je zato aktualna tudi sama zase ne slede na BriandoZrinjskic in »Grozd«, ki 60 dobili grozilna i nema. Ker bložer,- Gašparac motil poiek razprave z medklici, ga je predsedrik disciplinsko kaznoval tridnevnim postom ;n odtegnitvijo listov za teden dni Po odfiioru je predsednik najpivo sporočil ca s i včeraj odvetniki dr. \Dtkn dr Grgurcvie in dr. Žanič plačali naloženo jim globo. Zagovornik Hadžije je zahtevni, naj se pozo*-eju k razpravi še nckftere rrve priče, ki bedo dokazale pravilnost Hadžije-vesa zago i o: a in zlasti izpriča'?, da Fia džija uporabil za nabavo eksploziv in Jru-cresia ma.er;jala samo denar, ki ie ostal >1 bivše dijaške menze. Državni tožilec ee je temu preulogu protivil, nakar £ra jo ..riklo-r.ilo tud- sodišče z motivacijo, 'la je dejanski stau po zbranem materijalu že dovolj ia??n P.av lako je sodišče olkliiilo pmjv-n: predlog obrambe, da "oi ee pozval na razpi vo tel zagrebške polic j-? -Jr. li^.Je-kovic; Razprava je bila s tem zaključena in ee bo nadaljevala jutri ob 8. Epidemija samomorov v Zagrebu Trije poskusi samomora na en dan — Obup sedemnajstletnega dekleta — V razburjenju si je s čevljarskim nožem prerezal vrat Nove težave Mactionaldove vlade Posledice ostavke ministra MosIeyja — Konservativci zahtevajo izvolitev odbora za proučavanje londonske pomorske pogodbe London. 22. maja AA. Poseben odbor vlade ie sklican za nocoj, da razpravlja o resnem položaju po demisiji Oswalda Mo-slevia. ki bo predložil svojo resolucijo kasneje tudi delavski stranki. V resoluciji se izraža vladi nezaupnica zaradi njene politike v vprašanju brezposelnosti. Tega sestanka se bosta udeležila ministrski predsednik Macdonald in minister za brezposelnost J. H. Tliomas. Na njem bodo razpravljali tudi o strankini politiki v vprašanju brezposelnosti. Kakor poročajo, bo nadaljnja debata v spodnji zbornici prihodnjo sredo. Na ta način bo dana Moslev.iu prilika, da obrazloži svoje ideie. katerih odklonitev s strani vlade ie izzvala njegovo demisilo London. 22. maia AA. Balduin. sir Au-sten Chamberlain. Wi;nston Churchill in drugi konservativci predlagajo, nai se v kratkem vrši v spodnji zbornici debata o izvolitvi odbora 11 članov spodnje zbornice. ki nai b; poročal o pomorski londonski pogodbi. Ta odbc-r b; imel tudi pravico zasliševati osebe in proučiti listine in drugo. Splošno pričakujejo, da bo vlada sprejela predlog, naj se razpravlja o londonski pogodbi, čeprav bi bila eventualno nasprotna nenavadnemu predlogu, naj izbrani odbor prouči londonsko pomorsko pogodbo. Londo". 22. maia AA. Na snočnj; seji spodnje zbornice ie poljedelski minister Buxton izjavil, da ie povabil vodifelie liberalne in konservativne stranke, naj se Posvetujejo z niim o poljedelstvu, da dobe skupn o podlago za razpravo o tem vprašanju. Mini-ster upa. da bodo povabljeni vabilo sprejeli Zagreb. 22. maia n. Zagrebška kronika beleži danes zopet več samomorov. 17-let-na delavka v tvor.nic; papiria na Tratinski cesti, Diragiša Mešič, ie izpila 2 del ocetne kisline. V težkem stanju so io prepeljali v bolnico. Pri zasliševanju je dejala policijskim organom, da je poskusila samomor zaradi nesrečne ljubezni. Mešičevo bodo naibrž ohranili pri živ.lieniu. T)av; so pasantje na Tuškancu opazili, da sto.ii dalj časa neki avto brez šoferja na cesti. Nekai'časa so mislili liudjc. da popiva šofer v bU.žnii gostilni. Ko pa ga še do 11. dopoldne ni bilo od nikoder, so preiskali bližnji travnik in gozd. Kmalu se iim ie pokazala na travi krvava sled, ki jih ie vodila do nekega grma. pod katerim ie le- žal šofer in obenem lastnik avtotaksija Mirko Gjurič. onesveščen s prerezanimi žilami na obeh rokah^ Samomorilec ie še kazal znake živlienia, zaradi česar so ga' tak-oj prepeljal; v bolnico. Ker \ie izgubil mnogo krvi. ie malo upania. da ga ohranilo pri življenju. Ob 3. popoldne se ie pri svojem poslu za čevljarsko mizo 40-letni čevljarski pomočnik Stiepan Makar pri mojstru Novaku na Savski cesti tako razburil, da s; je s čevljarskim nožcun dvakrat prerezal grlo. Ko ie že nadel s stola na tla. se je tretjič sunil z nožem v prsa. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico in je maio upanja, da ostane pri življenju. Napad na solno skladišče v Vadali Ljuta borba med Gandijevimi prostovoljci in policijo — Muslimanski pogoji za podpiranje angleške vlade Bombay, 22. maja, s. Dopoldne se je zbralo okoli 100 prostovoljcev pri solnem skladišču v Vadali, da bi nadaljevali svoj včerajšnji napad. Policija je nastopila proti njim s palicami, pri čemer so bili trije prostovoljci ranjeni, pozneje pa vsi prijeti. Pri drugem napadu, ki se ga je udeležilo okoli 30 prostovoljcev, je blo 18 aretiranih. Ostalim se je posrečilo z ukradeno soljo pobegniti. Sholapur, 22. maja, s. Včeraij bi bite morale oblasti ukiniti preki sod, ki je bil razglašen v mestu. Ker pa so nacionalisti zopet obmetavali čete s kamenjem. je bil preki sod podaljšan za nedoločen čas. Pariz, 22. maja. AA. »Havas« javlja iz Bombaya. da je Svet vseislamske zveze v Indiji sprejel resolucijo, v kateri pravi, da bo težko preprečiti nezadovoljstvo med muslimani, če Velika Britanija ne bo ustregla zahtevam Arabcev v Palestini. Karači, 22. maja. AA. Neznanci so odprli železniški voz z znatnimi količinami dnamita. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da so pobrali vei.lke količine tega razstreliva. Vojne vežbe francoske mornarice Pariz, 22. maja. AA. Ob zapadni atlantski obali se vrše pomorske vežbe francoske vojne mornarice. To pot gre za kombinirane vežbe med oddelki mornarice, med četami na kopnem in hidroplani. Manevrom prisostvujejo minister mornarice ter številni poslanci in senatorji. Viharno morje zadržuje razvoj vežb in je poškodovalo več enot. Židovska stavka v Palestini Jeruzalem, 32. maia. AA. Židovsko prebivalstvo }e fevedto enodnevno stavko, da prote-»ttra proti začasni ustavitvi priseljevanja Židov, ki jo je odredila angleška vlada. Požar upepelil francosko skladišče tankov Pariz, 22. maja. V vojaškem skladišču pri Versarllesu je izbruhnil v prostorih, kjer so brli shranjeni tanki, velik požar. Grozila je že nemarnost, da bo po'žaT prešel .tudi na skladišče bencina, vendar so ga še pravočasno udoišili. V plamenih je bilo uničenih 12 tankov, 12 tovornih avtomobilov in mnogo drugega vojaškega mate-rijala. Zlata polja na Formozi Tokio, 22. maja. AA. Na otoku Fcimoza so odkrili velika aluviialna ležišča zlata ki jih certijo na 400 milijonov funtov štor-lingov. Slovo našega praškega poslanika Praga, 22. maj^, AA. Danes je predsednik češkoslovaške republike Tomaž Ma.saryk sprejel v" poslovilni avdijenci našega poslanika Grgo Angjel" novica, ki odpotuje te dni na svoje novo. službeno mesto na Dunaj; Povodom poslovilne avdijenoe se je g. Angjelinoviič zahvalil predsedniku republike za gostoljubje, posebno pa še za sliko s podpisom, ki mu jo je predsednik podaril pred nekaj dnevi. Z motorjem v 22 urah iz Zagreba v Berlin Zagreb, 22. maja. č. Predsednik zagrebs škega motosaveza Edo Funk, ki jc odpos toval sinoči ob 6. s svojim motorjem pro« ti Berlinu za stavo, da prispe v 24 urah iz Zagreba v Berlin, je danes ob 16. res pa« siral mejo Berlina. Za pot 1100 km je to» rej potreboval na motorju okrog 22 ur. Konj skočil v prepad Sarajevo, 32. maja. č. Včeraj popoldne ja nrišel na zlet v Belopolje kapetan Manojlo Pištalič. Ko je oficir jezdil na ozikem kraju ceste, se je konj ustrašil nekega moto-cikla ts>r skočil 6 ceste v globok prepad. Oficir je še pravočasno skočil s konja ter ušel sigurni smrti, konj pa ee Je ubil. Ločeno ženo zaklal Subotica, 22. maja. č. V Vršcu se ie odigrala včeraj krvava zakonska tragedija. Privatni uradnik Karel Mayer je z nožem usmrtil svoio ženo, o-d katere je bil že delj časa ločen. Včeraj je prišel Mayer k svoji ženi ter zahteval, naj mu pokaže otroka. Ker se rmi je žena nekaj izmikala. je potegnil razjarjeni soprog nož ter jo zabodel. Kazen za tihotapstvo Beograd. 22. maja r. Lani v decembru so oblasti razkrile, da je bilo v Beograd vtihotapiietio blago, ki b bilo zanj treba plačati 304.240 Din carine. Carinske oblasti so zaradi tega obtožile tri carinike, dva carinska posrednika in več trgovcev. Bili so obsojeni na 3.042.400 Din globe i;n vrh tega še izročeni kazenskemu sodišču. To je obsodilo carinike vsakega na dve leti zapora in izgubo državljanskih pravic za enako dobo. proti ostalim Pa se >postopek še nadaliuje. Znižanje obrestne mere pri ljubljanskih bankah? Zagreb, 22. maja, č. Nocojšnje »Novosti« prinašajo pod gospodarsko rubriko informacijo, da se vršijo tudj med ljubljanskimi bankami pogajanja o znižanju obrestne mere za vloge. Pogajanja so baje že tik pred zaključkom ter bo znižana obrestna mera za nevezane vloge na maksimalno 5 odst., za vezane vloge za na maksimalno 6.5 odst. Iz tega je razvidno, pravijo »Novosti«, da bo znižanje obrestne mere pri ljubljanskih bnkah znatno večje nego v Zagrebu. Predavčev proces Zagreb, 22. maja. n. Tekom današnjega, petega dne razprave pro'i Josipu Predavcu je bij ponovno zaslišan sodni izvedenec v knjigovodstvu, uradnik Državne hipoie-karne banke Glavan. predvsem o dolgovih Predavca ter o stanju Selobanke od njene ustanovitve do konkurza. Na vprašanje sodišča, ali smatra izvedenec, da so bile bilance izkazane namenoma lažniivo ali pa le pogrešno brez namena, je Glavan odgovoril, da ni pripisovati krivih bilanc kakšnim zmotam, marveč da so bile namenoma potvorjene. Na vprašanje braniteljev je izvedenec Glavan dejal, da so dobili izvedenci nalog od ministrstva, da podajo svoje mišljenje o stanju banke. Tekom popoldneva je podal izvedenec izjavo o načinu, kako se je Predavec zadolževal. V kolikor sa bili najdeni dokumenti, je imel Predave« najprej kredita za 100.000 Din. ko pa je bil ta izčrpan in prekoračen za 26.000 Din, je dobil znova kredit 75.000 Din. tako da je imel Predavec vsega skupaj od ravnateljstva dovoljenega kredita 175.000 Din, dvignil pa je 375.000 Din. Razprava se bo jutri nadaljevala. Sprememba zakona o kontroli dragocenih kovin Beograd, 22. maja AA. Zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o kontroli zlatih, srebrnih in platinastih izdelkov se naslanja na te-le glavne določbe: Izpremembe v navedenem zakonu so bile sprejete, da se s tem olajša izvajanje občih zakonskih določb o tej kontroli. Tako j« n. pr. ukinjena posebna prijava o predložitvi inozemskega blaga, da se pregleda, ker se je izkazalo, da zadostuje carinska deklaracija. Nadalje ie odstranjena dvo-zmiselnost čl. 9 s tem, da ie ukinjen ves drugi odstavek tega člena. Ublaženi so takisto predpisj čl. 23 tega zakona. Važna ie dopolnitev čl. 15 o pregledu in žigosanj« cekinov. Nanaša se na zlat in srebrn denar, ki ni več v prometu v nobeni državi in ki ga rabi kmečko prebivalstvo v nakitne svrhe. Zato se cekini smatrajo za izdelke in so podvrženi kot taki odredbam zakona o kontroli zlatih, srebrnih in platinastih, izdelkov. Ker pa se ta, večinoma avstrijski in turški denar, ki nima nikake zakonske zaščite od strani države, ki ga ie prvotno kovala, izdeluje in uvaža iz raznih držav v razni čistini med 583 do 950 pro mille in ker je naš narod navajen na zlate cekine. ki bi morali imet; čistost 986 pro mille je sedaj potrebno, da se tudi to vprašanje uredi z našimi zakoni, ker so sicer mogoče zlorabe. »Sveti plamen" v ljubljanski drami Sinoči je bila v ljubljanski drami zad« nja premijera letošnje sezone. V Skrbin« škovi režiji je prišel na oder Maughamov »Sveti plamen«, drama v treh dejanjih. Po snovi za nas nekoliko neobičajna stvar, se jc občinstva najmočnejše dojmila v sklepnem aktu. ko pisatelj snov razplete in reši tako, da ne ostane gledalcem nič več za debato po gledališču. V glavnih vlogah so nastopile dame iMarija Vera, Ša* ričeva, Mira Danilova in Slavčeva ter go« spodje Levar, Kralj, Jerman in Cesar. Po« drobno oceno prinesemo po reprizi. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za petek j Nekoliko toplejše; sem in tja morda kratke nevihte. Bolj oblačno, posebno v južnih Alpah. Žrebanje v drž. raz. loteriji Dne 20. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 30.000- št. 73.780 Din 2000.— št. 17.964, 27.758, 49.478, 78.002. l etalska nesreča ml Pragi Praga, 22. maja. s. V bližini letališča Letne sta danes trčili pri vajah dve letali, izmed katerih je eno vodil rezervni poroča nik Belohrad, drugo pa podčastnik Krčmar in se je z njim vozil kot opazovalec, re« zervni poročnik Frvbar. Poročnika Belo« brad in Frybar sta bila ubita, podčastnik Krčmar pa težko ranjen. Din 13.858, 19.143, 38.137, 48.329, 59.572. 77.303, 84.474, 87.285, 87.928. 98.126. 500.— št. 13.871, 19.154, 39.520, 48.334. 59.577, 69.432. 77.338, 84.166. 87.819, 89.104, 98.129, 1.854, 16.003, 27.781, 39.526, 48.336, 66.495, 69.4S7, 77.350, 86.935, 87.821, 89.122, 98.139, 1.869, 16.031, 29.243, 39.527, 48.359. 67.557, 72.073, 77.389. 86.964, 87.826, 89.176, 98.147. 8.027, 16.072, 29.268, 39.599, 49.417. 68.725, 73.763, 77.390, 86.967, 87.831, 91.315, 98.151, 8.039, 16.099, 35.371, 46.625, 56.069. 68.786, 75.088. 78.016, 87.242, 87.841. 96.609. 98.942, 8.056, 17.950, 36.695, 47.434, 57.393. 68.800, 75.193, 78.034, 87.246, 87.859, 96.661, 98.980. 9.767, 17.982, 37.797, 47.440. 58.882. 69.146. 76.646, 78.079. 87.256. 87.867. 96.893. 9.7S9, 19.102, 38.130, 47.459, 5S.8S6/ 69.198, 77.287, 78.084, 87.277, 87.873, 98.102, Do 2. junija bodo izžrebani še nasledM večji dobitki: 2 premije po Din 1,200.000.— 18 premij po Din 20.000.- 2 »» » 500.000.— 40 » » » 10.000.— 2 » » » 400.000.— 96 » » » 4.000.— 2 » » » 300.000.— 672 » » 2.000.— 2 » » » 40.000— 34.158 » » 500.— 10 » » » 30.000__ Onim, ki so bile srečke izžrebane za mal dobitek, bon. izžrebane srečke zamenjali za neizžrebane, da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke. To pa le toliko časa, dokler bo kaj neizžrebanih srečk na zalogi. Izžrebane srečke ri«m je takoj vposlati. • Zadružna hranilnica Liubliana Sv. Petra cesta 19. Maši kraji in ljudje K otvoritvi Sokolskega doma v Murski Soboti Murska Sobota, sredi maia Kdo od teli. ki poznajo razmere v Prek-murju. ne bo zadostno pozdravil vest, da je Sokolski dom v Murski Soboti že to žitno odprl na široko vrata vsem onim. ki so deset let saniab o niem in si komaj upali misliti, da postane kdaj resnica! Ponosna stavba stoji sedaj v bodočem osrčju mesta in na nedeljo 1. junija bo slovesna otvoritev. Istočasno bo proslavil Sokol 10-lettiico svojega obstoja in v posebno počastitev dneva priredi tu tudi'mariborska žu-pa svoi delni župni zlet. tro dopoldne-se bodn vršile izbirne tekme za Beograd. nato obhod in ob 11. slavnostna otvoritev doma. (Stal je skupaj približno 650.000 Din. a je odplačano že vse. razen hiootekarmega dolga 200.000 Din.) Dom ie v glavnem že z vsem potrebnim opremljen, urejeno ie tudi že letno telova-dišče: tako bo nudil dan otvoritve prav lepo sliko. Popoldne bo ob pol 15. iavini nastop v parku grofa Szaparvia. Nastopi poleg gostov vseh 40 članov-tcilovadcev. deca (46+ 42). naraščaj )25+43). Od nesoboških sku- Troje slavnosti — dovoli vzroka za posebno radost. Vodstvo lahko motri s posebnim zadovoljstvom svoie članstvo, saj jie bi našli kraja, kjer bi bilo to boli požrtvovalno. Ali je še kie društvo, ki bi prejemalo prostovoljno mesečnino 20 Din jn pa še posebej po 50 do 100 Din mesečno ya stavbni fond. in to od slabo plačanega iradništva. Članstvo z enakim ponosoiti la-1 .o govori o svojem vodstvu. Pa naj je že • to v rokah bratov Kodra in dr. Far-,-a ali oa Šutnenjaka in Vagaie. Posebno š prvemu dolguje Sokolski dom ogromno. H udi centrala ie lahko ponosna na novi kader telovadcev-Prekmurcev, ki jih je obli-k.vala vsa leta vešča roka br. Hočevarja. Mi ostali pa se veselimo, da smo sicer malo govorili. le malokdaj objavljali svoie težave in maš križev pot. da Pa ie bilo zato tem več pozitivnega, iz idealizma porojenega in k idealom vodečega podrobnega dela. In veselimo se še posebej, ker je tukajšnji narod spoznal in cenil naše delo. nam ostal zvesto ob stran; in je danes naš »Sokolski doin« tudi »Dom vseh Prekmur-cev«. Na predvečer bo Sokol priredil akademijo. Program bo pester: telovadne, pevske n (na to opozarjamo še posebej) koncertne ičke novo osnovanega orkestra, ki ie pod odsevom Erne.ia Nadaia že v tem kratkem 'asu co^tal naš naivečii oonos. Drugo lu- pin bo predvsem zanimiv nastop vojaštva in pa gojencev podoficirske šole iz Maribora. Igrala bo ves čas vojaška eodba iz Varaždina. dame pa se bodo v paviljonih potrudile, da tudi s hladno pijačo in prigrizki zadovoljijo drage goste. Opozarjamo, da ie dovoljena vsem udeležencem četrtinska vožnja. Dana ie tako vsem lepa prilika, da organizirajo za ta dan izlete v Mursko Soboto: ugodne zveze ima letos tudi gornje Prekmurje. Uverenja dobe društva in posamezniki pri župi Letovišča in kolonije F. S. Ljubiiana. 22. maia Samo še nekaj kratkih dni, pa bo zaključeno šolsko leto in naš; srednješolci se bodo požurili da čim prej otresejo s svojih škarpetov mestni prah in si poiščejo oddiha v sveži prirodi. na todem solncu. v goz-dovju. v planinah, ob morju. Ferijalni savez ie organizira! nekaj počitniških kolonij. ki bodo letos mnogo lepše urejene kakor vsa prejšnja leta. V vsakem letovišču, kjer bodo bivali člani FS kot kolonija, bo uprava poverjena profesorjem, odnosno profesoricam. Zdravstveno nadzorstvo nad kolonisti kakor tudi nad hrano in služinčadjo bodo vodili zdravniki. Takisto bodo člani uorave FS od časa do časa pregledovali kolonije. Letovanje ne bo predrago: 700 Din za štiri tedne. Na vsakih 20 plačanih mest bo Po en dijak ali dijakinja uživala brezplačno letovanje. Za počitniške kolonije so letos izbrani posebno zanimivi kraji. V Sutomoru na krasni črnogorski rivijer; bo prostora za 80 srednješolk, ki bodo lahko prirejale krasne izlete daleč naokrog. Pri Sv. Štefanu, maj-čarobnejšem kraju ob jadranski obali, bo letovalo 100 gimnazijcev. Plaža ie tu izredno lepa. a okolica oolna oljk. Tudi v Pe-trovcu na črnogorskem Primorju je prostrana plaža in bo tu letovalo 80 srednješolcev Na Hvaru bo združenih v počitniški radosti 80 naših in 60 čeških dijakov. Razen tega bo na tem otoku v Jeleu še posebna kolonija za 100 srednješolcev. Na ogrommj plaži v Bolu na Braču bo troje kolonij, in sicer ena za 60 dijakov ter dve koloniji za 100 dijakinj. Posebno romantičnih lepot se bodo naužil: orni. ki bodo letovali ob Dunavu. pri vhodu v slovita Železna vrata, v Dolnjem Milanovcu. Tu bo troje letovič: za 50 srednješolcev, za 40 liceik im za 40 v is oko šol k. Letovanje v te,; koloniji bo velialo za štiri tedne 700^ Din. Končno bo tudi v Sloveniji, im sicer v Škofij Loki urejena kolonija za 60 dijakov, ki potrebujejo gorenjsko ozračje. Dijaki, ki poidejo v kolonije, lahko ostanejo tam štiri, šest ali celih osem tedmov. Prvo letovanje bo namreč v iuliju. drugo pa v avgustu. Profesorji in profesorice si lahko svobodno izberejo katerekoli kolonije pod istimi pogoji kakor dijaštvo. Vse informacije daje Feriialmi savez v Beogradu. Poincarejeva št. 29. _ Apostol gladovanja Beograd. 22. maja Beograjski apostol gladovanja znani Ale-ksei Suvorin bo v kratkem spet imel opravka s sodiščem. Njegove metode so namreč nekatere zaverovane pacijente spravile v nebesa in oblast se čuti poklicano, da pozove Surovina na odgovor. Obtožen bo po § 262. ki določa kazen do desetih let ro-bije. ako bolnik zaradi padarstva umre. Preiskava se vodi obširno im ko bo v kratkem zaključena, bo Suvorim Poklican pred sodnike. Razprava bo vsekakor ena najzanimivejših v letošnii sezoni, ker se bo obtoženec skliceval na vse bolnike, ki jih je doslej, kakor pravi, ozdravil z elado-vanjem in med njimi predvsem navaia tudi zdravnika dr. Jambrišaka, ki ie bolehal na tuberkuloznem eksudatu ter ie Po 52 dneh gladovanja — okreval . . . Beograjski zdravniki že dalje časa ostro kritizirajo Suvorinovo početje. Mož je med drugimi zdravil tudi meko Kupenko Koru-novičevo. ki pa ie kmalu tako oslabela, aa ni mogla več govoriti. Po 62 dneh lakote je bila nesrečna žena popolnoma izčrpana, nakar io ie Suvorim odvedel v državno bolnico da io okoplje in tako ohrani p.r; življenju. Na ta način, je dejal umni Surovin, se edino lahko očisti vse. kar .ie v paci-jentki nezdravega. Toda Kupenka ie namesto okreva no a čez tri dni umrla. Uprava državne b~ln:ce ie takoi nato ovadila Suvorina državnemu tožiteliu. ki ie uvedel preiskavo. V svoji obrambi, ki jo sestavlja, navaia Suvorim. da ni kriv Ku-penkine smrti, ker da ga zdravniki v boi- Danes ob 4., 7. in 9. zvečer Sloviti nemški komorni pevec Richard Tauber v prvem svojem zvočnem filmu Predprodaja vstopnic od V211. dopoldne naprej! em vec ženski ULTURNI PREGLED Marijo Šimenc T»riz,uaui junaški tenor, gostuje v nedeljo 25. t. m. v naši operi, in sicer v >Aidi kot Radames. Pevska karijera odličnega pevca je precej pestra; lestev, po kateri je plezal kvišku, ie imela že nekaj postaj. Pričel je v Tivtu kot dramski igralec. Zaradi tedanjih nevzdržnih političnih razmer je moral zapustiti obalo Adrije in se je preseJU na severno postojanko naše domovine, v obmejni Maribor. Nastopal je v drami, opereti in — operi. Po smrti priljubljenega tenorista Pepika Drvote, je bil Šimenc angažiran v Ljubljano kot prvi operni tenor. Predstavil se je kot Janko v »Prodani navesti« in zmagoviti glas je osvojil občinstvo, kritiko in upravo. Pot pevske karijere mu je bila odprta. S prirojenim mu mirom — da ne rabimo izraza komorinost — m z močno voljo se ie novih nalog: prvih partij opernega repertoarja. Pri predstavah se je izpopolnjeval v pevskem in igralskem cziru od meseca do meseca. Njegov Cavaradoesi v »Tosei -, Franjo v »Gorenjskem slavčkiK, Janko v ^Prodani nevesti'', Herman v >Pikovi dami", Radames v >Ai-dfc, Faust itd. so bile kreacije, ki so ostale vsem v živem in prijetnem spominu. Želji gosp. Šimenca, da bi se izpopolnil, sla drugo vali izdatno tudi prilika in sreča. Preselil se ,je v Zagreb, kjer si je s svojo bogato nadarjenostjo pridobil tudi razvajeno hrvaško publiko. Njegov Princ v »Rii-SalkiDon Jose v »Carmenc, pa »Trubadur-, »Tanhauserr, -Lohengrin« In Kalaf v 7/Turandotu : so bili izdatni kamni v stavbi njegovih pozitivnih uspehov. Bil je stalen gost v Beogradu, tako da so tudi v naši prestolnici spoznali zmagovitega pevca,, a kot človeka vedno skromnega Slovenca — Šimenca. Preteklo sezono je gostoval v Narodnem divadlu v Pragi z velikim uspehom, pred nekaj tedni pa v Berlinu kot Kalaf v Puccinijevem >Turandotu«. Časniki eo zabeležili, da je dosegel ser.zaoijonalen uspeh. Za Pattiero in Rijavceni torej 4a tretji ži- veči tenor Jugosloven — Mario Šimenc. Ponosni smo lahko na svoje rojake in smo jim dolžni iskrenega priznanja in hvale! V nedeljo bo Šimenc nastopil v >Aidi: na našem opernem odru, ki mu je bil ta-korekoč zibeljka operne karijere. Pozdravimo rojaka tako iskreno, kakor zasluži, pozdravimo ga ob polnem gledališču, saj nam bo pot v gledališče obilno {»plačana z užitkom, ki ga bomo deležni. Jugosiovenstvo naše mladine Beograd, v maju. Pozornost nam je vzbudila 8. številka omladinskega eocijalno - kulturnega in književnega polmesečnika »Iskra«. Njegova smer je našim čitateljem Ee dobro znana: to je smer integralnega jugoslovanstva, ki obsega vse južne Slovane, torej tudi Bolgare. Tak nastroj opaziš skoraj na vsaki strani. V tej številki je neka pe6em z naslovom »Bratu Bugarinu:. Pesem apelira na >ljubav bratsku«, ki »srušiče tron zlobe tetske, sto naše duše duše zlokobno vre-bac. — Pesem se končuje z verzi: Brate, iz tmine zrak se Tzrvija našeg jediostva i nase slave. Če pristavimo.še to, da je avtor te pesmi iz Kosovske Mitrovice, tedaj bomo razumeli, kaj to pomeni: mlada generacija je celo na najbolj vročih balkanskih tleh prožeta z idejo potrebe kar najožjega slovanskega sodelovanja na Balkanu. Integralno jugosiovenstvo dokazuje tudi pesem istega pesnika z naslovom Jugosloven«. Pesnik pravi med drugim: Ne pitam, je«i 1' Srbin lli Hrvat, Slovenac dični, Bugar ili vrag (?), Vec da li gajiš ko i tvoj brat Jugoslovenski oeecaj drag! Da živi soko sa Šare siv, nek živi gozdi s Triglava zmaj, Ako kuhate kavo, nimate v loncu samo ono, tako cenjeno aromatično vrednost, katero pri kavi iščete, temveč tudi kofein, kateri draži srce in živce in s tem lahko mnogim ljudem zelo škoduje. Zakaj se ne bi rajše okoristili in živeli brez kofeina, to je, pili kavo Hag? Ona je prava, fina zrnata kava brez neugodnih posledic kofeina. Poizkusite enkrat! KAVA HAG w»« HM S VARUJE v/«i SRCE ,- niči niso hoteli ubogati. Z gladovanjem ie zdravil že okrog 10.000 bolnikov. Kakih tisoč, pravi, jih je popolnoma izločil. Tako celo tudi nekega sifilitika. zaradi česar se ie prijavil kot kandidat za — Noblovo nagrado. — Taki primeri sploh še niso znani v medicinski vedi! vzklika Suvorin. — Čeprav sem zelo mnogo koristil človeštvu, sem naenkrat imel proti sebi celo vojsko zdravnikov. Zahteval sesn od njih, nai moio metodo strokovno proučijo. Od g. Pavloviča iz Požarcvca sem v ta namen dobil 50.000 Din podpore. Bolniki, in to takšni s tvori v želodcu rn z ietiko v pljučih so se že javljali prostovoljno. Moj predlog ie sprejel neki sanatorij. a ga ie naposled vendar odbil... Čeprav ima tolikn nasprotnikov, trdi Suvorim vztrajno, da ie njegov sistem gladovanja elede koristnosti za človeštvo dokazan z rezultati. Poslušajte: doslej mu ie vsega umrlo samo 9 bolnikov, in sicer po imenu: Dimitrije Pavlovič iz Beograda, Aleksei Kakurin iz Pamčeva. Karlo Eber iz Zemutia. Vlada Markovič iz Novega sada, neki Bolgar Vlada Mcčerovič. Omer Ka-hanovič. Nada Javamovičeva in Kupenka Korunovičeva. vsi iz Beograda. Toda vsi ti. zatrjuje Suvorin. niso umrl; po njegovi krivdi, marveč zato. ker se niso striktno ravnali po n,iegov< metodi gladovanja. Imeli so namreč opravka tudi z zdravniki . . . Suvorin je stal že predlanskimi zaradi padarstva »red sodiščem, vendar ie bila izrečena oprostilna sodba, ker da bolnikom ni daial zdravil, marveč samo nasvete in tud; to popolnoma zastonj. Za sedanjo razpravo si je Suvorin izbral kot zagovornika odvetnika Mišo Vukičeviča. Zanimanje ie veliko. Dve hudi nesreči v Trbovljah Trb°vlie. 22. maia Pri posestniku Kmetu ie včeraj vstopil v službo 30-Ietni hlapec Jurček. Službo je dobil po Borzi dela. Danes dopoldne ie novi hlapec vozil opeko s Polaia na Pelkovo stavbišče. Cesta s Polaja prot; Vodam ie zelo strma in hlapec seveda še r.i pozna! terena. Ko je prišel s težko naložnim vozom do klanca, ie prepozno začel zavirati. Voz se ie premikal že s precejšnjo brzino ■navzdol in mesreča ie hotela, da ie hlapca pritisni! k plotu s tako silo. da ie s stisnjenim prsnim košom m a mestu obležal mrtev. Voz pa ie zdrčal po strmini in so se kmalu splašili tudi komii. Lahko bi se bila zgodila nova nesreča. Pri Pravdičevi gostilni namreč popravljajo cesto, ki ie razkosana. Voz je pridirjal do tega mesta in delavec, ki ie bi! zaposlen pri popravljanju, se ie v poslednjem trenutku komai še umaknil. Pri razkopti se ie voz ustavil in em konj si je tu zelo močno poškodoval nogo. Truplo ponesrečenega .lurčeta so prenesli v mrtvašnico. Prav občutna nesreča se ie tudi včeraj primerila na trboveljskem sokolskem telo-vadišču. Vežbal se je naraščai. Deca. ki ie tudi imela telovadbo, ie z zanimanjem opazovala marašča.ieve vežbe v metaniu krogle. V trenutku, ko ie šel vaditelj nara-šjaia iskat manišo kroglo, ie 16-letni Jeri-na. k; ni član Sokola in ie le od strani g!e" dai telovadbo, zagrabi! 7 kg težko železno kroglo in jo slepo vrgel. Nesrečno naključje pa ie hotelo, da ie v istem trenutku skočil preko igrišča 7-letni naraščainik Duško. edini sinček trgovca Požuna. Krogla ga ie oplazila no glavi i.n fantek ie bi! takoi ves oblit s krvjo. Nemudoma so ga odnesli v rudniško bolnico, kjer mu je zdravnik dr. Cizeli nudil prvo pomoč in odredi! prevoz oro s Balkana neka je živ, bratsku im slogu daj Bože, daj.« Pesniško so ti verzi brez pomena, saj spominjajo na patrijotsko liri ko osem in štiridesetega leta, zanimivejši so kot dokument o nastroju mladine, ki gleda s širokimi in vedrimi očmi v bodočnost jugoslovenske misli. Za »Iskro*; je značilno, da večkrat prinaša prispevke tudi v slovenščini in bolgarščini. Dd. Repertoarji ljubljanska drama. Začetek ob 20. Petek, 23.: Zaprlo. Sobota, 24.: Sveti plamen. D. Nedelja, 25.: Zaprto. Ponedeljek, 26.: Ljubimec svoje žene. B. Torek, 27.: Sveti plamen. E. Sreda, 28.: Zaprto. ljubljanska opera. Začetek ob 20 Pelek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Dolarska princesa. A. Nedelja, 23.: Aida. Gostujejo ga. Vilfan-Kumčeva. gosp. Marij Šimenc in gosp. Vitli iz Zagreba. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Torek, 27.: Pohujšanje v dolini šenlflorjan- ski. C. Sreda, 28.: Zaprto MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24.: Herman Celjski. Kuponi. Nedelja, 25.: Piskrovez. Znižane cene. Kuponi. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20.15. Sobota, 24.: Grožnja. v Ljubljano. Želimo iz srca. da bi poškodba ne bila prenevarna in da bi mladi, ljubki Sokolič prav kmalu okreval. Dolarskiprinc Liubliana. 22. maia Te dni ie prispel v Ljubljano ekscentrie-ni amerišk; bogataš baje tovarnar in lastnik petroleiskih vrelcev, okrog 60-letni John Kev. Spremljal ga je njegov tajnik, s ka" terim sta sc nastanila v hotelu Unionu. Bogataš ie takoi oo prihodu naročil v restavraciji luksuzn- obed s kaviiarjem in šampanjcem najboljše znamke za okrog 600 Din. Jedi pa ie zavžil le deloma, nakar ie plačal in dajal kneževske napitnine. Imeniten gost se ie Po obedu podal k brivcu. Po britju ie da! pomočniku 500 Din napitnine, pred odhodom oa je stisnil mladi frizerki v roko 5 stotakov. V brivnici so preplašeno gledali v nenavadnega smsta. a ta se ie pri.iazmo poslovil, meneč: »Kar nič ■ne dvomite, vse je v redu!« Govoril ie seveda angleški, a ie bil med ostalimi čakajočimi gosti nekdo, ki je tolmačil prijazne America no ve besede. Vrnivši se v hotel ie poslal slugo Po cigarete. Dal mu je 1000 Din im ga nato imenitno nagradil. Drugega slugo ie poslal po novo pižamo in mu izročil za nagTado 1600 Din. V neki trgovini je naročil več finesra perila. Ko mu je učenka prinesla perilo v sobo. ii ie dal 10 dolarjev napitnine. Naslednji dan je naje! avtotaksi B., da ga odpelje v Linz. Šofer je bi! takoi pripravljen ustreči in ie po naročilu Američana poklical še tovariša O., nakar so se odpeljali proti Domžalam. Medpotoma ie moral B. avto ustaviti in ie Američan koraka! pred avtomobilom, do-im .ie moral B. počasi voziti za niim. V Domžalah pa se je g. Kev odločil da poseti neko gostilno. Zavil je s tajnikom, šoferjem in njegovim tovarišem O. v omenjeni lokal in naročil vsemogočo pijačo in iedačo. V gnstilmi so se vsi zadrževali več ur. Gostilničar je moral neprenehoma nositi na inizo. Gostje seveda niso mogli vsega pojesti in popiti, zato ie gostilničar poklical mimoidoče, naj stopijo notri. češ. da bodo p:!i in iedli kolikor bodn hoteli. Gosti.ia ie končala šele proti večeru, nakar so se odpeljali naprej. Šoferja sta se po dveh dneh vrnila domov, oba sijajno nagrajena od ekscentrič-nega Američana, ki je pričel z enakimi šalami tudi v Avstriji Kar sem naredil, sem naredil... Ljubliana. 22. maia Danes okrog 12.30 se ie nudil Dasantom na Miklošičevi cesti nenavadno razburljiv prizor. Ob imenovani uri ie prikoračil izza vogala Masarvkove ceste visok, okrog 50-letm možakar doleih rnuštac. temne colti in neverjetno hudega oodeda. Možakarje mrmral nekai sam pri sebi in divje obračal oči po mimoidočih ljudeh. Bil ie videti nekam jezen in razburjen, zato ie ta ali oni postal, se obrni! za njim in se morebiti spomnil, kdo ie hudi mož. »Hm. France, ki snaži čevlje tam pred kolodvorom!« France Stopar bivši pekovski pomočnik, nato voiščak. oozneie invalid in sedaj sna-žilec čevliev in razžalienec zaradi omalovaževanja od stran človeške družbe, zaradi tega tudi ljubitelj žgane pijače, v kateri rad išče utehe, ie stopal čez cesto in se ustavil pred poslopjem Zadružne banke. V roki ie držal debelo okovanko. s katero ie nekajkrat zapreti' bogsieavedi komu. se spet zasukal in ie! kričati nekam nerazumljive besede. V trenutku so se ieli oasanti ustavljati in gledati razburjenega Franceta, ki se ie naenkrat zaobrnil, pristopil k izložbenim šipam Zadružne banke. dvignil palico in mahni' oo steklu. »Cink. cink!« je bilo čuti drob!ienie šip. ■ »Hoi. kai Pa nai to pomeni?« so se povpraševali pasanti. ki so narastli v množico in se ogledovali nad početjem ponorelega Franceta. Ta ie še nadal.ie kričal, da ie invalid in da mora priti do denarja. S pobijanjem šip pa ni odnehal in v kose so leteie šipe zunanje kakor notranje. France ie v izložbah razbil že okrog 7 šip v vrednosti 4iW»0 Din. ko ie prihitel do mieira Simon Jurčič z Dunajske cesti, ki ie pri-liaia! baš mimo. France je še zadnjič udaril po reklamni napisni tabli iz debelega kristalnega stekla, da se mu ie zlomila celo močna Palica, ko ga ie g. Jurčič pograbil za rokav. Raziarjeni France oa se ie temu upiral in ie hotel mahati Po šipah še s koncem palice, kar Da mu ie g. Jurčič vendarle preprečil. Trenutek nato ie Driskoeil tudi poklicani stražnik in pograbil divjega moža za roke. Šele tedai ie Francc odnehal m resiemirano iziavil: -Kar sem naredi, sem naredil.« »Zdaile bosta Pa šla!« so sc čuli vzkliki iz množice. Tn sta res šla. France je stopal poleg stražnika čisto kro-tak in pokoren Deial ni ne bev ne mev. dokler ga niso na policiji porinili za zaDali. kjer ie na deskah kmalu zaspal v sladki zavesti, da ie pripravi! par stotinam liudi prav svojevrstno zabavo. _ ^ Pri zapeki, motnjali pri prebavi, gn-rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu. splošni slabosti, vzemite z.iutr.i.i na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, ie »Franz Joselova« voda izvanredno dobrode.no odvaialno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. IDomače vesti * Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so zvaničniki I. katergorije: Gre-gori JožeL prometnik iz Moškanjicev v Rogaško Slatino; Siljan Josip, prometnik i-z Liti j-e v Vuzenico-Muto; Belič Iva nT strojevodja iz kurilnice Ljubljana II. gor. kol. v kurilnico Rogatec: Čujež Franc, prometnik iz Šmarja pri Jelšah v Velenje. Zvaničniki II. katergorije: Frketič Nikolaj iz Diurmanca za vodjo postajališča Pucon-ci; Magdič Josip, sprevodnik iz Maribora gl. kol. na Pragersko; Kamer Jakob, prometnik iz Rogaške Slatine v Kamnik; Za-fošnik Ivan, sklad, desetar iz Maribora g!, kol. na Pragersko; Ornik Adolf. sprevodnik iz Maribora gl. kol. na Pragersko; Primožič Anton, kretnik iz Zagorja v Zalog. Dnevničar.ii: Slabič Ivan od Sv. Lovrenca na Pohorju v Split, direkcija Zagreb: Žabkar Alfred iz Medvod v Mursko Soboto; Šlibar Jernej iz Murske Sobote v Medvode; Sušan.i Oktavijan iz Brežic na Bianco. * Promet izletniških vlakov v soboto 24. t. m. Ker pri izletniških vlakih v soboto 24. t. m. ni pričakovati zadostne frekvence, zato ta dan ne bodo vozili izletniški vlaki na progi Ljubljana glavni kolodvor-Bistri-ca Bohinjsko jezero. LiubFana glavni kolo-dvor-Kamnik. Krani-Tržič in Jesenice-Kran.iska gora. Maribor glavni kolodvor-Fala in Maribor glavni kolodvor-Št. Ilj. * Praznovanje sv. Cirila in Metoda. Načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave Dravske banovine objavlja Prazni sv. Cirila in Metoda se praznuje za rimokatolike na podlag] § 3. odstavka 2. zakona o praznikih od 5. julija 1929. samo šolska mladina pravoslavne veroizpovedi ga praznuje 24 maja. * Nov tednik. Te dni ie začel izhajati na Cetinju nov informativni tednik »Epo-ha'. katerega je urednik Ilija Mimulovič. Sodelovali bodo pri listu ugledni javni delavci rz Črne gore. Boke, Hercegovine in Metohiie. * Himen. Poročil se je 11. t. m. v Liub-llani v stolni cerkvi g. Zvonko Perko, davčni uradnik, z gdč. Danico Škrbčevo h ugledne Škrbčeve rodbine iz Loža. Mlademu paru obilo sreče! * Izlet Jadranske straže v Dalmacijo. Udeležencem izleta Jadranske straže v Split-Solin- Trogir ob binkoštih naznanjamo. da se bo odpeljal vlak 6. junija točno ob 19. Udeležniki naj bodo vsaj 15 minut pred 19. na glavnem kolodvoru v Ljubljani ter naj stopijo v vozove označene z Jadranska straža A. B ali C. Udeležnikj z Dolenjske, ki bodo vstopili na Grosupljem Novem mestu. Straži. Metliki itd., naj izvolijo paziti na osebni v!ak. ki odhaja iz Ljubljane ob 19. proti Novem mestu, ter na označene vozove. Prijavniki, ki do danes niso preklicali svoje prijave in ri^o vplačali zneskov, naj izvoino" 'akoi (zadnji čas 1. junija) vplačati prijavnino in do ločene zneske. Z zavlačevanjem napraviia-jo le nepotrebno delo v administraciji. Prijave. ki niso bile do danes preklicane, smatramo za polnoveljavne i'i se mornin vplačati v vsakem primeru. Obenem naznanjamo. da je še nekaj mest prostih v A in B razredu. Prijavite se takoj. Zahtevajte nemudoma prospekte. Izletni pisarna JS. Ljubljana, Vogelna ulica 3. zanimal »Obisk pri bivši Chaplinovi ženi«, ki ga priobčuie (s slikami) najnovejša številka tedenske revije »Življenje in svet«. * Poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belo Krajino je pravkar izšel. Knjigo je sestavil upravni uradnik ljubljanskega poštnega ravnateljstva Franc Pire, založil pa jo je Viktor Blažič, Tavčarjeva 2, Ljubljana. Knjiga, ki je tiskana v veliki osmerki, obsega 17 tiskovnih pol strokovnega dela in nad 1 polo oglasov. Tisk razločen. Knjiga je trdo . vezana s platnenim hrbtom in ogli. V uvodu se avtor nekako opravičuje, če vsa krajevna imena ne bi bila povsem pravilna, ker jih n; mogel točno dognati, in prepušča to jezikoslovcem, geografom in zgodovinarjem. Da so slovenska krajevna imena trd oreh, ie splošno znano, zato tudi Pircu ne bo nihče zameril, če je vstavil majhno spake-dranko. ki skriva pravo jedro. Že to je dosti, da je dal s svojim delom povod za razglabljanje in razpravljanje o krajevnih imenih, ker za to sposobni razumniki gotovo ne bodo molčali na tak poziv. Tudi podeželski inteligenti se bodo sigurno oglasili. Sedaj pa poglejmo, kaj je prav za prav v novi knjigi, ki je namenjena državnim in privatnim uradom, trgovcem in obrtnikom. V prvem delu. ki obsega 203 strani, je abecedni seznam krajev. Pri vsakem kraju so navedeni pripadajoči srez. okrajno sodišče, občina, pošta, telegraf in telefon. V 10 prilogah na 69 straneh so: I. poštne pristojbine, II. seznam pošt v Dravski banovini. III. seznam železniških postaj z javnim brzojavnim prometom, IV. seznam srezov in sodišč. V. seznam občin. VI. seznam župnij, VII. seznam osnovnih šol. VIII. seznam davčnih uprav, IX. seznam orožniških postaj, X. seznam oddelkov finančne kontrole. Povsod so navedeni podatki, kam vsaka institucija pripada po svoji organizacijski razdelitvi, in pa pristoina pošta. Ker je vsebina tako primerno izbrana in cena zelo ugodna (80.— Din, po pošti 86 Din), se bo knjige vsakdo rad poslužil. Naročajte jo pri založniku ali v knjigarnah. Na točnost se iahko zane-sefe fMMNI ta fmhbism ufmmfr ▼ staru 110; v Zagrebu 8.0: v Beogradu 11.0; v Sarajevu 8.0: v Skoplju 10.0: v Kumboru 12.0; v Splitu 12.0; v Rabu 14.0; v Visu 10.0. Solnce vzhaja ob 4.26, zahaja ob 19.30, luna vzhaja ob 2.13, zahaja ob 14.12. Premiera! Novo! Danes ob 4., pol 8. in 9. v filmu Licejke Cene: 4, 6. 8 in 10 Din. KINO IDEAL. I I * Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornje-grajskem sodnem okraju bo v soboto 24. t. m. od 11. do 12. v Gorniem gradu v posebni sobi gostilne Pri Verštiiku in od 14. do 17. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«. * Smrtna kosa. V ljubljanski splošni bolnici je preminula gdč. Mariia Pevčeva, bivša uradnica Trgovske banke. Pogreb po-kojnice bo danes ob 15. iz mrtvaške veže splošne bolnice. — V Kranju je po dolgem trpljenju umrla ga. Marija L a m p e t o v a, rojena Završnikova. Pogreb pokoinice se bo vrši! danes ob pol 18. — Pokoinicama b!ag spomin, žalujočim naše sožalje! * K zborovanju železničarjev z Zagrebu. UJNŽB. oblastni odbor Ljubljana, nas prosi za objavo naslednjega: V »Ponedeljku« od 19. t m. je bilo v poročilu o letni skupščini oblastnega odbora UJNŽB Zagreb med drugim rečeno: ...da naj Udru-ženie nacijonalnih železničarjev stopi v tesnejše zveze z ostalimi železničarskimi organizacijami... Ta pasus no odgovarja dejanskemu predlogu in skieiu skuršČT.e, ki se glasi pravilno: Da naj oblastna organizacija UJNŽB Zagreb stopi v tesnejše zveze z ostalimi pokrajinskimi organizacijami (oblastnimi odbori) Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in bro-d a rje v. * Kje se dobe sejemske legitimacije. Legitimacije za obisk letošnjega jubilejnega Ljubljanskega velesejma od 29. t. m. do 9. junija po 30 Din prodaiaio vsi večji denarni zavodi, trgovske korporaci.ie, županstva, prosvetna društva, tu.isko-prometne ustanove in večje železniške postaje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo naravnost od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo nt urad velesejma. * Sejem v Višnji gori. Mestna občina Višnja gora javlja, da je kvaterni sejem, ki bi se imel vršiti 16. junija, preložen ter se bo vršil 26. t. m. kar naj občinstvo upošteva. * Srečna bolničarka. Katarina Kalberto-va. bolničarka v novosadski državni bolnici. je v sredo doživela radostno presenečenje. Sporočili so ji, da je v državni razredni loteriji zadela 100.000 Din. Ženska se je domala onesvestila, polagoma pa je le prišla zopet k sebi. Ko ii je bila lepa svo-tica izplačana, jo je takoi odnesla v Poštno hranilnico na ime svojega malega 6 letnega sorodnika Lipeta Virta, ki ji je najdražji. * O hudih vremenskih nezgodah poročajo dan za dnem iz raznih pokrajin Južne Srbije .posebno še iz Metohiie. V okolici Peči je naletelo mnogo novega snega, marsikod pa ie padla tudi toča in uničila posevke. V Štipu in okolici je zadnje dni neprestano deževalo in nastopili so zimsko hladni vetrovi. Prebivalstvo te pokrajine ie posebno v skrbeh zaradi opija. Nad Ovčjim poljem se je utrgal oblak. Hudi nalivi so povzročili povodenj, ki re marsikod na cestah onemogočila promet. Razen tega je toča popolnoma uničila nekatere posevke. Tudi tu bo škoda, posebno glede opija, katastrofalna. * Skrivnosten umor blizu Jagodine. Na dvorišču nekega uglednega posestnika v vasi Ribarjih so našli nedavno ustreljenega .Miluna Markoviča, služitelja pri šolskem nadzorništvu v- Jagodini. Markovič je v Rtbarjih imel svojo družino in hišo ter je često prihajal domov. Kak ie vzrok, da se je znašel na tujem dvorišču ter kdo in zakaj ga ie ustrelil, to skrivnost skušajo pojasniti jagodinska varnostna oblastva. * Nevarni vlomilci pod ključem. Iz Ruš nam pišejo: Po Dravski dolini od Maribora do Ruš so že nad eno leto strašili nevarni vlomilci. Viamljali so v trgovine, urade, kleti, shrambe za meso in klobase ter imeli povsod več ali manj sreče. Za ukradene predmete so imeli svoje odjemalce in tako se pri osumljenih ni mo.gio nič najti. Postali so že pravi strah Dravske doline, zlasti Ruš. Toda pred kratkim se ie tukajšnjemu agilnemu orožništvu s komandirjem g. Josipom Gornjakom posr< čilo odkriti drzne vlomilce in odjemalce ter iih spraviti na varno. Upamo, da bomo imeli sedaj neka.i časa mir. * Tatvine in sleparstva na deželi. Pred nekaj dnevi se ie pojavi! na Bregu pri Mavčičah na Gorenjskem 22-letnj Alojtzij Regitnik s Koroške Bele in vlomi! v teku popoldneva, ko so bili ljudje na pol in. v hišo posetnika Janeza Aleša. Odnesel.i je listnico s 476 Din gotovine in nekaj drugih predmetov. Vlomilcu pa to ni bilo dovoli. Istega dne se je vtihotapil tudi v stanovanje kočarice Marije Celmarieve ter ji ukradel samoveznico ter 100 Din gotovine. Regitnik se je pripeljal v vas s kolesom in se je ponekod izdaja) ?.i nakupovale a telet mešana Jesiha iz Medvod. — 33-letni France Šega iz Loškega potoka se je že dalje časa potepal po deželi brez posla. Slednjič se ie udinja! prj posestniku Janezu Strletu v Osredku pri Turjaku kot h!apec, kjer pa je delal le nekai dni. Dobil je na račun plače nekaj denarja, nakar je gospodarju ukradel obleko in si pria-sti! še nekaj drugih vrednosti. Nato >e Šego vzela noč. — Potepuški čevljarski pomočnik 39-letni Anton Adamič se ie zsrla-sil pred dnevi prj čevljarskem mojstru Matiju Štefančiču v Kočevju in mu odnesel nar 200 Din vrednih čevljev. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz LiuMfasie n— Za olepšavo Ljubljane. Kakor vsi Slovenci, so tudi Ljubljančani vedno ljubili cvetlice kot okras oken in vrtov. Zadnja leta pa ta lepa navada čim dalje bolj peša. Na najlepših hišah najprometnejših o^st strmijo le prazna okna kakor oči slepca na nas. Kar smo s tem zamudili v primeru z drugimi mesti, pomeni baš v tujskopromet-nem pogledu neprecenljivo škodo. Da bi bila naša bela Ljubljana Jepša in prijetnejša, si je nadela delavna podružnica Sadjarskega in vrtnarskega drušrtva, ki šteje 44 članov, hvaležno in koristno nalogo, dvigniti smisel za okrasitev oken, balkonov in vrtov s primernimi cvetlicami. Izbral se je odbor, v katerega eo prvič v Ljubljani povabili novinarje k sodelovanju in ki bo v teku poletja ocenil in nagradil najlepše okrašena stanovanja tn domove. Odbor bo s strokovnim nasvetom in dejansko pomočjo vedno na razpolago vsem, ki jim je pri srcu želja, da bi bila našq metropola lepa kot živ šopek na prsih Slovenije. V par dneh bo izdal odbor podroben oklic na prebivalstvo, ki bo, kakor upamo, imel popoln uspeh. u— Umetniška razstava sodobne grafike v Jakopičevem paviljonu se zapre v nedeljo 25. t. m. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za stremljenja sodobne umetnosti, da ne zamude te prilike in si ogledajo to pomembno in zanimivo razstavo. Zlasti bodo vsakega zanimala dela srbskih in hrvatskih umetnikov, ki so to pot prvič stopili pred našo javnost, s svojim zanimivim kolektivnim p.rogramom. Razstava se potem prenese v vsa večja mesta Jugoslavije ter na Dunaj. Prago itd. Odprta je dnevno od 10. do 19. ure. Pri blagajni se dobi za bagateli lep. bogato ilustriran katalog. u— Koncert s predavanjem. Skladatelj prof. Emil Adamič bo predaval v ponedeljek 26. t. m. ob 18. v dvorani Filharmo-nične družbe. Njegovo predavanje bo tvorilo uvod h koncertu, ki ga priredi tukajšnji pevski odsek »Grafike* in pri katerem bosta sodelovala moški zbor :n orkester »Grafike«, oba pod vodstvom prof. Grobminga. Adamičevo predavanje nam bo na kratko pojasnilo glavne točk= zanimivega programa, ki ie sestavljen predvsem iz novejših slovenskih zborov. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. g kap. Neffat, scenski aranžma prof. Šest. Vstop prost. Ravnateljstvo vabi gojence zavoda in starše gojencev ter prijatelje kkonservatorija k posetu. u— Akademski pevski zbor bo ime! nocoj ob 20. brez tkademske četrti skupen setanek in prosi tovariše povce, da se ga brez izjeme in sigurno udeleže. u— Pouk na državnem kouservatoriju in šoli Glasbene Matice v Ljubljani bo redno do konca junija, to je do sklepa šolskega leta 1929-30., ki bo na Vidov dan 28. junija 1930. Ravnateljstvo opozarja in prosi starše, da pošiljajo mladino redno v šolo. u— Del Vilharjeve ceste zaprt za vozni promet. Mestni magistrat razglaša, da je Vilharjeva cesta zfaradi izvrševanja zbiralnega kanala na Vilharievi cesti na progi med Šmartinsko cesto in železniškim skladiščem od včeraj naprej za nekaj dni za vozni promet zaprta. Promet, ki bi se sicer vršil po Vilharievi cesti, naj se zato vrši po Masarvkovi cesti ali pa po Linhartovi ulici. Da boste zadovoljni tn sc veselili res lepe obleke, površnika, Trenchooata, kupujte oblačila v velikii izberi finih oblačil za gospode pri tvrdki F. LUKIČ v Stritarjevi ulici ti— Zveza za tujski promet bo imela svoj redni občni zbor v soboto 31. t. m. ob pol 11. dopoldne v sejni dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. u— Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Štepanji vasi je v nedeljo 11. t. m. zopet pokazala, kako vestno in požrtvovalno izpolnjuje svojo človekoljubno nalogo. Priredila je izvrstno uspeli materinski dan in ljubke deklice so dopoldne prodajale v blagi namen cvsflice in znake. pop°Wue je pa neumorna sestra predsednica in požrtvovalna dobrotnfca podružnice imela prelep govor o materi in o pomenu dneva ter so se izvrstno pripravljene deklice odlikovale z deklamacijami. Po zanimivem programu je podružnica ohdarila 14 revn;h mater in pogostila matere in otroke s čajem in pecivom, ki so ga pripravile vrle članice. V imenu obdarovanih najprisrčnej-ša hvala! u— O smrti g. Pfhlerja. šefa knjigovodstva na ljubljanski univerzi, ki si je v duševni zmedenosti konča! življenje s skokom v Ljubljanico, smo prejeli še naslednji dopis: V lepem članku, ki ste ga v •"Jutru« posvetili tako tragično preminulem šefu univerznega knjigovodstva, je tudi mesto, ki bj utegnilo vzbuditi napačne domneve v vzrokih smrti g. Pihlerja in vreči napačno luč na njegove svojce. Zato Vas prosim, da resnici na ljubo še ugotovite, da je pokojnik v februarju zbolel na močni ltrlipi. po kateri so mu ostale hude bolečine v g!a vi. Od takrat naprej ie trajno trpe! na težkj duševni depresiji, tako da je tudi po spričevalu uglednega zdravnika specijalista izven dvoma, da ie storil svoj obupni korak v duševni zmedenosti. u— Ponesrečen kolesar. Soboslikarski pomočn:k 24-letni France Anderlič, stanujoč v Podlimbarskega ulici 42, se je peljal predsinočnjim okrog 21. po Podtnil-ščakovj ulici, kjer pa »e v bližini Feiber-ieve gostilne zavozil na neki kamen in se prekopicnil čez krmilo do tleh. Padec je bil tako siten, da je obležal Anderlič s budim: poškodbami po životu. Prvo pomoč je nudil ponesrečencu zdravnik dr. Kapnik. na čigar odredbo je bi! pozneje prepeljan v splošno bolnico. Anderlič je dobil pri padcu, kakor so ugotovili v bolnici, tudi notranje poškodbe, in sicer v trebuhu in prsih. ji ie v gneč; spretno približa! teT ji izmakni! rjavo denarnico. V ukradeni denarnici je imela Grumova manjšo vsoto denarja in pa zlato zapestnico z zlato uro. Oškodo-vanka. ki trpi nad 1500 Din škode, ie tatvino opazila šele čez čas. ko ie bil drzni tat že davno na varnem in ko ie bilo vsako zasledovanje izključeno. Uporabljajte samo originalni „ZacfierIifli" nenadkriljiv mrčesni prašek 113 u— Drzen vlom v barako. Ko se ie vračala predsnočnjim okrog 21. žena mehanika Mariia Zanoškarieva domov na Vodovodno cesto. ie opazila za branjevska stoinico Frančiške Koščakove na Dunajski cesti pred artilieriisko vojašnico mladega neznanca, ki se ie nekam sumljivo vedri. Zanoškarieva ga je vprašala.^ kai počne tam. nakar [i je da! neznanec žaljiv odgovor, zaradi česar ie ženska hitro nadalievala Pot. Včc-rai z.iutrai pa ie Koščakova. prišedši do barake, ugotovila, da je bil ponoči izvršen v stoinico vlom. Tat. ki je odtrgal več desk. ie odnesel ;z barake uro. nad 50 oranž, več salam, gniati in sušene slanine, dalje jajc. pokalic in drugih predmetov. Polastil se ie celo 100 Din vredne aktovke, ki io ie pri Koščakovi spravil neznan moški. Koščakova. k; ie oškodovana za okrocr 759 Din vrednosti, je prijavila vlom policiji, ki ie takoi pričela z zasledovanjem storilca. Ker ie Zanoškarieva dala natančen popis mladeniča, ki se ie skriva! zvečer za barako. in ker ie skoro nedvomno, da ie ta izvršil vlom. ie uoati. da bo svedrovček kmalu za zamreženimi okni. Iz Celja PEGE °dPravi bitro in brez sledu -.CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Cosmochemia. Zagreb. Smičiklasova 23. Telefon 49—99 V nedel jo 25. t. m. ob V> 4. popoldne JAVNA TELOVADBA LJUBLJANSKEGA SOKOLA na letnem telovadišču v Tivoliju. 7367 u— »Na stezi sramote«. Samo še danes ob 4., po! 8. in 9. zvečer bo predvajala ZKD v kinu »Ljubljanski Dvor« ob najnižjih ljudskih cenah (2. 4. 6 in 8 Din) film »Na stezi sramote«, ki nam predočuje zle posledice slabe vzgoje pri današnji ženski mladini. Vsaki materi In vsakemu očetu priporočamo ogled tega filma. Za mladino izpod 16 let ie film neprimeren. u— Iz gledališča. Danes sta opera in drama zaprti. Jutri zvečer se bo v operi ponovila opereta »Dolarska princcsa« za red A. V nedelio se bo pela Verdiieva opera »Aida«. pri kateri nastoniio Vilfan-Ktinčeva. Šimenc (kot gost). Thierryieva. Betetto. Wit.li (iz Zagreba) m drugi. u— H. interna vaja gojencev operne šole državnega konservatorila v I.liiblianl bo ob po! 6. v dramskem gledališču. Spored zelo pester. Muzikalno vodstvo ima u— Obupala zaradi živčne bolezni. Sprehajalci na Golovcu so našli včeraj okrog 13. za nekim grmičevjem blizu VVestrove vile nezavestno neznano žensko. Ker je poleg ženske ležala večja steklenica, h katere ie udarjal duh po lizolu. so sprehajalci uvideli, da gre za poskušen samomor, raradi česar so obvestili dolenjsko stražnico. ta pa reševalno postajo. Omedlelo žensko, v kateri so spoznali 33-!etno kuha-r— Smrtna k<>sa. V celjski javni bolnici sta umrla 21. t.^m. 37-letni mlinar Valentin Ježovnik iz Št. Andraža pri Velenju in 44-letni Franc Vodnik, rudar iz Mislima. Dan poprej pa ie umrl za posledicami poškodbe pri delu 25-lctni delavec Anton Čma.ine iz Dobrne. Pred nekaj dnevi ga ie pri delu na razširjanju ceste Voinik-Dobrna povozi! težak avto-traktor in mu zmečkal stopalo leve noge. Nastopilo ie zastruplie-n.ie krvi in ie moral Cma.ine umreti. e— Samomorilka Lampretova umr'a. Predvčerajšnjim smo poročali. da se je skušala v Gaberiu zastrupiti 34-ietna delavčeva žena Pavla Lampretova v nastopu duševne zmedniosti. Bila ie prepeljana v celjsko bolnico, kier so .ii izprali želodec. Lampretova je izpila večio količino nekega sredstva za Pokon'čavanie moljev, pomešanega z žvepleno kislino, kakor ie ugotovila obdukciia V sredo opoldne pa ie Lampretova kliub vsem naporom. da bi jo ohranili pri življenju, umrla. Iz Maribora a— Ljudska univerza v Mariboru (Apo» lo kino). Drevi ob 8. bo proslava polj« skega narodnega praznika — konstitucija 3. maja, praznik, ki je poljskemu narodu simbol svobode in demokracije. Profesor dr. Crnek bo govoril o pomenu praznika, prof. Gruntar o poljski pokrajini na pod* lagi 60 skioptičnih slik. "Izbrani pevci pa bodo zapeli dve slavni poljski pesmi: »Bo« že cos Polske« in »Rota«. Generalni kon* zul poljske republike i7. Zagreba bo pri* sostvoval proslavi. Prebivalstvo prosimo, da 7. obilnim posetom dokumentira svoja bratska čustva do poljskega naroda. a— Mestni svet mariborski ie v svoii sej: v torek zvečer med drugim imenoval namesto umrlega g. Antona Stepica novega okrajnega načelnika za II. okrai trafikanta g. Frana Go!eža. Dana so bila naslednja gradbena, odnosno uporabna dovolienia: g. M. Končniku -za zgradbo enonadstroone stanovanjske hiše v Vrbanovi ulici. g. Ferdu Kočevariu za preureditev skladišča v Bet-navski ulici 5. v stanovanje. Francu Kormanu za zgradbo hodnika v hiši v Go-sposk; ulici 3. OUZD za zgradbo palače nasproti sodišču in Avgustu in Mariji Jahu uporabno dovolienie za pritlično stanovanjsko hišo v Dr. Rosinovi ulici 12. a— Nova izolirnica ie bila te dni po pregledu s strani uradne komisije in po izda-nju uporabnega dovoljenja s strani banske uprave izročena prometu. Takoi so se vselili v ni o oboleli na škrlatici. davici. legar-ju. šenu in otnpnenju tilnika. a— Palača OUZD v Mariboru. Zadeva src sedaj lepo svojo pot m upamo, da bomo imeli do jesen' na vogalu moderno tri-nacM-oPiio stanovanjsko in uradno doh-vp-je. katerega stroški so proračumani na 6 m:':'onov dinarjev.. Mestni svet .ie v svoji sei; v torek zvečer dal za stavbo gradbeno dovoljenje. Posebna komisija ie v torek dopoldne pregledala stavbišče. Občinski svet mora še v prihod,nji seji 2S. t. m. sto 'iti potrebne sklepe 'Jede parcelaciie. Nato se bodo takoi razpisala dola. a_ \a n-«;lov 01enševalnesa društva! Zr-ven Ljudskega vrta ima Olepševalno društvo svoi lepo ure.ievani vrt. krai njega pa tudi I5SK Maribor svoie igrišie. Poleg Lilidske.ga vrta pa je šc danes ostal prostor. ki nima nobenega parka, ne ccste. ne poti. nobene klopi, ne ograje, pač pa leži tam od pomlad; nažagano ve.iev.ie ter štori, oh d.žcviu Pa ie tam globoko blato, ki sega do gležnjev. Po našem mnenju tam ni r>-n-stor za odlaganje raznih stvari, kaiti r.?:mo hodiio tuici. ki prihajajo na športne prireditve. Umestno bi bilo. da se ti stori m veievje odstranijo, postavi plot. zasme blato in postavi v senco Se ostalih dreves klo-picc. kajti sedai prostor mestu in Olepševalnemu društvu ni v čast. Zato imamo, da ^a—' HimV nedeljo se poroči v Bco flradu Ernest Stamer, trgovec iz Nove* Sa Sada / gdč. Marjeto Glušičevo. zaseb* nico i/ Maribora. Bilo srečno! a- Mariborska pekovska zadruga za go= stilničarsko pivovarno v Laškem. V sredo se je vršil izredni občni zbor mariborske pekovske zadruge, na katerem jc bila ak> cija gostilničarjev za ustanovitev gostil* ničarske pivovarne v Laškem simpatično sprejeta. Pekovski mojstri izražajo svoje zadovoljstvo za. novo tovarno, ki bo ra= /en piva izdelovala tudi slad in kvas, za katerega ic imela dosedaj pivovarna Uni* on v Liubljani tako rekoč monopol za vso .Slovenijo. a— Delo dobe takoj: 4 kamnoseki. 2 opekarska mojstra, 2 vrtnarja. 2 delav* ca /a preiskovanje jajc, 2 kuharja, več v a* jencev. 3 sobarice. 6 kuharic, 20 služkinj, j steklar in 1 delavec. Za podrobnejše informacije sc ie treba obrniti na borzo dela v Mariboru. a_ Raz zidarski oder jc padel v Slov. Bistrici 54 letni zidar Matevž Vučič. Pri padcu jc dobil poškodbe na glavi, zlomi! si ic desno roko in si vrh tega pretresel možgane. Stanje ponesrečenca, ki so ga prepeljali v bolnico, jc zelo resno. a_ Vlom v skladišče kmetijske družbe v Melju. Y sredo 21. t. m. v opoldanskem odmoru jc bilo vlomljeno v skladišče Kmetijske družbe v Melju. Vendar je vlo* milcc odnesel samo 50 praznih vreč v vred* nosti 500 Din. Sumijo, da je vlomil neki brezposelni dclavec. Iz šlcoSp Loke 51— Prvi kopalci. Izredno lepa in soln-čna majska nedelja je izvabila Škotie-ločane na vse strani. Ljubitelji kopanja so našli svoje zatočišče ob sipinah Selščice in Poljanščice. Ob bregovih voda so se pojavile precejšnje skupine zgodnjih kopalcev. šl— Sneg na Sv. Ožboltu. Po krasni nedelji še temperatura v ponedcijek močno padla. Zaradi občutnega mraza so Ločam zopet posegli po plaščih. Na Sv. Ožboltu ie padel sneg. šl— Smrtna kosa je zopet zahtevata dvoje življenj. Zidarskemu mojstru v Pu-štalu g. Gabru ie preminul nad eno leto stari sinček Franoek. Otrok je obolel za ošpicami, ki se jim ie pridružila še pljučnica. Pri; Sv. Duhu pa je v^ starosti nad WJ let preminul nakupovalec železja kovač in posestnik g. Matevž Pintar. Podlegel je pljučnici. Pokojnika, ki zapušča tri odrasle sinove, so pokopali v torek na pokopališču v Stari Loki. Žalujočim naše sc-žalje! Z Jesenic s- Zadnja not Vladislav a Kočaria. V torek sc ie izvrši! izpred hiše žalosti na Savi ob veliki udeležbi pogreb tragično preminulega mladega jeseniškega športnika g. Vladislava Kočarja na domače pokopališče. V sprevodu so bili zastopan; sokolska žu-pa Kranj po starosti bratu Janku Sa.iovicu iz Kranja, podmačelniku bratu Antonu Bu-hu in načelniku župiicsa smuškega odseka bratu Avgustu Ravhekarju, .IZSS po g. inž. Janku Janši z Bleda, sokolski društvi Jesenice .in Koroška Bela po deoutaciiah s članri v krojih in z društvenima praporoma ter športne organizacije. predvsem SK Brastvo in SK Svoboda z Jesenic. SK Mojstrana ter SK Blecl. Pevsko društvo Sava je zapelo vej žalostink, godba sokolskega društva Jesenice pa je med sprevodom igrala žalne koračnice. Pred krsto so nosili lepe vence, med njimi one sokolske župe Kranj, Sokola Jesenice. SK Svobode in sorodnikov. Krsto svojega tovariša so nosili smučarji. Na krsto samo pa so bile položene pokojnikove smuči, čenica in lep venec. ki mu ga ie v slovo poklonil SK Bratstvo. Za krsto so za sorodniki stopali zastopniki ostalih društev, številni uradniki K ID. za n.i«mi pa dolga vrsta drutrega občinstva. ki ie priljubljenega mladeniča spremljalo k večnemu počitku. Takega pogreba Jesenice že niso videle nekai let. S smrtjo Kočarja ie med jeseniškimi športnimi krogi nastala vrzel, ki se dolgo ne bo dala nadomestiti. Dragemu pokojniku bodi lahka domača žemljica! Iz Tržiča F_ Proslava Materinskega dne se ie izvršila lelos na izredno slovesen način. Vrle tržiške Kolašice pod predsedstvom agilne gc. Anke Polakove so ves teden prej pripravljale umetno cvetje, da ga prodajo če-stikem mater. Diletantje so medtem študirali težko Meškovo dramo »Mati t, ki jo je režiser gosp. Štrbenk tr.ko opilil, da je prišla v nedeljo zvečer kot resničen umotvor na oder. Mod odmori je igral salonski orkeslor Kernc, ki se je letos nanovo peži-vol in takoj pokazal svojo življeneko upravičenost. Prav ljubko so bile tri deklamacije deklic meščanske šole. Izredno številno občinstvo je pozdravila predsednica Kola ga. Anka Polakova. ki je v lepih besedah pojasnila pomen materinskega dne. Cvetlični dan in večerna predstava sta 6e tudi v gmotnem oziru obnesla najbolje. Pohvalo zaslužijo tako delavne gospe in gospodične kakor tudi tržiško občinstvo, ki je prireditev v vsakem oziru podprlo. Športni drobiž Športna javnost, najbolj seveda ona okoli JNS v Beogradu, se živahno zani* ma za vprašanje, ali bo naša nogometna reprezentanca potovala na svetovno pr* venstvo v Montevidco. Po novih vesteh o dogovoru med našim mednarodnim taini* kom dr. Andrejevičem in zastopnikom Uruguaja dr. Ficshcrjem se jc zdela stvar žc popolnoma zagotovljena. Kakor se ic sedaj izvedlo, je moral ta dogovor potr* diti šc poslanik Buero v Bruslju, ki pa na dogovorjene pogoje ni hotel pristati. Se? daj se nadaljujejo pogajanja o nekaterih podrobnostih potovanja in financiranja turneje. Zdi se, da savez nekoliko preveč sili na udeležbo v Montevideu, ker je treba končno misliti tudi na to, da bi odsotnost najboljših igralcev povzročila v domačem nogometu precejšnjc spremembe in zamude, ki jih pozne ie ne bo lahko kmalu spraviti v red. Če so pogoji Uruguaja nc* sprejemljivi, se jc treha pač sprijazniti z mislijo, da naša reprczcntanca v medna* rodnem svetu ne uživa takšnega renome* ja, da bi mogla zahtevati najudobnejše pogoje. Morda še par let. pa se savezu ne bo več treba pogajati za čim nižjo ceno! V sredo sta bili na Dunaju odigrani dve prvenstveni tekmi I. profesijonalne lige, ki sta deloma premenili vrstni red v tabeli, in sicer Rapid : Nicholson 5 : 2 (3 : 0) in \Yackcr : Hakoah 4 : 2 (2 : 1). S to zmago si je Rapid z 28 točkami po* inagal na vodstvo; sledijo mu Admira, VVAC, Vienna, Austria itd Hakoah je s tem porazom ostala z 9 točkami zadnja in ji je le šc teoretično mogoče, da bi se rešila padca v II. ligo. Službene objave LNP (Se,ju u. o. dne 21. 5. 1930.) Prisotni gg.: Rybar, Stanko, Kuret, Kovač, Šetiina, Kralj, Malovrh, Vospernik, in«. Kutjiš, Bul;e*-ič, Dorčec, Novak, Bostič. Ponovno se opozarjajo Klubi, naj takoj pošljejo slike svojih I. moštev, če želijo, da se priobčijo v slavnostni številki »Športnega lista« ob priliki desetletnice LNP. 1. Vzamejo se na znanje poročila in odobrijo sklepi odbora za tzvedbo proslave LNP v dneh 31. maja in 1. junija t. 1. — 2. Sporoča se klubom, da se bo vršil ob priliki proslave LNP dne 1. junija t. 1. v magistralni dvorani ma-nifcstacijski občni zbor. — 3. Sklep u. o. zadri ie seje glede rezerviranja terminov v Ljubljani dne 18. in 25. maja t. 1. se v toliko siprermsja, da klubi kihko uporabijo nedeljska termin 25 t. m. za svoje prireditve. — 4. Opozarjajo se klubi, da so odgovorni, če se igralci, ki jiih" nomi-nira LNP za svoje prireditve, ne odzovejo pozivu. Klubi se opozarjajo na § 52 k. z. JNS. — 5. Proti igralcem, ki se ne bodo odzvali pozivu LNP v primeru no,miniranja >> teame, ik:i jih sestavi LNP, se bo najstrožje postopalo. Kot opravičilo se vzame na znanje le smrtni primer v družini in bolezen, kar bo ugotovil 7-e?.u Jugoslavije. P*i-javnhia je Din 10.—. Prijave spre tema tajnik g. Mirko Fajs, Celje — Dolgo polie št. 3 do vključno sobote 24. t. m. do 20. Vse naknadne prijave proti dvojni prijavnim. V zvezi z dirko se bo vršil tudi kolesarski izlet v Sevnico. Zbirališče v Celju pred kolodvorom; odhod točno ob 7. Udeležba izleta je prosta ter vabimo vse celjske kolesarje, tudi nedlane kluba, da se polnoSfevilno odzovejo. Službeno iz LNP. Danes, v petek, kratka seja u. o. ob 19. v prostorih Del. zbornice. — Taijmik I. ASK Primorje (centralni odbor). Reden občni zbor je danes ob 20. v zeleni dvorani hotela Union. Vabimo, članstvo, da se istega udeleži. ASK Primorje (nogometna sekcija). Pozivam člane nogometne sekcije, da sc udeleže ' današnjega občnega zbora oo 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. — Načelnik. SK Reka. Danes ob 20. seja nogometne sekcije. Udeležba igralcev I. moštva in rezerve obvezna. Ob 21. seja upravnega odbora v kavarni »Zgonc«. Udeležba obvezna. Nove olajšave k nekaterim neposrednim davkom Njegovo Veličanstvo kralj je podpisal novi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, ki prinaša nekatere nadaljnje olajšave, zlasti v pogledu obdavčenja kmetijstva. Po uveljavljen ju enotnega zakona o neposrednih davkih je kraljevska vlada že lani izvršila gotove spremembe v cilju olajšanja davčne obremenit v?. S prvo novelo od 28. marca 19*20 jc bil znižan dopolnilni davek k zemljarini do največ 12 %, dočim je bil prvotno določen do največ lj %, in so bili uvedeni posebni odbitki pri davčnih osnovah do 25.000 Din. Nadalje so bile s 10 davčno novelo znižane in spremenjene davčne stopnje rentnega davka in nekatere najvišje »lopnje dopolnilnega davka pri usluž-benskem davku in pri družbenem davku. Z drugo novelo od 14. junija 1929 je bilo uvedeno posebno znižanje dopolnilnega davka k zemljarini za davčne zavezance, ki imajo v skupnem gospodarstvu več nego pet članov in ki kot kmetovalci neposredno sam> obdelujejo svoje posestvo. Novi, pravkar podpisani zakori o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih predstavlja torej že tretjo novelo k davčnemu zakonu. S to novelo je kraljevska vlada glede na finančni efekt zakona o neposrednih davkih v prvem letu po njegovem popolnem uveljavl.jenju izvedla nadaljnje davčne olajšave, in sicer tam, kjer je bilo iz narodnogospodarskih ozirnv najbolj potrebno. Po kratkem komunikeju, ki ga je izdala agencija »Avala*, se s tem zakonom glede na krizo našega kmetijstva izvede t pogledu dopolnilnega ilavka k zemljarini hkvo znižanje, ki se za prizadela posestva giblje med o do 45 % dosedanje višine, tako da se najmanjšim kmetovalcem ki so pomoči najbolj potrebni, zniža dopolnilni davek k zemljarini skoro na polovico. To znižanje velja od 1. januarja t. 1. naprej. Nadalje se spremenijo določbe gl?de obdavčenja kmetskili hiš. ki niso oproščene hišnega davka (to so hiš kmetovalcev, ki 6.-» ne p.?čajo izključno g kmetijstvom). Pri odmeri davka na taka kmetijska poslopja se je izkazalo, da davčne uprava niso enako postopale ter so jih obremenjevale na podlagi dohodka, kakršnega taka poslopja ne morejo imeti. Po novih zakonskih predpisih se bo povsod enako postopalo, vrhu tega bodo taki davčni obvezanci v vsakem rameni manj obremenjeni in jim ne bo treba predlagati davčnih prijav. Končno obsega davčna- Novela ola jšive glede pridobnine, ki S3 plačuje pridobitne posle okrog pitanja sTinj in živine, gojenja rib, čebel itd., to je za kmetijske pridobitne posle, ki se redno in pretežno opravljajo kot samostojna obrt. Ti pridobninski posli sO bili doslej uvrščeni v prvo skupino z najvišjim osnovnim pr5dob-ninskim davkom od 10 %. Da bi se pa povečalo zanimanje za gojenj? in pitanje svinj in druge živine, so ti pridobninski posli izločijo iz prve skupine pridebnini obvezanih poslov in uvrstijo v drugo skupino, točko 2. z osnovnim pridobninskim davkom od 6 % tako se torej davek zniža za 40 %. Enaka »lajšava se priznava z novim zakonom tudi prodajalcem monopolskih predmetov, predvsem trafikantom. Te spremembe etr>pijo v veljavo prav tako s 1. januarjem t. 1 = Dobički borskega rudnika. Nedavno smo ob priliki predlaganja 300 odstotne dividende obširneje poročali o baitnib dobičkih, ki jih ima družba Mineš de Bor. ki eksploatira znani rudnik za baker v Boru v Srbiji. Nedavno se K v Parizu vršil redni občni zbor te družbe, n-a katerem so bili iznešeni tudi podatki o bilanci za pret. leto. čisti dobiček znaša za I. 1929. nič manj ka-kor 49.6 mrliiona kane. frankov ali 111 milijonov Din. nasproti 30.7 milijona frankov ali 6S milijonov Din v 1. 192S-. V rudnikih te družbe je b;!o lani nakopanih 329.200 ton bakrene rude, produkcija bakra pa je dosegla 2075 vagonov nasproti 150S v 1. 192S. V svojih rudniških napravah je družba zaposlovala povprečno 975 delavcev. Lani je dobila koncesijo za razisk a vanje rudninskega polja v površini 2494 hefotarjev. kjer so bila odkrita ž« ziratna ležišča visoVood-stotne bakrene rude. = Zadružna banka v Splitu stopila t poravnalno postopanje. Okrožno sodišče v Splitu je otvorilo poravnalno postopanje izven konkurza nad imovino Zadružne banke d. d. v likvidaciji v Splitu. Banka nudi upnikom, razen Zadružni zvral v Splitu, 80% poravnavo, vlagateljem z manj kakor 10.000 Din vlogo pa. popolno izplačilo vloge. Banka je prišla v težkoče že lani, ko je bila sklenjena likvidacija. Po zadnji bilanci od 1. 1926. je imela 6.7 milijona Din vlngr in 12 milijonov Din drugih dolgov = Nove rasstavne x*n»dbp na ljubljanskem veleseimti so dovršene. Dva nova monitmentalna paviljona dičita sejmišče in dajeta s svojo lepo fasado vhodu popolnoma novo, resno lice Lepa konstrukcija in izvedba bo zadivila vsakega obiskovalca, celotno sejmišče pa bo v ponos naše bele Ljubljane. Načrte ie izdelal gosp. arh. Josip Costaperaria gradbena in tesarska dela pa Ljubljanska gradbena družba in stavbnik Miroslav Zupan. Zanimivo je, da sta bili obe stavbi kljub vednemu deževju dovršeni v enem mesccu. = Dalje naraščajoča svetovna denarna likvidnost. Tudi po zadnjem znižanju di* skontov v raznih državah, obilica denarja na svetovnih denarnih tržiščih še ni popu* stila, čeprav je obrestna mera za kratko* ročne naložbe padla že na nivo, kakršnega skoro ne pomnijo niti pred vojno. V posa* meznih državah so sedaj v veljavi nasled* nje diskontne stopnje: v Franciji 2.5 odst., v Ameriki, Nizozemski, Švici, Angliji in Belgiji 3 odst., v Švedski 3.5 odst, v Dan* ski 4 odst., v Nemčiji in Norveški 4.5 odst.' v Češkoslovaški 5 odst., v Španiji, Italiji 5.5 odst. in Avstriji in Jugoslaviji 6 odst. Iz Londona poročajo, da se bo Angleška banka tc dni pečala zopet z vprašanjem ponovnega znižanja diskontne stopnje na 2.5 odst. = Zmanjšanje s sladkorno peso zasejan ne površine. Po večletnem stalnem nara* ščanju s sladkorno peso posejane površine v Jugoslaviji opažamo v tekočem letu na* zadovanje. Zaradi slabih cen, ki jih pla* čujejo tvornice ie bilo posejano le 51.500 ha nasproti 61.230 ha v I. 1929. in 56.460 ha v 1. 1928. = Največja razstava kmetijskih slrojev in orodja. Letošnja razstava strojev na ljubljanskem velesejmu bo dosedanje še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najdražjega in za vse vrsto gospodarstev. Velika pa bo tudi izbira kmetijskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 m5 razstavnega prostora, bo v obratu. Raz^iave se udeležijo domače tvrdko in one iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske. Francije, Ameriko, švedske. Danske. Poljedelske stroje razstavi 12 tvrdk. poljedelsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik vele-soimske legitimacije ima pravico do polovične vožnje po žoloznici. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na velesejmu tudi najrazličnejši drugi predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasiteko orodje, jer-menarske izdelke, verige, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, eirarske Izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. = čevljiarski mojstri in tvornifarji si lahko nabavijo na let. velesejmu v Ljubljani vse, kar rabijo v svoji stroki. Na primer vsakovrstno usnje, kremo za usnje, olje za stroje, lesene in železne žeblje, pasto za brušenje nožev, rir.čice, vsakovrstne »troje za predelavo usnja, stroje za čiščenje sopdnjih delov čevljev, stroi» za izdelovanje igel za pritrjevanje spodnjih podplatov, čevljarske stroje sploh. Vso (o so izdelki samo prvovrstnih, solidnih tovaren. = Oddaja trgovskih lokalov. Dne 10. junija se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija glede oddaje trgovskih lokalov v palači »Ljubljanski dvor-v triletni zakup. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. )>ogoji pa pri omenjeni direkciji.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave električnega materiiala: do 5. junija pa gledo dobave električnih vitlov. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave tisoč kg mazila za jeklene vrvi. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 6. junija ponudbo glede dobavo mizarskega orodja ter glede dobave strojnega, cilin-derskega in dinamo olja. — Dne 10. junija se bo vršila pri komandi mornarice v Ze-munfl ofertna licitacija glede dobave 11.800 metrov jadrenine. (Predmetni oglasi ?o na vposrled v Zbornici za TOT.) BORZE 22. maja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Curih in Ne\v-york je bilo nfkaj več potrebe. V zvezi z zopetno okrepitvijo švicarskega franka so tudi pri nas devizni tečaji popustili; tako je Newvork nazadoval od 56.56 na 56 52. London od 275.40 na 275.28 in Trst od 297 na 296.88. Edino deviza Pracra se je za malenkost okrooil,« Na zagrebškem efektnem tržišču je Voj* na škoda danes za malenkost popustila. Za aranžma se je trgovala po 428 in za dc* cember po 431. Blairova posojila pa so se po večtedcnskem mrtvilu zopet prilično dvignila in je prišlo do prometa v 8 od» stotnem posojilu po 97 in 97.50 ter v 7 odstotnem po 85.125. Tudi 7 odstotni za> stavni listi Drž. hip. banke so čvrsteiši brez prometa. Za zasebne vrednote ni hi? Io nikakega zanimania. Do prometa je pri> šlo le v Union banki po 196. v Šečerani po 365 in v Trboveljski po 437 — 440 D«riip in valute Ljubljana. Amsterdam 22.78. rwi!'i 13.5025—13.8825 (13.5175). Bruselj 7.9058. BudimpeSta 9.8987, Curih 1094 4-1097.4 (1095.9), Dunaj 797-41—800.41 (798.91), London 275.28. Newyork 56.42 —56.62 (56.52). Pariz 222 06. Praga 167-60—168.40 Zagreb. Amsterdam 22.81, Du- naj 797.41 _ 800.41. Berlin- 13.505—13.535, Bruselj 790.58, Budimpešta 988.37 — 991.37. Milan 295.?6 — 297.70. London 274.88 do 275.GS, Novvork kabel 56.53 — 56.73, ček 57 12 56.62* Pariz 221.06—223.06. Praga 167.60 — 108.40 Curih 1fi9L4 — 1007.4. Curih. Zagreb 9.1250. Pari/. 20.2650, London 25.11625. No\work 516.65. Bruselj 72.1275, Milan 27.0850. Madrid <>2.90. Amsterdam 207.75, Berlin 123.3250, Dunaj 72-87-Sofija 3.7450. Praga 15.32. Budimpešta 90.3250. Bukarešta 3.07- Dunaj. Beograd 12.50 — 12.54, London 34.40875 — 34.50875, Ne\vvork 707-05 do 710.15, Pariz 27.745 — 27.845, Curih 136.94 do 137.44; dinarji 12.44 — 12.50. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 97 bi., 7% Blair 85 bi.. Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 120 den- Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den.. Vevče (ex coupon) 117 den., Ruše 270 — 280. Stavbna 40 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 428 — 428.5, za junij 428 do 428.5, za december 430 _ 431. investicijsko S7.5 den- agrarne 54.5 den.: 8% Blair 97 _ 97.5. 7% Blair 84.875 — 85.125, 7% Drž. hipotekama banka S4.5 — 85; bančne vrednote: Praštediona 900 — 910. Union 196 — 196.5, Jugo 79 — 80, Srpska 178 do 1S2. Zemaljska 145 — 147, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 58 — 59: industrijske vrednote: Narodna šumska 21.5 den., Na-šička 1865 bl„ Gutmann 160 _ 170, Sla-veks 71 den., Slavonija 200 den., Danica 109 do 114. Šečerana 364 — 367- Br>d vagon 110 den.. Union 120 den., Vevče (ex coupon) 117 den.. Isis 34 — 35. Dubrovačka 400 — 405, Trbovlje 437 — 441. Blagovna tržišča Hmelj == Stanje hmeljskih na-adov v Vojvodini. Iz Petrovca nam pišejo: V okolici P-etrovca ovirajo razvoj hmeljske rastline hladni dnevi. a še hladnejše noči. Rastlina pa je sicer zdrava in ima dosti vlage. V nekaterih predelih je nekaj hmeljarjev hmeljnike o d kopalo in obrezalo. liO pa niso videli nikakih pogojev za boljšo cene, so ga izkopali in j>osejali v hmeljišča drugo rastline. Les + Ljubljanska borza (22. t. m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena sta bila 2 vagena desk za frize. Povpraševanje je za brodarski pod (30 mm deb.. dolž. 4 m, šir. 0—16 cm), za smrekove kratice (več vagonov), za lipove plohe (40. 60. 80 in 100 mm deb.). za smrekove in jelkove deske (18 in 28 mm, L. II.), za javorjeve plohe (30—60 mm, od 2 m dolž. navzgor. 25_30 cm širine), za rezano jelovino (v fiksnih širinah), za jelove smezzole (v raznih dimenzijah in za remeljne (v fiksnih dimenzijah). — V zadnjem času se je pojavilo zopet povpraševanje po hrastovih pragovih. Hrastovi in bukovi pragovi so se zadnja leta pri nas precej proizvajali, vendar pa se ta produkcija ni obnesla, ker s^ naši producenti niso mogli navaditi, da bi izdelovali predpisane dimenzije (polne mere). Računajo vedno s toleranco pri dimenzijah in posledica je, da prejemniki odklanjajo tako blago. Pragovi, po katerih ie sedaj povpraševanje, morajo biti lepi, zdravi in tesani v naslednjih dimenzijah: 50 % 2.60 X 26 X 16 X 16 in 50 % 2.60 X 25 X 16 X 15. Dobava je celoletna za količino 30.000 komadov. Žito + Okrepitev v Ameriki, Chicago, 22. t. ni. V skladu z borzo v Winipegu so se žitne cene danes znatneje okrepile. Pšenica za maj se je pri trdni tendenci dvignili od 103% na 106K, koruza pa od 78 in sedem osmink na 80% eenla. -f Ljubljanska borza (22. t. 111.) Tendenca nespremenjeno čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (si post, mlev. tarifa plač. Ijivo 30 dni): baška, SO kg težka p» 252.50—255), 78 kg po 245.50—247, 77 kg po 237.50—240: rž: baška. 72-73 kg po 197.50; koruza: baška nromptna po 135—137-50, za junij po 140—142.50; ječmen: baški 62-63 kg po 162.5—165: oves: baški. navad, tarifa po 180 _ 1S5: moka: 5>0g< fco. Ljubljana, plač. 00 prejemu blaga po 400 __ 405 -f Novosadska blagovna borza (22. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 49 vag. pšenice. 4 vag. moke. 34 vag. koruze in 1 vag. ovsa. Pšenica: baška. 77 kg 195—197.5; 78 kg 197.5 — 202.5; gornjebaška, 78 kg 200 — 205; baška. Tisa. slep. 78 kg 200 do 205; gornjebanaška, 7S kg tožka 195 do 200: sremska. 77 kg težka 173 do 177.5. _ OTes: baški in sremski 125 — 130. — Ječmen: baški, 68-64 kg 107 50 112.50. Koruza: baška in sremska 92.50—95; ladja D i nav 92.50—100: za junij 92.50—100: baši a Som bor 93—97.50. Moka: baška *Ogg 332.50 do 342.50; »Og< 330—340; >2-: 295-305; s-5r 235—245: 56r 165—175: >7< 115—125; >8« 80—90. Otrobi: 65—75. + Budimpeštanska terminska borz« (22. t. m.) Tendenca trdna; prornrt živahen. — Pšenira: za maj 21.15 — 21.18 (obračunski tečaj 21.20). za junij 21.12 — 21.14 (21.10), za oktober 19.07 — 19.09 (20); rž: za junij 11.40 _ 11.50 (11.30). za oktober 12.70 do 12.72 (12.70); koruza: za maj 11.80 (11.80), za julij 11.96 — 11.97 (12). tranzitna za maj 12.12 (12.40), za julij 11.35 (11.50). Iz življenja in sveta »Zeppelin« tik pred poletom Zračno ladjo drže z močnimi vrvmi, da se ne vzdigne v zrak, dokler tri vse pripravljeno za odhod. Slika je posneta v Friedrichshafnu pet minut pred začetkom vožnje v Brazilijo. Žrtve avtomobilizma Avtomobil je postal v Ameriki naj« običajnejše vozilo, postal pa je tudi večna nevarnost za ljudi in število njegovih žrtev raste z vsakim dnevom. V Ameriki pride na 5 oseb po en av* to, skupno pa jih imajo Zedinjene dr« zave 24 milijonov in pol. Avtomobil« ske nesreče zaznamujejo zadnja leta strahoten porast. Zavoljo tega je bilo potrebno prirediti med prebivalstvom posebne poučne tečaje za pravilne markacije in za pravilno^ vožnjo. Povsod so napravljeni razni svarilni na« pisi, zgovornejši od vsakega pouka. Na neki newyorški cesti je postavljen ogromen napis z naslednjim besedi« lom: Od 1. januarja je prišlo na tem mestu zavoljo avtomobilskih nesreč 233 ljudi ob življenje. Številka se viša, tako da jo je treba skoro vsak teden prelepiti z novo. Podoba pa je, da vsa taka prizadevanja ne pomagajo dosti, kajti prošlo leto je postalo žrtev avto« -^Mlskih nesreč samo v Newyorku 1332 liudi. tedaj za 378 več nego le« ta 1928. Najstrahotnejše so številke smrtnih nesreč v središčih avtomobil« ne industrije, v Detroitu in Clevelan« du. Tu so preteklo leto končali življe» nja zavoljo avtomobilskih nesreč po tri osebe na tisoč prebivalcev. V ve* čini teh primerov gre za povožene pešce, ki so šli neprevidno preko ce« ste in so si često sami krivi nesreče. Od vseh povoženeev je polnih 40 odst. otrok, od teh pa zopet 2«3 dečkov, ki, so predrznejši nego deklice. Te števil« ke eovore dovolj o ogromnem prometu v Ne\vyorku, vendar je treba še orne« niti, da presega število ranjencev teh nesreč 70.000. Tudi v tem ima Amr~:< ka rekord. Zamolčane žene Po podatkih Mednarodne zveze ženskih nastavljenk je na Angleškem posebno dosti tvrdk, ki ne marajo omoženih strojepisk, prodajalk itd. Delodajalci so še vedno zvesti staro« kopitnim nazorom, da se briga omo« žena nastavljenka zgolj za družino, dočim trpi služba. Zaradi tega zataju« jejo uslužbenke možitev tudi pri na« prednejših gospodarjih. Saj se vedno lahko zgodi, da si mora uslužbenka poiskati drugega gospodarja in bi li utegnila biti resnica v sličnih slučajih na poti. Samo neodvisne ravnateljice in podobne starejše nastavljenke si lahko privoščijo naslov »gospa«, a tu« di med njimi je dosti »gospodičen«. Začetnice pa so v prvih 3 do 4 službe« nih letih skoraj brez izjeme obsojene na slepomišenje. Večkrat služita za« konca pri isti tvrdki, skupaj stanujeta m potujeta v urad. A preden vstopita. odložita poročna prstana in se kažeta, kakor da sta le znanca. V manjšem številu so znani slični slučaji tudi na Francoskem, Nemškem in po drugih deželah. Draga strast Človeštvo bi si še ne bilo osvojilo zraka, da ni na svetu predrznih mla« dih ljudi, ki jih je obsedla želja, da bi se dvignili v zrak. Razen teh pa so tu« di taki, ki bi na vso moč radi letali, ali na letalih drugih in po tuji zaslugi. Spomniti se je treba le vseh križev, ki so jih imeli razni letalci z zastonj« karji o prilik znamenitejših poletov. Tej vrsti ljudi se oprosti pregreha, dokler gre za osamljen in izviren pri« mer, kasneje pa se njih početje sma« tra za sleparstvo, kar tudi je. Na src« čo pa obsede letalna strast tudi ljudi, ki imajo denar in se ne boje največjih stroškov, da kasneje lahko pripovedujejo o svojih smelih poletih. Te dni je pripotoval na parniku »Mauretaniji« v London ameriški industrijec s svojo nevesto samo s tem namenom, da st vrneta domov ob prvem bližnjem po« letu Zeppelina in da ju na krovu zrač« ne ladje poroči nje kapetan. Za pot iz Amerike s parnikom in nazaj v Ameriko s Zeppelinom bo plačal ženin malenkostno vsotico kakih 500.000 di« narjev. Tega denarja je že vreden re« kord, kajti smeli letalci so sicer že če« sto preleteli ocean, oženil pa se ni na tem poletu še nihče, niti toliko slav- ij eni Lindbergh! Škoda, da nam listi ne povedo imena tega moža, ki bo to« liko zaslužen za napedek letalstva. Kakšnega moškega smatra ženska za svoj ideal? Vsak človek ima neke sposobnosti in talente, od katerih zavisi vsa nje« gova bodočnost in karijera. Ženska natančno proučuje te moževe svetle strani in se ravna po njih. In baš za» radi tega je toliko moških, ki se čudi« jo, da jih ženske zavračajo navzlic povoljnim pogojem, ki razpolagajo z njimi (denar, zdravje, vnanja lepota, zgovornost itd.). In zakaj jih zavrača« jo? To vprašanje obravnava znani an» gleški sociolog Lionel Strongford, ki je postal slaven po svoji metodi! Njego« va izvajanja lahko čitaš, ako kupiš pravkar izišlo številko ilustrirane te« denske revije »Življenje in svet«, ki prinaša poleg tega še mnogo drugih zanimivih člankov in slik. Strupeni serum V Liibecku (Severna Nemčija) so cepili te dni dojenčke v Calmetteovim serumom proti tuberkulozi. Posledica je bila ta, da je preko petdeset otrok nevarno obolelo in doslej jih te tudi 19 že umrlo. Vsak dan poročajo o kakšnem novem smrtnem slučaju radi strupenega cepiva in razumljivo je, da se je polotila l.iubeškega prebivalstva prava panika. Oblasti sedaj preiskujejo. zakaj ti katastrofalni učinki seruma. o katerem do danes še ni bilo slišati nič slabega, pariški Pasteurjev zavod. ki ga dobavlja, jih pa tudi ne zna razložiti. Da bo zadeva še težja, so se začeli oglašati tudi od drugod panični glasovi o delovanju Calmetteovega cepiva. Tako poročajo iz Uipešta (Madžarska). da ie tam na posledicah cep-Ijenia umrlo 5 do 6 dojenčkov. Za Bin-košti so sklicali v Szegedin zborovanje zdravnikov, ki se bo bavilo izključno z vprašanjem francoskega seruma. Zaslužni upokojenec Po dolgoletnem službovanju je sto« pil v pokoj in je bil odlikovan s ple« menitaškim naslovom sir Arthur Tren« gue, elerk (p;smovodja) angleškega parlamenta. V svojem življenju je spremenil neštevilno zakonskih pred« logov v uradne akte. V lasulji in sta« rinskem črnem plašču s čipkami je go« spodom poslancem redno naznanjal, da »je izvolil kralj lastnoročno podpi« sati njihov predlog«. Po angleških pra« vilih dobi načrt samo po tej uradni zagotovitvi zakonsko moč. Clerk se mora pri tem trikrat prikloniti poslan« cem in nato kralju sporočiti njih »vda« no zahvalo«. Ta uradni posel je izvr« seval zaslužni clerk več desetletij. Za porairjenje Indije Cel vlak oklopnifa avtomobilov v Southamptonu, kjer bodo vkrcani za prevoz v Indijo. Pogled na to ogromno število jeklenih orjakov ie prej strašen, nego pomirljiv. Ilja E.-enburg: Življenje (Iz zbirke »Ltk vojny). Z Rogerjem sva se seznanila pred tremi leti, ko sem potova; po Holand-skeni Vzbudil je mojo po-rernost s svojimi praznimi, ugaslimi očmi na še mladem licu. Pričela sva govoriti. Ko je gledal prostrana polja, se je spomnil ruskih step — tudi v Rusiji je že bil. Govoril je o koboru v Burgosu in o poetični Piljki, o ruskih ikonah in o Raveljevi glasbi, govoril je umno in zanimivo,, toda vse njegove besede so bile mrtve, ravnodušne, nepotrebne. »Prepotoval sem pol sveta — od Japonske do Holandske. Povsod sem našel isto. Hoteli, lakaji. Prazna soba in noč — dolga noč. Dvajsettri leta sem star in nasmehnili se boste, če vam iskreno in naravnost povem — sit sem že. Pa vendar ne moreš ubežati življenju. V poeziji se temu pravi: »ennui de vi vre«; včasi puščajo tudi pisma: »nihče ni kri vmoje smrti...« Kako naj vam pojasnim to čustvo? Prvič sem ga spoznal, ko mi je bilo osem let, Moj god je bil. Podarili so mi igrače — ene se prav posebno spominjam. Klovn se sklanja in meče drugemu klovnu v čepico srebrno krogljico, drugi — tretjemu, tretji — znova prvemu in tako da- lje, brez konca. Gostje so se kmalu razšli. Ostal sem sam in se nisem igral, pa tudi radoval se nisem. Mahoma mi je postalo strašno dolgčas. Klovni so še vedno premetavali kroglice. Zbijal sem po njih, lomil in kričal. Prihiteli so domači, pa niso mogli razumeti. Spravili so me spat: utrujen, mnogo presenečenj in drugo. Minilo je. Rastel sem — običajni otrok, le mračen, ravnodušen. V osemnajstem letu sem mislil, da sem vstal od mrtvih. Zaljubil sem se v neko damo, bila je deset let starejša od mene. Ves sem vzplamtel. Zjutraj sem se mhodil po drevoredu in premišljeval: glej, ortoci se igrajo razbojnike, kostanji, drozgi, zvečer jo bom videl. Pako je lepo živetj! Nekoč sem se našel z njo na samem, — nisem mogel izdržati. Jecljaje sem pričel govoriti o svoji ljubezni. Zasmejaia se je. »No, poljubi me!« Čez pet minut je zašepetala: »Previdno odpni to zaponko.« In tedaj se je mahoma vrnilo k meni pozabljeno čustvo nerazumljivega dolgočasja. Breumno sem gledal blesteče blijante na zaponki. Dama je prezirljivo dejala: »Vi ste še otrok!« Tokrat pa ni minilo. Ničesar si nisem želel. Zdravniki so govorili: »ne-vrastenija, melanholija« in še nekatere druge latinske besede. Potujem, kopu-jem vozne listke, posedam po kupejih, izstopam, jem in spim. Nič me ne veseli ...« Nisem ga več poslušal. Bližali smo se Helderju. Ognji na svetilnikih so goreli v noč. Bilo mi je tesno, kakor da z menoj na palubi ni živ človek, temveč govoreče truplo. Poslovila sva se. Šel sem in sem se radoval ostrega morskega vetra, šelesta v drevju, smeha deklet, ki so vlekle rdeče hlebce sira za seboj... * Davi sem šel v sanitetni tabor v Vienno, pod Argonue. Pregledovali so ranjence in jih odpravljali dalje v zaledje. Med njimi sem opazil kepo gline na nosilnici. Obleke in lica ni bilo moči razločiti, In glasno hropenje se je razlegalo okrog. Saper... vnetje ledvic... ne dotikajte se ga! Vsekakor bo proti večeru izdihnil,« je dejal vojaški zdravnik. Mahoma se je izpod prsti in gline razlegal glasen stok' »Rešite me... dajte mi karkoli... jaz bi tako rad živel!« Zdrznil sem se, ko sem začni ta glas. Stopil sem k nosilnici in pogledal v bradato lice, pokrito z blatom. Bil je Roger. (Iz ruščine B. Z.) Waleški princ Angleški prestolonaslednik v uniformi indijskega konjiškega polka. Ogromen turban daje simpatičnemu licu nekoliko bojevit izraz. Gozdovi pod morjem Ob severnem in vzhodnem frizij« skem obrežju se vlečejo pod gladino daleč v notranjost severnega morja ogromni podmorski gozdovi, hrastovi, brezovi, jelševi in iglasti, ki so v pra« davnini rastli na aluvialnih tleh. Med celino pri Schobiillu in med otokom Bordstrand so se nedavno zopet po« kazali iz globočine ostanki pogreznje« nih šum. Valovi plime so razvili mor« sko dno in izruvali silno množino po« črnelih debel. Prastara drevesa naglo splavajo na površje, toda z isto nagli« co se zopet potope in udro v mehki pesek morskega dna. Tudi v okolici mesta Touderu so sc prikazali iz vod* nih globin debla, ki dokazujejo, da so se nekoč mogočni gozdovi širili prav tja do otoka Svita. Pri otoku Fohru je ob jasnem vremenu in ob mirnem morij videti prav razločno pokončno stoječa do 10 metrov visoka debla go« stega pragozda, ki ga je pogoltnilo ne« nasitno morje v večni borbi s kopno zemljo. Poletne obleke za gospode, platnene in lister suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki DRAGO S C H W A B. LJUBLJANA SOKOL Ognjeni krst sokolskega društva Maribor I. Nista še minila dva meseca. odkar je sokolsko društvo Maribor I. priredilo akademijo — bolj interno, intimno prireditev in že se je odločilo za javen nastop, ki se je vršil v nedeljo, 18. maja; splošno mnenja je, da je uspel. Pravilno — toda naj ga še nekeliko kritično pretreseni! Da se je razvila izpred Narodnega doma na društveno lelno telovadišče velika po-vorka in da je bila publika številna — gc-tovo do 4000 oseb, to smo že čitali po raznih listih. Vendar pa mnogih ljudi nismo videli, o katerih smo bili prepričani, da ja njihova navzočnost razumljiva sama po sebi, še bolj smo pa pogrešali v rdečih srajcah mnoge brate, ki imajo slavnostna kroje — to jim je treba povedati enkrat javno! Ako se ni zdelo za malo obleči jo br. dr. Šmirniaulu, možu s 77 leti, bi kroje lahko »prezračili« (udi mlajši in mnogo mlajši bratje. Te indolence mora biti konec! Programska točke nastopa so se vrstile precizno druga za drugo _ oddelek s te- lovadišča, drugi nanj. Otvorila jih je inže-njereka dijaška čela z vajami 6 puškami, določenimi za beograjski zlet; izvajanje jako strumno, kakor je bilo pričakovati, saj jp lo sam inteligenten talovadski materija!. Sledila ji je moška in ženska deca, približno 100 po številu, s hkratnimi skupnimi vajami, ki jih je sestavil društveni načelnik br. Čeme. Tako vodnikoma dece je treba priznati, da sta dosegla, kar se pri deei doseči da, kakor tudi br. kompozitorju njegova kompozitorska zmožnost, ki se ie dokumentirala še dvakrat. Po 4 čelverostopi ženskega naraščaja in članic ter 7 četverosto-pov članov je izvajalo vaje za beograjski zlet — vse zadovoljivo; tu in lam še nekoliko pile in društvo bo lahko slo na župni zlet v Ruša, kakor tudi na vsesokolski zlet v Beograd z zavestjo, da je tehnično pripravljeno. Drugi del sporeda, ki je sledil odmoru, je imel dva viška, prveaa fakoj ob začetku z nastopom župne vzorne vrsfe r.a bradlji tar na krogih; vrsta je imela dober dan. Njej je sledil moški naraščaj z raznimi igrami ter štafelnim tekom z zastavicami, ki so ga dečki izvedli med velikim zanimanjem gledalcev. Enako je velika napetost vzbujala štafetna tekma štirih vrst, obstojačih iz po štirih članov Maribora - matice. Maribora L, inženjerske djačke čete in inženjer-ske pedoficirske šole; kot prva je na >600 m dolgi progi izšla iz tekme vrsla inž. djačka čete v času 5.6 minute. Za njo se je plasirala vrsta Maribora - matice, nato fo-jenei podoficirske šole in Maribor I. Zaključili pa snaprej, stalno višje!« M. K—e. Iz Sokolskega društva Kranj. V našem društvu je skozi vse leto živahno delovanje, oživelo pa je posebno v zadnjem času. ko se vrše priprave za vsesokolski zlet v Beogradu, kamor se je prijavilo nad 60 oseb. Večje so pa priprave za župni zlet 1. junija na Jesenicah, predvsem za župne tekme, ko se bo bil boj za prehodni župni prapor, ki je dosedaj v rokah našega društva. V društvu se pridno vežba poleg odbojke tudi hazena za članice in ko prirejenih pred zletom že nekoliko tekem. V podporo zletnemu skladu pa priredi društvo 15. junija svoj javni nastop. Poleg tega bo v juliju javna tombola. — Na letnem telovadišču je ob nedeljah takoj v zgodnjih predpoldanskih urah vedno živahno vrvenje, kier prirejajo kranjski nogometaši z drugimi društvi in klubi tekme. — V razvedrilo slovenski in češki deci sta priredila Ceska obec in Ljubljanski Sokol preteklo nedeljo lutkovno predstavo, katere namen ie bil vsestransko dosežem. Naše društvo namerava tudi ustanoviti slični mladinski oder, ako bodo le zadoščala sredstva za to. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 23. maja. Ljubljana 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17,30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Uvod v novi kazenski zakonik. — 19: Ga. Lovšetova: Ameriški ženi. — 19.30: Italijanščina. — 20: Predavanje o Dubrovniku. — 20.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa iti poročila. Beograd 10.30: Rcprod. glasba. — 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.30: Godba na harmoniko. — 20: Arije in dueti. — 21: Komedija. — 21.15: Wagnerjeva glasba. — 22.15: Poročila. — Zagreb 1230: Reprod. glasba. — 1730: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Prenos opeTe Iz nar. gled. — Praga 17: Popoldanski koncert. — 20: Zborovski koncert. — 21: Koncert operne glasbe. — 22.20: Koncert sodobne glasbe. — Brno 1/: Koncert iz Prage. — 20.20: Ruske nar. pesmi in plesi. — 21: Prenos iz Prage. — Varšava 17.45: Popoldanski koncert. — 20.15: Prenos simf. koncerta iz filharmonije. — Dunaj II: Rc-producirana glasba. — 12: Opoldanski koacert. — 16.30: Pevski in klavirski koncert. — 17: Avstrijski skladatelji. — 20: Rezervirano za prenos. — Jazz-band. — Berlin 19.30: Orkestralen koncert. — 21: Recitacije. — Godba za ples. — 0.30: Nočni koncert. — Frankfurt 18.35: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — Langenbcrg 17.30: Orijent v glasbi. — 20: Koncert orkestra in solistov. — Nočni koncert in ples. — Stutt-gart 19.30: Zabaven program. — 20.30: Italijanski mojstri glasbe. — 22: Na so'ncncm jugu. — Budimpešta 9.15: Dopoldanska koncert. — 17.30: Koncert orkestra in solistov. — 1S.50: Ciganska godba. — 19.30: Prenos iz gledališča: Puccinl-eva opera »TurandoU. — 22.45: Vojaška godba. — Rim 17.30: Vokalen in instrumentalen Jioncert. — 21.02: Operetni veče-r. K novemu voznemu redu Na gorenjski progi, tako nam pišejo, je vozil pred uveljavljenjem novega voznega reda vlak št. 912, s "katerim so so vozili na delo v razne tvornice v Kranju tudi delavci, ki stanujejo od Mednega pa do Škofje Loke v vaseh ob progi. Po novem voznem redu pa vozi ia vlak toliko kasneje iz Ljubljane, da bi deiavci dohajali z veliko zamudo na delo. Zato je direkcija državnih železnic v Ljubljani uvedla dnev.ii vlak z odhodom iz Ljubljane cb 5.28, ki pa vozi samo do Kranja, ker ob delavnikih ni potrebe, da bi nadaljeval vožnjo naprej na Gorenjsko. Tega vlaka se torej poslužujejo osobito delavci do Krania. Mislil bi torej pameten človek, da bo iz tega razloga obstajal tudi na vslIi postajah, kier vstopajo v večiem številu delavci. Je pa temu drugače. Vozi aamreč po voznem redu, ki velja za izletniški vlak; na majhnih postaiicah. kakor so Medno, Gorenja vas-Reteče in Žabnij3, se spioh ne ustavlja, čeravno ima n. pr. Gore.ija vas-Reteče IS delavcev in de-lsvk, ki hodijo v Krani na delo. Z;ito morajo sedaj hoditi nekateri po eno uro daleč na vlak v Medvode ali v Škcfio Loko, dočim imajo domačo posta.iico od svojih bivališč odalieno komaj po par minut Kaj bo v jeseni ali pozimi v slabem vremenu, dežju, mrazu jn snegu, ko bodo morali hoditi tako daleč na vlak, dočim jim drči mimo domače postajice vlak naprej, za katero jc marsikateri žrtvoval pri zgradnji iste precej, bodisi v denarju ali z delom tri kuluku. pa mu sedaj ne služi prav nič! Mislimo, da bi vlak lahko postajal kakor prej osebni, tako tudi sedaj lokalni r.a vsaki postajici, kjer je zadosti veliko število delavcev. Uveden je bil dnevno samo zaradi delavstva, ki hodi v Krani. Ako vozilo v kopalni seziji kopalni vlaki po znižanih cenah in se ustavijo na vsaki postajici. potem tudi naši ljudje s še večjo pravico zahtevajo od železniške uprave toliko za sebe, ker so oni ali njihovi starš: žrtvovali in delali pcstajice iz lastnih sredstev to samo zato, da bi od tega tudi kaj imeli, ne pa, da bj sc ta v!ak ustavljal tudi ob nedeljah in praznikih, ker tudi mi včasi radii poletimo naprej gori na Gorenjsko in nam poznejši vlaki ne konven-raio. Tako naj bi se potem ustavljal tudi večerni izletniški vlak, ker veliko je Ljubljančanov, ki bi radi ostali še par uric v prijetnem deželskem ozračju tudi zvečer. Verujoč v uvidevnost železniške iprave in glede na upravičenost naše prošnie se nadejamo trdno, da bo ustregla v po'iiem obsegu. Vozni red za Din 2'- (po pošti Din 2.50 poslati v znamkah naprej, ako se naroči le en izvod) za vse železniške in avtobusne proge Slovenije dobite v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 7071 Za pomirjenje Indije Cel vlak oklopnih avtomobilov v Southamptonu, kier bodo vkrcani za prevoz v Indijo. Pogled na to ogromno število Jeklenih orjakov je prej strašen, nego pomirljiv. Iz Trbovelj ■ t— Zvočni film. V soboto in nedeljo se je predvajal zvočni film Atlantik, ki je privabil mnogo publike tudi iz sosednih krajev. Film je ljudem ugajal, kar je do* kaz vsakokrat nabita dvorana. Je pa to tudi najcenejša zabava, ki nudi občinstvu za mal denar mnogo poučnega in zabav« nega. Sokol vrši tudi na ta način svojo prosvetno delo. t— Ustanovitev protituberkulozne lige. V soboto Dopoldne je bil sestanek za ustanovitev protituberki r/.ne lige v Tr« bovljah, ki ga je sklical Osrednji urad za zavarovanje delavcev, podružnica v Za« gorju. Sestanka so se udeležili poleg župa« na g. Sitterja še občinski zdravnik g. dr. Jcnštcrle ter zastopniki vseh tukajšnjih šol. Sestanek je vodil g. M. Čobal iz Za« gorja, ki jc poudaril važnost take institu« cije posebno za industrijske Trbovlje, na kar je podal nekaj statističnih podatkov še g. tir. Jcnsterle. Izvoljen je bil nasledi nji odbor: predsednik g. Albin Zavrl, rav« natclj meščanske šole, odborniki pa: g. župan Sitter, okrožni zdravnik g. dr. Jen= sterle, šolski upravitelj g Plavšak, učite« ljica gdč. Martica Plavšak, šolska upravite« ljica ga. Lapornikova ter učitelj g. Plesko« vič. Odbor sc bo konstituiral pri prvi seji in se po potrebi tudi razširil. Pri slučajno« stih sc jc oglasil k besedi g. župan Sitter in poudarii potrebo, da bi ostala zdravstve« na okrožja neokrnjena, ker bi le v tem ob« segu, kot so sedaj, res lahko z uspehom delovala na polju ljudske higijene Po no« vem zakonu bi odpadla vsa skrb za ljud« sko zdravje na občine, ki se pa morajo do= gtikrat boriti z velikimi finančnimi težko« Jami Dosedanja zdravstvena okrožja so imela svoj proračun in so se pobirale tudi posebne dokladc, zaradi česar so imele večji razmah in se je lahko tudi marsikaj naredilo. Zdravstveno okrožje za Laško je v tem oziru mnogo storilo. Novi odbor naj bi se zavzel na merodajnem mestu za to, da bi ostalo zdravstveno okrožje v tem obsegu, kakor je bilo dosedaj. Po nekaterih pojasnilih, ki jih je podal g. Čobal, je bil sestanek zaključen. h Gor. Radgone gr— Nesreča pri živini. Hamler Jožef, posestnik in župan v Orehovcih, je minu« io soboto utrpel precejšnjo škodo pri ži« vini. Po nesrečnem naključju se je v hle« vu odpela kobila ter prešla v oddelek, kjer se je nahajala goveja živina in med njo bik, ki je z rogovi preparal kobili tre« Suh. Ker je bila vsaka pomoč i/ključena. jc moral lastnik žival takoj ubiti. Murske Sobote mr— Nova bolnica. Banovinska uprava je ponovno izjavila, da sezida v Murski Soboti novo bolnico. Občina je sklenila, du odstopi brezplačno stavbišče, kjerkoli b: si ga banska uprava izbrala. Najpri-kladnejši prostor bi bil pač kie v bližini Ledave. ker je sicer vsaka kanalizacija nemogoča Poslopje sedanje bolnice bi se porabilo za banovinsko hiralnico, ki se itak tudi mora napraviti. mr— Makiip avtomatične lestve. Gasilcem se bo na občinske stroške nabavila 'lova moderna lestva. mr— Cesta Murska Sobota - Bakovci je postala zaradi obilnega prometa, ki se po njej vrši. banovinska cesta II. reda. mr— Paviljoni na Glavnem trgu za pro-d;:ialce mleka in drugih živilnih produktov b>do postavljeni še letos. Pri tei priliki bi omenili, naj občinska uprava razmišlja tudi o tem. kako bi pocenila živež. Naše g i.spodinje ničesar tako zelo ne pogrešajo kakor rednega trga, kamor bi kmetje direktno prihajali prodajat vrtne in poljske produkte. Sedaj se mora nabaviti vse od prekupčevalcev in Sobota je zaradi tega eden najdražjih krajev v Sloveniji. mr— Športni klub »Mura« bo sejmišče tako preuredil, da bo prikladno tudi za športne nastope. mr— Prva dvonadstropna hiša v Murski Soboti, ki se gradi poleg občinske hiše in je last trgovke ge. Kardošove, je v glavnem dokončana in so imeli zidarji v ponedeljek svoj »likof«. mr— Zdravstveni dom se prične še letos gradiiti. Stal bo na prostoru blizu gimnazije. Tia se preseli tudi trahomska postaja. Iz Zagorja z— Poučni izlet obiskovalcev kmetijske šole. V soboto so učenci zagorske kme« tijske šole pod vodstvom šolskega upra* vitelja Levstika in učiteljev gg. Kolenca in Koprive ter župana Grčarja napravili izlet v Rajhcnburg in Krško, kjer so si ogledali razne panoge kmetijskega gospo« darstva. Obiskovalci so se prepričali na lastne oči, kar so slišali pri predavanjih v šoli. kako se dvigne gospodarstvo, tudi zanikerno, ako se pravilno uporabljajo umetna gnojila. Posebno je obiskovalce zanimalo sadjarstvo in čebelarstvo, ki je v teh krajih posebno dobro razvito. Z ve« likim zadovoljstvom so se izletniki z ve« černim vlakom vračali, saj kar so videli, jim bo v korist in vzpodbudo za boljši prospeh svojega domačega gospodarstva. z— Prireditev mladinskega zbora Glasbenega društva. V nedeljo so napravili šolski učenci Pomladka Rdečega križa in mladinskega zbora Glasbenega društva pod vodstvom učitelja Koprive 'zlet v prijazni Šent Jurii pod Kumom. Ob 9. uri so čewljev Ugodna prilika za nakup čevljev za Bin-košti, birmance ter za vsakogar, ki potrebuje čevlje. 7350 več tisoč parov na prodaj po zelo znižanih cenah. Pred nakupom si oglejte cene v izložbi in v trgovini. Ogled brezobvezen za nakup. DOKO" Prešernova ul. 9, dvorišče. Ivan čarman. Motorji na sesalni plin (Sauggasmotore) Fabrikat HP obratov Langen & Wolf 12 200 Deutz 20 220 Deutz 25 220 Deutz 30 240 M. A. N. 40 200 Deutz 65 190 Korting 70 190 Schliitter 4/6 350 Korting 116 190 Dieselmotor 120 190 Dieselmotor 50 240 Vsi motorji so generalno repari- rani in v prvorazrednem stanju. Cene povoljne! Oglejte si naše skladišče! H. LOHER I SINOVI KUSTOŠIJA—ZAGREB Telefon 3881 Muhe sigurna smrt! Mahe so ostudne sfertiplievalke, ki živijo po zamazanih in gnusnih skrivališčih. Lazijo po Tvoji hrani, kosmate noge nosijo bolezen in smrt. Zaščiti svojo obitelj. Rabi FLIT. FLIT je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom, stenicam in njihovi zalegi. Tebi ne škodi. Ne, pusti madežev. Ne zamenjaj FLITA z drugimi različnimi sredstvi. Pazi na vojaka na rumeni konvi s ornim robom. FLIT usmrti najhitreje priredili v tamošnji dvorani izobraževalnega društva pevski koncert, katerega se je udeležila poleg domačega občinstva tudi šolska mladež iz Svibna s svojim voditeljem. Pevske točke pod vodstvom priljubljenega učitelja Koprive so ugajale občinstvu, ki je mladež pozdravilo z burnimi aplavzi Mladinski zbor bo nastopil tudi na sobotni večerni proslavi 201etnice Glasbenega društva v Sokolskem domu. z— Delovanje gasilskih društev. V nedeljo sta se vršili dve večji gasilski vaji in sicer so se gasilci iz Zagorja in Kotre-deža vežbali v Kotredežu, gasilci iz Izlak in Lok pa na Lokah. Priprave se vrše za predvaio, ki bo ob binkoštih v Laškem. Pozornost vzbuja vaja telovadnega odseka gasilcev iz Zagorja s sekiricami, ki jo je izvežbal g. B. Golež. Želeti je, da bi se tudi ostala okoliška društva lotila z vež-banjem s sekiricami, da bo gasilstvo iz rudarskega revirja kar najbolj častno zastopano na kongresu v Ljubljani. Iz Kočevja kč— Zaobljuba novem obč. odbora. V torek. 20. t. m. se je vršila zaobljuba novega občinskega od,bora z županom g. viš. finanč. svetnikom Maksom Kostanievcem na čelu. Kakor smo informirani, ie že imenovani Sbčimski odbornik, mestni župnik in dekan g. Ferdinand Erker odklonil svoie imenovanje v občinski zastop in ga motiviral s preobloženostio kot žunnik velike fare in starostjo. kč— Stanje na našem rudniku. Kakor Trbovlje in vsi rudniki, tako tudi kočevski rudnik še vedno praznuje. Sedaj ie uvedeno tridnevno delo na teden, kar znači za naše delavstvo hud udarec, če pomislimo. da niso že tri mosece redno delali. Delavci s številnimi družinami obupujejo. Otroci pohajajo po ves dan okrog hiše lačni. bledih in upadlih lic. Žene jokajo, ker nimaio s čim utešiti vedno lačnih želodčkov svojih malih. Možje iščejo, kjer morejo, da ba dobili kako postransko delo, pa kaj. ko ie povsod zadosti delavcev in še več brezposelnih . . . leč— Len večer kočevskega srednješolskega djjaštva. V torek zvečer se je vršila akademija našega srednješolskega dijaštva. Dvorana hotela »Trst« ie bila zasedena do zadnjega kotička. Pevski zbor tako moški kakor mešani je pod vodstvom pevovodie g. Mirka Trosta zapel nekaj krasnih skladb jugoslovenskih umetnikov. Nastop orkestra pod vodstvom e. Wilitzerja ie bil nad vse zadovoljiv. Osmošolka gdč. Korenova je imela krasno zamišljen govor o velikem indijskem pesniku Rabindranatu Tagoreiu. Občinstvu je ugaiala zlasti deklamacija sedmošolca Vranicam: Oton Berkooec: Dve našimi. Lep je bil tudi nastop učenk in učencev nižjih razredov z vajami za izlet v Beogradu, ki ga ie vodil telovadni učitelj g. Rustja. Vsem ie bila akademija naše d:-iaške mladine v pravi užitek. kč— Poprava ceste. Za gradom popravljano Primorci cesto. Ta kos ceste od Velike kavarne do lekarne ie res nujno potreben popravila. Cesta močno visi in ie vedno mokra, ker se voda ne more odtekati v kanal, ki je skoro dva decimetra višji od ceste. Sedaj so navozali mnogo kamenja in se lotili dokai težkega dela. Delo vodi cestni mojster g. Emil Bižal. Cesta bo sedai lepo izravnana s kanalom. Kakor smo že zadnjič pisali, bi bilo dobro popraviti sploh vso cesto, ki vodi skozi mesto. ker ie ta vzrok večnemu blatu in prahu. kč— Zadeva mestne elektrarne. Kočevje ima svoio mestno elektrarno pod hribom. Toda ta s svoiim tokom nikakor ne zadostuje potrebam našega mesta. Napeljava, ki ie že stara, je sedai v takem stanju, da je ob najmanjšem vetru dobršen del mesta brez luči. Kratki stiki in pre.gorevan.ie žice so zaradi nad vse slabe napel.iaA^e na dnevnem redu. Odjemalci električnega toka. ki ie pri nas primeroma zelo drag. se zaradi tega upravičeno pritožujejo, zlasti še lastniki javnih lokalov. V interesu mesta bi bilo. da bi se tu končno napravil red. bodisi da se Po kontraktu s TPD, ki ima na našem rudniku močno elektrarno, spoji naše mesto s to elektrarno ali pa naj se izvede popolnoma nova napeljava! kč— Pojasnjena najdba trupla. Kakor smo že poročali, je bilo blizu Cvišlarjcv najdeno truplo Ivana Koniga. Truplo je ležalo vso zimo od meseca oktobra v ma« li globeli. Sodna komisija je ugotovila, da sc jc Konig ponesrečil. Po legi trupla in po znakih na telesu se doznava, da jc ne« srečnik padel v temni noči. vračajoč se k setri, ki je stanovala v Cvišlarjih, na trebuh ob oster kamen, nato pa še z gla« vo zadel ob navpik stopečo čer. Vsled močnega udarca je gotovo padel v ne« zavest in ker ni bilo nobene pomoči, vsled tega umrl. Truplo ponesrečenega Koniga so že pokopali Zanimivo je dejstvo, da je truplo ležalo* nedaleč od poti, po kates ri so šle dnevno ljudje in nihče ni niče* sar ozazil. Šele smrad jc opozoril ljudi na to. da so začeli iskati po okolici in so od« krili mrtvo truplo nesrečnega Koniga. Iz Kranja r— Voznikova neprevidnost Pretekli torek zvečer se je vračal avtobus podjetja Paar in Stravs iz Ljubljane v Kranj in na vrhu Jelenovega klanca, kjer je nasproti bolniške blagajne oster ovinek, nenadoma naletel na voz, ki jc vozil navzdol po le« vi strani. V tem hip.u pa je voznik zavil ■ia desno stran in tako zaprl avtobusu cesto. Ker je šofer z vso silo zavrl avto, da prepreči nesrečo, jc počila os avtobusa, ki se je začel pomikati nazaj in se usta. vil ob zidani ograji. Pasantje. ki so veči« noma hitro skočili iz avtobusa, so doži» veli nemalo strahu. Skrajno neprevidne« ga voznika, ki bi lahko povzročil nesrečo« ker sc ni držal ccstnih predpisov, so ta# koj zaslišali orožniki. Darujte za slepce! Birmanska darila ovratne verižice, obeski, zapestnice, ure 140 F. ČUDEN UUSL3ANA, Prešernova ulica štev. 1 dnevno sveže praženo, dobite pri tvrdki B. M OTO H Ljubljana. Vodnikov trg št. 5. Cenjenim odjemalcem zmeljem kavo v najmodernejšem električnem mlinu tia kamne, turško fino in navadno, brezplačno. 6396 Ni "efc več |pjjp"- c Panika* Vsem trgovinam pisalnega orodja in trgovinam galanterijske robe se priporoča najtopleje zelo praktična in cenena novost, in to nalivno pero A TEMPO ki je bo rada kupila vsaka šola, vsak učitelj, zdravnik, jurist, uradnik, urad, športnik itd. Specialno skonstruirano pero iz angleškega jekla, posebno močno in z roko polirano, dvakrat kaljeno, daje peresu brezmejno trpež-nost. ROKOPIS V TREH SEKUNDAH POPOLNOMA SUH! Ni treba pivnika ali čakati, da se posuši, ne prodre niti najtanjšega papirja. Polnjenje je enostavno in čisto. Vprašanja na Em. Ebenspangera nasl., Bjelovar, kot samoprodaja. I Auto- Moto -Velo Prerailoviceva ISO EMOLEBERT" ume, Zagreb, išče zastopnike »a Slovenijo Mnogo storite za nego lica za nego las pa premalo. Posledica — izpadanje las, osivelost, prhljaj, mozolji itd. — Naročite »INES«, ki odpravi vse bolezni lasišča. Lonček stane 38 Din. — Razpošilja po povzetju: ZASTOPSTVO »I N E S«, LJUBLJANA. Merosodna ulica l/I. 12 Sledeči jugoslovenski patenti prodaju se ili se daje licenca istih: Br. 1689. »Naprava za pomeranje pisače oblice (Oblice za artiju) ra pisačim mašinama sa udvostrukim pomeranjem.« Vlasnik: Fa. Wanderer Werke vorm. Winkelhofer & Jae-nicke A. G. u Schonau b/Chemnitz. Br. 5479. »Naprava za perkusivno paljenje za metke i bombe« kao i dopunski patent. Br. 6464. »Uredjaj za perkusivno paljenje projektila i bombi.« Vlasnik: Fa. Societa Ernesto Breda, Milano. Br. 3676. »Sredstvo za utaman ji vanje insekata i postupak za spravljanje, kombinovanje i upotrebu istog.« * Vlasnik: California Spray-Chemical Company, Watson-wille, Cal. U. S. A. 7354 Obaveštenja daje advokat DR. JANKO OLIP, Beograd, Kralja Milana 48. /-5* Oglasi v »Jutru" imajo siguren uspeh9 DALI1ATIAW| tvornica Portland cementa d. d. KASTE L S1JCUBAC pri Splitu priporoča svoj prvovrstni svetovno znani la PORTLAND CEMENT „TITAN" - ..DALMATIA" v juta in papirnatih vrečah ter sodih 7196 Glavni zastopniki: M. GREGO VIČ & CO., Ljubljana Cankarjevo nabrežje 1, telefon 2971 Pttgrobnš zavoa J Gajšei. Vodmat-LJubljana. Žalostnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša ljubljena hčerka, sestra, svakinja, teta, gospodična Marija Pevec bivša uradnica trgovske banke dne 21. maja po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokonjice bo v petek, dne 23. maja, ob 15. uri iz mrtvaške veže Splošne bolnice k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. maja 1930. 7370 Žalujoče rodbine Dežmatt, Pevec in ostalo sorodstvo. Tužnim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena mama, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA LAMPE roj. Završnik dne 21. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previdena z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bo v petek, dne 23. t. m., ob pol 6. uri popoldne. Kranj, dne 22. maja 1930. Rodbini Lampe in Završnik Zahvala Ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo predrage sestre, svakinje in tete, gospodične JULKE STIH je došlo toliko dokazov toplega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej osebno zahvaliti, zato tem potom najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala bodi izrečena gospodu rudniškemu ravnatelju inž. Drolcu, gosp. rudniškemu zdravniku dr. Arnšku, gosp. postajenačelniku Grudnu in vsem gg. zdravnikom, kuratoriju in usmiljenim sestram splošne bolnice. Nadalje se zahvaljujemo vsem rudniškim uradnikom in poduradnikom, kakor tudi gasilskemu društvu Hrastnik za častno spremstvo in pevskemu društvu pod vodstvom gosp. čandra za v srce segajoče žalno petje. Zahvaljujemo se tudi gg. duh. svetniku Gašperiču in katehetom ter vsem dragim sorodnikom in prijateljem za darovane vence, kakor tudi ostalim za darovana cvetja. Zahvaljujemo se tudi gg. trgovcem Hrastnik— Dol za darovani venec. 3756 Posebna zahvala naj bo izrečena cenj. gospej Briner-jevi kakor tudi gospodu inženjerju Gvidu Kumpu za trudapolno požrtvovalnost. Hrastnik — Trbovlje, dne 22. maja 1930. Žalujoči ostali. Tefii: Domači in tuji Vse ljudi delimo glede na to, v kakšnih odnošajih so z nami, na »domače« in »tuje«. Domači. — to so tisti, o katerih dobro vemo. koliko so stari in koliko imajo denarja. Premoženje in leta tujih pa nam ostanejo na veke prikrita. Ce se nam ta tajnost iz kateregakoli vzroka odkrije, tedai se tuji mahoma spremene v domače, kar nam je jako neprijetno, kajti domači smatrajo za svojo dolžnost. da človeka venomer z bridko resnico bodejo v oči. medtem ko morajo tuji o takih rečeh delikatno molčati. Čim več ima človek domačih, tem več grenkih resnic ve o sebi in tem težje mu je živeti na svetu. Srečate, na primer, na ulici tujega človeka. Prijazno se vam bo nasmehnil :n dejal: Kako ste pa vendar danes lepi!« Ce pa čez tri minute (kaj se neki v tako kratkem času more na človeku spremenit!) pristopi k vam domač človek. vas bo pogledal in prezirljivo dejal: •Nekam zatekel nos imaš! Ah si morda nahodna?« Ce ste bolni, potem vas čakata od strani tujih samo radost in zadovoljstvo: izrazi sočutja, cvetlice, bonboni. Sorodnik pa vas bo najprej [pričel spraševati, kje in kdaj ste se prehladih, kakor da je to najvažnejša stvar. Ko bosta po njegovem mnenju kraj in čas določena, vas bo pričel karati, zakaj ste se prehladih vprav tam in vprav takrat. »Kako si mogla vendar iti brez galoš k teti Maši? To je naravnost grozno — taka brezbrižnost v tvojih letrh?« Poleg tega se tuji vedno delajo, kakor da bi bili zaradi vaše bolezni v velikih skrbeh in kakor da bi bila ta bolezen zelo resna. »Moj, Bog, saj vi vendar kašljate! To je strašno! Prav gotovo imate pljučnico. Za božjo voljo, pokličite takoj zdravnika! Tako se človek ne sme šaliti! Dobro vem, da vso itoč ne bom spal od samih skrbi«. Vse to vam ie silno prijetno in poleg tega bolniku vedno ugaja, če njegovo bedasto influenco s 37 stopinjami poveličujejo kot pljučnico. Domači se vedejo aopolnoma drugače. »Glejte ga no! Kar v posteljo se je zavalil. Zaradi take malenkosti! Da ga le ni sram! Presneto je občutljiv... Ne bodi vendar tako mehak!« »Lepa malenkost, če ima človek 38 stopinj vročine,« stokate vi in prištejete celo stopinjo. »Kaj bi to!« se vam roga sorodnik. »L.fudje še s tifusom hodijo okrog, ta se pa zavoljo 38 stopinj .pripravlja kar na smrt. Strašno!« Potem se bo še dolgo norčeval iz vas in pripovedoval razne zabavne zgodbe o tem. kako ste včasi prav tako trudno zapirali oči, dve uri pozneje pa obdelavah pečeno puro. Take in slične zgodbe vas spravijo v tako jezo, da vam temperatura zares poskoči do tiste stopinje, do katere ste se prej zlagali. V jeziku domačih se temu pravi »obodriti bolnega sorodnika«. Imeti znanje z domačimi je jako žalostno in razdražljivo. Tuji se z vami prijazno pogovore in sodite, da jih vaš prihod do ekstaze naravnost veseli. Ker vam ni treba vedeti, koliko so stari, so njihova lica vselej napudrana in pomlajena, pogovori veseli, kretnje živahne in bodre. Ker pa vam tudi ni treba vedeti, koliko imajo denarja, vas bodo vedno varali s tem. da vas bodo krmili izključno le z dobrimi in okusnimi rečmi. Iz istega vzroka vas posa-de vedno v najlepšo sobo. z najele-gantnejšim pohištvom, kolikor ga premorejo; spalnico z raztrganimi zavesami in s stolom namesto umivalnika vam sevda ne pokažejo, pa če jih še tako prosite. Za vas posebej postavijo na mizo novo čašo in čajnik, pa ne onega z odbitim ročem. Tudi prt vam dajo čist in pogovarjati se prično o tem, kar posebno radi slišite — o kakem vašem talentu: če tega ni, o vašem novem klobuku; če tudi tega ni, potem pa o vašem dobrem značaju. Pri domačih ne srečate ničesar podobnega. Ker vam je njihova starost že znana, se vsi držijo kislo in obupaho. »Eh. starost ni radost! 2e tretji dan me boli glava.« Potem se spomnijo, koliko let je že preteklo, odkar ste končali gimnazijo. »Glei no, tako hitro teče čas. Sodiš, da je bilo pravkar, pa bo kmalu trideset let.« Ker itak že veste, koliko imajo denarja in vas zastran tega ne morejo več ogoljufati .vam nudijo čaj z včerajšnjim sladkorjem in prično govoriti o ceni govedine, o starem strežaju in o tem. da je v starem stanovanju pihalo s poda. v novem pa s stropa, ter da je slednji zato na mesec deset rubljev dražji. Tuji so v občevanju z vami polni najsvetlejših prognoz. Vsa vaša dela in vsi vaši načrti vam bodo gotovo sijajno uspeli. Pa ne samo to! Kaj bi vi še vse lahko dosegli s svojim umom, vztrajnostjo in podjetnostjo! Domači pa vas, narobe, že v naprej objokujejo, neverno majejo z glavo in godrnjajo. Zavoljo vas jih zmerom obhajajo kake zle slutnje. Ker poznajo vašo brezbrižnost, nerodnost in neznanje ravnanja z ljudmi ,vam poleg tega še lahko dokažejo, da je dvakrat dve štiri, da vas čakajo velike neprijetnosti in zelo žalostne posledice, če si pra- vočasno ne premislite in si neumnega načrta ne izbijete iz glave. Zavest, da so tuji prijetnejši od domačih, vedno bolj pronica v mase in že dvakrat sem se imela priliko prepričati o tem. Nekoč je v vagonu neki sitni gospod zakričal nad svojim sosedom: »Zakaj ste se tako zleknili po klopi? Mar ne veste .da bi kdo drug tudi rad sedel? Ce nimate toliko olike, pojdite v živinski vagon .ne pa v potniškega! Zapomnite si to!« Sosed pa mu odgovori: »Ta je pa lepa! Prvič me vidite, pa kričite nad menoj, kakor da bi bil vaš rodni brat. Vrag naj vas razume!« Drugič spet sem slišala, kako je neka mlada dama hvalila svojega moža in dejala: »Štiri leta sva že poročena, pa. je 3e vedno tako mil. vljuden in prijazen, kakor da bi bil tujec.« Poslušalci se niso prav nič čudili tej nenavadni pohvali. Tudi jaz se ji ne čudim. Radiomanacijsko termalno kopališče DOLENISKF TOPLICE (Pri Novem mestu). Zdravi trajno in sisuroo revmatizem, nevralyne, ženske bolezni itd Ed ;no kopališče, v katerem so vse kopališčn« naprave nad izvirki 37—38° C topline. Železniška postaja Straža - Toplice. Zahtevajte prospekte. Cene znižane, posebno v pred in po sezoni. U9 CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šilro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 QCdor hoče da mm mu pošlje pc posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco srn matih oglasov naj pri Idi v »nam/eah a sicer ne bo prejet odgovora t « Z^mMM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. [zsja Učenca s najmanj dvemi razredi juei'-an«ke šolo sprejmem t trgovin? mešanega ponudbe z navedbo šolske •"zvbrazbe na og!.t*o] o'We-iek >Jutra* vod »A. 1J. 36« 13S14 Trg. učenko te flo-lir ■ h!-« sprejmem v t-o-.i-vrl jsko-galanterijsko tr-£or:ro t io dogovoru. Cenj. ponudbe na: Slavo Gosti, trgovka, Pregrada. 18811 Za veleseiem ««»• vr.em 2 nvla|5i prodajalki za malt predmete. Na-t- ir rtnve oglasu; oddelek »Jutra.. It-SS: Postrežnica rjo>,! zaposlenje. Naslov oglasnem oddelka - Jut rac tss; Prodajalko pralno, razumno in pošte-310, ki se je izučila na deželi in ki jc zmožna šiva. &tja. !'.'jii"iti v trgovino --a: . b.a^:' 7. vso oskrbo v h>: in plačo p: dogovoru Km-top takoj. Pismene po-Jtttdbe. če mogoče e sliko na ogia-i,T oddelek --Jutrai »■■"i značko »Zanesljiva in fpretria m- č-. 18816 Bivšo trg. pomočnico j..,ro5r-no. ki bi včasih pomagala v maanfakturai tr-povini, >i""ni Ponudbe na oddelek »Jutra« pod »Na»rdba stan in bivališče« 18068 Stenotipistinjo idovfi-ko jn nemško fcoreajpoBdenco. no možnosti - prakso v IpMii otroki, in: o 7;» '"imp! ejšnji na-c!"'.' Ponudbe pod značko u iusttija« na podružnico t» Jutra« v Celju. 18006 Korespondentinjo T»-rf^ktno. zmožno slov. Tn H"in-kc stenografije. cbvla-dnjočo popolnoma nemščino Si po možnosti hrvaščino, t^"vjiriemo v LJubljani. Po-«Ir:bne rokopisno oforte 7. ? avedbo zahtev in možnosti jria< .;-a pod šifro »Vpeljana m n na oglašuj oddelek •Jutra-.. " 181*61 Zgovorne in spretne gdč. ter gospode z nekaj trgovske prakse, se sprejme za prodajo seri-oznega predmeta zasebnikom. Lo pismene prijavo z navedbe poJnega naslova na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Seriozni predmete. — Predkaznovane osebe izključene. Precejšen zaslužek. 18-120 Kroj. pomočnika za vsako veliko delo sprej. mo takoj V. Sternik, Sv. Pave! pri Preboldu. 18910 Dobro strojepisko in stenografinjo sprejmemo takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. lii&70 Kmečko žensko priletno, pametno iu pošteno, ki bi bila pripravljena samo 2 govedi krmiti in trem osebam kuhati, kakor druga lahka hišna dela opravljati ter sploh gospodinjstvo m vrt voditi — sprejmem takoj. Plača po obojestranskem spoznanju in dogovoru poroijna. Nastop siu-žbe lahko s 1. junijem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 1S008 Klepar, pomočnika in vajenca snreime Ferdinand Kmet. Trebnje. 18911 Gospodično inteligentno, vajeno otrok, sprejmem kot vzgojiteljico k triletnemu otroku v Su-botici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18036 Izurjeno šiviljo išče modni salon za takoj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. " 18930 Natakarico sprejmem. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1S01S Brivskega pomočnika dobrega delavca, ki zna tudi ondulirati. sprejme Ko-privnjak Martin, Rogatec. 18815 Žensko izvežbano prodajalko, zmožno nemščine, za kemično-trlmično stroko rabimo. — Rokopisne ponudbe z navedbo zahtev ter možnosti nastopa pod šifro »Strcje-piska-orodajalka« na oglas, oddelek »Jutra«. 18960 Dom3ča hrana«. 18D24 Mala spec. trgovina z opremo takej naprodaj. Maribor, Dravska ulica 8. 18895 Lokal na prometnem kraju iščem za takoj. Plačam za % leta naprej. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. (18043 Lokal v novih kolonijah v Ljubljani iščem za točilnico in delikateso. p stanovan;em a'i brez. Naslov pove ogl. oddelek »Jutrac. 18945 Lokal v sredini mesta oddamo s 1. avgustom t. 1. Pcizve se v Kranjski hranilnici — pri upravi hiš. 18964 Trg. mešan, blaga na prometnem kraj« kjerkoli v Sloveniji vzamem v najem. Naslcv pove oglasni oddelek »Jutrac. 18810 Stanovanje 1 ali 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem s 1. junijem za mlada zakonca z otrokom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »1. junij«. 18028 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin iščem za 1. avgust v bližini Vrtače. Bleivveisove ali Tržaške ceste. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »G. A.« 18036 Fotoaparat v ni javi usnjati torbi se je izgubil od Velikih Lašč do Ljubljane. Pošten najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 18905 Opremljeno sobo lepo. s krmnim razgledom, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18833 Sobo prazno ali opremljeno oddam enemu ali dvema gospodoma, ozir. gospodičnama. Poizve se v restavraciji Valjavc, Sp. Šiška — Aleševčeva cesta štev. 14. 18881 Sostanovalca sprejmem v lepo in čisto sobo i elektr. razsvetljavo, hrano in vso oskrbo za finO Din mesečno. Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta 5. 18867 Lepo sobo elektr. razsvetljavo in eeparirantm vhodom oddam s 1. junijem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 18793 Solnčno sobo lc.po opremljene, z balkonom. nanovo preslikano — parket in elektrika, poseben vhod. takoj oddam 2—3 boljšim osebam z vse oskrbo ali brez, blizu gorenjskega kolodvora. Avtobusna postaja pred hišo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 18782 Opremljeno sobo solnčno in zračno, v bližini Tabora oddam boljšemu gospodu. Naslov pove &—4sobninii stanovanji kupim — najraje v šiški, Viču ali Mostah — Posredovalci izključeni. Le resne ponudbe z navedbo cene in lege pod »A. i.c na oglasni oddelek »Jutra«. 18932 Stanovanje 3 sob. kuhinje in pritiklin oddam. Naslov v oglasne-m oddelku »Jutrac 18S78 Dve osebi SPeta za september trisobno stanovanje. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Točnac. 18966 Sobo lepo nameščeno, s popolnoma posebnim vhodom, v bližini cerkve sv Jožefa išče samec. -— Ponudbe na oclas. oddelek »Jutra« i>od šifro »Soba«. 18952 Opremljeno sobo solnčno, oddam dvema gospodoma z vso oekTbo in dobro domačo hra.no. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 18959 Ves dan odsotna gospodična išče solidno stanovanje s hrano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Domača hrana«. 18968 ILJJIIJ/JJ1! V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Blondinka. Brezskrbno živ. Ijenje. Cirkularist. Čedno 222, Cimipreje, Češki. Dobro srcc. Dobro naloženo, Dobro idoča. Devetletna praksa. Dobra gospodinja, Diskretnost, Dobrobit, Do ber knoaparat. Dobra spričevala, Francija. Frlda, Fiksuni in provizija 17061. Graz, Goidovniki, Gute verdienst.moglichkeit. Ure peneč po sreči. 1. junij 1930 Junij 17575. Jelena. Jesen Juta, Kavcije zmožna 2212, Kaj veš, Kavcije zmožen, Knjigovodstvo. Kupim takoj, Lokomobila 15. Lokal 152, Lepo de'o. Lovec, Miro. Maja Mirna snažna točna plačnica. Maj 700, Mirna stranka 93, Mešane stroke. Mladenka. Mirno življenje. Mizar, Mala soba Mesnica. M. F.. Nemščina. Novo mesto. Na obroke. Natakarica 1000. Nova vila. Nemka. Opremljena, Peščen svet. Precejšen zaslužek, Potnik 12, Plača po dogovoru, Poljšak, Pritličje, Poštena 27, Plačam takoj, Parcela. Pikantno, Pridna učenka. Prijateljstvo zaželjeno. Pomlad cvetoča. Prodajalka 18370. Poštenje 17517. Pošten 18538, Periferija. Pekarna. Reference. Rentabilnost, Rabim gotovino, Res zanesljiva. Itezani les, Raibljeno kolo. Staroznana. Sestanek, Stanovanje 1000. Strogi center, Srečna. Samec. Stanovanje 320. Senor:ta. Stanovanje avgust. Skupni iz-prehodi. Siguren zaslužek. Samostojen preddelavec. Sigurno mesto 10.000. Sokol-ska beseda. Seriozni predmet. Stavbno podjetje. Trgovski, Škropilnik, Trezen dober vozač. Takoj, Točen plačnik 94. Trezen mlinar, Tekstilna industrija. Trgovka. Ugodna prilika 7:S0. Uradnica 35, Ugodno prj-dam. Vesel 'e do dela, Vestna in poštena, V majn. Vigred. Vdovec 40. Vdova pod 60 1et. Vesten tRO. Veverica. Vsak kupt. Zmožna. Za junij. Zanesljiva služkinja. .117. 20 % provizije. 100, 10.000. Novo turbino kompletno z regulatorjem, ki daje 10 m padca in 97 1 min. vode. 10 HP, pri padcu 13 m na 14 HP, ugodno prodam. Naslov po S6 Oin. 150— L. BHOZOVI& Zagreb, I2ica Čitaite vedno naše ogl^e! Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo samo na debelo PREMOG, domači in inozemski, za domačo kurjavo in industrijske svrhe. KOVAŠKI PREMOG vseh vrst KOKS, livarniški, plavžarski in plinski. BRIKETE. Prometni zavod za premog, d. d., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 15'L. L. MIKUi Mestu* trg 1$ Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- Raznovrstne kose se oddajo v komisijonelno prodajo pod ugodnimi pogoji. Interesenti naj zahtevajo podatke pod »Kosa« na upravo »Jutra«. 6358 Osebo ki je našla akt-orvko z gotovino in dokumenti, prosim da -vrne vsaj dokumente, ki so za izgubitelja zelo važni. NaMcv v aktovki. 18954 TUT-TOX TUT-TOX je najboljše sredstvo zoper mrčes. TUT-TOX je za domačo higije-no nujen kakor milo za vzdrževanje telesa. TUT-TOX je neškodljiv za ljudi in domače živali. TUT-TOX se dobi povsod. Generalno skladišče za Jugoslavijo: v trgovini barv in kemičnih izdelkov: 128 NEOELJKA K. SAVIČA, BEOGRAD, Kolarčeva ulica štev. 5. Telefon 40—34. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Franc Jezeršek« Za imseratm del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani,