Poštnina plačana v gotovini Cena 2.— din LASlLO O SVO BO D LLN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, NOVO MESTO IN TREBNJE Leto I. — Stev. 30. Novo mesto, 16. septembra 1950 Izhaja tedensko Spodbudnost vseh ob reševanju vseh Večtisočgluva množica borcev Gubčeve brigade in njihovih prijateljev se je zbrala 3. septembra na Muhaberju pri Novem mestu, da proslavi obletnico ustanovitve Gubčeve brigade. Ljudstvo je prihajalo na proslavo peš, na okrašenih vozovih in s posebnimi vlaki, kajti dobro se še spominjajo junaških Gubčevcev in njihovega dela za dobrobit delovnega ljudstva. Ljudstvo je ž velikim navdušenjem sprejelo v svoji sredi ljubljene goste, med katerimi so bili tudi sekretar politbiroja CK KPS in predsednik vlade Miha Marinko, podpredsednik Prezi-dija Ljudske skupščine FLRJ Jože Rus, podpredsednika vlade LRS dr. Marjan Brecelj in Ivan Maček ter ministri vlade LRS Viktor Avbelj, Jože Borštnar, Janez Vipotnik in Helij Modic, predsednik Zveze vojnih vojaških invalidov Slovenije France Krese — Coban ter zastopniki Jugoslovanske armade in množičnih organizacij. Tov- podpolkovnik Fran Kolar je začel zborovanje v imenu pripravljalnega odbora. Z enominutnim molkom je vsa^ množica počastila spomin padlih borcev Gubčeve brigade. Tov. Vipotnik Janez je obširno govoril o slavnih borbah in zmagah Gubčeve brigade od njene ustanovitve dne 3. septembra 1942 pa preko Suhe Krajine, Gorjancev, Dolenjske pa do osvobojene Ljubljane. Vse te velike napore in zmage pa so Gubčevci dosegli samo zato, ker jih je vodila naša preizkušena in borbena Partija. Poleg vojaških akcij pa so Gubčevci vzgajali ljudstvo v globokem patriotizmu in utrjevali bratstvo in edinstvo med ljudstvom in vojsko. Za njim je govoril sekretar Politbiroja CK KPS in predsednik vlade LRS Miha Marinko, ki je zborovalce najprej pozdravil, v imenu CK KPS in nato vlade pa je poudaril poseben pomen srečanja starih borcev, ki ob takih spominskih dneh pregledajo svoje vrste in se še bolj strnejo v borbi za izpolnjevanje svojih nalog. Dejal je: »Ob takih prilikah je tudi prav, da kritično pregledamo naše sedanje delo in si prikličemo v zavest, da nas vodijo Prav isti smotri kakor med vojno, ko smo prelivali zanje kri in toliko pretrpeli, tako da bi sleherni izmed nas čutil odgovornost za to, kako v našem svobodnem domu gospodari in upravlja.« Nato je govoril o naših nalogah, posebno še o nalogah množičnih organizacij ter borcev v naši ljudski oblasti in upravljanju gospodarskih nalog. Med drugim je dejal: »Naši delovni ljudje, predvsem borci narodnoosvobodilne borbe se morajo za izpolnitev teh nalog trdneje organizirati da bodo še naprej krepili pridobitve narodnoosvobodilne borbe, utrjevali ljudsko oblast in poglabljali državljansko zavest slehernega državljana, da bo vsakdo razumel naše skupne interese, pravilno pojmoval ter ocenjeval delo in izpolnjevanje nalog posameznih tovarišev na odgovornih mestih. Hkrati pa naj se zavedajo, da je vsakogar največja državljanska dolžnost pomagati odpravljati slabosti, ki se kažejo. Ce bodo vsi delovni ljudje tako razumeli svoje dolžnosti, bomo z njihovim aktivnim sodelovanjem pri izpolnjevanju nalog in odpravljanju napak tudi v bodoče uspešno prebrodili vse težave. Ob takšnem načinu dela se bodo naši delovni ljudje seznanili s celoto, da ne bodo videli samo posameznosti, marveč bodo tudi sprevideli, da izpolnjujemo glavne naloge našega petletnega plana, da vsepovsod, čeprav v težavnih razmerah, gradimo velike objekte naše petletke, da raste proizvodnja v tovarnah, da ustvarjamo pogoje za stalni dvig življenjskega standarda in da se naša neodvisnost stalno utr- ljudi mora priti do izraza pri gradifvenem sodelovanju vprašanj našega ž ivljertja juje, kar je osnovni pogoj za hiter razvoj proizvajalnih možnosti. Zato pa mora biti vsaka opravičena kritika za nas vse spodbuda, ne glede na katerem koli mestu smo, da storimo vse za odpravo raznih pomanjkljivosti.« Nato se je dotaknil dela ljudskih odborov in zborov volivcev, ki naj zagotove demokratičnost naše oblasti. Dejal je: »Kjer ni stika z množicami, nastanejo težave, kajti v pisarnah ni mogoče vsega pravilno ukreniti. Naši delovni ljudje po tovarnah, v rudnikih, v prometu in drugje izpolnjujejo svoje obveznosti ter zavestno vlagajo> vse sile za izpolnjevanje plana. Njihova visoka državljanska zavest se kaže tudi pri sedanjem vpisu ljudskega posojila, saj so delavci in nameščenci v prvih dneh dali mnogo več kakor drugi delovni ljudje. Prav ta- ko dobršen del delovnih kmetov v redu izpolnjuje svoje obveznosti in se jih pravilno zaveda. Inicijativnost vseh teh ljudi mora priti do izraza pri konstruktivnem sodelovanju ob reševanju vseh važnih vprašanj našega življenja. So pa primeri, zlasti med kmeti, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Zaradi njih občutijo težave navadno prav tisti, ki svoje obveznosti najbolj izpolnjujejo. To so delavci v industriji. Zato je popolnoma upravičena zahteva, da vsakdo svoje obveznosti v redu in pravočasno izpolni. Nato je govoril tov. Marinko o naši zunanji politiki ter obrazložil težave, ki jih imamo zaradi nesramne in lažne obrekljivo-sti informbirojskih držav s Sovjetsko zvezo na čelu, ki so nam odpovedale vse trgovinske pogodbe. Pokazal je na težkoče, ki jih moramo prebroditi prav zato, ker te države ne izpolnjujejo obveznosti napram naši državi. Med drugim je rekel: »V tem se kažejo protiljudski nameni in interesi velike sile, ki se je odpovedala osnovnemu načelu enakopravnosti, spoštovanju volje vsakega naroda, spoštovanju človeškega dostojanstva — odpovedala se vsem velikim ciljem svobodnega človeštva, ki sta jih razglasila Marx in Engels. Spričo teh nedvomo velikih težav je še tem bolj potrebna monolitnost vseh naših organizacij, da dosledno uveljavljamo načela demokracije, na katerih temelji naša ljudska oblast.« Govoril je tudi o odvračanjih neodgovornih elementov, ki so izrabili oboroženi spopad na Koreji za podla obrekovanja naše domovine. Toda naša enotnost in nezlomljiva vztrajnost v nadaljevanju začetega boja je odvrnila vse te napade in še povečala vztraj- nost pri našem delu, da z lastnimi silami nadoknadimo vse tisto, za kar smo bili prikrajšani z izdajo Sovjetske zveze. Med drugim je dejal: »Prav to je silno povečalo ugled naše domovine po svetu in ustvarilo situacijo, da se tisti, ki so imeli kakršne koli sovražne namene proti nam, zdaj ne smejo spuščati v kakršno koli pustolovščino. Zato je naša enotnost tudi danes in v bodoče najuspešnejše sredstvo, da obvarujemo našo neodvisnost in mirno graditev. Za nas velja, kar je tovariš Tito dejal na ustanovnem zboru Zveze borcev: »Delajmo, kakor da bo 100 let mir, in pripravljajmo se, kakor da bo jutri vojna.« To je edini način, po katerem smo prebrodili te viharne čase in urdili našo neodvisnost in obrambno sposobnost, ki je eno najvišjih jamstev našega mirnega razvoja. V izredno težavnih razmerah moramo graditi našo lepo bodočnost.« H koncu svojega govora je tov. sekretar Marinko še dejal, ko je govoril zopet o naših domačih zadevah: »Tiste, ki so na napačni poti, moramo spraviti na pravo pot. Kdor pa kljub prepričevanju ostane na napačni poti, čeprav mu je situacija jasna, ni pošten državljan FLRJ, ima sovražne namene in zato naj bo odnos do njega takšen, kakršen je njegov odnos do skupnosti. Tisti, ki širijo zmedo in alarmantne ve- sti ter versko in nacionalno mržnjo, ogrožajo našo neodvisnost in so zoper interese našega delovnega ljudstva. Proti njim pa moramo uporabljati tudi naše kazenske zakonske predpise. Pri nas ne more biti raznih interesov. Ljudske demokracije ni mogoče pojmovati tako, da bi eden gradil, drugi pa podiral. Ljudska demokracija je v tem, da se vsi strnjeni v celoti borimo za skupne cilje. Vsi naši delovni ljudje, delavci, delovni kmetje in obrtniki — vsi imamo enak interes in cilj — varovanje naše neodvisnosti in miru. Združeni v celoto z utrjeno zavestjo bomo tem laže izločali škodljivce iz naše srede, onemogočali vsako samovoljo in angažirali vsakega posameznika za sodelovnje pri naših res velikih naporih. Tako bomo uresničevali neizmerne možnosti za boljše ekonomske pogoje v naslednjih letih.« Množica je s silnim ploskanjem odobravala govor tovariša sekretarja in predsednika vlade. Za njim je pozdravil v imenu Dolenjske Gubčevce sekretar OK KPS Novo mesto tov. Zugelj Martin, nato pa so med navdušenim ploskanjem prebrali pozdravne brzojavke tovarišu Titu, CK KPJ, CK KPS in Glavnemu odboru Zveze borcev. Ob zaključku so mladinci predvojaške vzgoje in enote JA izvedle simboličen partizanski napad. Po svečanostnem delu se je razvila zabava, kjer so se stari borci spominjali svojih vojaških akcij in aktivističnih podvigov. Belokranjska mladina 403.500 din ljudskega posojila V zadnjem času so tudi med belokranjsko mladinsko organizacijo narasle obveznosti drugega ljudskega posojila na 403.500 din. To obvezo je izpolnilo 32 mladinskih aktivov s 459 člani. Najbolje so se do sedaj izkazali delavski in nameščenski aktivi Okrajnega ljudskega odbora, kjer je 38 članov vpisalo 41.000 din; Notranji odsek: 7 mladincev 13.000 din, »Pionir« Rusalnice: 28 mladincev 30.000 din, OZKZ: 12 mladincev 12.000 din. V čevljarski zadrugi Črnomelj je sedem mladincev vpisalo 14.000 din, aktiv množičnih organizacij 11 mladincev 26.500 din. Od kmečkih aktivov je najboljši Suhor, kjer je 17 članov vpisalo 14.000 din, Podzemelj 4 člani 5000 din, Petrova vas 4 člani 4000 din, Vinica 12 članov 8000 din. Najboljši mladinci, ki so vpisali največ posojila, so: Smelar Peter iz Sinjega vrha, ki je sam in nimiii nobenih dohodkov, je vpisal 3000 din, Papič Lojzka, uslužbenka, 4000 din, Pušič Martin, kmečki sin, 2500 din, Kočevar Lojza 2500 din, Florjančič Zora 2000 din, Lojzka Filaik iz Grma 2000 din. Mihelič Mirko, mizarski vajenec v Vinici, je rekel:- »Tudi jaz bom vpisal 1000 din, čeprav nimam nobenih dohodkov in bi lahko tisti, ki so bolj piremožnti vpisali mfnogp, več.« Obveznosti med mladinci iz dneva v dan še rastejo. Najslabši pa so aktivi: Drašiči, Lokvica, Semič, Crešnjevec, Cerkvišee, Dragatuš, Predgrad, Dobliče, Dobravice in še nekateri drugi, kjer do sedaj sploh še noben mladinec ni sprejel obveznosti. V teh aktivih, kakor tudi v tistih, ki so se do sedaj obvezali po dva ali trije mladinci, bo potrebno, da sekretariati aktivov, kakor tudi člani Okrajnega komiteja ukrenejo vse potrebno, da se bodo obveznosti povečale. Po zgledu mladincev v Ljudski milici, ki niso šteti v okviru okraja in kjer je 26 mladincev vpisalo 58.000 (najboljši Anton Rep 6000 din, Kari Babic 5000 din, Jože Tu-ljak 5000 din) in po vzgledu najboljših mladincev, ki so bili že omenjeni, naj vsa ostala mladina sprejema obveznosti ter stremi za tem, da ne bodo med zadnjimi v okraju. Aktivi mladine naj med seboj tekmujejo in povišajo svoje dosedanje obveznosti. Franc Grešak Kako v KLO Dobrniču vpisujejo LJUDSKO POSOJILO V Dobrniču smo izvedli vse priprave za vpis II. ljudskega posojila. Ko smo pričeli s samim vpisom' smo pričakovali, da bo na vseh enotah dobro potekal. Toda zmotili smo se. Člani nekaterih vpisnih enot niso prav nič resno vzeli sam vpis, to se jasno vidi iz primera tov. Kalana, uslužbenca KZ iz Dobrniča, ki je kljub* temu, da bi na nedeljo 3. septembra dosegel lahko najboljše uspehe, odšel na Gorenjsko. Tako seveda ni čudno, če je na grafikonu še vedno napisan znesek enote Dobrnič v višini 16.000 din. Na drugi strani pa je vpisna enota Svetinje, ki jo sestavljajo najislabše situirani kmetje. Vendar pa je bil na dan 1. septembra dosežen vplačani znesek v višini 22000 din. Tretjega septembra je tov. Kožar Janez iz Kala že posilal poročilo za 30.000 din. Ko bi do vpisa II. ljudskega posojila imeli vsi predsedniki in sekretarji vpisnih komisiji tak odnos kot ga imajo frontovci Kožar Janez, Zupančič Martini iz Svetinj in Nose Alojz iz Selc ter še nekateri, bi lahko Dobrničani kot celota ne samo dosegli, ampak presegli plan vpisa. Pri takem malomarnem odnosu do vpisa ljudskega posojila kot ga ima Kaian in še nekateri drugi, seveda ni čudno, da smo v Dobrniču do 3. septembra vplačali le 84000 din II. ljudskega posojila. S. F- Stran 2 >DOLBNJSKI LIST< Stev. 30 KOREJSKI PROBLEM je del splošnega problema o miru na svetu, ki ga ni mogoče ločeno obravnavati Preden je odšel naš zunanji minister in vodja delegacije tov. Kardelj Edvard na zasedanju OZN, je podal izjavo o vprašanju Koreje in naše stališče do vojne na Koreji. Med drugim je tov. Edvard Kardelj dejal: 1. Jugoslavija je načelno in praktično za pravice slehernega naroda do samoodločbe in proti vmešavanju v notranje zadeve neodvisnih držav. Ker izhaja s tega stališča, guji seveda simpatije do naravnih in zgodovinsko dozorelih prizadevanj azijatskih narodov, da bi bili s\obod.ni in neodvisni. Zato daje socialistična Jugoslavija moralno in politično podporo zatiranim narodom, če vodi njihova borba k resnični osvoboditvi in dejanski neodvisnosti. To se nanaša tudi na korejski narod. 2. Korejski problem je del splošnega vprašanja o miru na svetu, ki ga ni mogoče ločeno obravnavati. Tisti, ki so odgovorni za vojno na Koreji, bi morali vedeti, da bo taka vojna globoko ogrozila svetovni mir, vzpodbudila vse napadalne sile, spravila v gibanje vojni stroj velesil in vsestransko poostrila vsa mednarodna nasprotstva. Danes je vsakomur jasno, da je korejska vojna silovit udarec stvari miru na svetu prav zaradi tega, ker služi tujim hegemonističnim koristim. 3. Splošno znano je dejstvo, da je na Koreji množično osvobodilno in demokratično gibanje, ki izraža prizadevanja in voljo korejskega naroda v borbi za neodvisnost in zedinitev ter za izvoje-vanje demokratičnih pravic. Toda osvobodilne nade ljudskih množic so tudi tukaj tako kakor v številnih drugih delih sveta zlorabili za smotre tuje hege-monistične politike, ki se skriva za zla-ganimi bajkami o pomoči korejskemu narodu v borbi za njegovo neodvisnost. Prav zaradi tega ne vodi oborožena akcija severnokorejslke vlade k resnični Okrajno poverjeništvo za državne nabave je že lansko lete, pa tudi še letos v začetku leta, porazdelilo odkupne plane krajevnim ljudskim odborom, da bi jih razdrobili na posamezna gospodarstva. Ti pred^-logi obremenitev posameznih gospodarstev bi se morali obravnavati na zborih volivcev ob navzočnosti pridelovalcev, ki bi obremenitev ali sprejeli ali pa takoj dali svoje pripombe. Tako bi se odkupi resnično dobro in v pravem časiu izvršili, s čimer bi se zagotovila redna preskrba. Ce pogledamo sedanje delo pri odkupih — predvsem v mesecu avgustu in zaostanke za nazaj — se nam vsiljuje vprašanje, zakaj odkupi v okraju Črnomelj tako slabo gredo. Organizacijske priprave za razdelitev planov oddaje živilskih in rastlinskih pridelkov so bile pomanjkljive vsled tega, ker plani niso bili pravilno toknačeni pridelovalcem po KLO. Zaradi hitrice te zadolžitve niso bile predelane na zboru volivcesv. Zaradi tega nastajajo pri odkupu motnje in se z nenačrtnim delom obremenjuje veliko število ljudi iz upravnega in odkupnega aparata. Odkupi se zavlačujejo iz dneva v dan, ni točno določenih rokov za prevzem blaga, odkupne akcije niso zadosti pripravljene in zato brez posebnih uspehov. Odgovornosti do dela pri posameznih odbornikih ni, kar vidimo iz primera demedasvnega predsednika KLO Dobliče Jožeta Vrtina, ki je hkrati predsednik zadružne ekonomije. Ima 5.90 ha obdelovalne zemlje, od tega 4 ha orne, Sebi je predpisal obvezno oddajo 40 kg pšenice in 20 kg ovsa, vendar niti te obveze ni izpolnil. Izgovarja se, da si je napravil predpis, da bi tudi drugi raje od1-dali. V času obveznega odkupa je dal zapreti trgovino kmetijske zadruge, poslovod-kinja pa je odšla po svojih opravkih v Karlovac. Druga uslužbenka je po njegovem nalogu morala peljati žganje v Črnomelj. Pridelovalci vasi Jelševnik so zato žito, ki so ga pripeljali v zadrugo za obvezno oddajo, odpeljali zopet, domov. Vse preveč je bilo letos pri belokranjskih kmetih izgovorov, češ da so se pri njih tako udomačile miši in da je pridelek uničila osvoboditvi korejskega naroda, čeprav je izpostavljen strahovitemu trpljenju, njegova država pa vojnemu pustošenju. Korejski narod bi bil s tem pahnjen na pot, ki ne vodi, — kakor je dejal tovariš Tito, — k njegovi neodvisnosti, žrtve, ki jih danes daje, pa niso žrtve za njegove koristi. Še več, vojna na Koreji ne ogroža samo svetovnega miru, temveč spravlja v nevarnost celo tiste pridobitve, ki jih je korejski narod že doslej izbojeval. Mar lahko rečemo, da je sedaj korejski narod bliže resnični neodvisnosti in zedinitvi kakor je bil pred sedanjo vojno? Ne, prav gotovo ne. Zato pa so vsi, ki žele osv.ajalno vojno, dobro izrabili in bodo še izrabili korejsko vojno za nadaljnje izpodkopavanje miru in za še hitrejše pripravljanje vojne. Taki krogi so tako na Zapadu kakor tudi na Vzhodu. suša, da zato ni treba njim ničesar oddajati. Nasprotno je res; kjerkoli hodiš po vaseh in se pogovarjaš z ljudmi, pravijo, da je žito prav dobro uspelo. Res je tudi, da je sušno leto precej prizadelo kmete, vendar ne v taki meri kot se razširja govorjenje, da n. pr. vsled pomanjkanja krme živina hira in da bo celo oslepela. V nasprotju s temi izjavami pa še zdaleka ne dosegajo mesečnih planov živine in mršavih prašičev ter imajo še zaostanke iz prejšnjih mesecev. Plan odkupa mesa so izpolnili le za 45<»/o, mršavih prašičev pa niti za 50%. Krivda za to delo je v slabem poslovanju in nedelavnosti KLO, premalo je političnega dela, ni sestankov z volivci ali pa so prav redkii. Podobno kot v Predgrađu je v Metliki, Suhorjiu, Adlešičih, Semiču itd. Tudi sestanki širšega odbora ali IO KLO so po-redki in se posamezni člani odbora zelo malo zanimajo za gospodarske im politične probleme na vasi. V KLO Predgrad množičnih sestankov sploh še ni bilo, člani krajevnega ljudskega odbora pai so se od volitev sem komaj dvakrat sestali. Vsi odkupi so zato slabo pripravljeni. Okrajni ljudski odbor si prizadeva, da bi odkupne plane pravilno uresničevali. Treba je, da pri tem ne popusti. V tesni povezavi s KLO in pridelovalci na vasi, na drugi strani pa s potrošniki, bi se naj* uspešneje reševalo odkupne naloge. Zaenkrat uspehi še niso veliki. Ce bi takoj v početku pomagali odkupnemu aparatu, bi bila situacija precej boljša in bi se odkup lahko zelo dvignil- Premilo se postopa tudi proti onim kmetovalcem, ki ne oddajo količin obvezne oddaje ali jih ne oddajajo o pravem času. Take izrazite špekulante je treba; kaznovati. Značilen primer izigravanja ljudske oblasti je Janko Popovič iz Skemljevca štev. 5, KLO Suhor, ki obvezne oddaje ni izpolnil niti v letih 1948, 1949 in ne v letošnjem letu. Njegov odnos do uslužbencev ljudskih odborov je nepravilen ter trdi, da tudi letošnjih obveznosti ne bo izpolnil. Najbolj čudno pri vsem pa je, da ima Popovič vpisano v kmetijskem listu, da je naloge za 4. Jugoslovanski narodi morajo nujno primerjati dogodke na Koreji z dejstvom, da vodijo že tretje leto informbiroj-ske vlade z vlado ZSSR na čelu onemoglo napadalno akcijo proti socialistični Jugoslaviji prav zaradi tega, ker brani njeno delovno ljudstvo svojo pravico, da samo odloča na svojih tleh. Ta napadalna politika proti socialistični Jugoslaviji govori tudi o pravem bistvu politike njenih organizatorjev v drugih delili sveta. Ne more biti nikakršnega dvoma, da tisti, ki vodi napadalno, hege-monistično in protisocialistično politiko zoper socialistično Jugoslavijo-, ne more voditi v drugih delih sveta drugačne, to jc miroljubne, demokratične, socialistične politike resnične enakopravnosti in bratstva vseh narodov. 5. Očitno je torej, da jugoslovanski narodi ne morejo biti solidarni s tako politikOj ki je naperjena proti koristim svetovnega miru, hkrati pa prinaša samo škodo in nesrečo korejskemu narodu. Razen tega ne morejo izpustiti izpred oči, da je sedanja vojna na Koreji konec koncev posledica tujega vmešavanja v notranje zadeve Koreje in dejanske razdelitve te države v dve interesni področji. Vendar pa vlada FLRJ misli, da najbolje koristi stvari miru, če dosledno odklanja, da bi podprla kogarkoli hege-monistična prizadevanja na Koreji, prizadevajo si, da se poišče pot za omejitev in čim hitrejšo odstranitev korejske vojne. To stališče bo vodilo tudi našo delegacijo na prihodnjem zasedanju OZN, kjer se bo trudila, da s svojim delom prispeva k čim prejšnji ureditvi tega vprašanja zaradi ohranitve miru na svetu, kakor tudi v korist korejskega naroda samega. leto 1948 in 1949 v celoti izpolnil. KLO Suhor je o tem celo obvestil okrajno poverjeništvo za državne nabave in potrdil resničnost navedb o izpolnjevanju obvezne oddaje- Ponoven pregled je pokazal, da obr veznosti ni izvršil in je treba najti tistega, ki je vpisal napačne podatke. Do ljudi njegovega kova pač ni treba imeti obzirnosti in jih je treba strogo kaznovati. Prazen je tudi izgovor, da ni maščob. Trdijo, da koljejo le v zimskih mesecih. Vendar je pri pridelovalcih še dovolj masti in vendar pravijo, da je nimajo, obenem pa jo dajejo sorodnikom! in znancem', ki so v zajamčeni oskrbi. Ce kdo misli, da to ni res, naj se pelje enkrat od! Metlike do Ljubljane. Prav tako je z odkupom mleka in masla. Živinorejski kraji kakor Stari trg, Predgrad, Vinica itd., kateri zaradi oddaljenosti ne oddajajo mleka, tudi masla ne oddajajo, čeprav ga ktaertice prodajajo v Črnomlju na trgu in po prostih cenah. Ko prideš na sestanek na kakšen krajevni odbor, imaš vtis, dia bi se ljudje radi na široko .pogovorili o gospodarskih vprašanjih posebno tam-, kjer so oddaljeni od mesta. Prav tako jih zanimajo notranji in zunanji politični dogodki. Tak sestanek je bil pred kratkim v KLO Predgrad, kjer je zastopnik z okraja nazorno obrazložil ljudem gospodarski položaj in nakazal glavne naloge. Glede odkupov so volivci sklenili, da bodo to takoj rešili obenem pa so obdelali tudi vprašanje ljudskega posojila. Predsednik KLO je prijavil vpis 3200 din, administratorka Mimica Sterk 3000 din, odborniki Ster-k, Vajs, Strac, Žagar, Kralj in Mihelčiič pa tudi večje ali manjše zneske. Pogovorili so se tudi o zgraditvi vodovoda, za katerega imajo cevi že več let položene in napravljen rezervar, manjka le črpalka. Okraj jim bo moral pomagati. V splošnem odkupne naloge precej dobro izpolnjujejo krajevni odbori Vinica, Pre-loka, Črnomelj, Gradac, Petrova vas, zelo slabo pa Podzemelj, Roslanice, Sinji vrh, Semič, Suhor, Metlika, Loka, Dragatuš, med temi najslabše Adlešiči in zaenkrat še Predgrad K. E- Zadružne gradnje v novomeškem okraju Glavna naloga kmečkih delovnih zadrug in zadružnih ekonomij je prav gotovo graditev gospodarskih objektov, od hlevov, skla. dišč do cisterni in silosov. Brez izpolnitve te naloge ne more napredovati zadružna živinoreja. Vendar kažejo kmečke delovne zadruge in zadružne ekonomije v novomeškem okraju premalo razumevanja za graditev. Izmed številnih planiranih objektov gradijo le redke, lotili so se nekaterih prezidav in končujejo posamezna dela, ki so jih za_ čeli že prejšnja leta. Letošnji plan za zadružna gradbena dela v novomeškem okraju je določal, da je treba zgraditi 3 goveje, 2 svinj, ska hleva, 2 kokošnjaka, 3 ovčarnike, 3 skla_ dišča, 2 silosa, 2 vodnjaka in po en čebelnjak ter sušilnico, adaptirati pa bi bilo trebai en goveji hlev in 5 svinjskih hlevov, 2 sušilnici, dve delavnici in eno skladišče, čebelnjak, kozolec in žaigo. Crehovčani razumejo potrebo, da mora oiti živina pod streho. Sedaj že izkopavajo-temelje za goveji hlev. Lani so začeli z grad. njo modernega svinjaka, letos pa bo zgrajen. Skrbijo tudi za ovce in letos bo pod streho 250 ovac. V Podhosti je izvršena adap_ tacija svinjakov, pripravljajo pa se že na gradnjo govejega, hleva. V Poljanah gradijo-hlev samo na papirju. Najbolj delavna pa je kmečka zadruga na Trški gori. Hlev je pokrit, svinjaki pa bodo v najkrajšem času. Uredili so kaščo, zdaj pa zidajo stanovanjsko poslopje. Sentjernejska in mirnopeška ekonomija imata uspehe. Ne zaostaja zadružna ekono_ mija v Straži, katera je popravila svinjak za 20 prašičev. Adaptirani 50 svinjaki v Pod_ hosti in prašiči so v skupni oskrbi. V St. Petru pa nimajo časa, da bi zgradili svinjak. Nekatere delovne zadruge se izogibajo planu gradenj, češ da ni delovne sile-Ali je to res? V novomeškem okraju je dovolj delovne sile, kvalificirane in polkvali. ficirane. Predvsem v Suhi Krajini pa tudi v ostalih predelih je precej tesarjev in zidarjev, ki šušmarijo pri kmeUh in jih odirajo. Poleg petkratne hrane nai dan zahtevajo še tri sto do štiri sto dinarjev dnevnega plačila, Zadružna uprava bi lahko med temi ljudmi našla dovolj delovne sile. Kako napreduje gradnja zadružnih domov v našem okraju? Več kmečkih zadrug je ostalo še pri načrtih iz 1948. leta. Zadružna domova v Dolenjskih Toplicah in v Straži pa sta lahko-vzgled vsem ostalim v našem okraju. Tu bodo z notranjimi deli kmalu pri kraju. Čeravno so morali premagati nemalo težav, bosta domova že do jeseni služila svojemu namenu. Frontovci v Bršljinu in 2užemberku so krepko prijeli za delo in velika zadružna domova bosta kmalu pod streho. V letošnjem letu bi bili lahko pod streho zadružni domovi v Zvirčah, Gor. Sušicah in Suhadolu, če bi bili frontovci bolj delavni, Izgovarjajo se, da ni na razpolago materiala. To pa ne drži. V okrajni zadružni upravi trdijo, da je lesa opeke, cementa In finančnih sredstev dovolj na razpolago. Kaj pa delajo frontovci v Skocijanu, Beli cerkvi, Smarjeti, Birčni vasi, Brusnicah, Dvoru, Mirni peči, Orehovici, Podturnu, Stopi-čah in Vrhpolju? Ali nočejo kulturnega razvoja vasi? Ponekod je bilo vloženega v začetna dela za zadružni dom že ogromno prostovoljnega dela frontovcev, toda zaradi nedelavnosti krajevnih frontnih organizacij je volja do dela ugasnila. Okrajna uprava zadružnih domov je sama v dvomih, če bo plan gradnje letos izpolnjen. Frontne organizacije, še j« čas, da s prostovoljnim delom dosežete konč_ no zmago. Napredek gasilstva v Beli Krajini Velika revija belokranjskega gasilstva je bila v Črnomlju v nedeljo 6. avgusta. Na pobudo okrajne gasilske zveze je 14 belokranjskih gasilskih čet priredilo v Črnomlju velike gasilske vaje, na katerih so prikazali moč in rast gasilstva v povojnih letih. Svečani del je otvoril poveljnik belokranjske gasilske brigade tov. Malešič Julij iz Gradac a, ki se je v svojem govoru spominjal tudi vseh tovarišev, ki so postali žrtve okupatorjevega besa v Beli Krajini v letih domovinske vojne, ko so se belokranjski gasilci med prvimi odzvali klicu OF. Veliko gasilsko revijo so počastili s svojim obiskom tudi delegati gasilskih društev z Dolenjske in zastopniki republiške gasilske zveze. Slavnosti je prisostvoval tudi senior belokranjskih gasilcev tov. Julij Ma- \ cele, ustanovitelj gasilskega društva v Gra-dacu, c ODKUPI V OKRAJU ČRNOMEU Stev. 30 »DOLENJSKI L T S T < Stran 3 tafest-ilsk-.Sl.Uotfao Okoli je bil utrjen z gosto posutimi in skoro nezavzetnimi bunkerji: zdravstveni dom, sodišče in stari grad, to so bile skoro nezavzet. ne trdnjave. Italijani, ki so bili strahopetci, So se čutili varni le pri farni cerkvi, zato so utrdili cerkev, župnišče in prosvetni dom. Obdali so se z verigo obzidja. Prva. je udarila Cankarjeva brigada in to na Zafaro. Gubče-va je usmerila napad v središče trga, v naskoku zavzela več bunkerjev, pregnala sovražnika, ki se je srdito upiral iz več hiš. Pod nevzdržnim pritiskom so se sovražniki zatekli v stari grad in sodmijsko, poslopje, kjer so nudili ogorčen odpor. Da bi čimprej strli odpor v Zafari, so uporabili partizani Prvič protitankovske topove. Z Golega vrha nasproti farne cerkve so namestili topove, ki so učinkovito rušili bunkerje, sovražnik Pa se je utrdil v cerkvi in ga kljub temu niso jPogli spraviti na kolena. Gubčevi so od ure Ure stopnjevali pritisk in tako z nadčloveškimi napori, nepopisno hrabrostjo iztisni« sovražnika iz gradu in sodišča, ter se je v Paničnem begu za ceno številnih žrtev pre-v postojanko v farni cerkvi. Enote obeh brigad so trdno sklenile krog okoli postojank Poslednjega oporišča. Pričela se je borba, na življenje in smrt. Ponoči so se odigravali nepopisni boji moža proti možu. Ker je nastopil izredno kritičen moment za postojanko, da bo totalno uničena, so pričeli iz sosednjih Postojank prodirati z velikimi močmi oblegani posadki na pomoč, istočasno pa bombardirati partizanske položaje; niso pa nare-1 škode. Nevaren je bil le močan topovski ogenj iz Trebnjeiga, ki je zasipal partizanske crte s topovskimi kroglami. Po dveh dneh nenehnih in srditih borb se je posrečilo ita-hjanskim oddelkom s pomočjo številnih tankov, letal in artiljerije predreti 27. julija partizanski obroč v smeri Stična-Trebnje. Zaradi nastalega položaja je vodstvo izdalo povelje za takojšnji umik zaradi nevarnosti °bkolitve. Par mesecev po tem napadu je kapitulirala fašistična Italija, domači hlapci so se razkropili na vse strani; eni so se zatekli na Turjak in tam žalostno končali. Vse do velike nemške ofenzive v oktobru 1943 je bil 'Žužemberk važno politično in vojaško središče. Bil je sedež komande mesta Žužemberk, sedež narodnoosvobodilnega odbora, formirale in organizirale so se protifašistične ženske tn mladinske organizacije. V najožji okolici pa so bile važne konference in posveti vojaškega in političnega vodstva. Ni bil zgolj slučaj, ko je bilo vse pripravljeno za tak posvet pri Jeršetu v Žužemberku, a je bil zadnji trenutek preprečen. Vsa zadeva je bila izdana. Drugi dan zjutraj so prihrumeli sovražni nemški bombniki in strahovito bombardirali Jeršetovo hišo, ki pa je k sreči niso zadeli in niso bombe naredile nobene škode. Le na vrtu so naredile ogromne jame. Ena izmed teh bomb k sreči ni eksplodirala in se je zarila le v obcestni jarek. Partizanski minerji so ji previdno razmontirali vžigalnik, tako je bila nevarnost odstranjena,; tehtala je okoli 400 kg, dolga je bila 2 m. Okoli osvobojenega' ozemlja je pričel sovražnik zbirati velike sile vseh vrst orožja. Dne 21. oktobra 1943 se je sprožila velika nemška ofenziva. Žužemberk je bil po predhodnem zračnem bombardiranju 27. oktobra 1943 brez boja zavzet. Sovražnik je svoje ofenzivne krake raztegnil na Suho Krajino, proti Zagradcu in Trebnjemu. Žužemberk mu je služil le kot izhodna točka v teku ofenzive. Koder je stopal nacistični škorenj, povsod je zagrešil vrsto zločinov, nezaslišanih ropov, požigov itd. Seveda so mu verno in hlapčevsko pomagali domači plačani izdajalci, ki so capljali in izvrševali, kar jim je veleval gospodar. Nemška ofenziva ni prinesla, edi-nicam NOV kake posebne škode in so vse ostale v jedru nedotaknjene in prekaljene s sovraštvom do okupatorja. Komaj je iz Žužemberka stopil zadnji Nemec, so se v njem takoj naselile razne partizanske edinice, štabi raznih zalednih in operativnih enot, štab VII. korpusa, štab XV. divizije in XVIII. komanda novomeškega vojnega področja in drugi. V Žužemberku ali pa v neposredni okolici je od političnega upravnega aparata tedanje oblasti stalno in aktivno delovalo grosupeljsko-stisko okrožje. Preko Suhe Krajine se je dne 21. decembra 1943 premikala in premeščala iz italijanske fronte na vzhodno nemška divizija in skušala pri Dvoru in Žužemberku prekoračiti Krko. Za časa nemške ofenzive so bili uničeni vsi mostovi vzdolž Krke, da so morali zgraditi nov most in nadaljevati pot. Enote V. SNOVB Ivana Cankarja pa niso držale križem rok, nenehno so nadlegovale sovražnika pri gradnji mostu in z ostrim minometalskim ognjem onemogočale, da bi most dogradili. Sovražniku se je vseeno posrečilo prekoračiti Krko. Brigada je nemški diviziji pripravila še posebno presenečenje, zasedla je položaje ob cesti Reber -Dobrava - Srednji Lipovec - Veliki Lipovec -Mirna peč in ji prizadejale hude izgube. zneske za adaptacijo stavbe, Gradbeno podjetje Pionir pa je zagotovilo strokovnjaško delovno silo, tudi material je že preskrbljen. V delo se je posebno zagrizel prosvetni poverjenik tov. Kasesnik Ivan. Imamo pa posebne namene z adaptacijo Križatije. V stavbo mislimo vzidati najlepše portale z gradov, ki so bili porušeni in prav tako kamenite okenske okvire. S temi vzidavami bi stavba ogromno pridobila in bo ena izmed najlepših novomeških zgradb. In še nekaj bomo s tem pridobili. Letno gledališče in letni kino, ki sta Novemu mestu nujno potrebna, bosta zgrajena na dvorišču in vrtu Križatije. Zadnja fasada stavbe in krasen baročni vodnjak iz Ruperč vrha bosta napravila prekrasno kulisarijo na novem odru letnega gledališča. Preračunano je, da bo to gledališče lahko obiskalo 1200 ljudi. Preden pa bodo pričeli strokovnjaki adaptirati stavbo, pa bo potrebno precej očiščevalnih del, kar pa lahko narede tudi nestro-kovnjaške sile mestnih kulturnih ih prosvetnih delavcev. Dne 6. septembra so se dela že začela. Odstranjenih je 126 kv. m poda in 33 kv. m zidu. Prva očiščevalna dela so pričeli: poverjenik za prosveto Kasesnik Ivan, ravnatelj študijske knjižnice Bogo Komelj, profesor Viktor "Fabijan in Drejče V mladinskem aktivu Metlika se ne morejo otresti starega načina dela Metliko gotovo vsi poznate, kakor tudi metliško mladino, ki se je za časa NOB zelo dobro pokazala in tudi po osvoboditvi je nam dobro poznano1 delo požrtvovalne metliške mladine. Tu je bil do letu 1948 eden najboljših aktivov v črnomeljskem okraju, in je služil za zgled vsej ostali belokranjski mladini. Danes pa. je stanje precej drugačno. Zakaj? Ali se je mogoče tu naselila mladina iz kakega drugega kraja? Ne. Ali ni mogoče tu ista mladina., ki je bila pred nekaj leti? Je- Samo nekaj se je spremenilo*. Vodstvo, ki je moralo prevzeti druge dolžnosti in odgovornosti. Danes pa imamo v Metliki. 1 člana okrajnega komiteja mladine in 2 inštruktorja — toda kljub temu ne morejo izboljšati dela mladinske organizacije, kar ni krivda mlar-dincev, temveč vodstva*. Mladina danes več pričakuje od mladinske organizacije, tot je poprej. Mnogokrat se sprašujejo,, kako začeti z delom, da bodo dosegli boljše uspehe. Velikokrat smo že govorili, kakšnega, načina dela naj se mladinska vodstva posl užu jejo, d,a se bodlo mladini približala. Toda v Metliki nikakor ne morejo uspeti s takimi delom, ki bi mladince pritegnilo in tudi ne bodo, če bodo delali tako kot db sedaj in imeli še vedno na sestankih šaiblonske dnevne rede, ki ne ustrezajo današnjemu načinu dela. Metliška mladina upravičeno kritizira vodstvo te organizacije, saj nima od te organizacije nič drugega kot delo in naloge, ki jih sekretariat, oziroma sekretar nalaga. Velikokrat so že v tem, aktivu sprejeli razne sklepe, toda vsi so ostali le na pa- pirju, kljub temu, da so bili vsi izvedljivi. Tako že od spomladi govorijo na vsakem sestanku, da bodo organizirali izlete in začeli s fizkulturnim in kulturno prosvetnim delom, vendar še do danes ni vodstvo ničesar pokrenilo. Na sestanku, na katerem so razdelili mladinske izkaznice in na katerem, se je mlat-dina obvezala za 30.000 dinarjev II. ljudskega posojila, so člani aktiva skritiziraii vodstvo te organizacije in sklenili, da bodo šli na izlet v Split. Od tega je že mesec in pol, toda izleta, še ni bilo. Tudi fizkultura in kulturno prosvetno delo še ni zaživelo, niti ni bil odi takrat sklican noben mladinski sestanek. Prav tako je OK LMS že poklical dotičnega člana komiteja in mu dal navodila, kako naj poživijo organizacijo. Toda v Metliki še kljub temu ne morejo opustiti starega načina dela in hoče vodstvo še v bodoče komandirati, namesto da bi mladini prisluhnili in organizirali to, kar je želja vseh mladincev. Priporočamo članom komiteja, inštruktorjem in članom sekretariata na temi sektorju, posebno pa še sekretarki aktiva Metlika in sekretarju iz čevljarske zadruge, da spremenijo dosedanje neživljenjske sestanke v pravo življenje mladine in s tem omogočijo mladini vsestranski politični in kulturni razvoj. Pri tem p©, ne smemo pozabiti na izlete in zdravo zabavo. S takim načinom dela se bomo otresli vseh dosedanjih šablon in bo v Metliki zopet zaživela mladina, kot je pred par leti, ter bo tudi ostalim prebivalcem nudila kulturno življenje, ki ga v Metliki zelo primanjkuje. Grešak Franc /h. vendaK se, je e#aH.Ci<>f sol 2;e dolgo zapuščena stavba Križatija v Novem mestu, ki je dosedaj služila v vojaške svrhe, je prešla zopet v last Mestnega ljud-sicega odbora. To stavbo je Mestni ljudski °dbor sedaj določil za kulturne in prosvet-ne namene. Vendar ni več ljudski glas, glas pijače ga v puščavi. Sedaj bo vendarle do-^ novomeška študijska knjižnica svoje astne prostore, ki sedaj gostuje v poslopju °snovne šole. Malokdo, razen študentov najrazličnejših . ..[u prosvetnih delavcev, pozna študijsko knjižnico. Ta knjižnica ima preko 30.000 Vezkov najrazličnejše literature tako stro-k°vne kakor tudi beletristične. Ima*pa tudi t^CeJ zelo dragocenih knjig, katere bi bile c p kaki drugi veliki knjižnici v ponos. Ima ših° ro5topisne knjige in prve primerke na-tUd-Sl°Venskm knPg- Okrajni ljudski odbor in ^j^1 razna podjetja prispevajo iz svojih denarna 'ondov za njeno izpopolnjevanje. Knjiž-nje Ze'° dobro vodi tovariš Bogo Komelj in J^0|°v kader bibliotekaric Serajnik Nada in rj^Jai Neli. Vsakodnevno se zbere v pri-ii> ^rn,a zelo majhni čitalnici do 30 dijakov svt^^tesorjev, ki si naberejo znanja za so ^. bodoče poklicno delo. Vsi ti prostori miS)jt.1 že premajhni in nujno je bilo treba nalg^i na nove prostore. Križatija je kakor mesta z'dana za tako ustanovo. Je v sredini šča, tai,Ven^ar odmaknjena od dnevnega tru-teno v ^a b°do znanja željni ljudje nemorali svoje znanje. Uprava knjižnice si veliko prizadeva, da bi delovnemu ljudstvu približala dobro knjigo, zato tudi ob vsaki priliki prireja razne razstave. Tako je že priredila Prešernovo, Kettejevo, napredne knjige, socialistične literature razstavo. Toda vedno je velikansko vprašanje razstavni prostor. Večkrat je že šel na roko Okrajni magaizin s svojim lepo urejenim skladiščem, ki bi veliko bolje ustrezal za kako krasno trgovino, velikokrat pa je ta prostor založen z najrazličnejšimi predmeti, da nam upravnica magazina ne more ustreči. Kaj hočemo: steklenice, divani, slamnati izdelki, razna embalaža pač ne more stati v skladiščih prejšnjih trgovcev. Z dodelitvijo Križatije pa bo vendar tudi vprašanje razstavnih prostorov rešeno. Tudi naš zelo delavni SKUD »Dušan Jereb« bo prišel do zaželenih prostorov. Dosedaj je orkester imel vaje v slabo zračeni in vlažni kleti, pevski zbor je gostoval v nekem trgovskem lokalu, gledališki oder pai bo kmalu postal skladišče za kulise. Prevelika delavnost, bi lahko rekli, res ni včasih kaj prida, ker se lahko sam zadušiš prav v tej delavnosti. Vsemu temu pa bo sedaj pomagano in vse te sekcije se bodo odsedaj naprej lahko razvijale v neslutene možnosti. Marsikdo bo dejal: »No lepo ste se domislili. V to podrtijo pa take kulturne ustanove.« Stavba se bo temeljito popravila. Okrajni ljudski odbor in Mestni ljudski odbor sta že predvidela v svojem proračunu zadostne Novomeški obrtniki so pokazali, da se dajo napraviti tudi iz odpadkov lepi, trpežni in solidni izdelki za našega delovnega kmeta. Zbirajte odpadni material! OLAJŠAJTE POTNIKOM POTOVANJE! Olajšajte potnikom potovanje! Železniške postaje v Beli Krajani nikakor niso urejene taiko, da bi potnikoml olajšale potovanje. Nezaželeno je opazovati potnike, kako v pričakovanju vlaka posedajo po tleh in kupih naloženega lesa okrog železniških postaj, v Črnomlju, Gradacu in MetliM. Vse železniške postaj« v Beli Krajini so bile med narodnoosvobodilno borbo močno prizadete, deloma porušene ali požgianie. Ako jie železniško osebje znalo takoj po osvoboditvi s požrtvovalnimi; delom urediti zasilne prostore, v katerih so danes nameščene pisarne in žel. blagajne, da Metlike, ki ima danes že novo, moderno zgrajeno postajno poslopje sploh ne omenjamo, potem' smo prepričani, da bi se z majhnim trudom dale namestiti na i m runih belokranjskih železniških, postaj tudi preproste klopi, ki bi služile odpočitku ljudi, čakajočih na vlak. Nekaji desk in količkov pa potujoče ljudstvo zasluži! In vsa slika bo kulturne j š a,, kakor je danes. —c. BORCEM V. SNOUB IVANA CANKARJA 17. septembra 1950 se vrši proslava 8- obletnice ustanovitve V. SNOUB Ivana Cankarja na Suhorjiu v Beili Krajini- Pozivamo vse borce Cankarjeve brigade, da pošljejo svoje naslove in o proslavi o!b-veste soborce. Ker pripravljamo zgodovino brigade, prosimo borce, da čimprej pošljejo arhivarsko gradivo, fotografije in spomine. — Pripravljalni odbor. Glavni odbor ZB, Ljubljana, Erjavčeva cesta 16. Stran 4 >DOLENJSKI LIST« Stev. 30 PIŠEJO N AAA BREZVESTNO DIVJANJE AVTOMOBILOV PO MESTNIH ULICAH V kolikor so nam znani predpisi o cestnem prometu, bi človek sklepal, da mora imeti tudi šofer svojo mero, kadar vozi po novomeških ozkih ulicah. Toda kakor je videti, to ne drži. Nekateri šoferji menijo, da zanje pravila cestnega reda ne drže, sicer bi po mestnih ulicah, zlasti po Bregu ne divjali kot obsedeni. Dva primerit bom navedel, ki dovolj očitujeta, kako malo se brigajo nekateri vozniki motornih vozil za predpise. Je že nekaj, mesecev od tega, ko sta se po sv. Jurija ulici v divjem diru pripeljala na motornem kolesu s prikolico dva človeka: šofer in nek miličnik. Bilo je to popoldne okoli 14. ure- Brez vsakega signala sta v ostrem loku zavila, v ulico Mej vrti, kjer se je igrala cela kopica otrok, ki so se seveda razpršili na vse strani, ko so zagledali drveče motorno kolo- Sredi ulice sta obrnila in z isto naglico in brez signala pridrvela ob vrtnem zidu dr. Ropasove hiše pred vrtni vhod te hiše, kjer sta obstala. Vsi, ki smo to divjanje gledali, smo bili mnenja, da sta prihitela pač po zdravnika, in sta. zato tako drvela. Toda nič tega. Obstala sta tam na mestu in se pogovarjala in smejala. Ko sem videl, da ni šlo za nič važnega — razen mogoče poizikusne vožnje motorja — .sem rekel šoferju, zakaj tako drvi po ozkih ulicah kjer je polno otrok, in brez signalov. Pai mi je mož ukazal naj borni tiho, češ da se me to ne tiče. Ko sem še protestiral in omenil, da >se tako ne vozi po ulicah, zlasti ne kjer je polno otrok, in da. bi bil prav lahko katerega od njih podrl, je dejal, naj jih pač spravimo z ulice- Drugi primer: • V soboto 26. avgusta nekako okrog 9 zvečer je pribobnel doli od Zdravstvenega! doma izpod kapitlja velik nekaikO' 3 tonski kamion- V ulici Mej vrti je butnil ob hišo tov-Tince Bajdetove. ki je že tako v zelo slabem, skoro razpadajočem stanju, da. se je vsa stresla in dobila precejšnjo luknjo, podrl je pa tudi skoro vso ograjo pri njenem vrtu. Ulica je tam zelo ozka, kakor so sploh ozke ulice starega dela mesta. Zato nikakor ne gre po takih ulicah voziti s tako velikimi avtomobili in to celo ponoči- Kaki. izdatnejši ukrepi zaradi takih prestopkov morda ne bi bili napačni- CEMENT Kjerkoli se danes sploh kaj gradi, pa čeprav je to samo popravilo navadne vrtne škarpe, je že nujno potreben cement- Nekoč v starih časih, ko ljudje cementa niso poznali, so zidali stavbe le iz kamna in dvar krat žgane opeke, ter so ta material zalivali — če so potrebovali prav trdno zidanje — z živim apnom, ki so ga sproti gasili, to se pravi, da so živo apno naložili na zid, ga ugasili in takoj nanj zavalili nov kamen ali opeko. Vsi stari gradovi in stare stavbe na splošno so zidane na tak način, pa še danes stoje, v kolikor jih seveda ni podrl zob časa ali pa zadnja vojna. Tudi egiptovske piramide še vedno stoje, čeprav so postavljene samo in samo iz kamna, medtem ko se je že marsikatera iz cementa' zidana stavba: že davno sesula. Danes si brez cementa ne morejo ljudje misliti nobenega zidanja in si brez njega sploh več ne znajo pomagati. Saj je res, da je cement eno izmed zelo dobrih pridobitev novega časa, ki je zelo potreben tam, kjer je kak objekt pač treba iz tega ali onega razloga zidati iz cementa Zato pa tudi pustimo cement res samo takim objektom zlasti danes, ko cementa tako primanjkuje, in si za navadno zidanje pomagajmo z drugačnim gradbenim materialom, zlasti s kamnomi, ki ga imamo povsod dovolj- S tem bomo dosegli, da bo cementa dovolj tam, kjer { njeno ceno. Sol je namreč med tistimi; življenjsko nujnimi predmeti, ki so I posebno odločbo izvzeti iz prožnih cen; To velja tudi za tobačne izdelke, vži; galice, petrolej itd- Po odločbi repu-bliškega ministra za trgovino in pre skrbo so bili izvzeti iz prožnih cefl tudi kavni namestki. Za vse te pred" mete veljajo določene enotne cen© torej za sol proste prodaje 6 dinarjev za 1 kg, za sol po vezanih cenah pq 3 din za lkg.« S. H-| STRATEŠKI PREMIKI Pisali smo predčasno v našem listu o droj bilcu kamenja, ki je dolgo stal in zasipal vhod v Sokolsko ulico pri Dolenčevi mesariji. Kmalu po objavi našega prvega članka je drobilec zginil neznano kam, ne da bi zdrobil le en sam kamen pri razvalini Seidilo-ve hiše. Komaj smo opozorili na to, se je drobilec spet pojavil na istem mestu- No. prepričani smo bili, da bodo z drobilcem pač] podrobili razmetano kamenje in ga uporabili morda za nasipanje cest. Toda., naenkrat soi drobilec premaknili lepo v senco pod kostanje Florjanovega trga, kjer se dan na dan z njim igrajo otroci. Kakšna vloga, mu je tu namenjena.--? — Pač strateški premiki! gamo graditi boljšo bodočnost. Francoska mladina zna ceniti navdušenje vaše mladine in mi bomo ob vrnitvi v Francijo to še bolj vsestransko poglobili in na ta način pobili trditve »Humamiteja« o vaši zemlji-Zelimc vam mnogo uspeha pri vaši gigant-' ski borbi pri graditvi socializma.« Udeleženci plenuma so navdušeno plo*1 skali njenim besedam'. Okrajni komite LMS. ji je v spomin poklonil knjigo »Pedagoška pesnitev«. Naročili smo ji, naj francoski mladini izroči pozdrave mladine trebanjskega okraja. Po obširnem političnem' in orga' nizacijskem -referatu je nastala1 živahna di' skuisija o delu mladinskih aktiivov t» kolini no-vzgojnern in političnem delu. Osrednj«! vprašanje pa je bilo ljudsko posojilo, kjer se je obravnaval način vpisa in politično delo na vasi glede vpisa. Tako so pri term sekretarji aktivov napovedali tudi medsebojno tekmovanje. Aktiv Mokronog je napovedal tekmovanje vsem ostalimi aktivom v okraju. Dalje aktiv Okrajnega ljudskega odbora, aktiv OZKZ itd. Na ta način se bc plan vpisa ljudskega posojila lahko* presegel, kajti do sedaj so obveze po plar*n vpisa že dosežene. Plenumi je dalje obravnaval medsebojne obiske aktivov zaradi prenašanja izkušeni dela mladinskih organizacij. Govorilo: se je tudfti o decentralizaciji in reorganizaciji upravnih in političnih forumov, o delavskih svetih itd. Po izvolitvi nekaterih članov za koopti' ranje v Okrajni komite LMS smo plenuim zaključili- F- V- ravnanje ter izkoriščanje strojev. Okrajni odbor ljudske tehnike v Trebnjem je vedno pripravljen dati mladini vsa strokovna in ; tehnična navodila. Z ustanavljanjem klubov tehnike, raznih krožkov (strojnih, agroteihnič" nih itd!.) bi dobili vse potrebno znanje zA svojo tehnično vzgojo ter bi potem res lahk^ bili kos vsem nalogam, ki se poslavljajo P1^ graditvi socializma). Ravno tako bi preko klubov tehnike, krožkov (radioamaterskih, modelarskih, elek-trostrojnih, letalskih, avtomoto krožkov itd-> lahko razvijali nagnjenje do svojih bodočih poklicev. Ljudska tehnika nudi vsesplošni tehnično vzgojo pri izbiri strokovnega znanja itd. Zato v prvi vrsti pozivamo mladinske aktive, da dobro premislijo, kaj bi mladin^1 pri tehnični vzgoji najbolj koristilo. Okrajni odbor ljudske tehnike bo vse želje takoj iz' polnil, formiral razne krožke in sekcije V° želji mladine, priskrbel bo tehnično Jitera1' turo strokovnim kadrom in material. Rawn° zato se za vsa navodila obrnite na Oikrajn-1 odbor ljudske tehnike ter boste tako lahk° razvijali svoje umske sposobnosti za razne panoge tehnike. S pravilnim razumevanjem tega vprašanja bomo pri graditvi socializmi3, lahko največ pomagali, ker to zavisi ogr0" mno tudi od tehnike. Franc Vodnic Plenum mladine okraja Trebnje MLADINA IN TEHNIKA Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. S«ev. tekočega računa prt Knmunr>inr ban!:i v Novem mestu fi 16-1-90-603-1. Tiskarna »»Slovensk*«* poiučevalcaa