# ha, za Slovenijo pa celo samo na devetnajststranski povze- tek slovenske zgodovine od zaèetkov (!) do leta 1945 izpod peresa ameriške Slovenke Ca- role Rogel. Potem tudi ne more biti drugaèe, kot da sta obe omembi dogajanja pri nas izreèeni precej na pamet in v bistvu zgrešeni. (Ob `e navedeni Davies od nekod privleèe še izjavo, da Nemci na Slovenskem niso našli ni- kogar, ki bi lahko vodil dom- nevno naèrtovani marionet- ni re`im.) Konèno tematski pristop povzroèi, da se vrsta podatkov v knjigi po veèkrat ponovi, kar njene uporabnosti ne zvi- šuje preveè. Britanski zgodovinar kljub veèkrat izreèeni podmeni, da bi bilo treba medvojno doga- janje presojati v luèi takratnih razmer, slednje ne dr`i. Opaz- no je celo njegovo prizadeva- nje, da bi svojo oceno posa- meznih pojavov prilagodil njihovemu povojnemu doje- manju in ocenjevanju v dr`a- vah, kjer je do njih prihajalo. Kot primer naj navedem le njegovo obravnavo “horizon- talne” kolaboracije, ki vsaj za sodobnega zgodovinarja v ve- èini primerov ne bi smela ob- veljati za ne vem kako hudo zavr`no dejanje. A ker so jo Francozi in Norve`ani v pr- vih povojnih letih glasno ob- sojali (kar je razvidno tudi iz veè filmskih upodobitev), si Davies prizadeva za opravièe- vanje takšnega odnosa. Dru- gaèe je kajpak v primeru bri- tanskih Kanalskih otokov, kjer so sodelovanje z zasedbe- nimi oblastmi potisnili v pod- zavest, zaradi èesar ga ustrez- no marginalizira naš avtor. Nevarnih razmerij smo lahko vsekakor veseli kot pri- roènika o pisani paleti pod pojmom kolaboracije zdru`e- nih medvojnih dogajanj, ki so se globoko vtisnili v zgodo- vinski spomin evropskega èlo- veka in odmevajo še danda- nes. V ne preveè oddaljeni prihodnosti pa bi si `eleli te- meljitejšega in na trenutke v vseh ozirih bolj uravnote`ene- ga besedila. +,$  V drugi polovici maja le- tošnjega leta je Narodni mu- zej Slovenije v svojih obnov- ljenih prostorih na Metelkovi v Ljubljani na ogled postavil razstavo, ki je po tematiki in kakovosti v Sloveniji edinstve- na ter sodi v sam vrh tudi v srednjeevropskem prostoru. =*     -     .    "  =$ !(8#& #<  $A $8$ $  $ 2!!  $  '  Slovenski javnosti so prviè predstavljene insignije cerk- venih viteških redov in vati- kanska odlikovanja, pripada- joèe uniforme in deli oprave, listine in upodobitve. Vitri- ne z razstavljenimi ekspona- ti lièno spremljajo pojasnila in pregledi, ki obiskovalca pribli`ajo miselnosti in poja- vom krogov, ki so se izobli- kovali v cerkvene viteške re- dove, in ozadju ter veljavi va- tikanskih odlikovanj. Avtorji razstave Christoph Steidl Porenta, Nataša Ne- meèek in Jo`e Podpeènik so razstavo zasnovali na vezeh med samostojno dr`avo Re- publiko Slovenijo in cerkve- nimi viteškimi redovi ter va- tikanskimi odlikovanji. Tako obiskovalcem ni predstavljena le tisoèletna bogata zgodovina elitnih zdru`b (redov) in umetelni mozaik diplomat- skih navad na najvišjih rav- neh; razstava posebej izpos- tavlja slovenske posameznike, ki so bili zaradi svojega delo-      vanja izbrani in odlikovani in v smeri svojega poslanstva de- lujejo še danes. Sveti sede` ima kot suve- rena entiteta in priznani sub- jekt v meddr`avnem in med- narodnem pravu veèstoletno tradicijo podeljevanja viteških èasti. Papeški viteški redovi (ordini equestri pontifici) so viteški redovi, ki jih podeljuje pape` kot poglavar dr`ave; danes z njimi odlikuje posa- meznike, ki nosijo zasluge za Sveti sede` in katoliško cer- kev. Papeški redovi so po ug- ledu in statusu enaki najviš- jim redovom in odlikovanjem ostalih dr`av; primerne kan- didate vatikanskemu dr`avne- mu tajniku predlagajo lokalni škofje, ki svoje predloge na- slovijo preko ustreznih apo- stolskih nuncijev. Papeških viteških redov je pet, sledijo si po naslednjem vrstnem redu: Kristusov red, Red zlate ostroge, Red Pija IX., Red sv. Gregorja Velike- ga in Red sv. Silvestra. Vitezi in dame teh redov naèeloma nimajo posebnih redovnih obveznosti; v navadi je, da se udele`ijo pomem- bnih dogodkov v svojih ško- fijah, pri èemer nosijo insig- nije in uniforme redov, v ka- tere sodijo. Vojaški red našega gospo- da Jezusa Kristusa (Ordem militar de Nosso Senhor Je- sus Christo), ki svoj obstoj priène na Portugalskem v zaèetku 14. stoletja kot dediè ravnokar razpušèenega reda templjarjev, se nam predstavi s svojo razvejano zgodovino — najprej kot portugalski kra- ljevski red, ki kmalu dobi še vzporedno papeško vejo, nato pa se v 19. stoletju osamosvoji še kratkotrajna brazilska veja, ki zamre z ustanovitvijo re- publike. Portugalski kraljevski red se z razglasitvijo republike leta 1910 preoblikuje tako po po- menu kot tudi imenu. V se- danji obliki obstaja od leta 1963 ter je drugi najpomem- bnejši portugalski red, pode- ljujejo ga pa za vojaške in ci- vilne zasluge. Papeška veja je obdr`ala verski znaèaj in u`ivala velik ugled med evropskim kato- liškim visokim plemstvom. Korenite dru`bene spremem- be niso obšle Kristusovega reda, v zgodnjem 20. stol. ga pape` reorganizira — red po- stane najvišji papeški red, ki je namenjen dr`avnim vodi- teljem in izbranim dr`avni- kom ter “se podeljuje izklju- èno za izredne zasluge na po- budo samega pape`a in v nje- govi navzoènosti med litur- gièno slovesnostjo” (katalog razstave, str. 32). Merilo za za- sluge je postavljeno zelo viso- ko, saj je bil red po letu 1966 podeljen samo enkrat. Pijev red (Ordine Piano) je v 19. stol. ustanovil pape` Pij IX., s èimer je nagradil “moško krepost in zasluge”; red se navezuje na pape`evega soimenjaka, Pija IV. Ta je sre- di 16. stol. ustanovil Collegio dei cavalieri Pii, zdru`bo vi- tezov, ki so oblikovali pape`ev laièni dvor. Pijev red je s pri- vilegiji iz leta 1849 postal tudi edini, ki je podeljeval ple- miški naslov Svetega sede`a; v 20. stol. pape` v sklopu re- form papeških viteških redov odpravi poplemenitenje in red preoblikuje. Pijev red tako postane del diplomat- skih navad, podeljuje se na- mreè dr`avnikom, ki jih pa- pe` sprejme v avdijenco, pa tudi veleposlanikom pri Sve- tem sede`u po dveh letih slu`- bovanja. Pape` Janez Pavel II. red razdeli na pet razredov vi- tezov in dam. Red svetega Gregorja Ve- likega (Ordine di San Grego- rio Magno) ustanovi pape` Gregor XVI. leta 1831, pode- ljujejo ga za zvestobo in pri- zadevnost v slu`bi Svetega se- de`a. Red sestavljata civilni in vojaški oddelek, vsak pa ima tri razrede, pri èemer je drugi razdeljen na dve stop- nji. Prvi prejemniki reda so bili dr`avljani in pripadniki avstrijskih èet, ki so v obdob- ju nemirov leta 1830 podprli posvetno pape`evo oblast v cerkveni dr`avi. Red svetega Silvestra (Or- dine di San Silvestro Papa) so oblikovale reforme papeških viteških redov leta 1905; je red za zasluge in se imenuje po pape`u Silvestru iz 4. Stoletja. Pred reformami je bil red '   # znan kot Red zlate ostroge sv. Silvestra, ki ga je ustanovil pa- pe` Gregor XVI. leta 1841. Med papeškimi redovi zase- da peto mesto, podeljujejo ga laikom obeh spolov za do- se`ke v apostolatu, poklicnih dejavnostih in umetnostnih panogah. Katoliška veroizpo- ved ni pogoj za sprejem v red. Poleg omenjenih viteških redov, ki jih pape` podeljuje v vlogi posvetnega suverena in kot fons honorum, nam razstava predstavi tudi tri viteške redove, ki izvirajo iz obdobja kri`arskih vojn in so danes v posebnem suverenem odnosu do Svetega sede`a, saj prvi u`iva suverenost, drugi neposredno pape`evo zašèito, tretji pa se je iz suverenega vo- jaškega viteškega reda preob- likoval v kleriški red duhovni- kov in laiènih bratov in sester. Viteški redovi iz obdobja kri`arskih vojn so edinstven fe- nomeni viteštva, saj zdru`ujejo redovna pravila po meniškem vzoru in zahteve po èistosti, uboštvu in pokoršèini ter vo- jaško slu`bovanje. Ti redovi so usodno vplivali na pojmova- nje evropskega viteštva in mu nadeli verski znaèaj in dru`- beno vlogo. Najmogoènejši suvereni viteški red je bil vse- kakor red templjarjev, ki pa je zaradi svoje nasilne usode in neprimernih predstav v sed- mih stoletjih od svoje razpu- stitve potonil pod številne pla- sti senzacionalizma, mistiènih obujanj in celo zlorab. Malteški viteški red — Su- vereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, z Rodosa in Malte je `e sko- raj tisoè let neodvisna pravna oseba. Sprva je šlo za red skrb- nikov za romarje, nato je sredi 12. stoletja prevzel vojaški zna- èaj in kmalu postal eden glav- nih elementov kri`arskih sil. Od reda templjarjev se je red sv. Janeza (ivanovci, znani tudi kot hospitalerji) razliko- val po tem, da je vzporedno z vojaškim delovanjem vztra- jal pri oskrbi bolnih in vode- nju špitalov. Iz Svete de`ele se po unièenju Jeruzalemskega kraljestva proti koncu 12. stoletja ivanovci preselijo na Ciper in kmalu za tem na Ro- dos. Tam se je red razvil tudi v pomembno pomorsko silo. Z Rodosa jih leta 1523 pre`e- nejo turške sile (red sv. Janeza se sme zaradi srènosti pri obrambi umakniti z vojaški- mi èastmi), nakar sedem let išèe svoje mesto pod soncem. Leta 1530 cesar Karel V. s pa- pe`evim privoljenjem redu podeli otok Malto v fevd, od takrat je red znan kot malteški viteški red. Z Malte jih pre`ene Napo- leon in šele na dunajskem kongresu leta 1815 red dobi za- gotovilo, da bo ostal pod sta- tusom suverene dr`ave kljub temu, da Malta ostane v bri- tanski lasti. Sede` reda je sedaj v Malteški palaèi na Via Con- dotti v Rimu, kjer u`iva sta- tus suverenega ozemlja. Veliki mojster reda je po statusu knez in mednarodno priznan dr`avni poglavar, kar pomeni, da dokonèno potrdi spreje- manje èlanov v red in njihovo napredovanje. Èlani reda se delijo v tri razrede, ki se raz- likujejo po obveznostih, ki iz- hajajo iz zaobljub ali slovesnih obljub; vsi èlani morajo `iveti v duhu katoliških naukov in se posveèati karitativnemu delu. “Po mednarodnem pravu je malteški red nedr`avni med- narodnopravni subjekt s sta- tusom opazovalca v OZN … Naloge reda so danes uprav- ljanje bolnišnic in ustanov za pomoè starostnikom, delo v hospicih, izobra`evanje v prvi pomoèi, sodelovanje in reše- vanje v katastrofah, ambulan- tna nega, delo z mladino, po- moè mladim odvisnikom ter varovanje zdravja … Od 24. ja- nuarja 2003 je Suvereni mal- teški viteški red z enaindva- jetimi vitezi, eno damo ter sedmimi kaplani navzoè tudi v Sloveniji ” (Katalog razsta- ve, str. 64.) Malteški viteški red poz- na tudi red za zasluge pro me- rito melitensi, ki se podeljuje èlanom in neèlanom mal- teškega viteškega reda za po- sebne zasluge. Katalog razstave nas pouèi tudi o evangelièanskih vejah reda ivanovcev, natanèneje baliji Brandenburg viteškega reda hospitala svetega Janeza v Jeruzalemu, Èastitljivemu '       redu hospitala svetega Jane- za v Jeruzalemu (angleški kra- ljevi viteški red) in o Vi- teškem redu svetega Janeza iz Jeruzalema na Švedskem. Vsi ti in red ivanovcev na Nizo- zemskem skupaj s Suverenim malteškim viteškim redom od leta 1961 tvorijo zdru`enje red sv. Janeza “s skupno zgodo- vino in skupno nalogo”. Viteški red Bo`jega groba v Jeruzalemu (Ordo equestris Sancti sepulchri Hierosolymi- tani) domnevno izvira iz ob- dobja osvojitve Jeruzalema leta 1099, vendar o tem nimamo ohranjenih dokazov. V sred- njem veku se razvije navada povišanja v viteški stan na Bo`jem grobu v Jeruzalemu, a teh vitezov Bo`jega groba ne povezujejo redovna pravila, statutne obveznosti ali zahteve po plemiškem stanu. Ob kon- cu 15. stol. pape` Aleksander VI. postane veliki mojster re- da, vendar šele Pij IX. leta 1868 red preuredi v papeški viteški red. Sredi 20. stol. pape` na mesto velikega mojstra reda imenuje kardinala, s èimer red ne sodi veè med papeške redo- ve, vendar ostane pod edins- tveno pape`evo zašèito. Vse podelitve viteške èasti in na- predovanja v redu potrdi dr`avno tajništvo Svetega se- de`a, kar pomeni, da gre za dr`avno odloèitev. “Tako vi- teza uradno priznajo vse dr`a- ve, s katerimi ima Sveti sede` diplomatske odnose” (katalog razstave, str. 95) “Glavna naloga reda je podpora kristjanom v Sveti de`eli tako v smislu pos- peševanja katoliške vere kakor finanène podpore. V Sveti de`eli vzdr`uje vrsto cerkva, šol in socialnih ustanov. Poleg tega naj bi spodbujal zvestobo Cerkvi in pape`u, duhovnost, kršèansko `ivljenje ter pred- vsem ljubezen do bli`njega. Od leta 1997 je red aktiven tudi v Sloveniji: 13. oktobra 2001 so vanj sprejeli prve slo- venske viteze in dame, danes pa šteje 38 vitezov in 11 dam.” (Ibid, str. 96.) Vitezi in dame se delijo na tri razrede, drugi in tretji še na štiri stopnje. Kardinal veliki mojster ali jeruzalemski latinski patriarh lahko èlanu reda podelita èastni znak “Jeruzalemske pal- me”, in sicer v treh stopnjah. Ta znak se podeljuje za poseb- ne zasluge, ko napredovanje v višji razred ni mogoèe. Leta 1949 je veliki mojster reda ustanovil red za zasluge viteškega reda Bo`jega groba, ki ga v priznanje zaslug za red lahko podelijo tako kristja- nom kot nekristjanom. Pode- litev reda za zasluge ni pove- zana s èlanstvom v viteškem redu. Red nemških vitezov hos- pitala svete Marije iz Jeruza- lema (Ordo domus Sanctae Mariae Theutonicorum Hie- rosolymitanorum) prav tako izvira iz obdobja kri`arskih vojn, se pa od obeh zgoraj opisanih redov razlikuje po svoji “nemški naravi” in ko- reniti preobrazbi iz viteškega vojaškega reda v kleriški red duhovnikov. Po ustanovitvi ob koncu 12. stoletja red vo- jaško in politièno deluje v Sveti de`eli, po izgubi kri`ar- skih posesti v Sveti de`eli pa svojo pozornost preusmeri na podroèje ob Baltiku, kjer us- tavi moèno redovno dr`avo. To je bil èas izjemne moèi nemškega viteškega reda, saj so se redovne posesti raztezale od Štajerske, po Saški, Fran- koniji, Bavarski in Tirolu, re- dovne hiše so stale tudi na Dunaju in v Pragi, red pa je bil prisoten še na Nizozem- skem, v Franciji, na ozemlju današnje Švice in Španije, na Siciliji in Prusiji. Veliki moj- ster je bil èlan cesarskega dvo- ra in je imel sede` na zaseda- njih cesarskih dr`avnih sta- nov. Zaradi naklonjenosti ce- sarja in ostalih nemških vla- darjev red razvije svojevrstni nemški znaèaj, ki ga loèuje od mednarodnih redov templjar- jev in ivanovcev. V prvi èetrtini 16. stol. ve- liki mojster prestopi v prote- stantsko vero, s èimer se za- kljuèi vladanje nemškega vi- teškega reda ob Baltiku (to gospostvo je zelo okrnil tudi vojaški poraz leta 1410, ko zdru`ene litovsko-poljske sile pri Grunwaldu (Tannenber- gu) premagajo velikega moj- stra nemškega viteškega reda). Red postane institucija s pri- '   # padniki treh veroizpovedi- najvišje polo`aje so zasedali katoliški vitezi, medtem ko so luteranski in kalvinistièni pri- padniki šele z Vestfalskim mi- rom leta 1648 pridobili ena- ke pravice. Naziv velikega mojstra si pridobi habsburška hiša, sam red pa se ob dru`benih spre- membah vse bolj oddaljuje od vojaškega delovanja in se pos- veèa duhovni ter karitativni dejavnosti. Obdobje napo- leonskih vojn redu ni priza- neslo, kot ni prizaneslo nobe- ni tradicionalni katoliški instituciji; red izgubi številne posesti in izgublja vpliv. Po propadu habsburške dr`ave se red s pape`evo po- trditvijo dokonèno preobliku- je v kleriški red duhovnikov in laiènih bratov in sester, kar je tudi omogoèilo njegovo pre`ivetje. Nacionalsociali- stièni re`im red prepove, po drugi svetovni vojni red mu- koma obnovi province v Av- striji (na Dunaju je sede` reda), Sloveniji, Italiji, Nem- èiji in na Èeškem, kjer se uk- varja z misijonarstvom in de- lom v bolnišnicah. Na razstavi lahko spozna- mo tudi balijo Utrecht nemškega viteškega reda, ki se je kot povsem protestantska v 17. stoletja izloèila iz reda; po Napoleonovi ukinitvi ba- lije jo nizozemska krona ob- novi kot kraljevi nizozemski red, ki mu danes naèeluje ni- zozemska kraljica. Posebej in natanèno velja izpostaviti pomen pokojnega dr. Štefana Fale`a, ki mu raz- stava namenja posebno me- sto. V katalogu razstave ga je s posebnim èlankom predsta- vil dr. Tadej Jakopiè, vitez Su- verenega malteškega viteškega reda, ki je bil s svojim stro- kovnim znanjem in trudom organizatorjem v veliko po- moè pri postavljanju razsta- ve in izdaji kataloga. Dr. Štefan Fale` je s svo- jim delovanjem pospešil priz- nanje neodvisne Republike Slovenije s strani Svetega se- de`a; temu priznanju so sle- dile številne dr`ave, s èimer si je mlada dr`ava la`je utirala pot v samostojnost. Vse `iv- ljenje je delal za dobrobit slo- venskega naroda, tako v ma- tièni domovini kot v sloven- skih skupnostih po svetu. V letih 1992-1997 je deloval kot prvi veleposlanik Slovenije pri Svetem sede`u (prejemal je simbolièno plaèo v višini ene- ga tolarja na mesec), nato je do leta 2002 slu`boval kot ve- leposlanik Suverenega mal- teškega viteškega reda pri Sve- tem sede`u in kratkotrajno kot veleposlanik istega reda v Srbiji in Èrni gori. Dr. Štefan Fale` je prejel visoka vatikanska in medna- rodna odlikovanja ter èasti drugih dr`av. Bil je vitez reda sv. Silvestra, komendator reda sv. Gregorja Velikega in vitez velikega kri`a Pijevega reda. Pape` Janez Pavel II. mu je podelil najvišje odlikovanje, ki ga lahko prejme katoliški laik, ko ga je imenoval za svo- jega komornika — dvornika (Gentiluomo di Sua Santita). Bil je vitez velikega kri`a v Su- verenem malteškem viteškem redu ter nosilec velikega kri`a za zasluge pro merito melitensi; bil je imenovan za konzultor- ja Suverenega sveta reda. V vi- teškem redu Bo`jega groba je bil vitez velikega kri`a. Slo- venska škofovska konferenca mu je podelila odlièje sv. Ci- rila in Metoda. Dru`ini dr. Štefana Fale`a gre velika zahvala, saj so in- signije, uniforme, listine in upodobitve iz dedišèine tega pomembnega èloveka prviè posodili za potrebe javne raz- stave in si jih lahko ogledamo v vsem èasu njenega trajanja. Razstavljeni predmeti so izvirne insignije, uniforme in deli oprav, odlikovanja, listi- ne in upodobitve, ki so jih po- sodili zasebni zbiratelji in de- dièi nosilcev. Datirajo od konca 18. do zaèetka 21. sto- letja, tvorijo pa edinstveno zbirko, ki v Sloveniji nima para, prav tako je zelo poseb- na v vsem srednjeevropskem prostoru. “Redovni znaki so narejeni iz `lahtnih kovin, dragih kamnov, brona, stekla in emajla, oblikovani kot kri`i, zvezde, ogrlice in zapon- ke, pripeti na lentah, napr- snih in ovratnih trakovih, ne- kateri v etuijih. To so vrhun- ski izdelki zlatarske umetnost- '       ne obrti, ki z oblikami, zna- ki in napisi razkrivajo simbol- ne pomene in sporoèila posa- meznih redov in njihovih sto- penj. Kot znaki pripadnosti redovni skupnosti ali kot od- likovanja za zasluge potrjujejo tradicionalno zavezanost iz- vornim izroèilom viteških re- dov, hkrati pa v obdobju se- kularizacije evropske dru`be ka`ejo, da se cerkvene ustano- ve in redovi prilagajajo novim duhovnim okolišèinam in po- trebam,” je v predgovoru ka- taloga razstave zapisal Toma` Nabergoj, kustos Narodnega muzeja Slovenije. Razstava Izbrani in odliko- vani je poleg skoraj enoletne imenitne prilo`nosti za spoz- navanje zgodovinske in so- dobne vloge cerkvenih vi- teških redov zaslu`na za to, da imamo prvo publikacijo na temo cerkvenih viteških redov in vatikanskih odlikovanj v slovenskem jeziku. Gre za katalog razstave, ki poleg iz- jemnih kakovostnih fotografij in natanènih opisov vseh eks- ponatov — oboji èudovito povzamejo dih jemajoèe viso- ko mojstrstvo izdelave insignij iz `lahtnih materialov — vzpo- stavi terminologijo in na- tanèen oris vseh predstavlje- nih inštitucij. Vsako posebej je z velikim èutom za bralca je z najob- se`nejšim prispevkom v kata- logu predstavil Christoph Steidl Porenta, ki je sam dol- goletni spremljevalec omenje- ne tematike, hkrati pa zaradi svoje poklicne usmeritve tudi iskreno osebno in profesional- no ceni vse eksponate, ki so- dijo v vrh svetovne zlatarske umetnosti. Vsak razstavljeni eksponat pozna do potankosti v vseh detajlih; tako je za ka- talog izbral najboljše fotogra- fije. Vsako spremlja opis (ob- lika in mere, èas izdelave, ma- terial in kaj predstavlja). Ves katalog je v slovenskem in nemškem jeziku. Toma` Nabergoj v predgo- voru predstavi razstavo in ka- talog in poka`e na bogato zgo- dovinsko dedišèino viteštva v slovenskem prostoru ter zasta- vi nekaj vprašanj v smeri do- datnih raziskav prisotnosti vi- teških redov na Slovenskem in njihovega pomena. Jo`e Podpeènik v svojem prispevku z naslovom Oris razvoja cerkvenih viteških re- dov na Slovenskem opozori na pomanjkanje virov in do- kaj skromno raziskanost teh redov v Sloveniji. Avtor poda zanesljiv in podrobni zgodo- vinski pregled, ki ga umešèa tudi v evropski prostor, s èimer bralcu zelo olajša razu- mevanje zgodovinskega pote- ka. Našteje in poimenuje re- dovne posesti in oriše njihov razvoj, pri èemer navaja še da- nes vidno zapušèino, kot so recimo Kri`anke v Ljubljani. Èlanek In hoc signo vices: V tem znamenju boš zmagal avtorice Nataše Nemeèek predstavlja pomen kri`a, ki ga v kršèanstvu èastimo in zav- zema nespregledljivo mesto v kršèanski simboliki od litur- gije do umetnosti in heraldi- ke, kar vpliva na podobo in- signij viteških redov in njiho- vih obièajev. Svojo razlago umešèa v zgodovinski okvir, ki sega od delovanja Helene, matere cesarja Konstantina, ki je našla ostanke “resniènega kri`a” (kri`a, na katerem je bil kri`an Jezus). Bralec izve, kako je kri`, sramotni simbol izdaje dr`ave, prerasel v sim- bol upanja in odrešenja. Av- torica predstavi razvoj oblik kri`a v upodobitvah ter sim- bolni pomen, ki je segal od povelièevanja moralnih idea- lov do politiènih oznak èasa, v katerem je upodobitev na- stala. Avtorica bralca opozori na dejstvo, da v sodobnem èasu nismo veè sposobni ra- zumeti govorice starih simbo- lov, zato morda nimajo veè takega vpliva pri spodbujanju kršèanskih vrednot. Katalog sklene natanèen seznam literature, ki bo ned- vomno slu`il kot referenca za nadaljnje znanstveno in razi- skovalno delo pri odkrivanju zgodovine viteških redov na Slovenskem, hkrati pa lahko upam, da bo spodbudil do- datno zanimanje za to tema- tiko. V zakljuèku si dovolim še enkrat opozoriti na veèplastni pomen razstave Izbrani in od- likovani — obiskovalci lahko v obliki vrhunsko izdelanih '   # Zvone @igon (1967) je na Fakulteti za dru`bene vede v Ljubljani diplomiral iz novinarstva, magistriral iz antropologije in (leta 2000) doktoriral iz politiènih ved. Kot novinar je najprej sodeloval pri dnevniku Delo in obèasno Primorske novice. Leta 1991 je postal reporter, urednik in komentator pri dnevniku Slovenec, kjer je pokrival predvsem zunanjo politiko in urejal sobotno stran za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kot mladi raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU se je posvetil predvsem vprašanju dvojnosti narodne identitete pri slovenskih rojakih v izseljenstvu in v tem okviru slovenstvu v Ju`ni Ameriki. Pozneje pa je kot uradnik na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu (od 2000 do 2005) skrbel za stike z rojaki v vseh dr`avah sveta razen v zamejstvu. V okviru dela na inštitutu je organiziral veè manjših domaèih ali mednarodnih konferenc ter se kot razpravljavec udele`il simpozijev v Avstraliji, na Kitajskem, v Izraelu in v ZDA. Kot študent, novinar, zborovski pevec, raziskovalec ali uradnik se je na svojih potovanjih sreèal s številnimi razliènimi slovenskimi skupnostmi, predvsem v Ju`ni Ameriki, pa tudi v Avstraliji, ZDA, Kanadi, Afriki in Evropi. Sad njegovih sreèanj in študij so štiri knjige (tri znanstvene in ena strokovna monografi- ja): Otroci dveh domovin — Slovenstvo v Ju`ni Ameriki (1998), Iz spomina v prihodnost — Sloven- ska politièna emigracija v Argentini (2001), Izzivi drugaènosti — Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku (2003) ter Ljudje odprtih src — Slovenski misijonarji o sebi (2005) (vse izšlo pri Zalo`bi ZRC SAZU). V letih od 2005 do 2009 je dr. Zvone @igon deloval kot Generalni konzul Republike Slovenije v Cle- velandu, OH, ZDA, s pristojnostmi v desetih zveznih dr`avah. Poleg petja je @igonov glavni hobi popotniška fotografija; pred odhodom v ZDA je izdal dva tematska koledarja s svojimi fotografijami in besedili (`ivljenje je potovanje je `ivljenje je potovanje je. ter Ulica poje), izvajal potopisna predavanja po številnih slovenskih klubih in šolah ter pripravil samostojno razstavo ob izidu svoje knjige o Slovencih v Afriki. Svoje fotografije je razstavljal med drugim na ambasadi v Washingtonu, v mestni hiši v Clevelandu in nato še v Postojni in Kopru. umetnin spoznavajo prete- klost in tradicije, ki so bile del slovenskega prostora dolga stoletja, preden so jih dru`beno-politiène spremem- be v 20. stoletja potisnile na obrobje in `al v pozabo. Hkrati lahko spoznajo, da ima osebno delovanje v skla- du z artikuliranimi moralni- mi in etiènimi vodili tudi v sodobnem èasu svoje mesto in ga trenutna dru`bena duhov- na in etièna plitvina ni izrinila — viteštvo ni zgolj umetelni okrasek preteklih dni ali odraz nekih elitistiènih kro- gov, temveè gre za visoko osebno dr`o pri opravljanju dru`beno koristnih dejanj. To lahko preprosto uvidimo v tem, da je bilo viteštvo spo- sobno sneti vojaški oklep in se lotiti karitativnih dejavno- sti in ohraniti duhovni znaèaj. Razstava je vsekakor zani- miva za sodobne vernike, ki lahko spoznajo tudi drugaène naèine delovanja v slovenskih škofijah; nosilci viteških redov in vatikanskih odlikovanj ni- kakor niso odmaknjeni od utripa Katoliške cerkve na Slovenskem. “Tako obširne in kvalitet- ne razstave o tej tematiki v Sloveniji še ni bilo. Kvalite- ta eksponatov je na najvišjem nivoju, ki je tudi za celotno evropsko podroèje enkraten”, je na odprtju razstave izjavil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló. Izbor fotografij z odprtja raz- stave si lahko ogledate na http:/ /aktualno.rkc.si/?id=10516. - $4(6$# '