Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1j'a6. uri popoludne. Štev. 24. V Ljubljani, v soboto 30. januvarija 1886. Letnik: XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 29. januvarija. Poročilu včerajšnje seje imam še nekoliko dopolniti. Zoper volitev poslanca Sukljeja je zopet došlo nekaj protestov, ki so se izročili legitimacij-skemu odseku. Izmed vladnih predlogov, omenenjam postave, ktere namen je varovati delavce zoper nezgode. Taka postava bila je že lani izročena državnemu zboru in obrtnijski odsek jo je tudi dovršil, toda zbor je ni mogel več obravnavati, ker je bil prezgodaj sklenjen. Tudi zdaj se bo ta predlog v pretres izročil obrtnijskemu odseku, ki bo imel ž njim veliko lagljeji posel, kakor lani. Za načelnika temu odseku je bil v pričetku državnega zbora izvoljen poslanec Hausner, ki se je pa včeraj zarad bolehnosti tej časti odpovedal; gotovo si bo poslanec Zallinger prizadeval priti na njegovo mesto, pa težko, da bi se mu posrečilo, ker jo še vsem preživo v spominu, kako brezobzirno in brez-taktno je temu odboru načeloval v prejšnjem zasedanji. Drug važen predlog, ki ga je izročila vlada, zadeva dohodninski davek državnih železnic, od kterega bodo morale tudi državne železnice plačevati navadne deželne in občinske priklade. Dnevni red včeraj ni bil rešen, ker je vteme-ljevanje posameznih samostalnih predlogov požrlo veliko drazega časa. Prvi je dr. Keil vtemeljeval svoj predlog, ki je v nekaki zvezi z vladnim načrtom glede deželnih in občinskih priklad, ki bi jih morale plačevati tudi državne železnice. Predlog njegov se je izročil davkarskemu odseku v pretres. Veliko bolj obširen razgovor je bil pri prvem branji samostalnega Kreuzigovega predloga o pre-membi bagateljnih sodnijskih obravnav. Kreuzig namreč trdi, da so te obravnave predrage, da bi se ne smeli računati nobeni drugi stroški, kakor koleki, da bi priče in tožniki ne smeli zahtevati nobenega plačila itd. Kreuzig je Dunajski demokrat in ž njim vred sta ta predlog sprožila tudi še dva druga demokrata, namreč Krona-vvetter in Lueger. Tretji Dunajski poslanec Vrabec pa s tem predlogom ni prav zadovoljen; ako tožnik dostikrat brez potrebe nadležuje dolžnika, se pa narobe zgodi, da tudi dolžnik nalašč nagaja svojemu upniku. Zakaj bi toraj ta ne iskal povračila za pota in sitnosti, ki mu jih po nepotrebnem napravljajo? Sicer pa je Vrabec rekel, da bo tudi on glasoval za to, da se ta predlog izroči justičnemu odseku, ki bo imel priliko prevdarjati, je li res tako dober in koristen, kakor se trdi. Četrti Dunajski poslanec Suess pa je naravnost trdil, da bagateljne razprave ni treba nič preminjati, ker zadostujejo sedanje določbe. Govoril je še Dunajski poslanec dr. Kronawetter, ki je omenjal, da bi ljudje ne smeli tirjati odškodnine, ako jih kličejo za priče k sodniji, ker še oni ne dobe povračila, ki so po nedolžnem v ječo obsojeni. Tudi je grajal, da mora tožnik za vsako tožbo imeti odvetnika. K vojakom mora iti sam, samo k sodniji mora poslati koga druzega. Konečno se je oglasil še neinško-česki radikalec in pospeševatelj staro-katoličanstva, poslanec Strache, ki je izrekel svoje dvome, da bi se s tem predlogom sodstvo polajšalo in pocenilo. Zato se mu predlog zdi čisto nepotreben. Pa še nek drug vzrok je spravil Stracheja na noge. Poslanec Kreuzig je namreč razposlal nek oklic do obrtnikov za vstanovo nemško-avstrijske obrtnijske zadruge. Strache, ki pozni! samo nemštvo, avstrijstva pa ne, se je toraj spodtikal nad nemško-avstrijskim društvom in je porabil včerajšujo priliko za očitanje, da je Kreuzig vladni najemnik, da hoče obrtnike vladi spraviti v roke, da mu pa nemško-česki obrtniki ne pojdejo na limance itd. Kreuzig je širokoustnega češkega Nemca dobro zavrnil, da pri obrtnijskih vprašanjih ne pozni! nobenega razločka med narodi, in da mu je ljub vsak zaveznik, bodisi Nemec ali Slovan. Predlog Kreuzigov izročil se je potem justičnemu odseku. Za njim je češki poslanec Wiedersperg vtemeljeval svoj predlog, da bi bilo medicinarjem dovoljeno enoletno prostovoljstvo pri vojakih odložiti dotlej, da dovrše svoje študije. Pri vojakih manjka zdravnikov, in taki mladi zdravniški prostovoljci bi bili vojaštvu jako na korist. Predlog se je v pretres izročil vojnemu odseku. Ob dveh popoludne je g. predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za ponedeljek. Na dnevnem redu so včeraj ostale reči in nekaj drugih prvih branj. Tretja seja bo pa v četrtek, 4. febru-varja, iu bo zarad tega važna, ker se bode vršila de fin iti v na volitev državno-zboro-vega predsednika, ki brez dvombe ostane dr. Smol k a. K tisti seji se bodo pač menda že sošli tudi oni poslanci, ki so dozdaj ostali še domii. Pogled v Španijo. Že leta 1845 je govoril Pastos Diaz: „Bojim se, da je Španija vsled politične napake postala Poljska na jugu." In vresniči, koliko krvavih bojev je bojeval narod, koliko krvi popila je zemlja španjska vsled neprevidnih oporok svojih kraljev. Zadnji Habs-buržan starejše španjske rodovine, Karol II., je izvolil v oporoki za naslednika vojvodo Anjouskega, žlahtnika Ludovika XIV., kralja francoskega, kar je zakrivilo znano dolgoletno vojsko (1701—1714). Tako je tudi Ferdinand VII. prelomil postavo ter drugim svojim slabostim pridružil še to, da je iz slepe ljubezni do svoje soproge Kristine in triletne hčere Iza-bele zavrgel sališko podedovalno postavo ter v novo vpeljal staro kastilsko. Tako je šiloma odstavil pravnega naslednika, svojega brata Don Karla, ter v oporoki izvolil naslednico svojo soprogo, oziroma hčer. Ferdinand VII. ni imel do tega nikake pravice, in Don Karlos se je moral pognati za svoje in svojih naslednikov pravo. Krvavi boji so pustošili rodovitna tla. Vzhodne evropske države so se potegovale za pravico, vojvoda Modenski bil je na strani Don Karla, pa Francija in Anglija ste odločili ter se iz osebnih koristi potegnili za kraljico. V zapadni Evropi je sploh v istem časi postalo zgodovinsko pravo „tabula rasa", toraj ni čuda, da je Kristina s tujo pomočjo plačala pogodbo v Bergari. Celo liberalni možje so zmajevali z glavami nad nesramnim činom, krvavi robec ostal je mnogim v spominu. Znana je zgodovini dolga vrsta ženskih slabosti, matere in hčere, škodljivi vpliv francoskega kralja. Leta 1841 je prisilil maršal Espartero kraljico Kri- stino, da je zapustila kraljevi prestol in Španijo. Esparstero se je moral dve leti pozneje umakniti Narvaezu. Sedaj je polnoletna Izabela sama prevzela vladarstvo ter poskušala srečo z Odonellom, Serra-nom in zopet z Narvaezom. Častihlepni generali so menjavali svoje dostojanstvo, povzročevali vedno vojaške zarote, dežela pa je krvavela in plačevala. Kon-fiskovano cerkveno premoženje ni zadostilo raznim potrebam. Leta 1868 narede generala Serrano, Prim ter admiral Topete konec Izabelni vladi, zrušil se je zadnji bourbonski prestol. Pride na vrsto kratek poskus z republiko, Ama-deo, laški princ, kralj brez kraljestva, na to zopet kratek republikansk odmor, „pronunciamento" Mar-tinez-Camposov, Alfonso XII., prva njegova ženitev s princezinjo Marijo de las Mercedes, druga s prin-cezinjo Kristino iz staroslavue habsburške hiše. Vse svoje moči je posvetil mladi in blagi kralj svojemu narodu. Mala ni bila njegova naloga, ker mogočna stranka, nasprotna vladni sistemi, je večkrat dvignila ponosno svojo glavo. Bil je večkrat na križpotji — konservativen ali liberalen? Lovil seje med Cano-vasom, Sagasto in Posado Herrero. Umrl je v cvetoči dobi svojega življenja knežji mladenič, ki je imel gotovo gorko srce za svoj narod, a gledal in vžival malo veselja. Vedel je dobro, komu se ima zahvaliti za svojo krono. Politišk general — največa nadloga pirenejskega poluotoka — ga je pripeljal pri stranskih vratih v kraljevo sobo. Spoznal je dobro, da ne vlada z božjo pravico, a tudi ne s pooblastilom svojega naroda. Prepričan je bil, da je le sredstvo oportunstva, posledica kompromisa — do nedoločenega časa. Komu naj bi bil zaupal? Vodil ga je njegov dober genij. Izvolil si je naprvo za svetovalca Cano-vasa, ki v mnogem nadkriljuje druge španjske državnike liberalne šole, da-si ni noben Cato. Posegel je malo dalje na levo in skušal s Sagasto pridobiti si dinastiško levico; konečno poskusi s Posado, cla bi skrajni levici zaprl vrata. Prepričal se je, da človek ni nikoli dovelj bogat, da bi poplačal vsako tirjatev. Vrnil se je zopet po ovinku k Canovasu nazaj, ki je tudi mlademu kralju zatisnil oči. Sreča, slučaj, previdnost, ali kakor že imenujemo spletke dogodjajev in okoliščin, niso zvezde vodnice potomcev Ferdinanda VII. Sprejel je prag-matiško sankcijo, zakopal v papirje pravice svojega brata Don Karla in naslednikov. Pa pravica ne zamre, vedno in vedno ostane iz krste. Smrt, najhujši sovražnik, vzela je zmagovitega Alfonza, pravni naslednik pa čaka trenutka, da mir prinese okrvavljeni deželi in ne boja. Najboljše, kar more storiti. Ko je Alfonzo XII. zatrl vstajo Karlistov, oživelo se je upanje, da je vprašanje o nasledstvu rešeno definitivno, toda s kraljevo smrtjo stopilo je vprašanje zopet v prvi stadij. Kraljeva vdova enacega imena je prevzela vlado za mladoletno hčerko. Vendar je nasprotje mnogo veče. Pred polstoletjem je stala nasproti kraljica Kristina postarnemu svaku Don Karlu. Ona, zvita ženska; nasprotnik pobožen pa nevkreten mož, zaupljiv ljudem, nevreduim zaupanja. Danes imamo mlado plemenito kraljico, kteri je politika tuja; nanjo preži mlad princ, izkušen v boji, ki ga čaka z orožjem v roki pravice svojeg.i starega očeta. Da bi le prej ne tresel drevesa, dokler sadje ni zrelo ter imel nekaj sočutja do nesrečne vdove. : ^ Mirno se ie vršila sprememba vlade. Ves narod k« je žaloval po svojem plemenitem kralja. Volkovi so se čez noč sprevrgli v mirna jagnjeta, politični generali so postali lojalni podaniki. Kraljica ni sama, podpira jo izkušeni, izvežbani vojvoda Mont-pensier-ski. Mogoče je, da bode Kristina tam delo pričela, kjer je obstala roka pokojnega soproga. Vendar mučna tišina na pirenejskem obnebji ne obeta kaj prida. Cemu je odstopil Canovas ter kraljici priporočil liberalnega Sagasto? Castiželjni Canovas je imel gotovo posebne vzroke. Canovas pozm! položaj v deželi, pozni! može dinastiške levice, kterim je ljubše sedanje stanje, kakor krvav prevrat. Toda vse je le začasen kompromis, da se stranko pripravijo na boj. Canovas je skrbel za osebno varnost, kraljico pa je pustil v vrtinci. Prej ali slej bi bili morda razburjeni valovi vrgli samoljub-nega Canovasa s krova državne ladije, ali nekaj časa bi še varoval kraljico nevarnosti, mogoče je tudi rešil. Sagasta je izdal neizvršljiv program. Obeta versko prostost in hoče z Rimom ostati v starem prijateljstvu, liberalcem in konservativcem spolniti želje. Koga hoče prevariti? V Španiji je močna republikanska stranka. Močna je, ker je edina v smotru, trdna je, ima za-slombo v Franciji in ker so primeroma nasprotne ji stranke nejedine med seboj. Nevarna je posebno zato, ker se je tudi vojna navzela njenega duha. Že kralj Alfonzo je javuo priznal, da ima le do enega poveljnika popolno zaupanje, in ta je Quesada. Korupcijo v vojno je zanesla oporoka Ferdinanda VII. in pa potreba obeh kraljic, Kristine in Izabele. Vojaških vstaj niso zadušili z orožjem, marveč z redovi in zlatom. Srečni časi, ko so plačevali zarote, bližajo se bržkone. Politične razmere silijo francoske republikance, da podpirajo ljudovlado v Španiji. Soditi po človeški pameti, zna se jim posrečiti, nesrečna vdova jih ne more ovirati. In če se delo posreči, smemo trditi, da ne za mnogo let; kajti španjski narod nima toliko moči in potrpežljivosti kakor francoski. Od Ferdinandove smrti je vlada v Španiji konštitucijska. Pol stoletja že hodi liberalizem po glavah naroda španjskega. Podrepniki in kruho-borci so v imenu Kristine in Izabele tlačili narod, prevzetni generali so zbadali priprostega moža z ostrogami v ledje. Znamo pa doživeti drugo „Vendee" in leto 1809 na Tirolskem. Državni organizem mora preboleti in krvava bo „kriza". Boj se bode bojeval ne za Kristino, niti za Karla, temveč za ljudovlado in monarhijo. II-t-b-r. Politični pregled. V Ljubljani, 30. januvarija. JSotraiije dežele. Tržaški cesarki namestnik baron Pretiš odpeljal se je ta teden na Dunaj. Ali je šel mož sam po svoji previdnosti ali je moral iti sporočat o nesrečnem izidu volitev v Trstu, tega ne vemo. Šel pa je in tudi srečno tjekaj prišel. Več o njem pisati se nam pa ne zdi prav varno, ker hvaliti ga ne moremo, grajati ga pa ne smemo, sicer bi se utegnil g. državni pravdnik na list naročiti in bi našim čitateljem nič ne ostalo, kakar se je to pred-včeranjem „Narodu" zgodilo. Da ima Hrvaška novega načelnika v mini-sterskem oddelku za nauk in prosveto namesto ranj-cega Vončine v osebi dr. Štefana Spevca, dosedanjega podpredsednika v deželnem zboru, smo že povedali. Omenjeni dostojanstvenik vstopil bo v svoj novi delokrog še-le konec tega meseca. Zavlaka ima svoj povod v raznih opravilih, ktere mora Spevec v svoji dosedanji lastnosti še zgotoviti, preden se odpove podpredsedništvu deželnega zbora in ob enem izstopi iz regnikolarne deputacije, kjer je za člana. Naslednik njegov na Zagrebški univerzi, kjer je predaval rimsko pravo, še ni določen. Poganjata se dva za tisto mesto iu sicer dr. Aleksander Egersdorfer, kraljevi državnopravdniški namestnik sedaj v službi pri kr. nadpravdništvu in pa dr. Ivo Malin, koncipist pri pravoslovnem oddelku. Kdo bode mesto dobil, se bo kmalu določilo. — Regnikolarna deputacija je 27. t. m. svoja dela dovršila iu poročevalec Miška-tovič dobil je nalog, da izdela sporočilo do 10. febr. Deputacija je sicer sklenila tajnost svojih razprav javnosti nasproti, toda ker je Miškatovič poročevalec, ne bo dolgo, da bomo kaj o tem slišali. Prvi Jugoslovan, Djakovarski Škof Stross-onaijer poslal jo ranjenim Bolgarom zdatno podporo v denarjih in drugih rečeh. Ob enem jim je pa pisal, da občuduje njih hrabrost, za ktero jim prav iz srca čestita. Nato je Strossmayer od Karavel o vega prejel sledeče pisanje: „Prečastiti vladika! Z največo radostjo čital sem Vaše ljubeznjivo pismo iu z največjo hvaležnostjo sprejel sem dar, kterega ste naklonili našim ranjonraflft. Ni prvokrad, da ste ponudili svoji®- roko ua ponooč naši domovini'- Dolgo-že poznam v Vas »ajplemenitega zastopnika hrvaškega naroda, kterega tudi mi kot svojega brata, ljubimo, kajti v težavnih trenutkih in hudih časih potegnili ste se z navdušenjem za nas iu našo sveta reč. Našim ranjenim poslal jie tudi jako zdafcne podpore. Povse pravično dejanje (združenje Bolgarov} razdvojilo je dva slovanska »odova, in krvai takoj odplulo v grško morje in tudi temu predlogu so se liberalci na vso> moč uprli. Ako se kraljica odloči in odstop ministerstva Salisbury sprejme, imeli bomo drugi mesec že novo ministerstvo v Londonu. (Gl. današnji telegram iz Londona.) Izvirni dopisi. Z Dunaja, 29. januvarija. (Dvorni bal. — Bi s m ar ko van j e.) Sinoči bilje na cesarskem dvoru bal, h kteremu so bili povabljeni tudi vsi državni poslanci. Bal je bil jako sijajen in se ga je vdeležila cela cesarska družina: cesar, cesarica, cesarjevič Rudolf, princesinja Štefanija, nadvojvodinja Valerija in drugi nadvojvodi in nadvojvodinje; dalje so bili prišli vsi ministri, vsi vnanji poslanci z soprogami, in hčerami, visoko plemstvo in dostojanstveniki, vojaštvo itd. itd. Posebno živahno se je plesa vdeleževala mlada nadvojvodinja Valerija, ki se je letos prvič vdeležila javnega bala, cesar in cesarica pa sta radostno gledala na mlade plesalce in se pogovarjala z raznimi gospodi in gospemi, ki sta jih bila poklicala k sebi. Zarad hude soparice bilo je nadvojvodinji Valeriji nekoliko slabo prišlo in šla je s svojo spremljevalko iz dvorane in cesarica za njo, pa kmalo so se zopet vrnile nazaj in mlado ljudstvo je ples nadaljevalo. Okoli polnoči bilo je konec krasne veselice. Liberalni-nemški listi Dunajski Bismarku danes slavo pojo, ker je včeraj tako hudo in strastno napadal Poljake v pruskem deželnem zboru. Znano je, da je pruska vlada izgnala iz pruskih dežel jako veliko poljskih prebivalcev, ki so večinoma prišli k nam na Gališko. V našem državnem zboru stavili so naši poslanci že v jeseni vsled tega do ministerstva vprašanje, kaj je vzrok temu iztiravanju poljskih prebivalcev iz dežel pruskih? Govorilo se je tedaj, da se to godi iz verskih vzrokov, ker so bili večina izgnanih poljski židje. Naše ministerstvo na to kočljivo vprašanje ni moglo dati nobenega pravega odgovora in je obljubilo, da hoče pri pruski vladi v tej zadevi po svoji moči posredovati. Včeraj je pa knez Bismark v pruskem deželnem zboru brez ovinkov povedal, zakaj Poljake izganjajo. Mi hočemo poljsko prebivalstvo zmanjšati, rekel je Bismark, nemško pa pomnožiti. Nam že domači Poljaki presedajo, zato ne maramo še tujih imeti. Sploh je celi govor Bis-markov razodeval silno sovraštvo do poljskega rodu; zemlja od Vratisiave do Konigsberga, rekel je, mora biti naša, in ako ne pojde drugače, bomo poljskim posestnikom posestva s silo odkupili in jih nemškim naselnikom dali. Poljaki se zarad tega ne bodo mogli pritoževati, ker se bodo lahko preselili v Galicijo in si tam kupili uova posestva! Celo poljsko ženstvo v Bismarkovih očeh ni našlo milosti, ker se je zagrozil, da se noben uradnik in noben nemški naseljenec ne sme oženiti s Poljakinjo, ker bo sicer vedel, kaj mu je storiti! Ko bi bil kje kak drug minister kaj enacega govoril, ne pravimo, zoper Nemce, ampak zoper ktere koli ljudi, kak vriš in kak ropot bi bil po naših židovskih listih zarad tega nastal; ker je pa Bismark tako govoril in tako silo zažugal Poljakom, je to vse prav in naši liberalni nemški listi ga preslavljajo kot orjaka! Bismark v svoji samozavesti že več ne ve, kaj dela, in še manj kaj govori; omenjamo pa, da je bilo, odkar svet stoji, tudi pred njim že mnogo mogotcev, ki so so enako ošabno prevzemali, pa so z visočine padli, ali pa morali s svetovnega odra odstopiti, ko se jim kaj tacega še sanjalo ni j in so delali načrte in velikanske priprave za prihodnost. Tudi na Pruskem ne bo zmerom tako ostalo, kakor si Bismark domišljuje, in Windthorst je prav imel, ko je Bismarku rekel, da bode po njegovem zgledu prihodnje socijaldemokratično Be-belnovo ministerstvo s silo odkupilo Bismarkovo po- sestvo Schonhausen. Zgodovina ima svoja pota in hitrejšimi koraki stopa naprej, kakor je marsikomu ljubo. Iz Mariborske okolice, 29. jan. Žganje in tobak ste dve hudi kugi za našo mladino, na kteri bi bilo treba še večkrat, kakor se to že itak godi, občno pozornost obračati ter jih s primernimi sredstvi zatirati. Posebno zoper tobak, kterega se je vsaj tukaj pri nas moška mladina še hujše poprijela nego žganja, bode se moralo nekaj vkreniti, sicer je vsa vojska zoper žganje zastonj, kajti po zdravniških svedočbah ravno prerano tobakauje budi v človeku potrebo po vpijanljivih pijačah, kar nam tudi vsakdanja skušja svedoči, ker so največi pijanci navadno tudi najhujši kadivci. Ako ste toraj te dve kugi med seboj v zvezi, morali bi se tudi skupno zati-ravati, ter pred obema mladino varovati. Zalibog, da se pa v obče in pri nas še posebej otroci žganja premalo, tobaka pa skoraj celo ne varujejo, tako, da ni nič redkega, če iz šole gredoče dečke s smodko v ustih srečavamo. Ko pa dečki iz šole stopijo, je že malokteri najti, ki ne bi imel svoje pipe. Najhujše je v tem obziru med mladimi mestnimi dečki, naj so že gosposkih ali delavskih sta-rišev. Vaš dopisnik je videl še ne davno na lastne oči naslednji dogodek, ki to potrjuje: Na svojem sprehodu za mestom je nek duhovnik naletel na pet poglavcev od 6—12 let starih, ki so vsi smodke pušili, ne da bi se po prišlem duhovniku dali motiti. Ker se za duhovnika ni nobeden zmenil, reče jim prijazno: »Otroci, pustite to, vam je za zdravje škodljivo; ko bi zdaj bil tukaj brič, bi vam pač moral vsem smodke pojemati." Mesto, da bi smodke proč vrgli ali vsaj skrili, začeli so še hujše pušiti ter kričati: „Naj le pride brič!" — „Idite vi ponj!" — „Mi ga lepo pozdravljamo 1" In najmanjši paglavec se je najboj drl: „Jaz ga tudi dam pozdraviti." Kaj more pač postati iz takih otrok, ki se že v tako nežni mladosti navadijo tobaka, ne da bi se dali o njegovi škodljivosti podučiti! Skušnja nas uči, da ravno zavoljo kadenja otroci začnejo s slabimi tovariši zahajati na samotne stranske kraje, kjer se še drugih hudobij naučijo, in ravno izmed teh otrok je pozneje največ takih, ki se večidel po beznicah potikajo, da ondi žga-njačijo in kadijo, naposled pa pridejo ali v bolnišnico ali v ječo, kjer v najboljših letih na duhu in telesu potrti umrjejo. Ker je obče znano, da se lahkomiselna mladina ne da rada podučiti ne od skušnje, ne od njegovih prijateljev, zato bi bilo treba, da bi za to poklicani in merodajni krogi na druga sredstva mislili, kako bi nezrelo mladino škodljivega žganja in tobaka obvarovali. Starišem, ki imajo prvo dolžnost, v teh rečeh ni veliko zaupati, kajti največ otrok se ravno od očeta tega nauči, in če je oče sam žganjičar in kadivec, kaj rad to razvado pri otroku prezrl ali preslabo kaznuje. Učitelji tudi tii nič ne opravijo, ker zunaj šole otrok ne morejo nadzorovati, ako pa tudi v šoli pred tem dostikrat svarijo, hudobniši vendar to navzlic storijo, ker vedo, da njih učitelj itak občutljivo ne sme kaznovati. Zatoraj se z navadnimi sredstvi poduka in odgoje menda žganje-pitje in kadenje pri otrocih v obče ne da odpraviti, ampak prej ali slej bode treba seči po izvanrednih sredstvih, med kterimi je za razposajene paglavce od nekdaj največ izdalo brezovo olje, pri brezvestnih odraščenih pa strah pred občutljivo kaznijo. Verska sredstva pri teh ljudeh navadno nič ne pomagajo, ako niso bili lepo krščansko izrejeni; v tem slučaji pa redko kteri v take napake zabrede. Trgovinska in obrtnijska zbornica. (Dalje.) 9. V pravico izbora gospodarjev iu zavarovancev bi bilo potrebno: a) da so avstrijski državljani; b) da uživajo državljanske pravice; c) da so dovršili 24Ietno dobo. V pravico izbornosti bi se zahtevalo: a) da so avstrijski državljani; b) da uživajo državljanske pravice; c) da so dovršili 301etno dobo. 10. Načelstvo bi se volilo navadno za dobo šestih let. Po dovršenem tretjem letu bi se polovica članov umaknilo in bi se po novih volitvah nadomestili. 11. Zavarovanje delavcev bi se vršilo po dveh glavnih razredih, in sicer: a) I. glavni razred, z dvema nevarnostnima vrstama, bi obsegal zavarovance trgovinstva, rokodelstva, malega obrtstva, gozdarstva in poljedelstva; b) II. glavni razred, s tremi nevarnostnimi vrstami, bi obsegal zavarovance vseh obrtnijskih strok. Ta razvrstitev kakor tudi postavki zavarovalnin (priloga A.)*) bi se rabili začasno in potem na podlagi izkušenj preurejevali. V občni prid bi se priporočalo, naj bi se v zmisli predloge zakona o zavarovanji proti nezgodam dovoljevalo znižanje tretjinskih doneskov zavarovalnin do najviše 25% gospodarjem, ki bi v primeri z drugimi podjetniki, vidno zmanjševali odstotke v njihovih delavcih pojavljajočih se bolezni in nezgod po svoji ljudomili previdnosti in po zboljševanji naprav v svojih podjetjih. Vplačevanje zavarovalnin bi zadevalo po x/3 gospodarje in po 2/3 delavce. Mogoči prebitki izposlovanj hranili bi se po % v lastni založni zakladi, po J/3 v državni zavarovalni zakladi in po % v pokrajinski zavarovalni zakladi. V ravno tem razmerji bi se tudi mogoči primanjkljeji iz teh založnih zaklad pokrivali. Nabera zavarovalnin, glavnice in obrestnih obresti v 501etni zavarovalni dobi za tri dni bolehanja na leto razvidi se v tabeli, ktera je bila v 20. številki »Slovenca" priobčena. 12. Zavarovanje teh razredov (t. 11) bi se vršilo po sledečih 6 mezdinih vrstah za 300 delavnikov na leto : I. vrsta letne mezde gld. 150.— II. „ „ „ „ 300.- III. „ 450.- IV. „ „ „ „ 600.- V. „ „ „ » 750.— VI. » „ „ „ 900.— Zavarovanje mezde ali mezdine cene bi bilo dano na izvoljo zavarovancem; vendar pa bi bilo potrebno, da bi to odobravali gospodarji, ker bi doplačevali % zavarovalnine. Zavarovana mezdina cena naj bi bila primerna pravemu zaslužku; nikakor pa bi ne smela biti veča od zaslužka samega. Ako bi bili zavarovanci po znižanji zaslužka primorani, da iz više v nižo mezdino vrsto preidejo, odločevale bi se odškodnine za tak slučaj v prestopnem letu ne po novi mezdini vrsti, marveč po prejšnji viši. Še le drugo leto bi se vredila pla čila po novi nižji vrsti. Ako bi nasprotno zavarovanec prešel iz nižje v višo mezdino vrsto, pričela bi se plačila po izbrani višji vrsti tudi še le drugo leto. Premena iz nižje v višjo mezdino vrsto bila bi pa dopuščena le do 30. zavarovalne dobe in o polnem zdravji zavarovanca. Ako bi zavarovanec vsled brezzaslužka ne mogel plačevati zavarovalnine, naj bi se ga z vpla čanjem zavarovalnine tri mesece čakalo. 1-3. Pogrebnine bi se plačevalo prvih 10 let zavarovalne dobe 5% 0(I zavarovane mezde, potem pa do najviše 10% vsako petletje 1% več. Iznašala bi toraj pogrebnina v zavarovalnih dobah: od 1. do vštetega 10. leta . 5% „ 11. „ n 15. „ . 6°/0 ti 16. „ „ 20. „ . 7% „ 21. „ » 25. » . 8% „ 26. „ „ 30. » . 9% in od 31. leta naprej nepremenno 10%. (Dalje prih.) Domače novice. (Odbor katoliške družbe) se je osnoval in volil za predsednika mil. g. prošta dr. Ant. Jarca; podpredsednik je preč. g. kanonik dr. Andr. Oebašek; perovodji gg. Lahajner in Močnik; denarničar g. Krašovic; knjižničarja gg. Kob ilica in Puc; v literarnem odseku so gg.: dr. Čebašek, Je ran, dr. Lampe, Mam, Zupančič in Kobilica; v gospodarskem odseku sta gg.: Jerič in Močnik. Odborniki so še naslednji gg.: Dogan, F lis, Je-m e c, Kržič, K o 1 a r, K u 1 a v i c, K u n č i č, L i n d t-ner, P ima t, Pol a k, Rozman in Zadnikar. —" V predpustu boste dve tomboli, in sicer 21. febr. in 7. marca. *) Glej št. 20 »Slovenca", kjer je doticna priloga A. po pomoti že natisnjena bila. (Šestorica gledaliških godcev) svirala bo v nedeljo večer v Ljubljanski čitalnici ob prosti vstopnini. Ker v čitalnico naše občinstvo sploh rado prihaja, kedar ondi godci godejo, nadjati se je obilno gostov. (Vodnikovo proslavljenje) priredi tudi letos Ljubljanska čitalnica sijajen ples na svečnico 2. febr. Pa tudi po deželi spominjale se ga bodo večinoma vse čitalnice. (Pevski večer) napravi društvo »Slavec" jutri v gostilni »pri Kroni", kamor so vabljeni pevci -in podporni člani. (Umrl je) danes v tukajšnji bolnišnici čast. g. Anton Močnik, vpokojeni duhovnik Goriške nad-škofije. R. I. P.! (Umrl je) predvčeranjem zvečer tukajšnji umetni vrtnar Ermacora. Kakor čujemo pridobil si je ranjki marsikako zaslugo pri olepšavi Ljubljanskega mesta. (Jonko contra „Slov. Narod") imel je včeraj na Dunaji pred kasacijsko sodnijo poslednjo in ob enem določilno obravnavo, kjer je pa tudi — propadel. Saj drugače tudi priti ni moglo. Kdor je bil pri dotični obravnavi v Ljubljani navzoč, vsak je rekel, da se je Jonku prav zgodilo, da je pravdo zgubil, ker je to s svojimi dejanji zaslužil. Sedaj se je pokazalo, da so tudi najvišji sodniki v naši državi, gospodje pri kasacijskem sodnem dvoru tako razsodili. Pravica mora na dan! (Dnevni red javne seje Ljubljanskega mestnega odbora), ktera bode v ponedeljek 1. dan februvarja 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestne klavnice in loterijske posojilne zaklade za 1. 1886. — III. Stav-binskega odseka poročilo: a) o kolavdaciji in ko-nečnem računu glede gradnje kanala v kolodvorskih in parnih ulicah; b) o dr. Franca Munde prošnji o določilu stavbinske črte glede nameravanih zgradeb v Gradišči, na Rimski cesti in v Igriških ulicah; c) o vdeležbi Ljubljanske mestne občine pri gradnji obrežnih zidov projektovanih po načrtu za osušenje Ljubljanskega barja. — IV. Šolskega odseka poročilo o c. kr. okrajnega šolskega nadzornika letnem poročilu o mestnih ljudskih šolah Ljubljanskih za šolsko leto 1884/85. — V. Poročilo odseka za olepšavo mesta: a) o dopisu visoke c. kr. deželne vlade gledč preložitve botaničnega vrta; b) o napravi nove ograje nad stopnicami pred tivolskim gradom; c) o popravi altane pred tivolskim gradom; č) o napravi novega pota čez travnik iz glavnega drevoreda do novega dela parka; d) o naredbi strešnih žlebov pri novih stavbah. (Tukajšnji veterani) imajo svoj občni zbor na svečnico 2. februvarja dopoludne ob '/29. uri v dvorani mestne zbornice. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav načelnikov. — 2. Sporočilo tajnikovo. — 3. Sporočilo blagajnikovo. — 4. Sprememba obleke. — 5. Volitev odbornikov za triletno dobo. — 6. Posamični nasveti. — 7. Sporočilo o napravi lastne godbe. (Kazni vredna malomarnost.) Prijatelj našemu listu nam sporoča: Na sv. Petra cesti sem bil danes gledalec jako neprijetnemu dogodku. Pred hišo, št. 30. so na cesto izpeljana okna iz kleti, pokrita pa s tako redkimi mrežami, da bi še odrašen človek lahko z nogo notri zdrsnil in si jo zlomil. Danes zjutraj se je malo da ne ponesrečila mala šolarica. Noga ji je ušla skozi mrežo in revše se ni vedelo kako pomagati. Sam sem jo komaj spravil iz pasti. Tako malomarno, človeškemu zdravju in življenju nevarno pokrita okna na javni cesti bi ne smela biti. Zato prosim si. mestni magistrat, naj naroči svojim sicer pridnim redarjem, da, ako bi se kdaj primerilo, da se izgubi kak redar tudi v te kraje, naj malo pogleda, kako in kaj bi se dalo tam popraviti. (Okradena) je bila danes zjutraj na tukajšnem kolodvoru c. k. pošta. V Ljubljano prihajajo na južnem kolodvoru zjutraj Dunaj-Tržaško poštni vlak, Gorenjec in iz Trsta mešanec skoraj vsi ob enem času s prav pičlim presledkom. Vsled tega imajo poštni služabniki ondi takrat veliko dela. V takih slučajih, ki se redno dan na dan ponavljajo, poštni ročni vozički, s kterimi se poštno blago iz ondašnjega urada k vlakom prevaževa, brez varuha naloženi stoje. To priliko je nekdo opazil in so je danes zjutraj ž njo okoristil. Približal se je takemu poštnemu vozičku, kterega je za jedno denarno vrečo z 202 gl. vsebine olajšal. Ko bi bil le nekoliko drugače segel, dobil bi bil namesto 202 gl. več tisoč goldinarjev. Kakor čujemo so tatii že na sledu. (Za Einšpielerja) kot državnega poslanca proti liberalnemu Ghonu jeli so se zanimati tudi Koroški nemško-konservativci in je v tem smislu baron Reyer izdal volilni oklic, da naj vsi konservativno misleči svoje glasove oddajo Einšpielerju, ker se misli Ghon potezati za železnično progo, ktera bi Borovlje in Rožno dolino na stran pustila. („Brencelj") prosi nas naznaniti, da bote 2. in 3. št. t. 1. izšli skupno dne 10. februvarja, ker mu 2. št. ni bilo mogoče izdati o pravem času; zato prosi svoje častite naročnike potrpljenja. („Jurja s pušo") druga letošnja številka došla nam je danes v roke jako osoljena in zabavna. Tudi za letošnje leto velja „Juri s pušo" le 3 goldinarje. (Uloge župnikov), kedar prosijo pri politični oblasti za iztirjanje dolga na štoli, morajo biti kolekovane, tako je razsodilo najvišje državno sodišče dne 21. marcija 1885 pri slučaji, ki se je tam obravnaval. („Krško bralno društvo") ne priredi 8. febr. Vodnikove slavnosti, ampak 2. februvarja t. 1. z istim vsporedora, kakor je bilo v „ Slovencu" od 28. t. m. naznanjeno. (V Braslovčah) v Savinski dolini namerava se kmalo vstanoviti poddružnica društva sv. Cirila in Metoda. Oglasilo se je do sedaj že mnogo udov. (Po Koroškem) se bo letos tudi četrti razred sklical na vojaški nabor za brambovce. Razne reči. — Umrl je 28. t. m. v Zemunu dr. Ivan Subotič, poslanec v hrvatskem saboru in znani pesnik. — Staro-katoliki v Gradci. 22. novembra je cesarsko namestništvo na znanje vzelo, da se je v Gradci osnovalo društvo, ki hoče podpirati staro-katoličanstvo s spisi, potovalnimi zbori, predavanjem in kakor že bode. Odsihmal so že mnogo delali, pošiljali povabila k vstopu, posebno pa vsem liberalnim poslancem v deželnem zboru. Pravili so že, da ljudje na tisoče pristopajo itd. „Grazer Tagespost" je prinesla oklic k pristopu, kterega je podpisal nek dr. Julij Fink. Oklic pravi, da društvo ni politično, tudi žene lahko pristopijo. Udje plačujejo na leto po 50 kr., kdor plača 10 kr. na leto, je podpornik. Društvo se bode konštituiralo, kedar se jih 500 vpiše. — Staro-katoliki zanikujejo nezmotljivost papeževo, božja služba bode nemška, njih duhovni bodo oženjeni, imeli bodo svoje cerkve in duhovne bodo sami volili. Sicer jim je *pa ljub vsak, ki pristopi. — Ali imajo staro-katoliki kako prihodnost? Pruska vlada jih je nastavljala, ker jih je hotla rabiti zoper katolike, v Avstriji tega ne bo, liberalci današnjega časa ne marajo ne za to, ne za drugo vero, njim gre le za nagajanje zoper katoliško cerkev. To bode pa trajalo nekaj časa, dokler jih žep ne bode bolel. — Nadškof naPoznanskemje postal mil. g. prošt Din der iz Konigsberga, tako ve povedati „Posener Tagblatt" in „Kuryer Poznanski". Ce sta resnico poročala, se bode kmalo izvedelo. — Duhovska seminišča so na Pruskem zaprta že devet do dvanajst let, in sicer je bilo zaprto seminišče v Paderbornu 13. novembra 1873, v Hildesheimu 31. decembra 1873, v Trevirih 2. jan. 1874, v Fuldi 17. novembra 1874, v Kolinu 24. nov. 1875, v Vratislavu 5. marca 1876, v Limburgu 18. aprila 1876, v Monastiru 3. junija 1876, v Ermlandu 11. decembra 1876. Zastonj so bila dosihmal vsa prizadevanja katolikov, da se otvore zopet vzgojišča duhovnov. Telegrami. London, 30. jan. Kraljica je naročila G1 a ti s t o n u cla naj napravi nov kabinet. Madrid, 30. jan. Delavci brez dela so napravili rabuko. Prefekt obljubil jim je skrbeti za delo, nakar so se taisti mirno razšli. Beligrad, 30. jan. Mijatovič odšel je zjutraj s tajnikom Zanko vičem v Bukarešt. 3iaziiaiiilo. Govore ,,o človeški sreči" v prid rokodelcem katoliške družbe, ki som jih ob koncu lanskega leta zarad raznih božičnic itd. prenehal, bodem nadaljeval 2. febr. in dve n a s 1 e d n j i n e d e 1 j i. Hvaležen za dosedanje darove, se za tri zadnjo večere tem vljudnišo priporočam, ker jo reč, za ktero so gre, pač še večstranskega zanimanja zavednih katoličanov vredna, kakor se je do zdaj pokazalo. Vstopnice po 20 kr. se dobivajo tudi v katoliški Bukvami1'. Ant. K rži/'. Umrli ho: 27. jan. Helona Kumis, gostija, 86 let, Rožne ulico št. 11, Marasmus. V bolnišnici: 20. jan. Katra Kune, gostija, 82 let, Marasmus senilis. 27. jan. Matevž Glasi«, pok, 28 let, jetika. — Jakob Glinšek, gostač, 73 lot, Oedema pulmonmu. Tuj c i. 28. januvarija. Pri Maliču: Reich, Oppenheimer, Linhart, Binohrl, Kaurann, Selierenbrug, Kellermann, Jurt, Eakstein, Frank in Arrauth, trgovci, z Dunaja. — Marija Abeles, zasebnica, iz Treboea. — Gornp, rentir, iz Reke. Pri Slonu: M. Klitzmann, trgovec, iz lierolina. — Korngut, Semon in Tausig, trgovci, z Dunaja. — A. Deutseh, trgovec, iz Pragei — Josip Minorik, ravnatelj tovarno za steklo, iz Ruš. — Ant. Matersdorfer, trgovec, iz Reke. Vri Južnem kolodvoru: Frane Hellimen, nadinženir, iz Trsta. — Kari Pregl, železn. uradnik, iz Pulja. Pri Avstrijskem caru: Ožbald Bacher, trg. pot., iz Siska. — Janez Cof, zasebnik, iz Kranja. — Janez Debelak, zasebnik, z Gorenjskega. Vremensko sporočilo. C M O Čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v opazovanja zrakoraera v ram toplomera po Celziju 29. 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zsTec. 733-87 733-15 73303 + 4-8 + 2-6 brezv. si. svz. brezv. megla megla megla 2-00 nad normalom. 1-3° C. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 30. januvarija. Papirna renta 5po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 05 kr Sreberna „ „ 100,, (s 16% davka) 84 „ 20 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . 112 „ 20 „ Papirna renta, davka prosta . . . 101 ,25 r Akcije avstr.-ogerske banke . . 870 , — „ Kreditne akcije............298 „ — „ London.......126 „ 25 „ Srebro . . . . . — „ — „ Francoski napoleond......10 , 01 , Ces. cekini .*......5 „ 93 „ Nemške marke . . . 61 „ 95 „ Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII. o krščanski uravnavi držav. Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jili naroči ve« skupaj jih dobi še ceneje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i Prodaja lepega posestva, j ^ V Vidmu pri Velikih Lašieah, na tako zvanein ♦ Dobrem polji (Gutenfeld), proda se pod dobrimi po-+ goji lepo posestvo, obstoječe s hiše s krčmo in po-J kritem koglji šeom, štaeuno, hlevi in kletmi, ♦ na novo lepo zidano opekarnico in njivami. ♦ t To posestvo proda, se za okolo 10.000 gld., tako, da se X X polovica plača takoj, drugo pa v obrokih, ali se pa da t ♦ tudi za 500 gld. letnine v najem. ♦ Z Kupci naj se oglasijo pismeno ali osobno pri Ant. + z Drufovku, veleposestniku v Mirni pri Gorici, T ♦ ali pa pri pooblaščencu g. Francu Krševaniju v ♦ + Dornbergu pri Gorici. (3) 2 c^dbbbdddbbdi±bdbf Na novo vstanovljena jmenjevalnicat Kordin & Schmitt, Stolni trg št. 4, in ! priporoča se p. i. občinstvu za nakup razprodajo vsake vrste vrednostnih papirjev, denarja, menjic in za borzne opera-I cije z naj ugodnejimi in poštenimi pogoji. Menjevalnica posojuje tudi na vrednostna I pisma in sprejema v izvršitev vsa opravila, ) ki spadajo v področje bank. Ob enem spre-| jema tudi dragocenosti proti zmerni odškodnini v shrambo. Ravno tii so naprodaj (3) | vsake vrste promese, kedarkoli se žrebajo srečke. r n t Surova vazelina (Roh-Vaseline), neka rudninska mast, ki jo najbolj Se mazilo za usnje lil jermenje, ker tudi šo tako trdo usnjo takoj voljno in mehko stori, ga obvaruje, da se ne premoči, ne strohni in so no osuši ter poslano s tem mazilom bolj trpežno. Surova vazelina jo tudi dobra za vso mazanju podvrženo orodje. Izvrstno jo to mazilo tudi za mazanje konjskih kopit, kar spricujo vis. o. kr. ministerstvo s svojim razglasom 12. julija št. 2030 in priporočila mnogo živinozdravnikov. Naj hi se toraj vsakdo o dobroti tega mazila sam prepričal. Velja v kositarskih škatljali 10. 35, 50 in 80 kr. po velikosti. Trgovci jo dobijo po znižani ceni. Za obilno naročevanje se priporoča FRANC RUS, (3) zaloga surove vazeline v Novem mestu. Prave garantirane voščene sveče in (12) voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji eeni Oroslav X>oleiiec9 svečar v Ljubljani. Umetne in (2) SISH1 ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije zobozdravnik A. Paichel, poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. ipco I i-eva esenca, za iflofe, ■ .. •Mtero/prjpravjja . "'*•'■'•■«' Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in S trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-H Javno mrzlico, zabasanjc, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zopet l!j gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v Škarjicah "* " po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. ^g^Pri vejem številu dobi se primeren odpust. Cena cnl steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani. Na zahtevanjc potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec, kojega doli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili. Ljubljana, mesec januvar 1884. (27) Dr. Emil vitez pl. Stockl, c. k. vladni svctovulcc in dcžolno-sanitetni poročevalec. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnijo; komaj pretečo dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojiii imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko. Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čntnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Pastile santoninske; (illcsci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirou so rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, liripa-vosti, duiljivctn kušljn itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žliec viiki dan, otroci pa toliko žličie. Steklenic 3(1 kr. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se A fll -n zmiraj sveža dobe v lekarni GL Fi.oopM-ja. ,,1*1*1 Aiijridu" v TJubljani, na Dunajski eosti, kjer se naročilu takoj po pošti proti povzetji izvršujejo. W0