Političen list za slovenski narod. a (trejenm t«!)*: Za oelo leto jiredplaian 1» fld., m pol leta 8 fld., u eesn leta 4 irid., za en meeec 1 ;Id. 40 hr. 7 a4MiBlitim«l}t prejeman Tel]4: Za oelo leto 12 ifld., za pol leu 6 fid., za mn leta • ffM^ M en mesec 1 (Id. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 {'A, 20 kr. več na let«. Posamezne številke veljajo 7 kr. Haieinlne prejem* »pravnlitvo (adminiitracija) ia »kipedieija, SenKniške ulice št. 2,11., 30. >'ainanil« (inseratit se »prejeMjo In velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kt česeuskfcdvarkrat; 15kr., ee«e tiska trikrat. Privečh-atnem tiskanji se cena primerno zmanji« Srokoplgi »e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vre4«lStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhftja viak ian, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne. V Ljlibljam, v poiienega Martina s pridno Angelo. 14. Kostanjeviški okraj na Dolenjskem: Miha Novak, Viktor Rozina, notar A. S m i d, pooblaščenec. 15. Brdski okraj na Gorenjskem: Iv. Vrhovni k, župnik. 16. Beljak in okolica: Župnik J. Jerman, Janez G a j 1 e r , Ivan G r a b a r , J. V a j t, J. V i 1 č , Janez W u h e r e r, posestniki. 17. Postojina: Miroslav Vičič, nadžupan, dr. Ivan P i t a m i c , odvetnik. 18. Cerklje na Gorenjskem : And. V a v k e n , župan, nadučitelj, Radoslav Hočevar, farmacevt. 19. Mokronog : Anton Žlogar, pooblaščenec. 20. Turjak: Jernej Kosec, župnik. 21. Kropinsko-Kamnogoriško-Dobravska: Val. A Ij a n č i č, župnik. 22. Ženska v Trstu: Anton ?:logar, pooblaščenec. 23. Kamnik: Andrej Mejač, trgovec. 24. Prem na Notranjskem : Anton Grahor. 25. Ptuj: O. Konrad S t a z i n s k i. 26. Novomesto: Ant. Koblar, pooblaščenec. 27. Pivska na Notranjskem: Fran Križaj, tovarnar, Matej Pintar, ekspozit. 28. St. Peterska v Ljubljani: Fran Povše, pooblaščenec. 29. Prva ljubljanska : Gustav P i r e c , tajnik. 30. Greta pri Trstu: Anton S k a b a r, Vatro-slav Počivalnik, kapelan. 31. St. jakobsko-trnovska: Mavrilij Sar a bon, Andr. Kalan, dr. Fran Papež, deželni poslanec, dr. L Šušteršič, pooblaščenci. 32. Tržaška možka: Anton Škabar in Va-troslav Počivalnik, pooblaščenca. 33. Sv. Ivan v Vrdeli: Anton Škabar in Počivalnik, pooblaščenca. 34. Bled : Ivan B e r 1 i c , župnik. 35. Ajdovščina: dr. Peter Defranceschi, sekundarij v deželni bolnici, pooblaščenec. 36. »Gorenjska Dolina": Al. Hudovernik, C. kr. notar, pooblaščenec. 37. Celovec: Vekoslav Legat. 38. Poljanska dolina na Gorenjskem: Župnik Jernej R a m o v e š. 39. Briška: Hrabroslav Volarič, nadučitelj. 40. St. Stebenj na Žili: Župnik J.Jerman. (Dalje sledi.) Politični preg-led. v Ljubljani, 29. septembra. IVotraBi}« dežele. C. in kr. namestnik v Dalmaciji bode, kakor listi poročajo, fml. baron Evgen Albori, sedaj komandant 15. infanterijske divizije v Miskolczu. Sicer natanko ni znano politično mišljenje bodočega namestnika, vendar se čujejo glasovi, da bodo Dal-matinci pod novo vlado še težje, nego pod Blažeko-vičem, pogrešali svojega Jovanoviča. Italijanska bidra, umetno gojena vzlasti po dalmatinskih mestih, vedno drzneje vzdiguje svojo glavo tudi v tej skoro izključno slovanski deželi. Dr. Mattiii je o ceSko-nemSki spravi govoril pred svojimi volilci v Nimburgu; ker je dr. Mattuš jeden najodličnejših čeških delegatov in tudi ud konferencije v češko-nemški spravi, zato imajo tudi njegove besede odličen pomen. Po njegovem govoru je položaj na Češkem jasen. Staročeške poslance vežejo dogovori o češko-nemški spravi; ker pa se je vlada v zadnjem času nagnila na nemškoliberalno stran, stavili so češki delegati svoje pogoje za češko-nemško spravo ter jih predložili vladi. Ako jih vlada izpolni, tedaj bodo Staročehi zastavili vse svoje moči v to, da se dožene sprava; aku jim ne ustreže, tedaj bodo odložili staročeški poslanci svoje mandate, da ne prekršijo svoje besede. V tem smislu se glase tudi resolucije, ki so jih sprejeli na tem shodu češki volilci; popolno priznajo plemenite namene svojih zaupnih mdž, pri pogajanji potrdijo obravnave popolno, v kolikor stoje na podlagi jednakopravnosti in nerazdeljivosti kraljestva češkega; obžalujejo pa, da so se pozneje ti razgovori napačno razlagali, in sicer od strani Nemcev in vlade, ker so s tem nade uničene, da bi se mir povrnil v deželo; zahtevajo torej, da poslanci brezozirno tirjajo od vlade notranji češki nradni jezik v čeških političnih okrajih; ako bi teh svojih zahtev ne mogli vresničiti, naj uvažujejo, ali bi ne bilo najmodreje, da odloži svoje mandate. Nemške surovosti v Otmvi in Celju obsojajo tudi francoski listi, med njimi zlasti ojstro »Temps", ki pravi: »Nemška rasa ima težko roko. V Opavi so Nemci mirne ljudi zasmehovali in napadali, celo ženske in sicer samo zato, ker se ne prištevajo izvoljenemu narodu Krimhild, Thusneld in Brunhild. Liberalno časopisje Dunajsko ni grajalo teh škandalov." Seveda se sedaj zvija in repenči »N. F. Presse", a ovreči navedenih resničnih besed seveda ne more. — Volitev v deielni »bor koroški namesto umrlega poslanca Seebaeherja se bo vriila 16. oktobra; zopet bodo imeli Slovenci v celovški okolici pokazati priliko, da tudi okoli glavnega mesta Koroške prebivajo zavedni Slovenci. — Tudi poslanec Ritter ki je zastopal mestno skupino Wolf8berg - St. Vid je odložil svoj mandat zaradi bolehnosti. Siiomenica italjanako - tirolskih poslancev za razdelitev Tirolsko ostala bode na papirji. Deželni odbor tirolski se je namreč ž njo pečal v zadnji svoji seji, kjer so se poleg konservativnih deželnih odbornikov izrekli tudi liberalni, da je v tej obliki nemogoče izpolniti zahteve Italijanov. S tem jej začasno gled^ na vspeh ta stvar pokopana. Tnanje driare. Itlm. Pogajanje sv. Stola z ruskim zastopnikom Izvolskim z ozirom na škofovsko vprašanje se je zopet pričelo. Kakor poroča neki verojeten rimski list, vrši se sporazumljenje med Vatikanom in rusko vlado še precej vspešno in so torej poročila nekaterih listov, da se ni nadejati ugodne rešitve omenjenega vprašanja, povsem neosnovana iu prenagljena. Srbija. Pri dosedanjih mestnih volitvah v skupščino so vedno le radikalci zmagovali. Največ glasov dobivajo po vseh mestih radikalci, najbolj pa propadajo pristaši naprednjaške stranke. Veseli svoje zmage napravili so belograjski radikalci bak-Ijado Pašicu in ministerskemu predsedniku Gruiču. Poražene stranke pa dajejo duška svojej nejevolji po raznih časuikih ter prožijo ostre pušice vzlasti na Pašiča. Rusija. »Nov. Vremja" piše, da se bode v kratkem pričela posebna konferenca v ministerstvu notranjih zadev, ki bode rešila židovsko vprašanje. Konference se bodo vdeleževali guvernerji onih provincij, v katerih imajo židovi domovinsko pravico, in zastopniki višjih upravnih oblastev. Pretresoval se bode pred vsem načrt prejšnje, v to svrho sestavljene komisije o trgovini Židov s špiritom v južno-zapadnih provincijah. Ruska vlada m^ni gotovo kolikor mogoče omejiti imenovani židovski obrt, kateri je v vsakem oziru ruskemu življu v pogubo. — Rusko ministerstvo notranjih zadev namerava uvesti postavo, katera bode reševala vprašanje, kaj je početi z onimi iz Rusije pregnanimi osebami, katerih nočejo pripoznati druge države za svoje ter jih nazaj v Rusijo pošiljajo. Take ljudi bode pošiljala ruska vlada upravnim potom v Tomsk in To-bolsk kot naseljence. Gotovo bode zadel ta zakon posebno židove, katere pošilja Rusija preko svojih mej, pa jih nočete Avstrija in Nemčija za svoje spoznati. Nemiija. Kakor se poroča listom, utegne se v kratkem izvršiti izprememba v nemškem vojnem ministerstvu. Kdo pa bode naslednik Verdyjev, ne vedo listi še nič gotovega. Bržkone bode jeden izmed teh generalov: grof Schliessen, Kaltenborn-Stachau, Wittich, ali pa korni poveljnik Leszcjnsk;. Sluti se pa, da bode Leszczynskega ta čast doletela. S to izpremembo pa ni v zvezi nikak politiški prevrat, tako vsaj zagotavlja »Post". Italija. S predrznimi irredentovci ima mnogo sitnosti italijanska vlada sama. Tako je moralo italijansko policijsko oblastvo nedavno zapleniti mnogo listov, na katerih ste bili vtisneni dve alegorični podobi, predstavljajoči Trst in Trident. Ti dve podobi ste davili dvoglavega orla, avstrijski grb. Da, celo na ogle so prilepljali zakleti avstrijski sovražniki take avstrijsko čast žaleče podobe. Quousque tandem? Francija. Kakor zatrjujejo listi, je vedno več glasov za načrt, da bi se zgradilo v Parizu morsko pristanišče. V ta namen bi bilo treba izkopati velik kanal od morja do Pariza, kar bi stalo, kakor so že preračunali, do 135,100.000 frankov. To je vsekako ogromna svota, a tudi nameravani kanal bi bil jako važen za francoski promet in razvoj francoske kupčije in trgovine. Veščaki trdijo, da bi se dalo to delo v treh letih izvršiti. Ker bi bilo pariško morsko pristanišče tudi iz vojnih ozirov velikega pomena, uresničil se bode bržkone ta načrt. Španija. Vsled iz Španije prišedših poročil razgraja še vedno kolera v nekaterih tamošnjih provincijah. Tako je zbolelo dn6 25. t. m. v Valenciji 20, v mestu samem pa 18 oseb za kolero. Fortugal. Poročila o nemirih te državice so na dnevnem redu. Tako poroča ueki list, da je do 2000 ljudij pričakovalo časnikarja Almeido, ko je prebil v zaporu kazen zaradi nekega protivladnega članka, pred zaporom, ter ga hotelo spremljati z godbo v njegovo stanovanje. Vmes je bilo slišati javno protivladno govorjenje. Policija je morala poseči vmes, da je naredila mir z oboroženo roko. Dva prekucuba in jeden redar so ranjeni. Anglija. Iz Londona se poroča 27. t. m. listom: V kratkem se prično v Neapolu obravnave o naselbinskem sporazumljenji med Italijo in Anglijo z ozirom na njihove afriške interese. »Times" zagotavlja, da se bode delalo pred vsem na vrav-navo severne meje abesinske dežele. Italija se bržkone misli polastiti Kasalasa, toda Aulija bo ugovarjala tej želji. Pri spravi bodeti baje obe državi popolnoma popustljivi. Brazilija. V tej zloglasni republiki so razmere med vlado in katoliškim duhovništvom od dne do dn^ bolj napete. To pa gotovo ni nič čudnega, ako ponaislimo, da imajo brazilijsko vlado' v rokah tramasoni, od nekda) zakleti sovražniki sv. cerkve. Brazilijski episkopal se je hotel sicer z vlado mirnim potom sporazumeti, toda tega ni dopustila slepa strast tamošnjih framasonov. Eo so začeli ti nepridipravi skruniti cerkvene postave, vložil je brazilijski episkopat ugovor proti vladnim korakom, s katerim je hotela uvesti civilni zakon, zatreti križ v narodni zastavi, popolnoma odpraviti državno vero, da bi živel ubogi brazilijski narod brez vere, brez Boga, kakor neumna živina. Nesrečni narod, kateri ima take voditelje! _ Izvirni dopisi. Iz Borovnice, 26. septembra. Bila je letos doba žtrajkov, vse je hotelo štrajkovati, na Angleškem cel6 vojaki; in zopet berem o novem štrajku. Pri nas poskusili so ta manever nekateri občinski očetje. Štrajk napovedal sem tudi jaz za nekoliko časa in sicer — ^mlajšemu dnevniku". Dopisi, ki so od tu sedaj v enem, sedaj zopet v drugem dnevniku dohajali po obrokih, so kaj hudo nekatere duhove razburili; sumničenju, natolcevanju in tajnemu poizvedovanju ni bilo ne konca ne kraja; če so dopise v občinskem arhivu hranili ali ne, temu nisem mogel na sled do danes; v6m pa iz gotovega vira le-to, da so se celo pri občinskem zborovanju čitali, toda le njim povoljni. Marsikomu delali so preglavico zaradi čiste resnice, da je nekdo se penil in pihal, strastno surovo celo v olikani družbi napadal. Takim zavednim omikancem bi se lahko posvetilo nekoliko vrstic, toda škoda za čas, ker mislijo, da je pravo samo njihovo mnenje, druge, če tudi jih presegajo, morajo seveda pri vsakej priliki prezirati, ker to je njim doslednost. Sedaj je vso moč koprivam vzela slana, napoveduje se nam hladna jesen; pomirili so se torej tudi razljučeni duhovi. Težko pričakoval sem odgovora na zadnje vprašanje, katero je sprožil neki dopisnik v zadnjem dopisu. Morebiti ga je slana poparila ali ga je pa drnga nesreča zadela, osoda, da je zašel v nenasitni koš. Skoda! Upanje mi vendar ni šlo po vodi, saj vem, če bodem pri kaki priložnosti še na kako vprašanje odgovora želel, bodem dobil potem skupno vse, na pr. ,v revolveržurnalu" ; o tem kaj več. Do tedaj se bodem še večkrat k zapečku naslonil, ker v4m, da zeblo bode tudi gospodo in se bode težje k tej tlaki pripravila. Zanimalo bode marsikoga tudi to, da je dobilo naše „Bralno društvo", kakor je bilo skleneno pri zadnji seji občnega zbora — kateri je bil menda pred kratkim?! — lepo tablo, ki je obešena zunaj pod oknom bralne sobe. Prav lepe, raznobarvne črke omislil je gosp. predsednik; deska je prav lično izdelana; kje jo je ukazal gosp. blagajnik narediti, nisem poizvedoval; na vsak način priporoča delo mojstra. Edor tujcev bode prišel s kolodvora v našo prijazno vasico, zagledal bode takoj, kje domuje naše vrlo drnštvo, stopil bode lahko notri iu prečital, če ne bo druzega — „Wr. Tagblatt" — organ poljskega Žida, ki zna Slovane dobro obirati; mogoče so v njem gospodje kaj brali o celjskih in opavskih dogodkih in gotovejših poročil iz njega zajemali. Seveda udom, med kojimi je mnogo „kimovcev" in ki razumejo izvrstno ^kimovski" posel, ni do tega, zadošča jim že, da ga jim je nekdo zapovedal naročiti.*) —ar. Z Bleda, 26. septembra. (Novo pokopališče.) Lepa in nenavadna slovesnost vršila se je tukaj dne 3L avgusta. Ker vam do sedaj še nihče o tem ni poročal, sprejmite vsaj sledeči dopis v predale svojega lista. Farna cerkev sv. Martina v Gradu nikakor ne zadostuje po svojem obsegu, še manj pa po svoji zidavi, za precej veliko faro. Zatorej je želeti, da bi se kmalu nadomestila z novo, potrebam in razmeram primerno cerkvijo. In na to tudi res dela sedanji prečastiti dekan g. Razboršak, ki je dal narediti po dunajskem arhitektu Schmidu krasen načrt nove farne cerkve v gotiškem slogu. Ali za večjo -cerkev treba tudi večjega prostora, katerega pa ni treba daleč iskati, ako se staro okoli cerkve ležečo pokopališče v to porabi. Prvi pogoj za zidanje nove eerkve je bila torej naprava novega pokopališča. Za to pa je bilo že težje dobiti pripraven prostor. Po cerkvenih določbah, pa tudi po želji duhovnikov in župljanov je za pokopališče toliko boljše, kolikor *) V Vaii dolini so čudne razmere. Mi želimo, da bi »e duhovi pomirili v prid dobri stvari in da bi radikalni gospodje iz slovenskega društva izbacnili Ust, ki o Slovencih '.nikdar ne zapise dobre besede. Op. vred. bližje je cerkvi. Ali takega prostora v bližini cerkve bi tu zastonj iskal. Svet pod cerkvijo je večjidel močviren ali vsaj ob deževnem času zalit z vodo, ki proti jezčm tišči. Treba je bilo torej iskati bolj vzvišen kraj in takošnega so res dobili zunaj grajske vasi na polji proti Zaspemu. Pripravnejšega kraja bi Blejci res ne bili mogli izbrati za svoj poslednji počitek. Ne daleč od vasi, pa vendar proč od posvetnega šuma, na prijazni ravnini in v podnožji triglavskega gorovja bodo tu počivali Grajcev prihodnji rodovi. Ta prostor je tudi gosposka potrdila iz zdravstvenih ozirov, ker se namreč temeljna voda ne odteka proti jezeru, ampak proti savski strugi. Ustreženo pa je slednjič tudi s tem prostorom tu stanujoči ali pa sem v toplice prihajajoči gospodi, ker ji majhen rob proti jezeru zakriva pogled na ta posvetnjakom tako neprijeten kraj. Zdaj pa treba, da pokopališče samo popišemo. To pokopališče je res nekaj posebnega in do sedaj na Kranjskem nima para. Izdelano je po načrtu dunajskega arhitekta Franca viteza Neumana ter ima podobo podolgastega čveterovogelnika. V vsakem čveterih kotov stoji kapeli podobna, s streho pokrita rakev. V sredi sprednje, proti zahodu ležeče straui se vzdiguje ogromni portal, skozi kateri vodijo velika in dvojna manjša vrata na pokopališče. Portalu nasproti je mrtvašnica v enakem slogu pokrita kakor rakve in portal. Poldrugi meter visok zid nosi ukusno železno ograjo, katera je razpeta mej 62 s skalicami pokritimi stebrički. Vsa ta sostava se vidi od daleč kakor zveza manjših in večjih kapelic ali kakor kakšno majhino mestece iz starih časov. Zid, ki oklepa pokopališče, je 75 m dolg in 50 m širok, torej znaša vsa površina 3750 □ m; je torej dovolj prostorno. Vse pokopališče je po glavnih in stranskih potih lepo simetrično razdeljeno. Glavna, 3 80 m široka pot prereže pokopališče po dolgem, in ravno na sredi tudi po širokem, ter ga razdeh v štiri enako velike razdelke. Stranska, 2 m široka, 330 m od zidu oddaljena pot pa loči okrog in okrog ob zidu prostor za eno vrsto grobov od drugih prej imenovanih oddelkov. Poleg glavnih, kakor tudi poleg stranskih potov je za odUčne grobe prav veliko lepih prostorov. Eden štirih razdelkov je namenjen za otroke, trije pa za odrasle, ki si grobov ne bodo izbirali. Grobi ob glavnih potih in ob zidu pa se bodo oddajali tistim, kateri si bodo prostore izbirali, pa jih tndi primerno plačali. (Konec sledi.) Iz Ambrusa, 26. septembra. Poročal sem že ob kratkem o groznem požaru, kateri je uničil precej veliko in dosti imovito vds Brezovi Dol župnije ambruške. Sedaj naj sledi bolj natančen popis te nesreče. Povsod se zaklatijo v vds malopridneži, rekli bi jim lahko ,slovenski nihilisti". Neko tako človeče je prišlo z Gorenjskega tudi v omenjeno vds pred nekimi leti. Vzel je v zakon dekle nič boljšo od sebe. Kjerkoli sta stanovala, povsod so se bali ljudje ognja zavoljo nju, kajti njujini otroci so imeli vedno vžigalne klinčke pri igrah. Ljudje so stariše svarili, naj ne dajo otrokam ognja v roke, a slišali so za to le psovke. Osodepolnega dne 22. t. m. je dala, kakor ljudje sploh trdijo, malopridna mati razposajenemu otroku vžigalni klinček, rekoč mu: Pojdi iu koruze speči. Otrok je šel in zakuril pod sosedovim hlevom v ličkanju. V trenutku je bil ogenj v hlevu — in v dobi pol ure skoraj cela vds v ognju. Moških ljudi ni bilo skoraj uič doma, — ker so bili v sejmu v Višnji Gori. Pritisnili so ljudje od sosednih vasi skupai, a pomagati niso mogli, ker ni bilo skoraj kapljice vode pri rokah. Rešili so temu ali onemu mrvico koruze, to je bila vsa pomoč. Ogeni je strašno divjal — po hišah in hlevih, kozolcih in skednjih. V teku petih ur je uničil 25 številk in okolu 60 drugih poslopij, končal ves pridelek, žito in krompir za ljudi, vso krmo za živino. Vodnjaki do zdaj suhi, so zdaj razsuti, poljsko orodje in obleka vsa uničena. Dobri gospodarji, ki so imeli nad 200 mernikov žita po kaščah, nemajo zdaj, da bi enkrat dali v mlin. Revščina je nepopisna. V teh krajih imajo ljudje že tako na moč težko življenje — a v tej vasi so ljudje v resnici berači. Zima je pred durmi — a reveži nemajo ne strehe, ne hrane, še vode ne. Ako se jih Bog ne usmili iu usmiljena krščanska srca, morali bodo iti po svetu beračit. Nekateri so bili zavarovani za male svote, pa kaj bo izdalo 500—600 gld. gospodarja, kateri ima škode čez 3000 gld. Kako škodo bo pa imel, ko bo primoran dati pod zgubo vso živino! Kako škodo bode imelo polje, ko ne bo mogel gospodar brez živine gnojiti, kakor je treba! Ako človek med nje stopi iu vidi upale obnpane obraze, stok iu jok ubogih žena iu otrok, solze ga oblijejo, ko bi imel srce iz kamena. Ko bi nastal ogenj v spomladnem času, — imeli bi ljudje vsaj živež čez zimo, a zdaj nemajo dragega, kakor golo življenje. Ubogo ljudstvo! Ljudje uprav v Suhi Krajini so dobro usmiljeni — a izdatno pomagati ne morejo, ker revščina je prevelika — zatorej pomagajte rojaki po Slovenskem! Bog, oče revežev. Vam bo stotero povrnil. Gotovo bodo vredništva slovenskih listov rada vsprejemala mile darove. Kdor pa hoče, naj pa kar naravnost pošlje svoj dar ali župnijskemu ali občinskemu predstojništvu v Ambrus. Tudi slavni deželni odbor bi morda v ta namen kako svoto odločil, da bi ljudje mogli še pred zimo popraviti svoja stanovališča. Za Suho Krajino se še tako ni storilo nič, odkar svet stoji. Vsi doneski — za katere blagim dobrotnikom že zdaj blagoslova Božjega želimo — se bodo objavili o svojem času. Dnevne novice. (Slovenci in politični nradniki.) „Laibacher Zeitung" je v današnji številki priobčila notico, ki se pečd s člankom, katerega smo objavili pod go-renjim naslovom v sobotni številki. Z ozirom na našo trditev, da so se zavrnili posredno ali neposredno slovenski pravniki, dasiravno so prebili izpite s prav dobrim vspehom, odgovarja uradni list, da se je to zgodilo le v jednem slučaju iz vzrokov, ki ne spadajo v javnost. Dalje piše, da je deželna vlada kranjska v zadnjih desetih letih sprejela v državno službo 26 na Kranjskem pristojnih prosilcev in le 12 iz drugih kronovin. Od prvih so nekda vsi poleg nemščine zmožni tudi slovenščine, da morejo občevati brez ovir s slovenskimi strankami, ' od zadnjih pa da sta bila pri vstopu v prakso sicer le dva poleg nemščine zmožna tudi slovenščine iu da 80 si izvzemši tri zadnje mesece vstopivše vsi priučili slovenščine zadostno, deloma popolnoma. Na to odgovarjamo sine ira et studio: Ce hoče vstopiti absolviran pravnik v politično službo, pa se mu odsvetuje od straui, ki ima odločevati o sprejemanju praktikantov, da naj tega ne stori, ali se ne pravi to, neposredno zavračati ga? Koliko ie bilo političnih uradnikov pred vstopom pristojnih na Kranjsko in koliko ne, nam ni bilo znano. A da morda polovica takozvanih ^Kranjcev" in vsaj dve tretjini nedomačinev le za silo lomi slovenščino, piše pa jako nepravilno in večkrat neumevno, — če sploh to store, — o tem smo se sami prepričali iz dopisov, katere imamo pri rokah iz mnogih okrajev, kakor tudi prepisi uradnih odlokov. Na željo jih priobčimo! Kako n. pr. je s slovenščino v radovljiškem in kranjskem okraju? Ali je grof Attems bil zmožen slovenščine, ko je bil pred meseci imenovan koncipistom? In ali si upa „Laib. Ztg." dokazati, da samo trojica onih praktikantov, ki so vstopili tekom zadnjega leta, ne znd slovenski? O tem dvomimo. Sicer pa nas veseli in z navdušenjem jemljemo na znanje, da uradni list priznava: »Strinjamo se popolnoma v tem, da morajo uradniki na Kranjskem slovenščine v besedi in pismu zmožni biti." Le ua tak način bode mogoča narodna sprava na podlagi jednakopravnosti. (Nasledki celjskih nemirov) V soboto so bile pred C. kr. okrajnim sodiščem v Celju prve obravnave proti onim junakom, ki so ob celjski slavnosti napadali ,Sokole". Ferdinand Rutar, komij pri tvrdki .Schmidl & Comp.", je 7. t. m. zvečer v družbi 10—12 postopačev pretil s palico gosp. Jak. Doljanu. kateremu so strgali klobuk z glave; obsojen je na tri dni zapora. Janez Schaupp, agent pivovarnarja Tomaža Gotz-a v Mariboru, je dne 8. t. m. po noči napal g. A. Porekarja s Huma pri Ormožu in udaril od zadej po glavi, da je bil g. Porekar s krvjo oblit. Pri obravnavi je hotel Schaupp vse utajiti, toda bil je obsojen na štirinajst dnij zapora in 33 gld. 28 kr. odškodnine, katere je moral povrniti g. Porekarju. (Ponarejanje živil.) Nekatera mesta obračajo največjo skrb na stvari, ki so nam v živež. Le tako je mogoče, da se občinstvo obvaruje sleparij in zabranijo različne bolezni. Na vprašanje pa, ali ja zdravstvena policija v Ljubljani doslej storila svojo dolžnost? naravnost odgovorimo: Ne! Zdravstvena organa, ki pregledujeta živino io meso v klavnici in ob tržnih dneh, sta le dva. Vsi drugi pa. ki pregledujejo meso ob drugih dneh, so le laiki v tej stvari. Tako tudi ni čudno, da je mleko na vse mogoče načine pokvarjeno ali pa od bolnih krav; in tako mleko prinaša se dan na dan na ljubljanski trg. Ravno tako prinese malokatera prodajalka kislo smetano nepokvarjeno na trg. Navadno je taka smetana iz kislega mleka, kateremu je primešana moka, in tako je kisla smetana prav taka, kakor čevljarski lep. Tudi različnim dišavam, če so stol-čene, je primešanih mnogo zdravju škodljivih rečij. Tudi bi ne škodilo, ko bi mestni fizik malo pogledal v gostilne, kavarne itd. Posode iz bakra so tu in tam kar zelene. Po jedilih se sprehajajo muhe in druge lepe živalice. Tako bi se zabranila marsikatera sleparija. (Katol. društvo rokodelskih pomočnikov) napravilo je na Mihelov večer prav prijetno domačo zabavo, katere se je vdeležilo prav mnogo prijateljev rokodelskega stanu. Vrli pomočniki so zapeli pod vodstvom o. Angelika več lepih pesmi ter igrali šaloigro .Zamenjena suknja" prav spretno in točno, vzlasti je občinstvo zabaval sluga g. katastralnega nadzornika Felicini-Rebek. K sklepu zabave se je vršila tombola z raznimi lepimi in šaljivimi dobitki. — Društvo katol. rokodelskih pomočnikov, važno vzlasti v sedanjih socijalno-zmedenih časih, prav iskreno priporočamo zopet ob tej priliki rokodelcem in prijateljem poštenega rokodelstva v blagohotno podporo. (Nesreča.) Ob sklepu današnjega lista se nam poroča, da se je zrušil neki oder pri novi bram-bovski vojašnici ob Gruberjevi cesti. Jeden moški in jedna ženska sta mrtva, nekaj oseb ranjenih. (Gosp. dr. vitez Tonkli) je jemaje slovo od vodstva prvega slovenskega otroškega vrta in slovenske dekliške šole v Gorici daroval 100 gld. v podporo imenovanih dveh narodnih zavodov. (Na goriško gimnazijo) se je letos vpisalo do 420 učencev. Prvi trije razredi imajo nemške paralelke. (Iz Dubice) v Bosni nam piše rojak: Danes Vam ne morem nič veselega poročati. Take suše še nismo imeli, kar smo tukaj; vsa pokrajina je že rumena, kakor v pozni jeseni; živina nima paše vsled suše, repa in ajda ste zastali, zato bo slaba letina. Strneno žito je bilo lepo in čisto, koruze pa je tretjina manj ko lani, desetina pa je tem večja. Ubogi poljedelci I Prasci so pod nič. Žito je dober kup, pa še tega ne morejo spraviti od tukaj, ker je voda upadla. Nedavno so se zopet prikazali volkovi in so blizu Dubice raztrgali dve kobili. O priliki zopet kaj. (Vinska letina.) Iz Kopra se poroča »Edinosti", da je trgovina z grozdjem letos jako živahna. Cena belemu grozdju je 8 do 12 kr., črnemu pa 15 do 20 kr. Jako po ceni pa je vinska posoda. — Iz Ricmanj pa se poroča, da bodo imeli prav dobro vino. Bržanka je izborna in bilo jo je precej; črnine pa so malo pridelali. Glede na kakovost je grozdje letos t4ko, kakor je bilo I. 1887. (V Gorici) je letos občutljivo pomanjkanje vode, ker kromberški vodovod daje le polovico vode, kakor navadno. (Proračun goriškega mesta.) Goriški župan je predložil proračun o dohodkih in troških za I. 1890 Dohodki so proračunjeni na 206.000, troški pa na 224.000 gld., torej primanjkljej na 18.000 gld. Ta primanjkljej hoče občinski zastop pokriti v prvi vrsti z doklado na vse vino, ki se uvaža v mesto, bodisi kupljeno ua drobno ali debelo. Druga doklada, t. j. 10 kr. na vsak meter trdih, 5 kr. na meter mehkih drv, 4 kr., od 100 kg. olja in premoga, zadene najbolj nižje stanove goriškega mesta. Dalje nameravajo vrediti užitninski davek na špirit in žgane pijače, kar bi donašalo nekaj tisočakov več dohodkov. Raznoterosti. — Predrzni tat. V Monastru (Miinster) je zapazil pri prvem jutranjem svitu ponočni čuvaj, človeka, ki se je prikazal skozi okno pritlične sobe znanega hotela ter vlekel za seboj mnogo zavitkov, ogrtačev, dežnikov in celo velik ročni kovčeg. ,No, kaj pa je to?" prašal je čuvaj. Predrzni tat pa ni izgubil samozavesti ter mu odgovoril: „S prvim vlakom sem bil namenjen v Bremo (Bremen). Zato sem bil sinoči naročil vratarju, da me vzbudi za dotični vlak. Toda ta zaspanec se ni domislil mojega naročila in, da se nisem vzbudil sam, zamudil bi bil vlak." Na to se je začel jeziti nad postrežbo, kakor jo je imel v tem hotelu ter naposled poprosil čuvaja, naj mu pomaga odnesti blago na kolodvor, saj mu hoče dobro plačati. Nič slabega sluteč pomagal mu je čuvaj odnesti ogrtač in kovčeg na kolodvor, od koder se je gospod popotnik kmalu odpeljal v Bremo. Ko se je do dobrega zdanilo, zapazili so v hotelu, da je bil po noči v sobi neljubi gost, kateri je odnesel blaga za nekaj sto mark. Čuvaj se ni mogel dovoli načuditi, ko je zvedel, kakemu ptičku je pomagal, da je ušel postavni roki. — Spomin na Giskro. Nekoč je govoril znani dr. Giskra v državni zbornici strastno zoper samostane, ter je zahteval, iiaj se v kratkem vsi samostani zatro. Kmalu po tisti seji pa je šel Giskra k predniku nekega avstrijskega samostana ter ga vprašal, če sme čez par dni z nekaterimi druaimi gosti samostan obiskati. Prednik odgovori : »Prav ljubo mi bo, če ne bode do tedaj samostan že zaprt in mi razpodeni? ker ste si toliko prizadejali, naj bi nas razgnali." Giskra odgovori: Vedite, gospod prelat, včssi se mora kaj takega eovoriti." »Kaiho-lifches Vereinsbiatt" more tudi ime dotičnega samostana povedati. — Strašnje povodnji na Kitajskem. Kakor se je vže poročalo ua tem mestu, zadele so letos Kitajsko silne povodnji. Najnovejša poročila pravijo, da je v provinciji Chihli vsled povodnji do štiri miljone ljudij brez strehe. Tetefframl. Celje, 29. septembra. Dvorni svetovalec in predsednik okrožnemu sodišču Heinricher je timrl. Celovec, 28. septembra. Ker je deželni poslanec Seebacher umrl, razpisana je v ta namen dopolnilna volitev na 1(5. oktobra. Dunaj, 28. septembra. Kakor trdi .,Pol. ' Corr.", ne bode na željo nem.škega cesarja ; nikakih sprejemnih slavnostij. katere so na-I meravali prirediti nemškemu vladarju na nem-I ško-avstrijski meji in drugod po raznih po-I stajah. Ko bo obiskal kneza Reuškega, podal se bode v Schonbrunn. Tu bo sprejela nemškega cesarja častna stotnija z zastavo in godba pešpolka nadvojvode Badenskega en parade z bojnimi znaki. Generali bodo v dvorni opravi s trakom pruskega reda. Pariz, 28. septembra. Kakor se poroča. IZ San Sabastiana, sklenila je španska vlada vsled revolucijonarnega gibanja na Portugalskem postaviti na portugalsko-špansko mejo vojaško posadko, ker se boji nemirov. Pariz, 29. septembra. „Figai-o" objavlja pogovor s Crispijem, kateri je zopet potrdil miroljubni defenzivni značaj trodržavne zveze ter rekel, da pojema vprašanje narodnosti. Socijalno vprašanje bode v kratkem zavladalo po vsem svetu. iVeni, da vojne ne bode; ako je f>ancija ne prične, ne bode je nihče začel. Novi Jork, 28. septembra. Po poročilih inehikanskih. skušal je nekdo zavratno umoriti pri zadnji slavnosti predsednika Diaca. Petnajst sumljivih oseb so vtaknili v zapor. Masava, 29. septembra. Zdravstveni svet je izrekel, da je včeraj kolera prenehala. ITmrli ho: 2."). septembra. Bernard Strup, tkalec, 69 let, Krakovski nasip 10, vsled raka. VromeitMko »poročilo. Cas opazovanja Stanje znkomera T mm U zjut. 27 2. u. pop, u. zve."-. 17. u. zjut. 28] 2. u pop. 19. u. zveč. 743-2 744;^ 744-4 741-4 740 2 toplomera po Celziju 'ivr 212 1.5-0 Veter Vreme 10-4 21-4 1.5-0 sl. zap. sl. vzh. sl. jzapad megla jasno lil 0 00 brezv sl. jvzh. brezv. megla jasno Srednja temperatura obeh dni 15-9°, in lb-6°, za 1-8° pod normalom._ I>unajHk» borza. (Teleerafieno poročilo.) 29. septembra. 0 00 2 0° in Fapirn-. renta po 100 k1. (.f 16* davka) 87 gld. 60 kr. Srctrinii , 5V, „ 100 „ „ 16% 88 „ 10 „ 5 ii>.itr zlata renta, davka prosta . . . 106 , 70 Papirna renta, davka prosta...... 101 „ 10 .4kcije avstr.-ogerske banke...... 963 , - K reditne skcije.......... 308 „ — London ............. 112 „ 60 1 Srebro ............. _ _ Francoski napoleond......... 8 " 90 tr 5 „ 36 Nt'iti.4ke marke ......... r Za pogorelce v Aiiibriisii darovali so ti-le: Nekatera dekleta iz tobačne tovarne Duhovnik v Ljubljani..... A. K............ M. K............ 5 gld. 10 kr. 10 „ - „ 1 „ - „ Organist in cerkvenik dobi takoj službo. Prednost ima oni, ki zmožen voditi moško zbore. (2—2) Cerkveno predstojništvo v Št. Lambertu pošta Zagor.je ob Savi. Dunajske . razstavne sredke ^ 1f% Le H malo jih je še! 11 sTečI lo lin. 30.000 gld. vrednosti iFabanfii že li« ekltlitiit «i-eelie po 1 5i:li-i < ' < - >1 ^^ v I^Jiit>ljaiii. (4) ' I