Poštnina plačana v gotovini.
Leto XX., št. I89
Ljubljana, sreda 16. avgusta I939
Cena 2 Din
Upravaisivo. ujuoijana, Kjo&fljeva t — Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. tnserami juaeiek: Ljubljana, Selen-ourgova uJL — TeL 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg 1
Telet oo St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon St 190. Računi pri post Cek za voditi: Ljubljana St 11.842, Praga Oslo 78.180 W1en št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg št 7, telefon št 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi m ne vračajo.
NAPORI ZA MIRNO UREDITEV
GDANSKEGA PROBLEMA
Poizkušalo se bo ugoditi nemškim zahtevam, obenem pa tudi zaščititi poljske interese — Pred odstopom visokega komisarja DN
London, 15. avg z. V angleških vladnih krogih nocoj priznavajo da je vlada dobila poročilo o razgovoru, ki ga je imel komisar Društva narodov v Gdansku Burghardt pretekli petek z nemškim kan-celarjem Hitlerjem v Berchtesgadnu, vendar pa naglašajo, da je poročilo strogo zaupno. O njem krožijo v londonskih krogih razne vesti. Po zadnjih informacijah se potrjuje, da je bil ta sestanek vsekakor pred sestankom grofa Ciana s Hitlerjem in sicer na izrecno povabilo kancelarja Hitlerja. V Londonu prevladuje vtis, da se je kancelar Hitler odločil za to povabilo na izrecno željo Mussolinija, da bi os Rim. Berlin na ta način posredno prišla v stike z Londonom in Parizom. Ali je bil Burg-hardtu pri tej priliki predložen kak mirovni načrt ali načrt za ureditev gdanske-ga vprašanja, ni nobenih zanesljivih podatkov, vsekakor pa Burghardt o tem ni mogrel razpravljati.
V Londonu dajo razumeti, da je Burghardt po naročilu iz Londona obvestil nemškega kancelarja. da Anglija ni izpre-menila svojega stališča glede reakcije na kako nasilno spremembo položaja v Gdansku, uradno pa demantirajo vesti, da bi se bil Burghardt v zadnjih 48 urah mudil v Londonu. Z vznemirjenjem zasledujejo v Londonu vedno ostrejši ton nemškega tiska proti Poljski in sklepajo iz tega, da bo Nemčija skušala Poljsko polagoma izriniti iz Gdanska. » ■ -s t i . ' * » . » •i Ts f » * j r j- /■ t ^ *
f f • * t M ■	. _ * V " '
t	f y ' *
' .	V
krogih angleškega zunanjega ministrstva izjavljajo, da je spričo sedanjega položaja predvsem naloga Londona, Pariza in Varšave, da ohranijo hladno kri ter da so tako na diplomatskem, kakor tudi na vojaškem področju budno na straži.
Rim, 15. avgusta, br. Glasilo Vatikana »Osservatore Romano« se v daljšem članku bavi z mednarodnim položajem po sol-nograškem sestanku in prihaja do zaključka, da se je mednarodna situacija nenadno poostrila ter da prehaja iz dobe časopisnih polemik v dobo diplomatskih in vojaških iniciativ. List primeria sedanji položaj s položajem lanske jeseni in naglasa, da je videti vedno manj možnosti za mirno ureditev gdanskega carinskega spora in skoraj se ne zdi več možno, da bi se še preprečila katastrofa. Organ Vatikana razmotriva dalje o spornih zadevah Evrope in opozarja zlasti na napetost med Madžarsko in Rumunijo in spravlja v zvezo s tem pogajanja in dogovore med Rumunijo in Turčijo. V splošnem presoja glasilo Vatikana sedanji mednarodni položaj zelo pesimistično.
Položaj v nemški luči
Berlin, 15. avg. z. Rezultati solnograške-
ga sestanka postajajo polagoma jasnejši. Na tej konferenci je šlo očitno za juridič-no kompenzacijo v smislu nemško-italijan-ske zavezniške pogodbe. Taka konstatacija je določena v tej pogodbi za primer akutne nevarnosti in v primeru pričakovane med., narodne krize. Sedaj, ko je žetev pospravljena, kaže vse na to, da želi kancelar Hitler v pospešenem tempu likvidirati gdanski problem, verjetno celo še pred nurnberškim kongresom. Zaradi tega nemški tisk zadnje dni vedno bolj poudarja, da ostane Gdansk najaktualnejši problem evropske politike. To vzbuja vtis, da je mednarodni položaj sedaj mnogo bolj napet, kakor pa je bil lansko leto. Izredno obsežni vpoklici nemških rezervistov, kakršnih dosedaj v Nemčiji še ni bilo, in drugi vojaški ukrepi, ta splošni vtis še podkrepljujejo. V oficielnih nemških krogih pa še vedno poudarjajo, da stremi Nemčija po mirni ureditvi gdanske. ga vprašanja in se pričakuje odločitev še za ta teden. Vedno bolj izginja prvotni vtis solnograjškega sestanka, da se bo nemška akcija usmerila drugam. Gdansk postane slej ko prej središče nemških pri-za.devanj.
f i , >. T i T »	-h ' V-
9 1» » - 3 , <- ' S' ' j v' "''"t ' »
» i * A	m	. .*» V i 4 i ' . T
, t f ' •	' \	■ r ' *
(. f	c ~	f ? 1 ' ° T ■< % ^
t h i-*	• **>	i v s ♦ ' * ■} j — * 4
1 \ fc	M >	vj Jv A' A A I i' i
\ . * I .' . > * ' *, » v r
f \ t -j * ~ j v J i $ 4 iJ a ' i fi Jh rj\ \ n . . i * 1 >
- * * >&■' v"- % Kt » v, Y fr ur j -.v', ^	a. ' j, . * , 'j*
7 l \ * s \ ' u f. t V 1 *, V \ & a ' * ' f\ 1 . j * " I . _ f . i _ v f» n 1 t'"V p 'i ' « ' '' ^ 1 D ^
" »	Cv A V
a -»
Angleški glasovi
London, 15. avgusta. AA. (Reuter). Včerajšnji londonski listi podčrtavajo veliki pomen obiska- gdanskega visokega komisarja Burckhardta pri Hitlerju in napovedujejo, da se bo Burckhardt po vsej priJiki danes pripeljal v London in obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa. Obisk utemeljujejo listi s tem, da je lord Hali-fax poročevalec v odboru DN, ki se ukvarja z vprašanjem svobodnega mesta Gdanska. Nekateri listi trde, da je Burckhardt povedal Hitlerju, da Velika Britanija. mri spremenila svojega stališča glede Gdanska.
London, 15. avg. p. Angleški listi mnogo razpravljajo o najnovejših načrtih, po katerih naj bi se uredilo gdansko vprašanje tako, da se bi sprejele nemške zahteve, a hkratu popolnoma zavarovali poljski interesi. Tudi v Londonu beležijo namero, da se Burghardt umakne s svojega položaja. Visokega komisarja naj bi začasno zamenjala posebna mednarodna diplomatska misija. Tudi poljski komisariat naj bi se ukinil in poljske interese naj bi ščitila omenjena komisija. Nemčija bi zajamčila demilitarizacijo svobodnega mesta. Odpravila naj bi se poljska carinska kontrola, We-sterplatte, kjer imajo vojaki svoja vojaška skladišča, naj bi se izročila Nemčiji.
Po vesteh iz Varšave odgovorni politični krogi v Poljski še zmerom odklanjajo vse te načrte, vendar ne oporekajo, da obstajajo.
★
Horthy pojde v Rim in Berlin
Pariz, 15. avgusta, o. »Figaro« objavlja vesti iz Varšave, da bo madžarski državni upravitelj admiral Horthy v kratkem odpotoval v Berlin in nato še v Rim na obisk. V Varšavi smatrajo to kot znak nadaljnjega približanja Madžarske politiki osi.
Pariz, 15. avg. o. Po vesteh iz Londona govore v tamkajšnjih političnih krogih mnogo o obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja pri Hitlerju. »Dai-ly Mail« poroča, da je Csaky, ki se sedaj mudi v Monakovu kot gost nemškega zunanjega ministra Fricka, že prejel vabilo na sestanek s Hitlerjem. »Excelsior« poroča, da se Csakyjevi razgovori v Nemčiji nanašajo deloma tudi na poljsko—nemški spor.
Budimpešta, 15. avgusta. A A. MTI. V zvezi z obiskom madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Salzburgu so neki tuji listi pisali, da je Nemčija pritisnila na Madžarsko, še več, da je madžarska vlada dobila cclo nekak ultimat. Diplomatski urednik agencije MTI ugotavlja, da so te informacije docela neresnične. Vprašanje je, komu utegne biti v korist, ustvarjati takšne neresnične informacije, ki samo stopnjujejo splošno vznemirjenost.
Poljski poslanik
pri Bonnetu
Pariz, 15. avgusta, o. Zunanji minister Bonnet je imel danes dopoldne daljši sestanek s poljskim poslanikom. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, sta govorila o najnovejših načrtih za kompromisno ureditev gdanskega vprašanja.
Direktna pogajanja
Komisar Društva narodov v Gdansku, prof. Burghardt, bo odstopil — Za mimo ureditev gdanskega vprašanja
Pariz, 15. avg. p. »Excelsior« se bavi danes obširno s položajem v Gdansku in o njegovih posledicah za mednarodni politični položaj. List poudarja že v naslovih možnost direktnih pogajanj Poljske in Nemčije. Da bi se taka pogajanja omogočila, bo komisar Društva narodov prof. Burghardt, ki se je koncem preteklega tedna sestal s Hitlerjem, podal ostavko, še pred tem pa bo potoval v London. List pravi, da je Hitler informiral komisarja o svojem posebnem načrtu za ureditev gdanskega vprašanja, ki je bil predložen tudi grofu Članu, ko se je mudil v Nemčiji. Po vesteh iz poučenih krogov, naj bi se po tem načrtu Nemčiji zagotovila suverenost nad Gdanskom, Poljakom pa dala mednarodna jamstva, da bodo njihove pravice vsestransko zavarovane. Načrt je v ostalem popol-
noma podoben nemškim načrtom iz leta 1919. List meni v svojem komentarju, da se glede na zadnje dogodke pričenja položaj polagoma razčiščevati. Generalni tajnik Društva narodov Avenol je že obveščen o Burghardtovi nameri, da bo dal ostavko na svoj položaj. Društvo narodov bo ostavko sprejelo, s čimer pa se ne bo obče ukinil njegov visoki komisariat nad Gdanskom. Napravil se bo ^ poskus, ki naj bi omogočil obema nasprotnikoma neposreden stik. Komisar Burghardt namerava Društvu narodov še posebej predlagati, da bi pristalo na to, da se gdanskim prebivalcem priznajo nemške državljanske pravice. List končno beleži, da v danem primeru Poljska proti tem načrtom pri Društvu narodov ne bi vložila svojega veta.
Italija svari Poljsko
Oficiozni organ grofa Ciana o možnosti razdelitve Poljske, ako bi vztrajala na svojem nepopustljivem stališču
glede Gdanska
Rim, 15. avg. br. Oficiozno glasilo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, »Relazioni Internazionali«, objavlja po sol-nograškem sestanku daljši članek o mednarodnem položaju. List naglaša, da je gdansko vprašanje prišlo v najtežavnejšo fazo. Gdansk je nemško mesto in se bo v kratkem zopet združilo z Nemčijo. Ce bo Poljska vztrajala pri svojem nepomirlji-vem stališču, bo dovedla ta samomorilna po litika do ponovne razdelitve Poljske. Ves problem pa je zelo enostaven in se da obeležiti v šestih točkah, ki naj jih tako Poljaki, kakor Francozi in Angleži vzamejo na znanje. V stvari gre za to:
1.	Gdansk je nemšKo mesto in mora zato pripasti Nemčiji. Gdanski statut je poosebljeni duh Versaillesa, ki se mora enkrat za vselej zatreti. Gdansk za Poljsko ni živ. Ijenjsko važen.
2.	Nemci hočejo imeti Gdansk, toda niti pedi poljskega ozemlja. Prijateljstvo Nemčije je najboljše jamstvo za poljske meje.
3.	če se hočejo Poljaki nadalje razvijati kot neodvisen narod, morajo že zaradi geografskega in strategičnega položaja Poljske in ker žive na poljskem ozemlju znatne nemške skupine, vzdrževati z Nemčijo dobre sosedstvene odnošaje.
4.	Ce bo Poljska vztrajala pri svojem stališču, ki sloni v upanju na pomoč An. glije, Francije in Rusije, potem pomeni *o njen samomor in bo popolnoma iztrebljena. Poljska vlada mora uvideti, da državi °si Poljski nikdar ne moreta dopustiti, da bi zopet postala predstraža vzhodne Evrope, katera vloga ji je bila namenjena s polj-sko-francosko pogodbo H leta 1921. če
Poljska odklanja vsako rešitev v smislu združitve Gdanska z Nemčijo, se bo nekega dne znašla pred najkrutej&o in najbolest-nejšo rešitvijo tega problema.
5.	Poljska ne sme pozabiti, da je njen položaj kot velesila v največji meri odvisen od njene politike napram osi Rim. Berlin in da se meri njena veljava v Evropi po njenih odnošajih do Nemčije. Poljska vlada mora vedeti, da so v Evropi samo štiri velesile in da Poljska za ohranitev evropskega ravnotežja ni merodajna. Z lahkoto bi se dalo dokazati, da Poljska ni na višini nove Evrope, če pa hoče polkovnik Beck podedovati politiKo dr. Beneša, bo mogel nekega dne na obalah Temze delati družbo abesinskemu negušu, Benešu in kralju Zogu.
6.	če meri poljska vlada, kakor to dela sedaj, na Gdansk in na Baltik, potem je to docela absurdno, ker nemška vojna mornarica docela obvlada Baltiško morje.
Glasilo italijanskega zunanjega ministra zaključuje svoja izvajanja z besedami: Oni ki jim je pri srcu neodvisnost Poljske, si morajo biti na jasnem, da bo Poljska z vso gotovostjo zopet izginila z evropskega zemljevida, kakor hitro bi demokratične države intervenirale za Poljsko. Neizpodbitna je logika, da se os Rim-Berlin ne bo dala presenetiti po dogodkih, ki bi mogli prizadeti njene življenjske pravice. Poljaki lahko, če hočejo, postavijo svoje topove na nemški in gdanski meji, toda onega dne, ko bodo začeli grmeti nemški topovi v obrambo nemške pravice, se bodo tudi na drugih mejah v obrambo življenskih interesov sprožili tudi italijanski topovi.
Poljska zelo budno
spremlja dogodke
V varšavskih krogih ne verujejo, da M moglo gdansko
vprašanje stopiti v ozadje
Varšava, 15. avgusta, r. Razgovori v Solnogradu, ki jim posvečajo merodajni varšavski krogi največjo pozornost, po sodbi poljskih političnih krogov niso rodili nobenih definitivnih rezultatov. Poljska vlada je pred odhodom grofa Ciana v Solnograd na zelo kategoričen način obvestila italijansko vlado, da bo vsak poskus spremembe gdanskega statuta izzval oboroženo intervencijo Poljske. Istočasno je francoski zunanji minister Bonnet sporočil odpravniku poslov nemškega poslani-
štva v Parizu, da bosta Francija in Anglija takoj priskočili Poljski na pomoč, če bi bila Poljska prisiljena z orožjem braniti svoje pravice.
Četudi je torej za Poljsko položaj glede Gdanska in glede francoske in angleške podpore docela jasen, v varšavskih krogih ne verujejo vestem, da bi moglo gdansko vprašanje stopiti v ozadje. Po poljskem mnenju je težko z gotovostjo predvidevati, v katero smer se bo obrnila nova diplomatska akcija držav osi in zaradi ka-
te reda vprašanja bo prišlo do poostri ve mednarodnega položaja. Nikjer ne opuščajo domneve, da bi moglo to biti baš gdansko vprašanje, ne izključujejo pa možnosti, da se bo akcija držav osi istočasno pričela v več smereh.
Predpostavljajoč, da bi moglo gdansko vprašanje postati izhodišče »druge septembrske krize«, opozarjajo poljski politični krogi na odhod komisarja Društva narodov v Gdansku prof. Burghardta v Berch-tesgaden in na pisanje včerajšnjega »Volkischer Beobachterja« in »Essener Natio-nalzeitung«. Kar se tiče sestanka Hitler— Burghardt, zaenkrat o tem ne razpravljajo mnogo, izgleda pa, da ta sestanek v Varšavi ni napravil najboljšega vtisa. Omenjena vodilna nemška lista pa na drugi strani demantirata vesti, da bi se težišče mednarodnega položaja preneslo z
Gdanska na kako drugo točko, marveč ponovno naglašata, da se mora priključitev Gdanska in združitev Vzhodne Prusije z Nemčijo končno in definitivno rešiti.
V varšavskih krogih opozarjajo na 26. in 27. avgust, ko bo nemška vojna ladja »Konigsberg« obiskala Gdansk in bo imel Hitler napovedani govor v Tannenbergu ob priliki proslave bitke na Mazurskih jezerih. Pričakujejo, da bo Hitler pri tej priliki govoril o usodi Nemcev v vzhodni Evropi. Kot drugi datum, na katerega je treba obrniti pozornost omenjajo 3. september, t. j. dan otvoritve kongresa nemške narodne socialistične stranke v Niirn-bergu, računajo pa s tem, da bodo baš v tem času končana pogajanja v Moskvi in sklenjena angleško-francosko-ruska vojaška zveza.
Rusija želi širšo osnovo za vojaško zvezo
Angleška vojaška delegacija v Moskvi bo morala dobiti od svoje vlade nova navodila
London, 15. avg. br. »Daily Telcgraph« poroča, da je vlada dobila poročilo o vojaških pogajanjih v Moskvi. Dosedaj so se razvijali razgovori zastopnikov vseh treh generalnih štabov zelo povoljno in vseskozi konstruktivno, prevladuje pa vtis, da zahteva Rusija mnogo širšo osnovo vojaškega sodelovanja, kakor pa sta prvotno nameravali Anglija in Francija. Zato mislijo v londonskih krogih, da bo moraja vlada dati angleški delegaciji nova navodila.
London, 15. avg. A A. (Reuter). Pogajanja vojaških strokovnjakov zdaj potekajo narmalno. Kakor je bilo dogovorjeno, sta vsak dan po dve daljši seji Angleški in francoski vojaški strokovnjaki so bolj za. posleni kot ruski častniki, ker morajo pred vsakim sestankom z njimi imeti medsebojne konference, da bi se- sporazumeli glede smernic in stališča do posameznih vprašanj. o katerih bodo razpravljali na poznejši skupni konferenci. Razen tega morajo francoski in angleški zastopniki često tudi obširno poročati v Pariz in London in zahtevati dopolnilna navodila glede posa. meznih vprašanj. Zato angleški in francoski častniki nimajo dosti časa za ogledovanje mesta in za razne druge družabne prireditve. Ne izdajajo nikakih poročil niti o plenarnih sejah niti o razgovorih med posameznimi delegacijami.
Berlin, 15. avg. w. O vojaških pogajanjih v Moskvi poročajo berlinski listi, da zahteva Rusija čim tesnejše stike vseh treh ge. neralnih štabov. Sodelovanje naj bi obsegalo tudi najtajnejše zadeve državne obrambe vseh treh zaveznikov. Ruski generalni štab vztraja tudi na tem, da se pritegnejo k pogajanjem in sodelovanju tudi generalni štabi Turčije. Rumunije in Poljske, ki jih že sedaj sproti obveščajo o vseh podrobnostih moskovskih pogajanj.
Italijanski glas o ruski intervenciji
Rim, 15. avgusta. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani: piše: Vprašanje Gdanska je prišlo v kritično razdobje, v resnici pa je rešen žc dobršen del tega vprašanja. Svobodno mesto je namreč narodno socialistično in njegova notranja organizacija je povsem izenačena z nemško organizacijo. Ne bi bilo torej težko priti do nekega modus vivendi, ki^ bi se celo zdel začasen, toda zapadne države, ki imajo neposreden vpliv na Poljsko in ki predvajajo igro, so storile Poljsko nepomir-ljivo, namesto da bi olajšale premirje. Razloge takšnega zadržanja je verjetno •
treba iskati v iluziji o ruskem posredovanju. V Londonu in Parizu so mislili, da bi v primeru, če bi se moglo odstraniti oklevanje Moskve, postala obkolitev Nemčije na vzhodu močnejša in bi se vsa igra odigrala na Poljskem. In res, če bi se Rusija odločila storiti ta nevaren korak, bi to moglo samo dovesti do odgovarjajoče reakcije Japonske na eni strani, na drugi strani pa reakcije tistih, ki v manjši meri žele posredovanja Rusije, to pa so ravno Poljaki. Toda, če se zdaj ne more izključiti možnost tega posredovanja, se ne more izključiti niti možnost, da Rusija ostane tudi v bodoče nevtralna. Tako so, kakor je bilo že sporočeno, gospodarska pogajanja med Berlinom in Moskvo v teku. Poljska, ki so jo vpletli v spor, bi se torej mogla znajti osamljena na vzhodu. Države, ki so dale slovita jamstva, ne bi imele nobene možnosti neposredno posredovati na poljskem ozemlju. Kakšne koristi bi imela od tega Francija v Gdansku, če bi morala žrtvovati svoje zadnje rezerve. Naj že bo kakor hoče, treba je ponoviti, da je solidarnost osi Rim-Berlin efektivna glede vprašanj mednarodne politike.
General Stern Blucherjev naslednik
London, 15. avgusta, b. Agencija »United Press« doznava iz Moskve, da bo v kratkem imenovan za vrhovnega poveljnika ruske daljnovzhodne vojske general Stern, ki je doslej poveljeval eni izmed obeh ruskih daljnovzhodnih armad. Stern bo tako postal naslednik znanega maršala Bliicherja, o katerem se še vedno ne ve nič konkretnega. Verjetno pa Stern ne tx> imel enakih polnomočij za daljnovzhodno vojaško področje kakor njegov prednik, ki je na Daljnem vzhodu organiziral pravo avtonomno rusko vojsko.
Švica ne bo obnovila odnošajev z Rusijo
Bern, 15. avgusta, br. že pred dobrim mesecem se je pričela akcija, da bi Švica obnovila diplomatske odnošaje z Rusijo. Akcija je bila v zvezi s pogajanji v Moskvi, ko se je razpravljalo o garancijah baltskim in manjšim zapadnim državam. Danes je o tem predlogu razpravljal zvezni svet, ki pa je z večino glasov odklonil pobudo za ureditev normalnih diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo.
Motorji na Ljubelju
Dirko je obiskal Nj. VeL kralj Peter IL — Najboljši čas dneva je dosegel Nikola Jurčič iz Zagreba (5?o6)
Tržič, 15. avgusta
Devetič je letos MK Ilirija ponovila svojo tradicionalno motociklistično gorsko dirko na Ljubelj, to pot kot prireditev priznano po mednarodni motociklistični federaciji (FICM). Že marsikatero leto je bilo vreme na ta dan manj prijazno, toda med vsemi dosedanjimi termini še ni bilo nobenega, da bi bilo skoraj do otvoritve dirke lilo kakor iz škafa, potem pa kmalu zasijalo najlepše sonce. To muhasto vreme prireditvi sami ni bilo mnogo v kvar, pač pa je močno vplivalo na obisk občinstva in seveda na klubovo blagajno. Računajo, da ga je bilo eno tretjino manj kakor bi ga bilo sicer. Toda preizkušeni prireditelji so se pripravili tudi na to morebitnost in so kljub temu lahko veseli doseženega uspeha.
Častni gostje
Bolj kakor ostala leta je MK Ilirija letos dala tej prireditvi še prav posebno svečano obeležje in je imel pokroviteljstvo nad njo Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Razen njegovega zastopnika g. majorja Musloviča so prireditev počastili tudi mnogi ostali častni gostje, med njimi v zastopstvu bana g. načelnik dr. Orel, zastopnik sreskega načelnika g. Lojk, zastopnik kranjskega orož-niškega poveljnika kapetan čofiič, poveljnik obmejnih čet kapetan Milutinovič, grad beni nadsvetnik ing. Emmer, za Avtoklub dr. Karel Born, za Moto-savez .in Touring klub g. Janez Jerman in še številni drugi. Kljub izredno slabemu vremenu se je na vsej progi od starta pri Sv. Ani do cilja na vrhu Ljubelja, posebno pa v znanih treh zavojih nad carinarnico zbralo mnogo gledalcev, večinoma iz Tržiča in okolice, ostanek pa na vozilih iz bolj oddaljenih
krajev. Na vrhu samem je bila tudi precej številna družba iz Nemčije.
Nj. VeL kralj med motociklisti
Vedro razpoloženje, ki je zavladalo med vozači in gledalci, brž ko so se oblaki razpršili, se je spremenilo v veliko radost, ko se je med množicami raznesla vest, da bo na dirke prišel naš mladi vladar — Nj. Vel. kralj Peter II. In res so glede na to za pol ure premaknili začetek dirke, medtem pa so iz Tržiča ob 10.15 pribrzeli trije avtomobili. Prvega je šofiral kralj sam, drugega pa princ Aleksander v spremstvu ad-jutantov. Družba se je ustavila na najbolj pregledni točki nad carinarnico, kjer je kralja in njegovo spremstvo takoj obkolila množica navdušenih gledalcev. Po prvem odmoru okoli 11. ure je šlo kralja pozdravit z vrha Ljubelja vodstvo dirke z nekaterimi častnimi gosti. Predsednik MK Ilirije g. Franc Borštnar je pri tej priliki Nj. Vel. kralju Petru podrobno raz tolmačil sestavo sporeda in dal razne podrobne podatke o tekmovalcih. Kralj je medtem že sam ocenil najboljše med prvimi tekmovalci, posebej pa se je zanimal za znanega slovenskega gorskega vozača in prvaka Jugoslavije Ivana Šiško, o katerem pa mu je predsednik moral žal povedati, da je prejšnji večer poškodoval svoj stroj, tako da je Ml neporaben za dirko. Nj. VeL kralj Peter II. se je nato THPima] še za življenje v klubu, nakar mu je predsednik na kratko pojasnil, s kakšnimi težavami in žrtvami je združeno delo v vseh naših športnih in seveda tndl motociklističnlh društvih. Na po-
Nova turška akcija v sporu zaradi Dobrudže
Prizadevanje Turčije, da bi se Bolgarija pridružila
Balkanski zvezi
I
Carigrad, 15. avg. o. V tukajšnjih političnih krogih se širijo vesti, da aamera-va Turčija znova intervenirati v sporu zaradi Dobrudže. Turkom je zelo ležeče na tem, da Bolgarija pristopi k Balkanski zvezi. Angleški poslanik v Ankari je imel v zvezi s tem več razgovorov s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom in se je posebej informiral o rezultatih razgovorov, ki sta jih imela kralj Karol in pre-zideat Ismet Ineni. Sicer zatrjujejo, da Turčija ne namerava intervenirati v korist Bolgarije, pač pa ponovno posredovati med Sofijo in Bukarešto ter se zavzeti za neposredna pogajanja med njima. Rumunska vlada je doslej, kakor znano, odločno odklanjala sleherno diskusijo o Dobrudži.
Bolgarija in veliki turški manevri v Traciji
London, 15. avgusta, o. čim se je lord Halifax predvčerajšnjim vrnil v London,
je tako srpejel turškega poslanika Ruždi Arasa. Poučeni politični krogi naglaSajo, da se je to zgodilo zaradi alarmantnih vesti iz Sofije, po katerih je nastalo tam veliko vznemirjenje zaradi koncentracije turških in rumunskih čet na bolgarski meji. Turki so zbrali v obmejnem ozemlju že 12 divizij vojaštva, v Trakiji imajo sedaj velike vojaške vaje, ki jim prisostvuje prezident Ineni, Rumuni pa so zbrali ob Dunavu in v Dobrudži kar 600.000 mož.
Sofija, 15. avg. o. »Dnes«, vladno glasilo, objavlja danes daljši članek, v katerem razpravlja o položaju na Balkanu. List z velikim poudarkom ugotavlja, da v Bolgariji nikakor ni zavladalo vznemirjenje zaradi koncehtracije turških in rumunskih sil na bolgarskih mejah. Raz-širjevaldi takih vesti imajo očitno prikrite namene, predvsem pa jim je na tem, da skalijo mir na Balkanu In onemogočijo nadaljnje zbližanje balkanskih narodov.
Japonska hoče le pakt proti Rusiji
popolna vojaška zveza z Nemčijo in Italijo pa zaenkrat
ne prihaja v poštev
Šanghaj, 15. avg. AA (Havas). Po zanesljivih poročilih iz Tokia bi načrt o okrepitvi protikomunističnega pakta vseboval določbe o vojaški zvezi, naperjeni proti Rusiji. Glede drugih držav ta načrt predvideva splošno formulo, po kateri bi Japonska nudila pomoč Italiji in Nemčiji, ta formula pa bi bila omejena s predlogom, da mora biti pomoč točno določena po posvetovanjih med zastopniki Japonske, Italije in Nemčije Omenjene tri države bi imele ta posvetovanja, predno bi nastopili dogodki, ki bi predstavljali nevarnost za njihove skupne koristi. Ta načrt bodo predložili odboru petih ministrov,
ki se bo v petek sestal na konferenco. Vojaški načrt, ki je predvideval popolno vojaško zvezo z Italijo in Nemčijo, bo torej končnoveljavno zavrnjen. Neko poročilo, ki izhaja iz političnih krogov, pa pravi, da bo vojni minister zahteval, da se omogoči pozneje povratek na isto vprašanje ter na morebitno sklenitev popolne zveze. Razen tega bo vojni minister zahteval tudi, da* se Rimu in Berlinu, dajo jamstva, da bo omenjena splošna formula najširše tolmačenje in da bo obveznost lojalno izvršena v skladu s politiko trikota, čim bo treba izpolniti obljubo.
Španija potrebuje
2o milijard za obnovo
General Franco o ciljih svoje politike v bližnji
bodočnosti
Burgos, 15. avgusta, br. General Franco je snoči sprejel inozemske novinarje in jim dal daljšo izjavo o ciljih svoje politike v bližnji bodočnosti. Po preosnovi vlade, ki podčrtava popolno edinstvo španskega naroda, vidi španska vlada svoj najvišji cilj v tem, da kakor le mogoče hitro pripravi pot za gospodarsko obnovo Španije in za plodno izkoriščanje njeneg? naravnega bogastva. Vlada ne daje nikakih lahkomiselnih obljub, ki bi jih ne mogla izpolniti. Državljanska vojna je skoro popolnoma upropastila narodno gospodarstvo. Zato bodo potrebne velike in težke žrtve, da se Španija zopet opomore. Gospodarstvo Španije mora biti zgrajeno na pravičnih osnovah. Podpirajoč zasebno pobudo, bo vlada stremela za tem, da odstrani vse socialne krivice in pripomore vsem slojem španskega prebivalstva do blagostanja. Po cenitvah gospodarskih strokovnjakov bo za najnujnejše potrebe države potrebnih okrog 20 milijard pezet. Poleg tega bodo potrebni še ogromni izdatki za oborožitev španske vojske, španska vlada se zaveda, da v današnjih ča-
sih država ne sme in ne more biti brez močne vojske, ki je najboljši zaščitnik državnih in narodnih interesov, španska vojska šteje sedaj okrog 350.000 mož. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se bodo morale vse potrebe vojske in mornarice kolikor le mogoče kriti doma in z domačo produkcijo. To pa bo na drugi strani v veliki meri zaposlilo domačo industrijo in omogočilo zaposlitev velikega števila delavcev. Poleg vojske in mornarice namerava general Franco osnovati tudi močno vojno letalstvo, ki bo razpolagalo z najmanj 1000 vojnimi letali. Uvoz iz tujine bo morala Španija do skrajnosti omejiti, na drugi strani pa z vsemi sredstvi pospeševati domačo produkcijo. V ta namen bo uveden neke vrste avtarkični sistem, vsaj za prehodno dobo. Tudi ureditev valutnega in deviznega problema bo zahtevala velikih žrtev.
General Franco je zaključil svojo izjavo z zagotovilom, da bo španska vlada vedno stremela za tem, da ohrani z vsemi državami dobre odnošaje zlasti na gospodarskem polju.
Naselitev nemških Židov v Abesiniji
Dunaj, 15. avgusta, r. Prihodnje dni se bodo pričela pogajanja za naselitev nemških židovskih beguncev v Abesiniji. To akcijo vodi tako zvana Giildemeistrova ustanova, ki je bila osnovana z namenom, da pomore židovskim beguncem do nove cksistence. Pet pooblaščencev te ustanove bo še ta teden odpotovalo v Abesinijo, kjer bodo s tamošnjimi italijanskimi oblastmi pričeli pogajanja o kolonizaciji Židov v Abesiniji. Italijanska vlada je na to v načelu že pristala. Že sedaj je začasno dobilo dovoljenje za bivanje v Italiji 15.000 iz Nemčije pobeglih Židov. Vsi ti Židje bodo naseljeni v Abesiniji. Tam bo osnovano posebno taborišče, v katerem se bodo židovski begunci najprvo usposobili za koloniste in priučili poljedelstvu, živinoreji in drugim potrebnim poklicem. Za enkrat bo osnovanih v Abesiniji pet židovskih kolonij, v katerih bo naseljenih blizu pet milijonov Židov. Prvih pet kolonij bo ustanovljenih v okolici Tanskega jezera. V središču teh kolonij bo zgrajena velika sinagoga, njej nasproti pa katoliška cerkev, da se tako prepreči izrazito židovsko obeležje pokrajine.
Slovaške zahteve
napram Poljski
Bratislava, 15. avg. o. šef propagande Mach je danes objavil v slovaškem službenem listu članek, v katerem opozarja na slovaške teritorialne zahteve nasproti Polj. ski. Slovaki zahtevajo, da jim Poljaki vrne jo področje, ki so si ga prisvojili po lanski septembrski krizi. Področje obsega 85 kv. milj in Mach pravi, da so ga Poljaki ilegalno okupirali.
Izgon inozemskih
novinarjev iz Prage
Praga, 15. avgusta, b. Agencija Havas doznava iz Prage, da je gdč. Chaminade, poročevalka francoskih listov v Pragi, prejela ukaz, naj v 24 urah zapusti Prago. Kakor pripominja agencija, je to v zadnjih dveh dneh že tretji primer izgona tujih novinarjev iz Prage.
Cionistični kongres v ženevi
ženeva, 15. avgusta, p. V ženevi se jutri prične 28. svetovni cionistični kongres. Hkratu bo zasedala tudi židovska agencija za Palestino Na kongres prispe skupno 600 delegatov iz Zedinjenih držav, Palestine, Velike Britanije, Poljske, Rumuni-je, Francije, Belgije, Nizozemske, Jugoslavije, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Lat-vije, Litve, Estonske, skandinavskih držav, Slovaške, Egipta in južnoameriških držav. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o novih političnih smernicah cionističnega gibanja. Posebej bodo zavzeli končno stališče glede mi angleško Belo knjigo, ki je bila izdana 27. maja in je naletela na hud odpor pri vseh ŽJidih.
Manevri angleške
subozemske vojske
London, 15. avg. AA. (Havas). Priprave za velike vojaške vaje angleške suhozem-ske vojske, ki bodo meseca septembra, so v polnem teku. Od svetovne vojne pa do danes še ni bilo nikdar zbranih toliko angleških čet. Včeraj zjutraj so se začele ve. like vojaške vaje v srednji Angliji. Pri njih hočejo ugotoviti, kako bi se na najhitrejši način dalo prepeljati čete iz enega kraja v drugega, ne da bd transporte kdo opazil.
Priložnostne znamke
Beograd, 15. avgusta, p. »Službene No-vine« so danes objavile odredbo poštnega ministra, po katerem pridejo v kratkem v promet posebne priložnostne znamke Jadranske straže in v korist prirediteljev jesenske mednarodne avtomobilske in mo-tociklistične prireditve v Beogradu. Znamke v korist Jadranske straže bodo izdane v vrednotah po 0.50, 1, 1.50 in 2 din z dodatki po 0.50, 0.50, 1 in 1.50 din. Dodatki pripadejo Jadranski straži. Te znamke bodo v prometu od 6. septembra do 30. novembra. Po izteku tega roka se bodo smele uporabljati še do 31. decembra, nakar izgube vsako veljavo.
Priložnostne znamke o priliki mednarodnih avtomobilskih in motornih tekem, ki bodo 3. septembra v Beogradu, se bodo izdale v vrednotah po 0.50+0.50, 1+1, 1.50 +1.50 in 2+2 dii
Beležke
„Ofozor" o stanju pogajanj s Hrvati
Zagrebški »Obzar« je posvetil svoj včerajšnji uvodnik vprašanju sklenitve sporazuma, v katerem pravi med drugim: »Po raznih izjavah je bila naša javnost poslednje štiri mesece res lahko prepričana, da pogajanja ne tečejo samo povolj-no, nego je pričakovati v najkrajšem času podpis sporazuma med g. Cvetkovicem in dr. Mačkom. Skorajšnji podpis sporazuma so pričakovali tudi ljudje, ki so bili dobro poučeni o toku pogajanj. Znano je tudli, da so bili tudi nekateri sodelavci pri pogajanjih zelo optimistično razpoloženi o zaključku pogajanj. Poleg tega so najav-ljali tudi skoraj vsi svetovni listi, da stojimo tik pred sklenitvijo sporazuma. Zato je razumljivo, če je danes naša javnost iznenadena, ko je čula, da je zopet nastal zastoj.
Mislimo pa, da so neosnovane vesti, da do podpisa sporazuma sploh ne bo prišlo. Prav tako neutemeljene so tudi napovedi, da bodo pogajanja še dolgo trajala in da še ni računati s podpisom sporazuma. Dosedanja pogajanja so že toliko razbistrila naš notranjepolitični položaj, da so znana do podrobnosti mišljenja obeh pogodbenih strank o vseh perečih vprašanjih. Mislimo, da bodo nadaljnja pogajanja, ki se bodo predvidoma vršila še ta teden, prinesla povsem čisto situacijo v pogledu končnega stališča obeh skupin. Po teh poslednjih razgovorih se bo že tudi lahko vedelo, kake rezultate lahko pričakujemo po štirim esečnih pogajanjih. Ako pa bo sporazum podpisan že do konca tega meseca, to se bo šele videlo.
Gotovo je samo to, da se pogajanja vr-še na kompromisni osnovi in da se bodo končala s širokim kompromisom že zato, ker se vodijo v okviru obstoječe ustave. Ker pa ima vsak kompromis svoje meje, je sigurno, da obstoje za obe skupini vprašanja, od katerih ni mogoče odstopiti. Dr. Maček je sprejel stališče, da v sedanjih prilikah na mogoče izvesti revizije ustave in je s tem očitno potrdil, da stvarno želi sporazum. Končno tudi ni nobena tajnost, da je dr. Maček pristal tekom razgovorov na to, da se odlože nekatera vprašanja razmejitve in prenosa kompe-tence na čas, ko se bo reševalo celotno vprašanje naše notranje ureditve države. Spričo tega je mogoče reči, da bo imel sporazum, ki naj bi bil podpisan, začasen značaj.«
Zapuščeni vodja
»Samouprava«, ld ji je dr. Stojadinovič pomagal do življenja ter jo postavil na noge, nadaljuje s svojimi napadi na njegov naslov. Tokrat mu očita, »da zanaša v času, ko je ustvaril predsednik Cvetko-vič ozračje sodelovanja in zaupanja, ter zgradil prepričanje o nujnosti bratske sloge, s svojimi ožjimi prijatelji plemenske spore. Dr. Stojadinovič je danes tisti mož, ki hoče porušiti vse, o čemur so sanjala mnogoštevilna pokoljenja vseh naših treh plemen. Njegovo stališče bo obsodila zgodovina in vsa naša javnost. Dr. Stojadinovič ne bo našel opravičila za 3voje postopanje niti podpore med našim narodom, najmanj pa še med pristaši Jugoslovenske radikalne zajednice. Postal je danes že več, kakor smešen v očeh vseh resnih ljudi, ko poskuša z raznimi letaki opravičevati svoje stališče. Edina sreča je, da danes govori dr. Stojadinovič samo še v svojem imenu. Resnica je, da se še vedno poskuša skrivati za JRZ, s katero pa n'ima ničesar več skupnega. Bil je iz nje izključen skupaj z vsemi svojimi tovariši, ki niso z njim vred več potrebni JRZ. Dr. Stojadinovič lahko govori samo še v svojem imenu, kar mu tudi mi toplo priporočamo, da se ne bo smešil, ko se sklicuje na svoje pristaše in JRZ.«
Jeza »Samouprave« je s človeškega stališča razumljiva, saj pravijo v beograjskih političnih krogih, da je dr. Stojadinovič izključil na seji svojih prijateljev iz JRZ celo redakcijo »Samouprave« in še nekaj starih, intimnih prijateljev povrh. Izključitev bo objavil menda v »Ošišanem ježu«, kli mu je edini ostal zvest na njegovih sedanjih s trnjem in razočaranji tako bogato posutih stezah.
Delničar »Vremena" brez vednosti
Nedavno smo objavili po zagrebški »Novi Riječi« seznam delničarjev »Vremena«. Med njimi se je nahajalo tudi ime bivšega ministra Voje Janjiča. Sedaj se javlja dr. Janjič v »Politiki« s posebno izjavo, v kateri pravi, »da do danes ni vedel, da je po. sestnik 30 akcij delniške družbe »Vreme«. Ako je dr. Milan Stojadinovič vpisal teh 30 akcij res na moje ime, potem ga prosim, da mi jih izroči Vrnil bi jih namreč državi in poravnal vsaj nekoliko škodo, ki jo je utrpela z uničenjem državnih akcij delniške družbe »Vreme«.
Prepir med Splitom in Sušakom
Split in Sušak se prepirata, komu pripada naziv glavne jugoslovenske in hrvatske luke že odkar živimo v Jugoslaviji. Tokrat so postali Sušačani posebno ofenzivni preko tednika »Primorje«, ki napada Splitča-ne, »da jim je nekaj udarilo v glavo in da hočejo za vsako ceno spremeniti svoj Split v nekak jadranski luški emporij. V ta na. men naj bi se dovolile za Split posebne železniške tarifske ugodnosti, ki bi jih druga pristanišča ne imela, predvsem ne Sušak, prirodni izhod Hrvatske in Slovenije na morje. Ako ne bi pripadel Zadar Italiji, bi igral Split danes še vedno samo tisto vlogo, kakor pred ustanovitvijo Jugoslavije. Šele z izgubo Zadra in Reke je pričel igrati Split neko pomorsko vlogo. Dobil je železniško zvezo in Beograd mu gradi se. daj še unsko progo. In kaj je dobil Sušak? Naše mesto bi se lahko bridko pritoževalo zaradi postopanja Splita. Dogaja pa se obratno. In to ni lepo, niti hrvatsko, nego naravnost protihrvatsko in protinarodno. Sušak je toliko hrvatski, kakor Split, če ne še več, ker se nahaja na izpostavljenem položaju in v stanju, ki je težje, kakor v katerem koli drugem hrvatskem primorskem mestu.«
Sokolsko slavje v Podnartn
Podnart, 15. avgusta
Sokolsko društvo v Podnartu je danes dobilo umetniško izdelan prapor, delo sokolske sestre Kofieljnikove. Dogodek so dostojno proslavili s prireditvijo na letnem telovadišču. Na častni tribuni so bili zbrani številni častni gostje, med njimi kum br. Gangl in kumica s. Marica Po-gačnikova.
Zbrane je najprej pozdravil starosta Sokola v Podnartu br. Anton Pogačnik, nato pa je spregovoril kum. Ko je kumčca privezala na prapor lep trak, je "starosta izročil prapor br. Lojzetu Tišlerju, ki je prisegel, da ga bo ohranil čistega in ne-omadeževanega. Spregovorili so še razni drugi govorniki, nato pa se je formiral velik sprevod, v katerem je bilo nad 800 pripadnikov sokolske misli. Povorka je obšla vso vas in se je ustavila na letnem telovadišču, kjer so zatem pred 2000 gledalci nastopili vsi oddelki in želi zj> st oja
vzorna izvajanja navdušeno odobravanja.
Prireditev se je končala v najlepšem razpoloženju m bo ostala vsem udeležencem v nepozabnem spominu.
Iz državne službe
Beograd, 15. avgusta, p. Napredovali so za višje pisarniške oficiale v 7. položajni skupini: Anton Kramer pri sreskem sodišču v Celju, Erno Poher v Ljubljani, Anton Čmer v Celju, Fran Bokalič v Kamniku, Ferdo Paradiž v Kočevju, Filip Čegovnik in Fran Ferjančič v Prevaljah, Janez Žagar v Rogatcu, Josip Hebar v Novem mestu in Josip Pire v Ptuju.
Premeščen je bil višji veterinarski pristav Jože Drolc od sreskega načelstva v Stolcu v Radovljico. Učiteljica Ljudmila Skrbinšek je bila premeščena iz Frama v Ljubljano. Poštna manipulantka Pavla Perš je bila premeščena iz Središča v Ptuj.
Gospodarstvo
Spor zaradi ureditve pogodbenega razmerja med vinogradniki in viničarji
Maribor, 15. avgusta.
Zanimanje naših obmejnih sadjarjev in vinogradnikov je posvečeno predvsem dvema vprašanjema: Vprašanju sadnega izvoza ter vprašanju ureditve pogodbenega razmerja med viničarji in vinogradniki.
Sadni izvoz je v polnem teku. Doslej je šlo iz Maribora in Pesnice preko meje 40 vagonov zgodnih jabolk, pretežno žit-nic. Cene so 2 do 2.20 din za kg. Lani je šlo ob tem času preko meje že okoli 100 vagonov zgodnih jabolk. To kaže, da je povpraševanje po ranih jabolkih manjše kakor lani, saj prevladuje doslej na sadnem trgu pretežno ponudba. To je posledica naraščajoče konkurence drugih držav, ki držijo na sadnem trgu konkurenčne cene. S tem je položaj naših obmejnih sadjarjev precej poslabšan in je letos malo izgledov, da bi se v jeseni pri izvozu poznega sadja zboljšaL
Drugo vprašanje, ki se tiče ureditve pogodbenega razmerja med vinogradniki in viničarji, je prešlo v zanimivo fazo. Depu-tacija obmejnih vinogradnikov je bila te dni v Ljubljani. Predložila jc g. banu svoje predloge za ureditev tega vprašanja v zadovoljstvo obeh strank. Mnogi vinogradniki so namreč v smislu sklepa na nedavnem posvetu vinogradnikov odpovedali s 1 avgustom službo svojim viničarjem. Me-rodajni krogi pa tolmačijo ta sklep kot pravno nedopusten Zaradi tega je verjetno, da bodo o tej zadevi odločale vrhovne pravne inštance, kamor se bodo obrnili viničarji. Posledica tega spora je, da nekateri vinogradniki ne plačujejo več svojih viničarjev, ker smatrajo, da je sedanje stanje kot brezpravno. Razen tega so nekateri vinogradniki ob meji najeli delovne moči iz Hrvatskega Zagorja, ki so zaposleni proti dogovorjeni dnevni mezdi. Čuje se, da hočejo temu zgledu sledili tudi drugi vinogradniki, ki hočejo sedanje vi-ničarsko delo nadomestiti z rednim sezonskim delom brezpogodbeno najetih delovnih moči. V vrstah viničarjev je zaradi tega precej vznemirjenja. Upati je, da bo vendar uspelo s pametnimi predlogi spraviti v sklad interese vinogradnikov in viničarjev, saj je složno sožitje pogoj življenjskega obstanka vinogradnikov ter viničarjev.
V zvezi z nastalim sporom navajamo v naslednjem vsebino resolucije, ki so jo sprejeli vinogradniki na sestanku dne 25. julija t. L v Mariboru.
1. Uredba je postala zakon, nc da bi se upoštevale upravičene zahteve širšega kroga vinogradnikov kot izkušenih gospodarjev. 2. Uredba se samo navidezno nanaša na vso dravsko banovino, v resnici pa velja samo za en del banovine. 3. V čl. 23. naše ustave je določeno, da je delo in sklepanje pogodb v gospodarskih zadevah svobodno, oblast pa ima samo posredovalno
Postani in ostani član odnikove družbe!
I
Gosoodarske vesti
= pred občnim zborom Splošnega ju-goslovenskega bančnega društva. Že ob
koncu julija smo poročali, da pri Splošnem jugoslovenskem bančnem društvu nemški kapital (Creditanstalt in Deutsche Bank) dobil večino delnic tega jugoslovenskega bančnega zavoda in da bo prišlo do sprememb v njegovem vodstvu Za predsednika je predviden nemški generalni konzul v Beogradu Franz Neuhausen. Vest o bližnjih spremembah v upravi Splošnega jugoslovenskega bančnega društva potrjujejo sedaj tudi z Dunaja. Po dunajskih informacijah izkazuje bilanca za preteklo leto 5.5 milijona din čistega dobička (prejšnje leto 5.3), za preteklo leto pa je predvideno izplačilo 4% dividende.
= Rudnik Trebča ustavil obrat. Po odredbi londonske generalne direkcije Trepča Mineš Ltd je z današnjim dnem ustavljeno vse delo v največjem svinčenem rudniku v državi. Kakor znano, so delavci in nameščenci pred 4 tedni po poteku stare kolektivne pogodbe postavili nove zahteve za sklenitev nove pogodbe. Pri tem so zahtevali povišanje sorazmerno nizkih mezd. Vodstvo rudnika pa na zahteve delavcev ni pristalo. Tako je prišlo po neuspelih posredovalnih akcijah Delavske zbornice in oblasti do rudarske stavke, ki traja sedaj že mesec dni Včeraj je bila objavljena odred, ba generalne direkcije v Londonu, da se delo v rudniku ustavi in se vsi delavci in nameščenci odpuste. Med rudarji in nameščenci je izzvala ta odredba direkcije razumljivo razburjenje. Posebna deputacija bo odpotovala v Beograd, da prosi mero-dajne vladne kroge za nujno intervencijo v tem smislu, da bi se po potrebi delo v rudniku nadaljevalo pod prisilno upravo. Rudnik Trepča je eden največjih rudnikov na Balkanu. Lanski čisti dobiček angleške družbe, ki izkorišča ta rudnik, je znašal nad 52 milijonov, predlanski pa celo 164 milijonov din. Z ustavitvijo dela v rudniku je hudo prizadeta Kosovska Mitrovica. ki oskrbuje številne delavce in nameščence z življenjskimi potrebščinami.
Borze
15. avgusta.
Zaradi praznika ljubljanska in zagrebška borza danes nista poslovali. Na beo-
pravico. To načelo je prekršeno v §§ 4. do 10. in 42. novega viničarskega reda in ga ne more spremeniti § 91. fin. zakona za leto 1939-40. 4. Zakon o zaščiti delavcev izrecno izvzame kmečke delavce, na katere se ne nanašajo minimalne mezde, niti določbe o delovnem času in o nadurah Novi viničarski red pa uvaja minimalne mezde, nadurno delo in delovni čas ter je zaradi tega v nasprotstvu z določbo zakona o zaščiti delavcev. 5. § 17 daje viničarjem triletno stalnost, čeprav te stalnosti nima noben kmečki delavec, niti noben kmetijski strokovnjak in sploh noben stan v naši državi, pa če tudi z akademsko izobrazbo. Dobrega delavca ni še noben gospodar odpustil iz svojeglavnosti in so tako z uredbo dobili stalnost samo delamrž-ni in slabi delavci. S stališča praktičnih vinogradnikov se vprašujemo, kakšno bo delo tistega delavca, ki bi vedel, da ga delodajalec ne sme odpustiti. 6. Uredba je pretesna, ker so obdelovalne in življenjske prilike različne, ne samo krajevno, ampak tudi pri poedinih posestvih in se ne da spraviti v sklad niti s potrebami vini-čarja niti vinogradnika. 7. § 40. novega viničarskega reda določa, da vsak lastnik vinograda, ki po svojem poklicu ni kmet, plača v korist viničarskega sklada pavšalni znesek. Ta pavšalni znesek ni predviden v proračunu dravske banovine za leto 1939-40, g. finančni minister ga ni mogel odobriti in je zaradi tega v smislu čl. 95 ustave nemogoče pobirati pavšal, dokler niso za to podane zakonite podlage. Z gospodarskega stališča so predpisi uredbe birokratska zapreka za svobodni razmah vinogradništva in težka in nepotrebna obremenitev vinogradnika, za viničarski stan pa bi znala biti usodna. Vinogradniki soglasno zahtevajo, da se ««vedena uredba v ccloti razveljavi, v bodoče pa naj se tako važna vprašanja ne sklepajo brez njih.
Gornjo resolucijo sta izročila na banovini g. dr. Stanko Kovačič, podpredsednik Kmetijske družbe in g. Franc Kirer, župan občine Košaki. Obrazložila sta, v kakšne neprilike so prišli vinogradniki zaradi te naredbe. G. ban je deputacijo napotil na referenta za socialno politiko, ki je po dolgi debati izjavil, da je uredba izdana v sporazumu s predstavniki vinogradnikov, t. j. s Slovenskim vinarskim društvom, in s predstavniki viničarjev. Edino kar je brez pristanka predstavnikov zainteresiranih vinogradnikov samostojno določeno, je 3 letna stalnost, ki jo po novi uredbi uživajo viničarji. Referent banske uprave zastopa stališče, da so vse odpovedi viničarjem neveljavne z letošnjim odpovednim rokom, ker se poizkusna doba prične z objavo uredbe in traja do 31. oktobra 1940, odpustiti pa se sme viničar samo po § 24 in 25 uredbe. Banska uprava bo tudi predpisala, kako se imajo sestaviti nove službene pogodbe za viničarje.
grajski borzi so se trgovali nemški klirinški čeki po 14.30 in grški boni po 32.50, za bolgarske klirinške čeke pa je bilo povpraševanje po 86. Na beograjskem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tendenci trgovala po 462.75—463.
DEVIZE
Beograd. Oficielni tečaji; Amsterdam 2359.70 — 2397.70, Berlin 1768.62 — 1786.38 Bruselj 746.50 — 758.50, London 205.80 — 209, Milan 231.45 — 234.55, New York 4378.62 — 4438.62, Pariz 116.22 — 118.52, Praga 151 — 152.50, Curih 995 — 1005. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60 Pariz 144.86 — 147.1G, New York 5459.56 — 5519.56, Curih 1238.47 — 1249.47.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7350 London 20.74, New York 443.06250, Bruselj 75.25, Milan 23.30, Amsterdam 237.70, Berlin 177.75, Stockholm 106.9250, Oslo 104.20, Kobenhavn 92.50, Sofija 5.40, Praga 15.1750 Varšava 83.40, Budimpešta 87,
EFEKTI
Beograd. Vojna škoda 462.75 — 163 (462.75 — 463), 4«/o severne agrarne 58 — 59, 6% begluške 86.75 den. 86.75), 6% dalm. agrarne 82.75 — 83 (82.75), 6®/0 šumske 81 — 82 (80.25 — 83.25), 8% Blair 100.50 den., PAB 206.50 — 207.50 (207).
Blagovna tržišča
SITO
-f- Chicago, 15. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 65.125, za maj 65.25; Ko-ruza: za sept. 43.375, za dec. 42.50.
BOMBA2
-f- Liverpool, 14. avgusta. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 4.44 (prejšnji dan 4.48), za dec. 4.31 (4.35).
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Močno se bo pooblačilo in bo od časa do časa deževalo, ponekod pa bodo nevihte. Ohladilo se bo predvsem na severni polovici države.
Dunajska: Zjutraj lokalne megle, podnevi jasno, le ponekod spremenljivo oblačno. Temperatura okrog 25 stopinj Celzija.
Veličasten zakljuiek gasilskega kongresa
Kljub dežju, ki ga je prinesla nočna nevihta, so današnje prireditve potekle v najlepšem, vzornem redu — Popoldanski nastop na stadionu ie pokazal zlasti občudovania vredno izvežhanost lin hIianekih č*t
LJUBLJANA, 15. avgusta.
Dnevi gasilskega kongresa so naše mesto razgibali, kakor ga že dolgo ni kakšna prireditev podobnega stila. Vse ulice so polne gasilcev v uniformah, posameznim skupinam so pridružene gasilske godbe, a posebno pozornost vzbujajo gasilski naraščajniki, ki so po večini s področja slovenskih žup, in pa samarijanke v krojih — nekatere v krilih, druge v pravih, delovnih gasilskih uniformah s hlačami. Posebna pozornost občinstva pa velja gasilskim četam iz raznih pokrajin juga, članom in članicam, ki so prišli v dragocenih, razkošnih narodnih nošah.
Gasilci in tujski promet
To se lahko reče, da se v lokalih, ki žive od tujskega prometa, gasilski kongres pozna z brez primere večjim učinkom kakor nedavni verski kongres: osnovi kader velike gasilske družine predstavljajo predvsem tisti ljudje z dežele, ki so nosilci drobnega in srednjega gospodarstva, in kadar ti ljudje pridejo v glavno mesto dežele, nikoli ne ostanejo brez skromnega praznika. A snoči, ko se je na stadionu vršil veliki ognjemet, se je mesto za nekaj ur izpraznilo do kraja. Tyrševa cesta ni vzela samo tisočev gostov, ki so od vseh strani prihiteli v Ljubljano, temveč je v veliki meri izpraznila tudi mesto samo. Proti stadionu so do 9. ure romale neprestane množice ljudi, da so na prireditvi le s težavo našle prostora.
Tisoči pri ognjemetu
Spored ognjemeta je bil za Ljubljano v resnici pester in zanimiv. Gostje so se lahko prepričali, kaj more domača podjetnost nuditi na tem izbranem področju zabave. Na začetku programa je bilo posebne pozornosti deležno veliko ognjeno kolo v narodnih barvah, ki sta mu ob strani žarela dva vodometa kakor dva žareča vodopada. V množici drugih uspelih točk je posebno navdušenje sprožil velik gasilski grb v zelenem in z letnico v rdečem ognju. Grb je obsegal svojih 30 kvadratnih metrov in je napravil na množico v resnici silen vtis. Podobno veličasten učinek je dosegla 9 m visoka slika sv. Florijana v zeleni bengalični luči na rdeče ožarjenem ozadju. Vrhunec umetnega ognja pa je bila slika Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, pokrovitelja kongresa, v gasilskem kroju, ki je zažarela v modri in zeleni barvi. Vsa množica gledalcev je ob veličastni podobi navdušeno vzklikala mlademu kraljeviču. Da dosežejo čim po-pularnejši uspeh, prireditelji niso opustili niti, da iz ropotarnice privlečejo Pata in Patachona in jima dajo smešnega opravka ob starodavni črpalki. V celoti e bil snočnji ognjemet edini te vrste, kar smo jih v zadnjih letih videli v Ljubljani, in je nazorno izpričal, da lahko gasilci to panogo, ki sicer lahko služi samo za ornamentiko prireditvam, izkoristijo tudi za učinkovite samostojne nastope. Ko se je po končanem sporedu množica vrnila na ulice, se je mesto razgibalo v nov vrvež.
Budnica in dež
Danes je dosegel gasilski kongres svoj višek. Današnji dan je pokazal, da je gasilska misel ukoreninjena globoko v duši našega naroda, da ni kraja, da skoraj :ni kmečke hiše, v kateri ne bi imeli gasilca. V mimohodu, ki je trajal brez malega celo uro, so se našli v strnjenih vrstah Slovenci, Hrvati in Srbi; ramo ob rami. ki vežejo v eno pripadnike naše lepe Slovenije z brati ob Povardarju, ob Donavi, Moravi, Drini...
2e ob petih zjutraj so korakale po še zaspanih ulicah gasilske čete in z godbo klicale gasilce na zbirališče, odkoder bodo v slavnostnem mimohodu manifestirali za gasilsko misel. Deževalo je in zdelo se je, da bo zadnji kongresni dan vreme popolnoma odpovedalo. Kljub dežju pa so se že v zgodnjih urah začeli gasilci zbirati po vseh ulicah z upanjem, da se bo nebo vendarle zjasnilo. In res je že proti osmi začel dež poneha vati in z vseh strani so klicali zvočniki gasilske čete na zbirališča vzdolž Bleiweisove ceste. Nešteti poedinci, čete, godbe in prapori, so se odzivali klicu iz zvočnikov in so kmalu napolnili Aleksandrovo, Knafljevo, Šelenburgovo in vse ulice ob Bleiweisovi. Pločniki ulic, koder ie bil najavljen mimohod, so bili že zgodaj do zadnjega zasedeni. Vzdolž Tyr-ševe in Miklošičeve ceste so čakale množice ljudi, da se vreme vsaj za silo popravi in bi se najavljeni mimohod lahko nemoteno vršil.
Na častni tribuni
Kmalu po deseti uri so se začeli pred slavnostno tribuno na Miklošičevi cesti zbirati zastopniki oblasti in društev, delegati in odličniki, ki so prihiteli, da se udeleže manifestacije. Nazadnje je prispel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v družbi gradbenega ministra dr. Kreka in ministra za telesno vzgojo naroda Cejo-viča, a prisotni so bil med drugimi odličniki tudi predstavniki vseh inozemskih gasilskih zvez. Malo pred pol enajsto se je pripeljal še kraljev zastopnik brigadni general Dušan Dodič in zastopnik pokrovitelja Nj. Vis. Tomislava podpolkovnik Garbatovič. Ob njegovem prihodu je zaigrala vojaška godba, ki je igrala nato ves čas mimohoda.
Množic po pločnikih se je polaščala nestrpnost, kajti preden so se ob zgornjem koncu Miklošičeve ulice pojavili trije policisti na konjih — znak, da prihaja sprevod _ je bila ura že pol enajstih. Sprevod je krenil z Bleiweisove ceste po Aleksandrovi, Tyrševi, Masarykovi, Miklošičevi cesti, čez Kralja Petra trg, kjer je bila postavljena častna tribuna, in skozi Wolfovo na Kongresni trg.
Svečani mimohod
Na čelu sprevoda, med častno stražo, so vozili kip svetnika — patrona gasilcev, sv. Florijana. Pred kipom je kora-
kala godba, za njim pa po en zastopnik slovenskih, hrvatskih in srbskih gasilcev s praporom Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. To je bila simbolična edinost vseh treh jugoslovenskih bratov, povezanih v znamenju iste ljubezni bližnjega, do domovine in vladarja. Trdo so udarjali koraki, strumne vrste gasilskih čet so se ob zvokih godbe vrstile druga za drugo. burno pozdravljene od gledalcev vzdolž ulic.
Vatrogasna zajednica Beograd, Zemun, Pančevo, s svojim krasnim praporom, s številnimi vrstami mladih samarijank je že mimo; za njo korakajo člani Vatroga-sne zajednice vrbaske banovine, ki imajo v svojih vrstah tudi članice, nato slede Vatrogasne zajednice primorske, drinske, zetske, dunavske, moravske, vardarske banovine. Vsaka ima svojo godbo, skoraj v vsaki je zastopano nekaj samarijank, v zetski nekaj članov v krasnih narodnih nošah. Med člani iz dunavske banovine stopajo žene v pestrih, rdeče-belo-modrih narodnih nošah. Veličasten je sprevod ba-natskih gasilcev, ki imajo prapore okrašene s pšeničnimi venci in vsak posameznik ima za kapo pšenični klas, ženske pa v rokah šopke, cvetice in pšenično klasje. Po vsej Miklošičevi cesti se pozibava pšenično klasje in simbolično ponazoruje povezanost gasilske organizacije z domačim kmečkim življem, z rodno zemljo — saj je gasilska organizacija predvsem organi-
zacija kmečkega, podeželskega, preprostega človeka, ki je v njej združil svoje sile za dobrobit skupnosti.
Sledijo gasilci dimnikarji v svojih dimnikarskih uniformah, s krtačami v rokah, z belimi prti preko ramen in črnimi čepicami na glavah. Dež je zakrivil, da v sprevodu ni bilo več narodnih noš. Brez konca so se nato vrstile čete mladega naraščaja, med katerim je veliko število dečkov, ki so se komaj naučili prav korakati. Razveseljivo je, da si je gasilska organizacija pridobila toliko prijateljev med mladim naraščajem. Mladini so sledile gasilske župe s svojimi prapori in godbami iz vseh srezov. Ljubljanski gasilci so pokazali pravo revijo našega gasilstva. Videli smo najstarejšo ročno brizgalnico, sto let staro brizgalnico iz Nemških Rovt, stare motorke; na eni so se vozili najstarejši ljubljanski gasilci, starčki, ki so osiveli v svoji službi gasilski organizaciji. Vrstile pa so se tudi najmodernejše briz-galnice, Magyrus lestve — vsaka četa je imela svojo brizgalnico. Korakali so sivolasi, upognjeni starčki poleg mladeničev, preprosti kmečki očetje in gospodarji poleg izobražencev, prežeti iste gasilske misli, za katero so manifestirali s svojim pohodom.
Mimohod je bil končan malo pred enajsto uro. Za gasilskimi četami so se podali na Kongresni trg tudi vsi odličniki.
Na Kongresnem trgu
Na Kongresnem trgu se je po maši, ki jo je služil ljubljanski škof dr. Rožman, vršilo kratko zborovanje, ki ga je otvoril starešina Gasilske zajednice dr. Kodre. Spomnil se je Nj. Vel. kralja Petra II., pokrovitelja gasilcev Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla in vse vladarske hiše, ki ji je zakli-cal gasilski pozdrav, nakar je godba zaigrala himno. Pred neštetimi vrstami gasilcev, ki so napolnili ves Kongresni trg in park Zvezdo, sta izpregovorila nekaj pozdravnih besed še starešina gasilcev Snoj in minister za telesno vzgojo Čejo-vič. S tem je bilo Zborovanje končano.
Ko je bila svečanost na Kongresnem trgu končana, so se predstavniki oblastev in zastopniki gasilstva zbrali h kosilu, ki ga je v obednici Unionske restavracije priredila Gasilska zajednica dravske banovine. Pri tej priliki se je starešina zajednice dr. Kodre zahvalil vsem, ki so kongresu pomagali do tako lepega uspeha, na koncu pa je napil najvišjemu zaščitniku vsega nacionalnega prizadevanja Nj. Vel kralju Petru II.
Najlepšo zemljo imate za domovino!
V imenu osrednjega odbora Jugoslovenske gasilske zveze je spregovoril starešina zajednice za drinsko banovino dr. Ko-
bal,. ki je poudaril, da so meje naše države betonirane proti sovražniku, a med Slovenci, Hrvati in Srbi ni meja. Svoj govor je zaključil z napitnico visokemu pokrovitelju jugoslovenskega gasilstva, Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Starešina zajednice za savsko banovino Žagar je izrazil posebno radost Hrvatov, da sodelujejo na kongresu v Ljubljani, ker so slovenski gasilci prvi razumeli težnje hrvatskega gasilstva. Daljši ideološki govor je imel še zastopnik zagrebških gasilcev arhitekt Fišer. Navdušenega odobravanja so bile deležne besede zastopnika angleške gasilske zveze pastorja Luscomba, ki se je našim gasilcem v toplih besedah zahvalil za gostoljubnost, na koncu pa je vzhičen vzkliknil:
Najlepšo zemljo imate za domovino, zato bodite ponosni, da ste Jugeslo-veni!
Za njim so govorili še zastopniki nemškega gasilstva dr. Wolf, ki je priznal, da se je nemško odposlanstvo pri naših gasilcih mnogočesa naučilo, zastopnik Italijanov inž. Bacheletti in zastopnik Madžarov dr. Roncsik, ki je izjavil, da je čul že mnogo hvale o gostoljubju naše dežele, a da njegova doživetja v teh kongresnih dneh prekašajo vsako še tako fantastično predstavo. Po kosilu so se predstavniki in gostje odpeljali na stadion, da prisostvujejo nastopu gasilcev.
Množice na stadionu
Ob 15. je bil določen čas začetka za veliki gasilski nastop na stadionu. Ze mnogo pred napovedano uro so se začele iz mesta vlačiti po Tyrševi cesti nepretrgane živopisne množice, ki so napolnile oba hodnika, po cesti pa so drveli osebni avtomobili in avtobusi, do zadnjega natrpani občinstva. Glavni vhod je bil na Tyr-ševi cesti nasproti igrišča Primorja, kjer so se medtem že zbirali posamezni oddelki, ki so pozneje nastopili v stadionu. Vhod ob Vidovdanski cesti je bil določen samo za častne goste. Tu se je postrojila častna četa gasilcev s praporom, ki je spremljala goste. Stadionske prireditve so se udeležili najvišji predstavniki banovine, mestne občine in seveda tudi voditelji našega gasilstva. Pokrovitelja gasilske ga kongresa Nj. Vis. kraljeviča Tomislava je zastopal konjeniški podpolkovnik Gorbatovič. Navzočen je bil tudi minister za telesno vzgojo Cejovič. Častna mesta na glavni tribuni so dalje zasedli tudi zastopniki mednarodn. gasilskega tehničnega komiteja, tako zastopnik angleških gasilcev pastor P. Luscombe, zastopnika nemških gasilcev dr. Karel Wolf in Emil Bucklers, italijanskih gasilcev Bacchelet-ti in Malagamba, madžarske gasilce pa sta zastopala Barthelmy Anderka in dr. Jeno Roncsik. Zastopnika pokrovitelja je pozdravil zvok fanfare.
Veselo razpoloženje
Režija prireditve na stadionu je dobro poslovala. Na levi in desni ob glavni tribuni sta bila nameščena dva velika zvočnika, ki sta sproti obveščala gledalce o poteku dogodkov. Razen za napovedovanje sporeda so ju uporabili tudi za najrazličnejša obvestila, ki so cesto povzročila med občinstvom smeh. Tako so v splošno zabavo javili, da je blejska godba izgubila ustnik, nič manj posrečena pa je bila objava, da naj se neka gospodična takoj javi pri vhodu, kjer jo čaka mož. V pestri vrsti resnih objav so bili ti inter-mezzi prav dobrodošli.
Fanfare so naznanile začetek sporeda. Skozi oba glavna vhoda na Tyrševi cesti je prikorakalo 10 kolon gasilcev v svečanih uniformah, ki so se v četverostopih podali pred glavno tribuno. Tisoč mož je tvorilo prav pestro sliko, ki se je temno odražala od zelenja in pisanih množic, sedečih amfiteatralno na stadionskih sedežih. Godba »Sloge«, ki je pod vodstvom svojega kapelnika Herija Svetla ves čas neumorno spremljala vse nastope od prve do zadnje točke, je zaigrala državno himno, na veliki jambor pred glavno tribuno pa se je počasi začela dvigati naša trobojnica. In s tem se je začel popoldanski nastop, ki so ga od prve do zadnje točke spremljala neprestana odobravanja nadvse zadovoljnega občinstva. Ogromna arena je v začetku kazala še marsikatero praznino, toda kmalu je bil ves ovalni
prostor zaseden. Menda ne pretiravamo, če navedemo, da je bilo navzočnih okoli 40.000 gledalcev.
Razdelitev nagrad
Po prostih vajah, ki so jih izvajali že prej omenjeni gasilci, je sledila razdelitev nagrad zmagovalcem sobotnih tekem. Zmagoviti roji in posamezniki so prikorakali pred častno tribuno, kjer jim je starešina gasilske zajednice razdelil pribor-jene nagrade. Roj iz Ormoža je kot prvo nagrajeni dobil 100 m novih cevi in pokal Beograda, Mariborski roj 60 m cevi in pokal ministra g. Snoja, roj iz Stare Vrhnike 30 m cevi, diplomo in srebrni venec, mestne občine ljubljanske. Najboljši posameznik je prejel zlati pokal ministra za telesno vzgojo g. Čejoviča, drugonagra-jeni zlato zapestno uro bana dr. Natlačena, tretji pa diplomo in srebrno dozo gasilske zajednice dravske banovine. V po-čaščenje zmagovalcev so se oglasile fanfare.
Nastop obveznikov telesne vzgoje
Sledil je prvi javni nastop obveznikov telesne vzgoje, ki je pokazal uspehe polletne telesne vzgoje obveznikov na področju mestne občine ljubljanske.
Nastopilo je 400 mladeničev, obrtniških naraščajnikov. V zelenkastih, kratkih hla-čicah in enakih srajcah so bosi pritekli na stadion in so se naglo postavili v ravne črte in polkrog, da so tvorili kraljev mo-nogram P II. Godba je zaigrala zadnji del državne himne, ki ga je občinstvo stoje poslušalo.
Komaj so utihnili poslednji zvoki, je začela skupina izvajati svoj spored, najprej proste vaje, nato pa igre z medicinsko žogo, nakar so se kolone zvrstile v štiristope in v lahnem teku zapustili stadion, seveda ob silnem navdušenju občinstva.
Vzorne vaje dunavske banovine
Pod vodstvom gasilskega inšpektorja Saboja so zatem nastopili trije oddelki dunavske banovine iz Petrovgrada, Apa-tina in Novega Bečeja. Na dveh ročnih brizgalnah so najprej pokazali gasilski napad na požar, kako ga je treba šolsko in pravilno izvršiti. Izvajanje je želo burno odobravanje. Vse vaje, ki so se malo prej vršile z odsekanimi gibi so nato izvršili tako, kakor je treba pri požaru. Du-navski gasilci so se pokazali zares vzorno izvežbani.____
Postani in ostani ilan Vodnikove družbe!
Burno priznanje našemu gasilstvu
Medtem, ko so dunavski gasilci zapuščali stadion, je že prikorakala številna četa gasilcev iz dravske banovine, ki so jo tvorili celjska župa s plinskimi maskami, kočevski gasilci s sekiricami in pa članice Rdečega križa, samarijanke z Jesenic. Lepo in skladno so skupine izvajale vsaka svoje vaje.
Sledila je ena najlepših točk. Gasilska župa Ljubljana-mesto in bolničarke Rdečega križa so pod vodstvom starešine g. Pristovška izvajale prekrasno alegorijo z naslednjo vsebino: Gasilci se bore proti elementarnim nezgodam. Huda je ta borba, povsod grozi smrt. Pojavijo se bolničarke, ki pomagajo /ranjenim gasilcem. Ljubezen do bližnjega zmaguje. Nastop je bil v resnici vzoren in občinstvo ni šte-dilo z odobravanjem.
Nato je 640 gasilskih naraščajnikov izvajalo proste vaje. Potem je predsednik kongresnega pripravljalnega odbora g. Ja-pelj nagovoril izvajalce in občinstvo. Sledil je rajalni pohod članskih gasilcev dravske banovine, ki so ga pa zaradi pozne ure morali krajšati. Na čelu 50 praporov je v peterostopih prikorakalo blizu 4000 gasilcev v dveh kolonah, ki sta vsaka po svoji strani krenili po tekališču proti glavni tribuni, kjer sta se križali in korakali spet proti izhodu. Nudili sta izredno pestro sliko velikih, premikajočih se senc. Nastop je občinstvo stoje pozdravljalo.
Sijajen nastop poklicnih gasilcev
Zadnji so nastopil ljubljanski poklicni gasilci pod vodstvom g Furlana. Ta točka je bila vsekako višek sporeda in je
zaradi strumne izvedbe in krasne orodne vaje navdušila vse navzočne. Po strmem pobočju se je najprej pripeljal avto s častniškim zborom. Temu je sledil ves motorizirani oddelek, s katerim razpolagajo poklicni gasilci v Ljubljani. Druga za drugo je pribrnelo na zeleno trato 10 motornih brizgalk in med njimi 30 m dolga motorna Magirusova lestev pa nova mo-torka z dvema brizgalnama. Slednji sta se ustavili na sredi stadiona, ostali avtomobili pa so se v krogu razporedili okoli njih. Motorna lestev se je dvignila do svojega prvega setavnega člena, nakar je splezal nanjo gasilec z gasilno cevjo, nakar je motor razpel lestev do njene največje višine, 30 m visoko. Signalni rog je dal znak za vodo. Kakor bi trenil je bilo moštvo vseh motornih brizgaln na nogah in je bilo v nekaj sekundah z naperjenimi cevmi pripravljeno za gašenje. Gasilec na vrhu Magirusove lestve je začel iz cevi bruhati najmodernejši gasilski pripomoček, gasilno peno. V krogu se je vrtela lestev in spuščala v velikem loku peno, ki jo je veter zanašal na motorno brizgalno, da je bila na mah pobeljena s snegom, kakor tudi gasilci ob nji. In že je zatrobilo, da je požar zadušen. Prav tako naglo, kakor so prej pripravili gasilci svoje orodje, so ga pospravili, s čemer je bil njihov nastop končan. Spet in spet so ljudje nagrajevali izredno disciplinirani in v vsakem pogledu vzorni nastop ljubljanskih poklicnih gasilcev
Ljudje so se počasi začeli razhajati, vsi pa so zatrjevali ,da so se naši vrli gasilci s svojimi predvajanji na stadionu zares postavili in jim bo današnji nastop ostal še dolgo v prijetnem spominu. Tako je bil kongres z res učinkovitimi nastopi in ▼ najlepšem vremenu kar najsrečneje zaključen Mnogi gasilci in gostje so z večernimi posebnimi in rednimi vlaki zapustili Ljubljano. Želimo, da so vsi odnesli prav tako lepe vtise, kakor bo Ljubljana ohranila prijetne spomine na drugi gasilski kongres.
Preiskava o umoru Hribernikovih
Vse kaže, da se je zgodil umor iz maščevanja
Škofja Loka, 15. avgusta
Dva tedna sta minila, ko so prišli na sled dvojnemu umoru v škofjeloških hribih. Oblastva 90 uvedla obsežno preiskavo in vsak dan prihajajo različne podrobnosti, ki osvetljujejo življenje zakoncev Hribernikovih. Predvsem je dognano, da Hribernika niti s svojimi sorodniki nista živela v najboljših odnosih. Z Ruparjevimi pri Sv. Ožboltu so prišli navzkriž zaradi krave. Iz prepira se je izcimilo tožarjenje zaradi razžalenja časti. Tožbo je izgubila umorjena Hriberni-kova Marijana, ki je bila potem celo sodno rabljena. Pa ne le z Ruparjevimi, tudi z bratom Hribernikovim si niso bili na dobrem. Nesporazum je nastal zaradi dveh smrek.
Hribernik je bil kot človek zelo nezaupljiv, živel je čudaško, samotarsko življenje. Niti on, niti žena nista nikamor zahajala in sosedje ju niso obiskovali. Opisujejo ju kot skopa človeka. Berači, ki so prestopili prag njunega doma so bih zmerom deležni groženj. Kdor je mogel, se je Hribernikovih rajši ognil, vendar pravih sovražnikov pokojna nista imela.
Značilen je napad, ki sta ga doživela Hribernikova pred dvema letoma. Hriber-nikova sta ležala zvečer na peči, ko je nenadno počil strel. Krogla je predrla okno in se ustavila v peči za malenkost niže od Hribernikove glave. Hribernik je pograbil puško, ki jo je imel obešeno pri peči, a že je odjeknil drugi strel. Krogla je ranila Hribernika na palcu desne roke. Po tem napadu je bil Hribernik do nekaj oseb iz-
redno nezaupljiv. Bil je mnenja, da je bil napad nanj naročen.
Sicer sta pa imela Hribernikova opravka s kaj čudnimi elementi. Pri Hribernikovih se je udinjal iz zapora pobegli Rudolf T. Rudolf je vedel mnogo povedati, kako sta ga pokojna izkoriščala. Moral je zastonj delati in prenašati lakoto. Ko so pozneje Rudolfa zasačili in ga odvedli v zapore, je pravil, da bi Hribernikovima že katero zagodel, ako bi le mogel. Letos za veliko noč se je zadrževal pri Hribernikovih tat Josip R., doma iz Solkana. Na veliko soboto je Josip zbežal tako urno, da je pustil v Hribernikovi hiši suknjič z legitimacijo. Josip je sumil, da sta ga Hribernikova izdala orožnikom.
Zločin ostaja zagoneten. Navzlic najvest-nejšemu poizvedovanju se ni našla nikaka sled za morilci. Edino na Govejku so naleteli nekaj dni pred umorom na človeka, ki se je skrival za kozolcem. Moški je bil srednje postave, oblečen v rjave pumparice, nosil je dolg rjav suknjič in je bil brez pokrivala.
Dva dni pred svojo strašno smrtjo sta spravljala Hribernikova seno blizu hiše. Ljudje vedo povedati, da so delali dva moška in ena ženska, iz česar bi se dalo sklepati, da so imeli pri Hribernikovih tujca. Koga, je nerešena uganka.
Tudi je dognano. da - Hribernikova denarja nista imela doma. Svoje prihranke sta vlagala v denarne zavode. Tudi to dejstvo je nekak dokaz, da umora nista bila izvršena iz koristolovstva, marveč iz maščevanja.
Nevaren mlad vlomilec pod ključem
Kar osem grehov Ima na vesti v treh mesecih
Zagorje, 15. avgusta
Stanko iz Kumna pri LaSkem šteje šele 18 let, pa ima v teku treh mesecev kar osem vlomov na vesti. Stanko se je izučil obrti, pa pravi, da ne dobi zaposlitve, zaradi česar da je moral krasti. Orožniki so ga imeli že dolgo na piki, pa se jim je znal vedno lepo Izmuzniti.
Ko je te dni na potu proti Trbovljam prišel do Slkovčeve hiše na Sellh, je opazil, da so domači na podu mlatllL V glavo mu je šinila misel, da je to kakor nalašč prilika za vlom. Pri zadnjih vratih je stopil v hišo in pobral, kar se je v naglici dalo pobrati. Odnesel je dve uri z verižicami, tri prstane in za okrog 100 dinarjev gotovine. Ako bi imel dovolj časa, bi najbrže še malo pobrskal po omarah, kar bi se mu prav dobro izplačalo.
S plenom jo je mahnil proti Sv. Planini in so domači videli, da je neki mlad fant urno mahal preko hriba. Kmalu potem so ugotovili, da so imeli v hiši nepovabljenega gosta. Obvestili so o tatvini zagorske orožnike, ki so začeli tatu iskati, a hkratu so nanj opozorile bližne orožniške postaje.
Stanko je medtem že prodal obe uri za 110 din nekim kroSnjarjem in ves denar zajedel in zapil na Sv. Planini. Ko ni bilo več cvenka, jo je mahnil spet na tatinski pohod, in sicer proti Sv. Katarini. Tu je smuknil neopaženo v hišo nekega posestnika. Ko pa se je s plenom prikazal na hišnem pragu, so ga prijeli domači, ki so bili
prišli s polja domov in mu s krepkimi pestmi dopovedali, da takih neprijavljenih obiskov ne dovoljujejo.
Fanta so prignali na trboveljsko orožni-ško postajo, kjer je skesano naštel vse svoje vlome v teku treh mesecev. Priznal je tudi vlom pri šikovčevih, zaradi česar so ga orožniki prignali v Zagorje, kjer je sam pokazal hišo, v katero je bil vlomil.
Nepridiprav je vse vlome izvršil podnevi. Mogoče ga je bilo strah vlamljatl ponoči. Kaže, da še ni čisto pokvarjen, zato bo treba za njegovo prihodnje življenje nekaj storiti. Morda se še lahko privede na pravo pot.
še en Pečovnikov pajdaš pod ključem
Maribor, 15. avgusta Vrlim studenškim orožnikom se je po-srečilo prijeti še enega pajdaša pohorskega razbojnika Jožeta Pečovnika (o katerem poročamo na 4. strani) in sicer je to 241etni Milan Deso. Zasačili so ga pri neki ženski v Kralja Petra ulici. Priznal je. da je sodeloval pri razbojništvih v LegrtTT in okolici Slovenjega Gradca. Zagovarja pa se, da je vedno stal le na straži, ko so drugi ropali. Milana Deso bodo jutri soočili s kolovodjo Pečovnlkom, ki se drži še vedno trdovratno, in pa s Karlom Kupnikom, ki je nekaj razbojstev že priznal.
Cigani sleparijo po hribovskih vaseh
Zagorje, 15. avgusta Tudi pri nas se ciganska nadloga prav rada oglaSa. Ciganke marsikje premamijo dobre kmečke ženice, da jim nalože v predpasnike raznih živil zavoljo sreče, ki so jim jo napovedale. Moški člani ciganske tolpe pa najrajši lovijo kmete, ki imajo dobre konje in barantajo z njimi ter zamenjujejo konje, žrtev navadno šele čez nekaj časa potem opazi, da je bila opeharjena. Cigani vrše vse take kupčije v hribovskih krajih in le redkokdaj v dolini, kjer ljudje niso tako lahkoverni..
V soboto se je na orožniški postaji zgla-sil posestnik Celestlna Jože lz Znojil ln potožil, da ga je cigan Hudorovič osleparil za njegovega dobrega konja, za katerega je dobil ničvredno kljuse. Cigan je i valil svoje kljuse tako prepričevalno, da se mu kmet nI znal ustavljati. Barantanje se je vršilo v mraku in šele drugi dan, ko cigana že ni bilo nikjer, je Celestlna opazil, da je osleparjen. Orožništvo bo storilo svojo doiž-nost, a vprašanje je, ali bo kmet dobil svojega konja nazaj. Ciganskemu slepar-jenju bi morala pristojna oblastva posvetiti več pozornosti pa tudi kmetje sami bl morali že enkrat vedeti, da ni dobro imeti opravka s cigani.
Domače vesti
* Tragična smrt ugledne posestnice. V
Moravski dolini je bila tudi letos žitna le. tina zelo dobra. Po vaseh so od jutra do večera rožljale mlatilnice. Oni dan so mlatili tudi pri posestniku Bergantu v Soteski. Pomagat jim je prišla sorodniea Cerar Terezija iz Moravč. Ker se zvečer ni vrnila domov, so jo zjutraj šli iskat v Sotesko, kjer jo na veliko presenečenje niso našli. Bergantovi so izjavili, da se je kljub svarilu, napotila v poznem mraku in dežju v Moravče po občinski cesti. Ko se je po Moravčah raznesla vest, da je preko noči izgi. nila Cerarjeva, so jo začeli iskati. po vsej okolici. Naposled so jo našli v regulirani strugi Drtijščice. Truplo je ležalo v vodi med gosto zaraslim vrbovjem in ga je bilo težko opaziti. Mesto, kjer je Cerarjeva padla v vodo, je na travniku okoli 300 m daleč od ceste med Sotesko in Počivalšem. Voda v strugi je komaj pol metra globoka in mirna. Domneva se, da je Cerarjeva v temi in dežju izgubila smer in zašla v strugo, ali pa se ji je trenutno omračil um, kajti odkar se je letos vžela, je občutila pogostokrat hude slabosti, predvsem v glavi. Pokojna Cerar Terezija, ki je izgubila moža v svetovni vojni, je bila nadvse skrbna gospodarica ter je lepo vzgojila svoje, sedaj že preskrbljene otroke.
*	Novi grobovi. V Zvorniku je umrl g. Zarija Petrovič, trgovec in posestnik. Za. pustil je gospo Jeleno iz ugledne rodbine poštnega inšpektorja g. Fluksa v Mariboru in hčerkico Mirjano. — V mariborski bolnišnici je umrl po daljši bolezni g. Matej Zorko, trgovec od Sv. Ruperta v Slovenskih goricah. Bil je odličen, narodno zaveden gospodarstvenik ter vseskozi korekten in značajen mož. Odprl je svojo trgovi no leta 1902. pri Sv. Barbari v Halozah ter se slednjič preselil k. Sv. Rupertu. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Sprejem v vojaško veterinarsko službo. Veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice je razpisal natečaj za sprejem vojno-državnih gojencev, ki želijo študirati živinozdravništvo. Zastran potrebnih obvestil se je treba obrniti naravnost na omenjeni oddelek.
*	Strašna avtomobilska nesreča v zagrebškem predmestju. V Dubravi pri mak-simirski mitnici se je pripetila strašna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 141etni sin čuvaja zoološkega vrta Vinko Gragu. ran, njegova dva tovariša in vrstnika pa sta zelo nevarno ranjena. Dečki so se igrali pred gostilno »Vesela Dubrava«. Po cesti je privozil tovorni avtomobil neke zagrebške tvrdke in ko se je šofer skušal izogniti nekemu prav nerodno vozečemu kmečkemu vozniku, je njegovo vozilo zaneslo v stran s tako silo, da je prebilo zid gostilne in pokopalo pod seboj vse tri otroke. Nesrečni Vinko je bil pri priči mrtev, a tudi življenje dveh vrstnikov je v veliki nevarnosti, šofer, ki je ostal nepoškodovan, je ves obupan, čeprav pravijo priče, da ni kriv strašne nesreče.
— Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobr^ uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
(te reR. S. bt. ?04?4/?5.
*	čevljar.pomočnik znanstvenikov in pisatelj filmskih scenarij. p0 vsem Homolju poznajo in čislajo 701etnega čevljarja Je-vrema Brazanoviča. Stari Jevrem pa ni toliko znan po svoji skromni obrti, kakor pa po tem, kar je že storil za znanost. Ko je v predvojni dobi nekdanja beograjska velika šola pošiljala v žagubico svoje strokovnjake z meteorološkimi aparati, je postal zelo nadarjeni Jevrem asistent znanstvenikov. Potem so prihajali v zanimive kraje Homolja naravoslovci in za nje je Jevrem zbiral žuželke, metulje, rastline in vse, kar je bilo potrebno za znanstvene raizskave. Pri takih svojih opravilih se je Jevrem temeljito izobrazil. Ko že nekaj let obiskujejo homoljske kraie tudi filmski strokovnjaki, je postal Jevrem tudi njim dober pomočnik in svetovalec. Odkril je v sebi tudi pisateljsko žilo in je že za razne filmske scene napisal prav dobre tekste.
*	Vrtnice brez trnja. V Djakovu ima posestnik čubrikovič v svojem vrtu redko cvetje — vrtnice brez trnja. Nedavno so listi objavljali kot senzacijo, da je uspelo nekemu ameriškemu vrtnarju vzgojiti vrtni ce brez trnja, a čubrikovič ima take vrtnice že kakih 30 let in se jih je naučil gojiti od nekega vrtnarja v Temešvaru. Take vrtnice je vcepil še nekaterim sosedom m tako zdaj v Djakovu vrtnice brez trnja ni. so redkost, so pa zelo drage.
*	Učiteljice.diplomirane 1. 1934. na drž. učit. šoli v Ljubljani. Ob petletnici razhoda skličujem tovariški sestanek dne 20. t. m. Zbirališče ob 10. pred učiteljiščem. Pridite brez izjeme! Nadaljnji program določimo na zbirališču. Prijave k udeležbi in predlogi za program so zaželjeni tudi po dopisnici na naslov: N. Rika, Ljubljana, Robbova 25.
*	čudno »pospeševanje« tujskega prometa. Prijatelj našega lista nam piše: Pridem pred par dnevi ob 8.15 zvečer po naporni planinski turi, — od 9. zjutraj sem bil na nogah — truden, lačen in žejen v znano letovišče in središče zimskega športa. Ker sem hotel drugo jutro s prvim vlakom naprej, krenem v res lepo urejeno gostilno blizu postaje. Prenočišče se.m dobil, ali mi ljubka natakarica na moje presenečenje pove, da nimajo mesa, edino bi mogel dobiti kranjske klobase, kako jajčno jed in »fovš« juho. Vsa prigovarjanja, da sem strašno lačen, ker ni- . sem nič kosil, da cena ne igra nobene vlo- | ge, da rad plačam 10 din tistemu, ki bi šel po meso v niti 10 minut oddaljeno vas, kjer je več renomiranih gostiln, niso nič pomagala, moral sem se zadovoljiti s »fovš« juho, z dvema klobasama, ki sta mi seveda ležali vso noč v želodcu, ln z zeleno solato, ker druge prikuhe ni bilo, piti sem pa moral toplo belo vino, natočeno iz Štefana, ki je stal v topli sobi na bifeju, dasi je tam obilo bistre, mrzle vode in bi vendar vino lahko hladili v vodi, čof že nimajo ledu! Ob devetih, ko sem pojedel ona dva para klobas, čutim še vedno lakoto, saj sem 190 cm visok in tehtam 108 kg, pa naročim še palačinke. Natakarica pa prinese iz kuhinje čudno vest, da sedaj ne morem več dobiti ničesar toplega, ker da ni več ognja, če pridete o pol-
noč- na Kredarico ali v Aleksandrov dom na Triglavu, bo oskrbnica takoj ustregla, zakurila in priredila jedila, kakršnih si vam srce poželi; tu v dolini pa se jim ob devetih zvečer že ne ljubi napraviti ognja! Šele ko se mponudil, d aplačam ogenj posebej, se je diplomatski spretnosti natakarice posrečilo, izprositi v kuhinji palačinke. če Di se to dogodilo tujcu, bi vse življenje zabavljal na Slovenijo in stotine svojih rojakov odvrnil od obiska naših krajev. Na srečo je ta slučaj res velika izjema pri nas. Na vsak način je treba, da banovinski tujsko prometni odsek pouči take gostilne, kako je treba gostom pes tre či.
*	Sadjarsko in vrtnarsko društvo, podružnica Smlednik, ima v nedeljo 20 t m. svoj veliki dan. Na vrtu gospe Marije Oblakove »pri Zupeljnu« v Smledniku bo ob 3. popoldan velika efektna loterija z visoko vrednimi dobitki. Srečke samo po 5 din. Po loteriji bo narodna veselica s sodelovanjem godbe in domačega pevskega zbora. Glavni dobitki so: šivalni stroj, kolesa, obleka, moka, žito itd. Vseh dobitkov je okoli 300, v vrednosti okrog 10 tisoč din. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov zgradbe najlepšega sadjarskega doma na Gorenjskem, ki je že pod streho, so občinstvo in prijatelji sadjarstva vljudno vabljeni k obisku prireditve.
*	Vas, ki že 60 let pričakuje vsak vlak z godbo. Ko je bilo Vranje rešeno turške oblasti, so prebivalci vasi Pavlovca z godbo sprejeli srbske vojake in uradnike. Slovesni sprejemi so se mnogokrat ponovili, najbolj slovesen pa je bil sprejem kralja Milana. Kralj je vaščane bogato obdaril. Ta obdaritev je ostala vsem vaščanom v tako dobrem spominu, da so od takrat dalje z godbo sprejemali potnike, ki so se pripeljali z navadnimi, pozneje pa z železniškimi vozovi. Običaj se je ohranil do danes. Pred vsak vlak, ki obstoji na postaji blizu vasi, prihajajo še danes vaški godci. Sicer ne več tako slovesno kakor pred dolgimi leti, pač pa predstavlja nekdanje slovesne sprejeme vedno še kak deček, ki igra na piščalko, harmoniko ali pa tolče vsaj bobnič. Potniki mečejo tem godcem skozi okno vlaka cigarete, sadje, vmes pa tudi dinar, je.
*	Ubijalec hajduka bo obsojen kot hajduk. V Kragujevcu bo pred okrožnim sodiščem te dni razprava, za katero se zanima vsa šumadija. Glavni obtoženec je kmet Dragomir Radosavljevič, ki je lani decembra ubil zloglasnega hajduka Ignja-tijeviča, znanega pod imenom Koreja, z njim vred pa je obtoženih še 33 oseb, ki odgovarjajo za 22 razbojstev in drugih zločinov. Hajduk Koreja je bil zadnji razboj. nik v šumadijskih krajih in se ga je prebivalstvo zelo balo zlasti v zadnji dobi njegovega hajduštva, ko je kot obsojenec na smrt pobegnil iz zapora. Nekega dne lani decembra pa se je zglasil pri sreskem na-čelstvu Dragomir Radosavljevič in povedal, da je hajduka Korejo ubil ter prosil, naj mu čimprej izplačajo na glavo Koreje razpisano nagrado 50.000 din Ko je na vpra. šanja, kako in zakaj je hajduka ubil, dajal precej čudne odgovore, so mu rekli, da bo moral na nagrado še nekaj časa čakati in uvedli so natančnejši pregled njegove preteklosti. Kaj hitro so ugotovili, da je bil Dragomir že nekajkrat kaznovan zaradi raznih zločinov in da je sploh hudo sumljiv. Pozneje so polovili neke razbojnike, ki so bili nekdaj pajdaši in pomočniki ubitega hajduka in izkazalo se je, da je bil Dragomir največji zaupnik in pomočnik hajduka, katerega je potem zaradi denarja ubil. Tako je Dragomir namesto visoke nagrade dobil zapor in zdaj kakih 40 strani obsega-jočo obtožnico, ki ga dolži zločinov, zaradi katerih utegne izgubiti glavo.
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fil. Kr dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGOR1C, Ljubljana, Prešernova 5.
Iz Ljubljane
u— V sprejemnem uradu splošne bolnišnice — mir. Kljub velikemu navalu gostov iz banovine in države, ki jih je v Ljubljano privabil gasilski kongres, so imeli v sprejemnem uradu splošne bolnišnice včeraj na začudenje malo prometa. Samarijanski oddelki gasilskih organizacij so na vseh krajih, kjer so te dni vrele množice na kup, dobro poskrbeli za vsak primer bolezni in nezgode, a intervencije so bile le poredkem potrebne. Mestni reševalci so morali včeraj intervenirati v enem samem težjem primeru, ki pa se ni tikal Ljubljane. Iz Trboj pri Smledniku so na kirurški oddelek prepeljali 6 letnega posestnikovega sina Stanka Dolinarja, M ga je bil podrl neznan motociklist in mu prizadejal precej hude poškodbe po glavi.
u— Ribarsko društvo v Ljubljani javlja svojim članom, da priredi 20. t. m. izlet v Preserje, kamor je povabil na svojo vodo organizirane ribiče g. Maček. Odhod iz Ljubljane ob 6.14 ali ob 9.45. Zaradi potrebnih priprav se naj javijo za izlet oni, ki se ga mislijo udeležiti, v društveni pisarni v četrtek 17. t. m. od 19. do 20.
Iz Maribora
a—Vremenski preokret. V noči na torek je nastala vremenska sprememba. Med bliskanjem in grmenjem se je vlila ploha. Sledilo je deževje, ki je trajalo vso noč in ki se je nadaljevalo dopoldne. Na nekaterih mestih je udarila tudi strela, ki pa ni povzročila večje škode. Prepotre-ben dež je precej izdatno namočil vrtove in polja, tako da so se okoliški kmetje zelo oddahnili. Upati je, da ni prišel dež za nekatere poljske pridelke prepozno.
a—Gledališka vest. Režiser Narodnega gledališča v Mariboru g. Vladimir Skr-binšek se je odzval povabilu upravnika skopeljskega gledališča, ki se je mudil te dni v Mariboru, za enomesečno gostovanje v Skoplju, kjer je g. Skrbinšek, kakor znano, več sezon uspešno deloval.
a— Vsa vas na straži. Orožniki so ovadili sodišču 241etno posestnikovo hčerko Marijo Ocepek, 291etnega Alojzija O čepka in 301etnega Ivana Krebsa iz Starega trga pri Slovenjem Gradcu, ker so med ljudmi razširili vesti, da bosta znana razbojnika Pečovnik in Grebenšek prišla v Stari trg ter vlomila v določene hiše. Sta-rotržani so jim verjeli in je v strahu pred ! Grebenškom in Pečovmikom bila vsa vas ponoči na stražM.
a— Šolska deca iz »Abesinlje«, kakor nazivajo naselbino pridnih in marljivih delavcev na koncu Tezna, bodo z novim šol-
skim letom spet poeečada teaemsko šoto. To vprašanje se je rešilo na podlagi sporazuma prizadetih činiteljev, ker ni za 200 otrok iz omenjene naselbine prostora niti pri Sv. Miklavžu, niti pri Devicfi Mariji v Brezju, dočim razvanjska šola zlasti pozimi ne bi prišla v poštev. Občina Hoče pa bo prispevala odslej primeren znesek za vzdrževanje šolskega poslopja na Teznem, pa tudi za nakup raznih šolskih potrebščin. S tem je vsaj provizorično likvidiran spor, ki je trajal precej let med krajevnim šolskim odborom na Teaiem na eni strani in hočko občino na drugi strani.
a— Krvave fantovske zadevščine. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so se spopadli fantje. Tudi z noži so se obdelovali. V splošnem metežu je obležal ves v krvi 22-letni Robert Vengust, ki ga je nekdo zabodel v desno rame. Pa tudi drugi so odnesli lažje praske in bunke. Krvav fantovski spopad je bil tudi v Rokavcu pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Tukaj so fantje pretepli s koli cestnega mojstra Franca Bertonclja s Koroške ceste 67, ki ana poškodbe po vsem telesu. Orožniki so zajeli 8 fantov ter jih ovadili državnemu tožilstvu.
a— Fingiran vlom v kungoški graščini.
Kungoški orožniki so prejeli prijavo o vlomu v grad grofice Karollne Pahta. Zli-kovci so v smislu prijave odnesli gotovine za 3000 din. Na podlagi prstnih odtisov, ki jih je posnel policijski daktiloskop Grobdn, pa je ubrala preiskava popolnoma novo smer, ki je pokazala, da gre za fin-giran vlom. Z zvezi s tem je zaradi suma ovadena državnemu tožilstvu 30 letna Ida Z., ki je imela v času odsotnosti grofice Karoline Pahte vse ključe in ki je bila nekaka oskrbnica gradu.
a— žeparska sodrga. PavU Glazerjevi iz Studencev je drzen žepar izmaknil na Mariborskem tednu denarnico, v kateri je bil zlatnik in okoli 150 din gotovine.
Iz Celja
e— Bliža se čas obiranja hmelja. Savinjska dolina pričakuje letos dobro hmeljsko letino. Pridelka bo več, kakor ga je bilo lani in blago bo prvovrstno. O hmeljskih cenah govoriti v naprej ni nikdar priporočljivo, ker hmeljska cena ni odvisna samo od množine hmelja na svetovnem trgu, temveč tudi od raznih drugih činjenic, ki usodno vplivajo na višino cen. Kakor pa sedaj kaže, bo svetovni pridelek hmelja letos vsekakor manjši, kakor je bil lam. To dejstvo nas more utrjevati v upanju, da bo savinjski hmelj dosegel letos dobre cene, kar po svoji kakovosti tudi zasluži. Za našega hmeljarja sedaj ni le važno, da hmelj skrbno obere, posuši in spravi, treba je tudi, da ga previdno in pametno proda, da ga preveč ne ponuja in ne vsiljuje, da se ne da begati od tistih kupcev in posredovalcev, ki bodo zopet pritiskali na cene in ljudi strašili z vojno. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je skozi desetletja v tej smeri uspešno in pravilno vzgajalo hmeljarje. Vse to velja še danes v polni meri. Po zaslugi Hmeljarskega društva v Žalcu ima naš hmelj svojo svetovno priznano znamko, ki uživa sloves po vsem svetu. Hmeljarna v Žalcu, na sedežu in v središču hmeljske trgovine, je najmoderneje urejena in z novimi dograditvami tako izpopolnjena, da po svojem dovršenem strokovnem vodstvu ustreza vsem potrebam in zahtevam naših hmeljarjev, kakor tudi potrebam hmeljske trgovine.
e— Prve obiralke hmelja so se pripeljale danes v Celje, da se podajo nato v razne kraje Savinjske doline na obiranje žlahtne rož'ce. Celjski kolodvor in celjske ulice bodo za nekaj časa postale živahnejše in pestrejše pa tudi po celjskih trgovinah bo promet nekoliko večji, kakor sicer.
e— Pevski koncert bo priredilo pevsko društvo »Jadran« iz Maribora v nedeljo 20. t. m. ob 10.30 v mestnem parku v Celju. Moški zbor, ki ga tvori 45 pevcev, bo zapel 17 narodnih m domoljubnih pesmi. Prireditev bo pod okriljem društva »Soče« v Celju. Zvečer se odpeljejo pevci v Dobrno, kjer bodo imeli koncert v tamkajšnjem zdravilišču.
e— Spremembe na celjski železniški postaji. Iz šibenika je bil premeščen v Celje višji kontrolor Fran Geri, iz Celja pa je bil premeščen v Grosuplje kontrolor Roman Oberlindtner.
e— Prijatelj pokojnega celjskega trgovca in kapetana v p. g. Antona Majerja nam piše: Graška »Tagespost« je poročala da je smrt pokojnega Majerja prizadela tudi celjsko nemško skupino. Toda g Ma jer ni bil Nemec, temvem Hrvat iz največje hrvatske vasi Virje, (ki šteje 12.000 prebivalcev). Kot oficir je služboval v Celju kjer se je poročil. Bil je naročen na vrsto hrvatskih listov in je podpiral mnoge hrvatske ustanove. Zato ga prijatelji ohranijo kot zavednega Hrvata v lepem spominu.
Iz Kranfa
r— CM podružnica je nakazala vodstveni blagajni na članarini 3.794 din in za narodni obrambni sklad (za severno mejo) 682 din, skupaj 4.476 din. Darovalcem iskrena hvala!
Iz Škofje Loke
šl— Lepa pridobitev. Pred meseci je bila otvorjena restavracija pri Kroni, zdaj pa se izročajo svojemu namenu staroznani gostilniški prostori nekdanje Ziherlove gostilne v Kapucinskem predmestju. Novi lastnk hiše, domačin g. Anton Fojkar. se ni strašil velikih investicij. Dal je mestu nekaj, česar dosedaj škofja Loka še ni imela. Dobili smo okusno urejeno gostinsko hišo, ki prekaša po svoji eleganci vse slčnim svrham namenjene prostore. Velika okna omogočajo dostop svetlobi, z druge strani pa nudijo prekrasen razgled. Točilnica hladilnica, stranski prostori in [ stranišče so najmoderneje urejeni. Povsod i vladata največja snaga in red. Zgoraj je več tujskih sob kar pomeni v našli stanovanjski mizeriji še poseben plus. Obnovitev kompleksa je dala skoro leto dni , dela, ki so ga v splošno priznanje opravi- i le domače delavnice. Fojkarjeva hiša nudi lep primer, kako moramo s časom naprej.
Iz Kočevja
kč— Obiski tujcev, še nobeno leto ni bilo v mestu in po vsem Kočevskem toliko tujcev kakor letos. Po veliki večini so iz Nemčije. V mestu so oddane prav vse tujske sobe in privatna stanovanja. Mnogi do. mačini leže kar na tleh. Po vaseh so prav tako deležni številnih tujih obiskov. Večina jih po nekaj dnevih potuje dalje proti morju.
Dolgotostati na soncu in hitro porjaveti*
'K
Tedaj je potrebno ULTRA-OLJE NTVEA s poja-čano močjo zaščite pred svetloba ULTRA-OLJE-NTVEA upije opekline povzročujoče sončne žarke in propužča le tiste, ki porjave kožo.
kč— Poštne razmere. Na naši pošti se močno čuti pomanjkanje nameščencev. Uradništvo je čez mero zaposleno in ne more dobiti rednih zakonitih dopustov. Prav tako so preobremenjeni pismonoše in to kljub temu, da opravljajo samo najnuj. nejše delo. Na Rudniku in nekaj korakov
izven mestne meje dobe pošto samo štirikrat tedensko, kar vzbuja stalno kritiko, časopis pride n. pr. danes iz Ljubljane, kjer so ga isti dan odposlali, na Rudniku pa ga dobe šele tretji dan po prihodu. Tre. ba bo nastaviti več osobja!
Zahvala Sokola Ljubljana—Vič
Vič, 12. avgusta.
Sokolsko društvo Ljubljana—Vič se naj-iskreneje zahvaljuje vsem ki so na katerikoli način pripomogli, da je proslava društvene 30-letnice vsestransko uspela. Svojo bratsko in iskreno zahvalo izrekamo predvsem naši junaški vojski, ki je s svojim odličnim nastopom poveličala naš jubilejni nastop. Zahvaljujemo se vsem gg. častnikom in podčasnikom ljubljanske garnizi-je s podpolkovnikom br Radojkovičem kot zastopnikom divizijonarja na čelu, dalje zastopnikom kr. banske uprave, mestnega poglavarstva, vojnih dobrovoljcev, kulturnih in narodnih organizacij.
Naša zahvala velja tudi vsem dobrotnikom, bratom in sestram, ki so odkupili spominske žebljičke za dečji prapor in s tem omogočili. da je deca prejela ob jubileju tako krasen prapor. Zahvaljujemo se br. Juliju Zupanu, solastniku Da j-dama, ki je nepričakovano naklonil 400 din za pogostitev vojske in naše dece. Ptav prisrčna za-
hvala pa velja tudi kumicl prapora sestri Slavi Benčanovi, ki je prevzela kumova-nje in ob tej priliki tudi prispevala k pogostitvi naše dece. Bratsko zahvalo izrekamo vsem darovalcem dobitkov za srečo-lov, darovalcem peciva in jestvin, dalje gg. hišnim posestnikom, ki so v proslavo našega jubileja razobesil državne zastave im pri bakladi razsvetlili okna.
Iskreno se zahvaljujemo tudi uredništvom »Slov Naroda»Jutra« in »Sokolske volje«, ki so s svojimi propagandnimi članki mnogo doprinesla k tako nepričakovano velikemu obisku našega jubileja. /Zahvala pa velja bratskemu Ljubljanskemu Sokolu za odstop telovadišča, bratski žup-ni upravi, župnemu načelstvu. kakor tudi vsem bratskim edinicam od blizu in daleč, ki so s svojo številno udeležbo doprinesle svoj delež k tako mogočni sokolski manifestaciji. Vsem naš krepki sokolski: Zdravo!
Uprava Sokola Ljubljana—Vič.
Izpovedbe razbojnika Jožeta Pečovnika
Maribor, 14. avgusta
Po lepem uspehu, ki so ga dosegli stu-denški in tezenski orožniki z zajetjem nevarnega razbojnika Jožeta Pečovnika iz Legna na Pohorju, ter obče osumljenega Karla Kupnika iz Nove vasi pri Mariboru, o čemer smo poročali v včerajšnji številki, je sledilo zasliševanje Jožeta Pečovnika, ki se je danes nadaljevalo.
Jože Pečovnik je zanikal soudeležbo pri velikem razbojništvu v gostilno in domačijo Pečolarjevih v Legnu na Pohorju. S tem pa ne bo mogel Pečovnik odstraniti raznih obremenilnih okoliščin, med katerimi je zlasti ta. da je Pečolarjeva prepoznala med razbojniki Jožeta Pečovnika, ki je iz Legna doma. Tudi glede razbojni-štev in razbojniških poizkusov v stanovanje župnika Ivana Dolinarja ter posestnikov Krajnca in Ferdinanda Urana pri Sv. Primožu na Pohorju taji Pečovnik krivdo. Razen tega pa je Pečovnik osumljen tudi nekaterih drugih dejanj k« bodo prišla morebiti na dan v teku njegovega zasliševanja ki pa bo preiskavo precej otež-kočilo, ker je stari grešnik in vlomilec Jože Pečovnik precej zakrknjen. Ko so ga pa vprašali, če morebiti ve, kdo je bil soudeležen pri omenjenih razbojništvih je izpovedal, da je v ozadju neki Alojzij Anžur. S tem sta se baje srečala v magdalenskem parku v Mariboru. Pečovnik zatrjuje, da mu je Anžur ob tej priliki priznal da je on izvršil navedena razbojništva v Legnu in pri Sv Primožu na Pohorju Tudi je bil baje soudeležen pri teh razbojništvih ne-
ki Rogan. Nadaljnja preiskava bo dognala, v kolikor so te Pečovnikove trditve resnične ter upravičene Nadalje zatrjuje aretirani Jože Pečovnik, ki so ga v noči na nedeljo skupno s soaretiranim Karlom Rupmkom izročili v mariborske policijske zapore, da je po aretaciji sopajdaša Koša-ka opustil prejšnje življenje in da se je potikal v zadnjem času predvsem v okolici Maribora. Dejal je tudi. da je pomagal postavljati stojnice ob priliki Mariborskega tedna. Zaslišanje oseb. ki jih Pečovnik navaja kot priče za svojo razbremenitev, bo razčistilo tudi to vprašanje, ki je za pojasnitev pohorskih razbojništev posebno važno.
Osrednja točka pri zasliševanju Jožeta Pečovnika pa je vprašanje soudeležbe in sokrivde pri zločinstvih Grebenškove kriminalne druščine. Jože Pečovnik je od vsega začetka tajil kakršnokoli zvezo z Grebenškom. V tej stvari pa obremenjuje Jožeta Pečovnika okolnost, da je bil v nedeljo popoldne ob priliki napada v bet-navskem gozdu na nekega moškega, o čemer smo že poročali, v Pečovnikovi druščini tudi 35-Ietni Franc Zaje. ki je osumljen pajdaštva z Grebenškom in ki se mu je posrečilo pred prihodom orožnikov pobegniti.
Danes se je zasliševanje Jožeta Pečovnika nadaljevalo. Po končanem zaslišanju ga bodo izročili sodišču. Ob aretaciji Jožeta Pečovnika so si pohorski kmetje zelo oddahnili.
Katranizacija ljubljanskih cest
Ko smo te dni čitali opise raznih načinov, ki se jih mestno cestno nadzorstvo poslužuje in jih preizkuša za utrditev površine naših cest, smo se spomnili tudi na obljubo, da mestna občina prične katra-nizirati ceste s katranom iz lastne pravkar zgrajene tovarne v Mostah. Ker bo mestni tehnični oddelek pričel doma izdelani katran preizkušati že čez teden dni, moramo poznati tudi ta postopek.
Pri destalaciji črnega premoga nastane kot stranski produkt tudi katran. Ta črna, težje tekoča masa služi kemični industriji kot izhodni produkt za izdelavo zdravil, barv pogonskih sredstev itd Važen del katrana pa je smola, ki ima odločujočo vlogo pri uporabi katrana za cestne namene.
2e I. 1681 sta dobila Becher in Serle angleški patent za uporabo katrana v cestne namene, vendar so šele 1832. začeli v Angliji uporabljati katran za ceste, ko so napravili katransko makadamsko cesto v Cloucestershire. L. 1854. je bila zgrajena prva taka cesta v Franciji, šele 1891-1893 pa v Kolnu v Nemčiji. Kako drugje cenijo katraniziranje za odpravo prahu s cest, nam priča dejstvo, da so Nemci takoj po priključitvi Avstrije na Tirolskem ka-tranizirali 630.000 m1 ali 400 km cest že prvo leto. Nemci imajo zaslugo, da so uvedli površinsko obdelavo cestišč, Angleži pa prednost, da so že 40 let prej napravili katransko makadamsko cestišče.
Sodobna prometna sredstva in povečani promet obrabijo cestišča hitreje kakor vozovi s konjsko vprego. Ko se je pred vojno s 3.000 kg natovorieni voz gibal s 4 km na uro, so sedaj na istih cestah v obratu vozila, ki vozijo do 5.000 kg z brzino 60 km na uro. Naše ceste so morale propadati s pričetkom avtomobilskega prometa, ker so bile seveda zgrajene za starejše načine prevoza.
Prva posicdica spremembe je bil prah, ki ga je bilo mnogo več zaradi težje obremenitve cest, a hitra vozila ga tudi bolj dvigajo.
Proti prehitri obrabi cestišč so nastali razni načini utrditve, toda najnižjo in najhitreje izvedljivo investicijo predstavlja katranizacija cestišč.
S katranom in z izdelki, izdelanimi s ponovno destilacijo, je mogoče napraviti več vrst cestnih prevlek, namreč prevleko, ki samo veže prah, nadalje površinsko obdelavo (katran v zvezi z mineralijami) in naposled prevleko cestišča z zmesjo katran-skih smol in kamenja. Zadnji način ima več imen, ki so nastala po načinu, kako se prevleka izdeluje. Skoraj vsi načini izdelave cestišč, ki uporabljajo asfalt ali bitumen, so mogoči tudi s katranskimi proizvodi
Škropljenje z olji katranskega ali drugega izvira ne izboljša cestišča trajno, temveč odstrani za dobo kakega pol leta samo prah. Jesenski dež že skoraj popolnoma izpere tak napoj. Zato je ta način manj priporočljiv, ker je sorazmerno drag. Za 1 m! je treba 2 kg olja.
Cestišča, ki niso obremenjena s težkimi vozili, torej stranske ceste, pota po parkih in stranske mestne ulice je treba obdelati že z boljšo prevleko. Površina ceste se polije s katranom, ki zamaši špranje med posameznimi kamni cestišča. Tako je onemogočeno, da bi vlaga in moča napojila cestišče, obenem pa katranska smola veže posamezne karane najrazličnejših velikosti v celoto. Voz, ki pelje čez, ne more izru-vati posameznih kamnov in cestišče ostane gladko. Če to površinsko obdelavo večkrat ponovimo, postane smolnata plast debelejša in je zato tudi odpornejša. Zato se površinska obdelava cestišča navadno že prvo leto napravi dvakrat, da je cestišče odporno tudi proti težjemu prometu.
Cestišča se pa lahko prevlečejo tudi z mešanico kamna in katrana. Meša se na enak način kakor cement in pesek za beton. Tako plast je treba naval jati na staro cestišče. Tanjša ali debelejša taka plast je trdna in trpežna ter prenaša tudi najtežje prevoze. V to skupino spadajo najrazličnejši načini obdelave cestišča* ki predstavljajo razne kombinacije dela in sestave katranske zmesi.
Najbolje je, če vsa taka dela delamo v suhem in vročem času, vendar imamo pa tudi nadomestke, ki je z njimi mogoče delati prevlekle ob vlažnem vremenu in celo pri rahlem dežju. Vendar je pa praksa pokazala, da je delo najtrpežnejše, če ga napravimo v suhem poletju.
Nova naprava mestne plinarne v Mostah bo izdelovala s pomočjo destilacije iz surovega katrana več izdelkov. Izdeluje že surovi bencol, karbolinej za konserviranje lesa, zlasti pa za lesene ograje in pa razne vrste cestnega katrana Tako izdeluje katran za površinsko obdelavo in tudi za izdelavo cestnih prevlek, nadalje bo pa izdelovala tudi smolo za zalivanje kock, ki ga vidimo sedaj po Ljubljani. Tudi sredstva za izoliranje stavb proti vlagi spadajo v program nove tovarne, ker jih lahko izdeluje.
S poskusnim polivanjem s katranom in oljem proti prahu bo mestni tehnični oddelek, kakor rečeno, predvidoma pričel v najkrajšem času, enako pa tudi z uporabo površinskega katrana, ki mu je dodanega 15*/« bitumena, za površinsko obdelavo komunikacij. Tako se glasijo informacije, lri smo jih prejeli od mestnega tiskovnega urada.
ŠPORT
To ni bila revanša!
SK LJubljana je včeraj v Zagrebu izgubil proti Coucor-
dijiz 1:3 (1:2)
Zagreb, 15. avgusta Današnji praznik je Concordia izkoristila za prijateljsko tekmo s SK Ljubljano, čeprav je Ljubljana pred 10 dnevi prizadela reprezentanci Zagreba zelo neugoden poraz 0:5, njen nastop kljub lepemu vremenu ni privabil več kakor 1000 gledalcev.
V predtekmi je Ferraria zmagala nad Sparto s 3:2 (1:2).
Pred oceno glavne tekme je treba omeniti, da je Concordia v reklami navajala boljšo postavo kakor je bila v resnici in je moštvo prišlo na teren brez Jazbeca v naslednji postavi:
Kekenješ, Pavičič, Pospišil, Pogačnik, Pukšec, Gajič, Lokošek, švast Pavletič, Zemljič, Lechpammer.
Ljubljana je imela dve rezervi v napadu in se je postavila takole:
Lindtner, Ceglar, Bertoncelj, šercer, Pupo, Presinger, Vodišek, Jež, Grintal, Tvr-dič, Gomezel.
Takoj v začetku je C. nekoliko boljša in v 5. min. je Zemljič sam pred golom, pri tem pa se spotakne in obvaruje svojega rojaka prvega gola. 2. min. kasneje je Tvrdič sam pred vrati C. in brez muke doseže vodilni gol, ki bi ga Kekenješ lahko obranil. Nato sledi nekoliko udarcev v vrat-nice na obeh straneh, toda izenačenje doseže C. šele v 31. min. švast zadene iz 20 m daljave z lepim udarcem v zgornji kot. C. je zdaj nekoliko slabša in situacija se obrne v njeno korist šele potem, ko zamenja Pogačnik mesto s Pukšecem. Sedaj prodori Ljubljane niso več tako nevarni kakor prej, ko sta domača branilca dala gostom priliko Zei njihovo izvajanje. 5 min. po izenačenju odbije Lindtner oster švastov strel v gne-
čo, od koder pa Pavletič potisne žogo v mrežo. 2:1 za C. Do odmora je C. v premoči, posebno v drugi polovici, ko je Pogačnik uredil igro krilske vrste.
Pri Ljubljani so bili najboljši Bertoncelj, Presinger in Pupo, medtem ko se sicer najnevarnejši strelec Grintal ni posebno potrudil. Sicer pa so Slovenci ostali dolžni odgovora na vprašanje, kako so mogli s 5:0 zmagati tudi nad tako sestavljeno zagrebško reprezentanco.
V drugem polčasu so domači izpustili Lechpammerja in namesto njega uvrstili v levo zvezo Martinoviča, Zemljič pa je šel na krilo. Tako je šlo-mnogo bolje in je bil plod tega dela še tretji zgoditek C., ki ga je v 17. min. zabil Martinovič. Do kraja se izid ni več. menjal, čeprav bi bil lahko še ugodnejši za domače.
Celjska domača tekma
SK Celje : Olimp 6:4 (5:2)
Celje, 15. avgusta Danes popoldne je bila na Olimpovem igrišču odigrana prijateljska tekma med Olimpom in SK Celjem, ki je bila bogata na golih v glavnem po krivdi obeh vratarjev. V prvem polčasu je bila igra živahna in je bilo Celje v lahki premoči. V začetku drugega polčasa je Olimp pritisnil ter dosegel dva zaporedna gola, od teh enega iz enajstmetrovske. Medtem se je igra nekoliko zaostrila, ker je hotej Olimp za vsako ceno izenačiti. Igra je bila pozneje spet precez slaba, ker se še obema moštvoma pozna začetek sezone.
Gole so zabili za Celje: Stupica 4, Dobrajc 2, za Olimp Cater 3 in Drnovšek 1.
Motorji na Ljubelju
Nadaljevanje s 1. strani
vabilo, naj bi si kralj ogledal še najzanimivejšo točko dneva, in sicer vožnjo motorjev s prikolicami, se je kralj ljubeznivo zahvalil, češ da se mora že vrniti. Takoj na to je spet vstopil v svoj »Opel-Kapitan« ter med navdušenimi ovacijami številnih gledalcev, zapustil svoj prostor na zeleni tra-tici izpod naših divnih Karavank.
Organizacija
te prireditve ni bila majhno delo in so morali prav za prav maloštevilni klubovi funkcionarji mesece in mesece trdo delati, da se je danes vse končalo v najlepem redu in brez najmanjše nezgode. Pri tem pa so imeli na srečo — tako je poudaril predsednik v svojem zaključnem govoru — mnogo podpore pri najrazličnejših faktorjih in ustanovah. Marsikje so razen moralne podpore dobili tudi denarne prispevke, v veliko korist pa jim je bilo razen tega, da so jim vsi krajevni faktorji po najboljših močeh priskočili na pomoč. Tako je orožništvo vzorno skrbelo za red na cesti, pa so gra-r.ičarji olajšali nemoteni prehod preko meje, je carinska oblast — naša in nemška — izjemoma dovolila obojestranske prestope na meji brez pregleda, pa je cestna uprava po nalivih zadnjih dni kar čez noč spravila ceste v red itd. Vodstvo dirke je bilo v rokah predsednika g. Borštnarja, tehnični vodja je bil g. Franci Pollak, med sodniki pa smo opazili tudi športnega načelnika SMKJ g. Nikolo Boškoviča, ki je obenem zastopal tudi mednarodno motoci-klistično federacijo. Vsem tem gre tudi velik del zasluge, da bo današnja ljubljanska cirka zabeležena med letošnjimi športnimi dogodki kot eden najbolj uspelih.
Dirka
Navzlic temu, da vlada na ljubeljski cesti zadnji čas izredno močan promet, je cesta v vsem svojem poteku odlično oskrbovana, Nalivi zadnjih dni so sicer ponekod razkopali njeno gladko površino, ali marljivi cestarji so jo naglo spet izravnali, tako da je bila danes tekmovalna proga v vsej svoji dolžini prav dobra. Ko bi ne bili izostali nekateri kanoni med tekmovalci, ki jih je naštevala startna lista, tako je n. pr. odpadel tudi naš šiška, od katerega smo si med domadimi tekmovalci pač največ obetali. Izostala je tudi celotna češka ekipa, ki bi morala nastopiti na čeških strojih Jawa in v zadnjem t/renutku je odpovedalo tudi več dobrih tekmovalcev iz rajha.
S polurno zamudo je občinstvo slednjič 3e dočakalo start. Po tržiški dolini so za-grmeli prvi motorji v strmo skalnato steno pod ljubeljskim prelazom. V prvi skupini so vozili stroji kategorije do ?50 ccm, k;: so vsi po vrsti zmagali velike strmine
In izvozili ostre zavoje, za katere je že potrebna precejšnja motorna moč, še bolj pa vozačeva spretnost. Seveda so bili tudi v tej mali kategoriji precej številno zastopani močni športni motorji, grajeni nalašč za tako težke preizkušnje, kakor so gorske vožnje, kjer se pač najtemeljiteje pokaže, ali je stroj zdrav ali ne. Gledalce so v tej skupini posebno zadivili močni motorji s kompresorjem, ki so jemali strme ljubeljske serpentine z lahkoto, kakor da bi imeli ravno cesto pod seboj. Po stilno dovršeni vožnji je dosegel v tej kategoriji najboljši čas Berlin čan Deiml na stroju DKW s kompresorjem in le za malenkost je zaostal za njim Zagrebčan Schildhabel na enakem motorju. Navadni turni stroji se seveda liso mogli meriti s temi specialnimi kompresorkaml Malo smole je imel v tej skupini Dunaj-čan Sobota, ki nam je pokazal zares odlično tehniko, zlasti v ovinkih, pa se mu je na drugi vožnji skoraj tik pod vrhom pokvaril motor, tako da je zdrknil po času na tretje mesto.
Vreme se je bilo medtem kar lepo popravilo in ko je šla na start naslednja skupma stiojev do 350 ccm, je bila cesta že skoraj popolnoma suha. Z naglim pre-okretom vremena pa niso bili prav posebno zadovoljni nekateri delikatni motorji in so imeli posamezni vozači precej posla, da so jih spet naravnali na največjo moč in pospešek. V tej skupini je startalo največ strojev različnih znamk in zaradi tega so bilfi tudi doseženi časi dokaj manj enotni kakor v prejšnji. Prav ta skupina pa je tudi pokazala, da odloča na Ljubelju mljno sarne moči motorja tudi še dokaj dTugih činiteljev, in sicer predvsem lega vozila v ovinkih. Nekateri stroji so navzlic večji moči dosegli celo slabše čase kakor motorji v skupini do 250 ccm, ker jim pač vozači niso mogli povsod ponuditi večje brzine. Zanimiv je bil v tej skupini motor Puch kot edini stroj z vzmetmi na zadnji osi, ki je imel tudi na najtežjih odsekih proge zelo stabilno lego. Najboljše je v tej skupini odrezal Nemec Krug iz Chemnitza na Ziindappu, Iti je dosegel prav lep čas 5:16.
V skupini strojev kategorije 500 ccm, kjer smo si obetali nov ljubeljski rekord od našega Šiške, so se pa to pot posebno postavili Zagrebčani, ki sicer novega absolutnega rekorda niso dosegli, pač pa nov jugoslovenski rekord. Priboril si ga je Zagrebčan Nikola Jurčič, član I Hrv. Moto-kluba ki je dosegel odličen aas 5:06. dočim je vozil lani Denzel 5:01, Janko Šiška pa 5:18. Med našimi domačimi tekmovalci je tu najbolje privozil Jože Cihlar (Avtoklub, Ljubljana) s časom 5:17 2 pet.
Po dolgi — dosti predolgi — pavzi so prišli za solo stroji motorji s prikolicami in tu je bilo seveda največje zanimanje za lanskega ljubeljskega junaka Abartha. ki je vozil to pot za Motoklub Ilirijo. Pri
prvem startu pa se je Abarthu pokvarila sklopka na motorju in že je kazalo, da bodo gledalci prikrajšani za eno najbolj napetih točk vsega tekmovanja. No, Abarth je šel vzlic temu z drugim strojem na start in dasi na tem ni bil tako uvežban kakor na prvem, je vendar dosegel med vsemi prikoličarji najboljši čas dneva 5:35. Močna je bila v skupini prikolic tudi madžarska ekipa, toda zaradi neprimernih prestav na svojih strojih Madžari niso dosegli onega uspeha, ki bi ga gotovo zaslužili po svojih močnih strojih in dobri tehniki. V tej temperamentni dirkalni skupini, ki je po napetih situacijah nudila gledalcem zares lep sportiji užitek pa se je izgubilo tudi nekaj motoriziranih polžev, ki so s svojim počasnim promenadnim tempom pokazali, da je Ljubelj zanje še pretrd oreh in je treba mnogo poguma ter velike pridnosti pri treningu, če se hoče kdo na tej naši najtežji gorski progi povzpeti do vidnega mesta.
Podrobni rezultati
Kategorija 250 ccm: 1. Deiml, Berlin 5:28.2 pet, 2. Schildhabel, Zagreb 3:33 1 pet, 3. Sobota Josef, Wien 5.59 2 pet
Kategorija 350 ccm: 1. Krug K., Chem-nitz 5:16, 2. Schildhabel, Zagreb 5:34 1 pet 3. Herman Jakob, Celovec 5:49 2 pet
Kategorija 500 ccm: 1. Jurčič Nikola, Zagreb 5:08 2 pet, 2. Millenkovitsch, Graz 5:09 4 pet 3. Cihlar, Ljubljana 5:17 3 pet Kategorija 1000 ccm: Jurčič Nikola, Zagreb 5:06, 2. Millenkovitsch, Graz 5:08 3 pet., 3. Cihlar, Ljubljana 5:17 2 pet. Prikolice do 600 ccm: Lužar Fridrik, Za-
greb 6:05, 2. Bemhard Ferencz, Budimpešta 6:07 1 pet, 3. Pavlič Josip, Zagreb 6:09.
Prikolice do ltM ccm: Abarth Kari, Ilirija, Ljubljana 5:35, 2. Bemhard Ferencz, Budimpešta 5:59 4 pet 3. Lužar Friderik, Zagreb 6:01.
Po dirkah, ki so trajale skoraj 3 ure in pol, je bila v gostilni Ankele pri Sv. Ani razdelitev nagrad, ki jih je bilo obilo in prav lepih pripravljenih za uspešne tekmovalce. Velik pokal ministra vojske in mornarice je kot najboljSi vozač s prikolico prejel Kari Abarth, drugi veliki pokal, ki ga je poklonil »Putnik«, pa Zagrebčan Nikola Jurčič za absolutno najboljši čas dneva. Lep pokal Motokluba Ilirije je dobil tudi Cihlaf kot najboljši vozač dravske banovine. Predsednik MKI g. Borštnar se je v lepem govoru zahvalil vsem, ki so pripomogli, da je ta naša mednarodna gorska dirka tako lepo uspela.
★
MK Ilirija je z današnjo dirko prestala svojo najhujšo preizkušnjo vsake sezone — s popolnim uspehom in spet dokazala, da spada med naše klube dela in dejanj, med katerimi je vsako pripravljeno in izvršeno z največjo vestnostjo, pa tudi s skrajno požrtvovalnostjo vseh, ki nosijo njeno belo-zeleno zastavico. Če so pri tem višje sile onemogočile, da bi bila prireditev zadovoljila tudi blagajnika, in če ni bilo na progi vseh tekmovalcev, ki so poslali obvezne prijave za udeležbo, to ni krivda onih, ki leto za letom s to dirko širijo glas o naši mladi, pa vendar lepo napredujoči motociklistiki. MK Iliriji bodi tudi od tod izrečeno vse priznanje 1
I
še nekateri nedeljski dogodki
Zaradi obširnega gradiva smo morali v naši zadnji številki izpustiti še nekatera poročila o športnih dogodkih v Mariboru, Celju in na Jesenicah in jih zato v kratkem objavljamo danes.
Uspel plavalni dan v Mariboru
Kljub izredno slabemu vremenu je Mariborski plavalni klub izvedel v nedeljo na Mariborskem otoku plavalni dvoboj med Zagrebom in Mariborom. Reprezentanca Zagreba, ki so jo tvorili večinoma člani ZPK ter nekateri iz Haška in Marathona, je zmagala nad reprezentanco Maribora, v kateri sta bila še dva člana ljubljanske Ilirije, z 49 : 42 točkam.
Plavalni spored je obsegal naslednje točke: 50 m prosto: 1. Cuček (Zagreb) 28.3, 3X50 m prosto: juniorji (izven sporeda) 1. MPK I. 1 : 53.3, 100 m prsno: 1. Dvorak (Z) 1: 25.8, 100 m prsno dame (izven sporeda) 1. Fischer (ZPK) 1:51.6, 100 m hrbtno: 1. Pestevšek (M) 1: 30, 100 m prosto: 1. Cuček (Z) 1 : 07, 3 X 50 m mešano: Maribor (Pestevšek — Skapin — Ziherl) 1:45.2, 3X50 m prosto: 1. Zagreb 1:30.
V	tekmi v waterpolu je Zagreb nastopil z zelo močnim moštvom in z veliko premočjo zmagal nad domačini s 5:1 (3; 1).
Po končanih tekmah je MPK priredil gostom lep prijateljski večer. Prireditev je pokazala, da se je z ustanovitvijo MPK začela za plavalni šport v Mariboru nova in lepša bodočnost.
SK Celje v Mariboru
V	nedeljo je v Mariboru gostovalo moštvo Celja in odigralo prijateljsko tekmo
z železničarjem neodločeno 2:2 (1:1). Izid ustreza poteku igre in bi bili Celjani z nekaj več sreče lahko tudi zmagali. Nivo igre je bil v ostalem precej povprečen.
V	predtekmi je rezerva železničarja porazila prvo moštvo Drave iz Ptuja z 8 :1.
Rapid iz Maribora v Celju
V	nedeljo popoldne je bila pri Skalni kleti prijateljska tekma med mariborskim Ra-pidom in celjsko Jugoslavijo, ki se je končala z visoko zmago gostov 6:3 (2:2). Rezultat sicer ne ustreza poteku igre ter je izražen previsoko. Obe moštvi sta igrali precej mizerno ta je Rapid dosegel vodilne gole v zadnjih minutah. Jugoslavija je igrala požrtovalno, pa kljub temu m mogla uspeti nasproti slabemu, pa le bolj rutiniranemu nasprotniku.
Predtekma: Borut : Jugoslavija mladina 3 :1.
Svoboda : Kovinar 4:2
(3 J o)
V	nedeljo je gostovalo na Jesenicah moštvo ljubljanske Svobode ta zasluženo zmagalo s 4 :2. Svoboda je nastopila z močno pomlajenim moštvom ta smo opazili v moštvu samo Kobala med branilci, vse ostale pa je tvorila mlajša generacija. Svobodaši so od zadnjega gostovanja na Jesenicah močno napredovali ta so predvedli res dobro tehnično igro, tako da so Jeseničane poolnoma zbegali ta že v prvih 15 minutah vodili s 3 : 0. Pozneje so popustili, ker so videli, da jim je zmaga zasigurana.
Dan športnikov v Kočevju
V nedeljo je praznoval slovenski nogometni klub SK Kočevje 51etnico obstoja. Klub je vsa leta živahno deloval ta se razvijal. Vsako leto je odigral več tekem z domačimi in hrvatskimi klubi. Razen tega je priredil v prvih letih svojega obstoja nekaj uspelih dramatskih predstav ta vsako leto športno veselico.
Za svoj jubilej je letos pripravil nogometni brzi turnir, ki pomeni prvo prireditev te vrste za Kočevje. Igrali so trije klubi: SK Kočevje sam, kočevsko-nemški klub, Rapid in Primorje iz Bakra. Igrati so za pokal predsednika SK Kočevja. Turnir se je pričel ob 15. na igrišču Dijaškega doma, kjer se je zbralo neobičajno mnogo slovenska in nemške publike. V dveh avtobusih so se pripeljali tudi gostje iz Bakra, tako da so imeli vsi trije klubi različnih narodnosti svoje navijalce. Najprej sta se spoprijela nemški Rapid ta nrvatsko Ptimorje. Igra, trajajoča 50 minut, 1e bila neodločena 1:1. Sledila sta hrvat. Primorje ii» slovensko Kočevje z rezultatom 4:2. Najbolj napeto je pričakovalo občinstvo zadnjo tekmo med domačim nemškim n slovenskim klubom. Takoj v začetku se je pokazala premoč slovenskega kluba, ki je proti koncu vodil z 2:1. Zadnjo minuto se je Rapidu posrečila izravnava in tekma ie ost*;!* neodločena 2:2. Pokal si je pridobil jubilant slovenski SK Kočevje.
Zveeei je bila v prostorih Hotelu. »Trsta«
velika športna veselica, kjer si zopet kot na igrišču slišal tri jezike. Predsednik SK Kočevja je tu slavnostno izročil pokal ka-petanu svojega moštva, ki si ga je priborilo. Na veselici so ostali tudi nrvat3ki gostje, ki so bili zelo zadovoljni s .sprejemom v Kočevju. SK Kočevju, ki združuje slovensko športno mladino, želimo še mnogo uspehov v bodočnosti!
Prva plavalna tekma v Ljubljani
Ljubljanskemu plavalnemu podsavezu se je posrečilo dobiti v goste znani plavalni klub iz Prage. V moštvu tega kluba nastopa šest imernacionalcev. Imena: Ing. Bušek, Brankar, Groeger, Cervenka, šve-hla, Boubela. Mikyna, Novotny, Buchta, Sehrig in Landkammer nam pričajo o visokem nivoju tega kluba. V waterpolu nastopajo igralci, ki so že zastopali Češko na olimpiadi. CPK nastopi proti reprezentanci ljubljanskega plavalnega podsaveza v soboto in nedeljo obakrat ob pol 21. zvečer.
Za ljubljanski plavalni podsavez nastopijo skoraj vs! člani SK Ilirije s Cererjem, Wilfanom in Fričem na čelu.
Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v trgovini Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti. V predprodaji so na razpolago samo sedeži. Permanentne vstopnice so ia razpolago po zn'žani ceni.
Med borbami v predtekmovanjih
Pismo našega sotrudnika z juniorskega drž. prvenstva v Hercegnovem
Prvi dan juniorskega plavalnega prvenstva je bil v znamenju presenečenj, ki sta jih skupaj s Sušačanko Doršičevo pripravila Ilirijanka Pelhan in Draguša Finčeva, od katerih je zlasti slednja največja senzacija prvenstva.
Pri dopoldanskih tekmovanjih se je še večini, zlasti pa vsem našim, poznalo, da ji mje še v nogah dolgo potovanje in je bilo nekoliko velikih razočaranj.
Že prva točka, predtekmovanja juniorjev na 50 m, ni prinesla pričakovanih vrhunskih rezultatov nekaterih velikih favoritov. Zlasti je odjeknil dosti slab čas Po-točnjakov (28.4) in pa mlajšega Štakule (27.7). — Tudi za nas Ilirijane je potekla točka senzacionelno, saj je Hudniku kot edinemu z zanj odličnim rezultatom 28.8 uspelo, kvalificirati se za finale, medtem ko je na papirju mnogo boljši Pelhan z 29.8 izpadel, ostala dva — Paternuš z 31.4 in Herzog celo ^ 31.9 — pa sta popolnoma odpovedala. Seveda je Jug ki ima odlične sprinterje, vse štiri svoje spravil v finale. — Vsega je nastopilo 29 juniorjev, najboljši čas Lovro Stakula 26.8, najslabši Buj (Victorija) in Ivekovič (DPK) 33.8.
V drugi točki, 100 m prosto za dame, sta bili kar dve senzaciji: v prvi skupini je prsna plavačica Boršičeva premagala re-prezentantko Krmpotičevo, že v drugi pa naša Finčeva s svojim življenjskim rezultatom 1:16.4 nedavno rekorderko Smoli-kovo, ki je bila siguren favorit. — Starta-
lo je 10 tekmovalk najboljša Finčeva, najslabša Maric (Jadran, Hercegnovi) 1:41.4.
100 m hrbtno juniorji. Naš Pelhan ki je plaval to progo prvič, se je s časom 1:19 pomešal med najboljše in obrnil na sebe pozornost vseh, ker so ostali finalisti vsi sama znana imena. Startalo je 15 tekmovalcev, najboljši Strmac-KIein (ZPK 1:15.4, najslabši Čala (DPK) 1:50.
Juniorke na 100 m prsno so tekmovale v znamenju velike borbe med Boršičevo in našo Martinovo, dasi sta obe plavali v različnih skupinah. Kvalitativno jc ta točka bila bržkone najslabša — saj sta samo obe favoritki dosegli čase globoko pod 1:40, Martinova za 4 desetinke boljšega od Bor-šičeve. — Startalo 9 plavačic, najboljša Martin 1:35.4, najslabša Mittel (Victoria) 1:49.6.
4X50 m prosto juniorji V naši štafeti so vsi po vrsti odpovedali in s časom 2:02.6 je štafeta Ilirije ostala sedma po času in ni prišla v finale. Jug je v postavi Grbavčič, Stakula II., Miloslavič, Stakula 1. zmagal v rekordnem času. odlična pa je tudi bila štafeta beograjskega Severja, ki je z 1:56.8 za enkrat po času druga. — Startalo je 11 štafet — najboljši je Jug I. z 1:52.7, najslabši ZPK I. z 2:07.
Popoldne se je pričelo z 200 m prosto Kvaliteta je tu bila prav dobra — saj je za finale bil potreben čas izpod 2:30. Dramatičen slučaj je bil v skupini, kjer je plaval naš Hudnik z Lovrom Štakulo. — Dr-
žal sc ga jc Hudnik do prvega obrata, tam pa je Stakula prešel v druge progo in toliko izgubil, da je dosegel komaj 2:39.2. Seveda pa je Hudnik preživljal čudne trenutke, ko naenkrat ni več videl svojega velikega protivnika poleg sebe. — Peihan je prekosil samega sebe z izvrstnim časom 2:27.4 in je nanj že drugič danes vsa publika postala pozorna. Startalo je vsega 18 plavalcev, najboljši čas Potočnjak 2:22.6, najslabši Bracanovič (Jadran, Split) 2:55.4. Naši so dosegli: Primožič 2:37.3, Hudnik 2:34.1.
50 m prosto juniorke: drugič veliki uspeh Boršičeve in drugi senzacionalni nastop Fin-čeve, ki je postala ljubljenec publike. Ob silnem »drukanju« je dosegla naleko najboljši čas, znatno boljši od državnega rekorda in še v skupini, kjer ni imela nikake konkurence. — Startalo 15 tekmovalk, najboljši čas Finčeva 33.1, najslabši čas domačinka Maric 44.5. Naša druga tekmovalka Martinova je s 36.6 kot šesta še prišla v finale.
100 m prsno juniorji je bila kvalitativno dosti slabo zasedena točka, kjer so bili razen prav dobrega Bijeliča, ki je vso progo plaval v »metuljčku«, vsi tekmovalci zelo izenačeni, tako. da je žc v predtekmo-vanju bilo nekaj lepih bojev. Dobro se je tu odrezal naš »prsni začetnik« Herzog, Ki je dosegel čas 1:24.2, kar pa mu ni moglo zadostovati za finale. — Startalo 20 rek movalcev, najboljši Bijelič (Sever) 1:17.8 najslabši Negro (ZPK) 1:34.8.
100 m hrbtno za juniorke je bilo spet kaj skromna zadeva, ki jo edino držita pokonci rezultata prvih dveh, Smolikove
in Finčeve, pa morda šc nekoliko stilno jako dobre Periaeve (Jadran, Split). — Zanimivo jc bilo slišati, kako so tukaj silno »drukali« za našo Dragušo. ki pa tu prvorazredni Smolikovi še ni dorasla. Startalo 8 tekmovalk najboljša Smolik 1:24 najslabša Mittel (Victoria) 1:56.
S štafeto juniorjev 3X100 m meSano je bii današnji spored plavalnih predtekmo-vanj zaključen. Tu sta bila zabeležena odlična časa Marčiča (Jug) 1:14.7 in našega Pelhana (1:17.4) na hrftu, ter Curtinija in Stakule v craw!u, ki sta oba potrebovala 1:02.2. — Startalo ie 11 štafet — najboljši Jug I. v 3:41.2, najslabši ZPK II. s 4:23.2.
Ta predtekmovanja so prccej trpela zaradi precej slabega poslovanja sodniškega zbora. Tako je predvsem bilo neobičajno mnogo pogrešnih startov, pri časomerilcih so bile diference kar po dve sekundi in več, slabše plasirani so imeli boljše čase itd. — Razen tega se je vse premikalo precej počasi.
Nekaj zanimivosti: splitski Jadran ima v finalu vsega — 2 poedinki, nobenega pcedinca in samo obe ženski štafeti, kjer ni bilo predtekmovanj, medtem ko sta moški izpadli. — V vseh ženskih točkah imata veliko premoč Victoria in Ilirija. Zlasti je to očitno na 50 m prosto, kjer ao v finalu vse štiri Victorijašice in obe Iliri-janki. — Na dveh progah sta bila postavljena rekordna rezultata, nekaj pa jih pričakujemo jutri.
O moštvih za waterpoIo in teh tekmah pa po končanem prvenstvu posebej.
—šič.
Letalski miting pri Policah
AERO-klub »Naša krila« na Jesenicah priredi v nedeljo 20. t m na svojem letališču Blate pri Poljčah ob državni cesti letalski miting s krstom dveh novih jadralnih letaL Miting bo pod pokroviteljstvom bana g. dr. Natlačena, komandanta Dravske divizije g. divizijskega generala Stefanoviča, predsednika upravnega sveta KID g. Avgusta Westena in tehničnega ravnatelja KID g. dr. ing. Hermana Klinarja.
Spored bo naslednji:
Ob 13. vzlet jadralnih letal s hriba Sv. Petra nad Poljčami na letališče. Slede poleti občinstva z motornim letalom in poleti modelnih letal. Ob 15. prilet jadralnega letala z motornim vlekom iz Ljubljane in akrobacije jadralnega letala. Od 15. do 16. razstava jadralnih letal Aerokluba Jesenice in Aero-kluba Ljubljana.
Ob 16 nagovor in pozdrav predsednika Aero-kluba Jesenice, krst novih jadralnih letal »Kanja« in »Škorec« in blagoslovitev letališča. Ob 16.30 prilet motornih letal in izvajanje drznih akrobacij. Zaključek akrobacij z nadletenjem težkih avijonov ob 17. Od 17. do 19. ure bodo vožnje občinstva z motornim letalom — Vožnja za člane Aerokluba din 10, za nečlane din 20.
Na letališče bodo iz Lesc od 12. dalje vozili avtobusi. Istotako bodo v Lescah pri vsakem vlaku na razpolago avtobusi, ki bodo za mal denar prevažali občinstvo s postaje na letališče in nazaj na postajo.
Aero-klub »Naša krila«, Jesenice, je eden najbolj delavnih letalskih klubov v vsej državi. Tekom poldrugoletnega klubovega obstoja so člani zgradili že šest velikih jadralnih letal in si uredili veliko letališče pri Poljčah, na katerem se bo ta prireditev vršila.
Po pripravah in po udeležbi sodeč, bo ta letalska prireditev ena največjih, kar jih je bilo doslej v naših krajih. Vsi, ki se zavedate važnosti kraljevskega športa, pridite v nedeljo 20. t. m. v Poljče in oglejte si veliko in uspešno delo naših idealnih in drznih mehanikov in letalcev.
Toča na Kočevskem
Kočevje, 15. avgusta Kočevski kmetje so si že nekaj časa želeli dežja, ker je bila zemlja že vsa izsuše. na. 2e nekaj dni se je pripravljalo na dež, dokler ni včeraj popoldne od ribniške strani pridrvela nevihta.
Nebo se je stemnilo in okrog 2. je začela padati toča, ki je uničila ogromno sadja in poljskih pridelkov. Debela zrna so pobijala po mestu šipe in tudi sicer napravila mnogo škode. Vihar in toča sta trajala kratek čas, a sta bila neobičajno močna.
0 počitniški koloniji
za vajence
Te dni me je zanesla pot v lepo bohinjsko kotlino, šel sem po poti mimo Sv. Janeza proti Sv. Duhu, pa tudi do ceste, ki vodi k »Zlatorogu«. Pa zagledam ob poti dva fantiča, stara kakih petnajst let. Zdela sta se mi tuja v tem kraju, pa tudi ne taka, da bi bil mogel misliti, da sta dijaka. Ustavil sem ju, pa pobaral, kdo sta. In povedala sta mi, da sta vajenca iz Kranja, da jih je še več ta da taborijo v vili »Smeh«.
To vilo dobro poznam. Sam sem že večkrat prenočeval v njej. Zanimalo me je, kako pridejo vajenci tja gor. Slišal sem že, da neko društvo, ki si je zadalo nalogo, braniti pravice vajencev, organizira počitniške kolonije zanje. Zato sem povprašal koliko jih je, pa so mi odgovorili, da samo trinajst. Na moje začudeno vprašanje, zakaj samo toliko, je sledil presenetljiv odgovor, da jih je OUZD določil menda trideset, pa so se nekateri mojstri temu uprli.
Prav bi bilo, ko bi društvo, ki organizira počitniške kolonije ta ki hoče naš narod uvrstiti med one velike narode, ki gredo s časom naprej, objavilo listo mojstrov, ki razumejo čas ta potrebe vajencev, ki imajo srce za sočloveka, ki so socialno čuteči, pa listo onih, ki so v svojih nazorih zastareli, okosteneli, ki so nesocialnega mišljenja ta ne vidijo niti pedi preko svojega dobička.
Ker naslova tega društva ne vem, naj bo kar s tem izražena moja ta mnogih, ki se za probleme vajencev zanimamo želja, ki sem jo napisal. Vse napredne mojstre pa pozivam, da akcijo društva, ki vrši veliko socialno nalogo med našim obrtniškim naraščajem, moralno ta gmotno podpro.
R
Sreda, 16. avgusta.
Ljubljana, 12: Dvorakove skladbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Bagatele (plošče). — 14: Napovedi. — 18.30: Mladinska ura: Poezija aredogonsketga. sveta (g. Leo Pettauer).
—	18.45: Študentovski napevU (plošče).
—	19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura: Razvoj in organizacija pošte v Jugoslaviji. — 20: Amriški pevski jazz (plošče). — 20.10: Zgodovinski razvoj naro-dnoobrambnega dela med Slovenci (prof. I. Rudolf). — 20.30: Tamburaški orkester (i. Karmelj), vmes Kmečki trio. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Kitara solo (g. Stanko Prek).
Beograd, 19.20: Godalni orkester ta ciganska godba. — 20: Narodne pesmi in plošče. — 22.15: Plesi. — Zagreb 20: Plošče. — 20.30: Kakor Ljubljana. — 21: Verdijev rekvijem. — Praga, 20.15: Orkestralni in violinski koncert. — 21.10: Češki kantorji. — 22.10: Plošče. — 23: Češka glasba. — Varšava 21: Chopinove klavirske skladbe. — 23: Češka glasba. — Sofija 18: Lahka godba. — 19.20: Prenos Roasinijeve opere »Seviljsiki brivec«. 22: Plesi ta bolgarske pesmi. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16: Popoldanski koncert — 18.15: Plošče. — 19: Opera »Se-viljeid brivec«. — 22.30: Dunajska glasba. — 12: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Simtf. glasba (plošče). — 19.30: Pevci. — 22.30: Lahka glasba. — Mttnchen 20.15: Pester spored. — 22.35: Godba za ples. — Pariz 19.50: Plošče in klavirske Skladbe.
_ 21- Verdijev rekvijem. — 22.30: Lahka
m plesna muzika s plošč. — Bim, 17.13: Klavir _ 20.30: Skladbe za čelo ta klavir — 21: Lahka godba. — 22.15: Orgelske skladbe. — 23.15: Plesi.
Kronski zaklad ]e ubral svojo pot
Bivši albanski kralj Zogu je doživel na svojem nedavnem potovanju iz Anverse v Bruselj stvar, ki je bila silno neprijetna za njegove živce. Dva tovorna avtomobila, na katerih vozi Zogu s seboj vse svoje imetje in sta imela nalog voziti takoj za Zogovim osebnim spremstvom, sta na cesti nenadoma nekam izginila. Ko je pregnani kralj videl, kaj se je zgodilo, je poslal nazaj po cesti avtomobil, da pogleda, kaj se je zgodilo. Odkrili so, da se je šo. fer prvega avtomobila zmotil. Namesto, da bi vozil za Zogom, je krenil po drugi poti v Bruselj, kjer je bivši kralj zopet našel svoj zaklad.
Spomini gasilskega veterana, ki je gasil z ročno, parno in motorno brizgalno
Raca je znesla jajce sredi ceste
V Folkestonu se je primeril te dni nenavaden dogodek. Neki avtomobilist, ki je drevi 1 po prilično ozki cesti imenovanega mesta, je moral ustaviti svoje vozilo, ker je v trenutku vožnje cesto prečkala jata rac. Ena izmed živali se je celo ustavila sredi ceste in se ni dala pregnati niti potem, ko je dal vozač večkratni signal s trobljo.
PoCenila je lepo na tla in sedela. Sele čez nekaj časa je vstala fin se mirno od-zibala za svojo jato. Avtomobilfisti f*o tedaj stopili iz avtomobila, da bi videli, kaj je žival počela tako dolgo sredi ceste. Odkrili so, da je tam znesla jajce...
Trije tvore! današnje Poljske
Pred pet in dvajsetimi leti je bila naprav, jena pričujoča slika, ki prikazuje (od leve desni): današnjega vojnega ministra 'oljske, generala Kasprzyckega, pokojnega naršala Pilsudskega in maršala Rydz. Smiglyja
Smrt bivšega olimpijskega prvaka
Dne 5. avgusta je nastala v Milanu eksplozija parnega kotla. Pri tem je izgubil življenje Carlo Galimberti, bivši olimpijske prvak v dviganju uteži. Galimbertn je bil med gasilci in je postal žrtev svojega poklica.
Pet novih ameriških zračnih oporišč
Ameriško mornariško ministrstvo je odprlo nov kredit za zgraditev petih novih zračnih oporišč ameriškega letalstva. Vse baze bodo na Tihem oceanu, in sicer dve na Havajskih otokih, ena v zalivu Canaoze, ena na Biserni reki, peta pa na otoku Pal-miri, ki leži na polovici poti iz Amerike na Japonsko.
Mačje dirke na Angleškem
Na Angleškem so pričeli uvajati nov šport. Ker pasje dirke po vsej priliki ne zadostujejo več, so v Gorteshamu v dor-setski grofiji, začeli prirejati mačje dirke v novo zgrajenem »katodromu«. Medtem ko dirkajo psi za električnim zajcem, so izdelali za mačke umetne miši — sistem je isti. Morda pa bodo nekega dne začeli uvajati tudi — mišje dirke Mišim bi bilo treba nastaviti samo umeten sir, ki bi jim uhajal s pomočjo elektrike.
Manevri na Finskem
V bližini ruske meje v Kareliji so se te dni začeli manevri finske vojske.
ANEKDOTA
Kipling je stekel basen k glavnemu nega rokovnjača, ki je nekemu časopisu predal slabo pesem pod Kiplingovim imenom.
Kipling je steekl besen k glavnemu uredniku: »Pesem je pod vsako kritiko!-«: — »Tudi mi sodimo isto«, je odvrnil urednik, »mislili pa smo, da je pesem vaša.«
VSAK DAN ENA
Litija, 14. avgusta
Z našim najstarejšim gasilcem g. Dota ravcem sva se sestala v prijetni senci m — kakopak — razgovor je zašel tudi na gasilski kongres. Naš najstarejši, še vedno aktivni član Florijanove armade, mi je začel odmotavati zanimiv film svojega, v glavnem gasilstvu posvečenega življenja.
Za uvod nekaj splošnih opomb. G. Do-bravec je po očetovem poreklu z Brega pri Litiji. Rodil se je leta 1863 v Hrastniku, kjer je bil tedaj oče rudar. Ko je bilo sinu 8 let, je očeta v rovu zasulo in je kmalu poškodbam podlegel. Mali France se je preselil z materjo na Breg. Preden je odšel k topničarjem v Pulj, se je izučil za mizarja, kasneje pa še za ključavničarja. Najprej je dobil službo v Hrastniku, pa ga je vleklo v domači kraj v litijsko predilnico, kasneje pa je postal v litijski topilnici strojni mojster. Tam je bil uslužben vse do poslednjega, saj so naš «šmelc« — kakor znano, podrli do tal leta 1933.
G. Dobravec je soustanovitelj litijskega gasilskega društva, ki je med najstarejšimi v vsem Zasavju. Najprej je bil član v Hrastniku. Tam je imel svojega dobrega prijatelja g. Kračmana, ki zdaj oba uživata kot upokojenca jesen svojega življenja. Hrastnik je spadal tisti čas — bilo je L 1883 — še pod Trbovlje in so imeli tudi skupno gasilsko četo. Večina članov je bilo Slovencev, le nekaj glažarjev je bilo tudi zraven. Vaje so imeli v glažuti in v kemični tovarni. Povelja so imeli nemška...
Leta 1886 se je g. Dobravec preselil v Litijo in je začel takoj dregati za ustanovitev gasilske čete. Tudi sam tedanji voditelj Slovencev notar Luka Svetec je uvi-del pomembnost gasilstva in je stopil med ustanovnike litijskih gasilcev. Vneto mu je pomagal tedanji nadučitelj Cepuder. Prvi sestanki pripravljalnega odbora so bili v »Kafehausu«, ki ga zdaj ni več. V predelani hiši gospodari zdaj krojač g. Polde Knol. Ustanovni občni zbor pred 51 leti pa je bil pri Oblaku na Glavnem trgu. Tudi tam ni zdaj več gostilne.
Za prvega načelnika so izbrali člana Turo, ki je bil brat Svetčeve žene ge. Terezije, poznane kot vnete delavke pri CMD. Turo je poveljeval 60 članom. Ob ustanovitvi so uporabljali staro ročno brizgalno, ki je bila napravljena že pred letom 1844 v ljubljanski Samassovi tovarni. Gonilo jo je z največjim naporom 8 mož. Kasneje so podarili Litijani to brizgalno mlademu odseku v Gradiške Laze. Pred ustanovitvijo gasilcev je bila ta stara brizgalna last litijske občine in so jo postavili v obrat, če je kje gorelo.
Dobravec je bil spočetka prvi plezalec, kasneje pa vodja plezalcev, še za načelnika so ga nekoč volili, pa je v svoji znani skromnosti to odlikovanje odklonil.
Parna brlzgalna,
druga na Kranjskem
Litijani se lahko postavimo, da smo bili med prvimi, ki smo si nabavili parno brizgalno. Le Ljubljančani so jo premogli še pred nami, tretjo parno brizgalno pa so si omislili na Dolenjskem. Tedaj, ko smo blagoslovili redko gasilsko orodje, je kumo-vala litijska notarica ga. Terezija Svetče-va, gasilci pa so prišli na naše slavje od blizu in daleč.
»Vajen dela pri strojih, sem postal vodja parne brizgalne,« tako pripoveduje g. Dobravec. »Stroj je stopil prvič v reševalno akcijo, ko je gorelo na Glavnem trgu. Vnela se je Kovkeževa hiša, kjer stoji sedaj Ljudski dom. Dobro, da smo imeli popreje redne vaje z brizgalno. Zato je tedaj uspešno stopila v akcijo. Od 5. ure zjutraj do 5. ure zvečer je neprenehoma požirala vodo iz Save in močila goreče poslopje in okrog stoječe hiše. Iskre so že padale na Kobilčarjevo, Moravčanovo, Brilijevo in Trškanovo hišo. Pa smo jih le oteli.«
»Povejte mi, prosim, kaj o požarih, kjer ste sodelovali?«
»Gasil sem prav pri vseh požarih od ustanovitve pa vse poslej. Pomagal sem tako doma v Litiji, kakor tudi v okolici: na Grbinu, na Savi, v Kresnicah, v šmart-nem in na Vačah. Najhujše je gorelo na Vačah, kjer je bil prizadet prav ves trg. Ko smo pribrzeli na Vače, je bila od ognja tolikšna vročina, da nismo mogli po cesti v trg. Morali smo obiti Vače in smo preko travnikov odšli na določeno mesto k cerkvi sv. Andreja. S prijateljem Miklavžem — tako pravimo zidarskemu mojstru g. Ni-ku Krhlikarju — in z lesnim industrijcem g. Kunstlerjem Francetom smo bili določeni, da rešujemo najprej žagrad, potem pa so nas brž klicali še h gorečemu božjemu grobu. Na Vačah smo gasili nepretrgoma tri dni in dve noči. Cisto smo bili izčrpani Za reševanje sem prejel pismeno pohvalo tedanjega glavarja g. Kavčiča.«
Naš vrli gasilec pa je doživel ob požaru pri Kisletu, ki je najstarejša hiša v Litiji
— stoji ob Savi, kjer je bil svoje čase brod, zdaj nosi hišno številko 1 — težjo nesrečo. Padel je s strehe in se je zavalil na kup kamenja. Hudo se je pobil. Padec je bil tako močan, da se mu je poškodovala celo težka cigaretna doza. še danes jo hrani za spomin vso zveriženo.
Naše društvo je bilo tudi med prvimi, ki si je nabavilo novodobno gasilsko orožje: motorko. Dobrave a so kot sposobnega strokovnjaka, ki zna ravnati s stroji, potisnili tudi k motorki. še zdaj pred leti, ko je prekoračil že 7. križ, je gasil z motorko pri požaru v šmartnem, ko je tam gorel dekanijski hlev.
Pohvale in odlikovanja
Mož je vztrajal ob motorki od pol šeste zvečer pa do naslednjega jutra. Za svoje zvesto, vdano gasilsko delovanje je bil Dobravec večkrat pohvaljen in tudi odlikovan. Ko je bil 25 let v gasilskih vrstah, mu je podelil glavar g. Gril bronasto medaljo. Kasneje je dobil tudi srebrno medaljo iz rok glavarja g. Podboja. Srebrne križce je razdelil Dobravcu in drugim najstarejšim gasilcem sedanji župm tajnik g. France Zapušek ob navzočnosti sedanjega litijskega glavarja g. dr. Gregorina tedaj, ko so na Savi pri Litiji ustanavljali najmlajšo gasilsko edinico.
Naš vrh gasilec je bil izvoljen za častnega člana naših gasilcev že leta 1923. Prisrčno so ga počastili njegovi gasilski tovariši tudi tedaj, ko je dopolni! 40 let dela v gasilskih vrstah. Litijska gasilska godba mu je prišla igrat pod okno, društveni odbor pa mu je poklonil spominsko srebrno dozo z vgraviranim besedilom.
V prijetnem kramljanju mi je čestit! mož, ki je še vedno prežet za gasilske težnje in ideje, pripovedoval o številnih izletih na razne gasilske slavnosti. Bil je na vseh bližnjih prireditvah, ponitel pa je pred vojno tudi v Postojno na tamkajšnji gasilski jubilej. Imenitno so se imeli zmeraj na Dolenjskem, posebno v Novem mestu. Pred 7 leti je kot osivel mož korakal še ves dan po ljubljanskih ulicah, ko je Ljubljana slavila slično prireditev, kakor zdaj. Na vse svoje gasilske tovariša hrani najlepše spomine. Večina njegovih prvih tovarišev je že pod rušo ...
Dobravec je član naše gasilske čete vse od leta 1886 pa do danes. Društvu so na-čelovali v tej dobi naslednji načelniki: Tura, Badjura, Preželj, Lajovic, Dolšek Albin, Planinček Pepček, Tič Pavle, apotekar Brili Hinko in Koprivnikar Mila. Zdaj pa ima društvo nova pravila in ga ne vodi več načelnik, temveč predsednik, ki je Lindner Tone. Ko je poveljeval društvu apotekar g. Brili — sam rezervni kapetan — smo se ponašali najbolj strumno. Saj je g. apotekar uvedel čisto vojaški red in disciplino. Tedaj sem bil njegov ad-jutant in ga tudi zastopal pri društvu, kadar je sam vodil okrožne ali župne prireditve. Lepo je bilo tudi tedaj, ko smo dobili društveno zastavo in ji je kumovala lepa Litijanka gospa Minka Bciiškova, se spominja vrli gasilski korenjak.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Mali oglasi
Posojila
'IiTTtin
Več prodajalk
m prodajalcev za prodajo knjižice, katero potrebuje vsaka gospodinja, sprejmemo. Vprašat- »Moj dom«, Liubljana, Dvorakova 8.
266-1
Zaslužek
Dober zaslužek
nudimo vsaki osebi v mestu tn aa deželi. Pi šlte na »MoJ dom« Ljubljana. Dvorakova 8.
261-3
Bosanske slive
vagonsko pošiljatev nudim. Brčko in Ra-ča. Biljič, Brčko.
23069-34
iščite samo pri domačem solidnem zavodu. Pišite ali pridite osebno. Moj Dom, LJubljana, Dvorakova 8.
262-16
Posest
Potniki
Trgovskim
potnikom
dobro vpeljanim, nudimo nekaj dobrih predmetov proti proviziji. Dober postranski ali glavni zaslužek. Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova &	265-5
Zastopnike(ce)
f vseh srezlh iščemo. Majhna kavcija — velik zaslužek. Jugopatent, — LJubljana. Dvorakova 8.
263-5
Vaši prihranki
so varno m plodonosno naloženi v domačem zavodu »Moj dom«, Ljubljana, — Dvorakova 8. Pišite ali pridite osebno.
267-16
Posestvo
naprodaj tričetrt ure oddaljeno od LJubljane,
vse v dobrem stanju. _
Hiša z velikim skladiščem, hlev za 6 glav živine z lepim vrtom, travnikom in njivami. Vzame tudi hran. knjižico Kmetske posojilnice za din 50.000 Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
22569-20
Enonadstropna vila
z gospodarskim poslopjem, hlevom za par konj ter čez 20.000 kv m stavb, parcel okoli vile naprodaj. — Več pove Marija Jančar, Ljubljana, Sv Petra cesta 27.
22637-20
Dijaške sobe
Dijaka
(dijakinjo) nižješolca — sprejmem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22915-22
Dopisi
Ljubezen
moža si zagotoviš ako mu postrežeš z dobro o-kusno hrano. Zato kuhaj po preizkušenih re. ceptih, zbranih v knjigi poklicne kuharice. Knjigo dobavlja Mizerit Deziderij. Zidani most. Cena v predplačilu 10 din	264-24
L\ SEKIRA JTE
V »JUTRU« r
l^i priznane ■cenah si oaDavit Inajboljše moške 9-1 Sbleke. perilo ud vb praktična oblačila pn
Preskerju
4 t B L J A N
nents M
\1 UD KOČE OTOMANE COCCHE ROLETE
Kupite najceneje prt
E. Zakrajšek
LJUBLJANA Miklošičeva 34
Prepričajte se!
»Oprostite gospod, ampak moram vas zbuditi, zdaj je namreč čas, da vzamete uspavilo.«
(»Muškete«)
Oglasi v „ Jutru" imajo vedno največji uspehi
H.SUTTNER, LirMjana
> Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6.
Uzegaje Davorin ftavijep. « Jz(}&3& m &onzorc£j »Jmtra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.
Japonsko vojaštvo na poti čez kitajsko reko
Profesor kot
^poskusni kunec"
Učenjak se ponuja za eksperimente z zaklonišči
Londonski profesor John B. JLaldane, znani angleški učenjak, se je ponudil, da bo med poskusnim zračnim bombardma-jem sedel v zaklonu zoper zračne napade, ki naj bi ga dala na razpolago angleška vlada. Ta poskus naj bi pokazal, v koliko so ti zakloni sposobni čuvati človeka.
Navedbe vladnih strokovnjakov o varnosti, ki naj bi jo nudila zaklonišča v primeru zračnega napada prebivalstvu, ozna. čuje prof. Haldane za popolnoma zgrešene. Z lastno osebo je hotel potrditi svoje stališče.
Britska vlada je na sto tisočih dvoriščih, posebno v gosto obljudenih krajih, dala brezplačno postaviti jeklena zaklonišča. Po mnenju vladnih strokovnjakov je takšno zaklonišče popolnoma varno, razen če bi ga bomba neposredno zadela. Te trditve
se opirajo na poskuse z instrumenti in živali.
»Vlada je delala poskuse s pomočjo koz«, je izjavil prof. Haldane. »Jaz sam sicer nimam posebnega poguma in sovražim nepotrebno tveganje, venidar v korist našega ljudstva je, da se se seznanimo točno z učinki zračnih napadov. Moja ponudba predstavlja edino pot, da si bomo v tem na jasnem. Pripravljen sem, da stopim v enega izmed teh zaklonišč in doženem uči. nek, ki bi ga imela v bližini eksplodirajoča bomba. Ugotoviti moramo namreč, katera je najkrajša razdalja, v kateri bomba lahko eksplodira, ne da bi to osebam v zaklonišču škodovalo.
Ponudba prof. Haldanea je v angleški javnosti zbudila veliko pozornost. Vendar nihče ne računa s tem, da bi britska vlada to ponudbo sprejela.
Zima v Ameriki
Usodne poplave — Zameti — Velika škoda
Vrnila se je z mnogimi ptički
črna zvezdnica Josephlna Baker, ki je slavila pred leti v Parizu velike triumfe, ni danes za Evropo nobena posebnost več. Zato je odpotovala na turnejo v Južno Ameriko, odkoder se je vrnila v Pariz z eksotičnimi ptiči v kletkah
Poljska pehota nosi puško na rami
P!opov namesto Sterna
Iz Vladivostoka prihaja vest, da je ruska vlada razrešila generala Sterna, dosedanjega poveljnika ruske vojske na Daljnem vzhodu. Na njegovo mesto je bil imenovan general Popov.
Sovražnosti med rumenim plemenim
Dopisnik italijanskega lista »Nazione« poroča iz Buenos Airesa, da trpi Argentina silno zaradi nepredvidene vremenske katastrofe, ki je v tej deželi zelo redek pojav. Dolgotrajno deževje je povzročilo, da sta reki Chalia in Quenquel prestopili bregove in poplavili ogromna zemljišča. Pokrajina ob jezeru Aglia je po polnoma pod vodo. Deroči valovi so odnesli mnogo hiš, dreves, brzojavnih drogov in sličnih predmetov.
Mestece Kaso je popolnoma odrezano od sveta. Voda stoji v nekaterih ulicah 5 m visoko. Prebivalstvo silno trpi zara-
I di mraza, ki je iznenada pritisnil. Tudi I Južna Argentina je silno prizadeta. Čudno je, da je dosegel mraz v nekaterih naselbinah te dežele v sedanjem času 22 stopinj pod ničlo. Argentinska vlada je poslala v poplavljeno ozemlje letala in je uvedla pomožno akcijo za trpeče prebivalstvo.
Tudi v Braziliji je pritisnila zima. Cela vrsta rek je zamrznila. V okrajih kavnih nasadov Sao Paola in Minas Geras je padlo živo srebro v toplomeru na 5 stopinj, drugod še niže. Sneg pokriva zemljo tam okoli z debelo odejo.
Turki odhajajo v Turčijo
Dovršene so priprave za izselitev turškega prebivalstva iz Rumunije in Bolgarije. Predvideno je, da se bo v teku letošnjega leta izselilo 12 tisoč Turkov iz Bolgarije v Turčijo, ostanek pa iz Rumunije. Prva skupina turškega prebivalstva zapusti bolgarsko ozemlje pri Varni že 20. avgusta.
Poljski vojaki
Po angleških letalskih manevrih
Angleško letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, ki pravi, da so letalske vežbe končane. Vsa letala so se vrnila v svoja oporišča. V treh dneh in treh nočeh so bili preizkušeni vsi vojaški avioni britske sile. Dokazali so, da zlasti bombniki dosegajo odlične rezultate. Bojna letala so prvovrstni izdelki tako v pogledu materiala kakor tudi v pogledu moštva. Slednje je dokazalo ogromno disciplino tudi pri reflektorjih in pri protiletalskem topništvu.