Registro Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 315/59
4no (Leto) VIII (3) No. (Štev.) 44

FRANQUEO A P AGAR

TARIFA REDUCIDA
Concesion N? 3824

BUENOS AIRES,

2. NOVEMBRA (NOVIEMBRE)

Ano del Libertador General San Mariin

-

Vic tor Martinez 50 - Buenos Aires

NJIM, KI SO ZA NAS DALI ŽIVLJENJE

Vsak dan polete naše misli domov:
v rojstni kraj, k materi, k ženi in otro¬
kom, k bratom in prijateljem. Za vse
svete in verne duše pa so naše misli še
bolj doma; objemajo ne le naše drage,
ki še žive, ampak tudi one, ki jih že
krije slovenska zemlja.

Poteka že šesto leto, kar smo zapu¬
stili svoje domove, že v normalnih raz¬
merah se v takem razdobju mnogokaj
zgodi, kaj šele v takih, kakršne smo
preživljali ta leta mi in naši dragi do¬
ma. “Kaj znancev že zasula je lopata!”
črno obrobljena pisma romajo preko
morja in časopisje prinaša teden za ted¬
nom dolge sezname umrlih v domovini,
ki jih s strahom prebiramo in skoro
vedno najdemo med rajnimi koga, ki
smo ga pred odhodom prisrčno pozdra¬
vili rekoč: Bodi zdrav in kmalu na svi¬
denje. Pa odhajajo v večnost mnogo
prezgodaj. Strlo jih je življenje, ki je
tam v domovini tako bedno. Ječe in ne¬
človeško postopanje z obsojenci, pomanj¬
kanje obleke in hrane, žalost na razva¬
linah domov, brezpravnost, krivice in
ponižanja: vse to presenetljivo naglo
množi številp slovenskih grobov, v ka¬
tere prezgodaj legajo najboljši sinovi
našega naroda.

Vsem tem dragim bi bili radi med
iskreno molitvijo položili cvetja na
grob in jim prižgali žalno lučko, pa nam
ni bilo dano. Oddolžili smo se jim na
način,/ki je mogoč: s pobožnim spo¬
minom in ljubeznijo, za kar meje in dal¬
java niso nikaka ovira.

Predvsem pa smo te dni vsi Slovenci,
mi po svetu in oni doma, mnogo misli¬
li in molili za one, katerim smo dolžni
večno spoštovanje in hvaležnost: nasipi
padlim protikomunističnim borcem, ki
so dali v boju za pravico nadražje:
svoje dobro ime in svoje življenje.

Kot kristjani in kot narod vemo, da
kri, ki so jo prelili tisoči najboljših
slovenskih sinov v boju proti največje¬
mu sovražniku slovenskega naroda, ni
bila prelita zastonj. Kakor je 1  bila kri
prvih krščanskih mučencev seme novih
kristjanov, tako je tudi strašna krvna
žrtev Slovencev v boju s komunizmom
brez dvoma poroštvo lepših in srečnej¬
ših dni za naš narod.

V naših mislih se je te dni obnovila
vsa junaška doba naše samoobrambe
pred komunizmom:

Stotine Slovencev, ki so padli pod
zahrbtno morilčevo kroglo samo zato,
ker so komunizem poznali v vsej grozo¬
ti: duhovnikov, izobražencev, vidnejših
podeželanov, moških, ženskih, invalidov,
starčkov in celo otrok, ki so s syojo
smrtjo pričali resnico.

Krvave žrtye mladih mož in fantov,
ki so prostovoljno prijeli za orožje in
branili svoj dom in njegove svetinje, pa
so podlegli zahrbtni premoči, braneč se
da poslednjega diha v svojih postojan¬
kah.

Stotine zaničevanih in izmučenih Slo¬
vencev, ki jih je jeseni leta 1943 sodi¬
la lažna “ljudska volja”, in ki so pad¬
li v množične grobove po Ribniški doli¬
ni in drugod.

Dolge vrste brezbrambnih ranjencev,
ki so jih rdeči rablji brezsrčno pomori¬
li.

Junaki, ki so v zmagovitih bojnih po¬
hodih očistili deželo zločinskih tolp, pa
jih je zadela sovražnikova svinčenka.

Največja in najkrivičnejša žrtev slo¬
venskih domobrancev, ki so bili po kon¬
čani vojni hladnokrvno in zahrbtno pre-
aani rdečim trinogom in bili zverinsko
pomorjeni v Teharjih, Trbovljah, Radov-
vljici, Škofji Loki, Podutiku in v Ko¬
čevskem Rogu. Deset tisoč mladih slo¬
venskih življenj, pomorjenih skrivaj,
brez obtožbe in obsodbe, tako, da ne
vemo, kje počivajo njihova razmesarje¬
na trupla!

In končno vsi oni, ki padajo kot žrtve
rdečega nasilja še vedno v naši domo¬
vini: vsled prestanega duševnega in te¬
lesnega trpljenja po ječah, vsled nečlo¬
veških muk v mučilnicah tajne policije,
kot obsojenci v zloglasnih sodnih ob¬
ravnavah, kot žrtve zahrbtnih moril¬

cev, ki na ta podli način odstranjajo
one, ki se zločincem nočejo ukloniti.

Strašna je ta zgodba prelite sloven¬
ske krvi. Kako naj pozabimo mi, ki živi¬
mo y svobodi, vse te žrtve?

Molimo za večni pokoj vseh, ki so da¬
li svoje življenje za nas!

Živimo tako, da bomo kot seme iz¬
krvavelega naroda vredni te velike žr¬
tve.

Branimo dobro ime naših junakov.
Bili so prvenci v boju proti zločinu,
proti kateremu se danes organizira ves
kulturni svet. Padli so takrat, ko jih
ta svet še ni razumel in jih je celo ob¬
sojal.

Mislimo že danes, kako se bomo oddol¬
žili junakom takrat, ko bo postala na¬
ša Slovenija svobodna. Skozi stoletja
se bo naš svobodni narod spominjal teh
svojih najdražjih sinov, ki so dali svo¬
je življenje za nas.

Veličastni Evharistični
Kongres v Rosario

V Rosario, drugem največjem argen¬
tinskem mestu, je bil od 21.-29. oktob¬
ra peti narodni evharistični kongres, na
katerem je argentinski narod znova
potrdil svojo staro versko tradicijo in
tesno povezanost s katoliško Cerkvijo.

Za kongres je bil določen obširen
park Independencia, v katerem so po¬
stavili monumentalni oltar in ga okra¬
sili s papeževim in kardinalovim grbom
ter evharističnimi simboli. Tako park,
kakor vse mesto, je bilo v narodnih in
papeških zastavah. Na kongres je po¬
slal papež svojejga legata kardinala dr.
Ernesta Ruffinija, ki je prispel v Ar¬
gentino že 15. oktobra ter je bil ob svo¬
jem prihodu v Buenos Aires slovesno
sprejet. Poleg kardinala - legata se je
kongresa udeleževalo še šest drugih
kardinalov in veliko škofov ter nadško¬
fov, tako iz Argentine, kakor tudi in o-
stalih držav latinske Amerike. Stalno
so bili navzoči tudi predstavniki argen¬
tinskih civilnih in vojaških oblasti.

Kardinal-legat dr. Ruffini je prišel v
Rosario s posebnim vlakom v soboto 21.
oktobra. Na postaji ga je sprejela ve¬
lika množica naroda. Sprejela in po¬
zdravila sta ga guverner province Cae-
sar in domači kardinal in nadškof dr.
Caggiano.

Spored kongresnih slavnosti se je na¬
to razvijal takole:

Nedelja, 22. oktobra

Ob pol desetih dopoldne uvodna maša
na monumentalnem kongresnem olta¬
rju v parku Independencia kot otvori¬
tev prvega kongresa za duhovniške po¬
klice in petega narodnega evharistič¬
nega kongresa. Daroval jo je Msgr. dr.
Jaime de Barros Camarra, nadškof iz
Rio de Janeira. Homilijo je imel kardi¬
nal - legat dr. Ernest Ruffini. Popoldne
tega dne so imeli seje razni odbori. Ple¬
narna seja je bila pod predsedstvom
domačega kardinala dr. Caggiana. Na
njej je imel nadškof iz Salte dr. Tave-
lla referat o “Problemu duhovniških
poklicev”. Zvečer je vseučiliško gleda¬
lišče iz Buenos Airesa priredilo v gle¬
dališču slavnostno predstavo.

Ponedeljek, 23. oktobra

Ta dan je bil posvečen ministrantom.
Tisočem in tisočem ministrantom ie ma¬
ševal kardinal-legat dr. Ruffini. Ob e-
najstih dopoldne so odprli katehetsko
razstavo. Popoldne je bilo drugo zboro¬
vanje z referatom Msgr. Dr. Martineza,
pom. škofa iz Rosaria o “Skrbi za du-
hovske poklice po željah Cerkve”.

Torek. 24. oktobra

To je bil dan žena. Zjutraj jim je ma¬
ševal Msgr. M. Porta, nadškof iz Asun-
ciona v Paraguayu, govoril jim je pa
Msgr. Dr. Froilan Ferreira Reinafe,
škof iz Rioje. Popoldne je bilo tretje
zborovanje z govorom Msgr. Fasolina,
nadškofa iz St. Fe o temi “Semenišče
in duhovski poklici”. Zvečer je bila v
parku Belgrano prireditev, ki je prika¬
zovala pohod San Martina z grenadirji
čez Rosario in zmagoslavje v San Lo-
renzo.

Sreda 25. oktobra

Dan bogoslovcev. Ob devetih dop. je
bila pontifikalna maša kardinala-lega-
ta dr. Ruffinija in mašniško posvečenje
45 diakonov, med njimi je bil tudi Slo¬

venec g. Ciril Kump. Popoldne je bilo
slavnostno zaključno zborovanje kon¬
gresa za duhovniške poklice z govorom
kardinala - legata. Zvečer so akademi¬
ki iz St. Fe vprizorili Calderonovo "Živ¬
ljenje je sen”.

Četrtek, 26. oktobra

To je pa bil dan otrok. Dopoldne je
bila maša zanje na kongresnem oltarju.
Nepopisno lep je bil pogled na to belo
morje. Vsi otroci-bilo jih je 50.000 — so
bili belo oblečeni ter jim je delilo sve¬
to obhajilo 100 duhovnikov. Popoldne
je bilo zborovanje organizacij KA in
Marijinih kongregaciji

Ob štirih pop. je bila sveta ura za
duhovnike v stolnici. Ob šestih prvo
zborovanje V. evharističnega kongresa.
Predsednik odbora za ta kongres g. Ca-
sielo je izrekel “Pozdrav katoličanov
papežu Piju v osebi kardinala-legata”.
Nadškof iz Cordobe Lafitta je pa imel
predavanje o temi “Evharistija je učin¬
kovit izraz katoliške edinosti”. Zvečer
je bila poklonitev univerze evharistične¬
mu kongresu.

Petek, 27. oktobra

Bil je ta dan posvečen študentom. Ma¬
ša z obhajilon je bila ob devetih. Štu¬
dentom je govoril nadškof iz Mehike
Msgr. dr. Martinez. Kljub neurju je
vztrajado na kongresnem prostoru ve¬
liko dijakov. Popoldne ob šestih je bilo
drugo slavnostno zborovanje. Govor je
imel apelac. sodnik dr. Casarez o temi
“Pozdrav katoličanov svojim škofom”,
kardinal Guevara iz Ume pa je govoril
o temi "Evharistija zahteva katoliško e-
dinost”. Zvečer je bila slavnostna pred¬
stava v gledališču.

Sobota, 28. oktobra

Dan delavcev in vojske. Dopoldne ma¬
ša, popoldne zborovanje na kongresnem
prostoru. Dr. Casiello je izrekel “Po¬
zdrav katoličanov svetnim oblastni¬
kom” Kardinal Caggiano je pa imel pre¬
davanje o temi “Evharistija je vir kat.
edinosti”. Za moške je bila polnočnica.
Nepregledne vrste moških in vojske so
se zbrale pred stolnice, odkoder je bil ob
desetih odhod na kongresni trg z bak-
ljami. Mašo je imel apost. nuncij v Bs.
Airesu Msgr. Fietta. Istočasno so ma¬
ševali še trije drugi škofje. Po polnoč¬
nici so bile potem neprekinjeno maše do
desetih dopoldne.

Nedelja, 29. oktobra

Dan poveličanja Jezusa v Sv, Reš-
njem Telesu. Ta dan je bil višek kon¬
gresnih slavnosti. Na zaključne slav¬
nosti je prihitel tudi predsednik repub¬
like general Juan D. Peron z gospo so¬
progo Evo Peron. Ob desetih dopoldne
je bila v parku pontifikalna maša kar¬
dinala legata. Navzočih je bilo t e daj še
šest drugih kardinalov, 50 škofov in
nadškofov, 400 duhovnikov in 300.000
ljudi. Popoldne ob petih je bila procesi¬
ja z Najsvetejšim. Najsvetejše so vo¬
zili duhovniki v mašnih oblačilih, pred
Najsvetejšim je pa na vozilu klečal
kardinal legat. Ko je procesija prišla
na kongresni prostor in je kardinal le¬
gat postavil Najsvetejše na kongresni
c>ltar je predsednik republike general
Peron pokleknil pred Najsvetejše in
prebral molitev, v kateri je izpovedal
vero svojega naroda v Evharistijo, se

LA EMOTIVA ORACION DEL
PRIMER MAGISTRADO

El presidente de la Republica, general Juan D. Peron, leyo de rodillas, en la
clausura del V Congreso Eucaristico Nacional en Rosarip una oracion que emo-
ciono a la inmensa muchedumbre congregada en el Parque Independencia. Dijo
el primer magistrado:

“Muchas veces he hablado a mi pueblo; muchas veces he compartido con el
las horas alegres y las horas tristes o dificiles de sus hijos, participando de su
felicidad e infundiendole fe. En el largo camino de mis luchas muchas veces tam-
bien he elevado mi espiritu hasta Vuestro Corazon, rogando por la felicidad de
mi pueblo y por la grandeza de mi Patria.

“Hoy vengo, Senor, en cambio, con mi pueblo, y con el postrado liumilde-
mente ante Vuestra Divina Majestad, os reijero publicamente mi gratitud y la
gratitud de todos los argentinos, por cuanto nos ha sido dado de felicidad y de
grandeza en estos anos que llevo al frente de los destinos de la Nacion.

“Os agradezco porque en vuestra infinita bondad nos habeis concedido la paz
y las condiciones espirituales y materiales necesarias para trabajar construyen-
do esta Nueva Argentina.

“Os doy gracias porque habeis tenido a bien inspirarnos desde el fondo miš¬
ma de vuestro Evangelio una doctrina de justicia y de amor y porque nos habeis
ayudado a realizarla progresivamente en esta tierra y para este pueblo. Os agra¬
dezco, Senor, porque vuestro amor y vuestra gracia han sido magnanimos y ge-
nerosamente derramados sobre nuestro pueblo y porque vuestra bendicion ha
descendido abundantemente sobre sus afanes, sus trgbajos y sus sacrificios, crean-
do asi la situacion de mayor bienestar en que se encuentra.

“Quiero reiteraros asimismo, Senor, en esta oportunidad, los ruegos que os
he hecho otras veces en la intimidad de mi corazon.

“Os pido que vuestro amor siga derramandose sobre este pueblo argentino
que os reconoce y os ama desde los comienzos mismos de su vida. Os pido espe-
cialmente que lo ayudeis en las luchas que sostiene por su dignidad de Nacion
I justa, libre y soberana y por la dignidad de čada uno de sus hijos. Os ruego que
| asi como acrecentais la fecundidad de nuestras tierras y el trigo de nuestros
campos — que por vpestrp amor se consume en la unidad de la Eucaristia—,
se acreciente nun mas la fecundidad del corazon de todos los argentinos, para
que sean una sola cosa en virtud del amor, que es lo unico que construye. Os
implorq el auxilio necesario para que en mis afanes y trabajos, lo mismo que en
las luchas de los hombres que comparten conmigo ahora y despues de mi la res-
ponsabilidad del gobierno en nuestra Patria, nunca se altere nuestro proposito
inicial de servir lealmente al pueblo, sobre todo a sus hombres y mujeres mis
humjldes, porque estoy seguro de que, sirviendolos con lealtad y con amor, esta-
remos siempre muy cerca de Vuestro Corazon.

“Os ruego tambien, Senor, por la paz y la felicidad de esta Patria nues¬
tra tan querida y por la paz y felicidad de todos los hombres y de todos los pue-
blos del mundo, para los cuales imploro vuestra misericordia y vuestro amor.

“Para mi, Senor, no os pido otra cosa que la luz necesaria para seguir cono-
ciendo los mejores caminos de mi pueblo y la fortaleza que sea menester para con-
ducirlo a sus altos destinos.

“Por fin, con absoluta conciencia de la responsabilidad que asumo y en seiial
de gratitud por cuanto habeis otorgado a la Nacion Argentina, en la abundancia
de vuestro amor, os ofrezco todo cuanto soy y cuanto poseo, vale decir, mi vida
por la grandeza y felicidad de mi Patria y de mi pueblo, cuyos destinos deposito
en Vuestro Divino Corazon.”

zahvalil Bogu za vse dobrote in blago¬
slov, ki ga je razlil nad domovino in ga
prosil, da bi oblastnikom, ki vladajo
tej deželi dal pravo luč in spoznanje, da
bi vedno hodili pravo pot in delali ved¬
no predvsem za tiste, ki so bili Kristu¬
su najdražji - ubogi in trpeči. Njegovo
molitev objavljamo v celoti v kasteljan-
ščini. Molitev predsednika republike je
napravila na vse navzoče najgloblji
vtis. Za predsednikom republike je po¬
dal izpoved vere v Sveto Rešnje Telo v
imenu vseh navzočih kardinal Caggiano.
Kardinal-legat pa je nato podelil vsem

blagoslov z Najsvetejšim in spregovoril
zaključne besede. Kardinal Caggiano
se je pa še zahvalil za vso naklonjenost
argentinskim oblastem v imenu argen¬
tinskega episkopata.

Kongresnih prireditev v Rosario se
je udeleževala tudi skupina Slovencev
iz Buenos Aires pod vodstvom g. žup¬
nika Antona Oreharja. V nedeljo dopol¬
dne so imeli Slovenci iz Buenos Airesa
in Rosaria v provincialni hiši slov. šol¬
skih sester v ulici Cordoba 1646 sv.
mašo s pridigo, popoldne so se pa vsi
udeležili evharistične procesije.

MARSHALL ORGANIZIRA OBRAMBO ATLANTIKA

Sredi preteklega tedna je na posebni
seji glavne skupščine ZN govoril za pe¬
to obletnico ZN predsednik USA v Tru¬
man. Glavna misel njegovega govora je
veljala potrebi omejitve oboroževanja,
toda časnikarji so svojo pozornost osre-
dočili predvsem na to, ali in kako se bo¬
sta srečala sovjetski zunanji minister Vi¬
šinski in pa Truman. Izračunali so, da sta
se med potekom proslave prvič menila
dve minuti, in po govoru samem šest mi¬
nut na recepciji, ki je bila prirejena v
proslavo jubileja v veliki obednici palače.
Jubilejno pogačo je Truman načel z le¬
vo roko in da ni nastala zadrega, komu
bi bil podarjen prvi kos, so hitro poklo¬
nili ta slavnostni kos blizu stoječi časni¬
karki, ki je kot dama lahko odnesla
prednost, ki bi mogla v boljših razme¬
rah veljati komu drugemu. Ko so jo na¬
to po ameriški navadi hitro vprašali, da
naj pove najlepšo željo za jubilej, je
povedala, da želi, da bi si vsi delegati
odnesli na dom po en kos potice, dali
pod zglavje in nato celo noč sanjali o
tem, da je zavladal splošen mir po vsem
svetu. Ker je to lepo željo izreklo žen¬
sko bitje, so vsi verjeli, da so bo to kma¬
lu zgodilo in...  odšli na svoje običajno
delo.

PRVA MARSHALLOVA
ATLANTSKA KONFERENCA

ln to delo je v tem tednu prvič dole¬
telo generala Marshalla, ki je kot novi
ameriški obrambni minister predsedo¬
val konferenci vojnih ministrov držav
Atlantske skupine Marshall velja v a-
meriški strategiji za moža, ki je posta¬
vil zunanjo in nato oboroževalno poli¬
tiko na ugotovitev, da se bo usoda ko¬
munizma odločila v Evropi. Azija je v
tej borbi proti komunizmu manj važna;
ko jo bil še državni tajnik, je preprečil,
da bi šla ameriška pomoč maršalu
Cangkajšku tako daleč, da bi se končno
preprečila zmaga komunizma na Kitaj¬
skem. V zboru vojnih ministrov ostalih
evropskih zaveznikov je bila sedaj ta po¬
litika sprejeta s še večjim razumeva¬
njem zlasti potem, ko se je videlo, da so
ameriške sile odšle na Korejo v prvo
borbo proti prvi sovjetski invaziji. Da¬
ši so še pred pol leta v Evropi okleva¬
li, ali bi krenili v izzivajoče oborože¬
vanje proti sovjetom, ker niso bili si¬
gurni, da ho ameriška vlada vztrajala
pri borbi proti sovj. imperializmu, so
sedaj marsikateri pomisleki odpadli;

(Nadaljevanje na 2. strani)

Stran 2.

NAŠ KOLEDAR

Naš je! Naš v dvojnem pomenu be¬
sede: naš, ker izhaja v založništvu na¬
šega lista, naš, ker je živ in živahen
odjek slovenskega žitja in bitja v pre¬
teklosti in sedanjosti in načrtov za bolj¬
šo slovensko bodočnost.

Naš koledar je že tradicija. Nihče več
ne vpraša, ali bo izšel ali ne, ampak
samo, kdaj bo izšel. In danes že lahko
obljubimo, da kmalu. Vsa tvarina je že
zbrana in prve pole so že prišle iz tis¬
karskega stroja. Nočemo se bahati, ker
vemo da bi bil koledar boljši, če bi
bili v drugih okoliščinah, vendar smo
prepričani, da bo vsem ugajal.

Naš koledar je vse drugo prej kot
koledar. Vendar bo tudi pravi koledar
letos posebno vabljiv. Glavo vsakega
meseca krona zanimiv prizor iz sloven¬
skega življenja. Vsaka teh fotografij
bo poživila v nas misel na dom in na
lepe slovenske navade, ki so sestavni
del našega narodnega življenja.

Koledarju in kolednici sledi resen del:
prisrčne besede našega škofa dr. Grego¬
rija Rožmana in predsednika NO za Slo¬
venijo dr. Mihe Kreka.

V koledarju bodo letos prvič opisani
tudi svetovni dogodki v zvezi z delom
Kominterne vse do leta 1941, t. j. do ^
napada na Jugoslavijo. V članku je pi¬
sec sistematično obdelal vso dobo pred
letom 1941 in prikazal delovanje jugo¬
slovanske komunistične partije in slo¬
venskih komunističnih voditeljev in nji¬
hovo pripravo na komunistično revolu¬
cijo. Obširen članek je pa le del roko¬
pisa obsežne zgodovinske študije, ki jo
je pisec pripravljal leta in leta ter je
v  njej popisana tudi doba revolucije in
okupacije v Sloveniji. Članek, ki ga ob¬
javljamo letos v koledarju, je zgodovin¬
ske važnosti. Prepričani smo, da bo tre¬
ba v koledarju za leto 1952 z objavo
tega dela nadaljevati, če bi medtem
knjiga še ne izšla v celoti.

Temu članku sledi sestavek, ki ga je
napisal g. dr. Ahčin. Je nadvse zanimiv
prikaz stanja v Sloveniji ob izbruhu
vojnih dogodkov leta 1941 in popis po- j
ložaja naroda pod okupatorji. G. dr.
Ivan Ahčin večino teh podatkov prvič
objavlja iz svojih osebnih doživetij v
tistih dneh. Nič manj zanimiva nista
članka, ki razgrinjata pred nami trp¬
ljenje Slovenske Primorske in Koroške.

Vsako leto se koledar pokloni spomi¬
nu naših najdražjih, ki so padli v cvetu
mladosti kot žrtve komunistične morije.
Letos jim je posvečeno veliko poglavje
pod naslovom “Dali so svoja življenja,
da bi slovenski rod mogel v svobodi ži¬
veti.”

Predsednik NO za Slovenijo dr. Krek
tu popisuje svoje delo in borbo s ko¬
munistično propagando med vojno v
Londonu, obrambo protikomunističnih
vaških straž in pozneje domobrancev
pri zaveznikih, zatem delo in opozorila
zaveznikov v Rimu, kaki ljudje se bodo
pred komunisti zatekli po zaščito zavez¬
niški vojski pred komunisti, predlogi,
kako naj zaposle domobrance v svojih
vojaških edinicah itd. Dr. Valentin Mer-
šol zatem popisuje dogodke, ki so se
odigravali na Koroškem. Vse to so iz¬
redno važni zgodovinski podatki za opis
slovenske narodne tragedije. Tem ses¬
tavkom slede čudovito lepe misli in be¬
sede, ki sta jih izrekla škof dr. Rožman
in minister dr. Krek na letošnji spo¬
minski akademiji v Clevelandu. Poglav¬
je zaključi veličastna pesnitev Jeremija
Kalina “Junaška pesem mladcev”.

Iz obilice člankov, ki slede nato v Ko¬
ledarju naj omenimo samo nekatere. V
posebnem članku bo opisan ves tisk slo¬
venskih protikomunističnih beguncev od
leta 1945 do danes. Objavljene bodo tu¬
di glave vseh teh listov. Pregled slo¬
venskih kulturnih obletnic je v koledar¬
ju že tradicionalen. Letos je še posebno
zanimiv. Vse Slovence v svobodnem sve¬
tu je obiskala zamejska potovka in pri
njih nabrala neverjetno zanimive podat¬
ke, ki bodo vsi objavljeni. Prikazano bo
tudi sedanje obupno stanje doma v po¬
sebnem članku.

Znaten del koledarja je posvečen pro¬
izvodom naših kulturnih tvorcev: pesni¬
kov, pisateljev, umetnikov, pevcev, igral¬
cev itd. Živa slika slovenske kulturne
tvornosti, ki v najtežjih okoliščinah da¬
je narodu to, kar narekuje dolžnost in
srce.

Koristno združuje koledar s prijet¬
nim. Kdo ne bo z zanimanjem prebral
sestavka Abu Sabu, mladega dinamič¬
nega slovenskega selfmademana, ki na
tako originalen način izprašuje vest
nam vsem, kdo se ne bo od srca nasme¬
jal ob duhovitem humorističnem kram¬
ljanju Ludvika Kavška “Buhkando tra-
bajo!”

In še sto drugih zanimivosti bo pri-

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

------- 1  t -----

IZ TEDNA V TEDEN

ARGENTINA

! Iz svobodnega sveta

j ..USA; v ZN se nadaljujejo, govori so¬
vjetskih, ameriških in britanskih dele¬
gatov o vojni in miru. Britanski delegat
Younger je zavrnil sovjetski “mirov¬
ni” predlog ,zahtevo po enotretjinskem
zmanjšanju oborožitve in prepoved
atomske bombe, prav tako tudi ameriš¬
ki delegat Austin, ki sta poudarjala, da
se ZSSR kljub svojim neprestanim mi¬
rovnim izjavam z vso naglico oborožuje
in vzdružuje največjo vojno silo na sve¬
tu. Višinski je na to zavrnitev predlo¬
žil nov razorožitveni predlog in ponu¬
dil Ameriki popoln pregled sovjetskih
oboroženih sil, “če USA prej pristane
na razorožitev”. Istočasno je ponovno
obtoževal USA, da uporablja Japonce
v bojih na Koreji, da ovira sklenitev
japonske in avstrijske mirovne pogod¬
be in da je ona kriva nevarnosti atom¬
ske vojne. Na vse te obtožbe je Austin
odgovoril, da so “že stare trditve, ki
jim nihče ne verjame in jih ni vredno
zavračati. S svojo lažnjivo propagando
sovjeti sami sebi kvarijo ugled”.

Politični odbor ZN je pričel z raz¬
pravo o odpravi diplomatske blokade
Španije na podlagi resollcije 7 držav,
med njimi USA. Na resolucijo je že
pristala večina držav.

Višinski js v istem odboru ponovno
izjavil, da je ZSSR proti ponovni izvo¬
litvi Lie-a za tajnika ZN in “da ga bo
bojkotirala, če ga skupščina potrdi”.
Kardelj pa je v skupščini obtožil ZSSR
in njene satelite, da “skušajo prevrniti
Titov notranji red” in zavrnil sovjetske
mirovne ponudbe Ameriki in Angliji z
izjavo, da mirovne pogodbe ni treba,
ker so za to tu ZN. Prav tako je obtožil
ZSSR, da je ona kriva nerešenega tržaš¬
kega vprašanja.

Dva nacionalista iz Portorica sta na
praznik Vseh svetnikov ob dveh popol¬
dne ' poskušala vdreti v palačo predsed¬
nika Trumana in izvršiti nanj atentat.
V streljanju med policijo in atentator¬
jema je bil atentator ubit, drugi pa ra¬
njen in ga je policija prijela. Več poli¬
cijskih stražnikov je bilo ranjenih. Eden
je zadobljenim ranam podlegel.

USA in Kanada sta sklenili skupni
obrambni sporazum, obsežen v šestih
točkah, po katerem bosta v vseh sluča-
jah tesno sodelovali v prolukeiji, na¬
menjeni za vojno obrambo obeh držav.

Vojni ministri držav Ataritskega
pakta so v New Yorku sprejeli nasled¬
nje sklepe: 1) V Evropi se postavi
vrhovni voj. stan, kateremu bo dodeljen
poveljnik v teku prihodnjega zasedanja
(vrh. poveljnik bo verjetno Eisenho"
ver). 2) Vrhovno poveljstvo Evropske
unije (Anglija, Francija, Belgija, Nizo¬
zemska in Luksemburg) se vključi v
vrh. poveljstvo Evropske armade; 3)

(Nadaljevanje s 1. strani)

tako se govori, da bo v letu 1952 oprem¬
ljenih 42 evropskih divizij in da bodo v
to evropsko vojsko vključili tudi obo¬
rožene oddelke zahodne Nemčije.

Optimizem v vprašanju organizacije
skupne vojne sile za obrambo Evrope
je tolikšen, da ponujajo svoje sodelo¬
vanje celo manjše države, ki so bile še
do pred kratkim kar zadovoljne s svo¬
jim mestom v drugi vrsti. Prvo, kar po¬
nujajo manjše države, so gospodarska
sredstva (Belgija prihaja pri tem naj¬
bolj v poštev), vendar je to dejstvo za¬
dosten dokaz za okrepljeno zaupanje,
ki raste v Evropi. Priprave za vstop
nemške oborožene sile v skupno evrop¬
sko armalo bodo še dolgo trajale, ven¬
dar v Franciji sami nasprotovanje pro¬
ti nemški oboroženi sili ni več tolikšno,
odkar so ameriški poveljniki obljubili,
da bodo v Nemčiji ostale ameriške obo¬
rožene sile v zadostni meri, da bi od¬
tehtale morebitno nemško premoč.

nesel koledar. Ni prostora, da bi vse
podrobno naštevali, pa tudi izdati ne
kaže vsega.

Za sklep samo še tole: Rekli smo od
kraja, da je naš koledar “naš” v dvoj¬
nem pomenu besede. Poskrbimo, da bo
za Božič poleg jaslic v naši hiši tu¬
di naš koledar. Postopek ponašenja je
sicer nekoliko boleč, pa zelo enostaven:
Oddrgni mošnjiček, izbezaj tistih par
kovačkov in jih odrini čimprej na Mar¬
tincu, da bo za eno leto mir, vsaj kar
se koledarja tiče.

In koledar bo Tvoj. “Tvoj”, ker si mu
odprl vrata v svoj dom in “naš”, ker
si z žulji svojih rok podprl dobro slo¬
vensko stvar.

Vojaški odbor, kateremu naj pripada¬
jo kot stalni člani USA, Anglija in
Francija, naj dobi večja pooblastila;
4) Splošno vrh. poveljstvo' bo pričelo
poslovati v pričetku leta 1951; 5) V se¬
stavo evropsko obrambe bi prišlo v te¬
ku prihodnjih let 70 divizij, med kateri¬
mi bi bilo vsaj 10 ameriških.

Na otoku Puerto Rieo je izbruhnila
nacionalistična revolucija, ter je bilo več
mtrvih in ranjenih. Revolucionarji zah¬
tevajo samostojno državo. Položaj je ne¬
jasen.

★

Bolivija V ameriški ambasadi v La
Paz (Bolivija), so našli peklenski stroj,
ki pa ni eksplodiral. Policija išče aten¬
tatorje.

■k

FRANCIJA: Franc, predsed. vlade je

postavil naslednje pogoje za ponovno
podelitev orožja Nemcem: 1) podpis po¬
godbe o združitvi premogovne in je¬
klarske industrije; 2) imenovanje evrop¬
skega obrambnega ministra in 3 usta¬
novitev evropske skupščine, ki naj vodi
kontrolo nad delovanjem tega mini¬
stra.

Francija in Španija sta podpisali no¬
vo trg. pogodbo v skupni vrednosti iz¬
menjanega blaga 77 milijonov dolarjev.

V Parizu je umrl madžarski begunec
I.azslo Sulner, ki je še pred nedavnim
objavil spomine o svojem delovanju pri
madžarski policiji, kot specialista za
razkrinkavanje in ponarejanje pisav. V
spominih je tudi z dokazi navedei, da
je po nalogu madž. komunistične poli¬
cije izdelal vse “dokumente obtožilnega
značaja”, ki so vodili do obsodbe kardi¬
nala Mindszenthyja.

★

NEMČIJA: Veliki zvon svobode v
Berlinu ima napis: "Naj moj glas kliče
na obrambo proti slehernemu nasilju
in tiraniji, kjer koli bi se pojavila na
zemlji, da bi med ljudmi spet zavladal
resničen mir”.

Adenauer je svojega vojaškega sve¬
tovalca generala grofa von Sclnverina
odslovil, ker je bil, kot poročajo neka¬
teri listi, ‘sicer dober vojak, a premalo
diplomat’.

V zvezi s ponovno nemško oborožit¬
vijo je Adenauer izjavil, da bo Nemči¬
ja dala čete samo tedaj, ako bo v zvezo
obrambnih čet Evrope sprejeta kot ena¬
kopraven član.

Dr. Schumacher je v imenu sociali¬
stov zahteval, naj se ne prične z obo¬
rožitvijo prej, dokler ne vprašajo o tem
ljudstva samega; zato predlaga ponov¬
ne volitve; zaveznikom pa je dejal, naj
vendar upoštevajo, da so od leta 1945.
dalje do sedaj silili Nemce k pacifizmu,
sedaj pa jih z vso naglico hočejo po¬
novno narediti za vojake.

ZALOGE AMERIŠKIH
ATOMSKIH BOMB

Ohranitev miru pod pogoji, kakor jih
žele Združeni narodi in kakor jih pod¬
pirajo sile USA, zavisi samo od tega,
v koliko presegajo zaloge ameriških a-
tomskih bomb preizvodnjo ki jo je do-
sogla sovjetska industrija. Isti dan, ko
je Truman govoril za jubilej ZN, je
predsednik ameriške komisije za atom¬
sko enegrijo Gordon K. Dean povabil
časnikarje in jim podal nekaj izjav o
zalogah ameriških atomskih bomb. Dean
je t ako j uvodoma povdaril, da ima USA
letos mnogo več atomskih bomb, kakor
pa so jih imele lansko leto, ko je pred¬
sednik Truman obvestil ameriško jav¬
nost, da je v Sovjetski zvezi bila izve¬
dena prva eksplozija atomske energije.
Toda Dean še vedno ni maral potrditi,
da imajo sovjeti že svojo atomsko
bombo ali pa celo zaloge teh bomb. Re¬
kel je le, da je za USA lahko že nevar¬
no, ako ima tisti, ki je sovražnik, de¬
set, pet ali pa samo eno atomsko bom¬
bo. Toda “bodite prepričani, da smo
močnejši, kakor pa so sovjeti in to ve¬
do tudi naši prijatelji.” Ko so ga vpra¬
šali, ali imajo tudi ameriški zavezniki
že kaj teh atomskih bomb, Dean tega
ni maral potrditi. V pogovor se je vple¬
tala tudi zadeva italijanskega profeso¬
rja Pontceorva, ki je delal v atomskih
tovarnah v Angliji in ki je pred dvema
mesecema na Finskem izginil in odšel
najbrž v Moskvo. Dean je odgovoril, da
sedaj policija preiskuje, koliko skrivno¬
sti je mogel Pontecorvo odnesti v Rusi¬
jo, vendar je jasno, da bo ta dogodek
Vplival na atomsko sodelovanje med
Anglijo in USA. “Res je, da je vedno
vsem nekoliko sitno, ako postane kdo
V družbi hripav,” je rekel Dean.

ŠVEDSKA: Kralj Gustav V. je v 92
letu starosti po 43. letih ' vladanja!
Umrl; za naslednika je bil oklican nje¬
gov 681etni sin Gustav VI. Ker se je
sin Gustava VI. že pred leti smrtno po¬
nesrečil, je prestolonasledništvo prešlo
na šestletnega vnuka Gustava VI.

★

TURČIJA: Vlada je sklenila, da bo
zadevo nasilnega bolgarskega preselje¬
vanja turške manjšine predložila glav¬
ni seji skupščine Združenih narodov.

★

Tibet: Moocetungove kit. komunistič¬
ne čete so vdrle v Tibet in ga začele za¬
sedati.

FILIPINI: Oblasti so odkrile obširne
priprave za komunistično revolucijo, ki
naj bi se pričela prihodnje leto; predsed.
republike je podpisal zakon, po kate¬
rem je policijskim oblastem olajšan po¬
stopek pri aretacijah in preiskavah.

★

MALAJSKI OTOKI: Angleži imajo

za borbo proti upornikom komunistič¬
ne miselnosti pripravljenih preko

130.000 mož samo na področjih Malaj¬
skega otočja. Od tega odpade okrog

40.000 na redne čete, med njimi 29.000
Angležev in Gurkov, ostalo pa so po¬
možne čete, večinoma domačini.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: 250 poda¬
nikov bivše nemške vojske je bilo pomi-
loščenih in vrnjenih v Nemčijo; v
FLRJ so bili obsojeni zaradi vojnih zlo¬
činov.

Export-Import Banka v New Yorku
je dovolila jug. kom. vladi, da od poso¬
jenih 15 milijonov dolarjev nakupi za
2 milijona živil v USA.

Tito je govoril v Zagrebu na kongre¬
su AFŽ in med drugim potolažil prebi¬
valstvo, da bo v kratkem prišla iz USA
živilska pomoč ‘brez vsakih pogojev’.

To zanesljivih virih smo zvedeli, da
je zagrebški nadškof dr. Stepinac v ti-
tovih zaporih resnično zbolel, čeprav
titovci to zanikajo.

Nadškof dr. Stepinac je pokazal svo¬
je posebno^ prijateljstvo do Slovencev
med drugo svetovno vojno, ko je spre¬
jel v svojo nadškofijo in v njej tudi na¬
stavil nad 300 slov. duhovnikov, kate¬
re so nacisti pregnali iz Gorenjske in
Štajerske. Ko je za to plemenito gesto
zvedel predsednik NO za Slovenijo dr.
Krek v Londonu, se mu je preko london¬
ske radijske postaje javno zahvalil, kar
nacistom in njihovim satelitom ni bilo
prav nič po volji.

Poleg nadškofa dr. Stepinca in števil- |
rnh slovenskih in hrvatskih katoliških j
duhovnikov trpita v zaporih tudi še dva
hrvatska škofa dr. cule in dr. čekada.
Tako so titovi zapori še stalno prena¬
polnjeni. Pravtako koncentracijska ta- >
borišča,, v katerih trpe številni sloven¬
ski in hrvatski kulturni delavci, ki so
bili odločni protikomunisti. Tako je
znani hrvat. kat. delavec prof. Peter
Grgec še vedno v zaporu. Še vedno je
zaprt tudi znani zagrebški odvetnik dr.
Zlatko Kuntarič. Nedavno sta pa prišla
na svobodo biv. sodnik upravnega so¬
dišča v Zagrebu dr. Ante Živkovič in
odvetnik Šibe Zaninovič.

★

ZSSR: Odstavljena sta bila Mehlis,
ministr drž. kontrole, in Dvinski, mini¬
ster za poljedelstvo, oba iz centralne
vlade. Mehlis je odpadel zaradi ‘bolezni’,
Dvinski pa je bil prestavljen na drug
sektor.

V BOJE NA KOREJI
SO ZAČELI POSEGATI TUDI
KITAJSKI KOMUNISTI

Na Korejskem bojišču so Amerikan-
ci in južni Korejci pomaknili bojno črto
še bolj proti severu in so na več me¬
stih dosegli reko Yalu, mejno črto med
Korejo in Mandžurijo. Od mesta Cho-
san pritiskajo proti severu in jugu
vzdolž reke, kjer leže velike električne
centrale, ki dajejo električno silo Man¬
džuriji, delu Sibirije in severni Koreji.

MacArthur je izkrcal novih 50.000
mož v Wonsanu. Prav tako so Ameri-
kanci izvedli izkrcavanja na več mestih
ob vzhodni obali, zlasti pri Dvomi.

Ameriške zračne operacije so v pre¬
teklem tednu skoro prenehale do za¬
četka tekočega tedna, ko so komunisti
ob mandžurski meji nepričakovano pri¬
čeli organizirati močnejši odpor ter se
jim je na nekaterih mestih posrečilo od¬
biti napade južnokorejcev. Severnim
Korejcem so prišli na pomoč tudi kitaj-

Vlada je izdala odredbo, po kateri
bodo lahko prihajali turisti iz ostalih
ameriških držav v Argentino samo s
potnimi listi in brez vizumov argen¬
tinskih konzulatov. V Argentini bodo
lahko ostali tri mesece, za nadaljnje
tri mesece jim bo pa lahko izdalo do¬
voljenje glavno ravnateljstvo za imi¬
gracijo.

Spomin generala San Martina je
25. oktobra proslavilo z velikimi slav¬
nostmi škotsko mesto Banff. To me¬
sto je 1. 1824 podelilo generalu San
Martinu častno mečanstvo. Na slav¬
nosti je govoril med drugimi tudi ar¬
gentinski veleposlanik v Angliji Ho-
g-an.

V Argentino je prispela večja sku¬
pina angleških rotarijancev.

Nova argentinska moderna ladja
“17 de Octubre” je 31. oktobra na¬
stopila svojo prvo vožnjo proti do¬
movini. Zgradila jo je angleška ladje¬
delnica Vickers-Amstrong.

V Buenos Aires je pred dnevi po
petnajstih letih zopet prispela ladja
nacionalistične Kitajske. Sem je pri¬
peljala razno blago iz Japonske.

Prosvetni minister je izdal odred¬
bo, po kateri se bo letošnje šolsko le¬
to na vseh argentinskih ljudskih in
srednjih šolah zaključilo 18. novem¬
bra. Šolske počitnice bodo trajale do
18. aprila prihodnjega leta, ko bo
pričelo novo šolsko leto, ki bo tra¬
jalo do 30. novembra 195L

Vseučilišče v Buenos Airesu je po¬
delilo papeškemu legatu na 5. narod¬
nem evharističnem kongresu kardi¬
nalu Ernestu Ruffiniju diplomo dok¬
torja honoris causa.

Stanton Griffis, ameriški velepo¬
slanik v Argentini, ki se trenutno
mudi na dopustu v svoji domovini, je
pred dnevi govoril na večerji, ki mu
jo je priredilo Združenje bančnikov v
New Yorku. Griffis je govoril o se¬
danji Argentini in dejal, da sta obe
državi med seboj na zadovoljiv način
rešili razna viseča trgovska vpraša¬
nja. Naglašal je nadalje, da ima
predsednik general Peron za seboj
močno večino naroda. Njegova poli¬
tična mistika je pa socialna pravič¬
nost. Dejal je tudi, da je general Pe¬
ron pri urejevanju plač za delovno
ljudstvo in pri urejanju cen dosegel
večje uspehe, kakor pa v USA.

Vozni park argentinskih državnih
železnic bodo v najkrajšem času po¬
večali s številnimi novimi vagoni in
najmodernejšimi lokomotivami. Že¬
lezniški materija! sta dobavili USA
in Madžarska.

Marijino vnebovzetje -
verska resnica

Papež Pij XII je na praznik vseh
svetnikov proglasil Marijino vnebovze¬
tje za versko resnico. Proglasitev te
verske dogme predstavlja vrhunec sve-
toletnih slavnosti v Rimu, kjer je začel
sedaj zasedati tudi Mednarodni Marijan¬
ski kongres. V Rimu se je ob tej pri¬
liki zbralo iz vseh delov sveta toliko
cerkvenih dostojansvenikov, kakor jih
ni bilo še zbranih nikdar v vsej zgodo¬
vini kat. Cerkve. Iz Sev. Amerike je na

j talom tudi škof g. dr. Gregorij Rožman.
Iz vseh delov sveta je prišlo te dni v
Rim tudi na stotisoče- romarjev, med
njimi je tudi 160 slov. protikomunistič¬
nih beguncev, ki jih je iz Avsrije pri¬
peljal Msgr. drq. Jagodic.

Zvečer pred proglasitvijo dogme o
Marijinem vnebovzetju se je vila po
rimskih ulicah proti Vatikanu procesija,
v kateri je stopalo pol miljona ljudi.
Ob tej priliki je papež Pij XII. izmolil
prvič molitev, ki jo je za to priliko sam
sestavil. Vsem je nato podelil apostol¬
ski blagoslov.

Znanstveno je za proglasitev Mariji¬
nega vnebovzetja za versko resnico v
zadnjih 20. letih največ delal hrvatski
znanstvenik dr. fra Karlo Balič, sed.
rektor frančiškanskega vseučilišča “An-
tonianum” v Rimu, valiki prijatelj Slo¬
vencev. On je vodil tudi številne med¬
narodne kongrese, ki so se zavzemali za
proglasitev te verske resnice. L. 1948
je bil tudi v Bs. Airesu.

_______

ski komunisti. Zaradi tega so Amerikan-
ci z vso naglico pričeli premikati svoje
oddelke proti ogroženim krajem.

Komunisti imajo po MacArthurjevih
računih še ok. 20.000 mož organizirane
Vojske, ki se je sedaj zadnjikrat posta¬
vila v bran ob mandžurski meji.

Buenos Aires, 2. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ihm/ce iz

Posekan les čaka na voznike. Po slo¬
venskih in ostalih gozdovih v državi po¬
je sekira. Ljudje morajo podirati smre¬
ke, da potem režim izvaža les in dobi
zanj vsaj nekaj deviz. Po slovenskin
gozdovih tako'sedaj leži na tisoče kub.
metrov posekanega lesa in čaka na vo¬
znike. Pisec kritike takega stanja v ljb.
režimskem tisku pa pravi, da istočasno
precej polnojarmenikov čaka na hlodo¬
vino, in da bi žage s posekanim lesom
bile zaposlene pet mesecev, tako bo pa
več tisoč kub. lesa izpadlo za izvoz. Kri¬
tik seveda išče krivce in jih najde kar
v kraj. “ljudskih” odborih in v kontroli
za mobilizacijo voznikov. Navaja tudi,
da ni točne evidence nad kaznimi,
na drugi strani pa kaznujejo nekrive
in izrečenih kazni ne izterjujejo dosled¬
no itd.

bila drva. Vzrok pomanjkanja drv: ni
ljudi za delo. In zato so splahneli v nič
tudi vsi načrti lesnega odseka kmetij¬
ske zadruge glede izpolnitve plana za
sečnjo drv.

Železniška čakalnica v Št. Juriju je

pač verna slika sedanjih zmed in nered-
nosti doma. Čakalnica je namreč stalno
zamazana, zasmetena, kot da že leta ni
občutila metle. V njej je polno peska,
blata, papirja, krušnih skorij, sadnih
odpadkov in kosov papirja.

Tako spoštujejo komunisti spomin
slovenskih velikih mož. Na Navju poči¬
vajo še nekateri zaslužni slovenski mo¬
žje. Za njihove grobove se nihče ne bri¬
ga. Živo mejo, ki je obdajala na eni
strani Navje, so posekali. Pešci so si

izhodili razne prehode in tako je nered |
tudi na tem svetem prostoru. Zgodilo j
se je celo tudi to, da so na grobovih
Josipa Jurčiča in drugih ležali razni
odpadki.

V industrijskem magacinu v Kočevju
so odkrili razne nerednosti glede garan¬
tirane preskrbe z mesom, moko in ma¬
stjo. Več ljudi so zaprli.

V Kamniku so uvedli svojevrstem red
v tamošnji mesnici. Pred prodajalno me¬
sa se je zadnjo soboto v septembru že
ob 4.30 zjutraj trlo polno ljudi, ki so
čakali na meso v zajamčeni preskrbi.
Prodajalno bi morali odpreti ob osmih
zjutraj, pa je bila omenjenega dne za¬
prta vse do desete ure. Nameščenke, ki
striže kupone, ni bilo od nikoder. Poja¬
vila se je šele ob desetih. Tedaj so se
pa vsuli ljudje v prodajalno kot toča
in s komolci odrinili matere z otroki
v naročju in invalide. Ob dvanajsti uri
je mesa zmanjkalo in je mnogo ljudi
moralo oditi brez vsega domov.

Kdo bo plačal škodo? Tako se vpra¬
šuje pisun vrstic v ljb. vladnem tisku
ob ugotovljenem stanju v lokalu čateš-
kega okrajnega magacina v Gorenji va¬
si. V tem skladišču so ugotovile podga¬
ne, da jim je tam “prijetno biti” in so
dosedaj uničile raznega blaga v vred¬
nosti 8.495 dinarjev. Podgane so zgrizle
razne opanke — tudi ta modema obutev
že prodira v Slovenijo — razne vrste
tekstilnega blaga, spravile so se tudi
na kavni nadomestek in se z njim za¬
dovoljile, ker kave niso našle, kvas,
marmelado in tudi tobakarje so oškodo¬
vale za precejšnjo količino cigaret. In
možak si spričo vsega tega ne more
kaj, da ne bi svojega sestavka zaklju¬
čil s pozivom: Treba bo napraviti red!”

V Ljubljanski bolnišnici so bili bol¬
niki v zadnjem času deležni posebne po¬
zornosti komunističnih oblastnikov, ko
so dobivali za hrano pokvarjena jajca
in so jih morali metati v stranišča. Bi¬
li s6 primeri, da od 15 jajc niti eno ni
bilo užitno. Jasno je, da bolniki žele, da
so temu napravi konec, ni jim pa jasno,
zakaj jim pokvarjena in neužitna jajca
sploh dajejo.

Veja komunističnega gospodarstva,
sedaj radi zahoda pravijo “socialistič¬
nega”, so tudi razne menze. Tudi v
Ajdovščini jo ima tamošnja tovarna
sadnih izdelkov. V njej se dogajajo raz¬
ne nerednosti. Tako je izginil skoro ves
pribor. Nekaj ga sicer še imajo, pa ga
hočejo dati na razpolago abonentom, j
Tako je neki Ferjančič prosil za vilice.
Upravnik menze ga je surovo nadrl in
mu enostavno prepovedal prihajenje v
lokal. Sicer je pa tudi v tej menzi hra¬
na slaba in neokusno pripravljena.

Dolenjske Toplice so, kakor znano,
obdane od Samih gozdov. Pa se je v tem
kraju kljub temu zgodilo, da ob koncu
septembra noben urad, tudi šola ne, še
ni bil preskrbljen z drvmi. Celo krajev¬
na pekarija je zaradi pomanjkanja drv
morala omejti peko kruha in ga do¬
stavlja sedaj samo za gozdno brigado
in gostinsko podjetje, od katerih je do¬

Slovenci

Buenos Aires

SLOVENSKA NOVA MAŠA

V nedeljo, 5. novembra, bo ob desetih
dop. v cerkvi Marije Pomočnice v Don
Boscovem zavodu, Ramos Mejia, Avda.
de Mayo 2000, slov. nova maša. Prvo
daritev Bogu bo daroval naš rojak g.
Ciril Kump. Ob pol sedmih zvečer bo
kratek nagovor in blagoslov s sem. li¬
tanijami, ob pol osmih pa prigrizek za
vse fante z novomašnikom.

★

Na praznik Vseh svetnikov se je tu¬
di letos zbralo pred Jugoslovansko grob¬
nico na Chacariti veliko novih in starih
slovenskih naseljencev, ki so se udeleži¬
li molitev za rajne, ki sta jih opravila
gg. Hladnik in Orehar z asistenco. Ob
tej priliki je pevski zbor Gallus zapel
Grilančevo Nagrobnico in Prelovčevo
“Oj, Doberdob, slovenskih fantov grob”.

SLEHERNIK

V nedeljo, 29. okt. t. 1. je bila v dvo¬
rani kolegija šolskih bratov” de la Sa-
lle’ slovenska proslava Kristusa Kra¬
lja. Ker bo -prvi del proslave gotovo
registriral — in kot bi bilo želeti tudi

na poročilo v drugem delu, v katerem
so igrali Slehernika.

Slehernik je srednjeveška gledališka
igra tiste snovi, ki jo opeva tudi pra¬
stara slovenska narodna pesem od žeg-
nar.ega britofa, da treba bo umreti. V
dobi ekspresionizma, posebno po prvi
svetovni vojni, je evropski človek sled¬
njič spoznal, da je ustvarjal srednji
vek kulturne dobrine še kje drugje, kot
v arhitekturi in filozofiji. Srednjeveška
drama sicer nasprotuje vsej šolski u-
čenosti o tem, kako mora biti drama
zgrajena, da je res drama, toda iz po-
zabljenosti izkopane igre so po dolgih
stoletjih spet osvojile največje igralske
genije in najširšo publiko.

Že vstop v dvorano je bil prijetno

v Argentini

presenečenje. Obetal je — in obljubo iz¬
polnil — dobro akustiko. Na ogrom¬
nem zastoru je naslikana kopija Raf-
faelove Atenske šole, okorno v detajlih
a na daljavo vendar ugodno učinkujo¬
ča. Oder je večji kot oni, kjer so naši
ljudje doslej igrali in za naše razmere
dovolj velik. Želeli bi se v tej dvorani
udomačiti.

Vsa proslava je veljala Kralju kra¬
ljev in je bila diskretno anonimna, po¬
dobno kot srednjeveška služba lepoti.
Kritik menda ne bo indiskreten, če po¬
ve, da je Slehernika vprizorila IDNA-
VE. Po do pičice izdelanem “Romeu in
Juliji” je bil upravičen strah, da bo Sle¬
hernik trpel na pomanjkanju časa za
pripravo. Pa je bil vendar dognan v re¬
žiji in igri. Manjkalo je le tisto, kar
je-dal Tolstoju šele drugi ali tretji pre¬
pis romana, kar da velikemu odru še¬
le tretja, četrta repriza, kar je Jako¬
pič šele čez leto dni na svoji sliki “po¬
pravil”. Če samo dva primera nave¬
dem: igra nečakov je bila izdelana, a še
ne povsem uglajena, slehernikova ob¬
razna mimika bi se ob večji uporabi
ogledala otresla ponavljanja pri ne po¬
vsem enakih razpoloženjih. To so seve¬
da že malenkosti. Na splošno so bile
možnosti pri ženskah bolj izčrpane.- Ve¬
ri bi njen ikonografski znak: križ vse¬
kakor olajšal odigranje igre.

Prestavitev srednjeveške igre v sodo¬
ben okvir je gotovo tvegana stvar. Res
more, postavim, sodobna mati dati si¬
nu vsebinsko iste nauke, kot jih daje
sleherniku v igri. Toda v takšni dikci¬
ji, kot nam je tu ohranjena, jih ne mo¬
re dati, pa najsi bo to v verzih. Pa
morda je ta opomba le kaprica V zgodo¬
vino zaverovanega nepraktičnega člo¬
veka. Bolj jasna stilna neskladnost je
bila baročna kulisa v drugi sliki v od¬
nosu do linearnosti prve in tretje sli¬
ke. Pa tudi to so malenkosti spričo
splošnega uspeha, ki je gotovo zelo
velik.

če sta bila Gallusov zbor pred in po
igri in klavir uspeh dobrohotne pripombe
ob priliki poročila o zadnji predst., potem
režiserju iskrena hvala, če bi to i brez
tiste pripombe napravil: čestitka! Pu¬
bliki pa v vsakem slučaju: ukor! čim
luči v dvorani ugasnejo, ima publika
dolžnost molčati, pravico ploskati pa
šele, ko zastor popolnoma pade in na
odru vse utihne, tudi muzika.

M. M.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V družini Franceta
in Antonije Plesničar v Salti so 8. ok¬
tobra dobili krepkega sinčka. V druži¬
ni Božidarja Seljaka in ge Polonce se
je hčerkici Metki pridružila sestrica.

SLOVENCI

Anglija

Iz “Pisma” g. Ign. Kunstlja
ŠKOTSKA

Če izvzamem nekaj srečanj s Škoti
po raznih taboriščih, sem se seznanil s
Škoti tu sredi Angleške. Ne spominjam
se, kaj sem hotel kupiti v neki največji
trgovini v Birminghamu. Trgovec je po
nekaj besedah spoznal, da sem tujec ter
me iz radovednosti vprašal odkod in
kam. Opravičil se je za tako vprašanje,
češ' ,da je tudi on tujec v tej deželi, ker
je — Škot! Razkazal mi je v drobni
knjižici, kateremu rodu pripada in kakš¬
no krilo nosi doma.

In po teh posebnostih svet Škote po¬
zna: da moški nosijo pisana krila iz
blaga, ki nosi ime tartan, da imajo po¬
sebno godbo, ki je na pihala v polnem
pomenu, “pajparji” pravimo tu in da
so skopi. Težko je presoditi, na katero
posebnost so najbolj ponosni. Morda
noben narod tako pogosto ne upo¬
rablja svoje narodne noše kot Škoti.

In ni čuda, da je tudi dežela po svo¬
je zanimiva. Škotska pomeni za čisto¬
krvnega in bogatega Angleža poletno
letovišče v hribih in ob številnih jeze¬
rih, za modernejše pozimi kraj, kjer je
nekaj tednov sneg pripraven za smuko,
za vse pa deželo velikih daljav. Za be¬
gunca, ki je bil pognan s trebuhom za
kruhom pa je hribovita dežela, kjer mo¬
re najti nekaj zaslužka kot kmetiški
delavec ali rudar v premogovniku ali
navaden delavec v tovarni in predoru.

Tam kjer se otok stisne, da postane
c-zek kot prepasana nevesta, se začne
Škotska brez meja in nevšečne carine.
Kmalu za Dumfriesom zavije vlak med
hribe, ki so kar podobni onim v južnem
Walesu. Pašniki in mali gozdiči se kar
vrste na robovih hribov, katerih vrhovi
so pusti, porasli le z mahom in redko
rujavo travo, ki ozeleni za nekaj mese¬
cev poleti, da nudi skromno pašo ov¬
cam. V dolinah je vrsta vasi in mestec,
ki so ohranila svojo prvotno sliko pov¬
sod, kjer ni tovarna pokvarila dežele in
pokrajine.

Mirotu Steinhaus in ge Mari roj. Kode
se je pa 20 okt. rodil sin. Sprečnim
staršem naše čestitke.

Poroka. Gdč. Tatjana Sušnik, hčerka
pok. min. Antona Sušnika in njegove so¬
proge ge Hilde, se je poročila v Ra¬
mos Mejia z g. Vojnovičem, srbskim
novonaseljencem. Mlademu paru naše
čestitke!

Smrt. V Mar del Plata je 26. oktobra
umrl šestmesečni otrok Darko Čopič,
sin novih naseljencev Andreja in Mar-
garite čopič. Težko prizadeti družini
naše sožalje!

PORAVNAJTE NAROČNINO

PO SVETU

V Kilmarnocku je treba prestopiti na
tržičana, ki kmalu zavije proti zapadu
in jugu v prijetno ravan ob morju. In
kraji nudijo sliko kot jo vsi obmorski
letoviški kraji s hoteli, plažo in vrtilja¬
ki. Mesta so živa nekaj poletnih mesecev,
ko letoviščarji Jovijo nekaj onih redkih
senčnih dni in sončnih žarkov. Drugače
pa sede zaviti v tople plašče na morski
obali ter se z očmi Krištofa Kolumba
ozirajo preko morske ravni. Vso zimo
v pozno pomlad so pa ta mesta tiha in
brez življenja. Le kjer je industrija, gre
življenje svojo pot.

Ayr je znano in lepo mesto. Prav bli¬
zu je vas z imenom Doonfoot, kjer je bil
do zadnjega hostel na morski obali.
Fantje so prišli v stik s tuj. svetom, saj
so prav tam imele razne mednarodne or¬
ganizacije svoje počitnice, poslušali so
dan za dnevom šumenje morskih valov,
ki so udarjali ob obalo in uživali vse
prijetnosti viharjev, ki so pretresali
revne lesene barake. Sedaj je hostel
opuščen in preselili so se povečini na
zasebna stanovanja.

Prav po škotsko je deževalo ono ne¬
deljo, ko sem se tam mudil, pa je bilo
prijetno. Hostel je imel zasilno kapelo,
kjer so se fantje zbrali za uro, da so po¬
molili za svoje in za sebe ter se priporo¬
čili božjemu varstvu. In ves dan je bil
namenjen pogovoru. Spomnili smo se
preteklih dni, pa tudi se povprašali, kaj
nam prinese prihodnjost. Kdo bi vedel,
da je za Franceljna največja skrb nje¬
gova družinica, ki je ponosna danes na
očeta v tujini. Čutil sem, da je Bog rosil
s' oj blagoslov, saj me je vedno čudilo
to, da so vkljub neprijetnim prilikam
ohranili toliko navezanosti drug na dru¬
gega.

Prazaprav sem bil takrat dežja vesel.
Bili smo sami zase, zatopljeni v razgo¬
vor in skrbi. Dan je hitro minil. Delo
ni težko, so priprovedovali oni, ki so na
poslu v porcelanski fabriki. Največ raz¬
no nakladanje in razkladanje, kjer se
prav nič ne mudi. Zaslužek je kar do¬
ber, moti le precejšna daljava do to¬
varne.. In da povsod zapišejo na za-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO

HUGO WAST

43 .

© 0

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

In Makabejec jim je odgovoril: “Bog
ne vidi, c? nas hoče rešiti, razločke v
tem, če je nas mnogo ali malo, kajti
zmaga v vojski ni v številu borcev, tem¬
več je delež teh, katerim pride pomoč
z neba!”

Ni bilo ne časa ne volje, da se gre na
volitve, ki pomenijo edino poprišče, kjer
večje število, brez ozira na kvaliteto,
pomeni pravico in resnico. Za nacionali¬
ste je tisoč tunik manj vredno kot en
mec, m tisoč glasov manj kot ena tu¬
nika. En meč je torej zanje veljal več
kot milijon glasov!

Rdeče ljudstvo” se je oplašilo te
strašne jeklene aritmetike.

Volitve so bile edino upanje rdečih.
Vsi: moški, ženske, otroci od sedmih let
naprej, kriolci in tujci, zaporniki in vo¬
jaki, vsi so se lahko posluževali najbolj
svete človečanske pravice, ki loči člove¬
ka od živali: pravice glasovati, voliti in
izvoljen biti.

Toda državo, ki je tako bogata z dr¬
žavniki, je težko vladati.

Skušajmo to razložiti:

Če naj bo vlada živa in močna real¬
nost, in ne samo zgradba, ki jo prvi ve¬
ter podere, morajo ljudstvo vladati sa¬
mo osebe, katerih pravica vladati je

utemeljena v kakršnikoli neovrgljivi nad¬
povprečnosti.

Kakor hitro se začne razpravljati, za¬
kaj nam vlada “ta” in ne “ta”, so pravi
pokorščini že izpodmakhjena tla.

In kadar je še edina pravica “onega”
par glasna večina, se lahko vsak hip
začne kriza, kajti “večina” je stvar, ki
je na svetu zelo spremenljiva, in člo¬
vek, ki jo je dobil včeraj, jo lahko iz¬
gubi danes.

Najslabši bacil v žilah ljudstva je
nauk o splošni enakosti.

V prirodi ni stvari, ki bi bile vse ena¬
ke. Narava je vladana po aristokrat¬
skem nagonu, ki ima za posledico izbor
najsposobnejših in vlado višjih nad
manj razvitimi in slabšimi. In to razo¬
devajo s svojim ponašanjem tudi naj¬
bolj vneti razglaševalci enakosti in de-
klamatorji proti privilegijem. Ne za¬
doščajo jim neskončne vidne neenakosti,
ki jih narava sama postavlja med ljudi,
temveč ustvarjajo sami še druge, kate¬
rih ne pobijajo, ker so v njihovo korist.
Hočejo se na vsak način razlikovati od
drugih in dobiti zase ključ, ki naj odpre
vrata, za druge zaprta; hočejo dobiti vsaj
bel napis za svoj avtomobil, kolajno za

svojo uro, kakršnikoli privilegij, ki ga
drugi nima.

Kadar vlada nauk, da smo vsi enaki,
sleherna neenakost razpiha hudičevo
čustvo zavisti.

Ne zavidamo temu, ki kaj ima ali ki
vlada, če je višji od nas po spodobno¬
sti, toda zavidamo mu, če vemo, da ima
nekaj in nam vlada, pa je v vsem nam
enak! /

Tudi to: čim bolj je kdo ubog na du¬
hu, temveč ima zaupanja vase in se ce¬
ni visoko, kajti ni zmožen presoditi pra¬
vično zmožnosti drugih.

Nešteto neumnosti je bilo že zdeklami-
ranih proti božanski pravici kraljev, ali
sploh proti katoliškemu učenju, da ob¬
last ne prihaja od ljudstva, temveč od
Boga.

Pa tudi, recimo, da je to učenje zmot¬
no, je bila vendarle ena najbolj duho¬
vitih iznajdb. Njen starodavni iznajdi¬
telj je bolj poznal psihologijo mas ka¬
kor najmodernejši sociologi, in je ra¬
zumel, da je treba dati oblasti, ki vla¬
da, trajni temelj in naravni, in ne samo
to ubogo volilno štetje nadpolovične ve¬
čine, ali recimo: polovica in en glas!, ki
se vsak hip lahko spremeni.

Če ni naravnih ali nadnaravnih stal¬
nih vrednot, ni legitimnih vladarjev. Ti¬
sti, ki se zanaša samo na volilno veči¬
no, ki predstavlja voljo včerajšnjega
dne, ne bo hotel izzvati nove večine ki
je danes že različna.

Čeprav sem se zaobljubil, da ne bom '
spremenil misli za dobo štirih let, pa \

sem kljub temu spremenil mišljenje in
imam dovoljno večino, da ga prenesem
v življenje: kdo naj ne vporabi pridob¬
ljene pravice proti tisti večini, od ka¬
tere jo je prejel in ki je edini vir nje¬
gove avtoritete? Postavljati vso avto¬
riteto na samo večino, se pravi, zidati
na pesek ogromno zgradbo socialnega
reda, za katerega so potrebni kamniti
temelji. En sam glas, ki se sprevrže z
enega praga na drug, pošlje stavbo, ki
temelji na njem, k vragu.

Nasprotno pa kralju, ki vlada, ker je
sin kraljev in dedič krone, ne morejo
spodmakniti avtoritete niti njegovi brat¬
je, kajti on je prvorojenec, in v sleher¬
nem primeru jih ne bo nikoli dosti teh,
ki bi mu mogli to pravico oporekati.

Enako tudi vladarjem, ki so se pov¬
zpeli do teh mest po zmožnosti svojega
genija — postavim Cezarja, Tamerla-
na, Mohameda, Napoleona — ne more¬
jo oporekati drugi, kot samo njim ena¬
ki; pa tudi teh ne bo veliko.

Prepričati neko ljudstvo, da on, ki
mu vlada in jih stiska, nima večje av¬
toritete, kakor pa mu jo je včeraj dala
“večina”, se pravi, odvzeti vladi njen
sveti temelj in jo napraviti za navadno
igračo najbolj kapricaste stvari, ki je
na svetu: ljudskega mnenja.

Je to čustveno razdražena in vihra¬
va ženska, ki danes vodi heroja na Ca-
pitol, da ga ovenča, pa ga jutri, ne da
bi počakala, da se rože popularnosti raz-
cveto, že pahne čez Tarpejsko skalo.
Danes misli črno, jutr: rdeče in veruje
trdno, da je nepogrešljiva!

In zdaj pomislite, da so na svetu fi¬
lozofi s plešastimi glavami, ki ne veru¬
jejo v nezmotljivost Cerkve z njenim
učenjem skozi dv-.jset stoletij, pri tem
pa z vso vero verjamejo v nezmotljivost
enega glasu nad polovično večino, ki
se predrugači vsakih šest mesecev, vsa¬
ko leto pa si stopi naravnost nasproti!

Kakor koli obračamo stvar, resnica
je tale: svet naj vladajo ljudje, ki jih
je narava kakor koli napravila nadpov¬
prečne bodisi po rojstvu kot prestolo¬
naslednike, bodisi po duhu in po vred¬
nosti; ti so potem voditelji.

Tiranija tisočev, ki je ideal demago¬
gov, je tisočkrat slabša, kakor tiranija
enega samega!

Anarhija pa zatira individualnost in
da proste uzde množicam, tolpam. Dik¬
tatura pa se protivi diktatu tolp in da-
| je prostost indivVnalnostim.

I Kadar se tiranija “tolp” nadaljuje
j dalj čaša, nastane tako razdejanje, da si
ljudstvo, resnično ljudstvo zaželi osvo¬
boditelja, energičnega človeka, ki je
zmožen odsekati sto glav temu pošast¬
nemu zmaju. Potem pa nastane tale čud¬
na stvar: isto ljudstvo, ki se je prej
bahalo s svojo nezmotljivostjo, se ne
obotavlja sedaj prav nič izvoliti na svo¬
je čelo tega samega osvoboditelja; kaj¬
ti nagonsko čuti, da je rezultat vsakega
plebiscita povprečni človek, ono pa po¬
trebuje prav nadpovprenega. Čaka na
nekoga, ki “ne bo izvoljen”, in kakor
hitro se pojavi, ga prizna, in odvrže
nauk o ljudskih volitvah s sebe kakor
nerabno stva 1-

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 2. XI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin

(Nadaljevanje s 3. strani)
boje, da je China (izg. čajna, kar pome¬
ni porcelan, pa tudi — Kitajsko. In mar¬
sikdo se je vprašal, zakaj naj bi robo
pošiljali na Kitajsko). Seveda niso vsi
v tovarni. Joža ima v oskrbi kar tropo
ponijev na posestvu v bližini, pravzaprav
je vrtnar. Drugi spet drugod, kjer se
pač najde prilika za zaslužek.

Po viharni nedelji je prišel dan, ki je
bil eden onih lepih dni, kot jih more nu¬
diti samo narava na skrajnem severu
ali pa nekje v afriški džungli. Težko si
mislimo tako živo zelenje, kot so ga tak¬
rat nudili hribi na zapadni škotski obali.
Morje je bilo temno-modro, kot sem ne¬
koč videl samo še ob modri jami na Kap-
riju. Taka pestrost barv se je razliva¬
la, da je oči kar slepilo. Pravijo, da se
more lepoto presoditi le takrat, če jo
človek sam vidi. Zdi se mi, da velja prav
za Škotsko, kjer so tako lepi dnevi red¬
kost.

Široka, lepa cesta pelje tik ob morju
proti jugq do Gipvana, kjer krene pre¬
ko nizkih značilnih hribov tako, da prese¬
ka vogel polotoka ter zavije na jugu
spet ob morju proti vzhodu. Pravtam je
kraj z imenom Ne\vton-Stewart. V pri¬
jaznem hostelu je sameval le Lojze, za¬
dovoljen z delom na farmi, kjer je našel
prijazne in dobre ljudi. Vendar pa bo
hostel kmalu opuščen, vedno več ba¬
rak stoji praznih. Ljudje se razhajajo
po deželi, da si najdejo vsaj majhen ko¬
tiček, kjer bi bili na svojem.

Večer je hitro minil. Ne bilo bi namreč
prav, če bi z obiski prikrajšali počitek,
saj morajo fantje priti spočiti na delo.
Treba je vstati zgodaj, ker so nekatere
kmetije oddaljene kar dobro pot. Zgo¬
daj zjutraj je bila maša. Slovo je bilo
naglo z obljubo, da se skoraj spet vi¬
dimo ob prvi priliki.

Dan je bil meglen in deževen. Le ne¬
kaj deset milj je do naslednje postaje, ki

nosi ime Twynholm. Kdor sc je kdaj
učil tega jezika, bo vedel, kako se čud¬
na izgovarjajo besede. Pri imenih pa
človeka zapustg vsa ona slovnična pra¬
vila, ki so itak redka v angleščini. Ako
zapišem inre te vasice kot se izgovarja:
“tvajnam”, bi kar težko verjeli, da je
temu tako. Je pa kraj lep. Na robu hri¬
ba stoji kmetiški hostel, kjer je spet več
znancev, ki so ob oni uri bili vsi na de¬
lu, kar mi je kar prav prišlo, ker sem
bil moker, čeprav je vsa pot peš od
glavne ceste trajala le nekaj minut. Pri¬
jazen upravnik mi je ponudil prostor ob
kaminu v svoji sobi, kjer sem se po¬
sušil. /

Dež, ki me je premočil, je tudi fante
pognal domov, saj ni bilo mogoče pri¬
čakovati, da bi se vreme spremenilo. Kar
se pa tiče zaslužka, pa tako ne bo no¬
bene izgube. Dobro je to, ako namreč,
dež prepreči delo, je le šiht plačan.

Ob topli peči je bil prijeten večer.
Dež je pritrkaval na okna in stene. Nam
vsem, je bilo lahko pri srcu. Kaj bi pri¬
povedoval še več. Večer je bil samo naš.

Kot bi se ponoči vse zlilci z neba, se
je dan spet zasvetil v polni sončni luči.
Doline sp hile polne vode. In domačini
so potožili, da toliko dežja že dolgo ni
bilo, saj zemlja ni mogla niti povžiti
vsega.

Vlak je sopihal preko hribov in so¬
tesk v srednji Škotski, ustavil se za
nekaj trenutkov v Edinburghu in zavil
preko velikega mostu čez morje na se¬
ver do Cowdenbeatha. Fantje so tu ru¬
darji. Vedo, da ne bj mnogo premenjali,
ako bi šli drugam, saj je premog pov¬
sod črn in za skorjo vsakdanjega kru¬
ha je treba trdega dela. In vendar fan¬
tom ne upada pogum. Za korajžo popi¬
jejo čašo “škotskega”, ki je sicer znan,
pa ga poseka vsak brinovček ali dolenj¬
ska slivovka. Ne bom skrivnosti izdal,
da smo tudi onega večera stopili na ča¬

šo. Bila sta Jože in Tone. Franci pa je
bil na poslu, šele drugega jutra smo
se našli v cerkvi. Fantje so si vzeli pro¬
sto, da smo bili še čez dan nekaj tre¬
nutkov skupaj. In že je bil trenutek tu,
da je bilo treba vzeti slovo ter iti na¬
prej, ker dežela je velika in Slovenci so
povsod.

Bilo je treba spet proti jugu, saj je
bila nedelja namenjena za obisk v Kel-
so, lep kraj ob Tweedu v južni škotski.
Polde je tam in France in Jože, pa še
Filip je prišel, saj mu je dolgčas na sa¬
motni farmi. Bogu je bilo posvečeno
nedeljsko jutro in dan prijateljskemu
razgovoru.

©MVESTILA

Slovenske Narodne pesmi v besedilu
in notah, okrog 400 po številu, morete
dobiti v Mladinskem Domu. Don Boskov
Zavod, Ramos Mejia, Av. de Mayo 2000.
Oba dela pesmarice staneta 19 pesov,
kar jo za izredno izdanjp zelo malo. V
nedeljo 5. novembra boste mogli dobiti
pesmarico pred cerkvijo Marije Po¬
močnice v Ramos Mejia.

CERKVENI OGLASNIK

Obnovitev posvetitve Brezmadežnemu
Srcu Marijinemu bo za Slovencev v ne¬
deljo ob pol šitrih pop. v Novi Pompe¬
ji. Dohod: Plaza Flores in Primera Jun-
ta: colectiv 225, iz Avde La Plate: om¬
nibus 115.

Za Vaš dragocen in odmerjen čas, ure svetovno priznanih znamk:
Record Watch, Girard Perigeau, Unyer, Delos i. d.

AUTOMATIČNE, ANTIMAGNETIČNE

ČASA B0YU

OLAZABAL 2338 Tel. 78-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

VELIKA ZALOGA PO ZNIŽANIH CENAH:

Denarnice, listnice, ustniki, zapestnice za ure v jeklu in platirane, ga¬
rantirano nespremenljive, jermenčki vseh vrst, kavne žličke, celotni jedilni
pribori, pribori za novorojenčke.

Krasni in koristni predmeti za poročna darila.

Nabavite si budilke, katere se težke dobijo. Zelo lične budilke znamke
Medana na 7 rubinov. Garancija tri leta.

Nakit za okrasje trajne vrednosti v 18 krt. zlatu. Poročni prstani.
Poleg zničarnih cen imajo slovenske stranke vedno še svoj popust.

Vsa zlatarska in urarska popravila.

Trgovina je odprta vsak dan do 20.. ure, sicer pa se lahko naše stran¬
ke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, dto. 5.

Frizerski salon "Vena"

PRVI SLOVENSKI V BS. AIRES
se vljudno priporoča vsem gospem in
gospodičnam za cenjeni obisk.
Trajna in vodna ondulacija, kakor
tudi druga dela po Vaši želji in oku¬
su. Cene solidne.

*

Obiščite nas v

C a 11 e ERCILLA  612  0
Iz Liniersa pridete s colectivom
štev. 15 V petih minutah

VILI - VENA POTOČNIK

Društveni oglasnik

Društvo Slovencev vabi vse člane in
članice, da se v čimvečjem številu udele¬
žijo četrtega rednega občnega zbora
Društva Slovencev, ki bo v nedeljo 12.
novembra 1950 ob 11.15 dopoldne v dvo¬
ran; Salezijanskega zavoda na Belgrano.

Dnevni red občnega zbora je nasled¬
nji:

1. Branje zapisnika zadnjega občne¬
ga zbora.

2. Poročila odbornikov.

3. Poročilo Nadzornega odbora.

4. Razgovor o poročilih odbornikov.

5. Poročilo o Vzajemni pomoči.

6. Volitve: društvenega odbora, nad¬
zornega odbora, upravnega sveta
Vzajemne pomoči, predsednika
društvenega razsodišča.

7. Samostojni predlogi.

8. Slučajnosti.

Odbor vse člane in članice vljudno
vabi in prosi, da takoj po končani slo¬
venski maši pridejo naravnost v dvora-
pp in ne postajajo pred cerkvijo in na
dvorišču . ’ jf!?j

Poizvedba

SLOVENCI V ČILE-JU POZOR!

Lepo prosim vsakogar, ki bi kaj ve¬
del, kje se nahaja Lovro Berlec, po po-
lcljcu mizarski pomočnik, rojen jeta,
1927 v Ljubljani, Sv. Roka ul. 18, da mi
to javi proti eventuelni odškodnini na
spodaj navedeni naslov. Omenjeni Ber¬
lec je prišel v začetku .letošnjega leta
v čile iz Italije in je stanoval v glav¬
nem mestu Santiago de Chile, ulica Re¬
publika No. 639, delal pa pri mizarskem
mojstru Slovencu Prevc Francu, ki je
baje d om a iz Bohinja. Naslov Prevca
mi ni znan. Od meseca maja dalje je
za Berlecom izginila, vsaka sled. Doma¬
či v Ljubljani so v velikih skrbeh in bi
jih zelo potolažil, kdor bi mogel dati
kaka pojasnila o njem, ki jih oddajte na.
naslov

Oven Ivan,

San Pedro 1795
Tablada FCNDFS
Prov. Buenos Aires
Argentina.

Naročajte in širite SVOBODNO SLOVENIJO]

DAMICA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN ET H u Cia .

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

"SANTA JULI  A"

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc.,
KADILO in SVEČE ter JASLICE.

Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb-
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
"SANTA  J U L I A "
Victor Martinez 39

Imprenta “Dorrego'', Dorrego 1102 - Bs. Aires

Vdani v božjo voljo sporočamo, da je dne 20 oktobra t. 1., ko mu
je manjkalo še 10 dni, da bi dopolnil 68 let, nenadoma odšel k svojemu
Gospodu po plačilo, naš ljubljeni brat, stric in svak

preč. g. Alojzij Marke!

Monsignor, konsist. svetnik, ekonom zavoda sv. Stanislava itd.
Njegovi zemeljski ostanki čakajo vstajenja na domačem jeseniškem po¬
kopališču, kjer so bili izročeni materi zemlji v nedeljo 22. oktobra ob treh
popoldne.

Njegovo dušo priporočamo v molitev

V imenu vseh sorodnikov

v Buenos Airesu, Jesenicah, Bohinju, Ziljski dolini in USA

VALENTIN, brat

Buenos Aires, 31. oktobra 1950

Ano del Libertador General San Martin.

tt

99

T. E. 34-9185

CANGALLO 439, Oficina 682 TRANSITO

E N C 0 M I E N D A S I N T E R N A C I 0 N A L E S

URADNE URE: OD 9. DO 18.

BOŽIČNI PAKETI

POŠTNI PAKETI SO ZAVAROVANI PROTI POPOLNI ALI DELNI IZGUBI ZA VSE DRŽAVE

Naslovljenec dobi paket brez vsakih stroškov v šestih do devetih tednih, kakor je pač država, v katero je paket namenjen. Vročitev paketov ga¬
rantiramo. Plačilo zavarovalnine pa izpade v primerih višje sile kot n. pr. mednarodne vojne ali državljanske vojne itd.

KAKOVOST PAKETOV: VSE BLAGO JE PRVOVRSTNO.

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2..

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

jezikom

3 kg riža

No. 5 ...

4 škatle (4 kg nel
medu

No. 6.

2 kg riža
2 kg svinjske masti

No. 7.$ 44.—

4 kg mila za pranje
300 g toaletnega mila

No. 8.$ 45—

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka

1 konserva paradižnikove mezge

No. 9.$ 45—

2 kg moke

2 kg sladkorja
400 g dišav

1 kg Santos kave v zrnju
3 kg neto čebelnega medu

No. 15 ..$ 55—

10 konserv govejega mesa
No. 16.     $ 56—

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

No. 17.$ 58—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske mastf

No. 18.$ 60—

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

No. 19.$ 60—

9 kg riža

8 konserv (8 kg neto) s čebelnim
medom čistim

No. 25.$ 87—

8 kg neto svinjske masti

No. 26.$ 87—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

Vi  kg marmelade

No. 27.. .. . $ 96—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čebelnega medu
1 kg sladkorja
Vi  kg kakaa

28 .v :. .. * 15—

450 g Santos kave v  zrnju

29 ...$17—

450 g izbranih dišav

30 “Božič“ .. . ■ ..$ 150—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1  kg prekajene slanine

1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 38—

4.5 kg moke

No. 32.$ »O—

4.5 kg moke

4.5 kg sladkorja

No. 33.$ 100—

2.5 kg surove kave