- Cena 70 lir PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXV. Št. 191 (7385) TRST, torek, 19. avgusta 1969 PO VEČDNEVNIH KRVAVIH SPOPADIH PREMIRJE V SEVERNI IRSKI Ministrski predsednik Chichester noče koalicijske vlade s katoličani Včeraj je U Tant sprejel zunanjega ministra republike Irske Danes baje sestanek med Wilsonom in Chichester jem v Londonu - Do četrtka v Severni Irski 6000 britanskih vojakov Belfast, is _ Padih Po hudih spo- 'oial v Prejšnjih dneh, se je potenc .srni Irski pomiril, kljub naDet„Pa,,ie ozračje ostalo izredno Be]ja j ', zadnjih dneh je bilo v "irtvihUsiln Londonderryju osem Polk civilistov ranjenih in 226 njen p°r !n en angleški vojak ra-24 Da °.‘cija je aretirala 161 oseb, *aPor J*h sprav*'a v belfastski *keea’ osnov‘ izrednega policij-PfetpHZaaona' ki so 8a vzpostavili Kl° soboto, da vocraj ponoči je prišla vest, Ijenio V ,^et;r*-ek ponoči zgubil živ-bil ^ angleški vojak, ki je hotel YZ;edne™ doPustu. Vojak je tanienp Sao®t' na pomoč nekemu skajj)a civilistu in dvema žen- severonii', ?L° se znašIi P°d ognjem ga oJJUfkih policistov. Pri tem so iz str , no zadele v hrbet krogle v kateJmCe °kl°pnega avtomobila, .>. rem so bili člani pomožne so zanikali V Londonu je bilT_ . kd vojak oborožen, ko ftfc- V je^’ da bi ____________________________ tega' ,pm,rtno zadet. Danes so ubi-glaVnpJaaa Pokopali v Belfastu. V kopaj; , ?cstu Irske so danes pobil uhi.udl 9-letnega dečka, ki je Petkom Z n°či med četrtkom in okrog (■ ,°Ereba se je udeležilo ki seda''S°^ ^jodi- Britanski vojaki, •Poenn J oadzorujejo vse ulice, so *e je zastražili ulice, po katerih Se bal,- azv’* žalni sprevod, ker so cidentov .p bo Prišlo do hujših in-Po. v p ,p°da vse je potekalo mir-*iti a,4 a“astu so danes začeli vo-1° celih US1'’ kolikor jih je še osta-^Povno’ n.ekatere . tovarne pa so V ,začele obratovati. Pretek]80’* ^everni Irski je prišlo denta l n°č samo do enega inci-°seb ; rez hujših posledic. Nekaj iz drvečega avtomobila ‘treliaio Hi stvp ,.0 Proti policijskemu povelj-ie » . mestu Armagh, v bližini me-!Z publiko Irsko. Vrn6 .ndona poročajo, da se drevi ^Predsednik vlade Wilson, ki b?ie jutri srečal s predsed- Ml skrj^rr.V'ade Neverne Irske Chiche-Ijal g ’ s katerim bo razprav-frski ?®stalem položaju v Severni tpdi bnuS^anba se bosta udeležila laghan ,anski notranji minister Cal-Včer..In zunanji minister Stewart. Vsak J Pa ie Chichester zavrnil koali«:. 0rebitni predlog o sestavi * 'satnKa ,v*ade v Severni Irski Pa -e Ca.ni. Po vesteh iz Londo-Jaklonjp1, da je britanska vlada S> Jr n? temu predlogu, ki bo go-Pašnjih edstavlial glavno točko da-mčka te razS°vorov. Druga važna ° vloei ®a, sesIfinka bodo razgovori v Seyp> ?ddelkov pomožne policije ^otesta?',',Irski' hi jo sestavljajo fPdtip ntshi ekstremisti in ki je iz-prr,bivats^S°vražena pr' katoliškem v Bane« vu- ‘ant SD te glavni tajnik OZN U bUblikpT jJe* zunanjega ministra reji raZDra,fre. Hilleryja' s katerim, ^ Irski a^!|al 0 položaju v Severji, da . ^*asnik U Tanta je izja-!aeta 0 na sestanku govorili predali n_ mm, kako bi lahko Združi pom;0.. Pomagali, da bi prišlo StihT1 tve v Belfastu in drugih val je .a severnem delu otoka. Do-“ii rnjnil,t’ da se bosta irski zuna-It,. ‘n U Tant ponovno sester »0t ie znano, je zunanji mi-f®4io ePublike Irske zahteval iz-jaterj neI? varnostnega sveta, na Dosiapi hi proučili možnost, da h** ZdM1- v Neverno Irsko »sile mi-Po *dZenih narodov. Janji m; anku z U Tantom je zu-k*rjen)n j's*er Hillery izjavil časni-v “• •sv , n‘ še gotov, da bo var- > ašan; et Postavil na dnevni red > Vfnil .Severne Irske. Nato je J^kŽBni ta*'šče britanske vlade, da javljati nar°di niso pristojni raz-“ čeg ? nemirih v Severni Ir-aaosti v ie to vprašanje suve-2? Se ,*fhke Britanije. Pojasnil je, h to Usti, ki trdijo, da >ti Vor?sanie izključno v pristoj-/Vnojti Britanije, zavedati ne- fadi n ’ ki preti Severni Irski za-*4^l‘^ani t0Sl' mcd Protestanti in e?, Pa je glasnik britanske >0dj Jav.‘l. da če bodo Združeni vJke, ,načeli vprašanje Severne p v«k)° ^e*‘ka Britanija posta- b' britanskih čet v Sever- Je na tiskovni konferenci JzpolL^ .ho imel do četrtka na U*4 č!LS,est 0506 vojakov. Ko jhlatiaki Sn,karji vprašali, ali bodo hL®*iier»iV2.iaki uporabljali orožje, ršz ha j Freeland izjavil, da ima dni ho n6 uporablja sile, če tega r*oiaj Rokoval izredno nevaren cuSm«™! je tudi izjavil, da 4hkn ” ‘Premirje* le začasno in > Potir,,. daimanjši incident povzro-h"?0o, un° hude spopade. Kot je sedaj v Severni Irski 4000 shp]l'- v°jakov, ki oboroženi z Jkkhj^mm orožjem in oklepnimi ,t Ul nadzorujejo vsa «vroča sk M5edniie Pr«Pcl v London pod-U® Parlamenta republike Ir-t® lab,,'en na čelu delegacije ir-^ktm rlsBčne stranke. Na lon-'etališču je dejal časni- Med demonstracijami v Dublinu proti britanski ambasadi je bilo precej ranjenih. Na sliki ranjeni mladi demonstranti med prevozom v bolnišnico. Ameriške bombe nad kamboško mejo Sile FNO so obstreljevale 18 oporišč SAJGON, 18. — V zadnjih dva-najsitih urah se je v Južnem Vietnamu znatno povečala dejavnost ameriških strateških bombnikov «B 52», ki so izvedli devet misij v različnih krajih dlržave. Ena od teh je bila mogoče najsilovitejša od začetka vojne: bombniki, ki so odleteli iz -baz na kamboškem ozemlju, so obstreljevali 15 kilometrov dolgo področje ob meji med Vietnamom in Kambodžo, na katerega so izstrelili več kot 1.500 tx>n bomb. Na napadenem področju so se po ameriških domnevah skrivale enote FNO. Osvobodilne sile so preteklo noč-obstreljevala 18 ameriških in saj-gonskih oporišč. Samo štirje napadi so bili po ameriških poročilih «pomembni». Do kopenskih spopadov je prišlo na področju južno od' demilitariziranega pasu m blizu mesteca Duc Pho ob obali. V ameriških krogih pričakujejo, da bo jutri, ob 24. obletnici H osi minhovega predsedovanja v Severnem Vietnamu, vojaška dejav nost osvobodilnih sil posebno intenzivna. Med včerajšnjimi spopadi, so oi-li v različnih krajih Južnega Viet nama sestreljeni trije ameriški he likopterji. Dva člana posadk sta bila ubita, trije pa ranjeni. Z včerajšnjimi sestrelitvami so America na zgubili v Vietnamu od 1. januarja 1961, 1.264 helikopterjev. Iz Washingtona poročajo, da je ameriški tajnik za vojsko Stanlev Resor odpotoval danes proti Daljnemu vzhodu: obiskal bo Havaj ske otoke, Guam, Južno Korejo m Južni Vietnam. V Saj gonu bo Resor proučil zadevo osmih častni kov in podčastnikov «zelendh ba retk», ki oo bili obtoženi, da so umoriti nekega vietnamskega «dvoj nega agenta«. Tudi dva pravna izvedenca ameriške vojske, major Robert Comesu in kapetan Stephen Sacks, bosta v kratkem odšla v Vietnam, da bi proučila položal obtožencev. IZREDNI POLICIJSKI IN VOJAŠKI UKREPI Napeto ozrač j e v Češkoslovaški pred prvo obletnico okupacije Danes bosta govorila po radiu in TV Svoboda ter Husak - Različne možnosti političnih in vladnih posledic PRAGA, 18. — Ozračje v Češkoslovaški je vedno bolj napeto, ko se približuje 21. avgust in z njim prva obletnica dne, ko so čete varšavskega pakta lani zasedle ČSSR. Praga je dokaj mrtva In je veliko prebivalcev zapustilo prestolnico ter odšlo na redne dopuste, pri čemer pa je v mnogih primerih bojazen, da bi bili vpleteni v nemire. Tudi študentov ni v Pragi in so celo preložili izpite, da bi ne prišlo do nezaželenega zbiranja večjega števila študentov. Dejansko pa nihče ne ve, kako se bo razvil položaj, saj je prišlo karjem, da je treba razpustiti pomožne policijske oddelke v Severni Irski. Danes zvečer je predsednik severnoirske vlade Chichester sklical »konferenco miru«, katere so se udeležili predstavniki protestantov in katoličanov. Ob koncu sestanka je bilo objavljeno sporočilo, v katerem je rečeno, da bodo kmalu prišli v Severno Irsko še drug! oddelki britanske vojske, ki jih bodo razporedili na področja, kjer so bili v zadnjih dneh hudi spo padi. Irska republikanska vojska (IRA) je danes poslala tisku in vladam v Dublinu, Londonu in Belfastu iz javo, v kateri je rečeno, da so vsi njeni člani od danes zvečer v pripravljenosti in da je že po slala v Severno Irsko svoje oborožene oddelke. V izjavi je rečeno, da se je IRA udeležila spopadov v Severni Irski med protestanti, katoličani in policijo. Hkrati pa ((obvešča« britanske čete, da če se bodo borile proti ljudstvu, ki se brani pred nasilno policijo, bode nosile zadevne posledice. V Severni Irski se Je sestal vse državni svet za svobodo ljudstva in sprejel resolucijo, v kateri zahteva od britanske vlade: 1. da obdrži neposredno odgovornost za položaj v Severni Irski, dokler ne bo vzpostavljen mir; 2. razpust pomožne policije: 3. uresničitev obširnega programa za dobre odnose med katoliško in protestantsko skupnostjo in za razvoj zaostalih področij; 4. raztegnitev na Severno Irsko ((zakona o medsebojnih rasnih odnosih« in splošno amnestijo za politične obsojence. do izredno ostrega vladnega pritiska in tudi do stalnih pozivov za mir, ki so bili združeni z resnimi grožnjami. Tako se lahko tudi pričakuje, da bo 21. avgust relativno miren, čeprav pa so istočasno možne tudi najrazličnejše drugačne variante, pri čemer «progresisti» celo govore o možnosti provokacij, da bi se na tak način ponovno privil politični vijak in bi prišlo do novih izprememb v vodstvu partije ter države. Gre torej za dve hipotezi, pri čemer je najbolj zanimiva hipoteza, ki jo je formuliral dopisnik jugoslovanske agencije «Tanjug» iz Moskve. Dopisnik piše, da nekateri krogi predvidevajo, da bodo češkoslovaški predstavniki 21. avgusta u-radno ugotovili, da ie bila okupacija utemeljena in da se ie sedaj položaj dokončno normaliziral. To izjavo pa naj bi spremljala objava sporazuma o delnem (seveda simboličnem) umiku sovjetskih čet. Dopisnik v tej zvezi ugotavlja, da je prišlo do številnih obiskov med Moskvo in Prago in da je sovjetski tisk pričel pisati, da v CSSR pričenja prevladovati mne- nje, da je bila vojaška intervenci ja nujna. Po sorodnih vesteh pa naj bi Svoboda in Husak. na nedavnih razgovorih v Moskvi, trdila, da bi bilo priznanje zasedbe ((prezgodnje«, da pa sta vztrajala na simboličnem umiku čet ter na učinkoviti gospodarski pomoči. V tej zvezi je zanimiva včerajšnja izjava predsednika republike Svobode, ki je v govoru, ki ga ie imel ob prazniku žetve v Breclavu odločno zavrnil govorice, da na merava SZ enostavno priključiti CSSR kot sovjetsko republiko, češ da je bil zaprt v SZ in da naj bi podpisal «ne ve kakšen dokument«. Svoboda je dejal, da je v resnici govoril s sovjetskimi voditelji na prijateljski način in da je imel zelo koristne razgovore. Svoboda je tudi zanikal govorice, da bi SZ preprečevala, da bi CSSR rešila svoja gospodarska vprašanja in dejal, da so obratno sovjetski voditelji izrazili željo po politični in gospodarski utrditvi CSSR. Prvikrat je Svoboda omenil tudi vpliv zapadne propagande in raznih služb ter ugotovil, da se izvajajo poskusi za sabotažo naporov predvsem s strani tujih sovražnih sil. Njih načrti so osredotočeni predvsem na obletnico av- ^llll*IIII^IIIIIIIHIIIHIIHIIIIIIIHIIIIIIII^IIIIIIIIIIHIIIII,l^„^l,,„lMI,,,l„,l„l„llllgllIIIMIIIII^lllllllllll^^((l((l1(llllllllllllllllllllllllMllIIIIIIIIIIIIIIIll|i||||||||||||||||||||||||||||j|||||||||||||||||||||||||||||||||||f|||g|||||||H||||||^||||||||||||||j||||||||(|||||||uuu|||n(||||||||||||||u||||||u||||||||| OBISK ROMUNSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V JUCOSLA VIJI Sestanek med Manescujem in Tepavcem v znamenju prijateljstva in sodelovanja Zdravici dveh ministrov na sprejemu v novem hotelu «Jugoslavija» - Romunski gost obišče danes predsednika Tita (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac in romunski zunanji minister Comeliu Manesou sta danes dopoldne in popoldne s svo. jimi sodelavci v ozračju polnega razumevanja in prijateljstva, ki je značilno za odnose med obema državama, izmenjala poglede o sedanjem mednarodnem položaju in o dvostranskih odnosih. Dopoldne so se razgovori nanašali pretežno na dvostranske odnose, posebno na gospodarsko sodelovanje med obe. ma državama. Popoldne sta ministra nadaljevala razgovore o dvostranskih vprašanjih in prikazala stališča svojih vlad do najvažnejših mednarodnih vprašanj. Mane. scu bo Jutri z letalom odpotoval na Brione kjer ga bo sprejel predsednik republike Tito, popoldne pa se bo vrnil domov. Opoldne je državni tajnik za zu. nanje zadeve Mirko Tepavac v no- iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiii V PARIZU TLI POD PEPELOM Bo vladi uspelo preprečiti povišanje cen po razvrednotenju? Od tega je odvisen uspeh ali neuspeh razvrednotenja franka za francosko gospodarstvo • Delavci odločeni braniti kupno moč plač PARIZ, 18. — Po razburljivih dneh, ki so zajeli Francijo ob razvrednotenju franka, se je položaj začasno pomiril, potem ko so začele velike avgustovske počitnice. Takoj po velikem šmarnu so glavni časopisi v Parizu začeli o-bravnavatd vprašanje gospodarskih reform in posledic, ki Uh bo imelo razvrednotenje nad gospodarskim življenjem Francozov, če vlada ne bo sprejela odločne ukrepe proti povišanju cen. Sredinsko desničarki dnevnik ((Aurore« poudarja danes, da bo uspeh razvrednotenja odvisen od ukrepov, ki jih bo sprejela vlada, takoj nato pa dodaja, da bo vlada v tej tekmi težko zmagala, ker je zamudila preveč časa in zavlačuje s pripravo svojega načrta. Komunistični «Humanite» poudarja, da se delavci pripravljajo bra niti svoj obstoj in dodaja, da sedanji režim v Franciji ni sposoben opraviti svoje dolžnosti do dežele. Pri tem glasilo KPF ugotavlja, da sedanja vlada postav Ija pod obtožbo vse, kar je golažem doslej prikazoval kot svoj uspeh. «Humandte» zaključuje, da se vsak dan bolj pojavlja v Franciji zahteva po demokratični spre membi. Po drugi strani pa «Figaro» objavlja obširno analizp nastalega po ložaja po razvrednotenju in ugotavlja, da Je cilj ministra za finance Jasen: ((minister hoče vzpostaviti v državi režim kratkega, toda strogega varčevanja in s tem brez odlašanja izkoristiti ugodnosti razvrednotenja«. Toda uspeh vladne politike z razvrednotenjem franka, dodaja last, je povezan s staldščem sindikalnih organizacij. Mnogi opazovalci v Parizu se sprašujejo, kaj bodo storili delavci po poletnih počitnicah in se sklicujejo predvsem na odločno stališče, ki ga je zavzel glavni tajnik Splošne zveze dela «CGT», ko Je dejal: «Ce vlada ne bo vzela v poštev naših zahtev bo bližnja prihodnost v Franciji zelo razburljiva«. Glavni tajnik francoskega socialističnega sindikata «Force Ouvrie re» Be-rgeron je danes na nekem sindikalnem zborovanju poudaril zaskrbljenost in postavil v dvom, da bo vlada sposobna braniti kup no moč delavcev in upokojencev Poudaril je tudi, da Je nesmiselno še nadalje razpravljati o razvrednotenju, marveč, da morejo sindikati sedaj braniti koristi delav cev. Čeprav Je minister za finance izjavil, da se cene v letošnjem letu zaradi razvrednotenja ne bi smele povišati več kot za en odstotek, v prihodnjem letu pa za dva odstotka, je Bergeron dejal, da bodo dejstva gotovo demantirala ta predvidevanja, če ne ba vlada zaostrila nadzorstvo nad ce nami. Bergeron Je nadalje izjavil, da je vprašanje sedaj zelo enostavno: «Ce se cene ne bodo povišale, bo tudi vprašanje plač šlo po svoji normalni poti. V nasprotnem primeru pa, če vlada ne bo mogla preprečiti povišanje cen, sindikalne organizacije bodo primora ne zahtevati prilagoditev plač viš jim cenam«. ■- - vem hotelu ((Jugoslavija« v No. vem Beogradu priredil v čast svojega gosta kosilo, med katerim sta Tepavac in Manescu izmenja, la zdravici, v katerih sta posebno poudarila tradicionalno prijateljstvo in sodelovanje med obema dr. žavama, ki lahko služi za primer drugim državam. «Tudi drugim na svetu ne bi mogli želeti ničesar drugega, kot da dosežejo takšen razvoj odnosov, kot je primer med med našima državama,« je poudaril Tepavac, ki je kot posebno pozitiven element dobrososedmega sodelova. nja omenil skupno gradnjo energetskega in plovnega sistema na Donavi. Odnosi med Jugoslavijo in Romunijo temeljijo po besedah Tepavca na stvarnem medseboj. nem spoštovanju, resnični enakopravnosti in polnem spoštovanju suverenosti. «ln ko pravimo, da že. limo boljši svet in boljše odnose v njem, nič drugega ne želimo kot uresničenje teh načel v vsem svetu,« je poudaril Tepavac. Manesou je poudaril povezanost usod obeh držav. Zato je naloga Jugoslavije in Romunije, da nudi. ta konkretno vsebino razvoju medsebojnega sodelovanja. Edino na ta način lahko odgovorimo skupnim smotrom in interesom naših naro. dav. ((Spoštujemo Jugoslavijo in njene narode, spoštujemo njeno preteklost in sedanjost in prispevek, ki ga daje z napredno politiko nacionalnega ponosa, poudarjajoč potrebo, da odnosi med državami temelje na politiki pravičnosti. Ob. čudujemo njeno hrabrost in zavzemanje, da se te ideje uresničijo. Romunija in Jugoslavija sta dve socialistični državi, to jih nedvom. no združuje. Toda ml moramo delati še nadalje na tem, da odnosi med obema državama bodo še bolj Prijateljski«, je zaključil svojo zdravico Manescu. B. B. Trdil je, da mu je ime Kamal Haggag in da je častnik tajne službe ZAR. Linijsko letalo ZAR prisilno pristalo v Saudovi Arabiji KAIRO, 18. — Egiptovsko linijsko letalo proge Kairo - Luxor je bilo danes prisiljeno pristati na letališču v El Waghu pri Gedrii v Saudovi Arabiji. Letalo tipa ((Antonov«, last družbe «MisraiT», je odpotovalo iz Kaira ob 6.30 s tridesetimi potniki (med katerimi je bilo samo sedem Egipčanov) in šestimi člani posadke. Ko je bilo že blizu Luicorja, sta dva oborožena moška planila v komandno kabino in prisilila pilota, da je spremenil smer poleta. že v popoldanskih urah pa Je letalo lahko zapustilo Saudovo Arabijo in odletelo v Liucor. O usodi dveh mož ni nobenih vesti. Do podobne epizode je prišlo ie enkrat v preteklosti, in sicer Julija 1967., ko je oborožen moški prisilil linijsko letalo (tudi v tem primeru tipa ((Antonov« in last družbe ((Misraur«) k pristanku v Jordanski prestolnici Amanu. Tu Je moški zaprosil za politični azil. Ameriški helikopter sestreljen nad Sev. Korejo SEUL, 18. — Severna Koreja je sporočila, da je njeno protiletalsko topništvo sestrelilo ameriški vojaški helikopter, kd je kršil severnokorejski zračni prostor. Helikopter je bil sestreljen nad Kum-chomom, kakih 25 kilometrov sever, no od Panmiumjona, ob 11. uri po krajevnem času. V helikopterju so bide tri osebe V ameriških krogih trdijo, da je pilot med misijo na področju reke Han, ki teče po demilitariziranem PO PODATKIH BANCA D’ITALIA Resna pasiva italijanske plačilne bilance Telegram Saragata vdovi De Gaspe-rija ob 15. obletnici njegove smrti RIM, 18. — V dodatku uradnega vestnika -»Banca d'Italia» so navedeni podatki o italijanski plačilni bilanci v juniju in v prvem polletju letošnjega leta, ki so zaskrbljujoči, saj gre prvikrat v daljšem razdobju za pasivno plačilno bilanco. Plačilna bilanca vsebuje vso izmenjavo s tujino in to tako trgovinsko izmenjavo, pošiljke emigrantov, turizem, brodnine itd. V juniju je pasiva znašala 167,5 milijona dolarja (104,7 milijarde lir), medtem ko je bila junija lanskega leta_ plačilna bilanca aktivna in je znašala aktiva 62,5 milijona dolarja (39,1 milijarde lir). V prvih šestih mesecih je znašal pasivni saldo 898 milijonov dolarjev (561,2 milijarde lir), medtem ko je bil v prvi polovici lanskega leta aktiven za 42,4 milijona dolar- pasu med obema Korejama, zgre- jev (26,5 milijarde lir). šd!i smer poleta in zašel na sever- Predsednik republike Saragat je nokorejsko stran. O usodi posadke 0b petnajsti obletnici smrti De Gani vesti. ----(=- —----------1 cesci De Gasperi telegram, v katerem podčrtuje zasluge preminulega državnika za moralno in materialno obnovo Italije po tragediji zadnje vojne in njegovo vlogo v ustvarjanju evropske zavesti. V Trentu pa se je ob tej obletnici in žalnih komemoracijah zbral celotni «vrhovni štab* demokristjanov ter je imel komemorativni govor sedanji tajnik Piccoli, ki je govoril tudi o sedanjem delikatnem položaju v stranki ter zapletenih odnosih, pri čemer se je skliceval na najvidnejše lastnosti preminulega državnika in to na njegovo «ve-ro» in «pogum» ter vztrajno borbo za demokracijo. ATENE, 18. — Grško letalo, ki je predvčerajšnjim prisilno pristalo na albanskem letališču v Vaioui, se je danes vrnilo v Atene. Že včeraj so albanske oblasti dovolila pilotu, da je z letalom, s posadko sperija poslal njegovi vdovi Fran- in potniki odšel na Krf. PO ZADNJIH INCIDENTIH MED OBEMA DRŽAVAMA U Tant za namestitev opazovalcev OZN tudi na meji med Izraelom in Libanonom Libanonski predstavnik je predlog že odbil - Posvetovanja za sklicanje arabskega vrha • Težave med Bukarešto in Bagdadom zaradi romunskih odnosov z Izraelom NEW YORK, 18. - Generalni tajnik U Tant je predlagal namestitev opazovalcev Združenih narodov tudi na meji med Izraelom in Libanonom. Izrazil je tudi upanje, da bosta Izrael kot Libanon ugodno ocenila njegov predlog. Svoj predlog je U Tant sporočil delegatom obeh držav pri OZN še v soboto, 16. avgusta, tekst predloga pa so objavili danes, samo nekaj ur pred sejo varnostnega sveta, na kateri bodo na dnevnem redu nedavni incidenti med Izraelom in Libanonom. Libanonski zunanji minister Salem je že odklonilno odgovoril na U Tantov predlog. Poudaril je, da se Libanon ni udeležil šestdnevne vojne in da torej ne more priznavati sporazuma o premirju iz leta 1967. Minister je dodal, da bi Libanon sprejel opazovalce 0234 na svojem ozemlju samo na podlagi konvencije o premirju med Libanonom in Izraelom iz leta 1948. Kairski dnevnik «A1 Ahram* poroča, da so v teku »posvetovanja na najvišji ravni* med arabskimi državami. List poudarja, da bo čez dva tedna dospel v prestolnico ZAR jordanski kralj Husein, ki bo še prej obiskal Saudovo Arabijo, ter napoveduje prihod delegacije palestinske osvobodilne organizacije, ki jo vodi Jaser Arafat. »Al Ahram* piše dalje, da je prišla danes v Kairo delegacija Sudana pod vodstvom ministra pri predsedstvu Faruka Isse, ter da sta Kairo in Bagdad vzpostavila »trajne stike*. Namen vseh teh stikov med a-rabskimi voditelji, katerim je treba dodati še komaj zaključeni o-bisk sirskega predsednika el Atasi-ja pri Naserju, je po eni strani utrditev vzhodne fronte proti izraelski povečani napadalnosti, po drugi pa proučitev možnosti za sklicanje arabskega vrha, ki naj bi obravnaval položaj na Srednjem vzho. du. Trenutno se zdi, da obstaja za sklicanje takega vrha le malo možnosti: kot se je zvedelo v arabskih diplomatskih krogih, je Sau-dova Arabija odločno proti sklicanju vrha, medtem ko niso Libija, Marok in Tunizija pokazale nobenega zanimanja za tako pobudo. V istih krogih predvidevajo, da bodo namesto konference na vrhu priredili samo sestanek na visoki ali najvišji ravni med državami, ki so neposredno soudeležene v arabsko - izraelskem sporu, se pravi med ZAR, Libanonom, Sirijo, Jordanijo in Irakom. V Londonu so sporočili, da bo britanski minister brez listnice George Thomson od 22. do 30. avgusta obiskal Libanon, od 30. avgusta do 4. septembra pa ZAR. 0-bisk bo na povabilo vlad obeh srednjevzhodnih držav. V Londonu poudarjajo, da so obisk že pred časom pripravili in da ni torej v zvezi z najnovejšim razvojem položaja na Srednjem vzhodu. Celih trinajst ur, od včeraj zvečer do danes zjutraj, je trajal topniški dvoboj, do katerega je prišlo med izraelskimi in egiptovskimi e-notami ob Sueškem prekopu. Doslej ni sporočil o žrtvah. V Nablusu na zasedenem ozemlju so izraelski vojaki v znamenje represalije uničili hiše treh mladih Arabcev, ki so pred kratkim vrgli bombo proti nekemu vojaškemu poslopju. V Betlehemu je pred nekim uradom eksplodirala bomba, ki je povzročila znatno materialno škodo. “ Bagdada poročajo, da je ira-lu zunanJi minister Abdel Karim Sheikly sprejel danes na sedežu ministrstva romunskega odpravnika poslov, kateremu je izrazil zaskrbljenost svoje vlade zaradi romunskega sklepa, da poviša na raven veleposlanikov svoje diplomatske odnose z Izraelom. Iraški minister je dejal, da »gre za močno žali tev pravic palestinskega ljudstva in torej arabskega naroda*. Iraška tiskovna agencija pa je sporočila, da bo Irak umaknil svojega odpravnika poslov iz Bukarešte, medtem ko je vlada obvestila romunskega poslanika, ki je sedaj v domovini, naj se ne vrne v Bagdad. V Bagdadu so danes tudi objavili imena dvanajstih oseb, o katerih so včeraj sporočili, da so jih are tirali pod obtožbo vohunstva v korist Izraela. Dvanajsterico bo sodilo revolucionarno sodišče, ki je v zadnjih mesecih obsodilo 36 oseb na_ smrt zaradi vohunstva. Vsi ob toženci so iraški državljani. Fo veri je devet kristjanov, dva sta iida in eden je musliman. gustovskih dogodkov, ki predstavljajo dobro priložnost, da povzročijo nove nerede v CSSR in se pri tem poslužujejo pretveze domoljubnih čustev, dejansko pa jim gre za cilje, ki so v ostrem nasprotju z resničnimi interesi «naše domovine«. Po drugi varianti pa naj bi prišlo v prihodnosti do še nadaljnje politične zaostritve, pri čemer naj ne bi bili več trdno na svojih mestih še preostali umerjeni voditelji, kot predsednik vlade Oldrich Cer-nik, katerega naj bi zamenjala In-dra ali Bilak in celo Husak, katerega naj bi zamenjal boli «trd» predstavnik skrajno prosovjetsko u-smerjenih partijskih krogov. V tej zvezi se govori o obisku, ki sta ga izvršila Indra in Bilak v Moskvi, kjer sta bila prav tako kot Svoboda in Husak na ((delovnih počitnicah« in o razgovorih, ki iih ie imel Indra s tajnikom CK KP SZ Katuščevom, ki sicer ni med vidnimi sovjetskimi voditelji, katerega vpliv pa menda narašča. Včeraj se ie v Pragi na Trgu sv. Venceslava zbralo okrog 100-150 o-seb, katere pa ie policija takoi razgnala in ni bilo incidentov ter niso nobenega zaprli. Zvečer so policijski agenti odstranili rože izpred spomenika sv. Venceslavu, pri čemer se je zbrala manjša skupina predvsem mladincev. Takoj so prispele polici Iške okrepitve: dva tovornjaka policistov s čeladami in avtomobil z zvočnikom, ki so jih prisotni spre. jeli z žvižgi. Vendar ni bilo incidentov in se je položaj kmalu pomiril, policista pa so še nadalje stražili spomenik. Praški radio ie danes v komentarju notranje politike zahteval, da se preneha z anonimnostjo glede krivcev za zločine, ki so bili zagrešeni 1968. leta, češ da je treba prenehati z anonimnimi obtožbami in javno obsoditi «sile» in «elemente», o katerih se tako pogosto govori Predsednik republike Svoboda in generalni tajnik KPC Gustav Husak bosta jutri dopoldne ob 9. uri imela govora, ki jih bo neposredno predvajal radio in TV. Govorila bosta partijskemu aktivu, ki ga bo sklical centralni komite in bodo prisotni tudi sindikalni voditelji ter voditelji raznih osnovnih organizacij. Med govorom bodo ustavili delo v tovarnah da ga bodo lahko neposredno delavci poslušali. Češkoslovaške oblasti so izvedle izredno obširne priprave za preprečevanje incidentov in manifestacij ki jih vodi posebni medministrski odbor, ki so ga ustanovili pred mesecem. Oborožene sile. policija in delavska mihca so bili mobilizirani in so odredili strogo nadzorstvo nad delovnimi mesti ter so aretirali na stotine oseb. ki so razširjale «proti-državni material« Vzporedno s tem gre tudi za oster vojački pritisk, saj se vedno bolj govori o manevrih, ceste pa so polne dolgih vojaških kolon. Uradni krogi navajajo, da se po državi širi ilegalni material, v katerem se napada sedanje vodstvo, njegovo politiko in Sovjetsko zvezo. V tej zvezi je iz uradnih krogov vest, da je že pred mesecem dni pričela krožiti nekaka okrožnica z navodili, kako naj se obeleži obletnico in ponovno izpove nezadovoljstvo z akcijo varšavske pe-torice. Okrožnica ne priporoča nobenih neposrednih nezakonitih akcij, temveč predlaga, naj bi ljudje tega dne ne uporabljali javnih prometnih sredstev, naj bi odšli na delo peš, naj bi ne obiskovali kinodvoran, gledališč in restavracij, nai bi ničesar ne kupovali naj bi grobove padlih okrasili s cvetjem, natanko opoldne pa naj bi se za 5 minut ustavilo vse delo in ves promet na ulicah Kot je razvidno iz okrožnice, se ne priporočajo resnejše akcije, niti resnejše demonstracije, tako da je na osnovi tega materiala nerazumljiva tako velika policijska in drugačna mobilizacija, ki jo ie izvedla češkoslovaška vlada. Prav zato pa je položaj še toliko bolj napet, saj ni mogoče ugotoviti, kaj se v resnici pripravite in s kakšnimi nameni. Vzporedno s tem namreč tudi krožijo vesti o sabotažah in številnih požarih Agencija CTK je objavila vest. da so v Usti nad Orlici obsodili na dvanajst let zapora nekega državljana, češ da je povzročil požar v papirnici v Lanskrounu in da ie bilo osem milijonov kron škode na napravah, deset pa zaradi ustavljene proizvodnje. Maršal Kutaliov o sovjetskem letalstvu MOSKVA, 18. — Ob obletnici sovjetskega letalstva je maršal Pavel Kutahov, vrhovni poveljnik sovjetskega vojaškega letalstva, izjavil dopisniku «Pravde», da so »sedaj številna sovjetska letala edinstvena na svetu glede višin, ki jih lahko dosežejo, njih brzine in njih zelo velikega akcijskega radija*. Maršal je dejal, da razpolagajo s strateškimi letali, ki so oborožena z raketami zrak-zemlja, ki imajo a-tomske konice in ki točno zadevajo, ko so še izven dometa protiletalske obrambe. Govoril je tudi o letalih za navpični vzlet in o modernih prestreževalnih lovcih, ki z »gotovostjo branijo zračne meje domovine*. Vendar pa zapadni opazovalci menijo, da v njegovih izjavah ni posebnih »novosti* z izjemo morda letal za navpični vzlet, ki so jih že pokazali na zračni paradi pred letom dni, vendar takrat še niso bila dovolj številna, da bi prišla v normalno oborožitev. PO MNENJU PREISKOVALNEGA SODNIKA Brez podlage vse domneve o tragični smrti Marie Novara Preiskovalni organi so odkrili še eno skrivališče moškega, ki je bil morda zadnji ječar nesrečne deklice ASm. 16. — Zagonetni primer 14-letne deklice Marie Terese No. vara, kd je v decembru lani zbežala z dama in ki so jo pred nekaj (fciovi, kot smo že na kratko poročali, našli v bunkerju neke sa. mahne hiše v bližind kraja Canale D Alba, je še vedno zavit v popolno meglo. Kot je znano, Je bila deklica prav gotovo vsaj nekaj časa skupaj s kriminalcem Bartolameom CaUertjem. ki je v prvih dneh tega meseca utonil v reki Padu, ko se Je skušal otrest! karabinjerjev, ki so ga zasledovali. Spočetka je prevladovalo mneje, da je nesrečna deklica nasedla obljubam nekega moškega, ki ji je zagotovil, da bo lahko zaslužila veliko denarja. Tedaj so mislili, da je šlo pravzaprav za organizirano akcijo ljudi, ki se ukvarjajo z zbiranjem deklet, posebno mladoletnih, ki bi morale postati prostitutke in ki bi Jih morebiti poslali v kako tujo državo, morda v Fran. cijo. Včeraj je preiskovalni sodnik d* Rozzola čel kar dvakrat v Canale d'Alba, kjer je preiskal hišo, kjer je tragično umrla Maria Teresa. Spočetka se je zdelo, da bo sodnik popeljal s seboj 41-letnega An to. nla Borlenga, ki je osumljen, da Je sodeloval pri «ugrabitvi* deklice. Pozneje pa je dr. Bozzola opustil to namero. še preden je odšel v Canale d’Alba Je dr. Bozzola dobesedno Izjavil, da je prejel nekaj ve6ti, ki mu bodo omogočile, da v prihodnjih dneh pojasni celotno zadevo. «Se. daj pričakujem. — je dejal sod-r'k — samo še, da me seznanijo z nekaterimi dodatnimi dokazi*. P-. Bozzola Je še Izjavil, da Maria Teresa ni postala žrtev ljudi, ki s* ukvarjajo s prostitucijo mladih deklet. Baje Je bila jetntca ne. k ega Izprijenca, ki ni normalen človek, temveč je sam žrtev nekakšnega bolezenskega duševnega razpoloženja. Sodnik je še pristavil, da je odkril še neko drugo skrivališče pokojnega Callerija, vendar pa ni hotel povedati kje se nahaja. Razširile so se tudi vesti, da je W' Calleri pravzaprav zadnji čIol vek, ki Je ime! opravka z ne-šiečno deklioo. Po teh vesteh bi ra sploh ne mogli smatrati za najodgovornejšo osebo prt tem strahovom dogodku. Policijski organi so medtem spo. me:ii, da so našli v samotni kmečki hišici «Barbisa», kjer je Maria Te. »•»sa umrla, številne njene spise Gre za kratke stavke s katerimi s* je nesrečna deklica lajšala ne. znosno življenje, kot na primer: »Mama, hotela bi se vrniti k tebi,* »Kako lepo bi bilo biti skupaj z mojimi dragimi*, «Kdo ve, kdaj bom spet svobodna*, «Nočem si več obleči nove obleke*, in podobno. Sodnik se je dolgo razgovarjal z izvedencem za pisavo prof. Ohiom Iz Turina. Sodnika zanimajo namreč imena nekaterih oseb. ki so zabeležena v dnevniku Marie Tere. se In ki jih je nekdo prečrtal. Ba'e gre za ljudi lz Vlllafrance cTAstl. Davi so prepeljali Luciana Ros-sa, ki je domnevni sokrivec Bar. toiomea Callerija iz turimkih zaporov v Astl. Sodnik Bozzola ga bo zaslišal jutri. Danes popoldne so gasilci raz. nlh krajev v pokrajini Asti spraznili pri hiši «Barblsa» dva vod. njaka. Na dnu so našli številne predmete, ki jih bodo strokovnjaki pregledali. Pozno zvečer Je dr. Mozzola Izjavil, da so tehniki ugotovili, da človek ne more živeti v bunkerju, kjer so našli Mario Tereso več kot 72 ur. Zato domnevajo ,da deklice ni zaprt v bunker Bartolo. meo Calleri ki Je umrl kot Je znano že v začetku tega meseca. Študentski seminar v Dubrovniku ZAGREB, 18. — študent zagrebškega vseučilišča Stotič je na današnji seji 14. mednarodnega dubrovniškega seminarja ((Vseučilišče danes* podprl kolektivni protest študentov zaradi udeležbe na seminarju rektorja pariške Sorbone Jeana Rocha, na katerega so francoska študentje hudi, ker je lan' med protestnimi demonstracijami pariških študentov zahtevali intervencijo policije. Na prvi seji dubrovniškega seminarja so študenti demonstrativno odšli iz dvorane, ko je Jean Roch stopil na govornico. greb — Beograd — Niš — bolgarska meja skoraj ne mine dan brez težjih prometnih nesreč. Povzročitelji večine teh nesreč so turški državljani, ki se utrujeni vračajo z avtomobili iz Nemčije, Belgije ir. drugih držav, kjer so zaposleni. Danes zgodaj zjutraj na cesti Niš — Niška Banja je bilo v prometni nesreči lažje in težje poškodovanih 16 turških državljanov, ki so se z avtomobilom vračali iz Belgije, kjer so zaposleni. Od težje ponesrečenih sta dve osebi v kritičrem stanju. Na današnji seji je bdi s presenečenjem sprejet sklep študentov, da takoj, namesto 20. avgusta, prič nejo s samostojnimi razgovori o političnih temah. V tej razpravi so zastopniki Unije francoskih štu dentov, ki so hali tudi pobudniki protesta proti rektorju pariške Sor-bone, med drugim postavili zahtevo, da se preveri struktura dubrovniškega seminarja in da se razgovori med študenti vodijo mimo seminarja. Na koncu današnje ga sestanka je član organizacijskega odbora dubrovniškega seminarja dr Dobroslav Mitrovič apeliral na udeležence seminarja, naj ne zlorabljajo rtilbuno seminarja za politične spopade in svoje osebne smotre. Šest pogumnih Japoncev je premagalo Eiger BERN, 18. — Skupina šestih Japoncev, med njimi ena ženska, je po 32 dneh premagala severno steno gore Eiger, ki je znana zaradi strašnih težav in nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku na plezalce. PARIZ, 18. — Po nepopolnih podatkih je za časa velikošmam. skih praznikov izgubilo v Franci, ji življenje 140 oseb, ranjenih pa jih je bilo 1.390, od katerih 566 težko. Lanski obračun je bil še hujši, saj je znašal 154 mrtvih in 4.887 ranjenih. Filmska družba Metro Goldwin Mayer je izdelala novo verzijo znanega zgodovinskega filma «Ben Hur», ki je vedno navduševal ljubitelje filmske umetnosti po vsem svetu. Na sliki prizor iz filma. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V DVAJSETEM MESECU PO PRESADITVI SRCA Zobozdravnik Philip Blaiberg je umrl po kratki bolezni Zdravniki bolnišnice Groote Schuur pravijo, da je smrt nastopila zaradi odpovedi srca, ki sta jo povzročila slabo delovanje ledvic in pljučnica Pogumni Japonci so nosili s seboj živilskih potrebščin in raznega materiala v skupni teži štirih stotov. Med drugim so imeli s seboj tudi 13 litrov petroleja, ki jim je služil za ogrevanje in kuhanje. Na dolgi poti proti vrhu gore, kjer je do sedaj izgubilo življenje veliko število ljudi, so Japonci naleteli na hude težave. Večkrat so jih zajeli strašni snežni viharji. Stalno pa so bili v nevarnosti, da jih zasujejo plazovi kamenja. Podatke o uspešni odpravi je posredoval tisku 25-letni vodja odprave Takio Kato. Pot, ki so jo napravili japonski plezalci, je brez dvoma ena izmed najtežiih. Opravili pa so jo, da bi se vežbali za bodoči pohod na Himalajo. Japonci nameravajo preplezati goro Batula, ki je visoka več kot 8000 metrov. Preden se bodo vrnili domov, se bodo spoprijeli z nekaterimi vrhovi v bližini Montblanca. Povzročitelji nesreč turški izseljenci BEOGRAD, 18. — Na jugoslovanskih cestah posebno na cesti 7.a- VČERAJ POPOLDNE V ULICI FLAVIA Sedem oseb ranjenih pri hudi prometni nesreči Do čelnega trčenja avtomobilov je prišlo zaradi prehitevanja V Ulici Flavla se je pripetila včeraj popoldne okrog 19. ure precej huda prometna nesreča, pri kateri je bilo sedem oseb ranjenih. Vzrok nesreče, v katero so bili zapleteni trije avtomobili, je bilo neprevidno prehitevanje enega izmed treh vozil, ki je zašlo preveč na levo stran cestišča ter se s precejšnjo silo zaletelo v drug nasproti vozeči avtomobil Brezvestni avtomobilist, le 34-letni težak Giuseppe Ambrozet iz Ulice Ospedale miUtare 35, ki je upravljal avtomobil znamke fiat 850 z registracijo TS 93303 v »meri središča mesta. Pri stavbi a hišno številko 6 ja namreč začel Ambrozet prehitevati dolgo kolono avtomobilov. Ravno tedaj pa Je v nasprotoi smeri prihajal avtomobil fiat 1300 (TS 87113), ki ga Je upraviial 4fr letni Santo Smutz iz Ulice Pietra Ferrata št. 24. Trčenje je bilo neizogibno. Oba avtomobila sta sicer natrlo pritisnila na zavore, a sta se kljub temu Čelno zaletela. Za fiatom 850 je privozil tedaj Se avtomobil rtd5te£dl teo£dtiV£ Je od zadai zaletel vanj. Prt neareči se je najhuje poškodovala 57-letna Giovanna Stancich por. Eiohmeter, ki se je peljala poleg sina v tretjem avtomobilu. Po prevozu v splošno bolnišnico z nekim zasebnim vozilom so 1i zdrav-■mh ugotovili rtom leve stegnenice Philip Blaiberg CAPETOWN, 18. — Včeraj ob 19.40 je v bolnišnici Groote Schuur umrt zobozdravnik Philip Blaiberg, kateremu Je dr. Obris Bar-nard presadil srce neke dkuge o-sebe. Operacijo so opravili v bolnišnici Groote Schuur 2. januarja lani. Z novim srcem Je torej dr. Blaiberg živel 19 mesecev in pol. in se bo morala zaradi tega zdraviti približno 35 dni na ortopedskem oddelku. Precej sta se poškodovala tudi omenjeni Ambrozet ter njegov sopotnik 23-letmi Giorgio Cadel iz Uli-oe BuolM 10. Prvega so zaradi globoke rane na levem kolenu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter številnih udarcev z odrgninami po obrazu in udih sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 10 dni, drugega pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni zaradi udarcev v glavo in prsi. V avtomobilu, ld ga je upravljal Santo Smutz, pa so se poleg njega peljali še njegov brat, 45-letni Gui-do, ki stanuje v Firencah, ter njegova nečaka, 6-letnd Bernardo ter 5-letna Maria Angela. Od slednjih štirih se je najhuje poškodoval Santo, ki se je hudo udaril v prsi ter si verjetno nalomil rebra in so ga zaradi tega sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo s prognozo okrevanja v 10 dneh. Na nevrokirurškem oddelku so sprejeli oba otroka, ld sta pri nesreči zadobila lažje udarce po raznih delih telesa. Bernardo bo okreval v osmih dneh, n'egova sestrica pa v štirih dneh. N junega očeta pa so zaradi udarcev po nogah zdravniki le pregledali ter ga nato odslovili. Vseh sedem ranjencev so pripeljali v bolnišnico z zasebnimi avtomobili, medtem ko so vse zadevne formalnosti na kraju nesreče opravili orožniki iz Istrske ullos. Dr. Blaiberga so prepeljali v bodinišndco prejšnji četrtek, ker se Je pjegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Zdravniki so ugotovili, da so pacientove ledvice Skoraj popolnoma prenehale delovati. Te motnje pa so na drugi strani vplivale tudi na srce, M je delovalo nato samo z eno tretjino svoje zmogljivosti. Zdravniki so domnevali, da je bito treba pripisati poslabšanje pacientovega zdravstvenega stanja obrambni reakciji pred tujkom. Zato so u-porabdld vsa sredstva, ki so sedaj na razpolago. V soboto se je zdravstveno stanje pacienta neko Mko zboljšalo, tako da so zdravniki že upali, da Je nevarnost mimo. V nedeljo pa so nenadoma nastopile komplikacije. Dr. Bla<-berg Je bil še zaprosil, naj mu dajo kozarec vode, ko Je nenadoma omahnil mrtev. Ko Je nastopila smrt, ni bUa prisotna njegova žena Ellem, kateri so vest sporočili po telefonu. Moževa smrt je žensko zelo prizadela. Po obdukciji trupla Je vodstvo bolnišnice Groote Schuur izdalo po sebno sporočilo. Zdravniki trdijo, da Je Blaiberg umrl, ker mu je srce odpovedalo. Vzrok pa je treba poiskati slabemu delovanju ledvic in pljučnici Sporočilo je podpisal dr. Mariu* Bamard, kd je brat slavnega Južnoafriškega kirurga. Tudi Mariu* je bil član zdravniške ekipe, ki je opravila presaditev srca. On sam je bil stakio pri pacientu ter so posvetoval z bratom Christianom ki ni mogel v bolnišnico, ker je bolan. V sporočilu se ne navajajo klinični vzroki smrti. Btedibergova žena ni hotela spočetka podati časnikarjem nobene izjave. Potem pa je povedala, da ji je mož pol ure pred smrtjo rekel dobesedno: »Eilen, umiram., čutim, da je prišel moj konec Nikoli nisem verjela, da bi mogel zares umreti. Sedaj je bilo prvič po operaciji, ko je govoril o smrti in prvič, da je priznal sebi, da Jo v težkem zdravstvenem stanju.* mulata, ki je daroval svoje srce Bladfoergu, je zahtevala, naj zažgejo srce njenega moža skupaj z Bladbergovdm truplom in naj ga ne uporabljajo več za znanstvene raziskave. Prof. Bamard je kljub bolezni prišel v bolnišnico Groote Schuur, da bi se razgovarjal z zdravniki, ki so zdravili Blaiberga. Do sedaj ni podal še nobene izjave Domnevajo pa, da bo verjetno sklical tiskovno konferenco. Obtožen, ker je hotel umoriti Hitlerja BONN, 18. — Zdravnik Ervin Giesing, ki je specialist za ustne in ušesne bolezni, se bo moral mogoče zagovarjati pred sodiščem, ker je baje leta 1944 skušal umoriti Hitlerja. Giesinga je zatožil sodmjjskim o. b Las tem neki zasebnik, ki živi v Maroku. V obtožbi se trdi, da je bil Giesing leta 1944 zdravnik pri nemškem generalštabu. Ko je Hit. ler zbolel zaradi vnetja nosnih sluznic, mu je napravil injekcijo kokaina. Količina pa je bila pretirano velika tako, da je obstajala nevarnost, da Hitler umre. Pravijo, da se bo moral zdrav, nik zagovarjati, ker tovrstni pre. stopki niso še zastareli. Oseba, ki je vložila tožbo, trdi, da zdravnik ni ravnal tako kot narekuje zdravniška etika in da je prelomil pri. šego. Tednik »Štern* pravi, da Je Giesing priznal, da Je hotel ubiti Hitlerja. Utonilo je osem oseb ker se je prevrnila barka EVIAN LES BAINS (Francija), 18. — Na Ženevskem jezeru se je danes pripetila strašna nesreča, ki je terjala najmanj osem človeških žrtev, od katerih vsaj štirje otroci. Enajst oseb pa še vedno pogrešajo. Nesreča se je pripetila, ko se je ob 16.45 (po krajevnem času) potopila barka »Le Fraidieau*. Do brodoloma je prišlo komaj sto metrov od obale. Na barki »Le Fraideau* je bilo razen moštva okoli 15 potnikov ter 33 otrok neke počitniške kolonije, ki so jih spremljali njihovi učitelji. Barka se je potopila potem ko je pljusknil v njen bok močan val. Iz nekega bližnjega kampinga so takoj prihiteli na pomoč številni turisti, katerim se je posrečilo, da rešijo nekaj otrok in njihove spremljevalce. Tudi številni rešeni brodolomci so v kritičnem zdravstvenem stanju. Po poznejših vesteh je bilo na barki 53 potnikov. Gre za neki vlačilec, ki so ga v zadnjih časih spremenili v izletniško barko. Neki francoski carinik je povedal, da so se zaradi butanja valov otroci zatekli vsi na eno stran barke, ki se je verjetno zato' prevrnila. V trenutku nesreče je bila pri krmilu lastnikova hčerka. To je že druga huda nesreča, ki terja precejšnje število žrtev meč francoskimi Otroki. Dne 19. julija letos je utonilo 19 otrok v reki Loi. re, ko se je pogreznil rečni nasip. Tovornjak v restavraciji: sedem mrtvih MADRID, 18. — Sedem oseb je v neiki restavraciji izgubilo življe. nje, ko je težak tovornjak prebil zid lokala. Nesreča se Je pripetila v kraju Fraga blizu Leride. Vse žrtve nesreče sp Spanci. Ubila sta se tudi šoferja, ki sta bila na tovor, njaku. Pri čudni nesreči se je bolj ali manj poškodovalo 15 oseb. Dva od teh sta italijanska turista. Do nesreče je prišlo, ker je So. fer izgubil oblast nad vozilom. MiiinHiiiiMMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuinjiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii V OKVIRU VERONSKEGA VELESEJMA Vprašanja živinoreje na razstavi EUROCARNE Dve pomembni specializirani prireditvi Pozneje se je zvedelo, da so Blaiberga že pokopali. Njegovo truplo so upepelili, posmrtne ostanke pokopali na judovskem pokopališču. Blaibergova vdova je podala še naslednje izjave: «Mioj mož je bdi v svojem življenju deležen veselja in radosti, toda nihče ne ve, koliko je trpel. Upam, da bo primer mojega moža posredoval zdravnikom obilo podatkov, ld zadevajo presajanje srca. Philip Je ze to trpel, toda na vsak način so mu zdravniki podaljšali življenje za več kot eno leto.* Gospa Blaibergova je še dejala, da upa, da bodo zdravniki nadaljevali s presajanjem srca. Vest o Bladoergovd smrti Je zelo prizadela Pietra Shmdtha, kateremu je dr. Bamard presadil srce 7. septembra lani »Globoko sem potrt zaradi njegove smrti, je izjavil, toda kar se tiče mojega primera, pa knam še vedno veliko upanje*. Shmdth, ki Je sedaj Bar-nardov pacient, ki najdlje živi s presajenim srcem, je še rekel, da se dobro počuti. Neka ženska, za katero pa se ne ve kako se piše, kd ji je dr. Bar-nard presadil srce, se sedaj zdravi. Zdi se, da je že skoraj popolnoma okrevala. Dorothy Hau.pt, žena mladega VERONA, 18. — Pod vodstvom predsednika sen. Dal Falca se je pred kratkim sešel glavni svet neodvisne ustanove za veronske velesejme, ki je med drugim odobril proračun za poslovno leto 1969-70, ki ga je predložil glavni tajnik u-stanove dr. Marcello. Svet je razpravljal tudi o bodočem delu ustanove, ter sestavil v glavnih obrisih program za tretjo ponovitev »Dnevov italijanskega vina*, za VII. razstavo z naslovom SAMOTER ter za 72. mednarodni kmetijski in živinorejski sejem. Svetovalci so nadalje sklenili, da bodo tudi letos organizirali jesenski mednarodni sejem živinoreje z naslovom EUROCARNE, ki bo od 5. do 12. oktobra. Razstava EUROCARNE, kakor tudi razstava strojev za premikanje zemlje SAMOTER sta v bistvu dve specializaciji veronskega vele-ejma, ki sta se zaradi svoje spe- cifičnosti ločili od osrednje veronske gospodarske prireditve, da bi lahko bolje prišli do izraza obravnavani problemi in ustrezne rešitve. V zvezi z razstavo EUROCARNE so prireditelji prišli do zaključka, da je treba temu področju posvetiti posebno pozornost, in sicer izhajajoč iz naslednjih predpostavk: domača italijanska govedoreja zadostuje le 50 odst. notranjih potreb po mesu: svinjereja krije le 80 odst. domačih potreb; le perutninarstvo je danes na višini potreb domačega tržišča. Zato je italijansko tržišče primorano uvoziti vsako leto za 400-500 milijard lir mesa, to pa f>omeni izdatek za eno milijardo lir na dan. Poleg tega tudi krma za domačo živino ne zadostuje ter jo je treba uvažati iz tujine, in sicer v poprečju po 60 do 70 milijonov stotov na leto. Veronski sejem namerava s svojo jesensko prireditvijo EUROCAR- NE globoko poseči v to problematiko in zbrati okoli nje vse važnejše dejavnike na tem področju. Vplivati nameravajo na industrijce, da bodo usklajevali svojo ponudbo strojev, naprav, umetnih gnojil in drugega, kar potrebuje sodobno kmetijstvo z dejanskimi potrebami te panoge: vplivati na kmete, da bodo prehajali na sodobnejše načine obdelovanja zemlje in vodenja živinoreje: vplivati končno tudi na potrošnika, da se bo začel obnašati bolj »pametno*. Italijanski poprečni potrošnik namreč še vedno preveč povprašuje po telečjem mesu in se vse premalo zmeni za perutninarstvo. Tako se v Italiji kolje vse preveč telet težkih 130 do 140 kg, to je vse preveč nezrele živine .kateri bi morali nasprotno omogočiti, da doseže težo 5 stotov. S tem bi praktično pridobili tri milijone stotov govejega mesa na leto. O tem in številnih sorodnih problemih bodo govorili na vrsti strokovnih srečanj, ki se bodo sledila v Veroni za časa skorajšnje razstave »EUROCARNE*. Pogasili so požar na polotoku Athos SOLUN, 18. — Okoli 2.000 žan-darjev in vojakov Je delalo dan in noč, da bi zadušili požar, ki je ogrožal znani pravoslavni samostan Kristusa Pankratorja na polotoku Athos. V samostanu so neprecenljive zbirke ikon in rokopisov. Samostan je bil zgrajen v 14. stoletju. Pri gašenju požara so sodelovali tudi menihi in kmetje iz bližnje o-kolloe. Požar Je popolnoma uničil 400 ha zemljišča, ki Je bilo v glavnem poraščeno s kostanjevimi drevesi. BELO .nCR^ RFRlKft 11 VriMtH J KONGO v Sola za pranje možganov 29 Vsa važnejši voditelji Simb so se rešili. Skupno so Simbe ubili približno 300 belcev; po uradnih podatkih pa so plačanci in vladna vojska ubili nad 10.000 prebivalcev ozemlja pod oblastjo upornikov. Čiščenje vzhodne pokrajine je trajalo do aprila 1965, Simb je ostalo še kakih 5.500 in oktobra 1965, pri Albertovem jezeru so prvič premagali plačance, ki jih je vodil Mike Hoare. Takrat so dokazali, da jih je boj s plačanci izučil. Posledice te zmage utegnejo biti zelo oddaljene, a odločilni korak je bil storjen: Afričani so premagali belce. Nevarnost komunističnih u-pomikov je bila mimo, vsaj omejena na zakotno gorsko pokrajino. Combe je opravil svojo nalogo in spet je bil Mobutuju bolj v napoto kot pa v korist. Oktobra 1965 se je parlament v Leopoldvillu napolnil z vojaštvom in v tistem ozračju je Kasavubu oznanil, da je odstavil Com-beja in da je nov prvi minister njegov nekdanji pomočnik Evariste Kimba. Novi premier je zagotovil, da bo skrbel za mir. S Kasa-vubujem sta se lotila dela. Dvojica je trajala malo. Novembra 1965 je Mobutu poklical časnikarje na svoj dom in povedal, da se je imenoval za predsednika republike. Kasavubu je končal svojo kariero in Kimba je bil pol leta pozneje, 2. junija 1966, pred množico 150.000 oseb, o-bešen na glavnem leopoldvil-skem trgu. Obtožen je bil, da je koval zaroto proti Mobutuju. Mobutu je ostal sam na oblasti. Prepovedal je vseh 230 strank, ki so se razvile do tedaj, razpustil je parlament za štiri mesece, vzel je guvernerjem vso oblast in jo prevzel v svoje roke. Njim je dal v zameno neko posebno odlikovanje, ki si ga je izmislil nalašč za priložnost. Adoulo je poslal kot veleposlanika v Bruselj, Gizenga mu je ušel v Jugoslavijo, s tem pa se niso končale njegove težave. Upori se nadaljujejo na vseh koncih in krajih in poleg notranjih skrbi ima še obilo posla z zunanjo politiko. Notranje težave je odpravil z nekaj usmrtitvami in nekaj demagogije. Preimenoval je 5 važnejših mest s kongovskimi imeni; Stanleyville — Kisan-gani, Paulis — Giro, Cocquil-hotville — Mbandaka, Leo-poldville — Kinšasa in ironi-nija, Elisabetville — Lumum-baši. Iz Lumumbe je napravil narodnega heroja in spregledal dejstvo, da ga je on izročil Combeju. Z zunanjo politiko je nekoliko bolj zapleteno, ker je od nje odvisno tudi notranje ravnotežje dežele. Belgijci skušajo še braniti svoje interese v Kongu, a ZDA so jim vedno bolj za petami. Američani so dali Mobutuju denar, sko-ro milijardo dolarjev v petih letih. Belgijci pa še vedno pomenijo hrbtenico oblasti; danes je v Kongu približno 85 tisoč belcev, v veliki večini Belgijcev. Mobutu je poskusil zaigrata svojo odločilno potezo jeseni 1966. Ukazal je vsem tujim družbam, ki so delovale v Kongu, naj premestijo svoje osrednje uprave v Kongo, kajti v nasprotnem primeru bodo podržavljene. S tem u-krepom je nameraval prizadeti predvsem Union Miniere, ki je odbila poziv, kot je Mo-butu pričakoval. Podržavil je njeno imovino v vrednosti kakih 500 milijard lir in ustanovil takoj novo družbo, ki naj bi ta ogromni stroj poganjala naprej brez Belgije. Slo je za očiten boj med ZDA in starimi evropski Je «*«*“ 2000 belim tehnikom, & r upravljali naprave, naj n® g lajo za Mo-butuja in samo je nd ubogalo. a Mobutu je imel n.aPr*Vza. jih ni mogel uporabiti, slugi Skrbne vzgoje nov, s katero so si zagotovili oblast nad gon- gom. Mobutu je skušal najjj druge tehnike celo v vzw*^ aruge tenniKe ceiu » 'rr. Evropi, a tudi s teto**" bi mogel doseči ničesar, so Belgijci hranili vse nav potrebne za proizvodnjo. Moral je preklicati odkupita naprave dru2»,8 dodeliti njihovo azkorisc^o neki podružnici Union re. Družba ni pozabila ve. Na pozorišču se je P“. vil spet Combe in začel vati svoje nekdanje pi*5^ v Katangi na upor pr°“ butuju. . , _lsSo- Mobutu si je takoj i?S1B£u val primemo ustavo. K* „ je dajala vso oblast in z ^ dočakal napad Conabej ^ Titih ei' plačancev, oziroma ven**** ropskih družb, ki so P00^ le Combe j a in plačance. f Dve letali sta Stanleyvillu in iz njih J® ttiln 900 nln/ancev. Sit SS&tv2! -SSŠ'- && so zasedli Bukavu in pravljali na nadaljnje P ranje. o Machiavellijeve napoveu* so nevarnosti rabe plačane* se uresničile tudi v plačanci, ki so dotlej Tju za Mobutu j a, so se PL1®« od-novim in skupno poskusa* praviti Mobutuja. Stvar ni bila lahka. M0^ je živel dovolj časa v ^ da si je nabral izkustva. ^ glasil je obsedno stoJU*. je pri je vse meje, mobuj®* 35, vse može in žene od *8- . paleta starosti in nekajlew“ ^ pori v vežbanju vojske li svoje sadove. Kongoška vojska urah pnovno zasedla i’ je tudi on sokriv Lun* vega umora. 30. junija 1967. let« se J' Combe s svojim talom in z nekaj betsv.”' in angleškimi «prijat-eij, .0f. zil z Ibize v Palmo de zil z Ibize v Palmo de „ii0' co, ko je bilo letalo ^ ma prisiljeno menjati ^ in pristati na alžirski*1 . r,-Naslednjega dne je alzl»0i#' dio oznanil: «Moise jjjpfij Lumumbov morilec, . tiP mednarodnega kapitala 1 ujet...* y.pM 5 Te besede niso Cora betale nič dobrega, a " oHf8 mogočni prijatelji so g* -g s* ndli pri življenju in $ da sklepati, da so se 8a slili še kdaj poslužiti. j ♦ Julija 1967. so P18^^ Kongu reagirali na up» jevo ugrabitev z novi*** pfi-rom. 160 belcem ključilo še kakih 1°°“ ških žandarjev in I\e0j)(lf njim je stalo 30.000 koP» 5^ vojakov. Borba je traJais0 t ri mesece, 5. novem*” »jii morali plačanci um8^ ^ Ruando in od tam j m L narodni Rdeči križ pj J: poslal domov, predno.jp prikazala kakšna medn*j^r komisija in začela s v dovanji. . 0 5‘f, Zadnje vesti poročaj0 dentovskih nemirih. *• ueu l oi, so ob prihodu ,, zumeli položaj in Vatuse, ker tako so vL šivali le manjšini, ki J® letja sama skrbela z8 nje nad ostalimi. Malo pred Dodelltvij°_a t visnosti svoj odnos spremeni gočili so Bahutovcern do izobrazbe, dali so lilno pravico in tako rili njihovo številčno nad Vatusi. Prej, Belgijci ta nodročla 1 . v. rokah, so ravnali ob*8*,), L so se izogibali ner* podelitvi neodvisnost* T sr, skušali poživiti not»0. re v obeh deželah, tem oslabili novo d0l*jif ^ last in jo laže ohra**1 svojim nadzorstvom. (Nadaljevani* Delovni teden čedalje krajši ^ nekaterih tehnično razvitih deželah de-hio več ur kot v manj razvitih deželah ilM na strant tehnologija, na p.ritisk delavcev in na-ti. Ljj.^7 * delovni čas se kr- LiudL. deIovni k dobro^ sta^eJše generacije se tali ^»tajajo, kako so mo din Z „ JOtttl ves teden, ker ie „ »it 1* na ničnih vsak več ur. Danes delo vsekakor lažje, razpolago veliko teh- |ovm ,Yrh tega Je de" krajši in delavec si 81 doDnct'1 tudl Pravico do letne-8. Kl^ub temu je delovne vedno daleč od te- 8a' kar ki tetini'- 0l) s°dobnih tehničnih m?ti, če *bi ^ sredst,vih 1. ■Judi Dih sredstvih mogel i-se Plod truda delov. fa®®i”''dM Pravilno usmerjal. V Umike 77vah imamo različne ^rahtvu82 ifne delovne tedne itd. ^ 1°®nio se malo po tem sve- delovJ,8p®nsltem imajo poprečni 4*h ,/^nk 45 ur dela v petih San, ’», r ie sobota dela orost sobota dela prost Soboto n ^lpru imajo prav tako to delati r?St°’ °bvezno pa mora-•fa ^ j 44 _Ur na teden. Isto ve-ko, (j, mfeno arabsko republiki Pa se delo razpotegne „ w soboto he *"sk«n nimajo nekega za poprečja, kot na tednik n’ pa traja delovni It,, "a finskem od 47 do 40 •dtavju tt?su paf na naporno ali Mjt nj , odljivo delo. Ta umik °6 leta ... bajajo T^Ji0®en- Novi umik pa u- ^onTsiT1'8. ko je bil z za- Pegah ^topoma, različno po pa-t8iawYrvlsno od pogodb in od to, kar škodljivosti zdrav- V 2 Z”10 *e omenili. •*'.o ra ”!i.ni Nemčiji imajo prav jn . 0 dolge delovne ted-“■ sicer od 46 do 44 delov- to tosa,,,8 teden, pa čeprav ima-to d^nle0n'ki tudi manj kot 44 Jstaipa 8 teden. Teh pa je raz-*katov J118'0 F° podatkih sin-v Zahodni Nemčiji v 19 milijonov Vtem' razmerju Jiiijona rt*?1 tih nekaj nad pol °bilrah q a. H° 46 ur na teden, ^nik at miUjonov ima delovni mVv v Ur’ 2 milijona 300.000 ! to%«Lt?lavžih’ Jeklarski, strojni in podobnih pano- i 45 , delovni tednik nekaj R]l ?• Na železnicah in v ? fjjtoab imajo 45-umi ted-JJjiistrjii rjtbi 10 let, v grafični , Tj? imajo le 44 ur dela u®8 r trn. , najboljšem so glede 'O*?*1 »a V tednik le 40 Sl od 46 do 40 ur v teai*® tu Je delovni ted-SS* P° industrijah. "Po 3terr| „ sporazumu bodo v Tj, najboljšem Javni na. fj *■» bodo delali le 40 ur j, r StoJ^^tem ko velja za diru-bolje v poprečju industriji, kjer t.ra-ur. Za Dansko bi mogli reči, da velja splošen 45-umi delovni tednik. Ta pa velja teoretično že od leta 1957, ko so delovni tednik skrčili z 48 na 45-umi tednik. Do resničnega skrčenja pa je prišlo postopoma, kajti sicer bi bilo mo glo priti do večjih motenj. V Švici so glede tega nekoliko »konservativni«. V Švici je še precej industrijskih panog, kjer delovni tednik traja 47 ur. Od leta 1956 dalje se delovni tednik krajša in v metalurgiji so prišli že na 43 ur, v kemični industriji na 45 ur, na železnici so ohranili 47 ur, v javni upravi in tudi v raznih administracijah pa prav tako niso še zlezli izpod 46-umega tednika. Tudi za sicer bogato in tehnično razvito Holandsko moremo reči, da se niso glede tega kdove kako potrudili. V celi vrsti industrijskih panog imajo na Holandskem kar 47-umi tednik. Prav tako niso veliko skrčili niti delovnega tednika v administrativnih službah. V Avstriji imajo delovni tednik, ki ga moremo smatrati za najbolj «poprečnega». Razen v nekaterih izjemnih primerih, velja za pretežno večino industrije 45-umi delovni tednik. V Sovjetski zvezi so začeli s krajšanjem delovnega tednika 10 let po zadnji vojni, ko so od 48-umega tednika prišli na 45 ur. Od tedaj dalje so delovni tednik večkrat krčili in sicer po posameznih panogah v industriji, kot na pr. v rudarski, v težki metalurgiji, v industriji barvastih kovin, v kemični industriji, v cementni industriji, v petrolejski industriji itd. Leta 1969 pa so v vseh panogah uvedli 7-umi dnevnik, od 1960 pa imajo v sovjetskih rudnikih, v kovinski industriji in na železnicah 6-umi delavnik, v vseh ostalih panogah pa 41-umi tednik. Poleg tega pa imajo prosto soboto in nedeljo. V industrijah, kjer se proizvodni ciklus ne more prekiniti, pa sta zagotovljena dva druga dela prosta dneva. Da pa ne bi bilo pomote, moramo dodati, da 41-umi delavnik še ni izpeljan v vseh panogah industrije, ker predvideva zakon izvedbo tega načrta z letom 1970. V Veliki Britaniji Imajo precej «pisam> delovni tednik. 2e leta 1948 Je angleškim delavcem cele vrste Industrijskih panog uspelo skrčiti delovni tednik na 44 ur. Deset let pozneje SO V teh iiidtf-strijskih panogah prišli že na 42.50 in 42 ur. Gre v glavnem za kemično in električno industrijo ter za steklarsko industrijo. Z 1 (Nadaljevanje na 6. strani) Si TOREK, 19. AVGUSTA 1969 7.15, TRST A čila; 7f • 13.15, 14.15, 20.15 Po °v- n. JL Jutra»ja glasba; 11.35 12 rui ,!e; 11-50 Dva ansam 'Saj np, Erotika«; 12.15 Za vsa 'b; (J*!'- 13.30 Glasba po že :o8ranT 0rkester Safred; 17.20 % 'J8 mladino; 18.15 Umet-«% iir?ditve: 18-50 Trobentač %»(,) v- Billi: »Zgodba o .n°6avici»; 19.45 Zbor Nano- 20 00 Šport; 20.30 ®e7.5 14.00 Juke box; C Pina Da vini; ‘>ed.P®f*ni: 17.35 Popoldan L> ‘18.20 Poljudna enci-». -V n-9,00 Ping pong; 20.00 ^^irL?°čitnice; 21-°° Ila ^Pu ^dba; 21.35 Orkesler: i 4 •navoiirjem MEDNARODNI FESTIVAL PESNIŠTVA «Angažirana poezija» na Struških večerih Poleg domačih literatov se bodo prireditev ude> ležili pesniki iz vse Evrope, iz Afrike m Amerike «Mini»-moda bo obveljala. Na sliki vidimo Tlzianijev kroj kostuma za prihodnjo jesen, škorenjčki so iz temnorjavega usnja. (Ente Moda Torino) rmiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii REZULTATI GALLUPOVE ANKETE PRAVIJO Skoraj vsi moški so za «mini»- krilo Tako imenovana muha enodnevnica je zdržala več let in vse kaže, da bo zdržala tudi sedanji napad Ko smo pred leti začeli govoriti o kratkih ali o «mmi»-kTi-lih, je veljalo splošno mnenje, da bo ta modna novost aii kot so ji tudi nekateri rekli modna norosit, le muha enodnevnica. Ta teza se je utemeljevala na več načinov Predvsem se je zatrjevalo, da se moda naglo menja. Nadalje so bili mnogi mnenja, da je «mini»-krilo primemo le za najmlajše in le za tiste najmlajše, ki imajo zares lepe noge. Končno se je gornja teza utemeljevala tudi s ščepcem hudobije, češ da prihaja «mini«-moda iz Anglije in od kdaj naj bd Anglija diktirala žensko modo Evropi, ko je vendar za to poklican Pariz, v zadnjih letih pa deloma tudi Rim, oziroma Firence. In kaj moremo ugotoviti danes, ko je mimo že nekaj let? Predvsem drži eno dejstvo, da so se krila, ki smo jih imenovali v začetku «mini.> skrčila na «mdnl-minl», tako da pogosto že ne vemo več, ali gre pri kakem dekletu še za obleko ali le za daljšo majico oziroma bluzo. Drugič, ni res, da si kratka ta celo zelo zelo kratka krila privoščijo le zelo mlada dekleta z ..................................IIIIIIIIIIMII IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Dambrosi pri Russu Ob sodelovanju italijansko-av-strijskega kulturnega krožka in zavoda za tujski promet na devin-sko-nabrežinški obali, se je v petek zaključila na njegovem sedežu v Sesljam četrta razstava tega poletja. Predstavili so nam dela dveh Dunajčavk. Bili sta to Pepi Weixlgartner-Neutra in nje hčerka Elisabeth Soderberg-Weixl-gdrtner, torej žena in vnukinja znanega ravnatelja dunajskega muzeja za umetnostno zgodovino, ki se ni hotel ukloniti nacizmu. Izrednost razstave je bila v tem, da je v delih 84-letne umetnice še vedno nenavadno visok umetniški zanos, a predvsem tudi v neobičajnem načinu obslikavanja reliefno iztolkljanih zasnov bakrenih plošč z barvnimi emajli, v čemer ne zaostaja nje hči. Ako je poslednja v ustvaritvah, ki dosežejo v Mrtvaškem plesu dreves», delu iz irealnega in fantastičnega sveta, dva metra, večinoma abstraktno usmerjena, pa je njena mati, ki je izšla iz kiparske šole Antona Hanaka, bolj ekspresionistično oblikovna. Dolg seznam razstav v ilustriranem katalogu navaja odlična razstavišča Evrope in Amerike, a nje delo tPietd Pavla VI.* so odkupili za okras vatikanske kapele, potem ko je obšlo razne razstave od Japonske do Brazilije. To priznanje pa ji ne brani, da se bolj kot hčerka z verskimi zasnovami del, poglablja v poganski svet preteklosti, kjer Zevs, Atena in Neptun drugujejo Ciini, sfingi in faraonu. Povezavo z daljnjo preteklostjo učinkovito krepi v njih starožitni izraznosti živo bleščeča pestrost emajlov in ekspresionistična obdelava rahlo vzhodnjaškega priokusa, ki mnoge izmed teh obarvanih tolkanic v marsičem približuje kleni krepkosti barbarskih umetnin iz zgodnjega srednjega veka, katerim grobo obdelani dragulji, vkovani v kovino okornih bogoslužnih in posvetnih okusov, monštranc in orožja, dajejo vtis bleščečega emajla. Na razstavi v Sesljanu je bilo 73 del, med temi tudi štiri grafike, ki pričajo o risarski spretno sti Weixlgartnerjeve. Barvna živahnost in razgibam preplet ljudi in božanstev iz poganske in krščanske preteklosti z abstraktnimi deli je tej razstavi dajalo tisto privlačnost, ki je gotovo umetniško zadovoljilo vsakega obisfco-vulca. MILKO BAMBIČ OHRID, 18. — čeprav nas do «Struških večerov poezije» loči še teden dni, se bomo pri tej zelo pomembni mednarodni manifestaciji ustavili. V dneh od 25. do 31. t.m. se bodo v Strugi, v Ohridu in v nekaterih drugih makedonskih središčih zbrali številni jugoslo vans-ri in tuji pesniki. Literarna srečanja pa bodo izpopolnili še koncerti, razstave in druge kulturne prireditve, tako da bo letošnje osmo srečanje v Strugi v Makedoniji še pomembnejše kot je bilo sleherno tovrstno srečanje doslej. Struški večeri poezije bodo trajali 6 dni. Festival se uradno začne 25. t.m. ob 19. uri s pozdravom predsednika občinske skupščine Struge Anastata Kostojči-novskega. Goste bosta pozdravila tudi Laslo Nadj in Ace Šopov, ki sta dobila lani najvišji priznanji na tem srečanju. Čeprav je do srečanja še teden dni, prihajajo v ta čudoviti makedonski kraj pesniki in literati že sedaj. V dnevih priprav bodo tu na počitku ali pa si bodo izmenjavali mnenja, hkrati pa bodo sodelovali pri pripravah prireditev, ki bodo tudi izven vnaprej določenega programa. Tako bo n.pr. že pred uradnim začetkom festivala več pomembnih kulturnih manifestacij. Pred rojstno hišo bratov Miladinoo bo v ponedeljek dopoldne prisrčna manifestacija, na kateri bo spregovoril Aleksander Spasov, ki bo prebral tudi nekaj pesmi. S tem bodo proslavili dva makedonska brata — pesnika. Nato bodo odprli likovno razstavo del akademskega slikarja B. Mitričevskega V naslednjih dneh, v tako imenovanih delovnih dneh literarnega festivala v Strugi bo kakih 10 sestankov, na katerih bo nastopilo okoli 150 pesnikov iz cele vrste držav Evrope, Azije. Afrike in Amerike. Seveda bodo posamezna srečanja tudi drugod po Makedoniji in sicer v Ohridu, v Bitolju, v Kru-ševu, v Stipu, v Strumici. Festival pa se bo letos Končal z mednarodnim mitingom poezije v Skoplju. Uradno se bo festival začel v ponedeljek, prvi delovni dan pa bo naslednjega dne, 26. avgusta, ko bo na vrsti simpozij z naslovom «Angažirana poezija — kaj je to?*. Uvodno besedo na tem zasedanju bo imel akademik Di-mitar Mitrev. Istega večera bo izveden tudi recital z naslovom «Pesem ne pozna meja» Recital je sestavil makedonski književnik Tome Momirovski. C cerkvi svete Sofije v Ohridu pa bodo istega dne imeli pesniško-glasbeni večer z naslovom tStihi in toni*. Naslednjega dne, 27. avgusta, se bo nadaljevala razprava o temi «Angažirana poezija*, večer pa bodo posvetili otroški poeziji na posebni prireditvi, ki bo v Samui-lovi trdnjavi v Ohridu. Ena najbolj privlačnih prireditev festivala, tako imenovani Mostovi*, bo na vrsti 28. avgusta, ko se bodo delile tudi nagrade. Največja nagrada Struških večerov je szlati venec*, ki ga podelijo avtorju najboljše pesmi, ki se bere na festivalu, ki pa hkrati ni bila še objavljena To nagrado podeli mednarodna žirija. Druga nagrada je inagrada bratov Miladinov*, ki jo žirija podeli avtorju najboljše pesniške zbirke, ki je bila objavljena v Makedoniji med dvema festivaloma, to se pravi > zadnjem letu. RTV Skoplje pa podeljuje nagrado za najboljšo knjigo za otroke. To so tri glavne nagrade, ki se zadnja leta delijo na Struških večerih v Makedoniji Letos bodo podelili tudi več drugih nagrad in priznanj, ki jih dajejo makedonske založbe in razna druga gospodarska podjetja Mednarodni simpozij v Magersdorfu-Medvincih na Gradiščanskem Odprtost meja sili k vsestranskemu intenzivnejšemu sodelovanju. Mnoga vprašanja, ki so bila ali so še skupna, se v izmenjavi kritičnih mnenj pojavljajo kot kohezivni faktor. Če je bil kak zgodovinsko pomembnejši dogodek obdelan enostransko, opisan s tem ali onim prizvokom, se z vedno odkritejšim sodelovanjem rušijo miti, odpadajo luske šovinizma. Potreba po znanstvenem sodelovanju, po obravnavanju posameznih obdobij ali dogodkov, ustvarja že zelo lepimi nogami, pač pa vidimo ta se ne zgražamo, kratka krila tudi pri ne več mladih ženskah, celo že pri kaki mlajši babici, ki si je nekoč do kolen dolgo krilo npodkresala« vsaj za nekaj prstov nad koleni. In še nekaj, kar je proti nekdanjim trditvam ta domnevam: danes si privoščijo kratka krila skoraj vsa mlajša dekleta, če i-majo lepe in vitke noge ali pa tudi ne in človek se je na to že privadil, da ga ne razburja, da ga to vsaj preveč ne moti. Kaj pa dejstvo, da je prišla ta moda iz Velike Britanije ta ne iz Pariza oziroma iz Rima odnosno Firenc? Tako v Parizu kot v Rimu ta Firencah so se kmalu prilagodili novi modi, čeprav so hkrati vse od začetka začeli napovedovati polom tej muhi enodnevnici. In vsi kralji mode, vsa najbolj znana pariška ali rimska imena so od leta do leta napovedovala smrt modi, ki si fe vedno bolj utirala pot. Letos smo glede tega naleteli na neko protislovje, ko se je del Pariza opredelil ponovno za zelo zelo dolge obleke, za tako i-menovand «tnaxd», v Rimu pa ‘o ostali pri «mtai», vendar pa odločno odklonili «mini-mini». O dolgih ali «maxi» krilih in oblekah ter plaščih se je govorilo že pred dvema letoma, toda predlog je propadel. Cela vrsta modnih ustvarjalcev je nato prešla k raznim kompromisom ali predložila nove posebnosti, ki bi pritegnile pozornost, kot na primer uporabo kovine, uporabo plastike ta raznih drugih snovi, kajti v kratkosti že niso našli več nobenih idej. Ostali pa so vsi pri kratkem, ker se je kljub predlogom za podaljšanje oblek ohranila prejšnja mera «mini»-kril ta zelo verjetno je, da se bo ohranila tudi tokrat, saj ni na primer v Parizu prodrla niti res muha enodnevnica uniform Da tudi tokrat moda dolgih kril po vsej verjetnosti ne bo uspela, dokazuje rezultat ankete, ki jo je izvedel Gallupov zavod za proučevanje Javnega mnenja. Ta zavod je napravil anketo v 27 državah in rezultati so absolutno na strani «mtai»-brila. Na vprašanje, ali so za «mtai«-krl-lo ali za dolgo krilo se je kar 88.7 odstotka anketirancev opredelilo za «mini »-krilo. Pri tem je vredno dodati, da je Gallupov zavod povpraševal za mnenje le moške in rezultat je bil dovolj zgovoren. Sicer pa Gallupov zavod ni postavil vprašanja le moškim, ker bi bil pričakoval od moških takšen rezultat, pač pa zato, ker so po mnenju strokovnjakov prav moški tisti, kd odločajo o ženski modi. Čeprav smo rekli, da Je skoraj 89 odst. anketiranih ljudi za «mi-nl»-krilo, pariške modne hiše odločno vztrajajo na tem, da se brila podaljšajo na maxi ta sicer le 20 cm od členkov nar vzgor. Glavni modni breatorji v Parizu so celo prepričani, da bodo v tem uspeli, pa čeprav so nekatera znana pariška Imena tudi za «minl», Morda se H držijo starega pravila, da je bolje držati dve železi v ognju. Niiiii«fiitiiiiii«iiuiiiiiciiaiiiii8iaiiiiiiiaiiii||||||||ii(iiiiiiiiiiiiiiiS|iaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiaiiiai«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiAii4iiiiiiiiiiiiiaBiaiiiii|l||gl||,||Bllllllllt||||||||M OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez neko trajnejšo obliko simpozijev oziroma predavanj, v akviru letnih univerz v Avstriji oziroma na Madžarskem. Na Madžarskem so že izdelali in je tudi zaživel sistem specializiranih poletnih univerz, ki trajajo 14 in več dni. Nam najbližji po kraju in problematiki sta univerzi v Keszthelgju in Szom-bathelgju. Lansko leto je bilo v predavanjih szombathelgjske poletne univerze mnogo besed o Prekmurju, o spomenikih rimske kulture v Ljubljani, Šempetru, Ptuju in o najnovejših izkopaninah v Varaždinskih Toplicah. Letos bodo med drugim obravnavali tudi umetnost Janeza Akvile, ki je narisal v marijanski cerkvi svoj portret. Tudi v neposredni bližini, v Avstriji, nastajajo oblike znanstvenega sodelovanja o vprašanjih, ki so skupna mejnim državam. Pred nedavnim se je končal enotedenski simpozij Izbrali so kraj, kjer skorajaa vsi prebivalci z velikim občutkom pietete ohranjajo spomin na veliko in za Evropo pomembno bitko s Turki 1. avgusta 1664. V naših knjigah in nasploh poznamo to bitko kot spopad in zmago pri Monoštru. Odločitev pa je v resnici bila v velikem zavoju reke Rabe, na območju kraja, ki se ponaša kar s tremi imeni: Mo-gersdorf ■ Modvinci (Modlinci) Naggfalu. Ta imena kakor še mnoga od Radgone do slovaške meje, kar kličejo k skupnemu pro učevanju zelo vetrovne zgodovine Gradiščanske Burgenlanda. V Mogersdorfu, kjer je le neto j čez 240 hiš in okrog 850 prebivalcev, že nekaj let deluje zelo prizadevna organizacija, ki je letos pri pravila mednarodni simpozij z udeležbo u. 4 držav s temo Avstrija in Turki. Simpozij, na katerem je bilo 15 pomembnih referatov, je bil povezan z zanimivimi kulturnimi prireaitvami in vsestransko pozornostjo, ki so je bili deležni udeleženci res na vsakem koraku. V veliki angažiranosti niso za šolo, učitelji in učenci, občinsko upravo in prebivalci zaostajali niti gasilci niti izredno dobrodušni in zavzeti žandarmerijski inšpektor. Na simpoziju so bile obravnavane teme: Avstrija in Turki, Madžarska in Turki, Notranja Avstrija in Turki, Janičarji, Turška oborožitev, Turške vojne in umetnost v Avstriji, Turški vplivi na formacije cesarske vojske, Avstrija in Turki v prvi svetovni vojni. Seveda, posebej je bila obravnavana bitka 1. avgusta 1664, Zanimivi sta bili tudi temi, ki silita k proučevanju nas, saj malo vemo o zgodovini krajev s slovenskimi imeni Modvinci, Ženavci, Suhi mlin, Grič itd., kjer govorijo še samo nemško, a priimki (Rosik, Kranjec, Orehovec, Oreo-vec, Forjan in drugi) prebivalcev in na nagrobnikih so še živi pomniki zgodovine. Obravnavana je bila zgodovina Gradiščanske in madžarska krajevna imena v Avstriji. Ob navedenih temah, kakor tudi ob dobrih in zanimivih kulturnih prireditvah, se m izrazilo, da je še vedno vsak deveti prebivalec Gradiščanske po narodnosti Hrvat in vsak 17. madžarske narodnosti. Oboji živijo po narodnostnih otokih. Na simpoziju sta bila zelo dobro ocenjena slovenska prispevka, kakor tudi sodelovanja v precej živahnih diskusijah. Poleg referentov sta se simpozija udeležila še Bela Sever in dr. Vanek Šiftar. Profesor dr. J. Žontar je prebral referat Južm Slovani in Turki, msgr. J. Koropec iz Maribora pa Krščanske cerkve in turška oblast. Oba prispevka sta vnesla v vsebino simpozija za večino udeležencev nova dejstva, skorajda odkritja. Poleg navedenih referatov iz Slovenije so sodelovali še referenti iz Zah. Nemčije, Madžarske in seveda Avstrije, največ z Dunaja. Znana imena dr. H. Wagner, dr. A. Ernst, dr. G. Perjes, dr. F. Posch, dr. H. Kissling in dr. F. Gali, dr. W Humelberger, dr. E. Kranzmager, dr. F. Horvath, dr. R. Neck in še druga dokazujejo pomen simpozija, ki je bil daleč od centrov in mest, a zaradi tega nič manj pomemben in uspešen. O teh uspešnih prizadevanjih pri sosedih bomo morali resneje in zavzeteje razmišljati, se vanje aktivneje vključevati in končno bo treba razmisliti, ali nimamo možnosti, da tudi mi na podoben način začnemo za naše teme pritegovati znanstvenike V znanstveni literaturi je še mnogo trditev in neznanstvenih ugotovitev, ki bi v odprtem znanstvenem sodelovanju dobile pravo vsebino, in to bi bil tudi del prizadevanj za resnično uveljavljanje aktivne koeksistence. VANEK ŠIFTAR (»Večer«) plodni so vsi vaši napori, da bi uresničili zamisel, ki je praktično neuresničljiva. Srečanje s starimi prijatelji. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte kar se da previdno voditi svojo poslovno skupino. Odpovejte se maščevalnim naklepom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Takoj izkoristite neko ugodno priložnost. Manjši spor med vami in ljubljeno osebo. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neugodne okoliščine se bodo nenadoma spremenile na bolje. Ne dovolite, da bi vas kdo poniževal. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dobili bo ste zaposlitev, ki ste si jo želeli. Ne ukvarjajte se s sentimentalnimi zadevami. DEVICA (od 23.8. do 22.9) Imeli boste nekaj dobrih idej, ki bi jih bilo pametno izkoristite. Ne pojasnjujte svojega življenja nikomur. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zagotovljen vam je uspeh. Razčistili boste manjši spor. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dan je primeren za reševanje vseh vprašanj. Razveseljiva novost v družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Po nekem srečanju boste popolnoma spremenili svoj delovni program. Preveč važnosti pripisujete zunanjemu videzu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prebredli boste začetne težkoče nekega podviga. Ne bodite preveč rahločutni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se lotite novih nalog, si skušajte še bolj utrditi svoj položaj. Odlična ideja v zvezi z rešitvijo nekega vprašanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne posnemajte svojih poslovnih kolegov. Ostanite zvesti osebi, kateri pome nite vse. DR. FRAN VATOVEC: Slovenska in jugoslovanska čas niška beseda Ob prodoru med slovenske množice se je koledarsko in prabikarsko časopisje vzpelo do enakovredne publicistične velesile kakor časnikarstvo. V prejšnjem stoletju in na prar gu našega veka je ta periodični tisk na Slovenskem neposred-neje, uspešneje prebujal In krepil slovensko nacionalno zavest, politično zrelost, splošno izobraževanje in gospodarski napredek, kakor časniki, ki so bili na splošno manj razširjeni in manj brani, saj so se koledarji ter pratike množili kakor gobe po dežju. Izpričali so pomembne dosežke v izvajanju svojega publicističnega programa: slovenske ljudi dramiti in prebujata; jih poučevati in zabavati; pridobivati jih za določeno stvar. Tudi politično. Slovensko koledarstvo in pratikarstvo je bilo v obdobju pred prvo svetovno vojno po vsebini in smotru v sredini med poučnim, nabožnim, zabavnim in političnim slovstvom. Bilo je nekak časnikarski «Quodlibet». 2) Zato je moralo imeti v javnosti celo časnikarsko koledarski kolek! Ni je znanosti, ni je slovstvene stroke, ki ne bi bila našla svojega prostorčka v tem ali onem koledarju oz. pratiki. Koledarstvo, pratikarstvo in časnikarstvo so se tako prikupili slovenskim množicam, da je nameraval publicistično podjetni taskamar Josip Blasnik združiti oba vzporedna publicistična tokova z izdajanjem koledarskega časnika uSloven-ski koledmkn, pa ga je prehitel pesnik Franc Malavašič s tednikom «Pravi Slovenec» (1849), ki ga označuje dr. Janko Slebinger kot prvi poskus slovenskega družinskega zabavnika. 3) Tu pritegujejo našo pozornost tudi prvi predčasniški periodični tiski, namenjeni drugim jugoslovanskim narodom. Leta 1768 je prišel na svetlo v beneški «slaveno-grečeski blar gočestivi« tiskarni Dimitrija Teodosijeva v rusko-slovanskem jeziku, cirilici in osminskem formatu tiskani «Slaveno serb-skij magazinu, prvi srbski periodični tisk časopisne vrsti. Gre za prvo in poslednjo izdajo v obsegu 96 strani in v lepi tiskarski izvedbi. Ta magacinska publikacija je bila namenjena predvsem srbskim čitateljem v avstro-ogrski monarhiji v metropolitskem območju Sremskih Karlovcev Na uvodnem mestu je priobčen njen publicistični program. Značilno je, da se v prvem srbskem časopisu ne navaja urednikovo in izdajateljevo ime Toda kmalu se je razblinila anonimnost nekdanjega uslužbenca v karlovški metropolitski pisarni, pesnika in pisatelja samouka Zaharije Orfelina. Nedvomno je želel ostati neopazen iz tehtnih razlogov. Osebni razlogi: ni bilo naključje, da se je poslovil od metropolitske pisarne in odpotoval v Benetke; tudi se je verjetno zbal zavistnih duš v prepričanju, da ne more vkljub nekaterim boljšim odnosom računati pri svoji publicistični ustvarjalnosti na podporo visoke karlovške cerkvene hierarhije. Razen tega gre nedvomno tudi za politične razloge. Or-felin je pač želel prikriti avstrijskim oblastnikom, da je pri publicističnem delu za »Slaveno-serbskij magazin« črpal snov iz ruskega časopisa, katerega posamezne zvezke so odkrili v njegovi knjižnici v Karlovcih. Še več V teh stolpcih nista potisnjena v ozadje le Cerkev in njena visoka hierarhija. Niti trohice sledu ni o kakem tedaj obveznem poveličevanju avstrijske cesarske hiše in tedaj slavljene Marije Terezije. Razen tega se je pokazalo, da sodi v okvir Orfelinovih dobro preudarjenih previdnostnih pobud tudi sklicevanje na neke fatamorganske sourednike in sodelavce. V procesiji se je pač laže po tajiti, V hrvatskem publicističnem ustvarjalnem prostoru, kjer je do 1847. leta prevladovala v javnem življenju latinščina, naletimo sredi leta 1771 na latinsko periodično publikacijo z naslovom «Ephemerides Zagrebiensesu (Zagrebške novice). Te odsvitajo izrazitejše časniške prvine. Zanimivo je, da ni ohranjen noben izvod tega tednika, čeprav je bilo natisnjenih vsaj 3(1 izdaj Uporaba latinščine je pomenila tedaj protest zoper prve germanizacijske poskuse na Hrvatskem. V tem obdobju se pojavi v Zagrebu tudi «Calendarium Zagrebienseu, koledarski časopis v latinščini. V območju Bosne m Hercegovine pa je ugledal leta 1850 beli dan prvi bosanski predčasniški penodični tisk «Bosanski prijatelju, ki prevladujejo v njem značilne prvine časopisa. Tiskali so ga v Zagrebu v tiskarni dr. Ljudevita Gaja in na njegove stroške. Urednik Ivan fra Jukič je uredil le prvi dve izdaji (1850 in 1851). Ko se je vrnil iz azijskega pregnanstva, je pripravil rokopis za tretjo številko, ki pa je izšla šele leta 1861, to je štiri leta po njegovi smrti. Četrto številko pa je izdal Jukičev prijatelj Antun Kneževič v Sisku leta 1870. Stolpce ((Bosanskega prijatelja« preplavljajo prispevki s področja književnosti, starožitnosti, šolstva, zgodovine, zemljepisa. bibliografije itd KoledarsKi časopis «Grlicau (Cetinje 1835-9) je prva periodična publikacija v črni gon. Razen standardnih koledarskih informacij zajema med drugim književne priloge, bibliografijo, zemljepisne in zgodovinske prispevke, folklorno gradivo itd. »Grlico« je urejeval Dimitrije Milanovič Njeno publicistično pot nadaljuje koledar «Orlič» (1865-70, 1885) Razglaša program zbliževanja Srbov in Hrvatov V političnih člankih odsevajo gesla prebujenega slovanofilskega gibanja Na pobudo Josipa Juraja Strossmajerja je sodeloval z urednikom Jovanom Sundečičem tudi Milivoj Pavlinovič 4) 2) Kar si bodi. 3) Edvard Kardelj: Razvoj slovenskega narodnega vprašanja. — Ljub.jana 1957. Str. 28, 69. 81 4. 93. Josip Benkovič: Slovenski koledarji ta ko'edniki. Dom in Svet 1895 Dr Mirko Rupel: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana 1934. Str. m. Ante Gaber: Skozi stoletja za našim novinarstvom Razstava slovenskega novinarstva. Ljubljana 1937. Str. 189 Josip Benkovič: Slovenski koledarji in koledarniki. Dom m Svet 1896 Jože Štabe j: Ob 400-letnici slovenskega koledarja Naši razgledi 1938 Str 336 7 Dr Fran Vatovec: Slovenski časnik 1. Maribot .961 Str 25-33. Dr. Fran Vatovec: Razvoj jugoslov. novinarstva I Visoka šola za politične vede Ljubljana 1967 Sti 2-11 Dr. Fran Vatovec: Tradicija koendarskih uenodičkili publikacija medjo Slovoncima. Novinarstvo 1966 Str 147-53 Dr Fran Vatovec: Prva pojava slovenačke perodickt stampe. Iz gradiva na prvem simpoziju c.godovinar.ev iugoslot periodične publicistike v Beogradu 19 nov. 1908. J(osip) Wester: Misli ob literarni Pratiki. Ljubljanski zvon 1914. Str. 88-91 Koledarji in almanahi, ogledalo dobe. v kateri so nastali Primorski dnevnik 27 dec. 1962. 4) Bibliografija jugoslovenskih listova i časopisa Jugoslovenska knjiga. Beograd 1950 Str 100. Gradivo za bibliografijo jugoslovanske periodike Leksikografski zavod SFRJ. Anali 1953. Bjelica Mihajlo: Preg.ed istorije novinarstva Jugoslov. institut za novinarstvo Beograd 1968. Str 246 Cfarmak) Lj.' StogodiŠujica štampe u Bosni i Hercegovini Novinarstvo 1967 Br. 2. Hergešič. dr. Ivo: Hrvatske novine i časopisi do 1848. Zagreb 1936. Horvat Josip: Povijest novinstv« Hrvatske Stvarnost Zagreb 1962. Str. 446. Knaflič, dr. Vladimir: Traktat o tisku Ljubljana 1930 Kuprešanin Veljko: Pregled istoriskog razvoja jugoslovanske štampe. Savremena sredstva za informacije. Jugoslovenski institut za novinarstvo. Beograd 1960 Lokatoš L: Hrvatska štampa Beograd 1911 -(Jugoslovenska štampa). Mariinovič, dr. Niko. Razvitak štampe i štamparstva u Cmoj gori od 1493-1945. Jugoslovenski institut za novinarstvo Beograd. »Sedma sila«, Beograd. Nedeljkovič V. Božidar: Savremeno novinarstvo u svetu i kod nas. Smederevo 1964 Papič Mitar: Sto godina štampe u Bosni i Hercegovini. Pregled 1966, br. 1. Pejamovič Djordje: Štampa Bosne i Hercegovine (1850 1941). Sarajevo 1952. Petrovdč Mihajlo S.: Ogled iz istorije štampe. Beograd 1951. Skieriič, dr. Jovan: Jugoslovenska štampa Beograd 1911. Stankovič Dušan (Stankovitch Douchan): Essai Tevolution de la presse en Yougoslavie. Universite de Pariš. Institut Franca« de Presse. Pariš 1969. Suvmneno novinarstvo. Zagreb 1964. Str. 448. sumarevič S vete slav; štampa u Srba do 1839. Beograd 1936. šumarevič Sveteslav: La Presse Yougoslave. Belgrade 1937. Vatovec, dr. Fran: The development of the Slaven and Yugo-slav periodical joumalism. Visoka šola za politične vede. — Ljubljana 1968 ObLOMKl JI.OmKI iz gradiva na simpoziju zgodovinarjev jugoslovanske periodične publicistike v Beogradu 19. novembra 1968 ▼ okviru Jugoslov instituta za novinarstvo. (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26j5, najnižja 20.2, ob 19. uri 22.8 stop., zračni tlak 1014,2 nestalno raste, veter 10 km/h severni, vlaga 87 odst., padavine 3,6 mm, nebo poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 1». av*“slJ LJUDEVIT Sonce vz de ob 6.10 »n 2 _ i 20.07 — Dolžina dneva s na vzide ob 12,54 in zatone Jutri, SREDA, 2«. »T‘II!tJ SAMUEL SESTANEK S PREDSTAVNIKI TOPONOMASTIČNE KOMISIJE Ulice v Križu naj se poimenujejo po A. Sirku'r J. Verginelli, 7. maju Druge ulice naj pa nosijo imena F. Venturinija, bratov Tence in Bogateč, 24. februarja 1944 itd. - Kočljivo vprašanje ulic «Pucino» in cVitalba* spet v ospredju «Toponomastična komisija ni politično opredeljena, prej uravnovešena v političnih komponentah, ne izraža političnih temveč tehnična mnenja, ker pa se je vprašanje večkrat postavilo odgovarjam, kar se politične volje tiče, da ta obstaja prav v pozitivnih aspektih vprašanja. Ta pobuda je točen izraz političnega hotenja levosredinskega občinskega odbora, katerega namen .je poslušati in se posvetovati s prebivalstvom*. S temi izjavami občinskega odbornika Luciana Ceschie se je včeraj zaključil malo pred enajsto zvečer posvetovalni sestanek za poimenovanje ulic in trgov v Sv. Križu. Poleg te, politično obvezujoče izjave, pa je odbornik še enkrat ponovil svoj odgovor, ki ga je bil dal Trebencem in Gropajcetn, ko so ga vprašali po dvojezičnih napisih, v katerih naj se spoštuje slovensko tone krajev. Dejal je. da bo vprašanje rešeno v «dovolj kratkem čarni*, ker da se vprašanje že preučuje. Ostala kronika srečanja, ki je — kot v drugih primerih — potekala v prostorih vaške šole. se v bistvu ne razlikuje od že opisanih sestankov v drugih vaseh. Poleg odločne zahteve, naj se spoštuje domače slovensko ime v pravi obliki: Križ, so vaščani predložili odborniku Ce-schii, ki je s polk. Fondo Savijem predstavljal toponomastično komisijo pri tržaškem občinskem svetu, naj bi se glavne ulice in trgi v vasi poimenovali po Josipu Verginelli, domačemu slikarju Albertu Sirku in delavskem prazniku 1. maja. Poleg teh pa so Križani predložili še več ledinskih imen, kot «Bro.i-nica* in «Mrhršče*. nato pa naj bi se trg pred cerkvijo poimenoval po Padlih borcih, druge ulice pa po bratih Tence, štirih bratih, od katerih je eden umrl v nemškem koncentracijskem taborišču Buchen-wald ostali pa kot partizanski borci prelili svojo kri in zaslužili, da se jih sovaščani spomnijo; Vojkovi brigadi, Prežihovem Vorancu, Kocjanih, Franu Venturiniju, španske-mu borcu Petru Bogatcu, ustanovi" tellu vaške godbe Ivanu Furlanu, Brigadi Fontanot. ki se je borila skupno s slovenskimi partizani, Franu Erjavcu ali Ivanu Tavčarju. Predlogi vaščanov, skupaj jih je bilo 22, pa niso zajeli vseh ulic, ki jih je bdia začrtala toponoma-stična komisija. Ta jih je namreč začrtala 36, čeprav so vrzel deloma zapodili, ker so Križani pred. lagali, naj bi se večja skupina hiš za cerkvijo poimenovala «Riblška vas*, ne glede na razdrobljene uličice v njej. Pismeni predlog, ki so ga vaščani izdelali na prehodnih zbo. ruvanjih je najprej v slovenščini, nato pa v italijanščini prebral domačin Sedmak, na kar so v raz. pravo posegli vaščani ta dali še več dodatnih predlogov. Tako Je nekdo predlagal, naj bi se ena Izmed preostalih ulic poimenovala po Božidarju Kolariču, spet drugi po padlem borcu Mariju Ma. rajni, bratih Bogateč (enega so obesili Nemci v Ul. Ghega, drugi pa Je padel). Večja polemika je nastala v zve. zl z NabrežinSko cesto, tako jo vaščani imenujejo, ki so jo pred kratkim poimenovali v Via del Pucino. Nekdo je med drugim pripomnil, da je «puoino» neka vrst vina, ki so ga pridelovali med Mačkovljami in Črnim Kalom, to. rej v Istri, vsekakor panena Krasu. Glede te ni odbornik Ceschia mogel sprejeti nobene obveznosti, medtem ko je obljubil, da bo ob. činska toponomastlčna komisija ponovno razpravljala o možnosti, da se drugače poimenuje ulica «Vi-talba* o kateri smo že pisali in objavili tudi odbornikov odgovor. Cesta se, kot vse kaže, imenuje «La-hovca* in bi občino sprememba Imena nič ne stala, ker ustrezne table sploh še niso bile postav. Ijene. Spet drugi predlogi so zadevali trg, ali ulico, pred Dovšakovim kipcem berača, nedaleč od cerkve. Poimenovali naj bi ga v «Tabor». Zanimiv predlog je dal nato drug vaščan, ki je predlagal, naj bi se občinska uprava spomnila datuma 27. februarja 1944, ko so Nemci odgnali v koncentracijo 180 vaščanov. Čeprav Je odbornik Ceschia večkrat opozoril prisotne, da imajo pravico govoriti v slovenščini, v kateri se bolje in pravilneje izražajo, in je tudi ponudil, naj bi tudi njegove odgovore prevajali, če jih vsi ne razumejo, večina pri. šotnih, z tejemo predsednika do mačega prosvetnega društva Vojka Devetaka in Sedmaka, ki je v slovenščini prečrtal predloge vaščanov, žal ni sledila temu nasvetu, kar je v znatni meri otežkočalo tudi delo samega občinskega odbornika, ki često ni mogel razumeti njihovega ne povsem neoporečnega Izražanja v italijanščini. Odborniku in sebi bi naredili mnogo večjo uslugo, če bi vsi govorili v slovenščini, saj je prevajalka dr. De-beljuhova odlično opravljala svojo nalogo, ko je imela za to priložnost. Pet tržaških grafikov razstavlja v Benetkah Danes se odpre v galeriji S. Vi-dal v Benetkah grafična razstava tržaških grafikov Annamarie Cap pucok), Gdorgia Ferlettija, Bruna Mamdera, Maria Martinija in En-nia Steidlerja, kd so študirali na «svobodnd šoli za bakroreze Carlo Sbisa* v Trstu. Izplačilo zaostankov pokojnin INPS Glede na zakon, na osnovi katerega so bile povišane pokojnine bodo poštni uradi začeli 19. avgusta iz. plačevanje zaostankov upokojen, cem, ki pripadajo kategorijam VO in VR. Poštni uradi v Miljah, na Opči. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Neokusna šala Ko so se štiri osebe, stanujoče v raznih poslopjih Ulice Valmaura, odpravljale včeraj zjutraj na delo ali po drugih opravkih, so presenečene spoznale, da bodo morale pač za nekaj minut zamuditi delo. Njihovi avtomobili, ki so jih prejšnjega večera parkirali v omenjeni u-lici, so imeli preluknjane gume na kolesih. Neznani malopridneži so se ponoči znesli nad njimi, da bi se s tem nekoliko pozabavili in si pregnali dolgčas. Oškodovani lastniki avtomobilov so zadevo takoj prijavili na komisariatu javne varnosti pri Sv. Soboti- in agenti, ki so koj nato prispeli na kraj, so si skrbno zapisali vse podrobnosti o neokusni šali. Avtomobil fiat 500 z registracijo TS 65526, last 27-letne uradnice Franche Vitali por. Alfieri, je imel preluknjano zadnjo desno gumo. Kar obe zadnji kolesi pa je imel poškodovani avtomobil opel kadet 1100 z evidenčno tablico TS 102225, katerega lastnica je 32-letna učiteljica Anita Gruden por. Saule. Prav tako je bilo poškodovano vozilo ford coupč 1500 z registracijo TS 100990 49-letnega Carla Argentija ter avtomobil simca 1000 z registracijo TS 110818 39-letnega Edoarda Smocovicha. Kot rečeno, stanujejo vsi prizadeti v Ulici Valmaura, kjer so tudi parkirali poškodovane avtomobile. Zadevo sedaj proučuje tudi znan. stveni oddelek tržaške kvesture. Sklepa se, da so bile luknje na gumah, ki merijo v premeru ori-bližno en centimeter, napravljene z ostrim ošiljenim rezilom. nah in v mestu bodo izplačevali za. ostanke v sledečem vrstnem redu: Danes — upokojencem, katerih priimek se pričenja s črkami A, B in C. 20. avgusta — upokojencem s priimki D, E, F, G, H, I, K; 21. avgusta — upokojencem s pri. Imki L, M, N, O, P; 22. avgusta — upokojencem s pri. imki Q, R, S, T, U, V in Z. Ostali uradi bodo začeli izplače. vanje 19. avgusta in nadaljevali z delom po krajevnem ustaljenem o. bičaj u. Deželna pomoč oškodovancem neurja Včeraj popoldne si je deželni odbornik za kmetijstvo Comelli v spremstvu funkcionarja kmetijskih služb dr. Angelija in nekaterih strokovnjakov odbomištva ter pokrajinskega inšpektorja za kmetijstvo ogledal področja, ki jih je prizadelo hudo neurje. Na županstvu v Ronohisu di La-tisana se je odbornik sestal z županom Galosom, ki mu je orisal veliko škodo katero je utrpelo področje. Zatem si je odbornik skupaj z županom in strokovnjaki ogledal škodo na kraju samem. Nato je odšel odbornik v Oglej, kjer si je v spremstvu župana An-driana ogledal škodo, ki so jo utrpela razna posestva. Odbornik Comelli .je dejal, da bo seznanil s tem deželni odbor, ki se sestane prihodnji torek. Na seji bodo sprejeli sklepe o nujni pomoči. Po drugi strani pa si je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Moro ogledal škodo, ki jo je povzročilo neurje v Lignanu. Na županstvu se je zatem sestal z županom Martini-som ter predstavniki krajevne le-toviščarske ustanove. ZANIMIVI PODATKI OSREDNJEGA ZAVODA ZA STATISTIKO V deželi se je število «neaktivnega» prebivalstva povečalo za 120.000 enot Število zaposlenih pa se je v istem razdobju, to je v 10 letih, skrčilo za 74.000 enot, kar pomeni poslabšanje «strukture> prebivalstva KJNO Mg? danes ob 19.30 barvni avanturistični film: LA SPIA DAL NASO FR#®0 Igrajo: L. Harvey, LaV' * L. Jeffrier Deželno prebivalstvo se v zadnjem desetletju ni številčno posebno spremenilo, občutne spremembe pa so nastale v njegovem ustroju. Iz primerjave med strukturo prebivalstva v letu 1959 in v letu 1968 pade najprej v oči, da se je v tem času število ljudi, ki ne spadajo v tako imenovano aktivno prebivalstvo, in med katere sodijo na primer gospodinje, upokojenci, otroci, študentje in druge kategorije ljudi, povečalo za okoli 120.000 enot in doseglo konec lanskega leta 736.000 ljudi. Drug zanimiv podatek se_ nanaša na število zaposlenih dežela-nov, ki se je v omenjenem obdobju skrčilo za okoli 74.000 enot, to je s ■iiiiiiiiiiiiiiiiimuimiiiimmiiiiiiiiiiiiiimimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiHimiiiiiimiiimiiiiiiniiimmiiiiiiiiiuimiiimiiiiiiiuiimiiiiii VČERAJ V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE Slovesna otvoritev X. mednarodnega zasedanja o organizaciji prevozov EGS Pozdravni govori rektorja Origoneja, deželnega odbornika Varisca in predsednika za promet pri EGS V. Bodsona - Danes začetek predavanj V veliki dvorani tržaške univerze se je včeraj dopoldne slovesno pričelo X. mednarodno zasedanje o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Otvoritve so se udeležili najvidnejši zastopniki oblasti, med temi deželni odbornik za promet Vicario, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, generalni vladni komisar dr. Cappellini, zastopniki konzularnega zbora, številni docenti s tržaške univerze in slušatelji zasedanja. Pozdravni govor je imel rektor univerze prof. Origone, ki je naglasil pomen letošnjega jubilejnega zasedanja. Ko se je na razgovorih v prostorih univerze in v devinskem gradu poleti 1959. leta rodila zamisel o prirejanju teh zasedanj — je dejal prof. Origone — nas je k temu pripravila predvsem specifična zveza, ki obstaja med vprašanji prometa in našim mestom oziroma deželo. Od tedaj dalje smo se leto za letom redno sestajali ob tej delovni mizi ter obravnavali izmenično vprašanja prevozov po notranjih vodnih poteh in po morjih, po zraku, po železnicah in cestah. Za vsa zasedanja pa je bila značilna stroga znanstvena resnost in metodologija. Leto za letom smo tudi izdajali akte s teh naših zasedanj, je nadaljeval govornik, in ti akti predstavljajo danes povsod po svetu zbirko monografij, ki dela čast njihovim avtorjem in naši univerzi. Poleg tega predstavljajo strokovna zasedanja na naši univerzi pomemben prispevek k skupni stvari evropske šesterice. Prof. Origone je nato povedal, da se je ob priliki letošnjega X. zasedanja o organizaciji prevozov v EGS ustanovil v Trstu poseben inštitut za proučevanje problemov prometa v Evropi. Novi inštitut bo proučeval področje prevozov v Evropi ter skrbel za prirejanje vsakoletnega zasedanja. Rektor je nato prečital pozdravno brzojavko, Id jo je na zasedanje poslal ambasador Lambert Schaus, ki je bil povabljen na slovesnost, zlasti še glede aktivnega sodelovanja na zasedanjih od vsega začetka do lanskega leta, a ki je letos zaradi bolezni odsoten. Nato je spregovoril deželni odbornik za promet dr. S. Varišco, ki je pozdravil zasedanje v imenu dežele Furlanije-Julijske krajine ter poudaril, da deželna uprava z velikim zanimanjem sledi vsakoletnim zasedanjem o organizaciji prevozov v EGS, zavedajoč se pomena, ki ga j misija v zvezi s prometom po no-ima smotrni in uspešni razvoj pro- j tranjih vodnih poteh in po cestah metnih zvez v sklopu splošnega go- j s tovornjaki. Pra/ tako je treba spodarskega udejstvovanja tako v: čimprej urediti tudi vprašanje ta-deželi kakor tudi izven njenih meja. j rif za prevoz blaga in potnikov po Deželna uprava se trudi, da bi po i železniCi in prekopih med posamez-svoje pripomogla k čim uspesnejse-1 nimi deželami članicami EGS. Na mu razvoju prevozov, in to z re-j splošno pa bo treba v prihodnjih formskimi m zakonskimi posegi, za. mesecih pospešiti delovanje komu-katere najde večkrat pravo usme- nitarnih organov> saji kar se t;fe •niliill,iiiiiiim umi m umit VELIKOŠMARENSKI PRAZNIKI SO KONČNO ZA NAMI Čez mejne prehode je šlo nad pol milijona potnikov V nedeljo ob povratku izletnikov in letoviščarjev na prehodih na kilometre dolge kolone vozil . Življenje v mestu se vrača v svoj običajni tir Nad pol milijona prehodov na jugoslovanskih mejnih prehodih v teh dneh! Lepo nedeljsko vreme je spravilo na avtomobile tudi zadnje družine, ki so preživele velikošmar-rve praznike v mestu ali na bar-kovljanskih Skoljih, medtem ko se Je že začel množični povratek domov. Vrste pred mejnimi prehodi so se tokrat vile v nasprotni smeri mimo Plavij proti Škofijam, od Kozine proti prehodu na Pesku od Sežane proti Femečam, na cestah, ki iz obmejnih turističnih področij vodijo v Trst. Cariniki in finančni stražniki so bili spet polni dela in kljub dobri volji so bili zastoji v prometu občutni. Veliko se Jih je vračalo s štiridnevnega izleta po Jugoslaviji, Gorenjski ali tudi do Kvamera, kjer so marsikaterega tržaškega turista zamikale igralnice in sreča «za zeleno mizo* Dolge vrste so prav tako označile povratek Tržačanov iz Furlanije izletu v Kamijd. Dohodi v Trst so bili dejansko ena sama dolga vrsta avtomobilov, ki se je le s težavo premikala proti zaželenemu cilju — domu. Promet Je na vseh cestah zabeležil visoko število prisotnih vozil. Zdi se, da jih je za veliki šmaren bilo na cestah v naši deželi nekaj nad poldrugi milijon. Kljub tako visokemu številu vozil na cestah pa ni v teh prazničnih dneh prišlo do hujših nesreč, ki bi terjale smrtne žrtve. K temu je pripomogla predvsem osnovna značilnost tržaškega cestnega omrežja, ki je stisnjeno v trikotniku nekaj desetin kilometrov in v katerem je premikanje z avtomobili na natrpanih cestah prej dolgočasno kot nevarno. Do hujših nesreč prihaja v Italiji na avtocestah, kjer vozniki nevarno skušajo hitrost in moč svojih vozil. Tako pa j« pri nas prišlo zgolj do lažjih verižnih trčenj v vrstah, ko je kak nepreviden voznik pozabil pravočasno zavreti. Mate- kjer so bili pri znancih ali na1 rialna škoda se ie-^icer na avtomo- bilu poznala, nekaj prask in lažjih ran, do hujšega pa na srečo ni prišlo. Seveda gre pri tem omeniti tudi psihološko vlogo, ki Jo je v teh dneh odigrala na cestah prisotnost policijskih ta karabinjerskih obhod-nic. Na vseh večjih križiščih in na nevarnejših zavojih so prežale skupine karabinjerjev, cestnih ali mestnih stražnikov, ki so beležili hitrost avtomobilov, pregledovali vozniška dovoljenja voznikom, ki sicer niso zagrešili posebnih prekrškov, a so dajali s svojo vožnjo vtis neprevidnosti. Računajo, da je zapustilo Trst približno 100 tisoč meščanov, kar je v primerjavi z drugimi mesti sorazmerno malo. Tako je bil promet po mestnih ulicah še kar živahen ta tudi lastniki javnih lokalov se niso mogli pritoževati: deževno vreme, ki se je vleklo skozi vse tri dni ta je marsikoga odvrnilo od daljnosežnih izletniških programov jim je šlo kar na roko ter jim občasno polnilo obrate. ritev prav na strokovnih zasedanjih tržaške univerze. Dr. Varisco je nato naglasil, da ni «deželno» gledanje na probleme prevozov v ničemer v nasprotju s splošno go6podarsko-socialno politiko šesterice, saj se tudi v razvojnem načrtu Furlanije-Julijske krajine za obdobje 1966-70 naglasa potreba po vključitvi deželne gospodarske politike v splošno politiko gospodarskega razvoja, ki velja za vso Evropsko gospodarsko skupnost, ter po uskladitvi ustreznih prizadevanj na deželni, državni in meddržavni ravni. Področje prevozov i« še posebno važno, ko skušamo uresničiti gospodarsko integracijo šesterice, je nadaljeval govornik: brez ustreznih prevozov si je namreč težko misliti uspešno delujoče skupno tržišče, kakor si ne moremo predodti svobodnega pretakanja ljudi, delovne sile, najrazličnejših dobrin in storitev iz enega kraja šesterice v druge. Skratka, brez u-strezno urejenih prevozov je tudi takšni meddržavni organizaciji, kakršna naj bo Evropska gospodarska skupnost, nemogoče uresničiti mednarodno razdelitev dela. Prav zato je potrebno, da se čimprej odpravijo razne oblike «protekcioniz-ma», ki se jih posamezne članice šesterice poslužujejo prav na področju prevozov, zato da vodijo diferencirano gospodarsko politiko tudi znotraj skupnosti. Zadnji je nato spregovoril minister V. Bodson, predsednik odbora za promet pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju. Naglasil je, da je uresničitev carinske unije l. avgusta 1968 pospešila trgovinsko menjavo med članicami EGS in občutno zbližala ustrezne industrije. To pa nikakor še ne pomeni, da smo uresničili že dejansko skupno tržišče, je pristavil. Za to je še potrebno veliko zbližanje, zlasti na področju kmetijstva, denarništva, splošnega gospodarstva in pa tudi na področju prevozov. Številna vprašanja, s katerimi se strokovnjaki EGS srečujejo na področju prevozov, ne izhajajo iz rimske pogodbe iz leta 1957, temveč predstavljajo dediščino prejšnjih u-reditev pri posameznih članicah. Tako na primer stalen primanjkljaj pri železnicah, težave v prometu po cesti in notranjih vodnih poteh itd. Tem problemom pa so se s podpisom rimske pogodbe pridružili še drugi. Zato je to področje še vedno v precejšnji meri neurejeno, če gledamo nanj z gledišča skupnosti. Glavnina trgovinske menjave med šesterico in zunanjim svetom se danes opravlja po morju: zato bo treba temu področju posvetiti še posebno pozornost. Prav tako bo treba uskladiti politiko posameznih članic glede prometa po zračnih poteh, tako da bo skupnost lahko nastopala v zunanjem svetu kot <-notna gospodarsko-socialna organizacija. Ne smemo v tem pogledu zanemariti tudi vprašanj, ki se nanašajo na komunitarna pristanišča in pa na nove tehnike prevozov, ki se povsod v svetu čedalje bolj uveljavljajo. Najbolj pereča vprašanja, ki jih bomo morali rešiti na področju prevozov, je nadaljeval govornik, so problem uskladitve razvojne politike, problem konkurence, problem okrepitve področja prevozov, problem življenjskih in delovnih pogojev, problem varnosti v prometu, problem optimalnih razsežnosti podjetij in pa problem tarif. Od lanskega leta dalje so bili doseženi nekateri vidni rezultati na področju javnih prevozov, kar je omogočilo prizadetim železniškim podjetjem, da so nekoliko izboljšala svoje finančno stanje, toda vetji del problemov na tem področju še vedno čaka na primerno rešitev. Tako se bo moral svet šesterice kmalu izreči glede predlogov, ki mu jih je svoj čas posredovala ko 531.000 v letu 1959 na 457.000 v letu 1968. Odstotek zaposlenih prebivalcev na celotnem številu deželnega prebivalstva se je zaradi tega nazadovanja skrčil s 46,2 na 38,3 odst. Za primerjavo naj navedemo, da znaša državno poprečje 37,4 odst. Število aktivnih ljudi se je zmanjšalo zlasti pri ženskah, saj se je število zaposlenih moških v omenjenem razdobju skrčilo «le» za 28.000 enot, to je s 353.000 v letu 1959 na 325.000 v letu 1968. Podrobnejši pregled premikov v strukturi aktivnega prebivalstva pa izkazuje, da se je število zaposlenih ljudi skrčilo predvsem v kmetijstvu, in to zaradi postopne urbanizacije kmečkega prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini. Število delavcev zaposlenih v raznih kmetijskih dejavnostih se je namreč v omenjenem desetletju skrčilo s 127.000 na 75.000 enot. Industrija in druge pridobitne veje niso zmogle človeškega navala s kmetov: število zaposlenih v industriji, ki je znašalo 1959. leta 176.000, je sicer najprej nekoliko napredovalo ter doseglo v 1965. letu 188.000 enot, nato pa je ponovno nazadovalo na 175.000 enot v lanskem letu. Podobno je bilo tudi v drugih pridobitnih dejavnostih: število zaposlenih, ki je znašalo 1959. leta 184.000, se je najprej nekoliko povečalo, tako da je doseglo v letu 1962 višek 195.000 enot, nato pa je ponovno popustilo na 189.000 enot v lanskem letu. Osrednji zavod za statistiko, ki je nedavno tega objavil pravkar navedene podatke, navaja v rubriki posvečeni brezposelnim, za leto 1959 podatek 44.000 ljudi (8,3 odst. vsega aktivnega prebivalstva), za leto 1968 pa podatek 18.000 enot (to je 3,5 odst. aktivnega prebivalstva, kar se ujema s poprečjem za vso državo). Kar zadeva industrijsko proizvodnjo pa je v tej zvezi zanimiv pregled o višini izplačanih mezd (v letu 1968) v industrijskih obratih naše dežele. Po teh podatkih, ki jih je dal na razpolago vsedržavni zavarovalni zavod proti nezgodam na delu (INAIL), je znašala skupna vrednost izplačanih mezd na industrijskem področju v lanskem letu 145 milijard lir. Od tega je bilo izplačanih 73,5 milijarde (51 odst.) v videmski pokrajini — ki je obsegala tudi Pordenon in okoliš — 51,3 milijarde (35 odst.) v tržaški in 20,2 milijarde (14 odst.) v goriški pokrajini. Pribldžno četrtino vseh izplačanih mezd (točneje 23 odst.) so zabele; žili v industrijskih obratih, ki predelujejo kovine, proizvajajo vozila, razne tehnične naprave in instrumente; na drugem mestu je bila gradbena industrija s 17 odst.; na tretjem industrija prevozništva z 19 odst.; sledile so kemična, lesna in sorodna industrija itd. vo močno udarila. Njeni svojoi so jo zatem takoj odnesli v posteljo, ker pa ji bolečine v glavi niso ponehale, so poklicali bolničarje Rdečega križa, ki so jo, kot rečeno, odpeljali v bolnišnico. Žrtev nesrečenega padca s podobnimi poškodbami je postala včeraj zjutraj tudi 40-letna gospodinja Margherita Mastracca por. De Angeli iz Riima. Ženska se je ponesrečila v Postojnski jami, kjer ji je spodrsnilo na vlažnih tleh ter je pad-cffla ta se pri tem hudo udarila v glavo. Njen 45-letnd mož Luigi, s katerim si je šla ogledat zanimivosti jame, je takoj poklical bolničarje jugoslovanskega Rdečega križa, ki so jo kmalu nato odpeljali z rešilnim avtom v tržaško splošno bolnišnico. Tu so jo sprejeli na istem oddelku kot malo prej Šemo. Njene poškodbe pa niso hujšega značaja ta bo okrevala približno v dveh tednih. Okradeni turisti iz Bergama Trije prijatelji iz Cologna al Se-rio pri Bergamu, 34-letni trgovec Giacomo Minola, Luigi Belli ta Luigi Fratus, so naložili tri do vrha natrpane kovčke z raznimi stvarmi v Mtaolijev avtomobil, preden so odšli na večdnevni izlet v Jugoslavijo. Domov pa se bodo morali vrniti brez kovčkov in brez blaga, ki je bilo v njih. Med povratkom iz Jugoslavije jih je namreč ravno v našem mestu čakalo grenko razočaranje — neznanci so jih okradli. Neljubi dogodek se je pripetil pred restavracijo «Marinella» v Bar-ko vij ah. Minola je v nedeljo zvečer okrog 22.30 parkiral svoj avtomobil giulia z registracijo BG 208226 kakih štirideset metrov od omenjene restavracije ter odšel s svoiima prijateljema nekaj povečerjat. Ko se je dve uri pozneje vrnil k avtomobilu, je opazil, da ie bil prtljažnik odprt. Pogledal je vanj ter neprijetno presenečen ugotovil, da v njem manjkajo vsi trije kovčki. Seveda mu ni preostalo drugega, kot da vsa zadevo prijavi policijskim organom. En kovček je bil njegov, ostala dva pa od njegovih dveh prijateljev. Agentom je povedal, da je bil niegov kovček iz črnega usnja, v njem pa ie bilo v glavnem perilo in več oblačil, brivski aparat, bančna knjižica s šestimi nakazili ter 102.000 lir v gotovini. Tudi Belli in Fratus sta imela v svojih kovčkih v glavnem oblačili’'ter vsak svoj brivski aparat. Celotna škoda, ki so jo trite izletniki utrpeli znaša 360.000 lir. danes ob 18. uri Eastmancolor film: LE DUE FACCE DEL DOLLARO Igrajo: M. Greemvood,!.^ lin, G. Giorgelli m Herter PARK MIHAMARSKEGA Danes tedenski počitek. * * * :• GRAD SV. JUSTA .^11. Jutri lu pojutrišnjem Ot uri »Braslliana ’69», eden bolj slikovitih in ž'valuj* i riških «showjev» Žaklju®* •Carnaval do Rio*. PTOa”an f*' pri osrednji blagajni v r 2, tel. 38 547. Nazionale 16.00 «Tre ^ & Frank Sinatra, Dean „ford,Jod my Davis jr., Peter La«1 Bishop. Technicolor. jjruttO; Fenice 15.30 «11 buono, » Rosalba Neri. VVestern gjj Ib bello*. Citat Eastwooo. ^[oi-lach, Lee Van Cleef. sel'!j. Grattacielo 16.00 «H % gio*. Antony Steel, man. Techncolor. mladini pod 14. letom, Eden 16.30 «11 pozzo e , Technicolor. iowr»t0„i. Escelsior 15.30 «Nel la” 0 sesso*. Strogo prepo' ni pod 18. letom. Ritz 16.30 »Black h°rI?t eie, pher Lee, Barbara » prepo v Karloff. Eastmancolor no mladini pod 18. l'l«?. področja prevozov, leži že dali ča sa na pultu sveta kakih 20 stvarnih predlogov, za katere s.a že dala svoj pristanek tako evropski parlament kakor tudi gospodarsko, socialni svet šesterice, a ki še vedno čakajo na zadnje odobrenje, Po končanem slovesnem delu o-tvoritve so se odeljaJd v mesto, kjer jih je na občini v imenu župana inž. Spaccinija sprejel odbornik Vascotto. Odbornik je udeležence zasedanja toplo pozdravil v imenu župana, občinske uprave in vsega tržaškega mesta ter v krajšem priložnostnem govoru poudaril pomen zasedanja in področja prevozov v okviru postopnega združevanja držav članic EGS. Naglasil je. da ima prav naše mesto, s svojim «evropskim poslanstvom» največ možnosti za pospešitev nastavljenih problemov. Poleg tega pa so problemi prometa še posebej občuteni v Trstu, kiier so še vedno nerešena nekatera pereča vprašanja s tega področja med njimi vprašanje primerne avtocestne povezave z ostalo Italijo, s Srednjo Evropo in z Balkanskim polotokom, dalje vprašanje železniških povezav z istimi področji in pa vprašanje speljave primerne vodne poti proti Padski nižini. S tem je bil včerajšnji otvoritveni program deseti zasedanj? pri kraju. Predavanja se bodo začela danes opoldne, ko sta na vrsti strokovnjaka dr. P. Rho in dr. H. Stukenberg. Ob 18.30 pa bo v dvorani «F. Venezian* javna konferenca z naslovom «Razvoj komu-nitarne politike na področju prevo. zov: nekaj ugotovitev z gledišča države članice EGS*. Predaval bo dr. H. Boerner, državni parlamentarni tajnik na zveznem ministrstvu za promet v Bonnu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiMfiiiiiuifiiiiiiiifiiiiiimN Komu je znamenje napoti Padec dveh žensk Včeraj zjutraj okrog 11. ure so z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v splošno bolnišnico Izletno delavko Pierino Šema iz Drevoreda Elizejskih poljan, ki se je nekaj ur prej hudo udarila v glavo pri nesrečnem padcu v kuhinji svojega stanovanja. Zdravniki so ji ugotovili pretres možganov ter krvavitev iz desnega ušesa ter jo zato nujno sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno dva meseca. Ponesrečenka je v bolnišnici Izjavila, da je bila okrog 7.30 namenjena na delo ta je hotela pred tem popiti malo kave, ko jo Je nenadoma obšla slabost ta se je Zadela jo je kap Stanovalci poslopja št. 26 v Ulici dei Giacinti v Barkovljah so se včeraj zjutraj obrnili na bližnji komisariat javne varnosti ter povedali, da ni neke priletne stanovalke iz prvega nadstropja že tri dni na spregled. Stanovalka naj bi bila 79-letna upokojenka Libera Viezzoli. Agenti so takoj odšli na označeni naslov, ker pa so bila vhodna vrata stanovanja zaklenjena, so poklicali na pomoč gasilce, ki so vdrli v stanovanje. Iz ene izmed sob se je tedaj razširil zoprn smrad. Agenti so pogledali v spalnico in na postelji je ležalo truplo priletne upokojenke. Smrt pokojnice je potrdil zdravnik Rdečega križa, ki je kmalu nato prišel na kraj, ter ugotovil, da je Viezzoli umrla zaradi srčne kapi. Zadevno dovoljenje za pre voz trupla v splošno mrtvašnico je nato izdal neki podčastnik javne ni izlet na Gorenjsko poA* v Kropo. Vpisovanje * na tel. 70-834 od 9. 0° zgrudila na tla, pri tem pa z gla- varnosti iz Barkovelj. Minila sta že dva meseca, odkar je, in to tretjič, v desetih letih, oskrunjeno in razbito znamenje, ki so ga pred mnogimi leti postavili G ropaj ci na sredi poti med Gropa do in bazoviškim pokopališčem, da se na tem mestu odpočijejo, ko nosijo in spremljajo svoje drage umrle. Zakaj je prišlo do tega, da so neznani zlikovci in pravi razbojniki že tretjič razbili na kose tako kamniti spomenik kot železno ograjo? Naj omenimo, da so na kamnitem križu vklesane besede v slovenščini: «Tu počivajo pogrebci iz Gro-pade*. Ali so motile koga te slo- Na levi znamenje, kakršno je bilo prej, na desni pa kosi znamenja po vandalističnem dejanju venske besede. Bazoviški župnik je I policiji to podlo dejanje, a do da že prej in tako tudi zadnjič prijavil < nes brez uspeha. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročit« te na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inoiemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L MO Telefonirajta na it. 37-338 ali 95-823 no*. Klaus Kioski. J Technicolor. aH3 Alabarda 16.30 «z°;rr1?„tti io dTnghilterra*. D. Gall<*1 cas. Technicolor. rfvaja„ Aurora — Začne se P^stit^.r ste znanstveno - ta deli' mov. 16.00 «11 pkineta mie*. Charles Heston. ^ ^ r/ if “it _____ _________ Cristallo 16.00, v pone««1^^ 1I3IOIIU 1U.W, v e- «Poker di sangue*. u. ^ Mitchum. Technicolor- ta; Capitol 16.30 «La mori« jrjM v so*. Luciano h„ic0»^ Robert Hoffman. Tee n pero 16.30 »Cerimonia ^ K ilitto*. David Niven. V f* Techncolor. prepovedi pod 14. letom. , Vittorio Veneto 17.00 «L da a Scotland Yard». ^ _ ter, Susan Haubshir - . [4, Prepovedano mladrni P^^r Ideale 16,30 «Venere " t 8% sabeth Taylor, Lall^0jor * Eddie Fisher. Technic°* itofč Ah^lT.6,30 ' v Dobrno. Vpisovanje ou torkih, četrtkih in P'1*,, do 21.00 na sedežu drus e J*f. P. d. »Vesna* PrlIA , Slovensko prosvetno neO*Ji, i’ bor* z Opčin priredi v sk»V avgusta enodnevni lzle,.lcn, ko tn v Kamniško BISt«£ nje od ponedeljka 11. od 21 do 22. ure v pr<»v j Opčinah, ,| nje od ponedeljka 11rajyeli'1 Športno drultvo Ve‘D*ptSiltL'f t.m. izlet v Tolmin |im metne tekme s tamkaj*™'dsK» f Vpisovanje v gostilni ,2»r0*9 ma ter v tobakarni Pn . Jaku. |tjeLž SPDT vabi udeleže^ iel Veliko planino, ki Je okvare avtobusa, 8a \ vo za 'stii 'izlet, ki bo je .. t.m. Nadalje sporoča, <>a vpW Jjj mest prcctih. Prijav« * 9, * j. sprejema'o v Ul. t stropje, do četrtka, (Slovenski prosvetni * Urada Slovenske tospodarske zveze v. ne zveze v Trstu, no zveze v pa 9, bosta v ^ odprta samo » JuW do 13.30 ROJSTVA, SMRTI ,tfii’ Dne 17. In 18. avgUS» ^ Dne 17. ta 18. v Trstu rodilo 13 Je 18 oseb. UMRLI SO: 73-letP) otr0*’ i UMRLI SO: Meri, 35-letna Marta 00pre^ rJ les, 88-letnl Glova-nm g1.ie'V> letni Giaemto Mart n' fF,-lia Benlch vd. Cost« UJ' ‘, Glovarvnl D’Agosttal. y na Cadel por. Ta«l«ek. tonlo Vidotto, 70-letn* dej, vd. Calcagno, 564etn-> 11, 57-letni Francesco « (f, letina Angela Subert U.ie^ tf,:' 'letni Attliio Pontlnl, "Lpk f no Mesai, 70-letnl 72-letna Marka BrvH* Bruno Sordi. „« ---------- DNEVNA SLUŽBA ^ (od 13. do ,j. c ■ • Vtelmettl, Borznt tr* 1 Ul. Rosaetti 33. Ali* Ap>' Mare, Trg Plave 2. »v. j Ann« 10. ,ff" , NOČNA SLUŽBA ,j (od n.w V, CV Blasoletto, Ul. Rom®, l*'(l Ul. Berninl 4. Benu**1’0 9 11. Sponza, Ul. Monter9 SžaaBKaa ' o- S sobotnega nastopa »Briškega okteta* ,MI,I||||| 1111111,1,,,,,,,,,,,,,,,,,,, .................... Nekaj misli in pripomb turizmu na slovenski obali S vrv?81*1 0,t>a'M ^ 6asa memhe ln so še zlasti zadovoljni, tu ^ ^hdem sapo. Sonč. ker se prilagajamo svetovnemu tu. s,v% Je Privabljajo na obalo rizm/u. S rtlca °balce, ki vse od Debele. In zakaj takšen naval turistov V> v Vodf do Lucl!je iščejo osve- prav na slovenski obadi? Turisti J,. 2iiva) V preteklem tednu pa ln turistični delavci so nam še pri. tv? br,,h dol8e kolone avtomo. pomnili, da so nekateri gostje pri-" slovenski obali, proti romali na slovensko obalo iz diru. gih krajev jadranske obale, ker so namreč zvedeli, da tu ne zmanjka pitne vode. Tako Je postala piitna voda turistična reklama. Vprašajmo se, kako pa v prihod, nje? Za letošnji nepričakovani vdor turistov so bile turistične zmogljivosti na naši obali preskromne, zato ne bi kazalo odlašati z grad. njo novih hotelov. Toda, kaj pa nova turistična cesta? Zadnje nedelje opozarjajo na stanje cest ob slovenski obali, kajti turizma ne bo mogoče razvijati in povečati, če ne bo primemo urejena obalna cesta. Dopoldne se kolone avtomobilov po polževo pomikajo bodisi lz ljub. Ijanske smeri kakor tudi z obmejnega bloka škofije proti amkaran. skemu križišču, od tu pa proti I-zoli, Piranu in dalje proti Sečov. lj-atn ob takih konicah nastajajo veliki zastoji. Zaradi prometne zagate ne bi smeli na obalnem ob. močju nič več odlašati. Vsekakor nas je letošnja turistična sezona postavila pred pomembne preizkušnje. Torej delamo odločilen izpit iz turizma in če ga bomo dobro opravili, si bomo v prihodnje zagotovili še boljše turistične letine ; kot doslej. VOJKO KRPAN S* tL^iJo t>hillasle'm|U vremenu je v 1)0 v°di več deset-kh, v ri^cev- Naš sodelavec je lov ^ j elJo obiskal Ankaran., ktL^v o°’ Pravzaprav Simo. C*. Pir„Veder, Strunjan, Por. Lucijo in slovenske V ^ščln Vrvež Je bl1 nenava-Polne, na cestah gne. LJjIka. v,. *°kallh ne govorimo, Ijn®. 0 je polno morje in &J1 ln gostinski delavci na !«a l-akSrJ0, da doživlja naša o. &»oi 'Hba.i turistično Invazijo, kot J ne. vse nočitvene ka- ^>bCv,ZaSedene- Po re*lstr- i? 1« s°deč. Imajo največ -a«hiaJlodne Nemčije, AvstrL _Tu pa so še Fran- Svedl In Nizozemci. O«l^obijT^PPl smo videli precej \ tajti ,V' k' čakali pred vho. V,, ni hlio več prosto. Cm • kje? „nam -I« PNti v stik s to leJ?10 Izvedeli, da Jim je V z gostjj’' ^dovoljni so s hra-PPnostJo domačih lju. lij f haftč1, 80 tudt, da prihaja. , ZaPovrstijo že nekaj let ta v leto opažajo spre- strani tako bogato dokumentiran j občini, kjer je utrpela največjo ško-film, ki govori o najbližji preteklo- do domačija Viktorije Pete jan ob sti Združenih držav Amerike. 1 pokrajinski cesti. Zračni vrtinec je V začetku članka smo govorili o številnih tujih avtomobilih, ki jih lov z nairazličnejšimi registracijami na poti v Jugoslavijo. Marsikdo se ustavi za kako uro tudi v Gorici, a žal je takih tujcev le mali'. Cestni znaki kažejo že takoj po mostu čez Sočo na najkrajšo pot v Jugoslavijo in taka obvozna pot, ki sicer pelje skozi mesto, odtegne Gorici marsikaterega tujca, ki bi tu pustil kak tisočak za ogled gradu, za nakup razglednic, za kako poletno pijačo. Turistične oblasti bi morale, soglasno z goriško občino, poskrbeti, da bi se tuji turisti v poletnem času ustavili vsaj za kako uro v Gorici. V NEDELJO POPOLDNE PRI DOBLARJIH Eden mrtev in pet hudo ranjenih pri čelnem trčenju dveh avtov Med ranjenimi so štirje potniki iz Tržiča - Luise Kurt iz Bremena je podlegla poškodbam, njen mož pa je hudo ranjen • Nad milijon lir škode na obeh vozilih Na dvojnem ostrem ovinku pri Doblarjih se je pripetila v nedeljo popoldne ob 17.40 po našem času huda prometna nesreča, pri kateri je bila ena oseba mrtva, pet drugih pa hudo ranjenih. Ob tisti uri se je peljal 45-letni Walter Robert Kurt, doma iz Bremena v Zahodni Nemčiji z avtom volksvvagen 1500 od Ročinja proti Doblarju. Na dvojnem ostrem ovinku pri tem kraju pa ga je zaradi mokre ceste, ker je deževalo, zaneslo proti sredini ceste in z nezmanjšano hitrostjo je z vso silo treščil v avto simca, ki je prihajal iz • nasprotne smeri.. Kurtova žena, 44-letna Luise Iren-gard por. Kurt, je pri trčenju dobila hude poškodbe ter je na pre- vozu v bolnišnico v Šempetru med potjo podlegla hudim poškodbam. Tudi Kurt sam. ki je upravljal volkswagen, je dobil hude poškodbe in v šempetrski bolnišnici mu skušajo rešiti življenje. V drugem avtu so bili štirje potniki iz Tržiča, ki so bili prav tako ranjeni ter so jih z rešilnim vozom jugoslovanskega RK v dveh vožnjah pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici, kjer so jih obdržali na zdravljenju s prognozo okrevanja od 15 do 40 dni. Avto simca je vozil 51-letni Bruno Sobani iz Tržiča, Ul, Volta 7, ki je po poklicu električar. Zdravniki so mu v Gorici ugotovili zlom desne stegnenice ter razne druge poškodbe ter so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju. Njegova žena Romilda Puntin, stara 48 let, ima poškodbe na desni rami, desni roki in po nogah ter bo ostala v bolnišnici 30 dni. Z njima sta bila v vozilu tudi 56-letni Ubaldo Stabile iz Tržiča, Ul. Galilei 74, ter njego. va žena 55-letna Gioconda Čerin Ror. Stabile. Prvemu so zdravniki ugotovili udarec v lobanjo, ter šte vilne poškodbe po udih in so ga pridržali na opazovanju. Žena pa bo ostala v bolnišnici 15 dni zaradi udarca v lobanjo, zloma nekaj reber in notranjih poškodb. Jugoslovanska policija je ugotovila, da nemški voznik ni utegnil niti zavirati svojega vozila ter je čelno treščil z vso silo v avto simca. Na veliki šuiareu so bile gorlške ulice skoraj prazne. Tudi v Javnih lokalih ni bUo gostov, kot nam kaže gornja slika, saj ne sedi sa mišicam* bara nihče sebno vrsto turistov. To so Goričani ali prebivalci manjših krajev naše pokrajine, ki so se pred leti, ko je bila pri nas huda kriza (.spominjamo se samo dejstva, da so nekoč v goriški pokrajini zabeležili nad 13.000 brezposelnih, medtem ko danes na Goriškem brezposelno, sti praktično ni) izselili v severne države. Tam so si ustvarili nov dom, mnogokrat poklicali za sauo družino, postali so pridni delavci in tehniki v tovarnah in v drugih poklicih. Marsikdo si je postavil obrtno delavnico, drugi so postavili na noge trgovine, ki »zelo dobro u-spevajo. Postali so praktično prebivalci nove dežele, ki jih je sprejela, ko doma ni bilo dela. Med njimi je tudi precej slovenskih rojakov, mnogo mladenk in mladeničev, ki so svo.ičas študirali na slovenskih srednjih šolah v Gorici. Mnogo jih je zlasti v Švici, še posebno v neki večji tovarni v Ba denu blizu Ziiricha, kjer je baje zaposlenih okrog dvesto prebivalcev iz goriške pokrajine. Ti izseljenci pa del svojih letnih počitnic obvezno preživijo doma. Zaradi tega ni nič čudnega če v teh pasjih dneh, ko je mesto s ko ro prazno, srečaš na ulici prijatelja, ki ga nisi videl toliko časa, ko šofira avto s tujo registracijo. Običajno so avtomobili večjega formata in iz razgovora izveš, da ra ši ljudje služijo tam na severu lepe denarce. Iz razgovora z njimi zveni domotožje, vendar bi se le malokdo odpovedal visokemu standardu, ki si ga je pridobil v severnih državah in se vrnil domov, kjer je danes moč dobiti delo, ^loče pa so v primerjavi s tistimi na severu precej manjše. Izseljenci niso več takega forma, ta kot so bili tisti pred desetletji. Pojem izseljenca je treba danes spremeniti. Ljudje v Švici ali v Nemčiji ali na Švedskem dobivajo iste plače kot domačini, seveda če delajo na istem delovnem mestu. Razne mednarodne pogodbe so njihov položaj izenačile z domačini. Ljudje iz naših krajev pa so znani zaradi vestnosti in jih tuji delodajalci zelo cenijo. V bližnji Furlaniji pa je problem izseljenstva zelo viden. Tudi v vaseh Beneške Slovenije, Karnije, gričevnatega predela severno od Vid. ma, je v teh dneh veliko tujih avtomobilov. Številne poletne prireditve v sosednji Furlaniji prirejajo prav na čast emigrantom, ki uživajo za kak večer pristno domače vzdušje. Zelo pomembna je bila na tem področju večdnevna tradicionalna prireditev v Majanu, na kateri so sodelovale tudi folklorne skupine iz raznih krajev Evrope. Natečaj za učitelje slovenskih šol Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici je na vpogled razpis natečaja za učitelje slovenskih šol na Goriškem. Prizadeti morajo vložiti prošnje za udeležbo pri natečaju najkasneje do 25. septembra. Obenem poroča šolsko skrbništvo, da Je šolsko ministrstvo pooblastilo ravnateljstva srednjih šol, da lahko začasno poverijo posamezna učna mesta učnemu osebju, ki Je zanje zaprosilo, kadar gre za nujne primere, kot so nosečnost, ma tore z otroki iqpod 2 let in podobni nujni družinski primeri. ŠE DANES LAHKO PLAČATE DAVKE! Ker so bile davkarije v soboto 1 zaprte so rok za plačilo davkov ga je moč izjemno plačati davite še danes zjutraj na vseh davkarijah. Od jutrišnjega dne dalje bo treba plačati kazen zaradi zakasnitve. Na delu mu ]e dvigalo zmečkalo levico Včeraj ob 11. uri so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 22-let-nega Remigia Bigota iz Gorice, Ul. Garzarolli, ki sl je zmečkal roko na delu v skladišču podjetja Ison-tina alimentari na cesti III. Armata v Gorici. Zdravniki so ugotovili, da si Je mladenič pri prevozu s tovornim dvigalom zmečkal levo ro-ko, ki mu jo je stisnilo med steno in dvigalom ter so ga pridržali za gartom v Rabelj. Ko so starejši odhajali v pokoj, pa jih niso na. domeščali z novimi. Tako Jih je naposled ostalo le še 12. Trenutno Je že 18 delavcev šlo skozi zdravniške preglede ter si zagotovilo potrebne dokumente in bo verjet, no začelo z delom v rudniku še ta mesec. Uprava pa je izročila proš. njo zavodu za zaposlovanje v Tolminu še za 18 delavcev. Za poznej. ši čas obstajajo nove možnosti za dodatne zaposlitve. * ♦ * V četrtek je prišlo na medna, rodnem prehodu Učeja do srečanja med podpredsednikom videm. ske pokrajine Enzom Gloffrejem ter predsednikom tolminske ob. činiske skupščine ing. Ferdom Papičem ter njunimi sodelavci. Po. govarjali so se o ureditvi mostu, ki na prehodu razmejuje obe drža. vi. Jugoslovanska stran je sprejela pobudo, da bo italijanski izv a. jalec del uredil most ln tudi na jugoslovanski strani, seveda proti odškodnini. Ureditev mostu bo ve. ljala okoli 10 milijonov lir. Pogovarjali pa so se tudi o ure. ditvi ceste. Na italijanski strani bodo vložili v obnovo cestišča med Tarčentom in Učejo 200 milijonov lir. Približno tolikšna vsota bi bila potrebna tudi za sedem km dolg odsek ceste med Učejo ln žago na Jugoslovanski strani meje. Cesta je zaenkrat še občinska in občinska skupščina v Tolminu nima v te namene potrebnih sredstev. Dogo. varja pa se za ureditev problema s cestnim skladom v Ljubljani. O-menimo naj še. da so z Italijan, ske strani na lastno pobudo nosu. H po cesti med Učejo in žago posebno protipravno sol, ki se je od. lično obnesla. * * * Kanal bo dobil v nekaj dneh po. polnoma prenovljen hotel. Imenovali ga bodo Neptun, po znanem vodnjaku na trgu v naselju. Go. stdnsko podjetje je vložilo v obno. vo stare zgradbe blizu 100 milijonov starih dinarjev. Od nje so v glavnem ostali le še stari zidovi, znotraj njih pa je vse prenovlje. no. V restavraciji hotela bo pro. štora za 200 gostov. Sam ho'el na bo razpolagal z okoli 50 ležišči. Sobe bodo Imele toplo ln hladno vodo ter kopalnice. Te dni so začeli v Kanalu gra. diti tudi novo bencinsko črpalko. Podjetje Petrol tz Ljubljane bo zanjo potrošilo okoli 50 milijonov dinarjev Črpalka bo stala v bit. žini kampa za turiste ob cesti, ki pelje iz Kanala proti Ročinju, 60 dni na zdravljenju, .......................................................... PO PODATKIH ZA MESEC JUNIJ Znatno povečanje uvoza in zmanjšanje izvoza v Slovenijo Dober promet goriških trgovcev po zaslugi številnih kupcev iz Slovenije - Izvoz v druge države dosegel 35 milijonov lir Goriška trgovina se je zadovoljivo razvijala tudi v preteklem juniju, podobno kakor že v maju, predvsem po zaslugi večjega števila kupcev iz Jugoslavije, ki so prišli s potnimi Msia in prepustnicami za razne nakupe v Gorico in druge kraje naše pokrajine. Zmanjšalo sc je povpraševanje po poletnih artiklih predvsem zaradi neugodnega vremena, zato pa je bilo večje povpraševanje po raznem drugem blagu. V okviru videniskega sporazuma za maloobmejni promet so v Juniju zabeležili znatno zmanjšanje izvoza v Slovenijo, ki je od 241 milijonov v maju padel na 57 milijonov v juniju; po drugi strani pa se je uvoz iz Slovenije povečal na 84 milijonov ali za 76 milijonov več kot v prejšnjem maju. Izdanih je bilo pet uvozndh dovoljenj za sveže mleko v iznosu 11 milijonov Mir; poleg tega so na carino uvozili še za nekaj nad 73 milijonov lir raznega blaga; med tem naj omenimo meso za 15 milijonov, drva za 20 milijonov, in dustrijskd les in lesni izdelki 8 milijonov itd.. Za izvod je trgovinska zbornica izdala 29 dovoljenj za sltoro 57 milijonov lir; med drugim so izvozili v Jugoslavijo za 11 milijonov raznih strojev in delov, za nad 9 milijonov tekstilnih izdelkov, za 1,7 milijona električnega materiala, 2 milijona Mr koles in delov, 2,5 milijona avtomobilskih delov, za 4,5 milijona opeke, za 7 milijonov strojenih kož, za 6,1 milijona papirja in papirnatih izdelkov, za 6,6 mMijona raznih ko-vinskih drobnarij itd. V istem obdobju je trgovinska zbornica Izdala potrebne dokumente za izvoz raznih domačih industrijskih proizvodov v druge države za skupnih 35 milijonov lir. Med kupci so bile razne evropske države, pa tudi Kanada, Iran, Libija, ZAR, Južna Afrika in Venezuela. Med izvoženim blagom so bili sanitarni izdelki, elektromotorji, hladilniki, tekstilni stroji, slaščičarski izdelki in tekstilno blago. Interpelacija o priznanju sanatorijev Deželni vveto valeč Fulvio Bergo __________> __ mas je včeraj vložil interpelacijo j telefon 72-341, na deželnega odbornika za zdra stvo, da bi izvedel za vzroke z kasnitve dekretov o priznanju s natorijev INPS v Gorici in Trs v avtonomne bolndšndške enote, k predvideva državni zakon 12. 1 bruarja 1968. štev. 132. VERDI, 17,30—22.00: «1 due Kent dy», dokumentarni film v rež Giannija Bisiacha. CORSO. 15.00; «L’urlo dei gigant J. Palance, MODERNISSIMO. 16.30-22.00: « di lš deUa legge», L. Van Cit in A. Sabato, Italijanski barv film v kinemaskopu. V1TTORIA. 17.15: «11 sergente fuoco*. P. Fonda in S. Strasbei Ameriški barvni film; mladini p 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: »Tarzan e 11 glio della giungla*, M. Henry R. Johnson. V barvah. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR. 17.30; «Agente 007 missione Goldfinger*, S. Connei Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18.00: «Paperino shov Disneyjeva barvna slikanica. E datek «11 levriero pericolosc Barvni film. I\ovu (iorica SOČA (Nova Gorica): «Ljubezen bolničarke*. Angleški barvni fii — ob 18.30 ln 20.30 DESKLE: «Nevama linija 7000» meriški barvni film - ob 20. ui SVOBODA (Šempeter): «Veliki m aulnes*. Francoski barvni film ob 18.30 ln 20.30. SEMPAS: Danes zaprto. PRVACINA: «Neprekosljivi». Am riško - ital. barvni film - c 20.30, RENČE: Danes zaprto. KANAL: «Njena zadnja pesem v Španski barvni film — ob 20.3 DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči je cm prta lekarna D’Udine, Trg sv Fraj čiška 5, tel. 21-24. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo cx prta lekarna Centrale*, odx. Sli in Enneri, na Trgu Republike a KOLESARSTVO SVETOVNO AMATERSKO PRVENSTVO V BRNU Mavrične majice za Francoza Moreiona Švicarja Kurrmanna in Obodovskajo (SZ) V hitrostni in zasledovalni vožnji Italijani ostali praznih rok 'A ’% Jf r- i Kljub padcu med častnim krogom je Obodovskaja vesela osvojenega naslova BRNO, 18. — ItaHija je ostala tako v zasledovalni kot v hitrostni vožnji amaterjev praznih rok. Svetovni naslov v prvi disciplini je osvojil Xavier Kurnnanm, ki je prvič v zgodovini podaril Švici zlato kolajno v tej panogi, v hitrostni pa je bil najboljši Francoz Mol reion, ki se je moral trdovratno boriti proti vztrajnemu sovjetskemu predstavniku Paktidzej-u. Presenetljivi vzhodni Nemec Ger. schke, ki je najprej izločil francoskega asa Trentina in nato še zadnjega Italijana v borbi za naslov Verzindja, je moral tretje mesto prepustiti Dancu Pedersemu in je ostal praznih rok. V ženski zasledovalni vožnji je naslov ponovno pripadel sovjet, skl predstavnici Obodovskaji, ki je v finalu za prvo mesto premagala rojakinjo Garkuškino, medtem ko je Nizozemka Comelia Hage pre. magala v finalu za tretje mesto odlično vzhodno Nemko Hannelo-re Mattig. Izid polfinalnih in finalnih vo. žen j so naslednji: ZASLEDOVALNA VOŽNJA Prvi polfinale 1. Kurrmann (Sv.) 4'55”60 2. Rebillard (Fr.) 4'55"62 Drugi polfinale 1. Darrnet (Fr.) 4’56”95 2. Zielinskl (Pol.) 5’01"48 FINALE ZA 1. MESTO 1. Xavier Kurrmann (šv.) 4’55”97 2. Bernard Darmet (Fr.) 4’58”51 FINALE ZA 3. MESTO 1. Daniel Rebillard (Pr.) 5’00”47 2. Raymond Zielinskl (Pol.) 5’09"22 ZASLEDOVALNA VOŽNJA ŽENSK Prvi polfinale 1. Riasa Obodovskaja (SZ) 4T1”75 2. Harmelore Mattig (NIDiR) 4’21"15 Drugi polfinale 1. Tamara GarkuSklna (SZ) 4’05”77 2. Comelia Hage (Hol.) 4'07''97 FINALE ZA 1. MESTO 1. Ralsa Obodovskaja (SZ) 4'01”79 2. Tamara Garkuškina (SZ) 4'03”60 FINALE ZA 3. MESTO 1. Comelia Hage (Hol.) 4’09”29 2. Hannelore Mattig (NDR) HITROSTNA VOŽNJA Prvi polfinale Prva vožnja 1. Pedersen (Danska) 11”59 v zadnjih 200 m 2. Morelon (Francija) Druga vožnja 1. Morelon (Francija) 11”20 2. Pedersen (Danska) Tretja vožnja 1. Morelon (Franclja) 11”36 2. Pedersen (Danska) Drugi polfinale Prva vožnja 1. Pakadze (SZ) 11”30 2. Gerschke (NDR) Druga vožnja 1. Gerschke (NDR) 11”15 2. Pakadze (SZ) Tretja vožnja 1. Pakadze (SZ) 11”99 2. Gerschke (NDR) FINALE ZA 1. MESTO Prva vožnja 1. Morelon (Francija) 11”41 2. Pakadze (SZ) Druga vožnja 1. Morelon (Franclja) 11”69 2. Pakadze (SZ) FINALE ZA 3. MESTO 1. Pedersen (Danska) 2. Gerschke (NDR) Druga vožnja 1. Gerschke (NDR) 2. Pedersen (Danska) Tretja vožnja 1. Pedersen (Danska) 2. Gerschke (NDR) V današnjem, četrtem dnevu svetovnega amaterskega prvenstva niso oddali nobenega naslova. Na sporedu so bile samo izločilne vožnje in repesašd ter četrtfinalne borbe. V tandemu in v hitrostni vožnji žensk ni bilo nobenega presenetljivega rezultata. Najboljši vtis sta v tandemu zapustila Francoza Morelon in Trentin, ki sta se uvrstila v četrtfinale z najboljšim časom dneva. Drugi najboljši čas pa sta zabeležila Italijana Walter Gorini (sedanji svetovni prvak) in njegov novi sotekmovalec Mauro Oblati. Jutrišnji četrtfinale v tandemu bo potekal po naslednjem vrstem redu: Italija — ZDA, Belgija — Pran. clja, NDR — CSSR, Poljska — ZRN. V hitrostni vožnji žensk so sovjetske kolesarke premagale vse nasprotnice in se vse tri uvrstile v četrtfinale, kjer bo SZ imela Jermalajevo, Kiričemkovo ln Čare. vo, NDR Maftigovo in StuweJevo, ZDA Burghardovo, CSSR Zajčkovo In Anglija Swinnertanavo. HITROSTNA VOŽNJA ŽENSK Kvalifikacije 1. skupina 1. Irtna Kiričenko (SZ) 13”70 2. Jeanna Kioska (ZDA) 3, skupina 1. Namcy Bughard (ZDA) 13”59 2. Giuditta Longar! (It.) 3. Marie Simone Juadln (Fr.) 3. skupina 1. Gallna Jermolajeva (SZ) 13”48 2. Elge Helger (Hoi.) 4. skupina 1. Bemagoote Winnerton (VB) 13"65 2. Ira Zajčkova (CSSR) 5. skupina 1. Vera Brinkova (CSSR) 2. Heidi Blobner (NDR) 6. skupina 1. Galina Careva (SZ) 13”85 2. Anna Hwute (Hol.) 7. skupina 1. Karin Stave (NDR) 14"45 2. Suzanne Peper (VB) 8. skupina 1. Eleonore Mattig (NDR) 13”70 2. Genevieve Gambillon (Fr.) REPESA2I (Zmagovalke so se uvrstile v osmine finala): 1. skupina 1. Zajčkova (CSSR) 2. Longari (It.) 2. skupina 1. Helder (Hol.) 14”2 2. Jaudin (Fr.) 3. skupina 1. Blobner (NDR) 2. Lute (Hol.) 4. skupina 1. Gambillon (Pr.) 2. Kioska (ZDA) 3. Peper (VB) OSMINE FINALA 1. skupina 1. Kiričenko (SZ) 13”4 2. Helder (Hol.) 2. skupina 1. Burghard (ZDA) I4”l 2. Brinkova (CSSR) 3. skupina 1. Mattig (NDR) 13” 4 2. Jermolajeva (SZ) 4. skupina 1. Swinnerton (VB) 14”1 2. Blobner (NDR) 5. skupina: 13”! 13”8 MEDNARODNE MOTO DIRKE NAGRADA-PRIX 9 NOVE GORICE 3I.AVGUSTA !969obl4' 1. Careva (SZ) 14”5 2. Gambillon (Fr.) 6. skupina 1. Stave (NDR) 14”5 2. Zajčkova (CSSR) REPESAŽI (Prvi dve sta se uvrstili v četrtfinale): 1. skupina 1. Jermolajeva (SZ) 2. Brinkova (CSSR) 3. Delder (Hol.) 2. skupina 1. Zajčkova (CSSR) 2. Blobner (NDR) 3. Gambillon (Fr.) KLJUB PREMOČENI STEZI Borcov (SZ) 10” na 100 m KIJEV, 18. — Sovjetski atlet Valerij Borcov, ki je na sovjetskem prvenstvu presenetljivo zmagal v teku na 100 m, je v 10” izenačil evropski rekord v tej disciplini. Zanimivo je, da mu je eden od ča-somerilcev zabeležil celo čas 9”9. Borcov je tako četrti Evropejec, ki je zabeležil za Nemcem Anilinom Harryjem, Francozom Roger. jem Bambuckom in rojakom Vladislavom Sapejo ta Izreden čas. V odsotnosti Sape j a je zmagal Bor. cov, kd je na premočeni stezi pustil dva metra za seboj Leonido Miki-čeva in Nikolaja Ivanova. Svetovni rekord na 100 m je 9”9. Ta čas so zabeležili 20. junija lani v Sacramentu Američani Hines, Smith in Greene. OBVESTILO Tečajniki iz Rovinja se vrnejo danes približno ob 18. uri. Avtobus sa bo ustavil na trgu Foro Ulpia-no pred sodiičem. ATLETIKA NA TROBOJU V VERONI Dve zmagi za V. Britanijo in samo ena za Italijo Nov italijanski rekord Aste v metu krogle VERONA, 18. — Atletski troboj Italija - Velika Britanija - CSSR se je zaključil z dvojno zmago Angležev, ki so se privoščili Italijanov in češkoslovaških atletov. Slednji so morali zmago prepustiti tudi italijanskim tekmecem. V zadnjem dnevu je Asta z metom 18,99 m dosegel nov italijanski rekord v metu krogle. Izidi zadnjega dne atletskega troboja so naslednji: 110 m ovire: 1. Edidy Ofctoz (It.) 13”6 2. Alan Pascoe (V.B.) 13’7 3. Sergio Liani (It.) 13”8 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiii um iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii,iiillilliliiiliiiiiiiiiiiiii„iiliiili,ti,ii,„il,,liiii„,„iilliIIMiillllllillll|l|ll||||llill||ir|||Vin||||||il PLAVANJE MLADINSKO PRVENSTVO NA DUNAJU Vzhodna Nemka Karin Neugebauer nova evropska prvakinja na 800 m Calligarisova je bila druga s časom novega italijanskega rekorda DUNAJ, 18. — Evropski rekord na 800 m prosto ni več v rokah večkratne italijanske prvakinje No. velle Calligaris. Tega je plavalki iz Padove odvzela na evropskem mladinskem plavalnem prvenstvu na Dunaju vzhodna Nemka Karin Neugebauer, ki je zmagala na tej progi In pustila Italijanki drugo mesto. Calligarisova pa je na 800 m še enkrat izboljšala Italijanski rekord, kar je edino zadošče. nje, ki ga je imela na letošnjem juniiorekem prvenstvu: Izidi zadnjega dne so naslednji: DEKLETA 800 m prosto 1. Karin Neugebauer (NDR) 9’30"8 (nov. evrop. rek.) 2. Novelia Calligaris (It.) 9'36”9 (nov ital. rek.) 3. Andrea Eife (NDR) 9’57”5 100 m metuljček 1. Andrea Gyarmati (Madž.) 1’06”1 2. Gabriele Wetzko (NDR) 1’08”2 3. Zvuzsa Toth (Madž.) 1’09”6 200 m v 4 slogih 1. Brigitte Schuhardlt (NDR) 2’32”3 2. Bvelyn Stolze (NDR) 2’34"9 3. Nina Petrova (SZ) 2’36”8 FANTJE 100 m metuljček 1. Udo Lenarczyk (NDR) 1’01” 2. Pjotir Dlucik (Pol.) 1’03”5 3. Attlla Csaszari (Madž.) 1’03"8 1500 m prosto 1. Roger Van Hamburg (Hol.) 17’31’T 2. Axel Freudenberg (NDR) 18’03”3 3. Lute Potile (NDR) 1870” 200 m v 4 slogih 1. Andras Hargital (Madž.) 2’21”5 2. Jorge Comas (šp.) 2’23”4 3. Dietmar Brandt (NDR) 2’24”4 Novelia Calligaris 4. Ljubomir Nadenioek (CSSR) 13»9 5. Stuart Storey (V.B.) 14”1 6. Ivan Ciemy (CSSR) 14”4. 200 m: 1. Pasqualino Abeti (It.) 21” 2. Jirl Ynos (CSSR) 21”2 3. Ladislav Kriz (CSSR) 21”4 4. David Dear (V.B.) 21”6 5. Giacomo Puosi (It.) 21”8 6. Ralph Banthorpe (V.B.) 21”9 Met kladiva: 1. Howard Payne (V.B.) 67.26 2. Faustino De Boni (It.) 63,62 3. Josef Hajek (CSSR) 62,58 4. WaLter Bernardini (It.) 60,54 5. Herbert Schenkre (CSSR) 59,42 6. Bruce Fraser (V.B.) 58,46 Palica: 1. Aldo Righi (It.) 4,90 2. Mike Buli (V.B.) 4,70 3. Gianfranco Mariani (It.) 4,70 4. Jan Hyndra (CSSR) 4,70 5. Ladislav Ruzicka (CSSR) 4,60 6. Martin Higdon (V.B.) 4,20 800 m: 1. Josef Plachy (CSSR) 1’48”4 2. David Cropper (V.B.) 1’48”4 3. Franco Arese (It.) 1’49”1 4. Peter Browne (V.B.) 1’49”4 5. Tomas Jungwirth (CSSR) 1’49”5 6. Gianni Del Buono (It.) 1’49”5 5000 m: 1. Giuseppe Cindolo (It.) 13’50”8 (Izen. ital. rekord) 2. Alan Blinston (V.B.) 13’51” 3. Stanislav Petr (CSSR) 13’51’ 4. Milas Yanscky (CSSR) 13’52” 5. Richard Wilde (V.B.) 13’59”4 6. Renzo Flnelli (It.) 1474”4 Met krogle: 1. Miroslav Janousek (CSSR) 19,27 (nov drž., rek.) 2. Flavio Asta (It.) 18,99 (nov drž rekord) 3. Jeffrey Teale (V.B.) 18,29 4. Jiri Skobla (CSSR) 17,59 5. William Tancred (V.B.) 16,75 6. Daniele Bergonzoni (It.) 15,97 Daljina: 1. Lynn Davies (V.B.) 8 metrov 2. Carlo Arrighl (It.) 7,55 3. Alan Lerwill (V.B.) 7,36 4. Jan Broda (CSSR) 7,24 5. Jaroslav Broz (CSSR) 7,21 6. Elio Lazzarotti (It.) 7,14 Štafeta 4x400 m: 1. Velika Britanija (Campbel, Grlf-fiths, Todd, Sherwood) 3’06”6 2. Italija (Fusi, Puosi, Trachelio, Beilo) 3’06”9 3. CSSR (Ryba, Petrlik, Hegyes, Hrus) 375”3 ........"■""""■"M."."".........................................................................................„„„„„ NA PLAVALNEM PRVENSTVU ZDA iiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiia V zaključnem dnevu 4 svetovni rekordi V Louisvillu so zabeležili kar osem najboljših časov na svetu LOUISVILLE, 18. — V zakijuč nem dnevu ameriškega plavalnega prvenstva so postaviM še štiri nove svetovne rekorde. Lahko se torej reče, da so pilavalcd in plavalke tokrat presegli vse meje. Vsega skupaj so namreč postav® kar osem novih rekordov. Brez dvoma se Je najbolj Izkazala Debhie Meyer, ki je za 10 ’ izboljšala lastni rekord iz 1968. leta na 1500 m. Njen novi rekord je 17’19”9. Tudi Mike Burton se Je izkazal z novim rekordom na 1500 m prosto, ki ga Je zabeležil s 16’04”5, kar Je dve sekundi boljši čas kot prejšnjd. 22-letrri Burton, ki pre plava dnevno približno 15 km, se namerava umakniti s športne scene prihodnjo zimo, vendar se bo skušal še prej oddolžiti za poraz na 400 m, kd mu ga je zadal zahodnonemški študent Hans Fass-nacht. Omeniti Je treba, da je Burton postavil tudi rekord na 800 m s časom 8*23”8 (prejšnjd rekord 8'34 ”3). Tudi Garry Hall Je presenetil z rekordom na 200 m v štirih slogih Progo je preplaval v 2’09”6, medtem ko Je bil čas prejšnjega rekorda, ki Je pripadal Charlesu Hickcojcu, 2’10”6. ZA NASTOP NA EVROPSKEM PRVENSTVU V ATLETIKI Italijanska reprezentanca v glavnem že sestavljena VERONA, 18. — Zvezni svet italijanske atletske zveze je danes določil člane italijanske reprezentance, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu v Atenah. V ženski konkurenci bodo nastopile Vettorazzo (100 m ovire), Govoril (400 m), Pignl in Ramello (1500 m). Vse te atletinje bodo nastopile tudi v štafeti. V moški reprezentanci so Asta (krogla), Lievore (kopje), Dionisi in Righi (skok s palico), Abeti (200 m), Ottoz In liani (110 m ovire), Frinolli in Ballati (400 m ovire), Bello in Trachelio (400 m), Azzaro (skok v višino), Gentile (troskok), Arese (1.500 m), Ardizzone (5.000 m), Cindolo (10.000 m). Risi (3000 m zapreke). Zvezni svet bo moral še določiti tekmovalce za met diska, skok v daljino in atleta za hitro štafeto. Po tekmi v Gradiški bodo določili še predstavnike Italije v hitri hoji. Zelo verjetno bo Višini nastopil na 50 km, Pamich pa na 20 km. Prav tako bodo po tekmah v Bariju določili atlete za nastop v maraton skem teku. Vsi kandidati se bodo zbrali na skupnih treningih, kjer se bo pripravljali do odhoda na evropsko prvenstvo. • * * DUNAJ, 18. — Avstrijka Uese P rok op je s 5089 točkami Dostavila nov svetovni rekord v peteroboju. KONČNI IZID Velika Britanija — Italija Velika Britanija — CSSE Italija — CSSR 114:10» 122:10» 121:10' V nedeljo so odigrali v olcv^ priprav za nogometno sezono predprvenstvenih trening tek«®’ so se zaključile kakor sledi: Milan — Canzese Roma — Del Duca Ascoli Cagliari — Montebelluna Fiorentina — Viareggio Lazio — Grosseto Lugano — Napol! Palermo — Arezzo Sampdoria — Pro Molare Belluno — Reggina Como — Sant’Angelo Casertana — L’Aquila Triestdna — Aurisina 1:0 2:0 5:1 8:3 5:0 0:0 0:0 2:3 1:1 2:3 2:0 4:0 1. - 1. Gitan 2. Tarpan 1. Paride 2. Bessico 1. Oratorio 2. Olmo 1. Germa 2. Gustino 1. Ciuffolotto 2. Tira 1. Lirace 2. Minoss KVOTE 12 — 9.885.813 lir H — 147.549 10 — 18.447 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — Delovni teden čedalje krajši (Nadaljevanje s 3. strari^* letom 1963 se je v nekaterih^, nogah industrije delovni skrči, na 40 ur. Na švedskem imajo P°P jjo 42.30. Od samega začetka J ^ na švedskem dokaj težko, d ^ ni sindikatom uspelo, da s® ^ delodajalcev Izsilili kolektW®£j, godbe, ki predvidevajo » jet» delovnega tedna od leta od prvotnih 47 na 45 in * ^ na 42.30 ure na teden. # re so prišli lansko leto. Sed ^ delovni tednik ne bo krčil ^ daljnjih sprememb, ki P® J1 Q\e-nutno nihče ne predvideva- ^ de tega bo šlo v bližnji * sti laže, ker so prišli do p misne rešitve med delodaj® ^ tovarniškimi komisijami, *°o pjc rajo skupno odločati ne 1« -ji čah in normativnih odnosidi^ pa tudi o procesu in plasmaja proizvodnje, K gjti nujno privede do soodgovo ^ sindikatov pri vsakem p°® ne j šem ukrepu v podjetju _ 43 V Bolgariji imajo popral $ ur in pol na teden. Vendar -^t, v Bolgariji šele cilj, kajti ^ no velja v Bolgariji 46 urnVl0r»li lovni tednik. Do 42.30 W priti v prihodnjem letu, v J^io, kaže, da jim s tem ne bo kajti gospodarski načrti ne' » 1 ščajo tega. Podobno Je f Vzhodni Nemčiji, kjer s° n* pred leti prešli z 48-urn«1^,* 45-umi tednik, kjer pa ® ii lo dejansko uresničiti n«č 4» so se «ustavill» pri popre^ ur. V načrtu pa ie, da se ^ nji bodočnosti delovni ted® či na 44 ur. GEORGE SAND Indiana 46. Odpustite mi to zgrešeno obžalovanje, draga prijateljica, nisem vas bil vreden, toda če bi privolili in bi se ponižali do m:-ne bi bila morda oba bolj srečna. Neprenehoma ste trpeli zaradi moje manjvrednosti, vaše kreposti ste mi pa sprevračali v pregrehe. Zdaj, ko mi odpuščate, o tem sem prepričan, kajti popolnost obsega tudi usmiljenje, dovolite mi še enkrat povzdigniti glas, da se vam zahvalim in vas blagoslovim. Zahvalim!... Oh, ne, življenje moje, to ni prava beseda, kajti duša mi je bolj razparana kot vaša od poguma, ki vas Je iztrgal iz mojih rok. Toda občudujem vas in jokaje vam čestitam. Da. Indiana moja, našli ste moč za to junaško žrtev. Razparala mi je srce’ in srečo, zatemnila prihodnost, uničila moje bitje. Pa vas vendar še toliko ljubim, da to prenašam brez tožbe, kajti moja čast ni nič, vaša je vse. Tisočkrat bi vam žrtvoval svojo čast, toda vaša ml Je dražja kot vse radosti, katere bi mi mogli podariti. Oh, ne, ne bi užival ob takšni žrtvi. Zastonj bi si prizadeval, da bi se omotil v pi- janosti in zanosu, zaman bi mi odprli vaš objem, da bi me upijanili z nebeškimi nasladami, moja vest bi se bila oglasila; zastrupljala bi mi vse dneve, zaradi zaničevanja ljudi bi bil bolj ponižan kot vi. O bog! Ce bi vedel, da sem vas ponižal in oskrunil, da ste zapravili oboževanje, ki vas obdar ja! Da ste v mojem objemu razžaljeni ln da te žalitve ne morem oprati! Zastonj bi za vas prelil vso svojo kri, morda bi vas maščeval, toda nikoli opravičil. Vnema, s katero bi vas branil, bi bila samo še nadaljnja obdolžitev, moja smrt pa neizpodbiten dokaz vašega greha. Uboga Indiana, pogubil bi vas! O, kako bi bil nesrečen! Odpotujte torej, moja ljuba, pojdite in požanjite sadove vaše kreposti in vere v drugem podnebju. Bog naju bo poplačal za to prizadevnost, kajti Bog je dober. Združil naju bo v srečnejšem življenju, morda celo... toda tudi ta misel je pregrešna, čeprav si ne morem prepovedati upanja!... Zbogom, Indiana, zbogom; sami vidite, da Je najina ljubezen zločin!... Joj, moja duša je uničena. Kje naj vzamem moč, da vam rečem zbogom!» Raymon Je osebno nesel pismo gospe Delmarejevi, toda zaklenila se Je v sobo in ga ni marala videti. Zapustil Je torej hišo, ko Je stisnil pismo sobarici v roko in prisrčno poljubil moža. Ko je bila za njim poslednja stopnica, se je počutil lažjega kot sicer; vreme je bilo bolj blago, ženske lepše, trgovine sijajnejše; to je bil lep dan v Raymonovem življenju. Gospa Delmarejeva je zaklenila še zapečateno pismo v kovček, ki ga Je odklenila šele v kolonijah. Rada bi se bila poslovila od svoje tete, toda sir Ralph se Je temu uprl s trdovratno odločnostjo. Obiskal Je bil gospo de Carvajalovo in zvedel, da hoče obsuti Indiano z očitanji in zaničevanjem; njena hinavska strogost ga je ogorčila, in ni prenesel, da bi se ji gospa Delmarejeva izpostavila. Naslednjega dne, ko sta se Delmare in njegova žena vzpela v poštni voz, jima je rekel sir Ralph samozavestno kot i>o navadi: «Prijatelja moja, večkrat sem vama namignil, da želim iti z vama, toda nista me hotela razumeti ali odgovoriti. Dovolita, da potujem z vama?« *V Bordeaux?» je vprašal gospod Delmare. «Na Bourbon,» Je odgovoril sir Ralph. KTega gotovo ne mislite storiti,« Je povzel gospod Delmare; Ksaj ne morete kar tako seliti vašega bivališča z družino, ki ji Je prihodnost negotova in je v kočljivem položaju; če bi sprejela, da žrtvujete vse vaše življenje in se odpoveste vašemu družbenemu položaju, bi podlo izkoristila vaše pri- jateljstvo. Bogati ste, mladi, svobodni; v drugo se morate poročiti in si ustvariti družino...« «Ne gre za to,» Je hladno odgovoril sir’ Ralph. «Svojih misli ne znam tako zavijati v besede, da bi skril pravi pomen, zato vam odkritosrčno povem, kaj mislim. Imel sem občutek, da se je v zadnjih desetih mesecih vajino prijateljstvo do mene ohladilo. Morda sem kaj zagrešil, česar s svojo grobo razsodnostjo nisem opazil. Ce se motim, me bo pomirila ena sama beseda iz vajinih ust; dovolita mi, da potujem z vama. Ce sem se vama zameril, Je zdaj čas, da mi povesta; ko me zapuščata, me ne smeta pustiti s težko vestjo, da nisem popravil svojih napak.« Ta preprosta in plemenita spoved Je polkovnika tako ganila, da ga Je minila vsa občutljivost sebičnosti, ki ga Je odmikala od prijatelja. Ponudil mu je roko, prisegel, da je njegovo prijateljstvo odkritosrčno kot nikoli, in da odklanja njegovo ponudbo samo iz obzirnosti. Gospa Delmarejeva Je molčala. Ralph se Je trudil, da bi Ji Izvabil vsaj eno besedo. KPa vi, Indiana?« Je vprašal z zadušenim glasom, «ste mi še vedno prijateljica?« Ob tej besedi se je prebudila vsa hčerina ljubezen, vsi njeni spomini na otroška leta, vse osebne navade, ki so družile njuni srci. Zajokala sta in se objela. Ralph se je skoraj onesvestil, kajti v njegovem krepkem telesu, v njegovi mirni in zadržani naravi so kipela mogočna čustva. Da ne bi padel, Je moral sesti, in Je nekaj trenutkov molče in bled obsedel; nato je z eno roko stisnil polkovnikovo, z drugo pa roko njegove žene. kV url morda večne ločitve,« jima Je rekel, «bodita odkritosrčna do mene. Odklanjata moj predlog, da bi šel z vama, zaradi mene, ne zaradi vaju?« KPrisežem vam na mojo čast,« Je rekel Delmare, «da žrtvujem svojo lastno srečo vaši sreči, ko odklanjam vašo uslužnost.« k Jaz pa,» je rekla Indiana, «se nikoli ne bi ločila od vas, —— to dobro veste.« p ali z namenom, da bi se poslovil zadnjikrat od njiju- ® {F ju bo spremil na potovanju. Do poslednje ure sta za®^ p* kala nanj, kapitan je dal že znamenje za odhod, Ralplečib’’ od nikoder. Zlovešče slutnje so se pridružile mračni ki je pritiskala na Inddanino dušo, ko so zginile za ze jglil*’ obrežja zadnje hiše pristanišča. Stresla se je, ko je P° p d* da je zdaj sama na svetu z možem, ki ga je sovražil*’ r j« bo morala živeti in umreti z njim brez prijatelja, tolažil, brez sorodnika, ki bi Jo branil pred njegovo °° nasilnostjo... Ap. Toda ko se Je obrnila, je zagledala na mostu z* Ralphov mirni in dobrohotni obraz, ki se ji Je smehU*^ «Ti me ne zapuščaš, ti?« je vzkliknila in se mu v 5 vrgla okoli vratu. «Nikoll!» je odvrnil Ralph in si Jo pritisnil na Prsi' PISMO GOSPE DELMAREJEVE GOSPODU DE RA®*1 |U Na otoku Bourbonu, 3. Sklenila sem, da vas ne bom več nadlegovala s sp011. name, toda ko sem prišla sem in sem prebrala plsnio. & mi ga poslali dan pred mojim odhodom iz Pariza, ^) J čutila, da sem vam dolžna odgovoriti, ker sem bil* te $e krizi strašne bolečine preveč odmaknjena; zmotila serri vas in vam dolgujem zadoščenje, ne kot ljubimcu, kot človeku. (Nadaljevanje ----- ................... ■ ..... " ' ----- ---------------------------------------------------— -----------------------------------------------_______— uf UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 Maggio l/l, Telefon 33-83 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 80» Vj vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržašK«^ jj 18 Trst 1L5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1- telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena ogltaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, ftnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogl**1 beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocdetA PubbUcltk ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst