Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. 'Za inserate se plačuje po 20 Vinarjev od garmond-'■ vrste za vsakokrat. za koroške naročnike. Velja: zaceloleto4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom : Upravništvo ,,Mira4S v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Leto XXIII. V Celovcu, 15. septembra 1904. Štev. 37. Vabilo na katerega priredijo slovenska nepolitična društva na Koroškem v nedeljo dné 18. septembra 1904. 1. v St. 'Juriju na Velikem Strmcu nad Vrbo. Vspored: 1. Ob 10. uri: Slavnostna pridiga in slovesna sv. maša. Pri sv. maši poje pevsko društvo ,Zvezda" iz Hodiš. 2. Ob 12. uri: Pozdrav. Pojejo združena pevska društva. 3. Govor: „Pomen ljudske izobrazbe v sedanjem časn.“ Govori č. g. msgr. Val. Podgorc. 4. Govor: „Treznost, delavnost, varčnost, tri sestre.“ Govori č. g. Jurij Trunk. 5 Govor: „Ljubimo in spoštujmo domače, dom in zemljo, jezik.“ Govori deželni posl. g. Fr. Grafenauer. 6. Kratko poročilo tajnika pomožnega odbora. 7. Nagovori društvenikov-mladeničev. Gg. Jan. Kauf- man v Jezercu nad Vrbo, Matej Antonič iz Šentjakoba, J. K ri egi iz Zilske Bistrice, Val. Št angl iz Šmihela pri Pliberku, Val. Jug iz Celovca. 8. Nasveti in slučajnosti. 9. Ob ’/sjS. uri: Slovesni blagoslov in pete litanije. Predavanja bodo razpravljala vele važno vprašanje: „Kako skrbeti za mladino.“ gjsy Vršil se bo shod ob vsakem vremenu. "TSBff Rojaki, prihitite iz vseh far, dolin in hribov ! Priporočajo se skupni izleti društev in družb na prelepi Veliki Strmec. Na dan z možatostjo! Na svidenje na Velikem Strmcu! Pomožni odbor. Hakatizem in hijenizein. ^Pripravljen biti, to je vse!“ Shakespeare (Hamlet). „Pripravljen biti, to je vse!“ vzel si je za geslo 1. 1870. pruski general Moltke, napadel je dobro oborožen brezskrbno Francijo, vrgel s prestola Napoleona III., izsilil iz francoske dežele ogromno vojniško odškodnino 5000 milijonov frankov in še mimogredé pobral dve krasni deželi: Alzacijo in Lotrinško; svojemu kralju posadil je cesarsko krono na glavo. Pripravljen biti, to je vse! Francozi so na to malo mislili in se zato tudi tako strašno pokorili! Rusi v poslednjih letih niso bili tega mnenja. Med tem ko je beli car v svojem Peterhofu sanjaril o svetovnem miru, je daleč tam, „kjer solnce izhaja“, žolti mikado Japonec že deset let dal skupaj voziti iz vsega sveta vojno pripravo, in ko je bil gotov, udaril je na Rusa. Sedaj je krasno rusko brodovje v žoltem morji uničeno, človeška kri teče v potokih, in Rusija, ki še ni bila nikdar premagana, je v nevarnosti sramotno podleči. Nesrečna ti slovanska zaupljivost!!! Toda „hakatizem in hijenizem" je napis našemu članku. V kaki zvezi je s tem predstoječi uvod? In kaj briga „hakatizem in hijenizem“ Slovence? Tedaj da pridemo k stvari! * * * Hakatizem in hijenizem sta dve ostudni prikazni v nàrodnem boji, gnusno orožje: hakatizem proti Poljakom, hijenizem proti Cehom. Ko so pred več kakor 100 leti razkosali slavno poljsko kraljestvo, dobil je pruski kralj pokrajini gnezdensko in poznanjsko, najkrasnejši to del današnje Velike Nemčije s tremi milijoni poljsko-slo-vanskimi prebivalci. Nemčija nje hoče po vsej sili preleviti v Nemce, — vse, kakor pri nas ! Ali Poljaki nočejo. Nastala je tedaj pred 20. letmi na Pruskem-Poljskem nova nemška stranka, katere voditelji so bili: Hanemann, Kanemann in Tiede- mann in katera stranka se imenuje po začetnih pismenkah imen svojih voditeljev (H, K, T,) stranka hakatistov. Ti hakatisti zahtevali so in tudi dosegli od nemškega državnega zbora, da je do sedaj dovolil že skupno 800 milijonov mark za nakupovanje poljskih graščin, sploh poljskih posestev, kjer se potem nastanijo nemški naseljenci. Hakatizem torej hoče vzeti pruskim Poljakom zemljo njih očetov. Ubogi nàrod, ki mora to prenašati! Hijenizem pa je posebno smrdljiva cvetka nemštva na Češkem. Živel sem zadnji dve leti med Cebi in videl sem tam marsikaj na lastne oči. Že v jesen 1903 in posebno letos na spomlad sklenila so nekatera nemška mesta na Češkem n. pr. Ustje (Aussig), Duchcov (Dux) in za njimi mnoge občine na deželi pometati vse križe in spomenike s češkimi napisi iz pokopališč. Delo hijen! Hijena, pravijo ljudje, razkopava grobove. In sicer so omenjene občine postopale tako: Najprej se stori občinski sklep, da se odstranijo iz pokopališča češki spomeniki. To se strankam naznani. Ker stranke pa naravno tega nočejo storiti, pomeče za nekaj dni birič češke spomenike čez ozidje na cesto. Posebno žalostno je, da se je v nekaterih krajih občinskemu sklepu pridružil tudi farni urad in da isti človek, ki je morebiti šele pred nekaj dnevi nad grobom ginljivo svoj „Requiescant in pace!“ (Naj počivajo v miru!) zapel, se sedaj brati s hijenami. Hijenizem tedaj meče iz pokopališč slovanske spomenike! Ubogi nàrod, ki mora to prenašati! ri» * * Dobro je, da Slovenci zvejo, kako se godi Slovanom drugod. Dobro je, da zvejo in da se pripravijo na enaka obiskovanja. Tisti sosed, ki visoko omikanim Poljakom ni prizanesel s hakatizmom, ki ni prizanesel rahločutnim Čehom s hijenizmom, gotovo ne bode prizanesel niti slabim Slovencem, ko se mu bode zdel trenotek ugoden. Zatorej proč z vso nàrodno brezskrbnostjo, ki je bila 1. 1870. v tako veliko nesrečo Francozom ! Proč pa vzlasti s to slovansko preveliko zaupljivostjo, zavoljo katere se ravno v teh dneh Rusi tako zelo morajo pokoriti. To velja posebno o taktiki našega nàrodnega boja za obstanek. Ne iščimo trajnih zvez s tistim sosedom, zoper katerega se moramo bojevati za naš obstanek. Mogoča je ta zveza le za posamezni slučaj, n. pr. za čas onih volitev, kjer se naprej določijo dolžnosti in korist na obeh straneh. Sicer pa velja: Ako se slabi poda v zvezo z močnim, mora ,,ceho“ plačevati vedno oni, ki je slabši! Če pa pride odločilen trenotek, kjer hi potreboval slabši od močnega zaveznika v resnici podpore, tedaj se močni začenja sramovati svojega slabšega zaveznika in ga zapusti. In kar se še posebej tiče Slovencev, uči nas tisočletna izkušnja, da se Slovenec sme zanašati edino le na samega sebe. O njem veljajo tedaj še najbolj besede: ^Pripravljen biti, to je vse!" F. S. Šegula. Zadnje ljudsko štetje na Koroškem. Kako so delali štetje izvršujoči komisiji, kaže sledeči izid ljudskega štetja: 1890 1900 Trnjavas Nemci : 1249 Slovenci: 191 Nemci: Slovenci: 1519 61 Žrelec 257 988 462 785 Grabštanj 293 1843 343 1660 Rizovče 0 36 31 0 Pokrska 2 67 65 4 Hrastovica 36 35 72 2 Sv. Ana 0 38 20 8 Dobejnina 2 66 21 41 Ljubše (?) 0 107 42 54 Otok 5 50 38 5 Ribnica 7 170 150 38 Sekira 10 118 71 63 Nemci: Slovenci : Nemci : Slovenci : Sv. Kandolf 3 59 38 18 Kotmaravas 18 251 143 176 Kriva Vrba 390 303 581 170 Žihpolje 79 978 402 494 Verstavas 0 69 60 16 Sv. Martin 209 1309 397 1101 Pokrče 134 1406 193 1289 Na Pianini 9 47 Potok 0 58 47 Na Gori 0 41 27 5 Goričica 13 83 70 0 Krotnavas 30 64 87 5 Novavas 0 39 49 4 Postražišče 12 39 55 0 Vinče 36 46 74 2 V teh krajih so skupaj našteli leta 1890. 3266 Nemcev in 8997 Slovencev, leta 1900. pa 6198 Nemcev in 6111 Slovencev; Nemci bi se bili potemtakem pomnožili za 89 8 odstotkov; Slovenci pa se zmanjšali za 32’1 odstotkov. Popolnoma slovenske vasi so naredili za čisto nemške. Te izide štetja, ki so priča, da so Slovence po sili šteli za Nemce, navajajo okrajni glavarji kot dokaz, da so nemški komisarji, katerim so okrajni glavarji naročili „najstrožjo nepristranost“, zelo strogo in nepristransko postopali. Tako popolnoma razumemo, da se bodo kmalu uresničile sanje šmohorskega okrajnega glavarja, ki v svojem poročilu izrazi sledeče vesele želje : „. . . Iz tega se sklepa, da Slovenci vedno bolj dobivajo spoznanje o potrebi nemškega jezika, iz katerega spoznanja moremo upati, da se bodo tako polagoma ndrodna nasprotstva premostila (izginila)." To ..premostitev" si pač tako mislijo (Nemci), da bi Slovence sčasom popolnoma zatrli in k Nemcem pritisnili. Zanimivo je tudi poročilo c. kr. okrajnega glavarja velikovškega, plem. Mayerhoferja, ki se tudi zelo veseli nazadovanja Slovencev. „Omeniti se mora, da se je razmerje narodnosti po občevalnem jeziku med zadnjim in letošnjim štetjem spremenilo na korist Nemcev, kajti po izidu letošnjega štetja se je število Nemcev v primeri z 1. 1890. izdatno pomnožilo kljub temu, da se je število prebivalstva skupno znižalo za 2000. Posebno se to nahaja v občini Važenberg, kjer je število tistih, ki so priznali nemški občevalni jezik v razmerju z letom 1890. narastlo za 500. Ta prirastek Nemcev v tej občini se pač razlaga deloma s tem, da je občina ob nàrodni meji in da ljudje zelo živahno občujejo s sosednim šentvidskim okrajem, deloma pa, da se je v zadnjih letih na željo nekaterih prebivalcev (t. j. nemških !) ustanovila v Malem St. Vidu šola z izključno nemškim učnim jezikom in večina prebivalcev, ki so k tej šoli všolani, so zahtevali (?) vpisanje nemškega občevalnega jezika. (Konec sledi.) Nekaj misli o mladeniškem gibanju na Koroškem. Marsikateri bralec bo mogoče zmajal z glavo in rekel: „Kako mladeniško gibanje na Koroškem? Saj ga nimamo." Dà, res! Nimamo še pravega, a gledati moramo na to, da ga bomo v kratkem imeli. Da je mladeniško gibanje na Koroškem potrebno, o tem ne bomo dolgo premišljevali. Le to naj zadostuje. Stari značajni slovenski možje izumirajo, naša mladina pa se uči v takih šolah, ki ne vzgajajo značajev. To menda zadostuje, da se prepričamo o potrebi mladeniškega gibanja. Mladeniško gibanje na Koroškem torej gotovo ne bi bilo dete, ki je prehitro rojeno. Če hočemo imeti od mladeniškega gibanja kaj koristi, je potreba, da je cerkveno in nàrodno organizirano. Zakaj? Le verna in bogaboječa ter nàrodno navdahnjena mladina je značajna. Kaj pomagajo vse puhle besede o veri in nàrodnosti, če se pa to ne ukorenini v srce in ne objame celega moža ? Mi hočemo verne, značajne nàrodne može in matere vzgojiti! Mladeniško gibanje, akoravno je cerkveno, mora biti tudi ndrodno! Naj nam ne pride kdo in naj ne pravi, da je protiversko, če narodnost poleg vere povdarjamo! Vprašam vas, ali je protiversko, če se zavzamem za tlačenega, za hlapca, s katerim ravnd gospod kakor mu je ljubo in drago? Ali je protiversko, če se zavzamem za jezik, s katerim najlažje ohranim in brez katerega sploh ne morem ohraniti trdne vere med ljudstvom ? Torej obmolknite hinavci ! Cerkveno pa mora biti mladeniško gibanje tudi radi tega, ker mu je potem zajamčen obstanek. Verjemite mi, da je ni močnejše organizacije na svetu, kot jo ima naša katoliška cerkev. Kar bo cerkev napravila, to bo tudi ostalo. Povem vam lahko primero, ki sem jo slišal. Na Fari pri Prevaljah so ustanovili jezuitje svoje dni, ko so bili še nastavljeni po župnijah v podjunski dolini, torej pred davnimi davnimi leti, mladeniško in dekliško Marijino družbo, vsako posebej. Preteklo je mnogo mnogo let. Odšli so jezuitje in posvetni duhovniki se niso pobrigali za to. Marijini družbi ste se razdražili. A vendar se je ohranila navada, da so si vsako leto izvolili fantje svojega „cehmoštra“ do dandanes. Zdaj ste Marijini družbi seveda obnovljeni. — Torej tako globoko se ukorenini v ljudstvu, kar je cerkvenega. Pa boste rekli : Če bomo začeli ustanavljati Marijine družbe, doživimo na Koroškem škandale, da je groza. Tudi nekateri duhovniki so pred leti tako mislili, a sedaj vse drugače sodijo. Poznam duhovnika, ki je bil pred leti odločen nasprotnik Marijinih družb, a je dandanes navdušen za nje, ko je spoznal, kakšen sad rodijo. Verjemite mi, Marija čudovito čuva svoje otroke. Pa bodo rekli nekateri, kako pa boš v Marijinih družbah gojil nàrodnost? V cerkvi se pokaže pri pridigi, kaj je značajen mož, popoldne pa se na zborovanju razpravlja o narodnosti in drugih važnih rečeh. Začeti pa je treba že jako zgodaj. Začeti je treba v šoli, drugače je vse delo zastonj. Najlepšo priliko imajo torej katehetje. Vsak priden šolar pa, ki izstopi iz šole, naj dobi mladeniško in dekliško glasilo „Naš Domu, polagoma naj začne čitati rMir“ in Mohorjeve knjige. Le na tak način, verjemite mi dragi, boste dobili boljšo mladino, le na tak način boste vzgojili značajne žene in može. In potem bo tudi tužnemu Korotanu zasijala zvezda lepše bodočnosti. 6r. Ta nam doposlani članek objavimo iz namena, da se mora o naši organizaciji vsestransko razpravljati. Taki nasveti bodo olajšali sestavo enotnega načrta za naše delovanje. Uredn. Vojska med Rusi in Japonci. Poročali smo zadnjič o strašni bitki pri Lja-ojanu, v kateri so bili Rusi prisiljeni, da so se s celo armado umaknili proti severu proti mestu Mukdenu. Boj je bil strašen ; trajal je celih deset dnij. Japonska in londonska poročila so silno hvalila Japonce kot izvrstne vojščake, Ruse pa silno napadala, zlasti poveljnika Kuropatkina. A pozneje se je izkazalo popolnoma drugače. Japoncem se je namreč njih načrt, obkoliti rusko armado in jo tako uničiti, popolnoma ponesrečil. Kuropatkin je s svojim izvrstnim poveljevanjem rešil celo armado in jo pripeljal v Mukden, tako, da ga celo nasprotniki Rusije občudujejo, da se mu je to posrečilo. Toda tudi pri Mukdenu še ne bo odločilne bitke, ampak dalje na severu. To je ruska navada, da sovražnika vabijo vedno bolj v notranje svojih dežel, ob ugodni priliki ga pa potem popolnoma strejo. Tako smemo tudi v tem slučaju upati na konečno rusko zmago, kajti Kuropatkin dobiva iz domovine vedno več vojakov. — Ruske izgube so bile v zadnji bitki velikanske; cenijo se na 40.000 mrtvih in ranjenih. Poleg tega so morali pustiti v Ljaojanu tudi veliko zalogo. Japonci so imeli 20.000 mrtvih in ranjenih. Od začetka vojske do bitke pri Ljaojanu so Japonci izgubili 173.000 mož. — Fort Artur so Japonci zopet z vso silo napadli, toda niso nič opravili. Ruske podzemske mine so jih kar 700 v zrak pognale. Dopisi. Velikovec. (Stekel pes) se je dné 8. t. m. priklatil v naše mesto. Pes je srednje velikosti, črne barve, z belim repom. Oklal je tukaj tri pse in ko ga je hotel mestni redar vjeti, je oklal še nekega čevljarskega vajenca, ki je pomagal psa loviti. Nato je pes ostavil mesto in tekel čez Črni-grad v smeri proti Rakolom v tinski fari. Zasledoval ga je orožnik na kolesu ali ni ga mogel dohiteti. v Zdaj je tukaj vpeljana pasja kontumaca. Št. Rupert pri Velikovcu. (Vojaški manevri.) Jako zanimivemu vojaškemu prizoru smo imeli dné 31. avgusta t. 1. priliko tukaj prisostvovati. Ta dan so se namreč tukaj sklenile letošnje vojaške vaje z velikim manevrom. Deželnobram-bovskemu polku št. 27 (Ljubljana), kateremu je bila prideljena tudi jedna baterija topničarstva in jedna eskadrija konjištva, je bila dana naloga iz Trušenske strani udreti v Velikovec. Bramba mesta je bila poverjena deželnobrambovskemu pešpolku št. 3 (Gradec), kateri je bil postavljen nad gradom Kohlhofom in po Št. Rupertu, njemu prideljeno topničarstvo pa je zasedlo travnik nad Kuštrom, od katerega mesta se more obstreljevati vsa šmarješka cesta. Iz Kohlhofovske višave so opazovali razvoj manevra korni poveljnik plem. Succovaty, feldmaršallajtnant pl. Lačer in general pl. Papen-heim. Ljubljanski polk je svojo nalogo sijajno izvršil; zakrit po lesu in grmovju priplazil se je, med tem ko je njegovo topničarstvo, postavljeno pri lačnici za Mrzlovodo, obstreljevalo nasprotne vrste, čez Mrzlovodo v dolino, skoz katero se vije šmarješka cesta. V tem hipu ga zapazi sicer nasprotno topničarstvo, ki je bilo nad Kuštrom postavljeno, ali ono ni moglo ga obstreljevati, ker se je nahajalo v dosegu njegovih pušk. Tako je ljubljanski polk mogel doseči Šatenhofovski les in priplazil se pri Nemcu na vinogradske višave, ki obvladujejo grad Kohlhof in mesto, in presenečil nasprotni polk. Nasprotno topničarstvo je zdaj sicer postavilo svoje topove na Ricinju, da bi odtod obstreljevalo nasprotnika na Vinogradih, ali v tem hipu, bilo je ob 10. uri zjutraj, se je dalo vojaško znamenje, da je manever končan, in ljubljanski polk je zmagal. Zanimivi prizor je privabil silno gledalcev iz mesta; ves čas manevra je bilo čuti silno streljanje s puškami, vmes se je pa razlegalo gromenje topov, da se je zemlja tresla. Škocijan. (To in ono.) Zadnji torek dné 13. septembra je bil pri nas šolski sklep in vesela otročjad je nastopila jesenske počitnice. Ob enem stopi tudi naš dosedanji nadučitelj g. T. Lesjak v pokoj. Blagemu gospodu, ki je deloval med nami nad četrt stoletja in vzgojil večino našega mlajšega zaroda, želimo, da bi še dolgo bival v naši sredini, kjer se je odločil preživeti svoja zadnja leta in si postavil v ta namen lično hišico. Izhajali smo dobro ž njim v vsakem oziru, dal Bog, da bi tudi z njegovim naslednikom. Ako nas ne bo izzival, mu tudi mi zagotovimo prav prijetno prebivanje med nami. Pripravljeni smo pač za vse slučaje in gotovo mu rajši pomolimo palmo mird kot bojno puško. — Mladeniči na noge! Veliko časti storimo naši škocijanski fari, ako se bomo prav mnogoštevilno udeležili vsekoroškega mladeniškega shoda na Strmcu prihodnjo nedeljo dné 18. septembra. Korajža velja in sreča junaška ! To vam kliče: Eden iz vaše vrste. Spodnji Dravograd. (Raznoterosti.) Letina je letos pri nas srednja. Žetev je res bila na nekaterih krajih dobra, ali zrno pa je puhlo, tako-rekoč medlo, ker je vsled prevelike vročine prenaglo dozorelo. Zato se je tudi moralo povsod 2 do 3 tedne prej žeti, nego navadna leta. Z ajdo je ravno tako; kjer ji ni suša prizadela, obeta biti lepa. Seno je, hvala Bogu, bilo povsod lepo. Pravijo, da so ga nekateri več dobili kakor navadna leta. Zato je tudi bila košnja povsod tako rana, kakor žetev. Pa tudi je veliko pomagalo, da je ravno o košnji bilo lepo vreme tako, da je vsak lahko spravil seno in ni bilo treba ga komu veliko gnojiti na travnikih. Otave ni posebno veliko, ker jo je zlasti prevelika vročina od začetka zadržala, ter je tako škodovala rasti. S sadjem je letos slaba. Hrušek je zelo malo; jabolka so še na nekaterih krajih polna in lepa, na drugih pa zopet ni nič. — Delavcev in poslov ni, tako tožijo ljudje, bodi si na Koroškem ali na Štajerskem. Zlasti kmete to hudo zadene. Mnogo je kmetov in že tudi veleposestnikov, da nimajo poslov in delavcev. Pa jih tudi ni lahko dobiti, ko bi jih še preplačal. Kar je mlado, gre vse v mesta, na železnice in v tovarne, kjer jih je že preveč, med kmeti pa nihče noče več rad delati. Potem ni čuda, da kmetski stan tako propada. Sv. Križ pri Spodnjem Dravogradu. V nedeljo na 11. t. m. je bilo tukaj na tej slavni božji poti izvanredno mnogo romarjev. Že v soboto so kar v procesijah prihajali od vseh strani. Posebno s sobotnimi popoldanskimi vlaki se je pripeljalo mnogo romarjev s Štajerskega in Koroškega. Gin-Ijivo je bilo videti toliko ljudstva na tem prijaznem hribčeku. Prevalje. (Uboj.) 32letni kmečki sin Tom. Vrečko iz Loma v libuški občini je postal dné 28. avg. žrtva hudodelne roke. Prepirali so se v gostilni na Poljanah in izid tega je bil uboj. Ubili so zgoraj omenjenega malo pred polnočjo na cesti mlinarski pomočnik Avg. Ratz, hlapec V. Wantsche in dninar Anton Enzi z vozno ročico in z nožmi. Rane je imel na glavi, vratu in prsih. Ubijalce so že prijeli in jih izročili pliberškemu sodišču. Radiše. (Napadi.) Komaj seje ustanovilo izobraževalno društvo na Radišah, je že zbodlo v oči nekega dopisuna, ki je v znani nemški „Bauern-Zeitung“ z dné 25. avgusta t. 1. imenovano društvo napadel. Dopisun je moral imeti sicer dobra ušesa, ker je slišal govore iu se huduje nad njimi, pa je imel zato prav slabe oči, ker še to ni videl, da so bili tamburaši naši domači fantje iz Radiš, in ne, kakor on lažnjivo piše, jz Celovca. Na surov način napada dalje našega vsega spoštovanja vrednega načelnika tega društva. Če je pa dopisun kje že s svojim nemških nosom zvohal, da so se dale v društvo le večinoma ženske vpisati, mu povemo, da se je tudi v tem ozira zlagal, ker je med 150 udi velika večina moških vpisana; sicer pa mu svetujemo, da se dà tudi on v društvo vpisati, ker mislimo, da bi mu ne škodovalo nekoliko več omike ! Nas pa naj pri miru pusti in dobro naj si za svoja nemška ušesa zapiše, da so in bodo Radiše krščan-sko-slovenske in da take tudi ostanejo, če bi ravno tu pa tam kakšna liberalna ali neverna nemčurska kukavica na radiških gorah zakukala. Žihpolje. (Našim mladeničem.) Kakor na Štajerskem, se tudi že na Koroškem po nekaterih krajih mladeniči pridno gibljejo. Imajo že razna društva, posebno moška pevska društva i. dr. Kaj pa pri nas? Tukaj tavajo mladeniči v egipčanski temi. Lepega pravilnega petja pogrešamo, sliši se le divje tuljenje. Mladeniči, zdramite se iz škodljivega spanja in pogumno se združite v pevskem zboru, saj imate spretnega organista, ki bo rad blage volje voditelj pevskega zbora. Radi tudi v cerkvi pojte, ker ravno sedanji papež Pij X. odločno zahtevajo, da naj pojó v cerkvi moški. To bi bila za nas velika čast. Zato na noge! ŽihpoljsM mladenič. Trata ob Glinjah. (Ndroden praznik.) Pri krasnem vremenu so se zbirali dné 28. avg. nàrodnjaki od blizu in daleč v gostilni g. Zabla-čana, ki je bila praznično okrašena s trobojnicami, da bi se udeležili veselice, katero so priredila društva : slovensko akademično ferijalno društvo „Gorotan“, pevsko društvo „Dravau, in tamburaško društvo „Bisernica“. Lepo okrašeni prostori so bili do zadnjega kotička napolnjeni. Došli so gostje iz Slov. Plajberga, Št. Janža, Apač in Sel; vseh je bilo nad 300. Veselica se je vršila v duhu združenja in medsebojnega spoznavanja. Veselico je otvorilo vrlo pevsko društvo „Drava“ ki je svojo nalogo popolnoma dovršilo. Kot prvi govornik je nastopil akademik g. Mišic, ki je kot predsednik društva #Gorotana“ pozdravil navzoče in v svojem govoru dokazoval sprva na podlagi zgodovine, da imamo dolžnost ljubiti jezik svojih starišev in da se ga nam ni treba sramovati. Zato govori slavna Gospa-sveta, nameščanje koroških vojvod itd. Zajamčena je našemu jeziku tudi jednakopravnost. Ljubiti moramo svoj jezik tudi zaradi njegove lepote, kar priznavajo celo pošteni Nemci, naj tudi naši koroški nemškutarji drugače trdijo. Kot drugi govornik nastopi abiturijent g. Ravnik, ki v jedrnatem govoru navdušuje navzoče za obrambo domovine. Treba je v svrho delovati v družinah, s pridobitvijo dobrih in pravih šol, z izobraževanjem v izobraževalnih društvih, čitalnicah, posebno še z marljivim čitanjem dobrih knjig in časopisov. Ker so posojilnice velikega pomena za nàrodni obstoj, treba jih je podpirati in nove ustanavljati, kjer so potrebne. Obema gg. govornikoma je sledilo burno odobravanje in „živio“-klici. Za nàrodni kolek se je skupilo 50 kron. Nato je sledila prosta zabava, za katero ste si iztekli zasluge društvi „Dravau in „Bisernica“. Zažigal se je tudi umetalni ogenj. Gostje so se razveseljeni in nàrodno oživljeni vračali domov. Sele nad Borovljami. (Nedeljski lov.) Z zlatimi črkami bode menda v lovski zgodovini ovekovečen lov, kateri se je na angeljsko nedeljo vršil v Selah. Prišla je namreč velika lovska dražba iz Borovelj, Glinj in Bajtiš, vseh vkup 40 lovcev. In da bode to število še večje, pridružila sta se žal še dva selanska kmeta, že znana „jagra“. To še ne bi bilo nič posebnega, saj smo že navajeni v nedeljah videti v Selah razne lovce, hribolazce, izletnike, z eno besedo takoimenovane liberalce, kateri se še ob nedeljah ne zmenijo da so kristjani. Toda kar pri tem lovu ne moremo dovolj obsojati je dejstvo, da se je ta veliki lov vršil v neposredni bližini cerkve in za časa sv. božje službe v pohujšanje vernega ljudstva, katero je zmajevalo z glavami. Saj je še vsem v živem spominu grozno bogoskrunstvo, s katerim so se nekateri socijalni demokratje v neki bližnji župniji to leto pregrešili, ko so javno „pod lipo“ pred cerkvijo maševali, obhajali, prangali in baje z litrom blagoslov dajali. Toda smola je smola; in te so omenjeni lovci imeli dovolj, ker so vsi vkup njih 42 po številu le enega edinega zajca ustrelili. Naši dovtipni Selani pa imajo s tem lovom pravi „hec“ in smeha dovolj ter si za kratek čas tudi zapojejo tisto ,Zvo-nikarjevo“ . . . „ker prazno je delo brez sreče z nebes ! !“ Št. Jakob v Rožu. Pri občinskih volitvah smo sijajno zmagali, ker nemškutarjev k volitvi sploh — ni bilo. Udeležba od naše strani je bila prav povoljna, kakor zadnjič. Št. Jakob je pač še vedno stara trdnjava, ki ji tudi barabarji niso kos. Radovedni smo samo, ali so se nasprotniki zbali naše krepke stranke, ker so morali spoznati, da bi bili sedaj ge bolj poraženi, kakor prvič, če bi se bili udeležili volitve, ali pa hočejo rešiti svojo gotovo blamažo le s kako zvijačo. Bomo videli! —■ Kdor je slab, se jezi nad svojo slabostjo. Zato tudi ni čudo, da nemški listi tako strastno napadajo naše shode. Graški dnevnik in graška tagespošta, be-Ijaška „cajtenga“ in zares „Prosti glasovi“ so prinesli o našem zadnjem shodu v Velikivasi poročila, ki vsa kažejo sovraštvo teh ljudij do poštenih Slovencev. Opozarjam za sedaj samo na to, da sta „Grazer Tagblatt“ in „Villacher Zeitung11 glasila koroškega učiteljstva in da ravno ta dva prinašata dopise iz Št. Jakoba. O shodu v Velikivasi bom poročal pozneje, ko zberem počasi takole precej vse grehe naših ljubih nasprotnikov, ki o vsaki priliki napadajo našega vrlega župnika Kažuna, misleč, da bi naši ljudje brez njega vrgli takoj puške v koruzo. No, no, strici, ne bodite šalobarde ! Naši ljudje ne zajemajo pameti s tako majhno žlico, kakor se vam dozdeva! Logavas. (Nove orgle.) V tukajšnji župnijski cerkvi smo imeli do zdaj stare orgle, katerih spremeni so bili skoraj vsi zataknjeni, tako da so mnogokrat orgle bolj lepo molčale, kakor krasno pele. Naročili smo pri gosp. dež. poslancu Francu Grafenauer-ju nove orgle na 10 spremenov za 2280 kron, katere nam je g. orglarski mojster letos dokončal in postavil. Dolgo smo sicer čakali na nje, a tembolj smo ž njimi zadovoljni, ker so orgle res krasne in pojejo izborno. G. Lučovnik iz Celovca in 6. g. P. Metod iz Beljaka, katera sta orgle kot veščaka pregledovala, sta se o njih zelo pohvalno izrekla. Orgle so pneumatične, traktura pa mehanična. Nove orgle so v nedeljo dné 21. avgusta preč. g. dekan Fr. Šaubach ob asistenci sosednih duhovnikov in vpričo velike množice faranov blagoslovili. Stare orgle je g. Grafenauer popravil in jih prestavil v podružnico sv. Andreja na Zopračah. Črnčeče pri Dholici. (Sad ponemčevalnih šol.) Kedar se bližajo kakšne volitve ali pa recimo kak shod zaradi šolskih vprašanj, se povsod vpije le nemško, le nemško. Koliko se pa naši otroci naučijo v teh ponemčevalnicah, kaže to-le pismo, ki mi je po naključju prišlo v roke. Pisal ga je mladenič, ki je ravnokar izstopil iz osemletne šole, svojemu sošolcu. Evo ga: ,An Hern Wohl-gebon N. N. in Enfeld. Gebester und libter Šul-kolek Ich muss dir auch ein parr Brief schreiben den mir ket ser kut und gedenke das dih mei unser Brif in gutester Gesundheit angekomen wird. Bittet auch mir uns sobald als kònen zu schreiben zuruk was ich viel gemer angenomen werde thun. Auf baldiges Widerrumsehen." Kaj ne, lepo pisano pismo, ki mora pač razveseliti vsakogar, ki ga sprejme, ker je pisano v jeziku, o katerem pravijo liberalci, da se ž njim daleč pride. Kaj ne gosp. Palla, tudi vas bi gotovo razveselilo, če bi sprejeli tako pismo pisano v pravilni nemščini, in gotovo bi mogli reči: ,,Ta je moj sin, nad katerim imam svoje dopadenje." Zatorej se ne čudimo, da nam zidajo celi grad za novo šolo, v katerem bodo za-naprej poučevali oziroma ponemčevali štirje učitelji slovensko deco. Marsikaterega kmeta že skrbi, kaj bo, ko bo treba seči v žep ter plačevati nove šolske doklade. Kako se bo blagoslovilo oziroma otvo-rilo novo šolsko poslopje, bomo že poročali, mogoče pa še kaj več povemo ; do tedaj pa zdravi. Slovenski mladenič. Šteben pri Bekštanju. Kakor sploh znano, stojimo letos v znamenju suše in v znamenju ognja, kakor tudi vsaki dan iz različnih časopisov beremo. V našem lepem in rodovitnem bekštanjskem okraju nas niti suša niti toča ni nadlegovala, katere že 20 let ne poznamo. Ali druga nadloga nas stiska. V hudem strahu pred ognjem živimo! Po noči L septembra je bil ogenj podložen pod skednjem pri Blažeju v Štebnu. S poleni je bilo zakurjeno, kakor na posadu in sicer okoli 12. ure po noči. K veliki sreči je bližnji sosed, preden je šel spat, še venkaj pogledal ter ogenj ravno še o pravem času zapazil. Kdo je ta zločinski požigalec? Morda ravno tisti, ki je v Bačah že večkrat zasmojal ! Pa tudi naslednjo noč dné 2. t. m. je gorelo in sicer v Bačah, a ne od zločinske roke, temveč strela je treščila v Fonarjev skedenj, ki je v petih letih že drugokrat pogorel. Zilska Bistrica. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo vrlo napreduje. Pristopilo je na novo več članov, in tudi z delovanjem se je že začelo. Meseca septembra bo več predavanj in prireditev. Le pogumno na delo in vedno naprej, to je najboljši odgovor na nasprotniške napade ! Ko se je društvo ustanovilo, so nasprotni listi mnogo poročali o ustanovnem shodu ter napadali novo društvo. Kakor navadno ob takih prilikah, se hoče tudi bistriški dopisnik norčevati iz „nove slovenščine*. Da on ne vé, kaj je pismeni jezik in kaj narečje, mu prav radi verjamemo, a svetujemo, da si bolje prisvoji „neudeutsch“, da bo vsaj tak članek, kakor je njegov, znal v boljši nemščini in brez vsake napake napisati. Da bi se pa mi pričkali z ljudmi, ki jih ni bilo na shodu, o tem, kaj se je govorilo na shodu, nam je presmešno ; pribijemo le, da je vse, kar poročajo o govorih, popolnoma izmišljeno. Da pokaže kakšni prijatelji (?) so Nemci Slovencem, govori tudi o podporah pri lanski povodnji. Malo nejasno nam je, kaj imajo te podpore opraviti z našim društvom, pač pa nam je jasno zdaj, kakšen namen imajo nasprotniki s svojimi podporami, vsaj potem soditi, kar piše naš dopisnikar. O slovenskih podporah naj se malo bolj pouči, predno zapiše bajko o kronah iz Ljubljane. Naše mnenje je, da nima ta zadeva z nà-rodnostjo prav nič opraviti. Dalje konštatujemo, da ni res, da bistriška hranilnica ni nič darovala oškodovanim Bistričanom, kajti dovolila jim je posojilo po znižanih obrestih, kar znaša precejšnjo svoto. Ali to ni tudi darilo?! One besede pa, ki jih podtikuje načelništvu hranilnice, noben član na-čelništva nikoli ni rabil. To v pojasnilo. Sicer pa bistriški nemčurji le napadajte nas, to nam prav nič ne škoduje! Bolj se boste jezili, bolj bomo delali. Vi hodite svojo pot, mi pa gremo tudi svojo ! Zilska Bistrica. Zadnji teden smo imeli v naši občini „Strajavas“ občinske volitve. Naša stranka se volitev ni udeležila, čeravno tvori večino. Vzrok leži v tem, ker nimamo skoraj nobene organizacije. Izvoljeni so tedaj sami „napredni“. V čem da obstoji njih napredek, seveda mi ne vemo. Zanimivo je, da so se pri volitvah sprli nasprotniki sami med seboj. Izbacnili so namreč nekatere dosedanje večletne odbornike iz občinskega zastopa. Vsled tega seveda srd in jeza! Jezijo se nad učitelji, ki so to — kakor se govori — povzročili. Pač žalostno, da se dajo naši kmetje od takih ljudi „komandirati“ ! No, naj se le potolažijo, tudi drugim bo kmalu „odklenkalo“. Treba je drugič samo nekaj dela na naši strani, in lahko jim potem zakličemo „na svidenje pri Filipih !“ Vabilo. Katoliško-politiko in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem priredi v nedeljo dné 25. septembra t. 1. ob 4. uri popoludne v Štebnu prt ,,Žlokarju“ s i @ dl na katerem govorita gg. deželni poslanec France Grafenauer in dr. Janko Brejc o narodnopolitičnih zadevah in volitvah. K prav obilni udeležbi vabi odbor. Na Koroškem. Udeležencem vsekoroškega shoda na Strmcu prihodnjo nedeljo se priporoča sledeči vozni red: Iz Trbiža odhaja zjutraj prvi vlak ob 4‘27, drugi ob 6'5l, prihaja na Strmec ob 7-41, oziroma ob 1108. Iz Spod. Dravograda odhaja prvi vlak ob 4-48, drugi ob 7-58 in prihaja preko Celovca v Vrbo ob 6'47 oziroma ob 11. uri. Dukovske zadere. Podelila se je župnija Labud č. g. Alojziju Umlauf-u, župniku v Thei-seneggu. — Provizor v Herzendorfu je postal msgr. Karol Wo hi and t, mestni kaplan v Volšpergu.— Msgr. Valentin Podgorc, vikar v „Marijanišču“, je imenovan za veroučitelja na privatnem ženskem učiteljišču pri Uršulinkah v Celovcu. — Provizor v Št. Jakobu v Koprivni je postal č. g. Ivan Serajnik, kaplan v Prevaljah; na njegovo mesto pride č. g. Ign. Gl ini k iz Spodnj. Dravograda. Kazpisana je do dné 21. oktobra tega leta župnija Zgornja Bela. — Velečast. gosp. dekan in častni korar v Gospisveti, Martin Šašelj, je nevarno obolel in je bil že previden. Za memento in sacris se prosi. Osebne resti. C. kr. deželnega sodišča podpredsednik dvorni svetnik g. dr. Otvin He is in njegova soproga sta obhajala dné 9. t. m. v domačem krogu srebrno poroko. — C. kr. deželni vladni svetnik g. Maks vitez Grabmayr je dné 10. septembra prevzel vodstvo celovškega okrajnega glavarstva. Cerkvene zadere. Dné 8. t. m. je šla jubilejna procesija iz Celovca v Gosposveto pod vodstvom Nj. eks. prevzv. kneza in škofa celovškega. Radi te procesije je došlo na naše uredništvo sledeče vprašanje: „Ali je bila procesija le za Celov-čane, ali tudi za Slovence?* Toda ker se je procesija objavila tudi v >Miru«, sklepamo, da so bili povabljeni tudi Slovenci ; in zato je opravičeno vprašanje, zakaj ni bilo slovenske pridige. Ker smo šli na božjo pot, smo morali ostati brez pridige*? — Tirolci bodo priredili dné 3. oktobra veliko romanje v Rim. Poroèil se je gospod France Lampreht, uradnik c. kr. državne železnice v Beljaku, z gdč. Gustiko Rodič-evo v Mariboru. Čestitamo! Radišanom ! Pred kratkim je napravil nekdo nove kažipote po radiški občini. Ali ne vprašajte, kake! — Lepa slovenska imena so tako grdo spa-kedrana po nemško, da se človeku, ki jih bere, vzdiguje želodec. Werowzach, Tuzach, Strautschi-tschach (!), Gurnitz, Ebental itd., a nič slovenskega, da bi človek mislil, da se nahaja kje v sredi Nemčije, in ne na prijaznih domačih Radišah, kjer obstojita slovensko tamburaško in izobraževalno društvo. Vrli Radišani! V zadnjem času ste pokazali, da se zavedate in da hočete biti odločni Slovenci, ponosni in samozavestni, kakor se gre gospodarju na svoji zemlji. Ti zmazani samonemški napisi so sramota za vaš kraj! Doli torej ž njimi, in napravite druge slovenske, ali vsaj dvojezične — potem pa slovenščina na prvo mesto! —- da bodete tako tudi na zunaj pokazali, da ljubite svoj domači in rodni jezik ! Glejte, ko bi tam na Nemškem naredil kdo samoslovenske kažipote, kaj bi si pač mislili o njem njegovi sovaščani? — Nočem odgovoriti, ker ni dobro vselej z resnico na dan. — Popravite torej napako, da bo kazala vaša občina v kratkem drugačno, lepo domače lice ! To vam želi dober prijatelj. Odkrito govorijo Nemci sami o ,giftni krotr. „Grazer Tagblatt* piše z dné 2. t. m. to-le : «Glasilo štajerskih šenerijancev, «Grazer Wochenblatt*, se postavlja zoper ptujskega «Štajerca*, katerega razglaša kot nevarnega za nemštvo in mu odreka podporo od strani „Sudmarke“. Z napadi na «Štajerca*, ki si je tolike zasluge stekel za mir (?) na Sp. Štajerskem, se pač list sam obsojuje. Zakaj edino «Štajerc* je v stanu, da slovensko ljudstvo poučuje (?) p namenih hujskajočih prvakov. In v resnici je «Štajerc* že toliko dosegel, da ... je združen z Nemci prvaške hujskače užugal (?). Zato je strašna neumnost, da nemški politiki napadajo nam silno koristne zaveznike «Štajerčeve* stranke, s katerimi nas skupni cilj — edinost dežele — najtesneje združuje.* To si naj zapomnijo oni, ki mislijo, da je «Štajerc* list za Slovence! Pismo probudečega se prijatelja. Pred kratkim sem prejel od svojega pred leti delavnega prijatelja zelò zanimivo pismo. Objavim le nekatere zanimive vrstice. On piše: «... Naša podružnica sv. Cirila in Metoda je namreč zborovanje imela zadnjikrat septembra 1. 1900. Ker se pa povsodi vidi živahno gibanje, hočem zopet poseči v delo ...“ Nadalje dostavlja: «Dopade se mi, da se tako čvrsto postavljate na noge in oglašujem se med Vaše vrste. Rad sem v prejšnjih časih delal, a ko sem videl med nami needinost, mlačnost, zaspanost, sem tudi jaz vse pustil. A zdaj hočem zopet začeti.* Te vrstice nam povedo mnogo. Dostavljam le: «Vade et fac similiter!* (Pojdi in tudi ti tako stori!) Družba sv. Cirila in Metoda pojasnuje, da stane 1000 nàrodnih kolekov 20 kron. Trgovcem in trafikam se more, ako naročajo najmanj 1000 izvodov, na njihovo izrecno zahtevo dovoliti rabat. Če takoj plačajo naročene kolke, dà jim družba na 1000 kolkov 50 kolkov po vrhu. Razne slovenske tvrdke, ki ga pa prodajajo družbi v prid brezplačno, zagotavljajo si s tem činom nàrodno zahvalo. Nàrodni kolek se naroča z naslovom : «Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Nàrodni dom*. * * * Celovec in okolica. Kakor po navadi, so tudi letos priredili Celovčani na Križni gori veselico za uboge. Koroških zastav je bilo mnogo, med temi tudi ena pruska — a zastonj smo iskali avstrijsko. Daleč smo prišli. Župan Neuner bo gotovo dobil od nemškega cesarja pohvalo. Čestitamo že naprej ! — Celovško veteransko društvo je imelo dné 10. t. m. v mestni župniji sv. mašo zadušnico za Nj. Vel. rajno cesarico Elizabeto. — Ustrelil se je v Celovcu dné 7. t. m. odvetnik dr. Gustav Traun. Trpel je že dalje časa na živčni bolezni. Bil je strasten Nemec in je v prejšnjih časih v deželnem zboru kaj rad in redno vsako leto neopravičeno napadal družbo sv. Mohorja, ki mu je bila občutljiv trn v peti. — Požarni brambi v Žrelcu in Ribnici ste obhajali dné 11. t. m. takozvani «Bezirks-Feuer-wehrtag*. — Heil! Beljak in okolica. Beljaški mestni zastop je poslal prošnjo na železniško ministrstvo za hitro zidanje rožnodolinske železnice. — Nagloma je umrl profesor na beljaški gimnaziji gosp. Janez Staunig. — Dné 8. t. m. so se stepli vojaki beljaškega lovskega bataljona z mesarskimi pomočniki v italijanski ulici, in konec tega je bil, da so zaklali Valentina Rabiča, mesarskega pomočnika, ki je takoj izdihnil ; druga dva pomočnika, K Leopold in G. Mossler, pa sta bila ranjena. Bili so poprej na plesni veselici, takoimenovanem „Kirchtag“-u. Kedaj bo že vendar konec teh «cerkvenih dnevov* po gostilnah? Zilska in Kanalska dolina. V Rablju je umrl poštar Tobija Scheidenberger. — čez Predli se je peljal dne 28. m. m. železniški minister dr. vitez Wittek. — Pri Podkloštru so pred kratkim neznani zlikovci mrežo pri neki kapelici strli in iz nje vzeli podobo sv. Antona ter jo postavili na sredi ceste. Take sadove rodi napredek! — Dné 20. t. m. bodo imeli v Podkloštru volitev občinskega odbora. Volilnega gibanja ni nikakoršnega opaziti. — Dné 11. t. m. so imele v Lužnici vse požarne brambe iz Kanalske doime svoj „Verbandstag“. Kožna dolina. Železnico po Rožni dolini bodo najbrže namesto dné 1. oktobra 1905 otvorili še le po letu 1. 1906. — Natakarico Ano R. v Podljubelju so radi sumnje, da je vkradla 100 K, naznanili sodišču. — Z železniškimi delavci imajo v Rožni dolini orožniki vedno dosti opravka. Pred kratkim so jih kar 9 zaprli. — Podrožco obiskuje mnogo tujcev. Podjunska dolina. Pliberškemu mestu je zapustila v 1. 1889. umrla posestnica iz Poljan Marija Miklavc 600 K. — V Libeličah se je dogodila 4. t. m. strašna nesreča. Miha Sevnik p. d. Bidrih je bil ta dan v gostilni pri Nemcu do 10. ure zvečer. Nato je šel domov v spremstvu dveh drugih. Imel je navado, da je, če je prišel pozno zvečer domov, šel na skedenj ali v parno spat. Tako je storil tudi tokrat. Toda čudno: v pondeljek ga najdejo na dvorišču mrtvega. Imel je razbito glavo na sencih. Po noči je nesrečno padel s hodnika in se tako ponesrečil. I§:;v -k'"' ' Izvrsten okus kave dosežete s primešanjem Uydroiie žilne tee POSKUSITE! S5*« Vzorek dragovoljno. Poštna 5 kg. pošiljka 4 K 50 h franco, DOMAČI PRIJATELJ" vsem odjemalcem zastonj pošiljani mesečnik. Vydroùa fciarna fi/ne teOe