THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK & CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SO. AMERICA. VOLUME III. — LETO III. NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA s ■ u i a m ■ n ■ S a s . 'WE PLEDGE ALLEGIANCE TO J OLR FLAG AND S ■ TO THE REPUB- ■ LIC FOR WHICH g IT STANDS: ONE " NATION INDIVISIBLE WITH LI- _ B . .:~v AND JU- J STIi ii FOR ALL." ■ ■ & CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JUNE 30., 1920. ŠT. 154 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General Iz konvencije demokratov v San Francisco. V San Francisco se vrši že drugi dan konvencija demokratov. Velika se piše o njej, in nemogoče nam je povedati vse, kar se pripoveduje na dolgo in široko. Stvar je za "Amerikan-ce velikega pomena, kajti stari dve stranki ste se vcepili v mozeg. pa se bojuje med seboj kar z korajžo, včasih pa le za prijetno zabavo. Toda letos je boj veliko bolj občuten. Kongres, ki je postal za časa Wilsonove administracije republikanski, je delal že precej preglavic njegovi administraciji. Prišla so na vrsto vprašanja o Ligi .narodov, Adoo. Kaj pa žnjim. Intere-santno je poročilo, ki pravi, da imajo -vsi delegat je zaupanje v McAdoo, ter da tudi verjamejo, da bi McAdoo pobral največ demokratičnih glasov, toda imajo zopet gotove vzroke napram njemu. Videti pa je, da bi kmalu dobil dvetretinsko večino, če Zakaj guv. Cox izgublja svojo igro? San Francisco, 29. junija. — Guverner Cox iz Ohio je danes slabši kot predsedniški kandidat kot je bi'1 nekoliko dni na- zaj. Če pogledamo nazaj, vidi ne b"o~ prišlo do katerih drugih,mo' da Je njegova slava in na-pomiselkov, kot se je zgodilo predovanje pričelo pojemati še na čikaški konvenciji. Neko poročilo pa pravi, da se mora McAdoo ustaviti pred drugimi, ter nadaljevati s povzdigovanjem drugih aspirantov. Na vse načine se piše; nekateri povzdi- o mirovni pogodbi, o prohibici-jgujejo enega, drugi drugega, ji, o svobodi Irske in še mnogo kakor so že časnikarski poroče- takih vprašanj, ki se niso mo gla rešiti kar tako. Republikanci so nasprotovali demokratom, prišli so tako daleč, da so se demokratje med seboj pričeli kavsati, in tako tudi republikanci. Pričeli so nabirati valci naklonjeni posameznim predsedniškim aspirantom. Odbori so bili že izbrani ter so na delu. Pravijo, da bo platforma sestavljena in urejena tako, kakor pač zahteva Wilso-nova administracija, ki vpliva predsedniške aspirante, in ta- na konvencijo skozi in skozi, krat se je pokazalo, kako čud- Včeraj so se vršili različni gone boste te dve narodni kon- vori, v katerih se je govorilo o venci je. Cikaška republikanska perečih vprašanjih in o pred-narodna konvencija se je že sedniških aspirantih. Štirje verižniki so že prijeti. V Clevelandu so prijeli včeraj štiri profiterje živil, ki so ob-dolženi od zveznega sodišča, da so delali ogromne profite pri iprodaji živilskih potrebščin. Ob-dolžitve so se že podale pred Posledice včerajšne nevihte. V Clevelandu je bil včeraj zopet en dan, ki je bil najtoplejši v tem poletju. Soparno je bilo, da je že vsak pričakoval, da bo sledila nevihta, katera je šla preko Clevelanda včeraj popol višjo porota zveznega sodišča, j dan. Veter je pihal in treskalo Nadaljne obdolžitve so še v je, kar je imelo svoje posledice. zadnjo soboto. In kdo je kriv tega, da nas ohijski kandidat | nima tiste velike slave, ko bi jo imel žeti tam v San Francisco?! Vzroke navajajo različne, toda najglavnejši vzrok je ta: Ni še rečeno, da Cox ne bo kandidiral, ampak škodovalo je njemu od strani nekaterih, takorekoč dobrih prijateljev ,ki niso znali vporabljati njegova imena. Preveč izmed njih je 'bilo, ki so hoteli kar na svojo roko spra viti Coxa na predsedniški sto-lec. Niso bili oprezni, pa so zavozili: danes pa je predsednik njegove kampanje brez vsakega veičjega upanja. Prva največja napaka je bi-i'la, ko je guverner Campbell od rokah zveznih uradnikov, kajti preiskovanje se še vrši, in je pričakovati, da pridejo obdolžitve še na flan kaj kmalu . Vse te obdolžitve so bili izpeljane vet|idel radi prestopka Lever j eve postave. Dve izmed teh obdolžitev ste v prilog prevelikih cen pri sladkorju, dve pa radi prodaje krompirja po 0'b treskanju je bil ubit en moški in eden poškodovan. Močen veter je pretrgal več brzojavnih in telefoničnih žic. Pocestna železnica na zapadni strani mesta je bila več časa brez električnega toka in ves promet je bil ustavljen več časa. Pred nalivom in viharjem je bilo zelo vroče, toda po nalivu je pad- previsoki ceni. V istem času je la temperatura od deiset do dvaj završila; pravijo kritiki in po- j William J. Bryan je pričel litiki, da je naredila slab utis.svoj boj že včeraj, ko je v ko-na Amerikance, ko j.e .postavila miteji>, ki rešuje prohibistično vprašanje, hotel na vsak način, da se zasliši naprej njegova izvajanja, potem šele kaka dru- Hardinga za predsedniškega kandidata. Kaj pa bo z konvencijo v San Francisco? - Poročila so raz-^a" Toda bil -1'6 odblt njf°I lična, Naš ohijski governer|nacrt' in sterm -ie ze. prvi^at Cox je ,pričel izgubljati svojo 'P?«0™1- - Konvencija je skle- slavo še v soboto. Preveč se mla> da se bodo vr?lh danes tl' je izdajal, da bo podpiral "mo-lsti ^von' J kftenh f b° .™e' kre". Pravijo, da ni dosti u-,noval° predsedniske ^ndidate, panja, da bi dobil' dvetretjinsko večino, glasov na konvenciji. Palmer j a imajo "radi", kakor pravijo poročila, le da ni bil zadnje čase tak despot. Bojijo se ga spraviti v ospredje, kajti ljudje bi ga ne hoteli voliti. Veliko jih je, ki bi mu dali glasove, dokler ne bi bila nevarnost, da dobi dvetretinsko večino. Kakor hitro pa bi bila nevarnost, bNi oddali glasove kakemu drugemu. Na konvenciji bo tudi Me- toda se ne bo volilo preje, pred-no ne bo sprejeta platforma in poročila sprejeta. Vidi se, da se bo pričelo voliti z McAdoo, Cox in Palmer-jem, toda "dark horses" se že očividno približujejo. Platformo dal v svet zahtevo, da se mora Cox odločiti, ali bo odobraval "suho" ali "<:\?ol:ro" stranko. Campbell-u se je zdelo to potrebno, in govoril je v javnosti, da mora priti to v platformo. Pričelo se je razpravljati o tem, in to je škodovalo Cox-u. Predsednik Moore je že Campbella opominjal, predno je izdal tisti poziv, da naj bo previden ,toda ni poslušal. Campbell je preveč zaupal sam v se, a danes vidi njegove učinke. On je le mislil, da bo s pozivom na mokre, privabil mnogo nepro-hibističndh delegatov; računal pa ni na prohibistične. Tako je zavozil Cox zelo da-i leč, in ni čudno, da se ni vde- bo sestavil pododbor devetih, ki(iežil konvencije. Upanje je iz-pa je takorekoč pod Wilsonovim | gubil na račun njegovih liemo-vodstvom ,ki je zelo veliko najdrih prijateljev. Na obzorju pa tej konvenciji. se je še pojavil McAdoo, ki mu zvezna sodnija obdolžila neko podjetje v Sharon, Pa., da je nadlegovalo elevelandske trgovine, kako naj povzdignejo cene. Tukaj so podjetja, katera so bila prijeta v to zvezno postavo: G. S. Willard družba, ki se peča z razprodajo sladkorja. Predsednik in podpredsednik sta prijeta, Malbin Bras, družba, Haas Bros. družba in Harry C. Gaw-ne in družba. Vsi ti so že v rokah zvezne sodnije. Poročilo pristavlja, da se bo več takih obdolžitev še podalo na dan v kratkem 'času. Preiskave se vrše še vedno in vsepovsod). Pravijo, da je veriže-nje velikansko pri gotovih podjetjih, in da so jim že na sledu. Posebno se je opazilo, da je pri prodaji sladkorja in krompirja največ takih verižnikov, ki hočejo narediti denar kar čez noč. Potrebno je že, da se te ljudi prime in tudi kaznuje. Ce se jim dokaže, da so res delali velike profite na račun delav- set stopinj. Otto E. Hammer, star 32 let, je bil zadet od strele na svojem domu na 6911 Hope cesti, ko je ležal pod avtomobilom in popravljal stroj. Stroj je stal v domači garaži. Strela je udarila v njegovo hišo, toda se je odcepila po električni žici, ki je peljala v garažo. Hammer je baš tedaj rabil električno svetilko pod avtomobilom, ko je treščilo. Strela je prišla do njega po električni žici. Hiša je pričela goreti; žena je zapazila ogenj in hitela v garažo po svojega moža. Našla ga je nezavestnega pod strojem. Potegnili !so ga izpod stroja in prenesli v sosedno hišo, kjer je kmalu potem umrl. Hammer jeva hiša je bila uničena od ognja še predno so mogle požarne obrambe priti na mesto in pričeti z uspešno akcijo. Hammer zapušča ženo in dva otroka. O. Hammer ju pravijo, da se je zelo bal elektrike, ki je imela nanj zelo velike posledice. Vsak najmenjši ' električni sunek ga je že pretresel.! Pred revolucijo v Italiji. Pariz, 29. junija. — Moderni kipar Archipenko, ki je pred časom prišel iz Benetk v zgornji Italiji, pripoveduje, kaj je še obvarovalo Benetke pred pretečo nevarnostjo. Pravi, da so lepa dekleta s smehom in pa-hlajčami zabranila, da ni prišlo do streljanja med policijo in so-cijalfsti. On tudi pripoveduje, da je ljudsko mnenje v Italiji že tako čudno, da se ne bo prav nič čuditi, če se danes ali jutri pojavi revolucija v Italiji. V Benetkah se je za časa njegovega bivanja-prigodilo, da se je izmed sedmih večerov, v štirih večerih poskušalo prodreti v Piazza St. Mark. Takrat so se vsepovsodi pele revolucijonarne pesni. Posebna anti-revolucijonarna policija se je organizirala tukaj ki je podobna nekaki nemški varnostni policiji, ki se je hitro pojavila, ako jo je bilo potreba. Ta je tudi enkrat za-ukazala socijalistom, da naj o-didejo domov, toda slednji niso poslušali policije. Obhod se je nadaljeval, ne da bi se opošte-vaio policijo. Policija je že za-ukazala, da naj se nabijejo puške in strelja. "Ogenj!" je bilo drugo povelje, toda niti on strel ni padel. Med socijalisti in policijo so stale sama lepa dekleta, ki so se smejala in mahala s pahljačami. In pričeli so se vsi smejati, in tisti večer je bila odvr-njena vsaka revolucija. VELIK OGENJ V CHICAGO. Chicago, 29. junija. — Velik ogenj je izbruhnil na tovornih železniških postajah Chicago, Burlington and Quincy železnice. Pogoreli so vsi magazini, Kje je svetovni mir? Pariz, 29. junija. — Eno leto nazaj je sedemindvajset zavezniških narodov podpisalo mir v Versailles z nemškim ljudstvom, in stem je bila vojna končana. Toda kje je danes tisti mir? Že dvanajst mesecev je preteklo od istega časa, toda vse lepe nade so šle po vodi. Liga narodov je umira že v povojih. Njeno življenje je 'slabotno in brez vsakega boj šega vspeha. Sebičnost je prišla med svet mesto svetovnega miru. In danes, ko imamo takorekoč mir v Evropi, danes ko je v deželi mesec junij, imamo še na miljo-ne ljudi, ki so lačni in raztrgani, ki trpe lakoto in pomanjkanje. Nemčija, ki je obljubila slovesno, da bo plačala odločeno vojno odškodnino, še do danes ni plačala centa. Amerika, ki je šla v vojno, da pripomore zaveznikom do zmage za demokracijo, je odšla domov, in je pustila, da se je sadove njene zmage zlorabilo, in da danes tisti sadovi nimajo več prave vrednosti. Govorilo se je, da naj se razoroži Nemčijo, toda Nemčija se je razorožila in je še vedno ne- . varnost nemška napram drugim državam, kot je bila pred vojno, i : V Spa se vrši 'zborovanje, ki pa je kar že brezpomembno. Kdo neki se briga za to zborovanje. Cemu se zboruje, koliko vojne odškodnine bo plačala Nemčija, če je tukaj vprašanje, če bo mogoče plačati. Zakaj se ni sprejelo svoto, katero je priporočal predsednik Wilson in a-meriška delegacija v letu 1919, in katera je bila že sprejeta od strani angleške delegacije. V Nemčiji se spreminjajo vlade, konferenca v Spa je začela spoznavati in prišla je v zadrego; kaj narediti sedaj. Prav Drugih zanimivosti ni. So fraze, ki pa ne 'povedo kaj dosti. NOVE ARMADNE ENOTE. Washington, 29. junija. — Sedaj, ko se je prenehala vojna, bo potreba spremeniti, oziroma zmanjšati število vojakov v eni ali drugi enoti armadnih skupin ki so obstajale ob času vojne. V to svrho se je že sklenil kon, po katerem sledi ta izpre-TOemba. Ameriške bojne divizije za časa svetovne vojne so obsegale do 28.000 vojakov, ki so irne-le še dve infantrijske brigadi, altelerijsko brigado in pomožne čete. Francoske in angleške divizije štejejo le okoli 15.000 vojakov. In več ameriških častnikov, ki so bili tamkaj na Francoskem, so sprevideli, da je to število bolj primerno in oporab-no. Naše divizije so preveč obsežne, ko so angleške bolj prak tične. Nova ideja je pač ta, da bi se pomožne čete dalo pod komando kornih poveljnikov in ne di-vizijskega poveljnika, kakor je bilo do sedaj. Ti bi bili lahko potem dodani pod divizijsko po veljstvo le takrat, kadar bi se Jih rabilo. Tako se je delalo za časa vojne v artelerijskih četah. Druga ideja je, da bi se zmanjšalo število vojakov v pehotnih polkih, ki so šteli v vojnih .časih okoli tri tisoč vojakov. Načrt je osnovan, da bi se število zmanjšalo na tisoč vojakov. Zopet tukaj, pravijo, je prevelika obsežnost. To se bo storilo v najkrajšem času, da se uredi števila armadnih enot v mirnem času. LETOŠNJA KAMPANJA ZA ČLANSTVO RDEČEGA * KRIŽA. -o- Dr. Livingston Farrand, predsednik Centralnega odbora Ameriškega rdečega križa, naznanja, da se bo letošnja kampanja za vpisovanje članov je vzel precej glasov. Kako sej bo ta igra izšla, bomo pač vide-i li že v nekaj dneh. i _ - i — V našem uredništvu ima pismo gospa Josipina Podobni-kar od Ane Plut iz Reber pri Zužembergu na Dolenjskem. ki so člani naraščajočega Rdečega križa (Junior Red Cress). Dr. Farrand poroča, da se bo obletnica konca svetovne vojne rabila vsako leto za obnovlje-nje člnstva Rdečega križa in za prispevanje letne članarine enega dolarja. Letošnji četrti Roll Call bo imel za svojo glavno nalogo, da ohrani kolikor mogoče splošno članstvo za izvršitev mirovnih nalog organizacije. Te naloge vsebujejo nadaljno akcijo v korist veteranom svetovne vojne, posebno onim pohabljenim, mirovno delovanje :za vojno in mornarico, razvoj silnejšega narodnega od pora proti boleznim potom čevih žuljev, potem kar brez Avtomobil, katerega je on po-vsakega usmiljenja pod ključ,|.pravljal, je kupil še le pred kjer naj se zavedajo, da tudi;dvema tednoma, zanje veljajo zvezne postave, in i C. Saxer, star 19 let, električ- ne samo za one, ki se morajo živeti od rok do ust. — Sedaj vidimo, da so jih prijeli nekaj. Zasledovati moramo, kaj bodo naredili' is temi tiči pozneje. Ameriškega rdečega križa vršila ob obletnici premirja, dne j zdravstvenih središč, povečanje 11. novembra, do Zahvalnega'osobja za bolniško oskrbovanje ni delavec po poklicu je šel proti domu med tistimh viharjem. Na poti je zadel ob odtrgano žico, ki je ležala na tleh in v kateri je še krožil električni tok. Fanta je vrglo na tla; elektrika ga je užgala po rokah in telesu. Prepeljali so ga v Lakewood bolnišnico, in kakor pravijo današnja poročila, je v zelo kritičnem položaju in bo najbrže umrl. Najbolj je razsajal vihar na zapadni strani mesta, ko se na vzhodni ni zaznamovalo tolikšnega nereda. kjer je bilo spravljeno blago in živež. Na tisoče dolarjev tega'nič več ji ne dostaja novega.Vse SITUACIJA NA IRSKEM. Dublin, 29. junija. — Štiristo nadaljnih vojakov angleške armade je prispelo v Londonderry, da pomagajo vzdrževati red in mir. Sedaj ima vojaštvo že celo situacijo popolnoma v rokah. Poročilo pristavlja, da ste bili včeraj vrženi dve bombi v Limerick hotelu, in v pritličju se je videlo sledove puškinih krogel j'. Pritem ni bilo ranjenih oseb, toda poslopje je bilo zelo poškodovano. London, 29. junija. — Iz bri tiške tujezemske pisarne se na- bolnišnico, znanja, da so Sinfajnerji ujeli — V Cleveland je prišel s brigadnega generala Lucas-a, — Konji so se splašili na Woodland cesti in 12. vzhodna cesta. Nesreča je hotela, da so splašeni konji povozili Mrs. Leno Randozo in njena dva otroka. Prepeljali so jih v Charity ko je bil na ribjem lovu nekje v potovanja po zapadu poznani Slovenec Mr. Anton Jankovič. vodah južne Irske. Rečeno je,! Zadnjo državo, katero obiskal,je dne, 25. novembra. Ob tej priliki je obvestil, da ima Rdeči in sodelovanje Rdečega križa z uradnimi zdravstvenimi oblast- križ vsled kampanje v minolilmi, nadaljna pripravljenost za jeseni sedaj deset miljonov čla- J pomoč v slučaju nezgod, doma-nov .katerih Članarina se de-'ča pomožna služba ni družbeno loma še vedno plačuje. To zna-, delovanje ter »popolnitev po-ša dvajsetkrat več članov kot možne akcije med prekmorski-pred vojno in to seveda ne-[mi narodi, ki trpijo radi voj-vštevši miljonov šolskih otrok, ne in bolezni. da se situacija glede njega ne bo spremenila. bila država Montana. Tu ostane zopet en čas, kako dolgo, pa vprašajte njega. — Množica ljudi je zadržala tatu na 32. vzhodni cesti, ki se živeža in blaga je popolno uničenega. Cenijo, da skupna izguba znaša okoli en miljon dolarjev. Pri gašenju ognja so se pojavljale večkrat eksplozije, ki so doprinašale več nesreč posameznikom. Tako je bilo ob tem času šestnajst oseb ranjenih ali poškodovanih. Neki železniški voz je bil napolnjen z umetnim ognjem. Tudi do njega se je prilizal požar. Sledila je eksplozija, ki je obvestila celo okolico z umetnim ognjem. kaže, da bo ta Spa Konferenca polom za Francijo in Nemčijo, ki bo najbrže peljal usodo teh dveh narodo v vodoče boje. Anglija se ne mora več meniti, kaj imata Nemčija in Francija skupaj, kajti njeni interesi so sedaj na Irskem in na daljnem vzhodu. Tam ima opravka, zato ne mara delati nobene krame med obema narodoma. SLOVENSKO STAVBINSKO & POSOJILNO DRUŠTVO Ogenj se je pričel prav tam, j naznanja svojim vložnikom, naj kjer skladajo blago. Hitro soj prinesejo svoje vložne knjižni- pričeli vporabljati prve varnostne aparate napram ognju, toda ni bilo več mogoče ustaviti ognja. Zelo hitro se je razširjal, ce začetkom meseca julija, da se jim pripišejo polletne obresti po pet odstotkov. Vabi tudi druge Jugoslovane, in predno je prišlo na mesto ki še niso vložnike, da začno policija in ognjegasci, že več ni bilo mogoče pogasiti ognja. — Onemu, ki je vprašal koliko prebivalcev je imelo mesto Dunaj leta 1913., moremo po- piše Sam Miller, star 18 let. U-jvedati le toliko, da jih je imelo|kradel je A. Lardmenu okoli .leta 1910 čez 2,031.000. Torej $16.55 kar iz žepa. Policija je ] se lahko misli, da jih je imelo prišla ria mesto ter ga aretira-čez tri leta nekaj več. la. PENNSYLVANIJO PRIZADEL NOV ŠTRAJK. Philadelphia, 29. junija. — Pennsylvanska železnica trpi na novem štrajku. Na štrajk je odšlo nadaljnih 5000 železniških delavcev, ki so bili zaposljeni v signalnih stolpih in pri prevažanju tovorov. Pustili so pač zato, ker jim družba ni marala priznati večje plaiče, in ker je stavila nove pogoje. 'Štrajk je bil napovedan od H. S. Jeffry, ki je predsednik svetovalnega odbora v Philadelphiji in Camden federacije. vlagati pri tem naprednem slovenskem podjetju, kojega premoženje znaša blizu pol miljo-na dolarjev in kjer je denar popolnoma varno naložen, 'ker društvo posoja samo na prvo vknjižbo na posestva (First Mortgage). Urad se nahaja na 6313 St. Clair Ave. ter je odprt tudi vsak večer, razven ob sredah. V uradu se dobijo vsa potrebna pojasnila. — John Bando, na poti iz sanatoria v Youngstown, Ohio, se je onevestil na Union postaji ter umrl na mestu. Spremljala ga je njegova žena. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 30th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO Bussincs Place of the Corporation. 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 Cleveland, CollinvvtSl, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 3 mo. $2.01. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 Europe . «1 Canada ...............!............1 year $7.00, 6 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY mo. mo. $2.00 $3.50 mo. $2.00 mo. $4.00 3c Lastuie in izdaia tra Ameriko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JUNE 30., 1920 104 želo, v kateri stanujemo mi. Potreba je bila tolikšna, da smo čestokrat občutno trpeli ter obenem donašali nepotrebne žrtve. Čemu je bilo tega potreba; čemu neki? Vzrok je bil ta, da nismo imeli naših ljudi, ki bi stali na naši strani. Kaj je potreba v teh razmerah? Vi slovenski stariši pomislite na vašo in otrokovo bodočnost, prevdarite premišljeno in resno, kaj boste naredili z vašimi otroci. Ali jih boste poslali v šole, kjer bodo dobivali nadaljno izobrazbo, ali jih boste poslali v zaprašene tovarne, kjer se bodo šibila njih mlada in neutrjena telesa, dokler ne zlezejo v gubo in omagajo še pred možko ali žensko dobo. Boste li dopustili, da se vaši lastni otroci vržejo v žrelo požrešne kuge — je-tike, ki se tako rada prijema ljudi, ki gredo z rahlim zdravjem v dimne tovarne. Boste li dopustili, da se vašim otrokom pokaže ena in ista pot, po kateri ste hodili vi, kakor bi šli na goro Kalvarijo. Ali ne boste dali vašim otrokom priliko, da si izberejo boljšo-bodočnost, ob kateri se bodo lahko spominjali na vas kot človekoljubne in prijateljske stariše. Se vam ne zdi potrebno, da se vaši otroci nauče in izobrazijo o zakonih narave, ekonomije in splošnega življenja, ki zahtevajo danes ljudi, da se iste razlaga nevedni masi. Ali ni žalostno, da bi morali vaši otroci tavati med nevedno in žalostno maso prihajajočih tujcev, ki pričakujejo, da jim bodo v bodoče vaši otroci dajali pouk in nasvete. Ne, tega ne smete dopustiti. Tukaj morate biti velikodušni, plemeniti in prevdarni; tukaj se morate še le pokazati, kako ljubite vaše otroke, in kako bodočnost jim želite. Ce ste jih spravili do šestnajstega leta ali malo manj, stem ste storili radi državnih zakonov. Ne pustite, da bi se vas priganjalo še naprej, ampak bodite toliko razumnejši, da boste spoznali to potrebo sami, iz svoje lastne incijative. Današnji sistem vas opozarja na to, kajti časi so pred nami ki bodo hoteli velike preobrate, katerih pa ne bo preje, da bo masa ljudi poučena in izobražena. Le ti ljudje bodo šli s bakljo prosvete naprej in naprej, prav tja, kakor je že segel duh izobražencev naše dobe, ki vidi boljše in primernejše življenje v drugačni demokratični državi, kakor jo pa imamo danes. Vi slovenski stariši, privoščite vašim otrokom zdravje, veselje, bodočnost in izobrazbo že danes, ko .imate še priliko. Pošljite jih v višje šole, da se izobrazijo in nauče kaj več, kot ste znali vi. Oplodimo naše talente, podpirajmo jih in hranimo med seboj, da se iz-kažimo kot narod naprednjakov in izbrazencev. Kar smo zamudili, ne moremo več popravljati; toda kar bi imelo biti zamujenega, ne dopustimo, da bi se zamudili. Ce smo trpeli mi, zakaj bi trpeli naši potomci; dajmo jim priliko, da si ustvarijo boljšo bodočnost, katera bo pomagala se nam, kateri bomo živeli ob njih dnevih. * * * Na konvenciji demokratov v San Francisco je bila predložena rezolucija, po kateri naj bi se pomagalo Italijanom v zadevi pretepa za Reko. Nismo še čitali, V soboto se odpre semenj ali bazar S. N. D. Ste se že pogovorili, kaj boste prinesli na semenj, kaj boste kupili in kako boste priporočili semenj vašemu rpijatelju, da nas bo več na semnju. — Storite to v vašo in narodno korist. ¥ * * Ljubezen in plemenitost ste dve veliki lastnosti, če ste združeni z velikodušnostjo. In kje najdete to vse skupaj ? * * * Ni samo to, kaj drugim nasvetujete, ampak glejte, da boste svojim učencem tudi kazali to z vašimi vzgledi. primanjkuje obratnega kapitala in ker se bojita kriz. Nimamo nič proti temu, če se s primerno organizacijo narodnega gospodarstva tem nedo3itatkow odipomore. Odločno pa moramo ugovarjati proti poskusom, bi se reševalo kapitalistično organizacijo gospodarstva na ta način, da bi se pritisnilo že itak gladno in golo delavstvo š« bolj k tlom. Cene baje padajo. Tako stoji vsaj v časopisih. Ne čuti se DR. ALOJZIJ KOKALJ REŽIJ-1 zaslugi ošvrkali, da smo"^-j ^elaSkT Dkče^^S-* ™ — - vo modrovanje verno ponovil, ^ ^^ Vendar pa ne bo odveč, ako do- ste višine> da bodo nudi,le eksi. damo se nekaj stvarnih pri-jstenčni minimum. To se bo pornb m popravkov. videlo na tem, da si bo lahko JE PO RODU 'SLOVENSKEM NA DRAGINJSKO VPRAŠANJE. NE POSSUM OTROK V TOMO! -o-- Ljudske šole so se zaključile; šolarji so dobili počitnice; prišli so dnevi počitka, ob katerem si naši šolarji zopet naberejo novih moči za prihodnje šolsko leto. Vsak otrok se veseli teh počitnic, govori o njih .in jih težko pričakuje. — Zakaj bi otrokom ne dali tega veselja ? Zadnje čase se čita po časopisih, kakor se tudi osebno čuje, kako se podi naše otroke v tovarne. Očetje in matere celo pošiljajo svoje otroke do šolskih predstojnikov, kjer dobivajo dovoljenje, da smejo iti v tovarne na delo. In kakor je opažati, se baš med nami Slovenci vrši to v velikem obsegu. Skoro sleherni slovenski o-trok, ki zapusti ljudsko šolo, gre v tovarno ali kam drugam; zelo malo, malo jih je, ki študirajo naprej, to je, da gredo v višje ameriške šole, v akademije ali trgovske in obrtniške šole. Kar navadili so se že naši Slovenci, da ponavljajo s svojimi predniki v starem kraju: Oh, da le zna pisati, računati in brati, pa bo zadosti za njega; saj jaz tudi drugega ne znam, pa sem se vseeno preživel. — Ako bi letos pogledali v šolske zapiske in prešteli tiste, ki so se odločili, da bodo študirali naprej, bi jih našli zelo malo. Skoro vsi gredo v tovarne, kjer se razgubijo med dimom in ropotanjem drvečega kolesja. Tako odhajajo leto za letom v tovarne a mi .Slovenci kot narod ostajamo brez naše pogrešane inteligence. Nimamo svojih ljudi, ki bi bili naši in naše krvi, ki bi bili obenem naši in domačini ameriški. To naj bi prenehalo, ffi slovenski stariši naj bi dodali še nekoliko žrtev za tistega otroka, katerega so že preživeli skozi šestnajst let. Do tega leta si otrok ta-korekoč še le napravi temelj, na katerega bi zidal svojo glavnico, ki bi se mu v poznejših letih obrestovala. Menda res ni kje zapisano, da morajo naši slovenski otroci v tovarne, in da oni ne smejo v šole. Ne, nikjer ne boste našli tega, ker našim slovenskim šolarjem je pravtako odprta pot v višje šole, kot vsakemu drugemu, ki ima iste sorazmerne dohodke. Nekaj zagrešenega je v tem, ako se dobrega in ta-j je li bila tista rezolucija sprejeta ali ne. Vidimo pa lentiranega slovenskega otroka ne pošlje v šolo ameri- [ tukaj mreže italijanske, ki delajo na skrivaj vsepovsod, ško. Koliko pri tem izgubi dotičnik sam, koliko stariši,! * * * in koliko narod. V zadnjih štirih letih smo imeli prili-f Ce se hoče kdo izobraziti, potem mora med izobra- ... , , ... , , i , , , . . , „ 1 .. . , , •• . , v, , , fpa tudi ostalega občinstva, ta- ko opazovati, kako potrebujemo izobrazenih ljudi med žene ljudi: kdor pa hoče ostati navaden človek, potem j ko visoko> da se nam zdi, da n W\ "1 V 1 TTrt M /"1 -1 1 r i 1 . i . . . _. ■ - .. ar.il ... . -I 1 1 i 1 • 1 1 TI I T T* • Svetovna vojna nam je prinesla vse polno izjemnih razmer. Obremenila nas je z neznosno draginjo, posebej pa nas je ljubi Bog v teh težkih dneh s tem kaznoval, da moramo či-tati take članke in vrstice, kakor jih je napisal v sredinem "Narodu" g. dr. Kokalj. Gospod doktor je napisal svoj članek brez postranskih namenov, samo zato, ker je razsoden človek in iker mu bije v prsih sočutno srce za delavsko stvar. On torej na tem programu na misli kandidirati. Niti tega se ne da za gotovo trditi, da bi bil hotel delati s svojimi vrsticami reklamo za Narodno socijalno stranko, ki bo gotovo prva deležna velike Sreče, "da ji pripadejo simpatije celo onih, ki dosedaj niso biji prijazni delavskim težnjam." Dr Kokaljev članek je napisan v prevdarek in ravnilo našemu razsodnemu delavstvu. 'Pri tem si ne moremo kaj, da ne bi delavstvu tudi mi svetovali, naj si prečita to navodilo. Dr. Kokalj svetuje delavstvu, naj se zavzame z ozirom na to, da so začele cene padati — Najprej kar se tiče duševnih delavcev. Mi priznavamo, da njihov položaj ni rožnat, ampak obupen, — čeprav je nad vsak dvom vzvišeno, da dr. Kokalj tu pa tam, izlasti v pripombi gffede rudarskega gla-(prezrli) ko bi ne videli hudobca, varja, grdo pretirava. A to m ki m za ^ kar je g_ doktor noben dokaz, da znacijo te pla-! napisa] Osokoljeni po trenotni dis-organizaciji delavisitva trobijo kupi] delavec tu pa tam kako obleko in morda tudi kaj malega prihranil. i Ali je dr. Kokalj dosedaj še I kaj takega videl ? i Take članke bi lahko mirno če ekzistenčni minimum, ki naj postane splošno veljavna norma. Zato se bodo uradniki dr. Kokalju sami najlepše zahvalili. Drugič ni res, da bi se bile delavske plače dosedaj v resnici sploh kdaj zvišale. Kadar kapitalisti k napadu. Dr. Kokalj pa pridiga delaV' stvu kot felpater vojaškem" oddelku, ki 'je določen za klaV' nico. Ah, kalko ljubimo taltf feldpatre in kako lepi spomin' so se te plače za 25 odstotkov j na svete besede, ki so jih skru-zvišale, je narasla draginja ■ njn t istočasno za 50 odstotkov. Delavske plače so postale tako sorazmerno nizke. Ce hoče vzeti v roke dr. Kokalj številke in štatistiko, bo lahko to na neštetih primerih ugotovil. Velika trgovska podjetja so izdajala pred vojno za osebno režijo 3 do 4 odstotkov prodanega blaga, danes izdajajo 2 odstotka, često pa tudi en procent in manj. Zaslužijo pa ta podjetja prej ko slej 20 odstotkov. Podobna bi bila slika najbrž iz vseh ostalih industrij, celo menda ni pravočasno in iz lasitne incija ti ve za to, da se njegove mez- razupitih Trbovelj de znižajo. Ko bodo industrij- treba izvzeti. To sklepamo iz ci in obrtniki to videli, bodo šli tudi s cenami dol. Ce bi delavci tega ne storili, ®6 je bati, da pridejo cenejši tuji delavci v deželo. Predvsem bi se zavzeli za nižje plače trboveljski rudarji, ki imajo večje plače, ikot rudarski glavar. Sploh se morajo delavske plače že zato znižati, ker imajo tudi duševni delavci nizke plače. Tako modruje dr. Kokalj. Mi cenimo razsodnost in uvidevnost slovenskega delavstva, nami Slovenci, ki bi razumeli svoj narod, kakor tudi de-1 lahko ostane med navadnimi. smo dr. Kokalj a že s tem po tega, jria si Za nas pa, prijatelji, velja tem trenotku le ena beseda: Vsi na okope! "Naprej". --o- Preštejte vse muhe, kar se jih je dosedaj že nalovilo P° oknih santclarskih prodajalec potem pa nam poročajte. Zakaj, potem zveste. * * * Ce bi se v Mariboru vršil pogreb Orlov, potem bi bili gotovi, da gredo naši sveti možje samo raditega tja. Tako P8 prav nic ne venio, zakaj gre do tja. * * * Doktorji slavne srbske vJadS so odšli v domovino. Na si Clair cesti ne šetajo s svojih "dragicami". Kaj če so sedaJ tam bolj ugodna tla, in da to se tudi tam delavstvo ne more kupiti niti obleke. Pred vojno pa je hodilo za silo oblečeno okoli. Pa še iz ene stvari se da ne-pobitno sklepati, da je delovna i^iSi nekaterim gospodom, pa sila pri nas silno poceni. Fran^ j izgovarjajo, da gredo na orlov cozi in Amerikanci so začeli iz-1 pogreb, delovati blago v naših tovar-l * * nah, tudi ako izdelke zopet iz- f Poljaki vedno podijo ruske važajo. To je vsekakor radi boljševike: nizkih režij in cenih delavnih moči. Zato se nam menda cenih tujih delavcev ni treba bati. Naš največkrat pa jw podijo za"' seboj. Mila narf maj-ka, kaj porečejo na to mi' roljubni zavezniki! V Chicagi imajo več ptičev trgovec in industrijec se|ki imajo različno perje, tod« izgovarjata radi draginje po J pojejo vsi eno pesem, ker dr« krivici na delavstvo. Ona ho-|gega pač ne znajo, ali si upat četa veliko zaslužiti, ker jima!ne smejo. V močvirju velemesta ■ Iz dnevnika slovenske priseljenke. §j Spisala L. G- čimprej mogoče. V resnici sem radovedna. * * * Vesela bom, ko bo konec tega potovanja. Navdaja me nekak posebni nemir, zato ne morem spati. Ali je to slutnja pred neko negotovo stvarjo?— Ce bi imela koga, komur bi tehko zaupala, bi mu sporočila svoje bojazni. Ce bi imela koga, kateremu se lahko kaj pripeti, bi se bolj bala, a jaz nimam nikogar na svetu, in nihče se ne veseli mojega prihoda kot moj mali Pit. Čakal me je moj običajni šopek cvetk,, a nobena beseda, da bo prišel. — Tako sem razburjena, da ne vem, kako bi preživela svoje, dni. Zakaj me vznemirja s svojimi cvetlicami? — Ni videti lahkomišljen, kajti ta širokopleči močni človek z ostrimi potezami ni napravil name vtisa, kot da bi uporabil svoj čas z ničenostjo. — Želim, da bi bila že sreda. Darila, ki mi ga je dal, nisem porabila niti enkrat še, kajti še vedno žalujem za svojim možem in orni obleki se ne prilega noben nakit. * * * Jutri se zcpet odpeljemo. — Polastil se me je nemil', katerega si ne morem pojasniti. Ne morem misliti, da se srečno počutim ter mi je nasprotno telo mučno pri srcu. — Pregledala sem seznam potnikov, a njegovega i-mena ni bilo notri. Končno me pa nič ne briga, s katero ladjo se vrača iz Cikage domov. — Brigaj se za svoje lastne zadeve in sram te bodi, da, lahko te je sram. Kar lepo zapiši v to knjigo, da boš imela črno na belem. Ali že zopet misliš na možkega, ko ni še poteklo leto, odkar je tvoj mož mrtev. — — Gotovo sramujem se. Ali ni zame nobenega opravičila, ali ni to vse naravno, če si v svoji starosti želim priti zopet v kake druge razmere. Sedaj vem, da morem to storiti le s pomočjo dobrega moža. — Ce bi se kaj poštenega izučila, bi bila stvar drugačna. — Rada bi bila močna in samostojna ter mislim, da bom še postala, kajti usoda kuje človeške značaje. — Napela bom vse sile, da postanem človek in pol. Moški so dosti na boljšem kot pa ženske, kajti že od mladih nog naprej jim vcepljajo v dušo več samozavesti. — * -f * On je vendar tukaj. — V resnici sem se razveselila, ko sem ga videla prihajati po stopnicah navzgor kot da se je bogve kaj zgodilo. Ce bi morala sama sebi pojasniti, zakaj sem se tako veselila, bi ne vedela odgovora, a vendar je tako. Tebi, svojemu dnevniku ,se ne smem lagati. Bilo mi je kot da se mi je odvalil kamen od srca. Tudi v njegovih očeh sem opazila blesk, a nato hitro odšla v svojo kabino. — Ob eni popoldne smo, in sedaj je štiri popoldne. Bojim se iti iz kabine, in vendar moram po svojih poslih. — Ce se pa bojim? Ali se mogoče bojim tega, po čemur hrepenim? — Srce človeka je čudna stvar ter zahteva pogosto nekaj vse drugega kot razum. — * * * Gospod Vlahovič ni pozabil na moje navade. Ko me ni videl vse popoldne, me je že pričakoval na krovu, ko sem prišla gori okrog devete ure. Ce hočem govoriti resnico, moram reči, da sem to pričakovala. Neumno bi bilo, če bi se hotela prepričati drugače ter si dopovedati, da me ni iskal. Cvetke, katere mi je pošiljal niso bile izraz mimoidočega razpoloženja. Ko sem šla po stopnicah navzgor ,je bilo že precej tema ter nisem mogla vi- deti temne postave, ki je stala tam. — — Dober večer, gospa, — se je oglasil nekdo iz - polteme. Za trenutek sem se stresla od strahu. — Ah, vi ste, gospod Vlahovič? — Kaj je novega? — — Nič posebnega. Kako se počutite? — Ali ste kdaj mislili name? — — Zato ste že skrbeli sami. — Zahvaliti se moram za lepe cvetke. A zakaj ste to storili? — — Zakaj? In vi še vprašujete? — Pojasniti vam hpčem, iče je treba pojasnila in če vam vaše srce samo ne daje odgovora. Povejte mi resnico, gospa: ali vam moram vse pojasniti s suhimi besedami? — Postala sem vsa rdeča in dobro je bilo, da je vladala tema, kajti drugače bi gotovo zapazil mojo zadrego. — Nisem vedela, kaj naj mu odgovorim. — Gospod Vlahovič pa je nadaljeval: — — Odgovorite mi le to: ali ste kdaj mislili name ?— • — Saj sem vendar morala. Vaše lepe cvetke so že skrbele za to, da nisem pozabila darovalca. — — Ali so vas cvetke kaj razveselile? — — Gotovo. To se pravi pogojno. — Ce hočem govoriti resnico, moram reči, da so me bolj vznemirjale kot pa veselile. Na kratko rečeno, bi tega ne smeli storiti. — Takrat sem že premagala svojo zadrego ter govorila mirno in stvarno. — On je malo časa molčal, se nato ozrl pozorno vame ter rekel brez ovinkov: — —r Ali hočete postati moja žena? — To je bilo kratko in kremenito. Trenutek sem molčala ter rekla nato počasi: — Ali veste tudi, koga si želite za svojo ženo?— On je postal pozoren ter rekel nato: — — Jaz ne vprašam odkod. Jaz se zanesem na svoj oči in na svoj nagon. — Dosedaj se nisem še nikdar zmotil, iže sem si koga izbral za kako važno stvar. Vsledtega prevzamem tudi tukaj vso odgovornos' naise. — In vi ne mislite nato, da bi jaz lahko vprašal*! odkod prihajate vi in kam greste. Ali ste tudi v tako domišljavi kot so moški, da je ženska lahko ve' sela, da si jo kot možki želi? — Draga gospa, krivico mi delate. Jaz bi nasprotno smatral za nevrjetno srečo, če bi me mogli mal"i vsaj malo ljubiti. —. Jaz sem molčala, dočim je on nadaljeval: — — Kar morete izvedeti glede moje osebe, boste vedela. Jaz nisem človek številnih besed, a tolik" vam hočem reči: — Od prvega trenutka, ka sem v;t* videl, sem si rekel: — Ta mora biti. — Mislim, dfl boste lahko moja zanesljiva tovarišica, kaj ne? — Jaz sem stala ter nisem vedela odgovora. — — Kaj naj rečem? — Tukaj je bilo odrešenj6 iz mojih sedanjih razmer, a jaz vendar ne ljubim te ga človeka, čeprav 'sem se veselila nanj. — Saj ta' krat ga nisem še ljubila toliko, da bi mi bilo jas«0'' Zelo simpatičen mi je, ima lep glas ter je tudi sicCj prijeten. — ^ On pa ni lep, vsaj ne spada v vrsto takozvani*1 lepih možkih. — To je tudi stranska stvar. Vsi lc' pi možki so neznosno -nečimurni. — — Ali nimate nobenega odgovora zame, gospa? je vprašal Vlahovič. — Ne vem, kaj bi rekla. Dajte mi nekoliko sa. — Razventega pa morate vedeti, da je moj nic mrtev šele enajst mesecev in da sem ga zelo ljubila.- — Jaz vem to. — Jaz nisem ljubosumen na mf ve. Privoščim mu, da se ga v bolesti spominjate. ^ sama pa pripadate življenju. — Prijel me je za roko, ki je visela brez moči vzdol ter jo poljubil. — Hitro sem jo odmaknila. — —Pustite me sedaj samo, — sem rekla. — ll voriti hočem še eno uro z morjem in jutri ali po rajšnjem bova govorila naprej o tem. — 0100000002020102010101015300003100010101020500020000000001010201480001010202020201000102020200010201530000 DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. .Telefon ža izdelovanje Vse naprave: STROJI, TOVORNI AVTOMOBILI, VOZOVI, KONJI in vse, kar spada k sličnemu podjetju. Ker sem že 12 let v tem poslu sem se naveličal tega dela in ker me še vedno navdaja želja naseliti se na farme, sem se namenil dati trgovino mlajšim močem. IZDELOVALNICA JE V NAJLEPŠEM REDU STROJI SO NAJNOVEJŠIH MODELOV IN POPOLNOMA NOVI. IIBIIIIlllll«llll«llll«IIIWIIIWIIIIBIIIIB[lll»lll|B|ll|«[ll|«|ll|«|lll«|IM«llll»l'll»|ll|"HI|«|l!|»Hll«l»l>|:i|»mi»l'IWI!i « SfS Najhitreje in najstalneje. pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. IZVLEČEK ZAPISNIKA XVIII SEJE EKSEKUTIVE JRZ. m BMBTrt John Ncmeth pres. Glavnica i rezerva preko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY la 1 I Will '»UlTff Ilutiu it«i i ilitl iliti iiifi iWi itnli ititi ilaii Rili iiETi MBii ilSl i; Eli ilili il n fi i OT HSri Poll ilEBiTili ilili iTaii itifi itSTtl ft največji in najmodernejše urejen slovenski pogrebni zavod v ameriki. avtomobili za KRSTE. POROKE IN POGREBE. Posebnost je naš bolniški voz, ki je eden najlepše opremljenih. Nas lahko pokličete ponoči ali podnevi. Za one. ki nimajo prostora za mrtvaški oder. imamo nalašč za to Pripravljeno kapelico. Zakrajšek & Kausek ooerebniki in embalmerii 1105 Norwood Rd.. N. E. Nasproti slovenske cerkve sv. Vida. Cleveland. O. S. Princeton 1735 Bell Rosedale 4983 Seja se vrši v četrtek večer in sledeči člani izvrševalnega odbor^ so navzoči: Sestre: Ales, Aučin in Udovič, br. F. Aleš, Godina, Gottlicher.Lu-S čič, Stakiič, Taučar, Zajec. Predseduje Zavertnik, zapisnik vo-d iposlovodja Skubic. Zapisnik zadnje seje se prečita in z malimi popravki odobri. Prešita se tudi zapisnik ožjega odseka direktorija VA. J. C. B. Ltd., ki se nanaša na po-šiljatev blag av domovino in zaključi, da gre br. Zalaznik, kot zastopnik korporacije v domovino, da nazoruje distribucijo paketov, zabojev in naročenega blaga ter dobi razne informacije od korporativnih in gospodarskih zadrugi v domovini. Poslovodja poroča, da se je br. Zalaznik že odpeljal v domovino s parnikom Panonia in da ima vsa navodila natančno spisana, kakor je to želela ek-sekutiva. Ker je br. .Kristan zaposljen z raznim delom za organizacijo, mu je nemogoče prisostvovati tej seji in zat opoda poročilo zanj poslovodja Skubic. ..Br. Kristan je bil namreč povabljen na konferenco okrožne organizacije v Clevelandu, ki se je vršila v soboto 12. t. m. Izid konference je bil povoljen. Navzoči zastopniki so povdar-jali željo naselbine, da bi ekse-kutiva povzela korake in organizirala ameriški kapital za investicijo v kako industrija v Jugoslaviji.. Isto željo so spro žili tudi na konferenci v Det-roiitu in v tem smislu je že dobil br .Zalaznik naročila, da dobi potrebne informacije, ko pride v domovino in izdela obširnejše poročilo. Po konferenci je drugi dan (imel velik javen shod, katerega je priredil socijalistični klub. Vdelež-ba je bila velika. Br. Zavertnik poroča, da je ii|»iii|»|»p|iiia|ii|g|ii|n|ii|»iii[«[ii|a|ii|B|ii|«|iiia|i^ !il«!iJB!iiiB!iilr!n[clnlBliiTBrH!iliil«liilBliilaliimlitlt>li bil na konferenci lokalne organizacije v Wiaukeganu, III. in da se je konferenca po volj -no obnesla. Na konferenco so prišli visi ciz stopniki lokalnih društev. On priporoča, da bi se take konference obdržavale tudi po drugih naselbinah, kjerkoli iimamo večje organizacije JRZ. Prečita se pismo nakupovalne zadruge v Ljubljani, v katerem nam ponovno zagotavljajo, da bodo šli na roke našemu zastopniku pri distribuciji zabojev, paketov in blaga (in mu pomagali dobiti vse potrebne informacije, katere želi imeti naša korporacija oziroma organizacija za boljše trgovske zveze v domovini. Prečita se odgovor na naše pismo oziroma ponudba lastnika Jadrana za nakup tiskarne in hrvaškega lista in ker so br. .Hrvatje izrekli, da vsled sedanjega težkega položaja jim ni bilo mogoče prevzeti uprave in izdajanja lista in ker bij vsa transakcija prišla predrago stati, se naroči glavnemu uradu, da v tem smislu odgovori lastniku Akačiču. . Br. Zavertnik sugestira, da bi bilo dobro pripraviti se za bodočo konvencijo, ki naj bi se vršila na primer v bližini Zahvalnega dne in sicer v Chicago, da se znižajo konvenični stroški.. Na predlog brata Godina se zadeva preloži na prihodnjo sejo, tako da bodo imeli člani eksekutive priliko o stvari razmišljati in priti na sejo s konkretnimi predlogi. Na vprašanje, ako se bo od Slovencev nabrana svota za sirote v starem kraju rabila v splošnem za jugoslovanske sirote ali samo za slovensko si-ročad, se je sprejela po daljši debati sugestija br. Zajca, ki se glasi: Darove Slovencev oziroma slovenskih organizacij naj se porabi za slovenske sirote, darove Hrvatov in Srbov za hrvaške in srbske sirote in če pride kak dar za splošnost se pa tudi po tem ravna. Na podlagi načrta predloženega in sprejetega na zadnji seji za drugo pošiljatev zabojev in blaga v domovino so nekateri člani eksekutive izrazili željo, da bi se takoj dobili primerni prostori za skladišče za zaboje in pakete, da se dovoli poslovodji, da takoj nakupi blago in izdela razne manjše detajle o načinu propagande in prodaje blaga. V tem smislu je bil sprejet predlog br. Za-, vertnika in poslovodji se naroči, da začne takoj z organizacijO kampanje za drugo pošiljatev. Br. Zaje je opozoril ekseku-tivo, zakaj ni izvršila naloge, ki jo ji je naložila elevelandska konvencija, to je, zakaj se korporacija ne bavi s pošiljanjem denarja in prodajo parobrodnih listkov. Poslovodja Skubic odgovori, da so bile take sitnosti s pošiljatvami denarja, da je marsikatera' stara tvrdka imela veliko okapanja in sitnosti, ker niso banke v domovini denarja izplačevale in ker ni noben od nas želel, da bi naša organizacija radi nerodnosti pri izplačevanju denarja gubila svoj kredit, se je opustila 1 sa-ka misel na tako podjetje. Naša organizacija mora gledati, da si pridobi pri masah i.Ajed in dokler so razmere take, se ne bomo spuščali v nobeno tako riskirano podjetje. Frank S. Tauchar, tajnik. 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 The Great Ship "SEEANDEEE" — "CITY OF ERI£" - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Baaly, »I ay 1 s t to Nov- 15th- Leave Cleveland Arrive Buffalo 9:00 P. M. ) .7:30 A. M;) Eastern Standard Time •Leave Buffalo Arrive Cleveland -BUFFALO 9:00 P. ML 7:30 A- M. Connections •at BnfTalo for Niagara Falls and all Eastern and Canadian points. Railroad tickets reading between Cleveland and 'B;atralo are jrood fpr t^ansr>crtation on oar steamers. Ask your ticket agent or American Expross Agent for tickets via C. & ii. Line. New Tourist Automobile Rate—$10.00 Round Trip, with;-'1, days return limit, foe cars not exceeding 127 in, wheelbase. Beautifully colored sectional puzzle >-hart of The Greftt Ship "SEEANDBEk" eent on receipt o£ five cents. Also ask for our 24-page pictorial and deacriptiv^ booklet free. The Cleveland & Buffalo Transit Company Cleveland. Ohio Tho Great Ship « S E E A N D BE E —the largest and most costly, passenger Stoamer on inland waters cf the world. Sleeping capacity, JL500 passengers. Preslišano na St. Clair cesti: Prvi: Kako je to, da ''Ameriška Domovina" ne prinaša humoristične kolone ? Drugi: Ni potrebno, ker je itak celi papir en sam velik "joke". * * * Učiteljica: Konkretni samostalniki so vidni in abstraktni nevidni. Nejček, in^enuj mi en abstraktni samostalnik! Najeek: "Vaše hlače!" NAJLEPŠE! NAJSIGURNEJŠE! in NAJBOLJ UMESTNO!!!— je pošiljati denar v staro domovino, preko stare THE LAKE SHORE BANKING & TRUST CO E. 55th St. & St. Clair Ave. ... Cleveland, Ohio. Stara Lake Shore Banka izdaje bančne Menice (For. Draft) katere se TOČNO izplačujejo po vseh jugoslovanskih denarnih zavodih. — Vlagajte vaše prihranke v Banki, katere OGROMNI IMET* presega svoto $26,000.000.00. Mi plačamo 4% na vse prihranke. In vse naše podružnice i-majo romski oddelek, preko katerega vam je mogoče poslati denar svojcem v domovino.. Posebno opozarjamo Jugoslovane v Co'ilinwoodu na našo novo otvorjeno podružnico na Euclid Ave. in Ivanhoe Rd. NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC. E. 55th St. & St. Clair Ave. St. Clair Ave. & E. 125 St. Prospect Ave. & Huron Rd. Superior Ave. & E. 120. St. Superior Ave. & Addison Rd. Euclid Ave. & Ivanhoe Rd. TOČNOST IN SIGURNOST JE NAŠE GESLO. Za vsa pojasnila glede pošiljanja denarja; dobivanje vaših rojakov in prijateljev sem, se obrnite na našega upravitelja Inozemskega Oddelka g. J. B. Mihaljevič, ki vam je vedno pripravljen dati prijazno postrežbo in vse potrebne informacije— brezplačno. — Pridite osebno ali pišite na E. 55th St. & St. Clair Avenue. Rdeče znamke z nakupom 10c ali več. Naš Tujezemski oddelek je na balkonu. Razprodaja potrebščin za konserviranje. ATLAS MASON FRUIT JARS. Prozorna steklena steklenica, s porcelanastim vratom. Pint velikost, navadno 90c, špecijal 79c Kvart velik, navadno $1, špecijal. .89c Vz gal. velik., navadno $1.10, spec. 99c ATLAS E—Z SEAL FRUIT JARS. Izdelane z steklenim zaklepnim • pokrivalom. Vz pint vel. navadno $1,00, špecijal 89c 1-pint velik, navadno $1.15, špecijal 97c 1 -kvart vel. navadno $1.25, špec. $1.07 1/2-Kal velik, navadno, $1.50, špec. $1.27 65c MASON JAR Pokrivala. Pod 9.7 C delana s porcelanom, ducat.. 10c FRUIT JAR GUMIJI. — Posebne vrste težka kvaliteta, 25C 3 ducate .................. 25c BOYE ZAVIJAC za zapiranje stek-klenic. Dobro izdelani, da se Ign H lahko rabijo z vsakimi pokrovi 50c NATEZALNICE za steriliziranje— izdelane iz močnega drota 391* Drže 8 steklenic .......... I® KOTLIČKI za prezerviranje — Sivi e-namlani kotlički druge kvali- COa tete. Držijo po 12 kvartov... [Ml $3.50 CHANDLER konservatorji.—Kotel izdelan k močnega pie- CO CQ ha, s sterilizacij, raztezači BAILEY'S — Sedmo nadstropje/ CONSERVO— Parni kotel, katerega se rabi pri konserviranju na mrzel način. Dve velikosti po $9.50 IN $12.50 —ODSTRANJEVALCI ČREŠNJEVIH. pešk — se lahko pritrdi k 7^« mizi . Dobro izdelani........ I ČISTILCI PINEAPPLE — zelo priročna naprava za čiščenje 1 T C! obrazkov raz pineapple ..... Ill* $2.50 FAMIL PLATFORM TEHTNICE — Tehtajo do 24 C-fi funtov, sedaj ... ...... **1 SITCA ZA STRJEN SADNI SOK — Velika, izdelana iz fine mreže Vsako.................... 50c STISKACl KROMPIRJA — Se jih lahko porabi tudi za sadno stiskalnico. Dobrega izdelka . Škropilniki za vrtove Izdelani iz močne medenine. Specijalna cena. Manjše vodometne velikosti, ki JOrj se navadno prodajajo po 55c Večje vodometne velikosti, ki se 7Qg* navadno prodajajo po 95c . . ' PRŠILCI ZA TRATE IN VRTOVE. Velike vel. 4,Qj% Maajša vel. gCJgj navadno 60c navadno 40 6 - 5 - 4 CRN ENAMEL Dober za mreže, peči, avtomobile in vse, kar želi postati lepo 33C svitlo za ..............■---- 20c SAPOLIN ENAMEL za mreže — Izvrsten za mreže pri oknih ali vratih. Ne bo zapacal mreže. lift v Samo v zeleni barvi........ CONTINENTAL ASBESTOS cement za strehe. — Strešni cement v tekočini za vsako streho. Se pro-C "I ^f G daj a navadno po $2. galon ^ a 50c BARVARSKE OMELE — 3 inch Columbia barvarska omela; z 39 C niklom zvezana; črna ščetina Platnene strehe za okna Izdelane iz modrih in belo križastih rnaterijalov. Popolnoma izdelano in pripravljeno za pritrditi. 2 feet 2 in., navad. $3.00 špecijal $2.49 3-foot velik. navadno $3.35, špec. $2.79 3 feet 3 inches, regularno $3.65 špecijal za .................$3.19 4-foot velik, regularno $3.95----$3.39 BAILEY'S — Sedmo nadstropje. IIII1 JUNE 30th, 1920. ~ "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JUNE 30th, 1920. LOKALNE NOVICE. — Detektiv kapitan Matovitz je prišel včeraj zjutraj iz War-j ren, odkoder je prignal Črnca, j kateri je obdolžen, da je umoril v družbi svojega prijatelja Mrs. Rosa Pentrozio. Moža u-morjene žene so že vprašali, če pozna morilca ter mu predstavili Črnca. On se je izrazil, da je on pravi in da naj ga le pridržijo. —Fred Armbster iz 1649 na vzhodni 49. cesti je bil operator na vzpenjači pri Range Manufacturing družbi. Šestdeset let je bil že star, toda še vedno je opravljal to službo. Včeraj zjutraj pa je zopet mislil iti na vzpenjačo v tretjem nadstropju, ne da bi bil pogledal, če je vzpenjaca na svojem mestu. Stopil je naprej, vzpenjače ni bilo — spodletelo mu je, in padel je s tretjega nadstropa v prvo ter se ubil. Prepeljali so ga v mrtvašnico. — Mrs. E. Grey, ki je izgubila svojega moža še lansko leto, ko je bil bas na sledu roparjem Kebort bratje, je dobila od mesta Willoughby toliko podpore, da so ji kupili novo hišo, kjer bo sedaj stanovala s svojimi 3 otročiči. Njen mož je bil ubit od prejomenjenih bratov bandi-tov, kateri so sedaj vsi v zaporu. — Kadar se vozite na vozu pocestne železnice, ne stojte tam spredaj pri vozniku, kajti prvič to ni dovoljeno, vdrugič pa se tam v jame največ prahu, ki ima v sebe bolezenske kali. Tako priporoča zdravstveni urad. — Cleveland se tako pritožuje, da nima dovolj premoga; premogarji po naselbinah se pritožujejo, da nimajo dosti železniških voz, povsod so pritožbe,in gotovi smo da mora biti, da je nekje vzrok. In našel se je. V Clevelandu se je pronašlo, da stojijo železniški vozovi po več kot tri tedne prazni, ne da bi se jih premaknilo. — Pri predaji sledoleda ob semnju Slovenskega Narodnega Doma se bo rabilo več deklet in žensk. Katere nameravate priskočiti na pomoč, pridite vse tri dni na vrt in vprašajte po tistem delu. PIS. Collinwood. Odkar stoji naša collinwood-ska naselbina, ni bilo v še do danes take prireditve ali semnja, kakršnega je napravil Waterloo klub v korist Slovenskega Delavskega Doma. Videli smo poročilo o tem semnju, in videli smo, da so dohodki presegli tri tisoč dolarjev. Tisti čas se je prodalo veliko delnic, kakor tudi listkov, na katere se bo vzdignil tisti zemljiški pre-delek (lot). Rojaki se zanimajo za Dom, kar izkazuje lepo število prodanih delnic in prostovoljnih prispevkov. Direkto-rij in Waterloo klub bosta sklicala skupno sejo, na kateri bosta ukrenila glede skupne tekme za prodajo delnic, ki bo trajala skozi štirinajst dni. Tu se bo dalo članom posebne odd sike, katere bodo pokolektali. 0-poštevajte to, in k temu vas vabi direktorij in Waterloo klub. Na seji se bodo sestavila tudi pravila Waterloo kluba, po katerem se bo potem delalo za našo naselbino in naš Slovenski Delavski Dom. John Prudich. POZIV delavcev in delavk -za semenj S. N. Doma, kateri se vrši v soboto, nedeljo in pondteljek, to je 3, 4. in 5. julija. Vsem nam. je znano, koliko dela nas čaka, ako si hočemo napraviti kaj koristi in napredka nameravani veliki stavbi, | katera bi odgovarjala m i i i 1 i I i I i i £1 PIKNIK! PIKNIK! PIKNIK! | Slov, Žen, Pod. Dr. Carniola ŠT. 493 L. O. T. M. — priredi — • VELIK PIKNIK V NEDELJO 4. JULIJA 1920. na Obermanovih farmah v Euclid, Ohio En čriček prepeva, Na piknik veleva K' ne more več spat! Da pride prav vsak. PROGRAM: m 1. Godba pod vodstvom g. Suhadolnika 2. Dirka s štirinogato živalico. Se bo videlo kdo