v*« ^.Wti>uXia- Razveseljivo je, da se je dosti Kolektivov v občini že povsem samoiniciativno odločilo za to. . BREŽICE - Le še nekaj dni ^ate čas, da se pri Turistični poslovalnici prijavite za potovanje v Pariz, ki ga ta organizira 7. do 13. oktobra. TREBNJE - Danes bo izvršni ?dbor občinske konference aZBL Trebnje obravnaval tudi neredno in nezadostno preskrbo mesta s kruhom iz novomeške Pekarne. Svet krajevne skupnosti trebnje bo po vsej verjetnosti Pnpravil zbor občanov — zaradi Pomanjkanja kruha, pa tudi zaradi slabe kakovosti mesa, ki ga dobavlja kmetijska zadruga Trebnje. I8I8MIST8 JE VAŠA BANKA tedenski mozaik Navada je že, da našo rubriko v celoti posvetimo enemu samemu dogodku zgolj v izjemnih primerih: danes imamo tak primer. Honduras in nekatere druge srednjeameriške države je namreč v minulih dneh katastrofalno opustošil orjaški tajfun, zaradi katerega je dežela praktično zamrla. Poročila, ki prihajajo onstran oceana, govorijo o 10.000 mrtvih in milijardi dolarjev škode samo v Hondurasu, pri čemer niso šteti mrtvi (menijo, da več kot tisoč!) tudi v.sosednjih državah! Tajfun, imenovan Fifi (tajfune poimenujejo vsako leto po zaporednih črkah abecede) je spremenil že tako na kdove kako razvito in bogato deželico v puščavo. Trdijo, da bo treba trdo delati najmanj deset let, da bi nadoknadili tisto, kar je vihar uničil v slabih dveh urah. Človeških življenj pa žal ne bo mo goče vrniti Poročajo, da ja katastrofa zares izjemnih razsežnosti. Če je mogoče iskati kako primerjavo, bi lahko rekli, da je Honduras prizadejala nesreča, ki je vsaj desetkrat večja od tiste, ki smo jo občutili Jugoslovani ob skopskem potresu ... To samo po sebi dovolj zgorovno priča o neizmerni tragediji majhnega Hondurasa. Porušeni so skoraj vsi mostovi in razdejane vse železniške proge ter ceste. V deželi ni več nobene nepoškodovane šole in bolnišnice, uničenih pa je tudi več kot tretjina vseh domov. Menijo, da je ostalo brez strehe nad glavo več kot pol milijona prebivalcev. Težava je tudi v tem, da je po orjaških sunkih vetra (ki je pihal s hitrostjo več kot 200 kilometrov na uro) pridrvelo na stotine silovito naraslih potokov in rek ter prekrilo velik del dežele z blatom, ki je v nekaterih krajih debelo tudi po štiri metre. Pod to debelo plastjo blata je izginilo vse... ljudje, hiše, ceste, zeleznice, avtomobili. Uhiničena je večina plantaž banan (ki so glavni izvozni artikel in vir deviznega zaslužka dežele), pa tudi skoraj vsa industrija. Zgodovina se ponavlja Z omejevanjem reje in ponudbe na trgu do ustreznejših cen za rejca? - Vse hujši razpon cen Lansko pomlad je bflo premalo pitanih prašičev, letošnjo pa preveč. V zadnjih tednih prihajajo poročila iz raznih krajev države, da jih že spet začne primanjkovati. Pujske prodajajo po nižji ceni kot povrtnino, je pisalo v beograjskem časopisu, čeprav so že poklali veliko plemenskih svinj. V prašičereji se dogajajo še bolj čudne stvari kot pred leti. Obdobje vzpona in padca je ne-, navadno kratko. Vse zaradi cen in nesposobnosti, da bi rejo in prodajo ustrezno organizirali. Ko je ob pomladanski veliki ponudbi pitanih prašičev cena padala, so se čudili celo gospodarstveniki. Nihče ni vedel, koliko prašičev je v kmečkih hlevih ali koliko jih bodo ponudili v prihodnjih mesecih. Družba poskuša usmerjati razmere na trgu z intervencijski- TELEGRAMI NEW DELHI - V Daki se je uradno zvedelo, kakor poroča indijski tisk, da je sovjetska vlada ponudila Bangladešu za' 300 milijonov takov pomoči (1 dolarje 8 takov), vključno z zneskom 10 milijonov rubljev v konvertibilni valuti. WASHINGTON - Ameriški kongres bo, kot pričakujejo, še ta teden potrdil rekorden vojaški proračun -82,6 milijarde dolarjev. Proračun bo najvišji v ameriški zgodovini, čeprav je za 4,4 milijarade manjši, kot je zahtevala administracija. rni cenami. Te so bile precej višje od tržnih - 16,50 din ta kg mladega goveda I. vrste -pripravlja pa še poldrugi din premije za kg. Zaradi pomanjkanje hladilnic ali prevelikih zalog mesa pa po taki ceni ne odkupijo niti vseh pitancev iz organizirane reje. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije je določila najnižje varstvene odkupne cene za več vrst goved in prašiče. Teh cen pa ne spoštujejo vsi člani poslovne skupnosti niti pri organizirani reji, kaj šele pri prostem odkupu. Izgovarjajo se, da bi pri takih cenah imeli izgubo. A celo dogovorjene odkupne cene bi bile prenizke za živinorejce. Živinorejci so dobili precej nasvetov, naj znižujejo stroške pitanja. Nekaj bi se veijetno dalo storiti, če bi tudi vse druge cene obtičale na lanski ravni. Toda vse rasejo še hitreje kot lani. Kmetovalci pa ne dobijo manj le za živino - cenejše kot sr 'J V' . ^ * tedenski zunanjepolitični pregled (IZ ZADNJEGA PAVLIHE) - Oče urednik, ali ste vi naročili dimnikarje? Tu sta dva, ki pravita, da sta prišla ognjiSče počedit... MUENCHEN - V bavarski prestolnici se je začela tradicionalna zabavna prireditev, Oktoberfest, ki privalja leto za letom v Muenchen na stotisoče radovednih in zabave (in piva seveda tudi) žejnih Nemcev ter tujih gostov. Mesto je te dni izključno v znamenju piva, klobas in rib ter oijaških pihalnih orkestrov. Na sliki: središče zabaviščnega prostora v Muenchnu, kjer je več velikanskih šotorov, v katerih je v vsakem mogoče hkrati nahraniti in napojiti po več tisoč ljudi. (Telefoto: UPI) lani je tudi sadje, krompir in še kaj. Veliko dražja je le koruza Toda mnogi jo morajo kupiti, v zrnju ali v krmilih. Zato so stroški pitanja še višji kot lani Mnoge je presenetilo poročilo, da so prodajne cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih, torej v tovarnah, zrasle od lanskega do letošnjega avtu sta za 43 %. Nove cene so bile dogovoijene, torej so usklađene s predpisi. Ali živinorejci potem še lahko redijo živino za nižjo ceno kot lani? Ker se ne mo-rqo dogovoriti za višje cene ali ker njihovega dogovora ne bi spoštovali, si pomagajo le s praznenjem hlevov. Pri prašičih je 3o to veliko hitreje kot pri govedih. Nespametno je omejevati prirejo, ko vemo, da bo kmalu spet premalo živil, je menil razočaran kmet; a kaj naj storimo, če ni pametnejše rešitve? Če se kmetovalci laliko dokopljejo do'takih cen, ki jim bodo pokrile pridelovalne stroške, le tako, da je živil vedno nekoliko manj kot dovolj, se morajo odločiti za to. Ce jim bo kaka organizacija sposobna zagotoviti ustrezne cene tudi ob večji ponudbi, pa bodo radi pridelovali več. Zakaj se ne zganejo vsi tisti, ki radi govorijo o zaščiti življenjske ravni delavcev? JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Sistem celovitega, učinkovitega obvešča- cijo - je poudaril Popit - ki bo objektivno nja o vseh temeljnih družbenih vprašanjih je in kritično prikazovala družbene pojave ter pravzaprav eden nosilnih kamnov našega dosežke in ki bo s predlogi in pobudami novega delegatskega sistema, saj si delovanja spodbujali ljudi k aciji. Informiranje mora delegatstva ne moremo prav predstavljati vsebovati idejnopolitična sporočila ter mora brez vsestranskega obveščanja ljudi na vseh prispevati k utrjevanju dosežkov naše revolu-ravneh - ljudi, ki naj tvorno sodelujejo pri cije ter k razvijanju vrednot naše sociali-sprejemanju odločitev našega družbenega stične samoupravne družbe, razvoja. Nič čudnega torej, da posvečamo Republiški izvršni svet je na seji prejšnji temu vprašanju vseskozi posebno skrb, ko teden (v sredo) obravnaval sedemmesečna uresničujemo delegatski sistem ter v praksi gospodarska gibanja v Sloveniji ter pri tem izpopolnjujemo dosedanje delovne izkušnje, ocenjeval tudi gibanja skupne in splošne kijih kajpak še ni dosti. Izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije je prejšnji teden posvetil informiranju posebno sejo — poudarili so, da morajo biti delovni ljudje in občani, ki po . ustavi odločajo o vseh stvareh skupnega pomena, neposredno obveščeni. Temu političnemu cilju mora biti podrejeno informiranje, ki gaje treba ustrezno prilagoditi. Kot so poudarili v razpravi, gre za celovit sistem informiranja, ki bo kombinacija vseh občil - od tovarniškega, dnevnega in drugega časopisja do skupščinskih služb in dokumentacijskih centrov oziroma delegatskih pisarn, težišče pri vsem tem pa mora biti na predhodni informaciji ljudi o vsem bistvenem v našem družbenem življenju. Tem vprašanjem je posvetil posebno pozornost tudi predsednik CK ZKS France Popit, ki je minulo nedeljo govoril na ljudskem zborovanju v Veliki Polani v Prek- porabe. Ocena gospodarstva kaže, da je skupna proizvodnja v družbenem sektoiju v letošnjem prvem polletju za kakšnih 11 % Pomemben sistem informiranja večja od lanskoletne v tem času. Ocene so, da bo letos rast realnega družbenega proizvoda višja od predvidene - da bo znašala od 8 do 9 % v primerjavi z lanskoletno rastjo. Sočasno pa je izvršni svet kritično ugo- sprotno, naraščati celo počasneje. Zategadelj je izvršni svet zavzel odločno stališče (ob oceni sicer dokaj ugodnih gospodarskih gibanj - navzlic nevšečnostim, kot so cene, inflacija in drugo), da se mora skupna poraba vrniti v okvire, določene z družbeno resolucijo. Dohodki samoupravnih interesnih skupnosti morajo biti za 3,9 % manjši od dosežene rasti nominalnega družbenega proizvoda. Izvršni svet je glede tega sklenil predlagati več ukrepov, da bi se uresničila določila družbene resolucije. Cene naraščajo še kar naprej - tudi za avgust nam statistika ne kaže še nič pomirjevalnega na tem področju. Maloprodajne cene v Sloveniji so se avgusta (v primerjavi z julijskimi) povečale za *4,6%. Življenjski stroški 'štiričlanske družine v Sloveniji so bili avgusta spet za 3,4 % višji kot letos julija. Če primerjamo naraščanje življenjskih stroškov letos z lanskimi cenami (te podatke je statistika posredovala javnosti sredi prejšnjega tedna), lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z lanskim letom (v osemmesečnem obdobju) letos podražilo življenje v Sloveniji kar za 22,7%. Prejšnji teden so se v Beogradu dogovorili predstavniki našega pokojninskega in invalidskega zavarovanja s predstavniki ZRN glede zavarovanja naših zdomcev, ki so na začasnem delu v Zahodni Nemčiji. Po tem dogovoru bodo naši delavci, ki se poškodujejo na delu v ZR Nemčiji, lahko v prihodnje okrevali tudi v Jugoslaviji na stroške nemškega socialnega zavarovanja. Predstavniki Evropske gospodarske skupnosti murju ob 40. obletnici začetka izhajanja tovil preseganje splošne in skupne porabe v (EGS) so prejšnji teden sklenili, da se še podaljša .Ljudske pravice", kije bila začetnik sloven- republiki - saj so bili dohodki za porabo v skega partijskega tiska in je glede tega opra- prvih sedmih mesecih letos za 33,8 % višji od vila pomembno poslanstvo. lanskoletnih, pri čemer pa je znašalo pove- France Popit se je dotaknil sedanjih javnih čanje družbenega proizvoda v teni času občil - pri čemer je poudaril, da morajo biti 31 %. To kaže prekoračitev sorazmerij, dolo- vsa naša sredstva informiranja odprta delov- čenih s sprejeto resolucijo za letos, je,uro- prijeti, na trgu pa bi se pocenilo v malo rini ljudem a izražanje mnenj, predlogov lovil izvršni svet, saj je bilo - kot znano -• stališč, interesov in zahtev. Zveza komuni- sklenjeno, da poraba ne sme presegati rasti države poročajo, da se je ponekod meso v malo- stov se mora zavzemati za takšno informa- družbenega proizvoda, temveč da mora, na- prodaji ze pocenilo znana prepoved utoza govejega mesa v dežele članice EGS - prepoved torej, ki je hudo prizadela izvoz naše živinoreje. Iz Beograda pa prihajajo vesti o tem, da bo ZIS menda že v prihodnjih dnoh sprejel sklep o nadomestilu pri ceni za goveje meso v prodaji na drobno - tako da živinorejci ne bi bili Že dolgo časa Jugoslavija ni bila tako izrazito središče diplomatske in državniške dejavnosti neuvrščenih kot zadnjih nekaj dni, ko so se v Beogradu mudili skorajda istočasno kar trije ugledni voditelji držav, s katerimi Jugoslavija tesno sodeluje. Beograd je bil tako gostitelj predsednice vlade Sri Lanke Si-rimavo Bandaranaike, zakonitega predsednika republike Ciper nadškofa Makariosa in prvega sekretarja CK mongolske narodne revolucionarne partije Jumžagina Cedenbala. Čeprav so gostje prišli iz geografsko zelo različnih krajev, pa bi si bili po svojem temeljnem političnem prepričanju težko bolj blizu: vsem je v zunanjepolitičnih odnosih namreč vedno prisotna skrb za mir in sodelovanje med narodi in izboljšanju mednarodnih stikov. Morda najbolj pomembno — že zaradi aktualnosti dogajanj — je bilo srečanje predsednikov Tita in nadškofa Makariosa, ki je pred tem obiskal še dve prijateljski neuvrščeni državi, namreč Alžirijo in Egipt. Ciper doživlja največjo krizo v svoji zgodovini in njegovi prijatelji, med njimi še posebej Jugoslavija, jo skušajo po svojih najboljših močeh omiliti ter razrešiti. Nadškof Makarios je doživel ob svojem obisku pri nas nedeljeno podporo pred svojim nastopom v Združenih narodih, ' kjer bodo med generalno debato razpravljali tudi o Cipru. Stališča . Jugoslavije o Cipru so znana in se ujemajo s pogledi zakonitega predsednika ciprske republike: mir namreč ne bo mogoče doseči, če ne bo prenehalo grobo vmešavanje v notranje zadeve Cipra, če se ne bodo z otoka umaknile vse tuje sile, s čemer bi ustvarili predpogoje za postopno in miroljubno razreševanje problemov dveh narodnostnih skupnosti na otoku, Grkov in Tutkov. Ciper mora ostati neodvisen in neuvrščen, svoboden in samostojen. To je bila sklepna misel vseh jugoslovansko-cipr-skih pogovorov v Beogradu. To so podprli tudi med cej-lonsko-jugoslovanskimi razgovori, ki so se razen Cipra dotaknili tudi vseh drugih žarišč napetosti na svetu, pri čemer je bila izražena obojestranska želja, da se sodelovanje med neuvrščenimi okrepi in utrdi. Ob tem so se v razgovorih dotaknili tudi medsebojnih odnosov in še posebej ekonomskih, za katere je bilo rečeno, da kljub napredku v zadnjem času še vedno občutno zaostajajo za možnostmi. V Beogradu so med razgovori podpisali tudi nekaj dokumentov o gospodarskem sodelovanju, s čemer je bila želja po boljših ekonomskih stikih konkretizirana na najboljši možni način, Predsednica vlade Sri Lanke je informirala predsednika Tita tudi o začetih pripravah na peto konferenco šefov držav ter vlad neuvrščenih država, ki bo v Colombu leta 1976. Rečeno je bilo, da priprave zadovoljivo napredujejo. Tudi obisk uglednega gosta iz Mongolije priča, da ima Jugoslavija mnogo prijateljev in sodelavcev ne glede na zemljepisne razdalje. Mongolija in Jugoslavija sta namreč prostorsko gledano zares daleč druga od druge, toda druži ju mnogo stičnega v njuni zunanji politiki. Čeprav so se uradni pogovori v trenutku, ko to poročamo, komaj dobro začeli, je vseeno mogoče reči, da potekajo v iskrenem in prijateljskem vzdušju, odkrito in z obojestransko željo, da bi se že sicer dobri odnosi še bolj utrdili. Tudi tu je mogoče ugotoviti, da ekonomski odnosi zaostajajo za političnimi, pri čemer sta obe strani jasno potrdili, da bosta storili vse, da tudi tu stvari krenejo na bolje. Živahna diplo- matska aktivnost To sta izpričali tudi z uvodnimi podpisi nekaterih sporazumov, ki jim bodo sledili še drugi. Zaradi velike oddaljenosti je trgovinsko menjavo sicer objektivno težko izboljšati, toda z napori bo mogoče tudi to. TELEGRAMI FAMAGUSTA - Ciprski Grki so blizu Famaguste- našli skupno grob; nico najmanj 10 ciprskih Grkov, ki So jih verjetno pobili turški vojaki. Med njimi je šest pripadnikov cipr-ske nacionalne garde in družina, ki so jo Turki ujeli v Famagusti 16. avgusta letos. BOSTON - Senator Edward Ken-nedy je izjavil, da ne bo kandidiral za ameriškega predsednika na prihodnjih ameriških volitvah, ki bodo leta 1976. Demokratski senator je povedal še to, da iz družinskih razlogov ne more sprejeti nominacije demokratske stranke. Vendar pa je povedal, da bo ponovno kandidiral za senatorja. DETROIT - Ameriški predsednik Ford se je zavzel za obširen svetovni energetski program. Ko je govoril na svetovni konferenci za energetiko, je opozoril države proizvajalke nafte na „katastrofalne posledice1', ki bi lahko sledile, če ne bodo pocenile nafte. BELFAST - Ekstremistično krilo prepovedane irske revolucionarne armade (IRA) je opozorilo državne uradnike na Severnem Irskem, da so na seznamu smrti zapisanih. Neki policijski funkcionar je izjavil, da gre to grožnjo resno jemati. IMV MIRNA: O ČEM ODLOČATI? Na zadnji seji komiteja občinske konference ZK 16. ^ptembra so govorili tudi o čudnem položaju, ki viada v IMV, TOZD Tovarna opre-me Mirna. Po eni strani namreč dobivajo zagotovila vođinih, da je vse v redu s samoupravljanjem, saj so vendar TOZD, po drugi stra-111 pa prihajajo presenetljive j^sti, da delavci v mirenski tovarni ne morejo odločati o 'Ksti življenjskih vprašanj: denarju za stanovanjsko iz-S^dnjo in o združevanju de-na,]a za štipendiranje. Vse manj oblakov nad »Beltom« Izguba v črnomaljskem „Beltu“ je glede na pretekla obdobja le še minimalna. Vzdušje ni- več moreče, nihče več ne živi v dvomih, kolektiv pridobiva zaupanje. Zaposleni so dobili sedaj čas tudi za - delo. K takemu razvoju pomagajo razen Tovarne avtomobilov v Mariboru, v sklopu katere je Belt TOZD, še občinska skupščina, družbenopolitične organizacije in ekipa Zavoda SRS za produktivnost dela. » » v v o ejm is ca . BREŽICE - JNa sobotni seje* so prašičerejci pripeljali pujskov, starih do 3 mese-^ in 33 prašičev, starih nad 3 mesece. Prvih so prodali 378; kilogram žive teže je veljal 19.00 do 20,00 dinarjev. Starih nad 3 mesece so prodali 24, kilogram žive teže pa je veljal 16.00 dinarjev. NOVO MESTO - Od 309 Pripeljanih pujskov so jih kupci na ponedeljkovem sejmu kupili ~34. Cene prašičem, starim od do 12 tednov, so se gibale med 300,00 in 440,00 dinarji, Ptičem, starim od 3 do 6 me-*“v. pa med 450,00 do 6°0,00 din. Prispodoba, ki ne velja več Medtem ko pomagajo strokovnjaki TAM pri tehnoloških izboljšavah, so se člani ekipe Zavoda za produktivnost dela lotili urejanja organizacijskih stvari. „Najprej smo analizirali obstoječe stanje, ugotovili najtežje pomanjkljivosti in potem Kmeti/sla kotiček Vino brez »popravljanja« Novi vinski zakon, ki ga je republiška skupščina sprejela le-os, izrecno prepoveduje dodajanje sladkorja, kisline ali kake ^ge snovi vinu. Le izjemoma lahko občinski organ, pristojen kmetijstvo, dovoli dodatke ob zelo« slabi letini ali iz kakega rugega vzroka. Vino mora biti pač naravna pijača, proizvod alkoholnega vrenja mošta iz svežega grozdja žlahtne vinske trte, Kot pravi zakon in ne laboratorijski izdelek. Le tako si lahko obdrži sloves najimenitnejše pijače. Drugače rečeno: vinogradnik mora brez „popravljanja “ vina oseči kakovost, ki bo tudi pri nas vse bolj cenjena. Kako mora r^vnati ob trgatvi in po njej, o tem povzemamo nekaj poglavitni* navodil iz besed inž. Dušana Terčelja, ki jih je povedal ^nogradnikom na javni tribuni „Vino 74“ na letošnjem vin-sejmu. Skrb za dobro vino se začne s čistočo posode in kleti ter vseh 2,aPrav, ki jih uporablja vinogradnik ob predelavi grozdja v vino. u Pomanjkanje vode ne sme biti izgovor, saj je lahko škoda v P^unerjavi s stroški dovoza vode neprimerno večja. Za belo ^ozdje velja, da ga je treba takoj zmleti in prešati, še prej pa ^dbrati gnile jagode. Mošt žveplamo s približno 3 g žveplovega Qvokisa na hektoliter mošta, kar pomeni, da uporabimo en ^oestni trak. Še holje je, da mošt razsluzimo, posebno če je iz bolnega ali poškodovanega grozdja. Razsluzimo ga tako, a uporabimo 2 do 3 azbestne trakove na hektoliter mošta, to Povzroči, da se vsa nečistoča in kvasnice sesedejo na dno, nato Pa moštu dodamo selekcionirane kvasnice. predelavi črnih sort (cviček, metliška črnina) je treba Poštevati že našteta navodila, le žveplo uporabljamo v manjših ^merkih. Črno grozdje je priporočljivo trgati v toplem vreme-,U’ ker se potem izluži več barve. Mošt naj vre v zaprtih kadeh, ^ bo trop („klobuk") potopljen. Mošt iz belega ali črnega grozdja naj vre počasi in enakomerno pri nizki temperaturi do j. stopinj, vendar naj povre povsem. Ko prevre, gre vino v sode, ** naj bodo stalno polni, dotočeni. Za vsakdanjo porabo hrani-010 vino posebej v balonih ali manjših sodih. jnž m l izdelali predloge, ki naj bi vodili k rešitvi,“ je med drugim povedal vodja ekipe Ivan Miler. „Konec lanskega leta smo se lotili konkretnih nalog. Končali jih bomo v prvih mesecih prihodnjega leta.“ Rezultati strokovnega dela se že kažejo. Močno seje zmanjšal izmet, ki je prej povzročal največ izgub, izboljšalo se je finančno poslovanje. Medtem ko so letošnji delovni načrt kolektiva načrtovali šele spomladi letos, delajo načrte za prihodnje leto že sedaj. Stanje seveda še ni rožnato, saj terjajo vse izboljšave svoj proces. Ze sedaj pa je jasno, da so nakazane strokovne rešitve za „Belt“ sprejemljive, saj so se že izkazale in jih je treba zato le uresničiti. B.P. Črički mehčajo Vse v dobro Bakhusovega daru! V Porenju (Zvezna republika Nemčija) sc ne obotavljajo omejiti celo pravic, ki izhajajo iz zasebne lastnine, samo da bo* vino kar najboljše, vrhunsko. V času zorenja je lastnikom prepovedan vstop v njihove lastne vinograde, da ne bi Ic-ti storili kaj takega, kar bi bilo navzkriž s stroko, sodobnim vinogradništvom! tudi s tistim v 5. členu, ki pravi, da smejo pristojni občinski organi razpisati začetek trgatve določene sorte v določenem vinogradniškem okolišu. Metliški oddelek za gospodarstvo je to že naredil za zgodnejši sorti - portugalko in šentlovrenko, ki ju smejo trgati od 23. oziroma 27. septembra dalje. Za preostale sorte bodo začetek trgatve pomaknili na kasnejši čas. Prestopnike, ki ne morejo potrpeti in nestrpno, neučakano hitijo obirati, je mogoče po zakonu ostro kaznovati s tja do 10.000 novih dinarjev denarne kazni. Vendar je kazen prav gotovo najslabša spodbuda, mnogo več sta vredna vinogradnikova zavest in strokovno znanje, ki uči, da je vse, tudi trgatev, treba opraviti o pravem času. Strokovnjaki vedno poudarjajo, da je prav od pravilnega časa trgatve odvisna kasnejša kakovost vina. Največ mošta in še najslajšega povrhu da le povsem dozorelo grozdje. Zato pustimo čričkom, naj sc v toplih jesenskih večerih napojejo, kolikor jim krila (pokrovke) dajo! M. L. Inž. Dušan Terčelj, naš znani vinarski strokovnjak, poizkuša cviček na prvem tednu cvička marca letos na Otočcu Pri nas ščiti kakoVost vina vinski zakon s svojimi določili, med njimi Črna pika tudi delavcem in družbenopolitičnim organizacijam, ki so to dopustili. Izkoriščanje Izkoriščanje prav radi obsojamo drugod, lahko pa ga najdemo tudi bliže. Ustavi in resolucijam navkljub ga je moč najti tudi v odnosih med matičnimi podjetji in obrati, temeljnimi organizacijami združenega dela. V bolj zaviti obliki, seveda. Skušajmo to hudo trditev dokaza ti, podobno, kot so storili na seji iz vršnega sveta občinskega sveta \ Pridelek (Karikatura - M. Bregar) Sevnici in tamkajšnje komisije za razvoj. Krmeljska Metalna, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij, je po lanskem načrtu prispevala za skupne službe v Mariboru 5,26 milijona dinarjev. V Metalni so prispevek za skupne službe določili po preprostem ključu: 26 odstotkov (!!) od* bruto osebnih dohodkov. V TOZD Jugotanin Sevnica, ki spada v kombinat Konus Slovenske Konjice, prispevajo celo 50 odstotkov od bruto osebnih dohodkov, zadnje čase resda nekaj manj. Ob tolikšnem prispevku pa je značilno, da občina ne dobiva podatkov o poslovanju teh obratov, četudi se zanju še posebej zanima, saj poslujeta z izgubo oziroma na meji rentabilnosti. V Jugota-ninu samoupravni organi sploh niso obravnavali proizvodnega načrta. Itd. In vendar se o teh stvareh kaj malo javno govori, četudi bi sc moralo. Celo občinski predstavniki poprej pogledajo; če je prisoten novinar, preden kaj kritičnega izrečejo. Menda se bojijo, da bi jim v skupnih službah podjetij očitali, češ kaj nas vlačite po časopisih. (!!) < A. Ž. Krize bo .konec? Spomnimo se začetka in sredine letošnje gradbene sezone. Šestkrat smo zavrteli telefone in šestkrat dobili „magnetofonski" odgovor iz novomeških trgovin z gradbenim materialom: „Ne, cementa nimamo!" Zdaj je že bolje, vendar še vedno mnogi ne verjamejo, da bo v prihodnjih letih cementne krize v Jugoslaviji konec. Če se bo uresničilo, kar napovedujejo cementninarji, radi verjamemo. V naslednjih treh letih se bo v naši državi po načrtih cementarn proizvodnja povečala, kar za enkrat - na 12 milijonov ton. Kako velik skok je to, lahko ugotovimo iz dejstva, da so jugoslovanske cementarne potrebovale kar sedem let, da so proizvodnjo povečale od 3 na 6 milijonov ton, kolikršna je proizvodnja sedaj. Ena sama cementarna, cementarna Anhovo, za katero so pred kratkim vzidali temeljni kamen, bo poslala na trg milijon ton Na vidiku: konec pomanjkanja cementa Ali bomo lahko porabili tolikšne količine tega gradbenega materiala? Gospodarstveniki pravijo, da lahko. Pričakovati je še velik razmah stanovanjske graditve, zgraditi bo treba veliko modernih cest, elektrarn in drugih objektov, ki zahtevajo mnogo cementa, obstajajo pa tudi možnosti za izvoz. Vsekakor bo večja proizvodnja vplivala na to, da bodo razmere na cementnem trgu postale znosne, normalne, da ne bo več pre-plačevanja čez vse razumne meje in zastojev v graditvi ter izgovorov gradbenikov, ki so zdaj resda večkrat ostajali brez najvažnejšega materiala. * vredno snptstt^* ••• Gibanje zaposlenosti, kot temu uradno pravimo, o kakšnem gospodarstvu resda še ne pove vsega, pove pa ze- lo veliko. Številke, ki jih je te dni sporočil republiški Zavod za statistiko, nam omogočijo na primer zanimivo primerjavo med napredovanjem črnomaljske in trebanjske občine. Ti dve občini našo pokrajino pravzaprav najbolj zanimata. Do včeraj manj razviti sta postali članici 11-članskega „kluba” manj razvitih slovenskih občin in edini s tem statusom v osrednji oziroma južni Sloveniji. Pobuda velja Ti dve občini imata po za- j konu o pospeševanju razveja j manj razvitih območij, ki c-, Ija že tretje leto, enake ugodnosti, enake teoretična j možnosti, vendar pa je j glede na naraščanje števila1, zaposlenih - med njimi sl, , raj desetkratna razlika. Tr• banjska občina je 11,7o dstotnim povečanjem zapo slenosti v letu dni na drugem mestu med 60-imi slovenskimi občinami, Črnomelj pa s 1,23-odstotnim na 55. mestu. Vse druge naše občine so vmes (Krško 8,19 Sevnica 6,84, Kočevje 5,2, Novo mesto 5,04, Brežice 4,28, Ribnica 1,36) z izjemo Metlike, ki je imela celo 2,12 odst. manj zaposlenih kot leto prej. Samo še občini Radlje se je godilo tako. Ta kratki zapis seveda ne more globlje prikazati vzro- \ kov za tolikšno razliko med j Črnomljem in Trebnjem. Trebnje ima precejšnjo prednost zaradi dobre prometne lege med Ljubljano, Novim mestom in Zagrebom. Doslej je imelo precej srečno roko z iskanjem investitorjev in izbiro primerne industrije kar kažejo tudi zadnji poslovni rezultati in začetek gradnje tovarne Donit v Veliki Loki. Največ pa je bila gotovo vredna iniciativa ljudi samih. „Če jih vržete skozi prednje, se vrnejo pri zadnjih vratih, “ so v šali govorili predstavnikom te občine, ki so iskali pomoč in kredite. Kot kažejo navedeni podatki, ne zaman. M. LEGAN, 1 liL Na letošnjem tradicionalnem jesenskem zagrebškem velesejmu so posebno zanimanje • med obiskovalci vzbujali osebni avtomobili R 12 in j^mp prikolice, izdelki IMV iz Novega mesta. Prikolice letos prvič v večjem obsegu prodajajo tudi na domačem trgu. (Foto: F. Brus) Prejšnji teden so odšli na izlet na Grintavec dijaki — planinci iz srednje gradbene, medicinske in ekonomske šole. Zbrali so se pred avtobusno postajo v Novem mestu, odkoder je tudi naš posne-tek. (Foto: Dušan Pezelj) Cisiercijanski samostan v Kostanjevici je ve bolj priljubljena izletniška točka. V teh dneh se na njegovem mogočnem dvorišču ustavlja precej skupin, ki občudujejo že precej popravljeno zgradbo. Na sliki: skupina si ogleduje obnovljene dvoriščne arkade. (Foto: J. P.) Monterji podjetja PTT iz Ljubljane in delavci splošnega gradbenega podjetja ZIDAR iz Kočevja so pred nedavnim postavili anteno pod vrhom Stojne. Nova antena bo omogočila boljše telegrafske zveze Kočevja z ostalimi kraji. (Foto: France Brjis) Kritično (Nadaljevanje s 1. str.) proizvodnjo, katerim bi kazalo priznati položaj TOZD. to velja predvsem za obrat Anhovega - Rudnik Globoko, za SOP Krško - obrat Kostanjevica, za Kremen Novo mesto - obrat Ravne in Vodno skupnost Dolenjske - obrat Čatež. — Medobčinski svet ZK Posavje spremlja med drugim tudi samoupravo v krajevnih skupnostih. V čem vidite trenutno največje ovire za njihovo vsestransko uveljavljanje in ali so občine dovolj napravile za spremembo financiranja v KS? - Pri oblikovanju novih družbenoekonomskih odnosov v KS v naši regiji nismo dosegli bistvenih sprememb. Večina krajevnih skupnosti še ni sprejela statutov. Pri financiranju KS pa sploh ni bilo nič napravljeno. Po ustavi bi morale občine prepustiti krajevnim skupnostim del davkov, taks in drugih dajatev, zbranih na območju KS, dotacije iz proračuna pa naj bi bile le dodatni vir. Do zdaj nobena posavska občina ni določila neposrednih virov dohodkov krajevnim skupnostim. V KS pa se čedalje bolj uveljavlja samoprispevek za urejanje komunalnih problemov. Odnos med KS in ' delovnimi organizacijami je boljši le v tistih KS, kjer ima podjetje ali obrat svoj sedež, medtem ko od centrov oddaljeni kraji niso deležni pomoči delovnih kolektivov. Izjeme so le nekatere delovne organizacije v krški občini. — Kako daleč so v Posavju napredovali z delegatskim sistemom. Kje se pričakovana preobrazba odnosov najbolj zatika in na kakšne pojave morajo biti komunisti posebno pozorni? - V novem skupščinskem sistemu se srečujemo z nekaterimi nejasnostmi, ki jih bomo morali reše- " vati Razmejitev dela in pristojnosti med izvršnim svetom kot izvršilnim orgnaom občinske skupščine in delegatsko organizirano skupščino mora biti takšna, da ne bomo iz včerajšnjega „predsedniškega sistema", ki smo ga kritizirali, prešli v „izvršni-ški“ sistem. Tudi v naši regiji namreč opažamo, da se z jačenjem izvršnih svetov prenašajo nanje odločitve, pri katerih bi morali imeti pobudo ter odločilno besedo delegati. Zaradi tega moramo čimprej zagotoviti ustrezno delovanje konferenc delegacij. — Člane medobčinskega sveta ste opozorili, da delovni ljudje v občinah nimajo pregleda nad odtujenimi sredstvi z značajem državnega kapitala. Kako to spremeniti? - Po sklepu medobčinskega sveta ZK so komiteji ObK ZK v Posavju dolžni zahtevati, da odgovorni komunisti. v občinah, bankah in izvršnih svetih pripravijo natančen pregled sredstev, ki se še prelivajo v bankah (bivši družbenoinvesticijski skladi) ter sredstev v občinskih skladih (negospodarske investicije), ki imajo značaj državnega kapitala. Ustrezen predpis ali samoupravni sporazum naj da delovnim ljudem, ki so ta denar ustvarili, pravico razpolagati z njim. JOŽICA TEPPEY NOVO MESTO - Medobčinski svet ZK Novo mesto bo na jutrišnji seji razpravljal tudi o pripravah mladih na kongres, ocenil bo celotno akcijo, obravnaval predloge dokumentov in zastavil konkretne akcije ZK na tem področju. Uvodna referata na seji bosta imela Lojze Ratajc, sekretar občinskega komiteja ZKS, in Marjan Pavlin. Boj z jetiko še ni dobljen Ob tednu boja proti tuberkulozi Pred kratkim se je začel v motelu Jasnica pri Kočevju redni dvomesečni politični tečaj za delavce in mladince, ki bo trajal do 9. novembra. Udeležuje se ga okoli 40 slušateljev iz vse Slovenije. Organizira ga Center za družbeno izobraževanje skupno z ZSS in ZMS. (Foto: J. Podržaj) Brežice: vnovič za solidarnost Občinska konferenca ZK in občinski sindikalni svet v Brežicah sta se na skupni seji v ponedeljek, 23. septembra, izrekla za nadaljevanje solidarnostne akcije za pomoč Kozjanskemu. Do konca meseca mora biti v brežiški občini zaključen prvi krog zbiranja pomoči, v oktobru pa mora steči ponovna akcija. Dan solidarnosti bo v soboto, 19. oktobra. Tedaj bodo delavci delali in poklonili svoj zaslužek za Kozjansko. V družbenih službah in drugod pa bodo nakazali 3,5 odst. mesečnega prispevka prizadetemu območju. NESNAGA IN POPLAVZ Predstavniki krajevne skupnosti Dolga vas in Rudnik so opozorili, da je struga Rinže zelo onesnažena in da tudi čistilne naprave same ne bodo očistile vode. Pri prizadevanjih za ohranitev čiste vode pričakujejo KS izdatnejšo pomoč skupnosti za varstvo okolja in inšpekcij. Menijo tudi, da so delni vzrok za poplave zamašeni požiralniki, ki so polni blata in odpadkov. Stanovanjska skupnost bo prispevala 10 odst. od letos oročenih sredstev za graditev stanovanj. Akcija mora biti končana do 30. novembra. Vsi, ki to sprejemajo, se zavedajo, da bo jesen težka tudi za ljudi v občini, toda zaradi tega ne sme zamreti solidarnostni čut. Od odziva slehernega posameznika je odvisno, če bodo imeli ljudje na Kozjanskem do zime streho nad glavo. „NOVOTEKS": NOVI PROSTORI Novi tovarniški prostori, ki jih gradijo zraven „Novoteksa“ v Metliki, naj bi bili zgrajeni do konca letošnjega leta. V njih bodo zaposlili 100 novih delavcev, ki bodo napredli vsako' leto 750 ton preje. Toliko, kot jo napredejo sedaj v starih prostorih, v katerih bodo seveda delali še naprej. Omeniti velja, da bodo v nove prostore namestili najnovejše predilnc stroje, ki jih bodo uvozili. Predenje bo potekalo po novem, krajšem in enostavnejšem postopku. Štiri take stroje v „Novoteksu“ že imajo in se bodoči predilci na njih že učijo. Nakopati si tuberkulozo je včasih pomenilo zaplesti se v mrežo zanesljive smrti. Proti tej bolezni revščine je bil boj dolgo neuspešen. V zadnjih letih pa so odkrili zdravila, s katerimi je postala tuberkuloza ozdravljiva celo pri bolnikih, ki bi jih pred desetletji že odpisali. Kljub velikemu napredku pa je treba vedeti, da ta zahrbtna bolezen še dolgo ne bo iztrebljena, in prav to bi kazalo ob letošnjem tednu boja proti tuberkulozi in drugim pljučnim boleznim (od 22. do 29. septembra) še posebej podčrtati V Jugoslaviji je Slovenija na najboljšem glede razširjenosti te bolezni Visoko slovensko povprečje kvari Dolenjska. Tudi to je eden od razlogov, da tuberkuloze v naši republiki še ne bomo tako kmalu izkoreninili O tem bomo lahko govorili šele takrat, ko bodo usahnili viri okužb. Da bi se temu približali, je treba še bolj razviti zgodnje odkrivanje' bolezni Znano je, da so najtrdovratnejši nosilci okužb nedisciplinirani kronični bolniki Presenetljivo je, da celo v Ameriki tretjino vseh aktivnih pljučnih bolezni odkrijejo šele pri obdukciji Tako je tudi pri nas. V Sloveniji in na Dolenjskem si zdaj najbolj prizadevajo odpraviti tuberkulozo kot množično bolezen. Pri tem ima zdravstvo močnega zaveznika v Rdečem križu. Le-ta namreč že vsa leta zvesto pomaga pri fluorografskih akcijah, zdravstveno-prosvetni dejavnosti, v boju proti alkoholizmu itd. Dodati je še treba, da je zatiranje tuberkuloze slej ko prej naloga vse družbe, ne samo specializiranih služb. j z. Zabredli v težave, zdaj lezejo ven Kaj se dogaja v kočevskem TRIKONU, ki je zašel tudi v izgubo Govorice, da je v TRIKONU vse narobe, da posluje z izgubo, da odnos vodilnih do delavcev ni v redu, da bo. prišla zdaj zdaj v podjetje prisilna uprava, in podobne so v zadnjih dneh razburjale duhove v Kočevju in vsej občini. vili za ta obrat nove avtomatske stroje, ki so zamenjali dosedanje dotrajane polavtomatske. Res je prišla delegacija delavk na občinsko Zvezo sindikatov in na komite. O razmerah v TRIKONU so razpravljali na mnogih sestankih v podjetju in izven njega, nazadnje so o njih ponovno govorili 18. septembra na sestanku občinskega komiteja ZK, katerega se je udeležila tudi sekretarka osnovne organizacije v TRIKONU. Na sestanku so ugotovili, da je imel TRIKON res v prvi polovici leta zaradi obrata Pletilnica izgubo, vendar jo zdaj odpravljajo, ker se je spet odprla prodaja in ker so naba- Razprava je pokazala, da delavke z marsičim niso Seznanjene, čeprav jih o vsem obveščajo pismeno in ustno. Kaže, da sedanji način obveščanja ni dober. Do težav je prišlo zato, ker se delavke premalo prizadevajo za učinkovitejše delo in ker tudi vodstvo in vpeljalo primerne organizacije dela, ker se podjetje ni razvijalo v skladu z možnostmi, ker je bil raz- voj premalo načrten oziroma premišljen. Predstavnici TRIKONA sta na seji pokazali, kot da pri njih ni posebnih težav in nepravilnosti. Menili sta celo, da bo predvsem osnovna organizacija Z K lahko vse sama uredila, če pa ne bo zmogla, bo zaprosila za pomoč komite. Po drugi strani pa se da zagotovo sklepati, da vse pripombe delavk le niso iz trte zvite in da bo prav zaradi njihove pobude zdaj mogoče rešiti vse zadeve. Vendar je kljub vsemu vprašljivo, če bodo isti ljudje, ki se niso znali pomanjkljivostim izogniti, pozabili na medsebojne razprtije in imeli pred očmi le usodo 350-član-skega kolektiva, ne pa svojih osebnih problemov ali interesov. J. PRIMC Josip Broz Tito: Kaj mora biti bistvo enotnosti Če namreč ne bomo budni, potem bomo morali v letu ali dveh spet imeti kakšno 21. sejo. So ljudje, ki se pečajo z raznimi grupaškimi in drugimi zadevami, tega pa v Zvezi komunistov ne sme biti. V Zvezi komunistov mora vladati enotnost. Zdi pa se mi, da nekateri ljudje ne razumejo, kaj mora biti bistvo enotnost. Bistvo ni samo v tem, da pripadaš Zvezi komunistov, v tem, da rečeš: Sem komunist, sem član Zveze komunistov Jugoslavije. Bistvo je v tem, da spolnjujemo sklepe, ki smo jih sprejeli na X. kongresu. Na X. kongresu pa smo grupaštvo in frankcionaštvo najostreje obsodili. Od grupastva do frakcionaštva ni daleč. Frakcionaštvo je že organizacija, ki je v opoziciji proti Zvezi komunistov in njenim pravilnim in pozitivnim akcijam. Mislim, da tega zdaj še ni treba dramatizirati. Sem proti temu. To ni dramatična stvar, vendar se, kot vidite, le pojavlja, pa niti ne dolgo po kongresu. To pomeni, daje treba take primere takoj in v kali zatreti. (Predsednik Tito v govoru na Jesenicah) FRANC POPIT; Zgled pisanja - Ljudska pravica Od prakse pretežnega opisovanja dela forumov se morajo tisk, radio in televizija obrniti k stvarnim družbenim odnosom s stališča interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, s stališča uveljavljanja nacionalne enakopravnosti ter resničnih nacionalnih vrednosti in kulture ter proti provinci-onalnemu zapiranju, pojavom nacionalizma, tehnokratizma itd. Novinarji, posebno komunisti, se morajo še odločneje upreti vsem oblikam manipuliranja s tiskom in poskusom vpliva na sredstva obveščanja mimo samoupravnih organov, Socialistične zveze in Zveze komunistov. Nekaterih od omenjenih nalog so se slovenski novinarji že uspešno lotili, veliko pa jih je še pred njimi, kar je še posebno očitno, če primerjamo politično bralnost in revolucionarno učinkovitost Ljudske pravice z vse prepogostim površnim, senzacionalističnim in malomeščanskim obravnavanjem družbenih vprašanj v delu naših informativnih sredstev. (Predsednik ZKS CK ob počastitvi 40-letnice Ljudske pravice v Veliki Polani) Roman Albreht: Pota kontrarevolucionarnih sil Kontrarevolucionarne sile si prizadevajo ustvariti vtis, kot da v družbi ni nihče učinkovit, kot daje na obzorju splošen nered itd. V ta namen do skrajnosti izrabljajo vse dejanske težave, slabosti, motnje itd. Dejanska slika družbenih razmer postane potem, ko gre skozi prizmo kontrarevolucionarnega pogleda na proces oblikovanja samoupravnih socialističnih odnosov in skozi filtre takih osvetlitev, seveda povsem popa- -čena in do kraja izkrivljena. S takim popačevanjem in izkrivljanjem družbene stvarnosti pa skušajo protisamoupravne in protisocialistične družbene sile ustvarjati zbeganost, zmedo, občutek nemoči, skušajo ohromiti občutek za realno presojo stvari, predvsem smisel za dialektično opazovanje dogodkov in proces v prostoru in času itd. Vse to pa skušajo potem izrabljati za to, da kot izhod iz nastale „brezupne44 situacije ponudijo obnovo že preseženih družbenih odnosov ali odnosov, ki naj bi jih presegli, in da si začno prizadevati, da bi na takem kontrarevolucionarnem programu začeli zbirati in konstituirati vse protisamoupravne in protisocialistične opozicijske sile, ki naj bi dejansko zrušile samoupravno socialistično družbeno ureditev, če pa že to ne, pa naj bi vsaj preprečile nov nadaljnji korak pri utrjevanju samoupravnega socializma. (Iz članka Romana Albrehta v zadnji številki „Komunista") DRUŽINA: »Ne glejte,kaj delamo« Za klerikalizem v samoupravni socialistični družbi ni prostora Iz obvestil v dnevnem tisku o ugotovljenih nepravilnostih v poslovanju mladinskega verskega mesečnika „Ognjišče44 v Kopru in o vrsti gospodarskih prestopkov oz. prekrškov pri verskem tedniku „Družina44 v Ljubljani smo prejšnji teden zvedeli, kakšni upravičeni dvomi o poštenem delu uredništev in uprav teh dveh verskih časopisov obstajajo. V Kopru: ugotovitve zveznih deviznih inšpektorjev o deviznih prekrških pri „Ognjišču44, ki je razen tega brez potrebnih dovoljenj zbiralo prostovoljne prispevke, pa davčni in carinski prekrški in za nameček še „Klub Ognjišče44, organiziran seveda v nasprotju s predpisi temeljnega zakona o društvih. V Ljubljani: inšpekcijska služba občine Center je po pregledu dokumentov in zaslišanju oseb, ki so jih slovenski škofje pooblastili, da v njihovem imenu izdajajo, urejajo in upravljajo „Družino44, ugotovila: pridobivanje protipravne premoženj- ske koristi, nepravilnosti pri obračunu prometnega in drugih davkov, lažne listine, javna zbiranja denarja za različne sklade (izdatki v precej visokih vsotah, nedokumentirano izročeni posameznim osebam, velike potni-ne, plačevanje računov za izgradnjo prizidka bogoslovja v Ljubljani pa za popravila cerkva, nakup avtomobilov, razne opreme in pod.). In za konec, da bo krona še bolj bela: v prostorih „Družine44 so inšpektorji našli ter zasegli znatno količino sovražne emigrantske literature. Proti osebam, ki so upraviče- no osumljene za vnašanje, prikrivanje in nezakonito uporabo sovražnih publikacij, je že uveden kazenski postopek. Vrsta gospodarskih prekrškov čaka na postopek pri sodniku za prekrške oz. javnem tožilcu, postopek glede carinskih prekrškov pa vodi tudi koprska carinarnica. Brez vsakršne dramatizacije ugotovljenih nepravilnosti, ki sicer mečejo čudno luč na „Ognjišče44 in „Družino44, pa se spričo povedanega vendarle vprašujemo, kakšne niti so v naštetih primerih spletene med gospodarskim kriminalom in klerikalizmom. Vsekakor globlje, kot jo to v tem hipu ljubo njihovim načrtovalcem in uresničevalcem. Kako naj si sicer razlagamo, da katoliški verski tednik „Družina44 skrbi tudi za vnašanje, prikrivanje in nezakonito uporabo sovražne emi- grantske literature? Odgovor je pravzaprav na dlani, saj tudi za manj poučenega človeka ne more biti drugače, če vemo: - da ima slovenska cerkvena oblast še vedno uradne zveze s pobeglo duhovščino; — da se velik del višje duhovščine na Slovenskem še vedno ni odpovedal belogardizmu in njegovemu narodnemu izdajstvu ter najhujšim zlorabam vere in cerkve v letih NOV niti ni teh zablod in zločinov do danes obsodil. Cerkev na Slovenskem, z njo ga tudi njena „Družina44 se klerikalizmu ne moreta oz. nočeta odpovedati. Vedno znova prihajamo do takih in podobnih ugotovitev, hkrati pa tudi ponavljamo; klerikalizem ni vera, temveč nasilje nad vero; klerikali-' zem je boj za posvetno, zemeljsko oblast, kot je že ob začetku revolucije poudaril Boris Kidrič. Šele nova, socialistična družba ustvarja resnične pogoje za pravo versko svobodo. Že dolgo vrsto let je znana in v praksi uresničevana stvarnost: socialistično samoupravno družbo gradimo vsi: neverni, dvomeči in verniki. Najnovejša stališča SZDL Slovenije ta dejstva samo potrjujejo, ko poudarjajo našo zainteresiranost za urejene odnose s Cerkvijo. To je v interesu socialistične družbe, samoupravljanja in v interesu vernikov samih. Taka stališča in razvoj odnosov rjied samoupravno družbo ter verskimi skupnostmi so samo nadaljevanje v letih NOV izoblikovanih načel, ki jih je postavila in vseskozi dosledno uresničevala Osvobodilna fronta. Tem stališčem je zvesta tudi Socialistična zveza: samoupravljanje ne zavira verskega življenja niti ne sme ločevati ljudi na verski osnovi. In še je treba dodati: Cerkve pri vsem tem v njenih verskih zadevah in svobodi verskega življenja nihče ne ovira. Sama mora seveda prva upoštevati, da po ustavi nihče ne sme vere izkoriščati v politične namene. Ko znova' pišemo o klerikalizmu in njegovih različnih po; javnih oblikah, delamo to tudi zavoljo „bridkih izkušenj, ki jih imamo v Sloveniji44, kot je bilo poudarjeno na zadnji seji koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samer upravno družbo in verskimi skupnostmi pri RK SZDL Slovenije. Klerikalizem je nevarnost za manipuliranje z vernik1 - od belogardizma, povezovanja s sovražno emigracijo do vdinjanja tujim silam. Zato vzbujajo pojavi klerikalizma ve-dno znova odpor pri naprednih duhovnikih, odbijajo pa tud» vernike. „Družina44 bi bolj koristila svojemu poslanstvu, če okoli klerikalizma ne bi plesala p° meji med dovoljenim in nedovoljenim. Seveda je to stvar njenih lastnikov in izdajateljev (do tam, kjer tudi zanjo veljajo posvetne postave). Od njenega nenapisanega poziva „Ne glejte, kaj delamo, temveč verujte, kar pišemo!44 do čistega farizejstva pa ni več daleč. TONE GOŠNIK To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! 70 let Jara Stovička Letošnjo pomlad smo v domačem tedniku v devetih podatkih objavljali daljši odlomek 12 retrospektivnega psihološke-f romana „PANKRT" rojaka , ara Stovička, ki že vrsto let ži-Vl v Zagrebu. Takrat z avtorjem vred seveda še nismo vedeli, Kakšno priznanje čaka njegovo najnovejše knjižno delo. Zanj je _ Petelj zvedel konec julija, ko Je dobil odločbo upravnega odora republiškega sklada za raz-jr?1 kulturnih dejavnosti SR rvaške. V njej je med drugim apisano, da se za Čr'rr ' rofcoPis romana FA-UK (Pankrt) avtorja Jara Stovička dodeljuje na račun onorarja 18.836,50 din, ki jih °° avtor dobil v 30 dneh aločba temelji na predlogu, ki ga je dala komisija za spodbujanje domačega knjižnega stvarjanja potem, ko je roko-Pis ocenila in ga izbrala med de-> ki imajo izrazite estetske in Kulturno družbene vrednote. Pravni odbor sklada je tako Jemeljitev sprejel in rokopis gradil. Med 242 avtorjiki so e °s na Hrvaškem predložili , r 352 novih del, od esejistike ° Poezije, je bilo izbranih 91 Knjižnih del. Med njimi je tudi Vovičkov „PANKRT". Trem izdanim knjigam, kate-rth prevode imamo tudi Slo-venci, bo Jaro Stoviček pridružil četrto. Spomnimo se njego-vfga prvenca „Nenavadni doživljaji navadnega človeka “, ki mu gaje leta 1956, dve leti po izidu Kvirnika pri Matici Hrvatski, izdala Mladinska knjiga v Ljublja-ni(delo je l. 1960 izšlo tudi v albanščini pri prištinski Ri-jndji). Knjigo novel „Oranžna yina“ so mu l. 1960 izdala manborska Obzorja, DZS pa l. POZABILI NA BORCA Ne da bi se spomnil kdo od jvzbeno-političnih organizacij 1 celo sevniškega društva bor-ev za severno mejo, so 5. sep-£™bra položili k zadnjemu pouku znanega naprednjaka in yneta Antona Pompeta iz Raz-°rja. Pokojnik je bil borec za £verno mejo, tudi med NOB je eloval za napredno stvar, v njegovi gostilni so se oglašali tako J11'Mi delavci kot borci. Ob prtem grobu se je nje a poslo-1 2 govorom le vaški učitelj. 1971 pshilohoški roman „Tudi slepi vidijoStovičkove knjige so v Sloveniji že davno razprodane, pisatelja pa mnogi vendarle še ne poznajo. Po upokojitvi v krški KO VINARSKI se je preselil v Zagreb, kjer je letos spomladi tiho slavil 70-letnico življenja. Med dobrimi vilami, ki so 27. 4. 1904 stale ob zibeli malega kričača v leskovški graščini pri Krškem, je bila prav gotovo tudi „tista za umetnost“ (pisateljev brat Vladimir, ugleden slovenski medaljer in akademski kipar, kljub častitljivi jeseni življenja še .vedno ustvarja umetnine v Leskovcu). Kako naj si sicer razlagamo, kaj je fanta po šolah - osnovni v Leskovcu, meščanski v Krškem in trgovski v Zagrebu - pripeljalo na literarna tla. Jaro Stoviček je delal kot uradnik in komercialist od 1924 do 1952 v Tržiču, Kranju in Zagrebu, po letu 1955 pa v krški KOVINARSKI. Kot komercialist in dopisnik raznih listov je videl mnogo sveta, zlasti evropskih držav, med severnoafriškimi pa najbolj pozr\a Egipt. Marsikaj „nena-vadnega“ je videl z očmi „navadnega človeJca“, kar ga je leta 1934 privedlo v književnost. Začel je z novelami, črticami pa s potopisi in spomini na številna popotovanja doma in na tujem. Kot dopisnik je sodeloval i» predvojnem Jutru in Slovencu, po osvoboditvi pa v Slovenskem poročevalcu, Naših razgledih, Tovarišu in v številnih drugih, predvsem seveda tudi zagrebških listih. Jaro Stoviček se je docela predal „zgodbam, ki jih piše življenjeZlasti v novelah najraje opisuje „ljudi z dna“, za-znamovance in druge, ki se največkrat zaman vzpenjajo kvišku. Vedno je pisal zanimivo in privlačno pa hkrati s pravšnjo pristopnostjo do snovi in z veliko mero humanizma. „To so skrite vzmeti Stovičkove napete, skoraj nekam senzacionalistične proze, ki se je izmaknila sedanjosti in stvarnemu okolju, da se vsa razživi v bizarnem, tujem, nenavadnem in vendar prisrčno človeškemje o „Oranžni lupini“ zapisal Božidar Borko junija 1958. Tak, vedno nemiren in pronicav duh, oster opazovalec okolice pa poln humorja in razumevanja za človeške tegobe, je ostal Jaro Stoviček tudi zdaj, ko je za njim sedem desetletij. Čeprav „Zagrebčan”, je ostal srčno zvest svojemu Leskovcu, vinogradom' na Trški gori in dragemu Krškemu polju, kamor tako rad prihaja med svoje. Malce pozno, a še vedno nadvse prisrčno mu želimo ob letošnjem življenjskem jubileju vse, kar lahko zaslužnemu človeku osladi bogato jesen.' TONE GO SNI K Vodni spor v Bruni vasi Sindikat delavcev družbenih dejavnosti osnovne šole Kočevje je organiziral 13. septembra za svoje člane tridnevni strokovni izlet po Bosni. Udeležilo se ga je 45 delavcev šole, ki so si med drugim ogledali muzeja AVNOJ v Bihaću in Jajcu ter Titovo pečino v Drvarju. (Foto: France Brus) V Dolenjskem listu št. 33 je bil objavljen članek z naslovom „Kako je voda sprla vaščane14, v katerem navedene izjave ne ustrezajo povsem izjavam vprašanih, najmanj pa mojim. Poročanje vašega novinarja je bilo enostransko in omalovažuje sporne zadeve, kar še bolj priliva na ogenj že tako razplamtelih odnosov v vasi. Imenovati nekoga „nasilnež" in „vlomilec41 ni kar tako in kaže, kot da bi novinar branil tiste, ki so sedaj Posvet delegatov za IX. kongres ZSMS V soboto, 21. septembra dopoldne, je bil v Novem mestu posvet delegatov dolenjske regije. Vodila sta ga član pripravljalnega odbora,za IX. kongres Lojze Ratajc in član sekretariata PRK ZMS. Delegati so se dogovorili, v katerih komisijah bodo delali na kongresu in katere probleme bodo prikazali v razpravah na kongresu. Od 26 delegatov dolenjske regije jih bo predvidoma razpravljalo 14. V razpravah bo dan poudarek predvsem problemu srednjega šolstva na Dolenjskem, uresničevanju nove ustave v TOZD, problemu cerkve, vprašanju kadrovanja ter vprašanju nerazvitih področij. Na posvetu so ugotovili, da potekajo priprave na konstituiranje po načrtu. B. DULAR Stanovalci Ragovske opozarjajo Medtem ko na Ragovski ulici v Novem mestu še hrumijo stroji in rastejo novi stanovanjski bloki, so se v že dograjene vselili stanovalci. Prvo veselje in radost, da so dobili stanovanje, to toliko iskano stvar, se jim počasi polega, na dan pa stopajo težave, na katere niso pomislili. Novi stanovanjski bloki, v katerih bo ob končani gradnji kar 393 stanovanj, so grajeni zelo moderno. Za ves sklop 12 blokov so postavili najnovejšo toplarno, ki bo grela in dajala toplo vodo stanovalcem. Prav ob nji pa so se pojavile težave. Uporabniki stanovanj so obenem zadolženi tudi za delo toplarne, ta pa bo za obratovanje po predračunu kurilnega odbora porabila kar 1,510.740 dinarjev, ki jih bodo morali zbrati sami stanovalci. Prispevek bo znašal 7 dinarjev na kvadratni meter stanovanjske površine, kar znese ob najemnini in drugih izdatkih veliko več, kot so stanovalci ob vselitvi mislili. In če ob tem navedemo še dejstvo, daje kar 108 stanovanj solidarnostnih, se pravi, da jih bodo zasedli ljudje, ki finančno niso močni, potem se vprašanje še bolj zaostri. Na to so opozorili 19. septembra na zboru stanovalcev, ki se ga je udeležil tudi direktor SGP Pionir Ivan Kočevar. Na zboru je med razpravljanjem bilo izrečenih več koristnih predlogov Stanovalci so sklenili poslati pismo občinski . skupščini Novo mesto, s katerim žele opozoriti na vsa ta vprašanja. Njihova prizadevnost je vredna pohvale in prav bi bilo, da bi njihove pripombe upoštevali. že drugič nasilno vlomili v vaški rezervoar. Tudi navedba „v trenutnem sporu so Dolenški nastopili sicer brutalno, toda v osnovi pravilno44 ni primerna. Ali je postopek Dolenška in Borštnarja, ki je sedaj drugič vlomil v vodni rezervoar, pravilen in pošten, naj presodi javnost, ne pa novinar, ki poleg vsega še piše na način, kot bi soglašal s tem, kar se je zgodilo. Že ob gradnji vodovoda leta 1971 je bilo slišati dobronamerne pripombe, da ne bo dovolj vode za večje potrebe. Rezervoar drži okoli 4000 litrov vode in ima 14 uporabnikov, od tega 11 v gornjem delu, 3 pa v spodnjem delu vasi. Med potrošniki vode v gornjem delu je velika večina upokojencev, v spodnjem delu pa so trije močni kmetje, ki imajo moderno urejene hleve z napajališči, zaradi česar je potreba po vodi toliko večja in bi bil samo zanje vodovod premajhen. Kako, da je v začetku avgusta 1974 prišlo do pomanjkanja vode? Dolenškovi so gradili novo hišo z dvema betonskima ploščama. Pri gradnji so uporabljali vodo iz vodovoda, čeprav imajo v bližini svoj vodnjak. Dolenškova sta vsak večer skozi 10 do 14 dni polivala ploščo z vodo iz vodovoda, ne da bi se pri tem ozirala na druge porabnike, in to v času poletne suše. Do popolne izpraznitve pa je prišlo zato, ker sta Darko Dolenšek in Anton Kos vlomila v rezervoar ter zaradi nepoučenosti ali iz sovražnosti odprla talni ventil, ki služi za pomivanje rezervoarja, in tako spustila zadnjih 2000 litrov vode po bregu. Vse to se je dogajalo, kljub temu da smo se na sestanku dogovorili, da se bo spodnji del vasi v primeru primanjkovanja vode oskrboval z dobro talno vodo v bližnjem vaškem vodnjaku. To je jedro spora med vaščani Brune vasi! Vaš novinar ni napisal tega, kar ■ sem mu povedal, ampak je smisel članka spremenil tako, da ton članka očitno kaže naklonjenost premožnješim. S takim pisanjem našega spora ne bo pomagal reševati, ampak samo še poslabšuje že tako slabe odnose. Podpisani jamčimo za resničnost pojasnila. RAFKO PIBERNIK in 10 podpisov ODGOVOR NA VPRAŠANJE O CESTI Cesta Gabrje-Slatnik je po odloku o določitvi lokalnih in nekategoriziranih javnih cest na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 26/73) uvrščena v III. skupino lokalnih cest. S Komunalnim podjetjem je sklenjena pogodba za vzdrževanje I. in II. skupine, ceste III. in IV. skupine pa so prepuščene v vzdrževanje krajevnim skupnostim. Krajevna skupnost Gabrje je prevzela v vzdrževanje odsek te ceste do Hrušice. Ker ostali dve krajevni skupnosti še nista prevzeli drugega dela te ceste, je naročeno Komunalnemu podjetju Novo mesto, naj izvrši vzdrževalna dela na odseku Slatnik-Hruši-ca v obsegu finačnih sredstev, kot bi jih prejemale krajevne skupnosti, če prevzamejo cesto v vzdrževanje. Pojasnilo dajemo kot odgovor na vprašanje Jožeta Blažiča. V.d. načelnika JOŽE ŠTRAVS KOČEVSKA NAMA NIMA VREČK!? Že osem let sem naročena na Dolenjski list, a nisem še nič napisala za objavo. Danes sem se odločila, da to storim iz samega ogorčenja nad dogodkom v kočevski Nami. Ker sem stalna stranka te trgovine, sem tudi ta dan nekaj nakupila v nji. Moja košara je bila že polna, zato sem zaprosila blagajničarko, naj mi da vračko. Dobila sem kratek odgovor, da je ne da. Ko sem zaprosila, naj mi vrečko vsaj proda, mi je blagajničarka rekla, da vrečk ne prodajajo. Na srečo je več razumevanja pokazal vodja oddelka in mi dal vrečko. Blagajničarke pa ne razumem, saj je stranki pred menoj dala vrečko. In če je nji lahko dala vrečko zastonj, mislim, da bi jo meni lahko vsaj prodala. Neprijaznost gotovo ne sodi na tako delovno mesto. M. S. Kočevje Obvestilo naročnikom Prihodnje dni vas bo obiskal vaš pismonoša z izpolnjeno položnico za plačilo naročnine za letošnje drugo polletje. Kot vsakič v jeseni prosimo vse naročnike tudi tokrat, da že pri prvem obisku pismonoše uredijo svojo dolžnost do lista, saj imamo sicer zaradi ponovnih izteijav ogromno dodatnega, nepotrebnega dela, naročniki pa večje stroške. Naročnike v drugih jugoslovanskih republikah prosimo, da sami nakažejo polletno naročnino s položnico ali denarno nakaznico. Naročnike v tujini smo že pred meseci seznanili s stanjem njihovih obveznosti do lista, pa jih zdaj ponovno prosimo, da čimprej poravnajo dolžno naročnino (s čekom, z devizami v priporočenem pismu ali z mednarodno poštno nakaznico). Hvala za sodelovanje! uprava LISTA JOŽE BOHTE Nedolgo tega je dotipel Jože Bohte, dolgoletni poštni delavec, pošten in marljiv človek. Rodil se je v kmečki družini v Pavičičih in že v mladosti skusil trdo življenje, najprej kot kmetovalec, potem pa kot pismonoša. Prepešačil je dolge kilometre poti po daljni in bližnji okoli- Spomini na zaslužne ljudi bledijo ^rehitro smo pozabili na športne delavce in prenehali s tekmovanji v njihov spomin - Pozabljeni: Horvat, Pavček, Maver in Obranovič * ^ pred leti je bilo v Kočevju društveno telesnovzgojno življenje, , prav so bile zanj slabše možnosti. Spoštovali so tovarištvo nekda-nek ,Z(^ že P°kojnih sodelavcev in organizirano je bilo vsako leto Kaj športnih tekmovanj, ki so ohranjala spomin na umrle pohvalne organizatoije, pomembne za razvoj športa v Kočevju. ^art‘2an je organiziral veliko čevski namizni tenis ne pomeni v nir ^n?,t?niško tekmovanje ter tur- h°dne°n u ženskih ekiP za Pre’ na A'' P°kale v spomin na inž. Mira- in tcWVata’ bil Prv‘ organizat°i' • °Y?lec namiznega tenisa v WJU- adel kot Partizan, poje iPaj® v Kočevskem Rogu, kot so nrih. - ^e£ova mati. Na ta turnir nih U u tekmovalci znanih vodil-vanja ov Slovenije. Ta tokmo-ŠDortn S? J3**3 več zanimiva Čevia t *st|čna prireditev Ko-zatnri; rnir je zamrl, ker so organi-J omagali. Od tedaj tudi ko- slovenskem merilu več tistega kot nekdaj, kar je velika škoda. V Kočevju sta bila zaradi nesloge še pred desetimi leti dva nogometna kluba I. razreda slovenske lige, a je uspelo Jožetu Pavčku organizirati ponovno enoten klub, ki 'je lepo uspeval. Po njegovi tragični smrti je društvo organiziralo nogometni turnir za prehodni spominski pokal Jožeta Pavčka, ki naj bi bil vsako leto. Prvi turnir je dobro uspel, kmalu pa je tudi to tekmovanje zamrlo. Kegljaški klub Kočevje je organiziral široko zasnovano tekmovanje turnirske oblike za spominski prehodni pokal Jožeta Mavra, predsednika društva, ki je podlegel posledicam prometne nesreče na povratku s tekmovanja. Turnir je bil nekajkrat, sedaj pa tudi že zamira. Šahisti so pozabili na tekmovanja v spomin Lojzeta Obranoviča, mladega tekmovalca-šahista, ki seje ponesrečil pri vojakih. Prva zanesenost hitro splahni. Komaj minejo solze, že zamre spomin na zaslužne ljudi. Mrtvilo ne nastane zaradi tekmovalcev, amapk zaradi utrujenosti organizarotjev, ki so sami predlagali te spominske turnirje. Izgubiji smo torej veliko lepih prireditev, ki so imele tudi človekoljubno in tovariško'Vsebino. A N DRi: J ARKO ZAHVALA Ob prerani izgubi drage žene, mame, sestre in stare mame MAFIJE VOVK, roj. Oberč se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Zahvaljujemo se za številne izraze sožalja, za darovane vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc zdravstvenemu osebju bolnice Celje, posebno še dr. Rudiju Požunu, sosedom, duhovščini, kolektivu Kopitarne, Jutranjke in Jugotanina ter družini SVažič. Žalujoči: mož Pavel, otroci Marija, Jože, Stanko, Franci in Marjan z družinami, brat Tone z ženo ter drugo sorodstvo - Sevnica, Zagorje, Amriswil, Dobova ci Črnomlja vse tja do Adlešičev v soncu in dežju, snegu in mrazu. Ko je prišel trenutek, ki je zahteval zavednega Slovenca, je stopil v narodnoosvobodilno gibanje skupaj z ženo Katarino in hčerko Pepco. Za svoje zasluge v osvobodilnem boju je prejel tri odlikovanja. Tudi po viharnih vojnih časih je aktivno deloval v družbenem življenju, bil je porotnik okrožnega sodišča v Novem mestu in še naprej poštni uslužbenec. Vsi, ki so ga poznali, ga cenijo in so mu hvaležni za vse, kar je plemenitega in dobrega storil kot človek za sočloveka, tovariše in prijatelje. Z A H AV A L A Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prastare mame HELENE GRUDEN iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč, ZB Črnomelj, ženskemu pevskemu zboru in govornici za poslovilne besede pri odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi sostanovalcem bloka Cardak 2, kolektivu Veletekstila iz Črnomlja ter komercialnemu in splošnemu sektorju Belta za podarjene vence. Žalujoči: hčerki Karlina in Ema z možem, sinova Hinko in Franci z ženama, vnuki in pravnuki Črnomelj, Novo mesto, Novi Pazar branik slan* civilizacije Na Vranju pri Sevnici so arheologi razkrili nekatere tajne Ajdovskega gradca ■ Verjetno najpomembnejše odkritje v srednji Evropi o pokristjanjevanju ter zatočišču Rimljanov pred Slovani Na Vranju pri Sevnici, natančneje Ajdovskem gradu, potekajo že četrto leto arheološka izkopavanja pod vodstvom strokovnjakov iz Narodnega muzeja v Ljubljani in muenchenskega Inštituta za prazgodovino. Z naše strani so pri arheoloških izkopavanjih, ki so letos trajala en mesec in so bila končana prejšnjo sredo, sodelovali: dr. Peter Petru, ravnatelj Narodnega muzeja iz Ljubljane, dr. Franc Leben od Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z ljubljanske univerze Timotej Knific, Bavarce pa je vodil dr. Thilo Ulbert, profesor na muenchenski univerzi in docent v Heidelbergu. Zadnje dni letošnjih raziskovanj so prihajali do vedno bolj presenetljivih najdb, ki so bogato poplačale trud večletnih raziskovanj. Od bajk do resničnosti Ko človek posluša razlago dr. Petruja, ima občutek, kot da bi poslušal pravljico. Med kamenjem in temnejšo zemljo — plastjo žganin, najde kak drobec in že lahko razprede zanimivo pripoved. Nepoznavalec bi podvomil o resnosti takega početja, vendar se skrivajo za takimi črepinjami leta primerjalnih študij, zato arheologu ob pogledu na star predmet ne zmanjka besed. Zaradi tega se je dr. Petru samo nasmehnil, ko mu je kateri od sevniških učiteljev, ki so prišli med prvimi na najdišča, omenil bajke ljudi okrog Vranja in Lončarjevega dola: „Tukaj sta nekje zakopani dve cerkvi," ali: ,,Ajdi (staroslovansko ime za kristjane) so stali z nogami na dveh hribih, da so lahko prali v Savi,“ in podobne. „Poslušam že, verjeti pa ne smem, dokler ne najdem materialnih dokazov,“ je odvrnil. Na Ajdovskem gradu so res našli ostanke velike cerkve in celoten bapti-sterij za pokristjanjevanje poganov, stare rimske hiše in celo ostanke romaniziranih Ilirov in Keltov iz časa 5. in 4. stoletja pred našim štetjem. Ugotovitve, pomembne za naseljevanje Slovanov Ugleden nemški arheolog dr. Werner, ki je kot Nemec lažje prišel do nekaterih dokazov prodora Slovanov na ozemlje današnje Grčije, je tudi avtor vrste del, kjer zastopa stališče, da so se Slovani radi naseljevali Čeprav je med slovenskimi arheologi tudi predsednik slovenske jamarske zveze, amfor tukaj ne „tauhajo“, temveč odkopavajo. Zaradi tega je bilo treba to na sliki zlepiti. ob rekah. Takšne utrdbe, kot je bila ta na Ajdovskem gradu, pa so pustili pri miru in raje o velikanih v njih le bajali. Slovani so pri svojem prodiranju iz pradomovine leta 592 na Doblaškem polju trčili z Bavarci, kjer je šlo za zahodno slovensko mejo. Zaradi tega so raziskovanja na Vranju podobno kot za naše / Dr. Peter Petru razkazuje najdišče obiskovalcem strokovnjake zanimiva tudi za nemške. Po mnenju dr. Petruja so dosedanje domneve z najdbami na Ajdovskem gradu dobile potrditev. Luksuz na Vranju Ostanki rimskih hiš namreč potrjujejo, da so preživele začetke naseljevanja naših prednikov. Uničene so bile šele v 6. stoletju. Naselbino so sicer požgali Atilovi zavojevalci, ko so leta 452 oblegali Oglej, prebivalci pa so se jim morali poskriti, da so se kasneje lahko vrnili. Čeprav je bilo lahko življenje na Vranju le senca sijaja rimskih veljakov Emone ali Celeje, so si ob razpadu rimske države in mest na takem osamelcu, kot je hrib med Blanco in Sevnico, le obdržali nekaj nekdanjega udobja. Letošnja izkopavanja so odkrila, da si je neki rimski veljak na vzhodnem delu hriba za cerkvijo omislil hišo s sprejemnico, dnevnim prostorom, velikim 8x5 metrov, kabinetom s skladiščem, spalnico, kuhinjo z žrmljem, marmornatim možnar-jem, dosti lončene posode, amforami za olje, topilnico za bron, na južni strani pa celo senčno lopo, kjer dva najdena vrča dokazujeta, da ni hotel trpeti niti žeje na kraju, kjer so si naši kmetje šele čez stoletja omislili vinograd! Za arheologe predstavlja veliko' zanimivost vetrolov ob vhodu v hiše, ki so neobičajni za ta prostor. Sosed na drugi strani pobočja, kjer so letos izkopavali Nemci, si je poleg podobnega vetrolova omislil še kopalnico, ometano z izredno dobrini ometom; takega ima tudi cisterna za 20.000 litrov vode, kar daje vedeti, da je šlo za veliko naselbino. Našli so tudi drugo, manjšo cisterno. Centralna kurjava, stara nad dve tisočletji Prejšnje najdene žganine, na kraju pod baptisterijem, ki je edinstven po svoji popolnosti (pri dosedanjih najdbah je vedno manjkal kakšen del), kažejo na ostanke romaniziranih Ilirov in Keltov. Ti so tu zgradili svoj kultni center in se po vsej verjetnosti obdali z obzidjem, kar bodo raziskovali prihodnje leto. Hiša iz 4. stoletja pred našim štetjem je imela centralno kurjavo (hipokavst), na topel Zadnje dni letošnjih izkopavanj seje moral dr. Petru preleviti v turističnega vodnika. Čeprav je imel še obilo strokovnega dela, je rad pojasnjeval delo naše in bavarske skupine, zakaj samo s pojasnjevanjem je mogoče pridobiti delavce, da bi prispevali tudi kaj več za taka raziskovanja. Ravno zaradi pomanjkanja denaija niso mogli pričeti izkopavanj že leta 1950. Na sliki: sevniški učitelji, predstavniki nekaterih kolektivov in občinske skupščine med ogledom najdišča. V ospredju: nemški strokovnjaki in naši študentje odkrivajo rimsko ognjišče. (Foto: Železnik) zrak, ki ni bil speljan pod tlakom, temveč z votlaki v steni. Stavba je bila ponovno pozidana v 5. stoletju po našm štetju do druge gradbene faze, potem pa je bil na njenem mestu v sredini 5. stol. pozidan baptisterij. Našli so štiri posode, ki spadajo v leto 570 po našem štetju, kasnejših najdb, ki bi kazale na slovansko prisotnost tod ni. To pa je samo potrditev delovne hipoteze arheologov, da so imeli naši predniki ob naseljevanju že raje svet ob rekah, ribolov, ipd., kopalnice, vodovode in celo centralne kurjave pa si ljudje tod gradijo šele danes! Zgodovinskim znamenitostim se bo poslej bolje godilo. Dr. Petru sklepa po žalostnih ostankih celo tudi na kamnite sarkofage, podobne onim v Šempetru. Ostalo je le nekaj najtežjih kamnov, ki se jih tamkajšnjim kmetom, razen podjetnemu sevniškemu zdravniku, ki ima doma najlepši in najtežji pokrov, v vinogradu ni zdelo premikati. Vse druge najdbe: sponke, številno žigosano lon-čevino, amfore, nože, igle in tudi edinstveno utež boginje Lune, so vse prenesli v delavnice Narodnega muzeja v Ljubljani. Strokovnjaki jih bodo pregledali, posode zlepili iz črepinj, vse skupaj konzervirali in dali nato na voljo sevniški kulturni skupnosti. Le-ta je namreč pokazala že lepo razumevanje za dela na tem hribu. Porajajo se zamisli, da bi vse prenosne najdbe razstavili na sevniškem gradu, ostanke hiš in cerkve pa delavci že tako konzervirajo na Vranju. Tako utegnemo dobiti zanimivo izletniško točko. Omeniti kaže tudi pobudo dr. Petruja, da bi v Sevnici zaposlili kakšnega mladega arheologa; tav bi skrbel za nastalo zbirko, hkrati pa bi lahko poiskal za arheologijo še dosti pomembnega, kar se je za znanost že popolnoma izgubilo zaradi nestrokovnih izkopavanj v Boštanju, zbral odlitke nekaterih zanimivosti, ki krasijo muzeje v Gradcu in na Dunaju. Vse skupaj bi lepo obogatilo kulturno izročilo Sevnice in Posavja. Knjige so v tisku Verjetno *že to jesen bo v zbirki Narodnega muzeja v zbirki Kulturni spomeniki izšla 12. knjiga, ki bo prikazala najdbe na Vranju iz prejšnjih let in ugotovitve znanstvenikov. V knjigi bo dr. Petru obdelal rimske nagrobnike, prof. Sašek pa epigrafe. Nekatere ugotovitve o najdenih skeletih na ajdovskem grobišču bo obdelal prof. Kun-šič, skupina antropologov svoje izsledke, dr. Ulbert pa ostale ugotovitve. Delo bo izšlo hkrati v nemščini in slovenščini ter bo tako prvo znanstveno delo, ki bo ovrednotilo najdbe iz prejšnjih let. Pometlo bo z vsemi dosedanjimi zmotami, ki se vrstijo vse od avstro-ogrskega nedeljskega arheologa Riedla naprej. Nelogičnosti, ki jih je zapisal ta arheolog, so pravzaprav vzbujale dvom med sedanjimi raziskovalci, dokler niso z najdbami našli dokaze, kako prav so ime-li, da niso nasedli. Dr. Peter Petru je tudi že oddal v tiskamo rokopis knjižice, ki naj bi zapolnila vrzel med turističnimi vodniki, pod naslovom „Ajdovski grad“. ALFRED ZELEZNIK DODATNA POSOJILA ZA DOGRADITEV HlS ' 1 DBHl NOVO MESTO DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO Za pospešitev stanovanjske graditve objavlja Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto — kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje na osnovi sklepa izvršilnega odbora banke z dne 20. 9. 1974 RAZPIS dodatnih posojil za dograditev stanovanjskih hiš, ki so v zaključni gradbeni fazi. Razpisna vsota znaša din 2.500.000.— Kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje bo odobril dodatna posojila le tistim graditeljem stanovanjskih hiš na območju Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto, ki imajo stanovanjsko hišo v zaključni gradbeni fazi; to je dokončanih in tudi plačanih najmanj 75 % del, sredstev za dokončanje stanovanjske hiše, sposobne za vselitev, pa nimajo zagotovljenih. Posojilo bo odobreno le v tistih primerih, kjer bo stanovanjska hiša sposobna za vselitev najkasneje do 30. 6. 1975. Občani lahko dobijo dodatno posojilo za dograditev stanovanjske hiše, ki je v zaključni fazi, ali za plačilo razlike med orientacijsko ceno in dokončno ceno po pogodbi o nakupu stanovanja od proizvajalca največ do zneska din 40.000.— po 4-odstotni letni obrestni meri in z odplačilno dobo najdalj 5 let. Kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto bo dodatna posojila odobraval le kreditno sposobnim občanom, s tem da vsa do sedaj odobrena posojila za stanovanjsko hišo skupno z dodatnim posojilom po tem razpisu ne presegajo višine din 250.000.-. Pri obravnavanju kreditne sposobnosti bo kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje lahko upošteval tudi mesečne osebne dohodke članov družine, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Med te štejemo zakonca, starše in otroke. V tem primeru se družinski člani zavezujejo za redno odplačevanje posojila. V prošnji za odobritev posojila mora prosilec navesti: — sedanjo vrednost izvršenih del, ki jih je prosilec že opravil in plačal; — vrednost še neizvršenih del in način pokrivanja manjkajočih sredstev; — znesek že odobrenih posojil, razčlenjenih po posojilodajalcih z navedbo roka vračila in obrestno mero; — predračun del in materiala, za katerega prosilec namerava porabiti posojilo; — znesek zaprošenega dodatnega posojila z navedbo roka vrnitve posojila; — potrdilo o višini mesečnih dohodkov in obveznosti, s Za sklenitev posojilne pogodbe ter zavarovanje in porabo dodatnega posojila in člane družine, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Prednost pri odobritvi dodatnega posojila imajo prosilci, ki stanujejo sedaj v neustreznih stanovanjih, prosilci, ki z vselitvijo v svojo hišo ali stanovanje sprostijo družbeno stanovanje, in občani, ki so pri banki že dobili posojilo na podlagi namenskega varčevanja. Ob enakih pogojih imajo prednost občani z nižjimi poprečnimi mesečnimi dohodki na družinskega člana. Resničnost prosilčevih navedb bo ugotavljala strokovna služba banke pred odobritvijo posojila. Za sklenitev posojilne pogodbe ter zavarovanje in poraba dodatnega posojila veljajo določila o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. Če posojilojemalec ne dokonča stanovanjske hiše, sposobne za vselitev, do določenega roka po tem razpisu, to je do 30. 6. 1975, se mu obrestna mera poveča na 12 %. Vloge za odobritev dodatnih posojil na podlagi razpisa sprejema Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto — stanovanjski oddelek ROTOVŽ, podružnica Krško ter ekspozituri Trebnje in Metlika, kjer dobijo občani tudi podrobnejša pojasnila in potrebne obrazce. Vloge za odobritev dodatnih posojil bo obravnaval kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje na svoji seji in bo o dokončnem sklepu obvestil prosilce. Razpis traja do 11. oktobra 1974, po tem datumu prispele vloge ne bodo upoštevane. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO -Kreditni odbor za stanovanjsko in komunalno kreditiranje. Pred VIII. kongresom Zveze sindikatov Slovenije ________' ’_J Novembra bo v Celju Vlil. kongres Zveze sindikatov Slovenije. V Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini in na Kočevskem se člani zavzeto vključujejo v razprave o bodoči organiziranosti sindikata. Statutarni dogovor zagotavlja konec forumske zaprtosti in odločanja v imenu delavcev. To samo Potrjuje, da je bila zastavljena pot pravilna, zato v razpravah preverjajo, do kod so že prišli. Ustava zagotavlja osnovnim sindikalnim celicam v temeljnih organizacijah združenega dela -in v OZD novo, vplivnejšo ^ogo. Za tem težijo sindikalne organizacije v delovnih kolektivih že zdaj, do kraja pa bodo morale izpeljati to načelo po kongresu. Delavci bodo po presoji kongresnega gradiva povedli, če osnutki sklepov dovolj izražajo njihova življenjska, delovna in samoupravljalska hotenja ali ne. O predkongresnih pripravah in o tem, kaj po občinah pričakujejo od kongresa, so nam tokrat spregovorili predsedniki in sekretaiji občinskih svetov Zveze sindikatov. BREŽICE: Nič več mimo sindikata Tone Jesenko, sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah: — Kongres bo predvsem zaključek reorganizacije slndikatov, ki smo jo uresniče-v . istočasno z drugimi naloga-mi- Statutarni dogovor je v razpravi po osnovnih organizacijah ln za člane sindikata ni nekaj Popolnoma novega. Novosti so v Povezavi osnovnih sindikalnih organizacij v krajevni skupnosti, vendar imamo že tudi to, na primer v Dobovi. Bistven premik je v tem, da Pojemajo statutarni dogovor osnovne organizacije Zveze sindikatov in s tem prevzemajo neposredno odgovornost za njegovo uresničevanje. Na sestankih b°do morali sodelovati vsi zaposleni in tako preverjati lastno rganiziranost v delovni organi-J*Clji- Razprave bodo zaključe-e s predkongresno konferenco začetku oktobra. Tedaj bomo ®nli delegate za kongres, kijih daj evidentirajo v posameznih kovnih organizacijah. bližnja kongresa pravzaprav že takrat, ko so se pričeli na novo organizirati. Dosedanje izkušnje nove organiziranosti so pokazale, da bo sindikat odslej bolj učinkovit, zato bo imel več vpliva na celoten družbeni razvoj, še predvsem pa bo dovolj buden pri zaščiti interesov delavcev/4 je med drugim povedal sekretar črnomaljskega občinskega sindikalnega sveta Rade Vrlinič. TONE JESENKO . Osnovna sindikalna organizama dobiva v združenem delu daj mnogo večji pomen, saj je dogovoru poudarjeno, da ne °fe biti nobena pomembna £dločitev sprejeta mimo sindi-?*a. Če bo osnovna organiza-jja v praksi imela to mesto in 0£o, potem pri uresničevanju stave in samoupravnih odno-* v ne bo ovir. Čaka nas torej mnogo dela. Komisiji za pospravljanje pri sindikatu in ^ s.i ga bosta razdelili in v po-nieznih delovnih organizama« podrobneje analizirali po-°žaj delavca. Pri tem delu bo Pomoč osnovnih sindikalnih organizacij zelo dragocena. ?RNOMEU: Inf g. >>Sindikati v črnomaljski ob-Ini so se pričeli pripravljati na RADE VRLINIČ „Sindikati v naši občini smo zelo veliko pozornosti posvetili informiranju vseh zaposlenih. Izdelali smo sistem informiranja o sejah samoupravnih organov, delegacij iz TOZD v zboru združenega dela v občinski skupščini, o sejah družbenopolitičnih organizacij, kolegijskih organov. Na osnovi načrta dela-vseh zborov občinske skupščine pa bomo izdelali tudi načrt, o katerih točkah dnevnega reda lahko razpravlja samo delegacija TOZD, o čem pa morajo spregovoriti vsi zaposleni. Delegate za oba kongresa smo že izvolili in so vsi zaposleni kot neposredni proizvajalci. Od kongresa pa pričakujemo, da bo dal dopolnila za vsebinsko utrditev nove organiziranosti sindikatov in da bo to novo organiziranost tudi potrdil.“ KOČEVJE: Delavec je tudi občan Anton Šercer, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Kočevje: „Pričakujemo, da bo dal kongres odgovor o bodoči organiziranosti sindikatov, novi ustavni vlogi sindikata in uresničevanju te vloge. Kongres bo praktično odgovor osnovnih organizacij sindikata in organov sindikata o mestu in vlogi, ki jo daje nova ustava sindikatu. Člani sindikata pričakujejo, da bo zdaj sindikat bolje delal, da bo uresničeval interese delavcev oziroma delavskega razreda in da bo tudi sredstvo za dosego teh ciljev. Delavec naj odloča neposredno o vsem, kar ustvarja, se pravi brez vmesnih posrednikov. Že na podlagi statutarnega dogovora pričakuje članstvo od sindikata odločneje zavzemanje za delavske interese, več neposrednega odločanja vseh članov, več demokratičnosti in s tem možnosti za ustvarjalne pobude članov, več odgovornosti vseh, več načrtnosti pri delu in večjo javnost dela sindikata ter njegovih organov. ANTON ŠERCER Pomembna novost bo predvidoma tudi povezovanje sindikata s krajevno skupnostjo, v kateri žive delavci posameznih delovnih organizacij. Delovni ljudje v TOZD namreč niso le proizvajalci, ampak so hkrati občani, člani krajevne. skupnosti, ki potrebujejo za uspešnejše delo, življenje in pametno izkoriščanje prostega časa vrsto dejavnosti, ki so organizirane v krajevni skupnosti, kot so otroško varstvo, šolstvo, trgovina, rekreacija, razvedrilo, kulturno udejstvovanje in drugo.“ KRŠKO: Želja po umiritvi cen Inž. Adam Vahčič, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Krškem: — V naši občini se iztekajo priprave za evidentiranje delegatov za oba kongresa. O statutarnem dogovoru smo razpravljali na razširjeni seji občinskega sveta. Bistvenih pripomb nismo imeli. Dokončno besedo bodo imele osnovne organizacije, ki ga bodo sprejemale. Glede na temeljito organizacijsko, kadrovsko in vsebinsko preobrazbo ter novo družbeno vlogo sindikatov, ki je opredeljena v ustavi, pričakujemo, da se bo kongres zavzel za uresničevanje sprejetih načel v praksi. Delitev dohodka in osebnih dohodkov bomo morali uskladiti z enakim vrednotenjem enakega dela ter vsakemu delavcu zagotoviti minimalni osebni dohodek. Poskuse posameznikov po uravnilovki bomo lahko zatrli le, če bodo vsi profili kadrov primerno ovrednoteni. Pričakujemo, da bo kongres spregovoril o določanju osebnih dohodkov delavcev, ki so po zakonu dolžni delati dlje, kot je redni delovni čas, pa jim zaradi višjega dohodka ugasnejo pravice do otroškega dodatka. Nujno potrebno bi bilo enotno stališče kongresa do tega, da bi zaustavili upadanje življenjskega standarda delavcev, neglede na to, kdo bo nosil posledice. Razen tega pričakujemo, da se bo kongres zavzel za povečanje produktivnosti dela, za racionalnejšo potrošnjo, predvsem pa za uskladitev in umiritev cen, ki izredno vznemirjajo delavski razred. NOVO MESTO: Za jasnejšo opredelitev MIHA BURGAR, sekretar občinskega sveta ZSS Novo mesto: „V predkongresnih pripravah smo opravili evidentiranje kandidatov za delegate in zaključili prvo fazo razprav o osnutku statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov. Pripomb, ki bi postavljale vse na glavo, ni bilo, eno manjših pa bi vendarle želel navesti. Taje, da bi morali delovanje sindikatov v krajevnih skupnostih in društvih, zlasti v strokovnih, v dokumentih jasneje opredeliti. Prispevke za to stran so napisali:« Jožica Teppey, Branko Podobnik, Jože Primc, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Stran uredila Jožica Teppey. Do zdaj smo evidentirali kandidate za slovenski sindikalni kongres iz tovarne zdravil Krka, vzgojnovarstvenega zavoda, podjetja Gorjanci, Novoteksa, Novolesa, IMV, novomeške Iskre in Pionirja. Na zvezni sindikalni kpiigres bomo poslali štiri delegate, ki smo jih tudi že evidentirali, in sicer po enega iz Krke, PTT, Novolesa in IMV. Priprave na oba kongresa smo namreč pri nas združili. RIBNICA: Centrale še premočne Karel Oražem, tajnik občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica: „Prepričani smo, da bo kongres potrdil novo organiziranost sindikatov, ki temelji na delegatskih osnovah, in tako vedno več delovnih ljudi sodeluje v razpravah in odločanju. To se vidi tudi iz tega, da je v občinskih sindikalnih konferencah in plenumu sodelovalo prej 25 ljudi, zdaj jih pa že okoli 75 ali trikrat več. Prvo fazo uveljavljanja ustave, se pravi ustanavljanje TOZD in OZD, smo v občini uspešno zaključili. Žal pa smo ostali bolj pri ustanovitvah in novih statutih, medtem ko vse ostalo poteka v delovnih organizacijah v glavnem po starem, če izvzamemo INLES. Tako še vedno ni razmejeno premoženje znotraj OZD med TOZD, ni obračuna dohodka po delu oziroma uspehu, o dohodku odločajo v centralah, ne pa delavci v TOZD, ki ga ustvarjajo. ADAM VAHČIČ MIHA BURGAR V nadaljevanju predkongresne aktivnosti nameravamo kongresne dokumente pretresti še na skupnih posvetili s predsedniki in tajniki osnovnih sindikalnih organizacij, sledila bo razprava med članstvom, nato pa bomo oblikovali končne pripombe, predloge in stališča. Računamo, da bomo s tem konča- li v drugi polovici oktobra. Pričakujemo, da bo članstvo kongresne dokumente z resnostjo obravnavalo, saj gre pri tem ne nazadnje tudi za to, kako sposoben in ijčinkovit sindikat hočemo imeti.44 nje članov raznih organov. „Če bomo o vsem tem ugotovili, kje smo, bomo lahko sprejeli najbolj učinkovite sklepe za čim hitrejšo krepitev teh odnosov,44 meni sekretar Vilčnik. KAREL ORAŽEM Čeprav sindikati prizadevno delajo, nalete ponekod na precejšne odpore. Zaradi podražitev so zdaj v delovnih organizacijah zvečali osebne prejemke in tako hkrati zamašili tudi usta delavcem; hkrati pa so malo naredili, da bi res trajno oziroma dolgoročno poskrbeli, da bi delavci z najmanjšimi osebnimi dohodki na osnovi svojega dela več zaslužili. Delavcu je treba omogočiti, da bo več ustvaril. To pomeni, da mora biti tudi organizacija dela boljša. Nismo za uravnilovko, vendar tudi ne za prevelike socialne razlike, za razlike, ki niso rezultat dela. SEVNICA: Pozornost odnosom Po izjavi sekretarja občinskega sindikalnega sveta Sevnica Slavka Vilčnika je poglavitna naloga sindikatov v občini še vedno uresničevanje ustave. Ob ugotavljanju sadov nove organiziranosti samoupravljanja v OZD in TOZD bodo posvetili največ pozornosti predvsem vprašanju samoupravnih odnosov in temu, kako je nova organizacija samoupravljanja usklajena z zahtevami ustave. Zato je pomembno, za kakšno obliko kontrole za izvrševanje sklepov so se dogovorili v delovnih organizacijah, bodisi da so to izpeljali preko delavske kontrole ali samoupravnih organov. Sindikate zanima tudi vprašanje, kako so pripravljena gradiva za seje, ali gre za res delegatsko ponaša- SLAVKO VILČNIK Na vprašanje o osebnih dohodkih, ki so v sevniški občini že lep čas manjši od republiškega povprečja, je sekretar Vilčnik mnenja, da so najmanjši osebni dohodki v občini usklajeni z najnižjimi dohodki v Sloveniji, zaostajajo pa povprečni. To je pereče zlasti za nekatere dejavnosti: za šolstvo in družbene službe, kovinsko industrijo, lesno predelovalno industrijo. Čutiti je že zaostajanje delovnih prizadevanj med kvalificiranim in nekvalificiranim kadrom, zaradi česar menijo nekateri, da ni pravilnega odnosa do izobraževanja. TREBNJE: Samoupravna organiziranost Kot nam je dejal sekretar občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem Jože Klemenčič, k predlogu statutarnega dogovora o organiziranosti slovenskih sindikatov na seji sveta 5. septembra ni bilo pripomb. V teku je evidentiranje delegatov za kongres slovenskih sindikatov in zvezni kongres. Na republiški kongres naj bi poslali delegata iz živilske industrije (Dana, TOZD Kolinske), na zvezni pa delegata iz kovinskopredelovalne industrije (TRIMO, TOZD IMV, ISKRA, ELMA). O teh dveh delegatih bo v občini odločilo 189 delegatov sindikalnih organizacij. JOŽE KLEMEMČIČ Čeprav so že večkrat ocenjevali novo samoupravno organiziranost in prakso organizacij združenega dela ali temeljnih organizacij, pripravljajo v tem tednu enoten vprašalnik, kjer naj bi komisija za samoupravno konstituiranje pri komiteju konference ZK skupno z občinskim sindikalnim svetom skušala ugotoviti, kako je z dejanskim uresničevanjem ustave, in preveriti, če so sprejeti samoupravni sporazumi o organiziranosti ali združevanju ter interni akti OZD in TOZD. DOLENJSKI LIST Naša akcija darujte dinar...! So Novomeščani dovolj seznanjeni s težavami posebne šole v Novem mestu? Jim dinar gre izpod prstov? So naivni ali se prepričajo, kam gre njihov denar? To naju je zanimalo, ko sva se s skrinjico Rdečega križa pojavila na novomeških Ulicah. Odločila sva se, da bova pobirala denar za ubogo posebno š6lo v Šmihelu. Akcija na svojo pest. „Ali daste nekaj dinaijev za posebno šolo v Šmihelu? “ To vprašanje sva zastavila desetim voznikom na bencinski črpalki nasproti gasilskega doma v Novem mestu. AKCIJA SE SLABO ZAČNE Voznik „škode“ z mariborsko registracijo je „sodelavca" s skrinjico, na kateri se je „ble-stel“ znak Rdečega križa, sumljivo pogledal, se potipal po žepih in njegov „NIMAM“ je bil tako žalosten, da bi mu najrajši potisnil v roke juija. Kmalu zatem je pripeljal 42-letni mopedist J. K. iz Otočca: — „Hudiča, še sam bi potreboval kakšen dinarček, pa mi ga noben vrag ne da.“ „Pa gre, fant, gre? “ je vprašal Jože Z. iz Novega mesta, voznik težkega tovornjaka, ki je bil malo predtem spustil dinar v skrinjico. „Je kar prav, da ste se spomnili tudi te šole. V naši občini ne bi smelo biti takih razlik med osnovnimi šolami. Ena ima bazen, druga še varnih stopnic _ _ tt ne. Voznik z zagrebško registracijo je bil sila nezaupljiv. Pa se je vendarle pokazal humanega, kajti v avtomobilu je imel prav prijetno deklico: „Neka vama bude! Evo dinar! A da li ste vi tu konzervči-nu sami izradili? -Sve se meni čini...“ Kljub temu naju ni vprašal, za kaj pravzaprav pobirava in če imava za to kakšno pooblastilo. I' KAJ PA IMATE SPET? Veselo je zažvenketal petdeset parski kovanec v skoraj prazno skrinjico, tovarišica iz Ljubljane, ki ga je velikodušno darovala, pa je vprašala: „Če pumpam zračnice, moram tudi plačati? “ Potolažila sva jo, daje to odvisno od nje same. Ob črpalki se je ustavila nova' katrca, lastnik pa je v trenutku, ko je zagledal skrinjico s križem, pokazal na avtomobil: „Znate, ovaj IMV je- ^kup* Možda bi on nešto dao u ovu vašu kutiju.“ V 15 minutah sva na prvi „postojanki" zaslužila 12 dinarjev. V osmih urah bi to pomenilo 384 dinaijev in v 21 dneh 8.064,00 dinaijev Nr~kaj, kar lep zaslužek! Nato sva se ustavila še pri vrataiju v Labodu. Koje starejši možakar slišal „Rdeči križ“, je takoj potegnil iz žepa kovanec in ga brez razmišljanja spustil v skrinjo. V prodajalni niso bili tako radodarni. Tovarišica srednjih let naju je sicer pogledala, a vprašanja ni razumela .. . Na bencinski črpalki pred osnovno šolo „Katja Rupena“. „Ali daste ...“ T\idi tu sva pričela z naučeno zgodbo. „Nimam drobiža", je dopovedoval voznik nove dacie 1300 z novomeško registracijo in takoj zatem naročil: „Poba, za štirideset mi ga natoči! “• Voznik s puljsko registracijo je takoj segel v žep, a je razočaran ugotovil, da ima v žepu res drobiž. Na svetlo je potegnil dvodinarski kovanec. Striček je sicer pobrskal po denarnici, dinar pa je potreboval za avtobus. V RESTAVRACIJI PRI VODNJAKU Natakaiji v restavraciji ,,Pri vodnjaku“ so bili takoj za sodelovanje. Tako sva postavila v bližim-blagajne skrinjica z napisom: „Darujte za posebno šolo v Šmihelu!“ Ob njej se je ustavilo precej stalnih klientov, na hitrico spilo „ta močnega“ in debatiralo. Nato bi kmalu prišlo še do pretepa. Pa ne zato, ker ljudje Ttiso prišli na vrsto, da bi spustili v skrinjico svoj prispevek za šolo, ampak zato, ker se ga je Martin K. iz Birčne vsi le preveč nalezel in vse po vrsti izzival, naj si slečejo srajce. DARUJEM PESEM Ob pultu se je ustavil še krepak možak in na vprašanje, ali bo kaj prispeval, odgovoril: - Ne morem, zidam bajto! Skozi vrata je težko prisopihal star znanec novomeških jarkov in z motnimi očmi premeril vse, ki smo sedeli blizu skrinjice. Popraskal se je po žepih in jezno zamahnil: — Kdo mi da za „štamper-le“? Drobiž bom pa vrgel v to škatlo! Med vojno sem se boril. Nisem tako slab človek, da ne bi za otroke kaj daroval. Pa če nimam, nimam! Če hočete, vam bom eno zapel! Mimo skrinjice je v eni uri prišlo še precej gostov, toda • nihče je ni opazil. Nekdo je občudoval strop, drugi ploščice, tretji je mahal nekomu na drugem koncu restavracije. Nazadnje sva srečo poskusila še v mestu. Skrinjico sva postavila pred Kettejev vodnjak. Bilo je nekaj pred drugo uro. Ker je skrinjica stala sama, je bilo zanimanja zanjo kar precej. Ljudje sq se ustavljali in brali napis, to pa je bilo tudi vse. Mislila sva že pospraviti in akcijo zaključiti, ko se je ustavil ob vodnjaku starejši možak, pazljivo prebral besedilo in nato v skrinjico vrgel nekaj kovancev. Zgledi vlečejo! Takoj se je za darovanje odločilo še nekaj meščanov. V bližini je stalo precej Novoteksovih delavk. Brskale so po torbicah za drobižem, a v skrinjico ni padel niti dinar. Tako se je akcija tudi končala. Nihče ni povprašal, kdo naju je za pobiranje pooblastil. Kot kaže, so vsi, ki so darovali, verjeli, da bo denar res prišel v prave roke. In resje: Nabrani denar sva pustila v pisarni Rdečega križa, od tani pa bo šel v posebno OŠ v Šini* helu. B. KRŽE J. PEZEU mctk »S s* 1 a i Na bencinski črpalki pred osnovno šolo „Katja Rupena“ je bfl° precej strank, „zaslužila*4 pa sva bolj malo. Naša akcija OPOZORILO KRAJEVNA SKUPNOST BELA CERKEV OPOZARJA vse lastnike nagrobnih spomenikov in okvirjev, da so jih dolžni v roku 8 dni odstraniti. Mišljeni so neuporabni spomeniki in okvirji, ki so zloženi ob obzidju in na pokopališču. Po navedenem roku bo spomenike in okvirje odstranila Krajevna skupnost na vaše stroške. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanje podgan in miši) V OBČINI BREŽICE * Po obvezni, splošni in občasni deratizaciji v občini Brežice (Ur. I. SRS št. 10/74) bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravil OBVEZNO DERATIZACIJO (nastavljanje zastrupljenih vab) na območju mesta BREŽICE s pripadajočimi naselji ŠENTLENART, BREZINA, ČRNEC, ZAKON in TRNJE ter ČATEŽA, VEL. MALENC in KRŠKE VASI v dneh od 1. oktobra do 11* oktobra 1974. Točna navodila in opozorila bodo objavljena na vidnih mestih v krajih, kjer bomo opravljali deratizacijo. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO Mej vrti 5, tel. 21-253 PROSTA DELOVNA MESTA TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA Odbor za medsebojna razmerja zaradi ureditve poslovanja RAZGLAŠA prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJE 2. ODDELKOVODJE 3. PRODAJALCEV Pogoji za delovno mesto poslovodje: poslovodska šola ali VK delavec z 6 — 8 leti prakse, po možnosti v tehnični stroki. Za del. mesto oddelkovodje: K prodajalec, 5 let prakse. Za del. mesto prodajalcev: šola za prodajalce in eno leto prakse. Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor Trgovskega podjetja Sevnica, Glavni trg 25, Sevnica, 10 dni po objavi. ozimnica! DOLENJKA — trgovsko podjetje na dedbelo in drobno nudi po ugodnih cenah KROMPIR IN JABOLKA ZA OZIMNICO — krompir: IGOR in CVETNIK — jabolka: RENETA, ŠTAJMAN, JONATAN, ZLATI IN RDEČI DELIŠES Sindikalne podružnice lahko nabavijo ozimnico v našem skladišču v Bučni vasi, kjer nudimo tudi prevoz. Za zasebnike smo pripravili krompir in jabolka v vseh naših prodajalnah. SEDAJ JE ČAS ZA UGODEN NAKUP OZIMNICE! LICITACIJA! UPRAVA JAVNE VARNOSTI NOVO MESTO RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljene opreme: 1. 6 osebnih vozil Zastava 750 2. 2 osebnih vozil Austin MINI 1000 3. 1 osebnega vozila Austin 1500 4. 2 mopedov 5. montažnih stopnic, dolgih 6,5 m 6. razne tehnične in pisar, opreme Licitacija bo v ponedeljek, dne 30. 9. 1974 ob 8. uri na sedežu UJV, Novo mesto, Jerebova 1. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene. PROSTO DELOVNO MESTO KRAJEVNA SKUPNOST METLIKA RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI METLIKA Pogoj za sprejem je: v — srednja ali višja strokovna izobrazba komunalne ali ekonomske smeri. Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti ter družbenopolitične in moralne kvalitete. Razpis velja 20 dni po dnevu objave. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Svet krajevne skupnosti Metlika. VINOGRADNIkl! Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Novo mesto po 5. čl. zakona o vinu (Uradni list SRS št. 16 - 140/74) na predlog pridelovalcev grozdja DOLOČA čas trgatve žlahtnega grozdja v jeseni 1974. Trgatev grozdja za predelavo v vino ni dovoljena pred: — 1. oktobrom (sobota) 1974 za bele sorte, — 12. oktobrom (sobota) 1974 za črne sorte. Izjeme so razne sorte: portugalka, šentlovrenka, radgonska ranina, rizvanec. Grozdje samorodnic, katerih vino je prepovedano dajati v promet (in ga pridelovalci porabijo doma), lahko pridelovalci trgajo po lastni presoji. Po 9. členu zakona o vinu je prepovedano mešanje moštov, drozge in vina žlahtne trte z moštvom drozge in vinom katere koli samorodnice (šmarnice, otele, izabele itd.). Zato naj tisti vinogradniki, ki imajo mešane vinograde žlahtne trte s samorodnico, pri trgatvi strogo ločijo žlahtne trte od grozdja samorodnic. Kršitelj se po 50. in 51. členu zakona o vinu kaznujejo z denarno kaznijo od 1500 do 10000 din. Nadzorstvo nad izvajanjem predpisa opravlja pristojna kmetijska inšpekcija. 8 DOLENJSKI LIST Št. 39 (1314) - 26. septembra 1974 Rože in krajina V Kostanjevici razstavlja Tugo Lebič Z 38 olji na platnu in lesonitu se je kostanjeviškemu občinstvu predstavil Tugo Lebič, v »režicah rojeni in v Novem mestu živeči arhitekt. Po otvoritvi 17. septembra, na kateri je o slikarjevih iskanjih govoril umetnostni kritik dr. Mirko Juter-”*> je gledališče Pekama iz Ljubljane uprizorilo Petra Božica delo „Kako srečen dan“. S to razstavo, ki je druga samostojna po vrsti, je Lebič dokazal, da obvlada čopič, barve m likovno ploskev. Motivno je razpet med rožami in krajino, upodabljanju človeških figur se izogiblje, vendar pa je vselej čutiti v neposredni bližini človeka. Osebno noto, ki jo je pri Le-blču zaznati zlasti v zadnjim ča-jU> je kot vrlino poudaril tudi dr. Juteršek. Med likovnimi amaterji je Lebič nedvomno obetavno ime, kar izpričuje tudi kostanjeviška razstava. Njegova iskanja in pridnost v zadnjem času ga uvrščajo med ustvarjalce, ki Poraščajo meje običajnega »konjička". Upravičeno smemo Pričakovati, da ga bomo še vi-“eli na prireditvah, kot je ta v Lamutovem likovnem salonu. ‘Ustava bo odprta do 30. septembra. ! z Tugo Lebič: TULIPANI, 1974 Zavzete ljudi! Na nedavni seji izvršnega odbora kulturne skupnosti v Kočevju so sklenili, da bodo med delavci v TOZD takoj začeli iskati take, ki bi mogli kot delegati vestno in odgovorno prenagli interese delavcev v novo skupščino kulturne skupnosti in “jturne organizacije. Sirjenju dobre knjige med meščani in podeželani posvečajo yeliko pozornost, prav tako dejavnosti ljudske knjižnice in me-niJ°, da v sedanjih neprimernih Prostorih ne bo mogla biti dolgo uspešna. Zavzeli so se tudi za obnovo kulturnega društva Svoboda in za to, da bi v sezoni 1975/76 razpisali splošen abonma za gledališke ih glasbene prireditve. Pri tem naj bi poseben abonma organizirali za delavce *n dva za mladino. . “o mnenju izvršnega odbora J® 'nujno v kulturna prizadevanja ^vključiti mladino. VINKO ILC k Aleksander Leskovec: NA PAŠI, relief (100 x 70 cm) - Avtor, doma z Mirne, se je letos prvič predstavil občinstvu z deli, ki jih izrezuje že vrsto let. Sodeloval je tudi na VII. taboru slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem poleti 1974. (Foto: Pavel Jerman) ZKPO v načrtu: nič mimo delavcev Občinski svet ZKPO v Novem mestu pravkar obravnava delovni načrt za obdobje 1974/75 - Poudarjajo: »Pred očmi imejmo delovnega človeka!« Okvirni delovni načrt novomeške ZKPO za obdobje 1974/ 75 podčrtuje, da bodo delavcem še bolj omogočeni obiski kulturnih prireditev, poleg tega pa bodo lahko razvijali samostojno kulturno dejavnost in ustvarjalnost. Področij, na katerih lahko delavci s takimi ali drugačnimi nagnjenji uspešno delujejo* ni malo. V mislih imamo predvsem gledališče, zborovsko petje, godbeništvo, likovni amaterizem, besedno ustvarjalnost in druge dejavnosti. V občini že delujejo najrazličnejša društva in skupine, v katerih je moč na pravkar omenjenih področjih organizirano ustvarjati in poustvarjati. Gledališki amaterizem je precej razvit, devet skupin je celo včlanjenih v področno združenje. Pevskiti zborov je devet: KONCERT TRIA LORENZ Za otvoritev nove, popočitni-ške kulturne sezone je ZKPO Kočevje organizirala 18. septembra koncert Tria Lorenz. Nastop znanih glasbenih umetnikov so občani* Kočevja navdušeno sprejeli. Prireditev je bila v gimnazijski dvorani, in to ob 17. uri za jnladino, ob 20. uri pa za ostale občane. Zelo pohvalno je, da je bilo na koncertu okrog 130 mladih, medtem ko je bilo odraslih le kakih 60. y j ZALOŽNIKI O KNJIGI Okoli 200 predstavnikov jugoslovanskih založb in nekaj iz tujine sc je udeležilo nedavnega posvetovanja v Portorožu. Razpravljali so o družbenem položaju knjige, ki ne bi smela postati zgolj tržno blago. „GLASBENA MLADINA" BO TUDI V KRŠKEM Tudi Krško bo dobilo „Glasbeno mladino1*, ki je zajela že vso Slovenijo. Pripravljalni odbor za ustanovitev je te dni imenoval člane strokovnega odbora, ki bo pripravil program za sezono 1974/75. Poleg glasbenih prireditev bo Glasbena mladina organizirala tudi nastope baletnikov in gledaliških skupin. štirje moški, dva moška okteta in trije mešani. Že nekaj let delujejo tri godbe, godalni orkester in več zabavnoglasbenih skupin. Neposredno na ZKPO sta vezani skupini likovnikov in literatov. Kako je možno vso to dejavnost poživiti, je lahko za zgled letošnje leto oziroma minula kulturna sezona. Zvrstilo se je več deset najrazličnejših prireditev, med katerimi so imele prenekatere odmev v širšem slovenskem prostoru. Sestavljalci programa za naslednjo kulturno sezono so lahko tem pogumneje načrtovali nove in pestrejše stvari. Sodelovanje na občinskih in medobčinskih revijah in drugih nastopih kulturnih skupin naj bi bilo v novem obdobju še po-gostnejše. Poslej naj bi del zahtev po kulturnem življenju pre- it f! 1 Iti II t*i 1^1 Mii PRIPOMBE k ZAKONU - lz-nofr °dk.or kočevske kulturne skup-knit ^e- obravnaval novi zakon o yJ , rn*h skupnostih, o katerem bo skupšč I^ZpraVa tUd' V republišk' G V ADAMIČEV SPOMIN - V D ?suPljem so z literarnim večerom j? častili spomin na Louisa Adami-atneriškcga pisatelja slovenskega au, ki je umrl pred 23 leti. jEKSLIBRISI v NUK - Pod po-v V'teljstvom cerkniškega Bresta so tet u^ski Narodni in univerzi-šlrii11 'cnj>žniei odprli razstavo otro-iK* ?kslibrisov z deli, ki so jih v, parili tudi učenci osnovnih šol na UoIen]skcm. š AMATERSKI FILMI - Na leto-Lim01 ^estivalu amaterskega filma v Iri. u0rn®ni je sodelovalo 55 kino-ubov iz vse države. Podelili so več 8fad za najboljše režije in filme. PARK NAIVNIH - Pred galerijo naivne umetnosti v Hlebinah bodo uredili park in v njem razstavili najbolj znana dela obdravskih naivnih kiparjev. Pobudo za to so dali tamkajšnji likovni samorastniki. KRITIKA NAGRAJUJE - V Ljubljani so baletnima umetnicama Ivanki Lukateli iz beograjskega baleta in Lani Stranič, solistki ljubljanskega baleta, podelili nagradi slovenske kritike za njune nastope na letošnjih baletnih prireditvah v slovenski prestolnici. 100 GOSTOVANJ AMATERJEV - V Štatenbergu so amaterski in poklicni delavci v kulturi sklenili zapolniti prenekatero vrzel. Tako načrtujejo na njihovo pobudo v prihodnjem letu 100 gostovanj z deli, ki jih bodo pripravila poklicna gledališča. Dolgo kot pravda za oslovsko senco se med kulturniki vlečejo razprave o tem, v čigavi lasti so gradovi. V občinah trdijo, da so gradovi republiški, medtem ko republiški možje silijo na dan s trditvijo, da so gradovi občinski. Včasih prav nič kulturno za-špičene razprave so se začele, ko je pred kulturnike prišlo vprašanje, kdo je dolžan plačati obnovitvena in vzdrževalna dela na gradovih, ki so, kar ni nujno posebej poudarjati, kulturnozgodovinski spomeniki. Komu breme? Znano je, da so financiranje teh obnovitvenih del prenesli na kulturne skupnosti, pri čemer pa je večje breme - vsaj dosedanje dolenjske izkušnje to potrjujejo - prišlo na ramena temeljnih kulturnih skupnosti. Kako (ne)znosno je tako breme za občino, osvetljuje novomeški piiiner. Sredstva za gradove ‘ in spomeniškovarstveno službo so se letos tolikanj povečala, da je zavoljo tega - in seveda tudi zaradi znatno večjih dotacij poklicnim' kulturnim ustanovam - ostalo bore malo za tako imenovano živo kulturo. Kulturne skupnosti v občinah bi se skrbi za'gradove in druge pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike s hvaležnostjo otresle. Za to imajo svoje račune, predvsem pa svoje dokaze, da ti spomeniki ne morejo biti povsem ali zgolj občinskega pomena. Republiška skupnost, na katero še bolj pritiskajo od vseh strani, bi tudi najraje sploh odmislila gradove. Takemu žoganju mora slej ko prej slediti konec in nemara bi bilo prav, da bi z zakonom dokončno predpisali, kaj je „samo republiško** in kaj „samo občinsko". Čas, ki ga potratijo kulturniki za razprave, bi poslej lahko koristneje porabili. J. JUST nesli v snujoča se šolska kulturna društva. Lutkovna dejavnost se bo načrtneje razvijala. Med drugim kaže omeniti, da snuje ZKPO prihodnje leto v Novem mestu osrednje lutkovno gledališče. Vse te in obilico drugih načrtov, ki jih tu nismo navedli, bo ZKPO poslej laže uresničevala, ne nazadnje zato, ker se ji obeta več denarja, kot ga je dobivala v preteklosti. Samo letos je tega denarja nekaj nad 810.000 din, kar je skoraj štirikrat več kot lani, ko je ZKPO živela le od 230.000 din. ^ BELOKRANJSKE TRADICIJE ŽIVE Mi bojazni za folkloro »Amaterizem bo poslej laže dihal,« trdi Janez Kure, predsednik ZKPO v Črnomlju Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti se je Janez Kure vrnil v svoj Črnomelj. Cenjen je kot strokovnjak pri svojem odgovornem delu v*banki, pa tudi tisti, ki *jim ni vseeno, kako živijo kulturno-prosvetna drtištva v občini, ga imajo radi. Vedo, da rad pomaga. Zato so ga izvolili za predsednika občinskega sveta Zveze kultumo-prosvetnih organizacij. „Z delom v društvih smo kar zadovoljni. Upoštevati je pač treba, da gre za čisti amaterizem, ki pa mu bomo pomagali bolj kot doslej. Zato, ker je financiranje sedaj urejeno. Predvsem so znane naše folklorne skupine, ki zelo resno delajo in razen na jo imajo sedaj. Razen tega bodo morale te skupine sčasoma zamenjati svoje „ farkaš“ tamburice, ki jih ne izdelujejo več, s tamburicami sistema „Jankovič". Črnomaljska 'glasbena šola pa bo poskrbela za učenje igranja na nove tamburice. Denar za nakup novih tamburic bo dala naša organizacija. Storili bomo vse, da stari folklorni običaji ne bodo izumrli, in mislim, da za to ni bojazni, saj kažejo mladi zanje dovolj zanimanja. “ domačih prireditvah po- gosto nastopajo tudi po drugih krajih Slovenije in celo v tujini. “ Sedaj bodo pripravili občne zbore v vseh amaterskih kulturnih društvih v občini, kasneje pa bodo organizirali občni zbor ZKPO za vso občino. Na njem se bodo podrobneje dogovorili o nadaljnjem delu, čeprav so poglavitni načrti že znani. „ Vse folklorne skupine moramo najprej pravilno obuti in obleči. Na starih slikah se vidi, da so imeli Belokranjci včasih kak kos drugačne obleke in obutve, kot Janez Kure: „Mladi nadaljujejo tradicije.“ V občini ugotavljajo, da za dramsko dejavnost pri njih ne obstajajo dobre možnosti. Zato bo ZKPO več skrbi posvetila širjenju in delovanju amaterskih pevskih zborov. Zbori v Adlešičih, Črnomlju in Semiču bodo deležni precej pozornosti in tudi denarne podpore, prizadevali pa si bodo, da bi zbor ustanovili tudi na Vinici B. PODOBNIK Koncertna vrzel izginja Glasbena šola Marjan Kozina poskrbela za šest vrhunskih prireditev Glasbena šola Matjan Kozina iz Novega mesta bo v sezoni 1974/75 priredila šest koncertov priznanih slovenskih umetnikov-solistov in komornih zasedb. S tem želi zapolniti vrzel, ki je na tem področju v mestu ob Krki občutna. Prva prireditev bo že 4. oktobra; na njej se bosta novomeškemu koncertnemu občinstvu predstavila čelist Ciril Škerjanc in pianist Aci Bertoncelj. 15. novembra je predviden koncert violinista Dejana Bravničarja ob klavirski spremljavi Acija Bertonclja, 20. decembra bo nastopil Trio Lorenz. Spored se bo nadaljeval 16. februarja, ko bo pianist Andrej Jarc spremljal sopranistko Marjano Križman. 3,0. marca bosta koncertirala Jože Falout na rogu in pianist Aci Bertoncelj, na zadnji prireditvi 4. maja pa bo imela samostojen nastop pianistka Zdenka Novak. Za mladino načrtujejo koncerte ob 16. uri, medtem ko bi bile predstave za odrasl«* nh 19.30 ali 20. uri. Mladinske koncerte bodo komentirali. Glasbena šola ima za , te prireditve v načrtu abonma. Za mladinske koncerte so organizirali 50 abonmajskih sedežev po 25 din, za večerne (za odraslo ob- činstvo) pa 60 sedežev po 90 din. Koncertni spored je pripravila posebna tričlanska komisija pri novomeški glasbeni šoli, ki naj bi bila zametek snujoče se koncertne poslovalnice. SMISEL ŠOLSKEGA OCENJEVANJA * k kjer jih je učitelj uporabljal kot sredstvo za discipliniranje in ^ strahovanje učencev. V naši socialistični družbi ohranjamo ocenjevanje, toda ga ^ uravnavamo na njegov pravi namen: učenčeve vzgojitelje naj ^ informira in orientira na čimbolj nepristranski in izčrpen | način, kako se razvija in v šoli napreduje; učence naj spodbu- ž ja in usmerja; v učiteljevih rokah pa bodi sredstvo, ki naj na svoj način pomaga pri prizadevanjih za njegov zdravi razvoj. Gustav Šilih: Očrt splošne didaktike, str. 297 STRAH NI NIKAKRŠNA POBUDA ZA UČENJE Viktor Magyar: LETEČI ČLOVEK, olje na lesu, 1972. Slikar bo oktobra razstavljal v Trebnjem. Učenje zahteva od otroka sorazmerno precejšnje napore, ki jih ovira njegovo še močno razvito nagonsko teženje. Pomagamo mu lahko le tako, da se čuti v skupnosti (družini ali v razredu) varnega, upoštevanega. S tem se krepi njegova samozavest, vera v lastno zmogljivost in njegov pogum. Iz izkušenj nam je znano (in odkritja mentalne higiene so to potrdila), da je pogum eden izmed najvažnejših pobudnikov za doseganje uspehov, tako pri odraslih kot pri otrocih. Nasprotno pa strah (z raznimi odtenki: plašnost, bojazljivost, strahopetnost, kot posebnimi lastnostmi) ne predstavlja ni-kakega podneta za učenje. Najbolje bi bilo, če bi pouk ne ustvarjal nikakega strahu ... Strah je namreč konec koncev tisto čustvo, ki izraža popolno zapuščenost in padec iz stanja, ki daje človeku in zlasti otroku prvo in zadnjo oporo: iz stanja ljubezni. Varnost, toplota, ljubezen so tudi v učnih procesih poroki pristnih učnih uspehov. Navedeno delo, str. 47 ,,Strie, kupite, to je zadnja košarica. Za vas bo ceneje!“ OREHOVICA - Mladinski aktiv Orehovica iz Orehovice pri Šentjerneju je imel prejšnjo soboto javno razpravo o dokumentih za IX. kongres ZSMS, na kateri so sodelovali vsi člani. Po razpravi so evidentirali člane ZMS, ki bodo v novo organizacijo sprejeti takoj po kongresu. (B.K.) NOVO MESTO - Prejšnji teden je OK ZMS Novo mesto sklicala posvete z vsemi predsedniki aktivov ZMS, na katerih so se predsedniki seznanili z oblikovanjem osnovnih organizacij ZSM in organov ZSM v občini. (D. P.) SEMIČ - Prejšnji teden so v Semiču sprejeli v Zvezo komunistov 31' novih članov, ki so jih osnovne . organizacije ZK v črnomaljski občini predlagale za sprejem. Novim članom, med katerimi je bilo precej dijakov, je čestital in govoril o liku komunista sekretar občinskega komiteja ZKS Črnomelj Jure Perko. Vsi člani so dobili v dar knjižna darila. (A. K.) ČRNOMELJ - V petek se je prvič v letošnjem šolskem letu sestalo predsedstvo MA Gimnazije. Pogovorili so se o predkongresnih dejavnostih, ustanovili odbor, ki bo spremljal priprave za kongres in sklenili, da vse mladinske ure posvetimo mladinski organizaciji in njenim dejavnostim. (V. S.) Gobarji V enem dnevu otroci nabrali za 1000 din gob Ples je star toliko, kot človek. Svobodni športni ples, kakršnega goji tudi no-> vomeški plesni klub, pa je začel svoj zmagoviti pohod v dvajsetih letih tega stoletja v Angliji. Z organiziranim razvojem in mednarodnim priznanjem doživlja ta „športna zvrst“ zlato dobo šele po letu 1950. Pri nas je razvit v glavnem le v naši republiki, zato so prvenstva Slovenije enakovredna državnim prvenstvom. V športnem plesu razlikujemo dve disciplini: standardne in latinskoameriške plese. Na večjih tekmovanjih in prvenstvih je za standardne plese obvezen frak za plesalca in ustrezna turnirska obleka za plesalko, za latinskoameriške plese pa za plesalca temen ali bel smoking, za plesalko pa turnirska obleka v slogu latinskoameriških plesov. Izredna uvežbanost parov, vedno melodični ritmi, predvsem pa obleke plesalk vsako plesno prireditev izredno poživijo. Obe disciplini goji tudi novomeški plesni klub, ki pripravlja plesni tečaj. Začel se bo jutri ob 20. uri v prostorih kluba Doma JLA. Vsi zainteresirani lahko dobijo vse informacije glede vpisa v prostorih kluba. Kaj’ menita o vprašanjih mladih delavcev predsednik občinske konference mladih delavcev v Sevni* ci Branko Seničar in tajnica Anica Zrim? Tudi mladi v Črnomlju so imeli predkongresno zborovanje, na katerem se je zbralo nad 70 mladih iz bližnjih mladinskih aktivov v šolstvu in proizvodnji. Najprej so si mladi ogledali proizvodnjo v obratu Beti v Črnomlju, nato pa še Viatoijevo mehanično delavnico. V prosvetnem domu so prisluhnil* delegatoma Branetu Pečjaku in Niku Vrliniču, ki sta govorila o SLO in o mladinskih aktivih V krajevnih skupnostih. Govorila sta še Jože Veselič in Peter Jančan. Po končanem zborovanju so mla® pripravili kulturni program v Dolinici. Na sliki: gimnazijci pred prosvetnim domom. (Verica Štipano-vič) MLADINSKA LIGA Mladinski aktiv iz Bučne vasi, ki je organiziral mladinsko občinsko ligo v nogometu, obvešča, da se bo prvo kolo začelo v nedeljo, 29. septembra, ob 16. uri. Vse tekme sc bodo odigrale na igriščih prvoimenovanih moštev. V pr^em kolu sc bodo pomerile naslednje ekipe: Bučna vas - Regerča vas, Bršlin - Smolenja vas, Mirna peč - Žabja vas in CešČa vas — Šmihel. Tekme bodo sodili predstavniki novomeškega Elana. 'tovanjih in seminarjih, izvedenih v republiškem merilu, za njihove udeležence povrne stroške, kar ni nepomembno ob pičlih sredstvih, ki jih ima občinska organizacija ZM za svojo dejavnost. A • Z. BRŠLIN - Šolsko športno dru-štvo v osnovni šoli v Bršlinu je pri' pravilo medrazredno prvenstvo v ro-kometu^ na katerem nastopa deset ekip. Do sedaj so zmagovale predvsem ekipe fantov iz višjih razredov. (R. M.) ČRNOMELJ - V petek dopoldne so dvorano v prosvetnem domu napolnili učenci višjih razredov osnovne šole iz Črnomlja in Vinice ter dijaki gimnazije in PKS. Poslušali so izvajanja pianista Acija Bertonclja. To je bil prvi od- predvidertih desetih koncertov. (V. S.) KAKO 2IVIMO?- Majda Jarc Ples ni vse Dolnji Ajdovec, suhokranjska vas, je precej odmaknjen od glavne ceste, vendar pa se tu že čuti utrip mesta. Kaj počenjajo mladi in kako živijo, nam je povedala Majda Jarc, administratorka, zaposlena v IMV v Novem mestu. „V vasi je kar precej mladink in mladincev, vendar mladinski aktiv v pravem pomenu besede ne obstaja. S tem še ni rečeno, da mladinci nismo organizirani. Ker nimamo svojih prostorov, se trudimo na vse načine, da si jih pridobimo. Fantje so v glavnem vsi v prostovoljnem gasilskem dhištvu. Z veselicami in udarniškim delom so pričeli graditi gasilski dom. Temelji so že, pa tudi material smo že kupili. Tudi dekleta ne mirujemo: pod mentorstvom Marije Zupančič smo naštudirale igro. Z vstopnino pomagamo pri gradnji doma, kjer bomo potem tudi mladi dobili svoje prostore. Poleg zabave, pa mladi tudi delamo. Nekateri so - zaposleni v Žužemberku, Straži in v Novem mestu. Na delo se vozijo z avtomobili, saj jih imajo skoraj vsi. Ob nedeljah pa hodijo na kegljanje ali v bližnji dom na Frati. Torej nam zabave res ne manjka." In tako je prav. Za razvedrilo mladih ples in glasba ni vedno vse. Tudi drugi načini so, da sc mladi zabavajo in pri tem še dobro počutijo. Dokaz za to so mladi z Ajdovca, ki poleg službe in dela na kmetiji najdejo še čas za koristno razvedrilo. B. Krže Občinsko konferenco mladih delavcev v sevniški občini so ustanovili letos v aprilu. Čeprav gre za nekajmesečno delo, ki so ga prekinjali dopusti, pa so uspehi že vidni. ŠMARJETA - Izvenšolska dejavnost na osnovni šoli v Šmarjeti sc je tudi letos obetajoče začela. Pri tem pa se učitelji in učenci srečujejo z isto težavo kot v prejšnjem šolskem letu: na šoli je namreč veliko vozačev. Ker je urnik prenatrpan, imajo izvenšolske dejavnosti že zjutraj, tako da se jih ne morejo udeleževati vsi učenci. Za sedaj se je največ učencev odločilo za košarko, namizni tenis, foto krožek in strelstvo, dekleta pa so se razen za šport ogrela tudi za krožek ročnih spretnosti. (D. Z.) Tako so mladinci ponosni na razdeljena stanovanja stanovanjskega solidarnostnega sklada. Anica Zrim iz Jutranjke, članica upravnega odbora tega sklada, je povedala, da so mladi in mlade družine dobile precej novih stanovanj. V poštev nista prišli le dve prošnji, ker sta bili preveč pomanjkljivi. Največ si mladi obetajo od dela občinske konference mla- Anica Zrim dih delavcev z delom v komisijah; imajo jih štiri. Komisija za kadre in organiziranost je dobro zastavila svojo politiko. V neka- KOČEVJE: POSPEŠITI SPREJEM MLADIH V ZK Na seji komiteja občinske konference ZKS Kočevje so obravnavali dokumente za IX. kongres ZMS, ki bo v Murski Soboti. Člani komiteja so ugodno ocenili dosedanjo organizacijo javne razprave, ki so jo imeli aktivi skoraj v vseh delovnih organizacijah, šolah in mladinskih vaških aktivih. Komite OK ZKS Kočevje je podprl pobudo, po kateri bodo okrepili povezavo in sodelovanje med Zvezo komunistov in Zvezo mladine. Prav tako bodo morali povečati skrb za marksistično izobraževanje mladih ter pospešiti sprejemanje mladih zaslužnih družbenopolitičnih delavcev v Zvezo komunistov. Vojaki tesna vez med mladimi Tudi v JLA bo odslej organizirana mladinska organizacija Odločitev 3. konference ZKJ o organiziranosti mladine v JLA so mladi vojaki z veseljem podprli, kajti mlad človek resnično pripada k tisti organizaciji, kjer živi, dela ali študira. Zveza socialistične mladine v JLA je organizacija, ki je direktno povezana z zvezno ogranizacijo. Kljub temu da se mladi v JLA pri svojem delu srečujejo v glavnem le z borbenimi nalogami, ki so tesno povezane s koncepcijo splošnega ljudskega odpora, bodo lahko odslej precej časa posvetili mladinski problematiki. Razen tega bodo lahko mladi vojaki še bolj krepili bratstvo in enotnost med našimi narodi. Vsi vojaki, ki pred odhodom v JLA niso bili člani mladinskih organizacij, bodo lahko postali člani med služenjem kadrovskega roka, še prej pa se bodo morali izkazati z delom. Zato ima organizacija Zveze komunistov v JLA te dni veliko dela. Pripraviti mora organiziranost mladih, komunisti pa bodo morali poskrbeti, da bodo mladi vojaki v novih sredinah nemoteno delali, sc izobraževali in spoznavali z mladimi v mestih, kjer bodo preživeli določen čas v vojaških oblekah. V JLA so že nekaj časa pogrešali tako organizacijo, kot je Zveza socialistične mladine Jugoslavije. Z njeno pomočjo bodo vsi mladi vojaki lahko pri delu v mladinski organizaciji dosegli še večje uspehe, kot so jih doma. M. S. KOČEVJE — Na seji predsedstva občinske konferencc ZMS so razpravljali o kandidatih za izvršilne funkcije v republiški konferenci ZSMS. Strinjali so se s predvidenimi člani republiške konference, člani predsedstva, kakor tudi, naj bi bila predsednik in sekretar RK SZMS Ljubo Jasnič in Zdenko Mali. (V. O.) Branko Seničar terili delovnih organizacijah je uspešna pri predlaganju svojih članov V ZK. Razen tega njeni člani^ pripravljajo posebne evidenčne liste, da bi imeli pri roki dober pregled o delu članov v političnem delu in s tem manj dela pri evidentiranju kandidatov. Eno izmed komisij so imenovali kar komisija za akcije; ta ima vse več dela. Po prepričanju predsednika in tajnika konference mladih delavcev — oba sta tudi delegata za kongres Zveze socialistične mladine — lahko aktivi v delovnih organizacijah veliko naredijo za izobraževanje članov s pomočjo izobreževalnih oblik, ki jih je razpisal Zavod za kulturo in prosveto. Med najbolj delavnimi so mladi delavci v Jutranjki. V tovarni ima vsaka TOZD svojo mladinsko organizacijo. Delo je tako lažje in učinkovitejše, usklajuje pa ga skupno predsedstvo. Pri delu jim v tovarni pomagajo, saj imajo mladi lahko sestanke kar med delovnim časom. Razen tega jim tovarna ob raznih posve- Tam, kjer ni več poti 30 obletnice VDV v Črnomlju so se s pohodom udeležile tudi mladinske brigade VDV Ob cesti od Novega mesta do Koroške vasi sem našel prejšnjo sredo dvanajst malih prodajalcev gob. Tisti, ki so se postavili pred avtobusnim postajališčem v Koroški vasi, so imeli že vse košarice prazne. Zadovoljni, da so prodali toliko gob, so šolarji Darinka Hrovatič, Jože Lukšič, Ivan Cimermančič in Jože Če-čelič povedali: „Da, letos rastejo gobe, kot že vrsto let ne. Vsaj tako pravijo naše babicev Za košarico, v kateri je za okoli kilogram svežih jurčkov, zahtevamo štiri tisočake. Če nam prodaja gre od rok? Danes je Šlo kot namazano. Veste, neka stara teta iz Vinje vasi je nabrala v enem mesecu za 9.500 din gob. Nekajkrat smo jo zalezovali, pa se takrat ni sklonila niti enkrat. Kje nabiramo? Po Gorjancih, tam, kjer je te dni meščanov kot Ustja in trave. Včasih smo kar veseli, ker so mestni tako slepi.“ Mali gobarji so se še pohvalili, da njihova kupčija cvete predvsem po vsakem daljšem dežju. Zgodilo se je, da so vsi Štirje skupaj v enem dnevu prodali za 1.000 din gob. Denar, ki so si ga prislužili, bodo porabili za šolske potrebščine, škornje, *6bleko, nekaj denarja bodo dali štaršem, nekaj pa ga bodo pri-stedili za takrat, ko bodo šli v mesto. Mladi iz Uršnih sel so za vzgled V poletnih mesecih, ko so v večini mladinskih aktivov mladi „spali“, so bili člani mladinskega aktiva na Uršnih selih prizadevni. Organizirali so dve veselici s pomočjo gasilskega društva, ki je nudilo vso tehnično bpre-mo, dohodek, ki ga ni bilo malo, pa bodo mladi porabili za prihodnje delo. Veliko pozornosti so posvetili tudi razpravam o kongresnih dokumentih ZSM. Vsi mladi na Uršnih selih so z njimi seznanjeni. Z novostmi sc strinjajo in pričakujejo, da jih bo kongres potrdil. Zavedajo se, da bo po kongresu mladinska organizacija precej drugačna, to pa je za vse, ki si želijo dobrega in poštenega dela, velika pridobitev. Z novo organiziranostjo bodo že v začetku oktobra ustanovili tudi aktiv mladih komunistov, .saj imajo v svojih vrstah že sedaj osem članov ZK. Mladi na Uršnih selili se zavedajo, da morajo s svojim delom pravilno vplivati na ostale ter da jih čaka še veliko dela:, še naprej bodo morali utrjevati povezanost z osnovno organizacijo ZK, s SZDL in ostalimi organizacijami na vasi. V akcijskem načrtu za naslednje tromesečje imajo kot eno izmed prvih nalog, ki jo morajo izvršiti, opremo klubske sobe v zadružnem domu, kjer se sestajajo člani vseh organizacij. Pri delu si bodo pomagali z denarjem, ki so ga dobili pri organizaciji veselic. Mladi upajo,.da bodo dela zaključili še pred občinskim praznikom, oprema prostorov pa bo njihov prispevek vaščanom Uršnih sel. Na sliki: z enega izmed republiških tekmovanj plesnih parov, ki je bilo v telovadnici osnovne šole v Bršlinu. Kaj je ples? Novomeški plesni klub pripravlja tečaj Megla je ležala nad dolino, ko smo se zbirali udeleženci mladinskih brigad VDV pred osnovno jšolo v Dolenjskih Toplicah. Po kulturnem programu, ki so ga za nas pripravili učenci šole, in po orisu zgodovinskega pomena vojske državne varnosti v NOB, so se mladinske brigade podale na pot. Bile so tri: I. brigada VDV Novo mesto, II. brigada VDV iz Nove Gorice in brigada mladih kadetov iz Vi-kerč pri Ljubljani. Do Baze 20 smo prišli z avtobusi. Po ogledu smo ustanovili štab divizije in nato nadaljevali pot peš. V. Gornjem Hrastniku so predstavniki mladine položili venec na grobove umrlih borcev, si ogledali znano bolnišnico in od tam krenili v Komarno vas. Po krajšem odmoru- se je prava partizanska pot šele začela. Nekateri med nami so se že oglašali zaradi žuljev, drugi smo jih pogumno zatajili. Na Mirno goro, kjer nas je v pri-, jazni koči čakalo kosilo je prišla samo tretjina udeležencev, ostali so zašli. Ko smo se končno lc vsi zbrali, smo krenili proti Črnomlju v upanju, da bomo prehiteli nod. Lovila nas je in tudi ujela. Pot je postajala vse bolj težka, kajti za nočno hojo nismo bili opremljeni. Močno utrujeni, a razpoloženi smo pometaii težke nahrbtnike, a čakalo nas je še eno neprijetno presenečenje: kje bomo spali? Verjetno so na nas pozabili, kajti obljubljenih šotorov ni nihče postavil in sedaj nas je čakalo še eno delo. Opravili smo in nato še dolgo v noč prebedeli ob tabornem ognju. Zjutraj smo težko vstali in po dobrem zajtrku v črnomaljski kasarni odšli na zborno mesto, od tam pa v Dolinico pred bencinsko črpalko, kjer je bila proslava, posvečena 30-letnici ustanovitve I. divizije VDV. Vsi udeleženci dvodnevnega pohoda sc bomo prijetnih in neprijetnih dogodivščin radi spominjali, kajti spoznali smo mogočnost kočevskih gozdov, del skrit ih poti, po katerih so hodili borci med NOB, in še košček naše junaške zgodovine. K. J. Je Fischer najmočnejši? Zakaj se je svetovni šahovski prvak umaknil? Odkar je svetovni šahovski prvak obert. Fischer izjavil, da ne bo branil svojega naslova v boju z zmagovalcem dvoboja Karpov-Petrosjan, se javno mnenje še ni pomirilo. Ljudje ugibajo, ali je to samo slepilo ali pa dokončna Fischerjeva odločitev- Dr. Euvve, predsednik Mednarodne šahovske zveze, je pisal Fischerju in ga prosil, naj ponovno premisli svojo odločitev ter naj dokončen sklep sporoči do 1. febru-^a prihodnjega leta. Toda iz šampionovega tabora za zdaj ni nobene esti, ali bo branil naslov ali ne. ^°m.entarji o vsem tem so zelo azucni. Velemojster Bent Larsen, .ga smatrajo navadno za drugega oJmocnejšega igralca zahodne pol-šn k n?.en*» da sedanji prvak stra-o boji morebitnega poraza in da se siri V Z-ara^ tega po zmagi nad Spas-nir’11 S. n* P°Jav^ na nobenem tur-VJU; ^av ta strah ga je verjetno pri-ael do sklepa, da bo predal najvišji um°uS^ nasl°v brez boja in se tako Kiiu s Prestola - neporažen. Piiu te.mu Pa s°di Larsen, da je svetu * vedno najboljši šahist na Nasprotno pa je angleški mojster urdan mnenja, da ima v morebitnem spopadu s Fischerjem mladi tofpov že zdaj vse šanse za zmago a svoji strani. Takole piše o tem: »Karpov je, odkar igra od svojega leta na turnirjih, izgubil samo 22 partij in dosegel rekord po nepremagljivosti. Še na nobenem turnirju ni nikoli izgubil več ko dvakrat, medtem ko je Fischer 1. 1960 na turnirju v Buenos Airesu izgubil pet partij, na turnirju kandidatov na otoku Curacao 1. 1962 pa celo sedem. Vrh tega se Fischer ne udejstvuje več na turnirjih, Karpov pa se na njih stalno izpopolnjuje. In tona turnirjih, kjer nastopa vsa sovjetska šahovska elita!“ VODI SLOVIN Pretekli teden so se nadaljevale letošnje delavske športne igre, in sicer v malem nogometu, odbojki in kegljanju. V malem nogometu nastopa 16 ekip, ki so v zadnjem kolu dosegle naslednje rezultate: IM V -Prevoz 8:2, Tovarna pohištva -Agraria 1:1, Slovin - Skupščina občine Brežice 8:2, Posavje - Kovinska galanterija Bizeljsko 2:0, Vojna pošta Cerklje-Agrotehnika 2:0. V Cateških Toplicah pa teče vsak ponedeljek in sredo tekmovanje v kegljanju: skupno sodeluje 7 ženskih in 18 moških ekip, med posamezniki 22 žensk in 135 moških. Pri ženskah vodi po prvem kolu Slovin (167 kegljev), med posameznicami je najboljša Turšič (Slovin). Moški so odigrali že tri kola. Ekipno vodi Remontni zavod Brega-na s 3.285 podrtimi keglji. V. P. RokometaS Krškega igrajo tudi letos v ljubljanski conski rokometni ligi zelo dobro. Na posnetku Milivoja Jaranoviča so vsi igralci s tehničnim vodstvom. Igralke Lisce na 4. mestu V republiški rokometni ligi za moške so vodstvo prevzeli Ribničani Rokometaši Inlesa so po izdatni zmagi v gosteh prevzeli prvo mesto, Sevničani pa so v Šoštanju z majhno razliko izgubili. Igralke Lisce so že tretjič zmagale, prvi točki pa so „vknjižile “ tudi rokometašice Brežic. BREŽICE - ETA 8:5 V prvem delu so gledalci v glavnem gledali precej mrtvo i«ro. pred- košarka Beti - prepričljiva zmaga V slovenski košarkarski ligi Beti na tretjem, Novoteks na sedmem mestu Medtem ko je Beti v 19. kolu slovenske košarkarske lige (1A) fcpričljivo premagala celjsko Kovinotehno in v 20. kolu košarke Radenske, je Novoteks obe tekmi tesno izgubil. BETI - KOVINOTEHNA 109 : 77 „ P°mači košarkarji so se na Pun-fJ?u. še enkrat izkazali. V dobri Dn/K1’ ^ izenačena samo' v |ir , . minutah srečanja, so domači im^01 brez težav odpravili ekipo, ki p a ravno toliko točk kot sami. točv ^ Je s‘cer končal samo s 14 pa razlike, v drugem delu igre ,° se domači košarkarji razigrali -ni* enega izmed najvišjih re-‘•uitatov v jesenskem delu tekmo-vanja. tenis J*okal Delu Dolenjski list izgubljal najtesneje . Na teniških igriščih na Loki P bilo v organizaciji Dolenjske-lista prejšnji četrtek sloven-j0 ekipno teniško prvenstvo venskih novinaijev, ki so se udeležile ekipe ljubljanskega V6*3 in RTV, mariborskega Ve-pa in Dolenjskega lista. nem0 mest0 na tem tradicionalni0..tekmovanju in z njim pokal je kr« ljubljansko Delo, medtem dm °*enjski list ni mogel obdržati naiK6?3 mesta- Nedvomno pa je bil dvnK • nesre^na ekipa, saj je vse tri ;7: j Je izgubil z najtesnejšim Omeniti velja, da se je Dor maščeval Veselku (Delo) za L.-laz v finalu slovenskega posajenega prvenstva, saj je tokrat glad- ^i^agal 2 : 0 (6 : 2, 6 : 2). nn!l5 žence vseh ekip so obdarili bfj^meški kolektivi Novoteks, La-dmh Novotehna in Dolenjka, *koZit '° ^ P tud' ljubljan- 2./^?V*tati: Delo - Dolenjski list (Veselko - Splichal 2:6, 2:6; 6 2?V r Dokl 6:1’ 6:2’ P" 6:?’ Večer - RTV 2:0, Večer - vinjski list 2:1 (Slana - Splichal L6? Kancler - Dokl 6:1 6:1; Sai.6:3, 6:0), Delo - Večer 2:0, c ~ Dolenjski list 2:1 (Novak - gPUchal 4:6, 8:6, 6:3; Karlin - ki 6:3, 5:7, 4:6; par brez borbe). ^SENICE - NOVO MESTO 3:2 v *°*>meški tenisači, ki so zmagali li z skVPim lige. so se pomerile cu . n*^an‘» Prav tako prvaki svo-^i^Pme l.C slovenske lige. Na igri-doh V M°istrani so se Novomeščani . oro odrezali in z zmagama Zorka Tat -h*!3 Osilili najtesnejši poraz. , *o imajo lepo priložnost, da na I*1 Premagajo Jeseničane in zrna-dok»V skupnem seštevku ter si pri-J* pravico'do nastopa v I.B ligi. 6 Rezultati: M. Komel - Uhl 6:2, Klinar - Gerbec 6:1, 6:0; T. ^omel Zorko 6:1, 5:7, 4:6; Kav-st ri Splichal 2:6, 6:2, 0:6; v paru : Komel in Klinar premagala ka m Splichala 6:3, 6:0. BETI: T. Vergot 4, Murko 7, Kosovac 4, Ž. Vergot 6, Jezerinac 8, Lalič 18, Dautovič 16, Rožič 8, Me-dek 34 in Arbutina 4. RADENSKA - BETI 61 : 74 Z zmago v Radencih so Metličani osvojili 13. par točk in so na lestvici na tretjem mestu. V gosteh igralci Beti niso zaigrali najbolje. Po prvem polčasu so vodili za 11 točk, v drugem delu igre pa so jih domači že ujeli in celo vodili. Šele po vodstvu domačih so gostje zaigrali precej bolje in zasluženo zmagali. BETI: Murko 4, Vergot 5, Lalič 19, Dautovič 18, Rožič 5, Medek 17, Arbutina 6. NOVOTEKS - MARIBOR 77 : 79 Novomeški košarkarji so s porazom proti Mariboru na Loki zapletli položaj v slovenski ligi tako, da bo morebiti potrebna celo tretja tekma med Vrhniko in Mariborom, da bo znana ekipa, ki bo šla v drugo zvezno ligo. Novomeški igralci so prav dobro igrali do sredine drugega polčasa; v času, ko so si nabrali pet košev prednosti, sta se izkazala Kopač in Cukut, kajpak pa tudi Ž. Kovačevič, ki ves drugi del prvenstva igra med vsemi Novoteksovimi igralci najbolj zanesljivo. Žal so na koncu igrali prepočasi in premalo napadalno, kar velja zlasti za organizatorja igre Poljšaka, in poraz, čeprav tesen, je bil neizbežen. Novoteks: Seničar 4, Cukut 16, Ž. Kovačevič 19, Kopač 2, S. Kovačevič 5, Ivančič 22, Poljšak 8, Ppčrvina 1. MARLES-NOVOTEKS 66 : 61 To je bil drugi Novoteksov poraz v srečanjih z. mariborskim ligašem. Novomeščanom sc je poznala odsotnost poškodovanega Cukuta, sicer pa so zaigrali slabše, kot znajo, in so izgubili zaradi prevelikega števila napak v igri. Tekmeca sta bila izenačena skozi vso tekmo, Marles pa si je odločilno prednost priboril ob zaključku. Novoteks: Ž. Kovačevič 26, Ko- fač 4, S. Kovačevič 4, Ivančič 15, oljšak 4, Janežič 8. r DANES ODLOČITEV! V XV. kolu dolenjske košarkarske lige so bili doseženi pričakovani rezultati. Bršlin je z zmago nad Žužemberkom in po porazu Metlike z vodilno Loko 74 skočil na tretje mesto, Dolenjske Toplice pa so preskočile Stražo po zmagi v neposrednem srečanju v gosteh. Rezultati: Črnomelj - Semič 78:41, Bršlin -Žužemberk 67:59, Metlika -- Loka 74 51:66, Straža - Dolenjske Toplice 54:70. Na lestvici vodi Loka 74 s 24 točkami pred Črnomljem, ki ima dve točki manj. Bršlin in Metlika (po 16), Žužemberk (14), Šentjernej (10), Dolenjske Toplice in Straža (po 8) in Semič (2 točki). Odločilna za prvo mesto bo današnja tekma na Loki, ko se bo Loka 74 pomerila s Črnomljem. vsem zaradi spolzkega igrišča. Povedle so domače igralke, tik pred koncem polčasa pa so gostje izenačile na 1:1. V drugem delu tekme so se domače igralke bolje znašle in dosegle prvo zmago. BREŽICE: Hribernik, Balon 4, Bah 1, Zakšek, Omerzu, Rožman 1, Vogrinc, Lipej 2, Levačiči LISCA - SAVA 15:13 Domače igralke so pričele tekmo zelo dobro in povedle s 4:0 in s 6:2. Nekaj zaporednih napak pa je bilo dovolj, da so gostujoče igralke rezultat izenačile. Tekma je bila tako do konca ves čas napeta, zanimiva in izenačena, kljub temu so domače rokometašice, ki igrajo v republiški ligi vse bolje, s pametno igro v zadnjih minutah slavile še eno zmago. LISCA: M. Lazar, D. Lazar, Kovač, Rugelj 3, Mlinarič 1, Mejak 3, Popovič, Ernesti, Žveglič 6 in Černelič 2. * RUDAR - INLES 13 : 20 Več kot 300 gledalcev je prišlo v Trbovljah bodrit svoje rokometaše, kljub temu pa je moral „Rudar“ priznati premoč Ribničanov. Tekma je bila izenačena samo v prvem polčasu, v drugem delu so bili Inlesovi igralci prehud nasprotnik. Ker je Slovenj Gradec zabeležil tesno zmago, so sedaj na prvem mestu Ribničani. INLES: I. Kersnič, Mikulin 6, S. Kersnič 1, Matelič, Sile 5, Andolj-šek 2, Ambrožič 2, Tanko, J. Kersnič 2, Rodič 2; Abrahams-berger in Albreht. ŠOŠTANJ - SEVNICA 15 : 14 Sevničani so v Šoštanju dobro zaigrali predvsem v prvem polčasu tekme, ko so celo nekajkrat povedli. V drugem delu so gostje zaigrah nekoliko nepazljivo in domači rokometaši so vodili s tremi goli razlike. V nadaljevanju je bila tekma zopet izenačena, toda Sevničani niso mogli doseči več kot tesen poraz. V srečanju se je z dobro obrambo izkazal vratar Sirk. SEVNICA: Sirk, Simončič, Bizjak 1, Svažič 4, Koprivnik, Stojs 1, Novšak, Sumej 8, Jazbec in Možic. BREŽICE - KRŠKO 25: 28 V posavskem derbiju ljubljanske conske rokometne lige so zmagah požrtvovalnejši gostje, pri katerih sta se odlikovala zlasti Iskra in Gane, pri Brežicah pa je bil najboljši Zagode. (V. P.) KRKA - KAMNIK 33 : 25 V prvenstveni tekmi conske lige je novomeška Krka premagala lanskega slovenskega ligaša Kamnik 33:25 (15:12) in se tako še bolj učvrstila na prvem mestu. Največ golov je dal Veličkovič - 14, Punge-rčič jih je dal 7, Jaklič pa 5, z borbeno igro pa sta se izkazala še Turk in vratar Ojsteršek, ki je v drugem polčasu zamenjal Marna. Denar za športnike in dvorano Skupščina TTKS je sprejela program in predračun - Denar samo tistemu, , ki bo imel kaj pokazati - Takoj začeti graditi dvorano! Tretja skupščina delegatov novomeške temeljne telesnokultume skupnosti je prejšnji torek odločala o dveh izredno pomembnih predlogih za športno življenje v naši občini: o prečiščenem in usklajenem programu dela s predračunom za leto 1974 vred in o gradnji športne dvorane v Novem mestu. Predsednik izvršnega odbora' tretjini od tega za-začetek gradnje TTKS Boris Gabrič je najprej pojasnil načela za nadaljnji razvoj telesne kulture v občini, za povezovanje z drugimi dejavnostmi družbenega življenja in usklajanje interesov z drugimi področji, s krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela. Pri sestavi predračuna so vztrajali, da bodo denarno podpirali le dejavnosti, in ne zgolj obstoj kakšne panoge ali društva, predvsem pa tisto, kar bo v interesu družbene skupnosti, množično in kakovostno. Za porabo sredstev bodo sestavili pogodbe, denar pa izplačevali na podlagi obračunov. Za financiranje telesne kulture je v naši občini določena stopnja 0.70 % od osebnih dohodkov zaposlenih. To je za 0,16 % več od republiškega poprečja in zagotavlja v tem letu 5.417.000 dinarjev. V športne objekte nameravajo vložiti kar 2.839.000 dinarjev, skoraj dve športne dvorane. Glede na to, da je naše področje med redkimi v Sloveniji, ki nima pokritega športnega teTena, so sklenili takoj začeti pripravljalna dela za postavitev dvorane. Po poročilu gradbene komisije o ponudbah za gradnjo in inačicah za lokacijo so se odločili za postavitev tipske dvorane KRIVAJA s pokritim prostorom, velikim kot rokometno igrišče, in tribunami za približno 1000 gledal- cev. Dvorana bo stala na šolskem vrtu OŠ Katja Rupena v Novem mestu, zanju pa bo po sedanjem predračunu treba zbrati okrog 10 milijonov novih dinarjev. Občinski skupščini so tudi predlagali, naj potrdi gradbeni odbor, katerega-predsednik je Ivan Kočevar, glavni direktor novomeškega PIONIRJA. M.MOŠKON NOVO MESTO —. V prijateljski tekmi sta sc pomerili 2. postava deklet novomeške Krke in vrsta osnovne šole iz Bršlina. Zmagale so bolj izkušene igralke Krke, pri katerih je bila najboljša Blažičeva, pri pionirkah pa se je izkazala Vidmarjeva. (D. P.) odbojka Zmaga in poraz Krke Novomeške odbojkarice v finalu klonile s 3:0 ŽELEZNIK TRETJI Ribniški vozniki rallyja sc bodo te dni udeležili $e nekaj dirk. V soboto so nastopili na II. dirki za prvenstvo Štajerske 74, v naslednjem mesecu pa jih čaka nočni rally v Celju in zaključni del v Slovenski Bistrici, Prvenstva štajerske so se udeležile štiri ribniške posadke. V kategoriji do 750 ccm je vozil Mihelič, vendar je moral zaradi okvare na vozilu odstopiti.- V naslednji vožnji, do 1150 ccm, sc je na štartu prvič pojavil Škulj in zasedel solidno 15. mesto. Bolj uspešni so bili Ribničani v naslednji vožnji, v kategoriji nad 1150 ccm. A. Železnik je zasedel tretje, Kajtna pa kljub okvari šesto mesto. nogomet KRIM - ELAN 0: 1 V prvenstveni tekmi ljubljanske conske lige so novomeški nogometaši gostovali pri enajsterici Krima in srečanje tesno, a zasluženo dobili. V predtekmi sta se srečali tudi mladinski vrsti obeh klubov, rezultat pa je bil 0:0. BREŽICE -OPEKAR 1:0 Šele v 4. kolu so Brežičani osvojili obe točki, zadetek pa je dosegel Jeftič. Mladinci Brežic, ki so prav tako kot člani nastopili na domačem igrišču, so prvenstveno srečanje z vrstniki Šmartnega izgubili z 8:1. (V. P.) KRKA-JESENICE 3 : 1 Odbojkarice Krke so v polfinalnem srečanju pokalnega tekmovanja na območju Slovenije premagale Jesenice 3:1 (7, -9, 7,9) po lepi in borbeni igri in tako dokazale, da se bodo tudi v novem prvenstvu borile za vrh slovenske ženske odbojke. Krka: Adamčič, Fabjančič, Ra-jer, Boh, Fila, Pilič, Forte, Gostiša L, Plantan, Zevnik, Gostiša H., Potrč. MARIBOR - KRKA 3 : 0 V finalni tekmi odbojkarskega pokala Slovenije so novomeške igralke gostovale v Mariboru in srečanje izgubile s 3 : 0 (8,866). Krka: Adamčič, Gostiša L, Forte, Pilič, Fila, Boh, Rajer, Fabjančič, Zevnik, Gostiša II.* MOKRONOG - ŽUŽEMBERK 0 : 3 V prvem dolenjskem odbojkarskem derbiju II. slovenske lige je žužemberški Partizan v Mokronogu gladko premagal domačine s 3:0 (2,2,4). Ekipa Mokronoga, ki ni nastopila kompletna, se ni trudila, da bi preprečila hud poraz. (P. S.) INVALIDI KOČEVJA DRUGI V nedeljo se je na štiristeznem avtomatskem kegljišču v Kočevju končalo 24. področno prvenstvo invalidov v kegljanju za področje Ljubljane in Gorenjske. Nastopile so ekipe iz Ljubljane, Črnomlja, Ljubljane-Šiške in Kočevja. Rezultati: 1. Ljubljana 782 podrtih kegljev, 2. Kočevje I. 665, 3. Črnomelj 644, 4. Ljubljana-Šiška 612, 5. Kočevje II. 637 (izven konkurence). (Z. F.) *sN 11! 111 * J * I * I j| ^ NOVO MESTO - V prvenstveni tekmi dolenjske rokometne lige sta se na rokometnem igrišču na Loki pomerili vrsti Cerkelj in 2. moštva Krke. V izenačeni igri so polčas dobili gostje, tekma pa se je končala neodločeno 25:25. Za Krko so nastopili: Bele, Selak 2, Stupar 2, Turk, Cotič, Švener 4, Zupančič 3, Ristič 7, Kobe 3, Gabrijan 3, Vesel in Gabrič. (D. P.) TRBOVLJE - V prvenstveni tekmi zasavske rokometne lige so rokometaši Leskovca gostovali pri drugi ekipi Rudarja. Tekma ni bila najboljša, predvsem zaradi podcenjevanja gostov, ki so bili precej boljši kot domači igralci. Rezultat je bil 13:22. Za Leskovec so nastopih: Pernar, N. Mlakar 6, Veličevič 2, Pirc, Bajda 2, M. Mlakar 2, L. Šribar 1, Janc 1, Starc 2, R. Šribar 3, E. Šribar 3. (L. S.) MIRNA - Prejšnjo soboto so se na košarkarskem igrišču v drugi tekmi pomerili košarkarji Mirne in Žužemberka. V prvi tekmi, ki sta jo ekipi odigrali v Žužemberku, so bili boljši domači igralci, v drugem srečanju pa so Mirenčani slavili visoko zmago 103:85. Največ košev sta dosegla J. Podržaj (36) in B. Kolenc (34). (P. F.) LESKOVEC’ - V rokometnem srečanju med Leskovcem in Usnjarjem so številni gledalci uživali ob odlični obrambi domačega vratarja, ki je domači ekipi prinesel zmago. Ekipi sta bili ves čas enakovredni, rezultat pa je bil kar desetkrat izenačen. Leskovec: Pernar, N. Mlakar 7, Veličevič, Pirc, Bajda, M. Mlakar 2, A. Šribar, Radi 2, R. Šribar 6, E. Šribar 1, Starc 1, Olovec. V predtekmi sta se srečali ekipi mladincev TVD Partizan Leskovec. Zmagala je ekipa B (11:10). (L. Š.) BREŽICE - Komisija za rekreacijo in šport pri občinskem svetu Zveze sindikatov Brežice je letos organizirala že 11. športne igre delavskih kolektivov. Medtem ko so odbojkarji del tekmovanja opravili že junija,-so se jim prejšnji teden pridružili tudi kegljači. Nastopa šest članskih in sedem ženskih ekip, ki tekmujejo na kegljišču v Čateških Toplicah. Kegljanje je letos edina nova panoga v letošnjih delavskih športnih igrah. (V. P.) NOVO MESTO - Plesni klub iz Novega mesta ponovno organizira plesni tečaj za začetnike. Začel se bo v petek ob 20. uri, kandidati pa bodo morali za 20-umi tečaj odšteti 80 dinarjev. (K. L.) NOVO MESTO - Novomeški rokometni klub dobro skrbi za pionirski rokometni naraščaj. V trening tekmi so deklice, ki obiskujejo pionirsko šolo, premagale vrsto Stopič s 4:3. (Z. F.) ŠMARTNO - KRMELJ 19 : 25 V zanimivi in borbeni igri so gostje dosegli že tretjo zaporedno zmago v novi sezoni. Po sedem za- * detkov sta dosegla Damjan in Mirt, pa tudi ostali so dobro zaigrah. B. DEBELAK atletika DVAKRAT DRUGO MESTO Prejšnjo soboto je bilo v Ptuju ekipno prvenstvo SRS za mladinke in mladince v atletiki. Udeležili sta se ga tudi novomeški vrsti in se odlično odrezali, saj sta obe zasedli drugo mesto. To je za mlade Novo-meščane še toliko večji uspeh, ker so obe vrsti v glavnem sestavljali sami pionirji, ki med svojimi vrstniki v republiki nimajo prave konkurence. Rezultati: mladinke - 100 m ovire: 3. Vavžik 19,5; 5. Bele 19,8; 100 m: 2. Zaletelj 13,1; 5. Avsec 14,1; 400 m: 2. Zaletelj 61,4; 6. Papež 65,9; 4 x 100 m: 2. Novo mesto (Avsec, Rihar, Brulc, Zaletelj) 54,5; višina: 3. Pečaver 135,4. Weiss 135, 5. Papič 135; daljina: 3. Avsec 435, 4. Tovšak 430; krogla: 6. Valentič 7,71, 7. Brulc 7,51; kopje: 5. Poredoš 26,80, 7. Valentič 24,72; ekipno: 2. Novo mesto 8338. Mladinci: 110 m ovire: 1. Nagode 17,4, 3. Križman 20,2; 100 m: 1. Keržan 11,3, 3. Kramar 11,7; 400 m: 2. Keržan 51,0, 3. Bajer 53,2; 1500 m: 9. D. Brezovar 4:35,2, 10Y Čampa 4:38,0; 4 x 100 m: 1. Novo mesto (Kramar, Nagode, Bajer, Keržan) 45,4; višina: 3. Kovač 175, 6. Rangus 170; daljina: 5. Križman 665, 6. Kranjčič 563; krogla: <5. Bajer 9,93, 6. Okleščen 9,84; disk: 5. Lapajne 24,76, 6. Potočar 23,92; ekipno: 2. Novo mesto 10228. (M. S.) 11 Stran uredil: JANEZ PEZELJ DOLENJSKI LIST Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE „JANEZ TRDINA" v Stopičah RAZPISUJE prosto delovno mesto UČITELJA RAZREDNEGA POUKA ZA 5. RAZRED Pogoji: — višja izobrazba — PA Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GLASBENA ŠOLA MARJAN KOZINA, NOVO MESTO RAZPISUJE KONCERTNI ABONMA za sezono 1974-75 Cena posameznih abonmajev: mladinski abonma 30,00 din večerni abonma 90,00 din Program CIRIL ŠKERJANC-čelo in ACI BERTONCELJ - klavir DEAN BRAVNIČAR - violina in ACI BERTONCELJ - klavir TRIO LORENZ MARJANA KRIŽMAN - sopran in ANDREJ JARC-klavir / JOŽE FALOUT - rog in ACI BERTONCELJ - klavir ZDENKA NOVAK - klavir Vpisovanje abonmanjev v tajništvu Glasbene šole Marjan Kozina, Novo mesto, tel. 21-143 Koncerti bodo v dvorani Dolenjske galerije: mladinski bo 16. uri večerni ob 20. uri Kot diktatorji PRIJAZEN KRAJ je yinica v Beli krajini, rojstni kraj našega velikega pesnika Otona Župančiča. Toda ta prijaznost, slikovitost okolice in bistra Kolpa, ki teče mimo, je tudi vse, kar lahko ta kraj pokaže devet let po končani vojni. Videti je, kot da se polet povojnega časa Vinice sploh ni dotaknil. Družbenih investicij v gospodarstvo po vojni ni bilo, elektrifikacija podeželja se šele v zadnjem času močneje širi, splošna kmetijska zadruga je šla v likvidacijo, kraj še nima šole, železniška zveza s Črnomljem je še vedno samo pobožna želja mnogih prebivalcev. Precejšen del krivde za to nosijo posamezni ljudje, ki so na vodilnih mestih v občini. Pri tem pa je obsodbe vredno, da so se ponašali z ligitimacijo ZK in nastopali ne kot komunisti, pač pa kot diktatorji in samovoljneži najslabše vrste. KOČEVSKO TOVARNO tekstila so postavili tuji izkoriščevalci, ki so si polnili žepe ob trudu delavcev. Tovarna je že zelo stara in bi jo že nekdanji gospodaiji morali preurediti, za kar pa se niso zanimali. Delavec je delal v nehigienskih prostorih. Tudi danes se s prostori ne morejo pohvaliti, vendar se že vidi napredek. Delavci preurejajo prostore v nove, svetle in moderne zgradbe, ki jim bodo lahko v ponos. PRETEKLO SOBOTO je v popoldanskih urah divjal v vaseh okoli Rut v velikolaški občini hud vihar z dežjem in točo. Toča je v tem letnem času precej redek pojav. Ker je bila debela, je prizadejala precej škode koruzi, fižolu, povrtnini in dozorevajočemu sadju. ADLEŠICKA FOLKLORNA skupina si mora za svoje nastope narodne noše izppsojati. To je povsem odveč, če pomislimo, da imamo doma platno in šivilje, ki znajo marsikaj napraviti. Tudi mladenke bi lahko za svoje fante (soplesalce) izdelale nošo. Tu jim ne sme biti žal časa in dela, narodna noša ima vendar prednost, saj jo bodo uporabljali še vnuki. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 24. septembra 1954) S pred 20 leti I POSIKTUOKOU STUDENTARIJA - Po naj-novejšiji podatkih OZN je Jugoslavija po številu študentov glede na prebivalstvo takoj za ZDA in Sovjetsko zvezo. Toda ta razveseljivi podatek zbledi ob drugih: po-številu študentov, ki tudi končajo študij, smo precej nizko, saj dokonča študij pri nas samo 40 odstotkov vpisanih. Na vrhu lestvice pa smo spet, ko gre za dolžino študijskega časa. Študij traja pri nas povprečno dvakrat dlje, kot predvideva šolski program. Najbolj vztrajni so študentje fakultete za promet, pravne, gozdarske in elektrotehnične fakultete, ki študirajo povprečno kar 10 let. MEDVEDJA USLUGA - Novi ameriški predsednik Ford je oprostil Nixonu vse njegove nezakonite postopke z besedami, da je čas, da se vse skupaj konča, in da je Nixon že dovolj pretrpel. Ford se je presneto zmotil. Pisatelja Parker in Fox, ki pišeta psihološko študijo o padlem predsedniku, namreč na osnovi podatkov ugotavljata, da je Nixon hud mazohist in da zavestno išče polomij, ker v njih tiho uživa. Ford bi moral torej reči, da sc je Nixon že dovolj naužil. POSREDNICA -Sonoko Hibino, petindvajsetletna Japonka, uživa med policaji precejšen ugled. Ko je prodajala zavarovalne police, je spoznala precej osamljenih žensk in jih povezala s prav tako osamljenimi policaji ter tako omogočila kar 27 porok. Dobila je diplomo, v kateri jo hvalijo za izboljšanje morale v po-1 litijskih vrstah. Kako bo potem, ko se bodo prej osamljeni pričeli kregati, pa ne vemo. PREMIK - Ameriški sociologi opažajo nove ,.revolucionarne” spremembe v položaju žensk in njihovem uveljavljanju. Ugotovili so, da ženska mladina dohiteva moško tudi na nič kaj slavnem področju — v huliganstvu, nasilju in prekrških. Kai vse ni za Američane revolucionarno! STROGOST - V eni od najstarej-ših jugoslovanskih gimnazij v Sremskih Karlovcih imajo prav stroge profesorje. Da bi bili dijaki spodobni ljudje, so se morali vsi z daljšimi lasmi postriči. Istočasno pa so strogi profesorji vsem dijakom dovolili, da lahko kadijo. Pa so dolgi lasje res škodljiva stvar, tobak pa od nekdaj priznano zdrava in poštena zadeva! SPET JETI - O skrivnostnem himalajskem snežnem človeku seje že skoraj prenehalo pisati in govoriti, zato se je jeti razburil in sc pokazal neki nepalski pastirici. Da bi bil njegov prodor v svet se bolj izrazit, ji je .mimogrede poklal še pet krav. JEZNI MOŽ - Jeza seje nekemu zidarju iz manjšega francoskega me‘-sta slabo obrestovala. Najprej so ga policaji zalotili, da je pijan vozil, in so ga kaznovali z odvzemom vozniškega dovoljenja. Mož pa se ni dal in je lepo vozil dalje. Toda še isti t{an so ga ujeli in dobil je še zaporno kazen. Mož je bil tako jezen, da je zagrozil, da se bo zapil. Le kaj je do takrat drugega počel? Unemarno, nevedno ljudstvo (Veliko naprav) je za kmetsko ljudstvo, ki imajo najboljše namene in bi gotovo tudi donašale deželi veliko korist, ko bi jih ljudje umeli ali bolj prav hoteli umeti. Stotaki in tisočaki se leto za letom plačujejo, a donaša-jo koristi jako malo ali celo nič, ker je naše ljudstvo unemarno ali pa nevedno. Tako je tudi s kmetijsko šolo na Grmu, kije stala našo deželo vže neizmerno veliko, pa vendar ne prinaša tega, kar smo smeli po pravici od nje pričakovati. Pa zakaj? Zato, ker je tisti ne marajo, za katere je ustanovljena. Naš kmet, zlasti še dolenjski, misli, da se kmetovanja ni treba učiti, češ, kakor je delal oče, delam jaz in tako naj dela moj sin. Vendar je to ravno tako bedasta zmota, kakor je bila zmota nekaterih naših ljudi, ki nikakor niso hoteli vinogradov škropiti. (K e d o bi) si mislil, da bo še Šent Jernej tako znamenit kraj postal. Že več let imamo tukaj vsled premarljive c. kr. kmetijske družbe ! premiranje konj. Pozneje smo dobili dirkališče in sedaj še žrebetišče. (Tat.) Pred nekaterimi dnevi je neznan lopov ponoči vlomil skozi okno v kapelo na novomeškem pokopališču ter v njej šiloma odprl nabiralnik. Dobil gotovo ni veliko, niti toliko, da bi se trud splačal, a škode je storil nekaj. (V Istri) so si Slovenci in Hrvati nekoliko oddahnili, ko je odšel pazinski okrajni glavar Schwarz, ki je močno zatiral Slovane in podpiral laške iredentaije. Kjer je le mogel, oviral je slovensko šolstvo, vtikal se v volitve in skušal vse Slovane v Istri polahoniti. Sedaj bo tega menda konec, ker o novem glavaiju se sodi, da bo pravičen mož. (Ogla s.) Dečka, ki ima veselje do trgovine ter je vsaj nekoliko zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme trgovina z mešanim blagom v Žužemberku. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1894) Trgovina z delavci Zahodna fcvropa se rada pohvali ali pa jo hvalijo dru gi zaradi gospodarskega „ču deža“. V vojni izčrpana in uničena se je v nekaj desetletjih dvignila izredno visoko in že lovi Združene države Amerike in Kanado, ki vojne nista skusili na svojih tleh. Toda za tem bliščem in sijajem se skriva temna lisa: čudež so v veliki meri omogočili tuji delavci. V Zahodni Nemčiji dela okoli 3,6 milijona tujih delavcev, v Franciji jih je skoraj 4 milijone. Glede na šte vilo lastnega prebivalstva tu di ostale zahodnoevropske države ne zaostajajo dosti za njima, tako da se celotno število tujih delavcev v državah Evropske gospodarske skupnosti vrti okoli 13 milijonov. Iz dežel v razvoju pa še pritekajo nove skupine delavcev, ki žele ugrizniti v debeli kos pogače. In kadar ne gre po zakoniti poti, so vedno na voljo številne organizacije, ki so se specializira-e za ilegalno dobavljanje delavcev v zahodnoevropske države. Ta trgovina z delavci je dostikrat nečloveška. Naj navedemo samo nekaj primerov: pred dvema letoma so na meji zaustavili tovornjak-dstemo, ki je bil uradno zapečaten, v njem pa se je stiskalo 59 sestradanih delavcev iz Malija in Senegala; v pastirski koči v Pirenejih so odkrili 72 Afričanov; na visokogorskih prelazih od časa do časa najdejo mrtve delavce, ki so jih ilegalni vodniki pustili zmrzniti... Afrika zalaga evropsko tržišče z delovno silo, ki je veliko cenejša kot domača, dobavljači tujih delavcev vlečejo debele denarce za nezakonito vtihotapljanje kruha in dela željnih Afričanov, ti pa radi primejo za vsako delo v deželah gospodarskega čudeža. Tajnega vseljevanja tuje delovne sile ni mogoče zaustaviti. Industrijski stroj za-lodne Evrope potrebuje vedno več novih moči, razvajeni Evropejec pa noče več prijeti za „umazana" dela. Kdo naj potem? ni Ugotovili so, da psi niso samo človekov najboljši prijatelj, ampak tudi uspešno „zdravilo“ za duševno bolne. Psi zdravijo duševno bolne Uspešni poskusi v zdravljenje shizofrenije Veliko, morda celo preveč je zdravil, na tem mestu pa bomo opisali nenavaden učinek „zdravila", ki ga poznamo vsi. Gre namreč za pse. Po najnovejših dognanjih le-ti velikokrat uspešno pomagajo ljudem, ki bolehajo za določenimi oblikami shizofrenije, in to v takšnih primerih, kjer zdravniška pomoč brez psov ne bi prav nič pomagala. Neki ameriški psihiater je „predpisal44 dvajsetim pacientom, pri katerih sploh ni bilo mogoče začeti običajnega zdravljenja, dobrosrčne in prijateljske pse, ki so po temperamentu in drugih lastnostih kar najbolje ustrezali posameznim pacientom. Osemnajst bolnikov je sprejelo živali tako kot utopljenec bilko, spoprijateljili so se s psi in kmalu je prišlo do nepričakovanih rezultatov: mnogim pacientom se je duševno stanje izboljšalo do takšne mere, daje zdravnik lahko začel primemo terapijo in pacienti so, prej brezupni primeri, lahko ozdrav-' ljeni zapustili zavod, seveda skupaj s psi. Tipičen primer je bila neka Marsha, ki so jo duševno popolnoma zmedeno pripeljali v zavod, kjer so postavili diagnozo: katatonična faza shizofrenije. Pri bolnici sploh ni bilo mogoče začeti zdravljenja, kajti bila je povsem povlečena vase. Zdravnik je skušaL izvleči Marsho iz otopelosti s psom. Ta postopek se je kmalu pokazal uspešen, kajti pacientkino stanje se je tako popravilo, daje zahtevala celo svojega psa, bila dojemljiva na nadaljnje zdravljenje in dokaj hitro ozdravljena zapustila zavod. Gellerjeve sposobnosti so samo spretni triki Parapsihologija, ta veda na robu znanosti, ki je v zadnjem času dobivala vse več privržencev tudi med resnimi znanstveniki, je letos za svojim trenutnim velikim uspehom doživela samo polom. Vsem tistim, iščejo v svetu neznane sile in preučujejo njihov učinek v resničnosti, je nemški „čudodelec" Uri Geller pomenil zadnjo, dokončno potrdilo delovanja teh sil. Geller je namreč pred očmi gledalcev in televizij* skih kamer krivil vilice, P°j ganjal v tek stare ure in delal druga čuda samo z močjo svojih misli. Tako je vsaj sprva kazalo in tako je Geller tudi trdil- V ANALIZO! aS'?stni predsednik sevniških ,nl e.v J°že Smodej je ob le-nru , teoloških izkopava-3 ^rbel za „tekoči“ pribolj-. iZato je ob nekem obisku .,,lnskih mož ponudil „prist-vinjak. Prvi so pokušali to a° gostje arheologi, katerih raz\ niso kazali prevelikega dušenja nad pristnim vinja-, f*J-sNeka arheologinja je celo do je malo čuden. Ko je J s‘° Šilce v roke bivšemu pod-ofh?U ^°žetu Knezu, je ta kar bod ?0 Pove^: »Jože, sram te vi - i ^njeno vino ponujaš za W}ak. Daj mj Sfekienicot v 2najizo bo šla!“ v edtem pa je steklenico vzel roke neki delavec in jo na ”efcs izpil v"leJe v analizi!1' je hitro od--l! Smodej. udi brez te analize po hi-Postopku se je le izvedelo, ? !.e Smodej v naglici vzel iz > skega bifeja steklenico, v n eri je nekdo pozabil vino. Va je bila le etiketa. DL AGREGATNO STANJE ZGORNJA PLAST ZEMLJE CIMOSOV AVTO M.IME OGLAS LEDINA VELIK m. T7 DL PREMI- ŠLJENOST DALJINO-MER MEON. ZVEZA ZA STANDARDc SKOPJE GOZDNA ŽIVAL > Rannu POMANJ- KANJE TALISMAN MESEC ZVER VRSTA LEPILA TITAN TRAVNIŠKA RASTLINA iCMORALNC VEDENJE 'uli J PRI ■RANIH fiwm GIUSEPPE POLJEDELj F GR.OTOK VVELLES NASA MEJNA REKA tekoča" VODA LIJAK STREŽNIK SBifiKA Uri Geller med dokazovanjem svoje sposobnosti. Toda nejevemeži niso mir0" vali. Pripravili so televizijsko oddajo, v kateri je nastopil sptf' ten igralec, ki je posnemal Gal' lerja. V studio se je že med samo oddajo oglasilo več gledal; cev, ki so sporočali, da se tudi na njihovih domovih krivijo in lomijo žlice ter da že dolga let3 stoječe ure spet gredo. Ko bj vsaj počakali do konca oddaje Vodja oddaje je namreč na koncu sporočil, da gre le za pre' varo in da namesto Gelleija nastopa igralec, ki žlic in nožev ne more kriviti ter da gre zgolj za trik. Seveda je bilo še vedno dovolj ljudi, ki jih ta preprosti, a učinkoviti izpit treznosti ni odvrnil od verovanja v Gelleijeve sposobnosti. Toda tudi te je dokončno moralo ohladiti priznanje, ki ga je dal čudodelnik sam. Pod težo dokazov kenU' čnih analiz in posnetkov, ki s° razkrili „umetnost" krivljenj? žlic, je Geller priznal, da prl svojih umetnijah uporablja zelo spretne trike. Vendar je dodal, da to počne samo v primeru, k° mu „sposobnost44 odpove. Parapsihologija je tako izg11' bila svojo najvišjo karto, a svojemu raziskovanju se še ni odrekla. Končno pa od časa d0 časa parapsihologi odkrijejo tildi kaj koristnega pri iskanj11 skrivnostnih sil, toda to, kar najdejo dobrega med poskusi ni prav nič skrivnostnega. ODJUGA , DEL TENISKE IGRE lAMI IMMIR MALIK IT. PESEM VRSTA SOLATE DL DL švedski raziskovalec preučuje življenje volkov tako, da živi v volčjem krdelu - Volkovi poznajo kontrolorojstev - Niso nevarni Za švedskega raziskovalca krika Simana pravijo ljudje, ki ga poznajo samo površno, je malo trčen. Kateri normalen človek pa bi po 'cele mesece, ponoči in podnevi, Preživel med — volkovi? Mladi Šved pa počne ravno *o. V Južni Nemčiji je v velik Prostor dal pgraditi celo krdelo volkov in se prostovoljno zaprl mednje, da bi Jth preučil. Vsako uro dneva j® med njimi in beleži vse, ar opazi novega v obna- šanju teh živali, ki drugim prikličejo samo strah v telo, Sved pa mirno trdi, da se volkovi ljudi bojijo in da jih nikoli ne napadejo, razen v izrednih priložnostih: kadar so sami napadeni, kadar branijo svoj zarod in če vlada izredno huda lakota. Siman trdi z veliko zanesljivostjo, da so volkovi velikega pomena za vzdrževanje ravnotežja v naravi. Kjer so volkove iztrebili, bi jih morali ponovno naseliti, da zakrpajo ves krog, ki je ^akle prizor ne bi bil prav nič nenavadnega, ko bi šlo za človeka in psa, vendar gre za švedskega raziskovalca in volka. brez njih nepopoln in prej ali slej pripelje do izginotja drugih predstavnikov živalskih vrst. V času, ko je preživel z volkovi skoraj vsa obdobja njihovega življenja, je opazil prav zanimivo stvar. Volkovi namreč poznajo danes tako razvpito kontrolo rojstev. Kadar je trop številčno oslabljen, zanosijo vse volkulje, kadar pa je trop številčno dovolj močan, zanosi samo ena volčja samica. Tega'pojava zaenkrat ni mogoče razložiti. Prav tako je SL-man na osnovi svojih izkušenj zavrnil splošno priznano trditev, da volčje krdelo vodi volk — vodnik. Krdelo nima nobenega vodnika, ima pa vrhovni volčji par, samca in samico, ki uživata nekatere prednosti v krdelu. Prav od tega para pa pogumnemu raziskovalcu preti edina nevarnost v času bivanja z volkovi. Večkrat ga napadata, da bi utrdila svoj položaj, vendar se Šved v drznem boju obrani obeh volkov samo z gorjačo. Kot pravi sam, so ga volkovi že sprejeli za svojega in ga smatrajo za enakovrednega člana svojega krdela. g « M, ££ fA s JC A X iL T T T 77 i 0 L K. A S Ji A 71 0 K =. — !*r ŠS= J N & Jt aJ K >L c \ A N m T u . \ A mu N A v j_ & S L l i N 2_ A D S € JL A i.i K A I - A gr P l i e tu A tTa , & € A w \ l D A ■UH L I h J l 11 & K A D g" R K. 5? A ~N|3 i K n* A AJ €. A N \ Prava rešitev Dandanes smo vajeni le tarnati nad težavami, namesto da bi jih odpravili. Največkrat strahoma rinemo drug drugega naprej. Okoli Ribnice in Bistrice imajo že dolgo smetarsko pravdo, ki je menda botra letošnjim poplavam, ko je stara šara zamašila požiralnike. Rinža smrdi kot gnojnica, akoravno je letos zavoljo poplav postala malo morje. Tudi ob Krki okrog Novega mesta ni bolje. Le vodo bi na jezovih spustili, pa bi se pokazala smetarska rebra. Letos so se smeti zaredile še v Kolpi in ljudje od tam že prosijo za pomoč. Čemu bi sami delali in pospravljali? si mislite, ko v lahko vaše smeti pospravijo drugi, najbolje šolarji, ki menda nimajo drugega bolj pametnega dela. Stojte, možje in žene, ne-kaj vam imam povedati! Mar je bil kdo kaznovan, ako je smetil? Nihče. Kaj pa oni, ki so pospravljali? Namesto zahvale je marsikateri dobil posmeh ali pa kislo pod nos. Tako ne gre. Treba je drugače. Nekaj let nazaj pišemo in govorimo o tem, da so črepinje v morju, ki jim pravimo amfore, velika dragocenost, ki se je ne sme nihče pritakniti. Tujci in naši ljudje so se za velike novce pridno namakali v slani vodi. Še malo, pa bodo očistili morje. Kaj pa potlej? Brž zapišimo, da imamo v Rinži, Kolpi, Krki in Bistrici še bolj dragocene črepinje od onih amfor. Ko bodo tujci zvedeli zanje, se bo treba otepati vsiljivcev, tako bodo hiteli pospravljat naše smeti. Še za drage novce jih bodo prodali. Ne verjamete? Kar oglejte si naše kmečke hiše! Povsod pospravljajo zaprašena podstrešja. Čimbolj zanemarjena in stara je stvar, bolj je dragocena. Vse gre za med, le jezik in pero je treba prav zasukati, pa bomo rešeni naših smetarskih nadlog. MARTIN KRPAN mm mm V d 12. Strmo se je Klara *y°j* kuharski karieri. Kmalu se je znašla med P ^nimi mojstri kuhalnice in v peč je p0*111 specialiteto: pehtranovo potico. „iMos* , Grizla je nohte in njen še» * glavni strežaj po kosilu odplesal v jedilnico s. ^ikov Pednju. Marsikaj je bilo odvisno od teh * ’ Posutih s slad- korjem. Strežaj se je vrnil s smejoč’111 °b*az0m i>SuItan> veliki vezir in vse sultanove žene so pohvalili potico!** je zakričal že pri vratih in Klara je dobila darilce: novčič od samega turškega suverena! Od tega dne je veljalo na turškem dvoru: po vsakem obroku pehtranova potica in Klara je imela zagotovljeno delovno mesto tja do „penzjona“! Kuharica Klara je zdaj svoje delo širše zastavila. Z oslom je odšla na trg, da nakupi pehtrana za vse leto. Sprehodila se je med stojnicami, prišla do stojnice za Uzakonjena neumnost V posameznih državah ZDA veljajo še dandanes nekateri zakoni, ki se nam, pa tudi Američanom zdijo dokaj nenavadni. Nav-edimo jih nekaj kot primer popolne bedarije. V St. Josephu v državi Missouri se ne smejo mestni gasilci sprehajati v spodnjem perilu. V Mainu je prepovedano zažgati mulo. Kadar se v New Hampshiru srečata na križišču dve motorni vozili, morata obe ujtaviti in nobeno ne sme nadaljevati vožnje, dokler drugo ne odpelje. V Seatlu, Washington, lahko prevažate v avtobusu zlate ribice edino tedaj, če mirno leže v steklenicah. V Kentuckyju je prepovedano ubijati glinaste golobe v času parje- . nja. V Garyju kršite zakon, če se vozite s tramvajem, pa še niso minili štiri ure, odkar ste jedli česen. V Baltimoru v Marylandu je kaznivo trpinčiti ostrigo. V Kaliforniji je Kaznivo dejanje nastaviti mišjo past, če nimate lovskega dovoljenja. V Jolietu v lllinonisu je ženska lahko kaznovana, če je v eni trgovini pomerila več kakor šest oblek. Predvsem zadpji zakon pa bi bil gotovo dobrodošel tudi pri nas. Kar pomislite, kako lepo bi bilo v trgovinah s konfekcijo! Nobenih vrst! Pa tudi možje bi dosti raje hodili z ženami nakupovat. „belo blago** in — uzrla tam svojega možička! Nobena reklama ni zalegla, noben popust, nobeno žrebanje: Paradižnik je še vedno sameval tu kot nekurantna roba. Ali naj posebej povemo, da ga je še ta hip odkupila Klara? Sultanov bakreni novčič je dala zanj uLše ji je ostalo nekaj drobiža. „Z menoj pojdeš, dragi!“ je Paradižnika prijela za roke ženica. „Posodo mi boš pomival!** DIMNIK SCHIEDEL JE OKROGEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine — enostavnost pri čiščenju DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT.1 DIMNIK SCHIEDEl. S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montdže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je-natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI SCHIEDEL—YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v koopera ciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: . # KZ KRKA NOVO MESTO 0 MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE % TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA # PRESKRBA KRŠKO # TRGOVSKO PODJETJE RADEČE 0 GG BREŽICE a JELKA RIBNICA GIP Beton - Zasavje, Zagorje trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo Prodajalna SEVNICA v Sevnici Prodajalna LITIJA v Litiji. N0V0GRAD novo mesto RAZPISUJE vodilni delovni mesti: 1. DIREKTORJA 2. VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA Na razpisani delovni mesti je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje, ki ima ustrezne organizacijske sposobnosti in družbenoidejne vrednote, poleg tega pa še: pod 1: da ima visoko ali višjo izobrazbo gradvene smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; pod 2. da je diplomiran gradbeni inženir, gradbeni inženir ali gradbeni tehnik s 3, 5 oz. 8 leti delovnih izkušenj pri samostojnem vodenju gradnje investicijskih objektov. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gradbeno podjetje „Novograd", Novo mesto — razpisna komisija. POTA IN SI«/ •at Dežurni poročajo ■ i o Q med n paragrafi - .v VLOM V KIOSK - 22. septembra okrog 19. ure sta neznanca vlomila v kiosk pri bolnišnici na Šmihelski cesti v Novem mestu. Ko so prišli miličniki, so videli, da sta zmikavta hitro opravila posel. Odnesla sta nekaj drobiža, 250 zavojčkov cigaret, dva noža in nekaj drobnarij. Po prvi oceni sta zmanjšala zalogo v kiosku za 1.215 din. TAT NA OBISKU - Janka Gara iz Metlike je med 19. in 21. septembrom obiskal tat. Iz stanovanja mu je izmaknil zavitek, v katerem je bilo 2.230 nemških mark. _ OB NOVO KUHINJO - Pavlu Žagarju iz Trebnjega je nekdo med 17. in 21. septembrom ukradel iz nedograjene stanovanjske hiše vso kuhinjsko opremo, vredno 16.000 din. Nova kuhinja je bila spravljena v kleti. Vlomilec je prišel v hišo skoz okno kurilnice; po tej poti je znosil ven tudi opremo. NESPODOBEN NA TRGU - Novomeški miličniki so 21. septembra zvečer pridržali do iztreznitve Franca Zamido, starega 26 let, doma iz Uršnih sel. Zamida se je napil, potem pa se je nespodobno obnašal na Glavnem trgu. POŽAR NAREDIL VELIKO ŠKODO - 16. septembra okrog 3.30 je nenadoma nastal požar na gospodarskem poslopju Ane Sirk v DoL Selcah pri Dobrniču, od tam pa se je ogenj razširil še na ostrešje stanovanjske hiše. Pogorel je leseni del svinjakov in hiše, razen tega je ogenj uničil žito in kure. Vzrok požara še ni znan, škodo pa cenijo na 50.000 din. KURJI TAT NE SPI - Rozaliji Udovč iz Crmošnjic pri Stopičah je nekdo v noči na 17. september ukradel 10 kokoši. Tatu še iščejo. POŽAR ZARADI SLABE CEVI 20. septembra dopoldne je nenadoma nastal požar v stanovanjski hiši Antonije Srpčič iz vasi Kariče pri Kostanjevici. Zgorelo je ostreje hiše, nekaj živeža in oblačil, tako da škodo cenijo na okrog 30.000 din. Ogenj so pogasili gasilci iz Kostanjevice. Ugotovili so, da je do požara prišlo zaradi neočiščene salonitne cevi, ki je bila speljana skozi ostrešje. Ta cev je puščala, zato je ^koznjo uhajal ogenj. Le kaj je teko privlačnega na samopostrežni trgovini MARKET na novome&i Cesti herojev da io vlomila teko rad, obiskujejo? Nazadnje je v noči na 18. september nekdo razbil šipo naXi Z £ nS L Ie 87P gotovine. Razen tega je neznanec odnesel mesarski nož. Doslej so našli se vse vlomilce m upati je, da bodo tudi zadnjega. (Foto: R. Bačer) Požar v spalnici 22. septembra zjutraj je začelo goreti v spalnici stanovanjske hiše Karla Papeža v Ratju pri Hinjah. Vse kaže, da je ogenj nastal po krivdi lastnika, ki je tisti dan okajen legel v posteljo in si prižgal cigareto. Ugotovljeno je, da je Papež popoldne in zvečer popival, okrog enih ponoči pa se je spravil spat in ga je spanec premagal ob prižgani cigareti. Tleči ogorek je najprej zanetil ogenj v postelji. Papež se je sicer pravi čas-prebudil in skušal sam pogasiti, potem so mu prihiteli pomagat še sosedje. Ogenj so sicer udu-šili, še preden so prišli gasilci, vendar je spalnjca uničena.. Škode je za 10.000 din. SKOZI SHRAMBO V HIŠO -17. septembra dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje Franca Šorna v Ločni. Vlomilec je razbil steklo na oknu shrambe in prišel v hišo, kjer je vse premetal. Odnesel je gramofon, vreden 590 din. Bilo je 19. septembra zvečer, ko je šofer podjetja „Avtomobilsko4* iz Beograda pripeljal cisterno z bitumenom na Otočec. Za podjetje Kemijski kombinat Zagreb je iz Trsta peljal bitumen, na Otočcu pa si je hotel v bifeju malce odpočiti. POSTRANSKI ZASLUŽEK! V lokalu je šofer naletel na moškega, ki bi rad kupil nekaj bitumena. Zmenila sta se že za kupčijo in A. G. je Šel domov po traktor in sode. Že ste hotela pretakati bitumen, ko so se pojavili miličniki in preprečili nedovoljeno kupčijo. Zadeva se bo končala na sodišču. Malo pa malo - naenkrat je kup Poslovodkinja, v katero ni nihče posumil, je skoro pet let jemala • Goljufijo so odkrili, ko je bilo že ________________________________za več kot 100.000 din primanjkljaja Anica Us iz Gor. Jesenic pri Šentrupertu je bila pred novomeškim okrožnim sodiščem kaznovana za dolgoletno goljufanje. Kot poslovodkinja trgovine Mercator v Slovenski vasi si je protipravno pridobila za 104.620 din blaga. Kot 'avi, je jemala zaradi težkih domačih razmer. VEČERNI KARAMBOL 23. septembra zvečer sta v Šen*' rupertu pripeljala nasproti moped*?1 Jože Hribar iz Kamenja in domačin Janez Cugelj na kolesu s pomožnim motorjem. Cugelj je med srečanje^ vozil po levi, zato sta trčila, padla in se oba poškodovala. Hribar je dobil hude, Cugelj pa lažje telesne P0* Škodbe, medtem ko je gmotne škode za 4.000 din. Usova je bila v času od decembra 1968 do septembra lani, čeprav zelo mlada, poslovodkinja trgovine. Kakor je sodišče ugotovilo, je živela res v zelo slabih razmerah. Starši so bili brez premoženja, v družini so bili še štirje nepreskrbljeni otroci in glavno finančno breme družine je slonelo na njej. V začetku je jemala najnujnejšo prehrano in je nameravala dolg plačati, ko pa se je preveč nabralo, ob razmeroma skromnih dohodkih ni zmogla več tolikšnega dolga. Da bi goljufijo prikrila, je izdala lažne dobavnice, češ da so blago, ki ga je sama odnašala domov, vzeli v kuhinji in v obratu družbene prehrane na Dobu. Ker je v podjetju veljala za vestno, pridno in pošteno, ni nihče posumil, zato tudi niso preverjali, če so na Dobu res naročili blago. Na dobavnicah pa je tudi sama podpisala vodjo obrata prehrane na Dobu -Emila Petarosa. LEVA JE NEVARNA 17. septembra sta se blizu Zgornje Pohancc zaletela Ivan Mlakar iz Curnovca, ki je pripeljal z osebnim avtom in pa avtomobilist Jože Omerzu iz Arnovega sela. Slednji je Mlakarju po levi pripeljal nasproti, tako imata oba za več kot 10.000 din škode. Šele septembra lani, ko je trgovino prevzel novi poslovodja Anton Dim, je prišlo vse na dan, ker je vprašal na Dob, kdaj mislijo plačati. Izvedel je namreč, da v tej trgovini niso jemali drugega kot kvas. Usova je potem goljufijo takoj priznala in kmalu nato vrnila 6.000 din, pred obravnavo na sodišču pa še 15.000 din dolga. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je Anici prisodil 2 leti in 6 mesecev strogega zapora, hkrati pa izrekel varnostni ukrep, da po prestani kazni še pet let ne bo smela opravljati poklica, pri katerem bi lahko samostojno razpolagala z družbenim premoženjem. K sorazmerno nizki kazni za grabež, ponarejanje uradnih listin in -ponareditev podpisa je senat privedel splet olajševalnih okoliščin, obtoženkina mladost, neizkušenost, resnično težke domače razmere in pa delna povrnitev škode. S sodbo, ki pa ni pravnomočna, je bilo. Usovi naloženo še, da mora poravnati preostanek dolga podjetju Mercator. Usova je medtem postala tudi mati in skupaj z možem preživlja še dva pastorka. V. KARTALJEVO: TRClL V OGRAJO — 16. septembra popoldne je Novomeščan Jože Mrzlak vozil z avtom od Ljubljane proti domu, pred priključkom v Karteljevem pa je trčil v drsno ograjo. Voznik je dobil lažje odrgnine, gmotne škode pa je za 8.000 din. SLOVENSKA VAS: OBLEŽAL V JARKU - Jože Bartolj iz Zabu-kovja se je 15. septembra dopoldne pripeljal s kolesom v Slovensko vas. Tam je zapeljal na bankino, od tod pa v jarek, kjer je obležal s poškodovano glavo. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. SOTESKA: TOVORNJAK V KRKO - 17. septembra popoldne je Dušan Mikec iz Sadinje vasi, šofer pri „Gorjancih", pripeljal tovornjak na most. Zaradi neprimerne hitrosti je kamion zadel v ograjo, jo podrl iij zgrmel v Krko. Tovornjak je v vodj obstal na strehi, voznik pa je sglavi na breg. din. Škodo cenijo na V trenutku nerazsodnosti Mihaela Lumpret se po izvedenčevem mnenju ni zavedala, kaj bo - Ljubosumna in razburjena je podtaknila ogenj v kozolec 7. maja letos je ponoči zgorelo gospodarsko poslopje Stanete Sajete na Golobinjeku. Za 54.000 din škode je, kot so takoj ugotovili, nalašč povzročila domačinka Mihaela Lumpret. Zaradi požiga je pred kratkim sedela na zatožni klopi okrožnega sodišča. Tisto noč so bujni plameni švigali vsenaokrog in le gasilcem gre zahvala, jda se ogenj ni razširil še na stanovanjsko hišo Alojza Kovačiča. Obtoženka je priznala, da se je dan poprej z možem kregala, odšel je zvečer zdoma in se ppzno vrnil. Lum-pretova je bila popoldne pred požigom na obisku v Mirni peči, kjer si je žalost skušala pre- gnati z rumom in tabletami za živce. Zvečer je šla do Sajetove hiše in kričala, vendar jo je mož precej zgrda spravil stran. Sklenila se je maščevati. Z vžigalicami, ki jih je prinesla iz Amerike, je nato podtaknila ogenj v Sajetov kozolec, iskala je celo vrv, da bi se obesila, a je na srečo ni našla. Ženska je bila strašno razburjena in razkrojena od ljubosumja. Sodni izvedenec je izjavil, da je obtoženka tudi sicer slabše osebnostno razvita, v času storitve kaznivega dejanja pa je bila še alkoholizirana in tako razburjena, da se ni povsem zavedala pomena svojega ravnanja. Senat, ki mu je predsedoval sodnik Janez Smolej, je pri odmeri kazni upošteval tudi olajševalne okoliščine: priznanje, pripravljenost povrniti škodo in dosedanjo nekaznovanost. Lumpretovi so za požig prisodili 8 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. Razen teh dolžnosti pa obstaja še zakonsko določena dolžnost otrok, da vzdržujejo svoje starše. Ta dolžnost obstaja tudi, če starši iz kakršnegakoli razloga niso vzdrževali otrok. Dolžnost vzdrževanja pripada predvsem polnoletnim otrokom. Mladoletnik, ki je izpolnil 14 let, lahko sklene dogovor, da razpolaga s svojim zaslužkom, vendar je dolžan prispevati del teh življenje na drug način. Če obstajajo upravičeni razlogi, starši lahko zahtevajo, da se jim vzdrževalnina izplačuje v gotovini. Višino vzdrževalni-ne določijo navadno v sporazumu, če pa ta ni mogoč, lahko starši s tožbo pred občinskim sodiščem iztožijo od otrok primeren znesek za preživljanje. Občinsko sodišče lahko na predlog staršev ali otrok zniža, zviša ali ukine vzdrže- Dolžnosti otrok do staršev Kot imajo starši določene pravice in dolžnosti do otrok, tako imajo tudi otroci dolžnosti in pravice do svojih staršev. Ne glede na to, ali so otroci rojeni v zakonu ali so nezakonski, vsi imajo do staršev enake pravice in dolžnostiprav tako pa posvojen otrok do posvojitelja. Precej dolžnosti otrok ni z zakonom predpisanih, ker so pretežno moralne narave. Tu je mišljena dolžnost spoštovanja roditeljev in poslušnost, ki jo otroci dolgujejo staršem. Ta poslušnost pa ne sme iti na škodo pravilnega razvoja otrok. Primer: če starši zlorabijo svoje pravice pri vzgoji otrok in razvijajo v njih slabe navade (beg iz šole, potepanje, kraja, prosjačenje itd.), otrok ni dolžan biti poslušen. Otroci pa so dolžni pomagati staršem, če se ti znajdejo v nepriliki. Dolžni so starše negovati v primeru bolezni in skrbeti za njih zdrav- w VenJe- . - . . ■ ************************************************************** 14 sredstev tudi za svoje šolanje in za vzdrževanje družine. Če ta dolžnost pade na več mladoletnikov, si jo razdelijo, vsak po svojih močeh. Obveza otrok, da vzdržujejo starše, pa obstaja le v primeru, da starši niso več sposobni za delo in nimajo sredstev za preživljanje. Obveza traja do smrti staršev ali pa dokler se ne spremenijo njihove življenske razmere. Otroci lahko prispevajo vzdrževalnino za starše bodisi v obliki plačila, lahko jih vzamejo k sebi in zanje skrbijo ali pa jim omogočijo valnino, določeno v pravdnem postopku, če so se spremenile razmere, v katerih je bila ta poprej določena. Vse to, kar smo povedali o dolžnostih otrok do staršev, se nanaša tudi na pastorke. Tudi ti morajo vzdrževati svojega očima ali mačeho, toda le v primeru, če so jih ti dalj časa preživljali in zanje skrbeli. Če imata očim in mačeha svoje otroke, se ta dolžnost porazdeli na enak način med lastne otroke in pastorke. Piše sodnik: MILOŠ L UK1Č I I S 5 Ne moreš z glavo skozi zid Ne gre za naklep, ampak za malomarnost! Tako je ugotovilo sodišče v primeru Antona Štanglja 46-letni zasebni avtoprevoznik Anton Štangelj iz Novega mesta se je pred okrožnim sodiščem zagovaijal kot krivec hude nesreče na novomeški razklada lni postaji. Bilo je 5. marca letos, ko je Stan-gclj s kamionom pripeljal po Kolodvorski cesti proti Bršlinu, delavci SGP PIONIR pa so tam razkladali hlodovino. Stangelj je hotel kot izkušen voznik kar zapeljati mimo, toda delavci so ga ustavljali. Ni se zmenil za znake in opozorila, temveč je trmasto vozil dalje. Že je bil z vozilom mimo prve naložene lege, ko ga je eden od delavcev hotel zaustaviti s tem, da je z roko udaril po tovornjaku. To je štanglju pognalo kri v glavo, hkrati pa je videl, da ie eden od delavcev s cepinom hotel umakniti drugo lego hlodovine s poti. Štangelj je mislil, da je pot prosta, ni pa sc prepričal. To je bilo usodno zanj, še bolj pa za delavca Franca Mikliča. Kolo tovornjaka ie zadelo lego, ta je E drla Mikliča, Stangelj pa jo je s mionom še prevozil, da je še bolj stisnila nogo ponesrečencu. Pripetljaj se je končal s hudo telesno poškodbo in z zagovorom na sodišču. Javni tožilec je Štanglju celo očital naklepnost, vendar je senat pod predsedstvom Janeza Kramariča smatral, da je zagrešil le hudo malomarnost ogrožanja javnega prometa. Štanglja so obsodili na 2.500 din denarne kazni, vendar sodba še ni pravnomočna. PRETEP PRED BLOKI Kdor je 18. septembra zvečer okrog 22. ure gledal skozi okno v naselju blokov Nad mlini v Novem mestu, ie imel kaj videti: pred blokom 7a sta se namreč pošteno zravsala Janez Gršič z Obrha in Novomeščan Jakob Šmid. Pri pretepu ste uporabila celo nož in poleno ter drug drugega obdelala do krvi. Oba so morali odpeljati v bolnišnico, pretepača pa se bosta skupaj znašla še pred sodnikom. MUHABER: DVA POŠKODOVANA - 20. septembra zjutraj je Anton Retelj iz Vel. Bučne vasi vozil z avtom proti Mirni peči, pri od; cepu na Munaber pa sta naproti P** peljala dva avtomobila. Anton Huc iz Biške vasi, ki je vozil drugi. je pred srečanjem zavil v levo, tako sta s Retljem trčila. Oba voznika sta se pri trčenju poškodovala in so ju od' peljali v bolnišnico, na avtomobilih pa je za 15.000 din škode. CEROVEC: TRK V OVINKU -20. septembra dopoldne je Lothar Hladnik vozil avto nemške registracije od Metlike proti Novemu mestu, pri Cerovcu pa je v ovinku zavrl. Na mokri cesti je avto zaneslo, zato sta trčila z Jankom Predovičem iz Metlike, ki je takrat z avtom Vrl' peljal naproti. Predovič in njegov sopotnik sta bila poškodovana in soju odpeljali v bolnišnico. Gmotne škode je za 15.000 din. MIRNA: KARAMBOL MEP SREČANJEM - Anton Mustavar iz Trebnjega je 20. septembra vozil z avtom proti Mirni, med srečanjem z avtomobilistom Albinom Zoretom z Mirne pa je prišlo do trčenja. Škode je za 9.000 din. SUHOR: PO NASIPA NAVZDOL - 20. septembra zvečer je Novomeščan Franjo Džurnič vozil z avtom od Metlike proti Novemu mestu, pri Suhorju dohitel tovornjak in ga začel prehitevati, nato pa ostro zavil pred kamion. Zadel je v prednji del tovornjaka, nakar osebni avto zaneslo s ceste, da se f prevračal po nasipu navzdol. Škode je za 5.000 din. . VAHTA: ZAPELJAL V LEVO r 20. septembra zvečer je Ljudevit Gjurkan iz Novega mesta peljal z avtom čez Gorjance proti Novemu mestu, na Vah ti pa je zapeljal v levo. tako da sta trčila z Metličanoin Antonom Vraničarjem, ki je P^T peljal naproti, škode je za 4.000 din. DOBRNIČ: NI UPOŠTEVAL ZNAKA - Hema Gore iz Spod. Sliv* niče je 22. septembra dopoldne » Dobrniču pri gasilskem domu avtom zavijala na stransko cesto,J? daj pa je z leve pripeljal avtomobili Viktor Novak iz Vapče vasi. Ker n* upošteval prometnega zna*3 ..STOP*4, je trčil v avto Gorčeve-škode ie za 6.000 din. SEVNICA: MOPEDIST V BOLNICO - 18. septembra je z neregistriranim traktorjem peljal iz Sevnice proti nadvozu Ivan Scničar iz Ledine, v ovinku pa mu je nasproti pripeljal mopedist Viktor Košar iz Sevnice. Trčenju se nista mogla izogniti. Mopedist je padel in sc tako ranil, da je moral v bolnišnico. BREŽICE: VOZIL PO LEVI ' 21. septembra zjutraj je Fran® Petrkoc iz Gabrja vozil iz Dobove * osebnim avtom, na nekem' 1 ey®*Jj ovinku pa mu je nasproti precej P? levi pripeljal tovornjak, ki ga je voz« Franc Rak iz Crnca. Vozili sta se zaleteli in imata za 52.000 din škode. senovo: Čelno trčenje - 18. septembra popoldne je Fran® Cižmck iz Dovškega z avtomobilom prehiteval traktor, takrat pa mu j® nasproti pripeljal avtomobilist Jo** Simonišek iz Reštanja. Prišlo je d? čelnega trčenja, pri katerem sicer n* bilo omembe vrednih telesnih P°j škodb, pač pa je nastalo za 20.00U din materialne škode. GETRTK0V INTERVdU Doklej v kuhinjah? Polde Rajk: »Že dvajset let imamo v načrtu dvorano, pa nikoli denarja, da bi gradili« Kaj bo z gabrsko dvorano? Jo bodo dobili ali ne? Trenutno ne kaže, da bi jo, toda predsednik krajevne organizacije Socialistične zveze Polde Rajk pravi, da za zdaj še ne nameravajo odnehati. Enako so zagreti za gradnjo tudi drugi. Križe in težave jim gradnja dvorane povzroča od leta 1957, ko so dali delati prvi načrt in odšteli zanj 75.000 din. Gabrski družbeni prostori naj bi zrasli nad trgovino kmetijske zadruge. Ko je hišo prevzel Mercator, SO se o gradnji pogovarjali z njim. Tri leta zapovrstjo so se sestajali s predstavniki Mercatorja, napredka pa ni bilo. r Polde Rajk: „Nimamo sreče!" „Leta 1966 smo uvedli krajevni samoprispevek in pobirali denar namensko za graditev dvorane in urejanje Poti. Denar smo naposled Porabili samo za razširitev ceste od Brusnic sem. In še premalo ga je bilo. Zato smo z referendumom uvedli nov samoprispevek in plačali dolg za cesto. Nekaj je osta* lo za dvorano. Na pobudo krajevne skupnosti in občinske konference SZDL smo dali delat nov načrt za gradnjo in plačali zanj 15.000 din. Z Mercatorjem smo se dogovorili, da bo poskrbel za ploščo in streho, ostalo pa bi bilo naša skrb. Ko so slišali, da bi bil njihov delež 179.000, so sporočili, da so pripravljeni dati le 90.000 din. Prišli smo v denarno stisko, saj nismo računali na tak Mercatorjev odgovor, poleg tega pa na gradnjo tudi nismo mogli misliti, ker nismo dobili gradbenega dovoljenja. “ Rajk se. spominja da so se zatem o gradnji pogovarjali z Novogradom. Manjkajoči denar so v obliki posojil obljubile delovne organizacije in kulturna skupnost, vendar iz tega spet ni bilo nič. Začeli so iskati novo rešitev. Pokazala se je možnost graditi pri šoli. S tem bi mnogo pridobila šola in kraj. Izdelali so idejni osnutek, ko pa so slišali še za predračun, so se ustrašili, saj je bilo vsem jasno, da tolikšne vsote niso zmožni zagotoviti. Dvorano so na papirju znatno skrajšali, a je bila še vseeno predraga za gabrski žep. „Kaže, da s samostojno graditvijo ne bo nič, “ povzema mnenje Gabrčanov njihov predsednik SZDL. Upanja pa kljub temu še niso zavrgli. „Morda bo kaj, če bomo poprijeli skupaj z gasilci. Njihov dom je potreben obnove in razširitve. Če se pa tudi ta kombinacija ne bo posrečila, bomo morali seveda dokončno odnehati. Vprašam pa, doklej bomo imeli sestanke še lahko v gostilni ali zasebnih kuhinjah. “ I. ZORAN * \ ! * * * * \ MINI ANKETA: V noči od 22. na 23. september je v Straži veter prevrnil tri metre visok zid bodoče nove podružnice Dolenjske banke. V šali se domačini sprašujejo, kako naj bo potem denar varen pred vlomilci, ko pa že veter lahko vlomi v banko. (Foto: Sandi Mikulan) SLAPNIK IN GORŠIČ GOVORILA NA BAZI 20 Slovesen vstop v jurišni bataljon Na zboru topliških komunistov sprejeli v ZK 11 novih članov Na nedavnem zborovanju komunistov iz Dolenjskih Toplic na Bazi 20 so sprejeli v ZK 11 članov ter hkrati počastili življenjski in partijski jubilej 8 članov. Slavnost so s kulturnim sporedom popestrili mladinci pod vodstvom Francija Jerine in pevski zbor „Gorjanci" pod taktirko Borisa Plantana. j\a zborovanju je govQril sekretar občinskega komiteja ZK Janez Slapnik iz Novega mesta. Dejal je, da se na takih zborovanjih, ki se jih udeležujejo vse generacije komunistov, od predvojnih do najmlajših, lepo manifestirajo vse tiste vrline, ki so komuniste združevale že pred tridesetimi leti na zgodovinskih tleh Baze 20. Hkrati je to primerna oblika za prenašanje revolucionarnih izkušenj na mlajše tovariše, saj so le-te zdaj, ko se moramo biti za uresničevanje ustave in sklepov s partij^ skih kongresov, zelo potrebne. Nove člane je nagovoril tudi Stane Goršič, eden najstarejših aktivnih topliških komunistov in član občinskega komiteja, rekoč, da so se mladi, ko so vsto- Odprta srca za Kozjance V »prvem krogu« zbrali v novomeški občini kar 38 odst. sredstev več, kot so predvidevali - Občina ponudila tudi strokovno pomoč Solidarnostna pomoč Kozjancem v novomeški občini ni odpovedala. Kako odprtih src so bili delavci, kmetje, obrtniki in številne ^fganizacije, najbolj izpričuje podatek, da je bilo namesto predvidenih 1,470.000 din zbranih kar 1,867.000 din ali 38 odstotkov nad načrtom, kar je največ v Sloveniji. Medtem ko se prvi krog pojoči dokončuje, se občinski koordinacijski odbor dogovarja s Predstavniki od potresa prizadetih kozjanskih območij, kakšna pomoč naj sledi v tako Imenovanem drugem krogu. Tako je s krajevno skupnostjo Kri- KRVODAJALCI IZ DITZINGENA PRIDEJO Današnja popoldanska seja koordinacijskega odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK v Novem mestu bo namenjena predvsem obisku delegacije -krvodajalcev iz Ditzingena 6. oktobra. Gostom iz tega zahodnonemškega mesta, s katerim Novo mesto že dalj časa prijateljsko sodeluje na vseh področjih, bodo Novo-meščani priredili prijetno in zanimivo bivanje. stan vrh v šmarski občini že dogovorjeno, da bo novomeška občina hkrati s še nekaterimi drugimi iz dolenjske regije ponudila pomoč strokovnih služb in gradbenikov. Uspeh v tej solidarnostni akciji gre v novomeški občini pripisati predvsem dobri organizaciji pri zbiranju pomoči. Tako so na pobudo sindikatov v TOZD prispevali enodnevni zaslužek, upokojenci so vplačevali prispevke prek svojega društva, SMETIŠČE JE POLNO, KAM PA ZDAJ? Krajevno skupnost v Dolenjskih Toplicah tarejo hude skrbi zaradi smeti: sedanje odlagališče ob cesti proti Podturnu je napolnjeno, zemljišča za novo smetišče pa ni dobiti. Prav tako bi radi nabavili smetnjake, saj bi ljudje raje metali odpadke vanje kot na cesto ali v Sušico. Mladina sicer od časa do časa kraj očedi, vendar so odrasli z nastilja-. njem hitrejši in vztrajnejši. NOVOMEŠKA TRIBUNA obrtniki in drugi zasebniki na pobudo strokovnih odborov pri gospodarski zbornici (manjši in srednji obrtniki so dajali po 150 do 250 din, večji pa najmanj 0,5 odst. neto dohodka, ustvarjenega lani, zaposleni pri zasebnikih pa po 3,5 odst. mesečnega osebnega dohodka), v krajevnih skupnostih pa so posebni odbori zbirali pomoč od kmetovalcev — po 3,5 odst. mesečnega katastrskega dohodka. Suhokrajinski drobiž NA DVORU so se začela izkopna dela za bencinsko črpalko. Graditev se je nekoliko zavlekla, zato računajo, da bodo črpalko sezidali šele do konca novembra. TRASA ZA PRIKLJUČEK z regionalne ceste v Poljanah pri Žužemberku na lokalno cesto proti Šmihelu je zakoličena. Zdaj čakajo na tehnično dokumentacijo ifi dovoljenja. Razširili bodo tudi ovinke na lokalni cesti, da bo lahko v Šmihel vozil avtobus. POSEVEK CRN E DETELJE L semena, ki so ^a kmetovalci nabavili v trgovini, slabo kaže, medtem ko so posevki z domačim semenom dobri. VOŽNJA NAD OPORNIM zidom na delu regionalne ceste med Prapre-čami in Poljanami pri Žužemberku je še vedno nevarna, ker rob cestišča ni zaščiten. M. S. Ali je občinskemu štipendijskemu skladu usojeno, da bo še naprej razkazoval prazno dno? Da je tako vprašanje upravičeno, kažejo nekatera zelo porazna dejstva, najbolj pa seveda to, da je samoupravni sporazum o štipendiranju do zdaj podpisalo le Zakaj ne vsi? 29 od 155 temeljnih organizacij združenega dela. Ah je razlog za tako malo podpisov prešibka politična akcija ali nepoznavanje problematike ali morebiti nezainteresiranost, je težko reči. Ce bi šli od primera do primera, bi nedvomno naleteli tudi na take vzroke. Toda pozornost kaže zdaj obrniti drugam. Do konca tega leta bi morali v štipendijskem skladu zbrati 1,8 milijona dinarjev, prihodnje leto pa že okrog 4 milijone. Na pa-piiju denaija dovolj, ampak to nič ne pomaga. To najbolj občuti več kot 300 dijakov in študentov, ki žive iz dneva y dan v večji negotovosti. Ce je dal prvi rok tako slab rezultat, bo morda bolje v drugem krogu podpisovanja. Rok za samoupravno sporazumevanje so namreč podaljšali do včeraj, 25. septembra. V tem času naj bi novomeški Iskri, Labodu, Gorjancem, Novolesu in drugim, ki so dolžnost izpolnili brez dolgotrajnega „prijateljskega prepriče-vanja“, sledila večina To se tudi mora zgoditi. Neodpustljivo bi bilo s tem odlašati ter tako pustiti tiste, ki so se odločili za šolo, v milosti ali nemilosti. Pouk na srednjih šolah sc je že začel, študij na višjih in visokih pa se bo vsak čas, ob praznem žepu prej omenjene stotnije čakajočih na pomoč ne bodo mogle dolgo zdržati. I. Z. SLABA CESTA IN TRGOVINA Krajevna skupnost Gabrje si prizadeva, da bi cesto Brusnice-Gabrje vključili v srednjeročni načrt za asfaltiranje. Promet je, zatrjujejo, že tako velik, da sedanja makadamska cesta komaj še vzdrži. Pripombe imajo tudi na račun preskrbe v krajevni trgovini, ki je slabo založena. DESET ZBOROV 30 PELO Revijo odraslih pevskih zborov bodo letos v Novem mestu priredili v počastitev občinskega praznika. Na občinski reviji bodo sodelovali moški in mešani pevski zbori ter oba okteta; vseh bo 10. Revija bo na predvečer praznika namesto običajne slavnostne akademije. pili v ZK, odločili za jurišni bataljon delavskega razreda. Slapnik in Goršič sta tudi poudarila, da se bodo komunisti uveljavili le z dejanji, hkrati pa se bodo lahko le z odločnimi akcijami postavili po robu klerikalizmu, ki poskuša dvigniti glavo tudi v Topliški dolini. V ustavi je zapisano, da je osnovno šolanje brezplačno. In? Šolanje je res zastonj, toda vse drugo, kar mladi ljudje med šolanjem potrebujejo, je še kako drago, predrago! Kot vsako leto tudi tokrat ni dobiti vseh šolskih potrebščin, v prvi vrsti knjig, prenekateri starši pa se jezijo, ker hodijo otroci v šolo otovorjeni kot oslički. O teh stvareh so Novomeščani povedali: Tegobe Ruža ZUPANC, vodja p. e. Mladinska knjiga: „Nobeno leto ni pravočasno vseh učbenikov, to pa je dovolj velik opomin republiškemu Zavodu za šolstvo, da bi končno že odpravili to pomanjkljivost, kajti očitke poslušamo in imamo izgubo predvsem knjigarnarji, najbolj ,pa trpijo otroci, medtem ko starši ponavadi samo nergajo." Jože PUCELJ, študent: „Pri prodaji šolskih potrebščin pred knjigarno se „večkrat zgodi, da starši potarnajo, kako da je za nižje razrede preveč obveznih stvari. Glasov zoper draginjo sploh ni treba omenjati, saj so nekaj čisto vsakdanjega.11 Matilda PADEVSKI, uslužbenka: „Na srečo imamo samo enega otroka v šoli, tako da z nakupom knjig in drugega ni težav. Zdi se mi, da bi v nižjih razredih otroke lahko prav toliko naučili ob precej manj obveznih šolskih potrebščinah, kajti nekatere so res odveč." Tomo DOBOVŠEK, profesor: „Ob začetku šolskega leta se redno pojavlja velika pomanjkljivost, in sicer ta, da ni na voljo nekaterih učbenikov. Največji krivec za to so založbe. Sploh pa so knjige predrage. “ D.R. Pol milijona za podpore Socialno pomoč dobiva 136 starostnikov V novomeški občini dobiva stalno mesečno pomoč od 150 do 700 din že 136 starostnikov. Letos bodo izplačali 500.000 din socialnih podpor, z enkratnimi rejninami za osta* rele pa se bo znesek povečal na več kot 700.000 din. Novomeški Center za socialno delo vsako leto ugotavlja razmere, v kakršnih živijo socialno ogroženi ljudje, in popravlja podpore. Tako so letos 103 podpirancem povečali družbeno pomoč za 20 do 100 din, s tem pa se je povprečna podpora zvečala od 285 na 332 din. Direktor Centra Viktor Bartolj JUTRI OTVORITEV 3AZE Na Otočcu bodo jutri ob 11. uri slovesno odprli novo tehnično-turistično bazo Avto-moto zveze Slovenije. Prireditev sodi v okvir letošnjega praznika novomeške občine. pravi, da niso mogli upoštevati republiškega priporočila, da bi socialno pomoč letos povečali enotno za 120 din, ker Center nima denaija. Na stanje so opozorili občinsko skupščino, ki je zagotovila, da bodo podpore lahko nakladno povečali, ce bo v c naija. občinski blagajni kaj več de- DANES: ODLOKI, ODLOČBE Delegati vseh treh zborov bodo na današnji seji občinske skupščine v Novem mestu - začela se bo ob 8. uri_ - obravnavali zaključni račun občine za leto 1973, dali soglasje k ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje, pooblastili delegata za podpis družbenega dogovora o usmeijeni stanovanjski graditvi, sprejeli nekaj odlokov in glasovali o odločbi za ustanovitev poklicne šole elektro stroke v Novem mestu. Novomeška kronika ČUDNA ZABAVA - Osnovnošolci v Šmihelu imajo kaj čudne navade. Nekaj se jih postavi na pločnik pred prehodom za pešce in nato čakajo - avtomobil. Ko ta pripelje v bližino zebre, se „junaki“ kot kamikaze zaletijo čez cesto. Na srečo so se do sedaj vedno izkazali refleksi voznikov. ML............., IGA - Že več kot mesec dni sveti ta napis na prodajalni Mladinske knjige na Glavnem trgu. Neki osnovnošolec se je pohvalil, da je med poukom z igrico „obe-šcnje“ premagal s pomočjo tega napisa pol razreda. S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden se je na transfuzijski postaji oglasilo 115 krvodajalcev. Tokrat jih je največ prišlo iz Novo-lesa, med njimi pa je bilo veliko učencev Šolskega centra za kovinarsko stroko iz Novega mesta. ROJSTVA - Rodile so: Darinka Avguštinčič iz Kristanove 30 - Janeza, Jožica Kovačič iz Jerebove 14 - Andreja in Gorica Peterlin iz Kettejevega drevoreda 49 - Danijela. POGREBI - Umrla sta Marija Raušček v 74. letu starosti, gospodinja iz Cvelbarjeve 12, in Jožefa Šmajdek v 65. letu starosti z Vrha pri Ljubnu 16. TRŽNICA - V petek je bila tržnica slabše založena kot navadno, cene pa so bile nekoliko višje: paradižnik za vkuhavanje po 5 dinarjev kilogram, grozdje po 10 din, jurčki po 25 do 30 dinarjev, paprika po 4 do 4,50 din, kumarice po 4 do 6 din, hruške po 10 din, jabolka po 4 do 7 din, slive po 3 do 7 din kilogram, jajčka po 1,20 do 1,40, cvetlični med po 30 dinarjev kilogram, banane po 8 do 9 din kilogram, lubenice po 5 din, smetana po 25 dinarjev in skuta po 14 dinarjev. Ena gospa iz Nad mlinov je rekla, da bi tistemu, ki ji vsak teden iz nabiralnika ukrade „Prilogo" Dolenjskega lista, z veseljem „priložila44 krepko („četrtkovo") klofuto ... BREŽIŠKE VESTI POTRES POŠKODOVAL ŠOLO V PEČICAH Potres na Kozjanskem je pustil sledove tudi v poslopju bivše šole v Pečicah. Otroke vozijo k pouku v Artiče, zato prvi hip ni nihče šel pogledat, če je morda tudi ta zgradba poškodovana. Kasneje so domačini sporočili, da je potres razmajal staro poslopje in da ga bo treba popraviti. POSTOPOMA DO 95 STANOVANJ ' Izvršni svet občinske skupščine v Brežicah je minuli teden razpravljal o predhodni pogodbi za nakup 95 stanovanj JLA v Brežicah, ki jih bodo sedanji stanovalci postopoma izpraznili. Za mnoge prosilce je to zagotovilo, da bodo njihove vloge ugodno rešene. /--------------------------—N Ozimnica na posojilo Prijave do 10. oktobra Brez odlašanja poma- gajmo vsem, ki so v stiski! Tak je sklep občinskega sveta Zveze sindikatov v brežiški občini. V delovnih kolektivih je akcija za zaposlenim pri oskrbi z ozimnico že stekla. Osnovne sindikalne organizacije nosijo tu glavno breme in odgovornost. Pomoč morajo usmerjati predvsem v korist delavcev z majhnimi osebnimi prejemki. Dolžne so preveriti možnosti za posebne dodatke socialno ogroženim, zlasti družinam z večjim številom otrok. Ponekod so že pripravili predloge in jih dali delovni skupnosti, ki ima o tem končno besedo. Oblike pomoči so različne, lahko jo izplačajo v denarju, lahko pa razen tega še posredujejo ugoden nakup ozimnice. Brežiška Agraria je' ponudila krompir, hruške, čebulo in fižol po tehle cenah: krompir 1,40 din za kilogram, hruške kleržo 3,50 din za kilogram, čebula od 3,20 do 3,40 din, nizki fižol 8 din in visoki fižol (Črešnjevec ipd.) 10 din za kilogram. Ta ponudba velja do 10. oktobra, zato naj sc interesenti do takrat prijavijo. Agraria bo kreditirala nakup ozimnice trideset dni, Agrokombinat Krško pa šestedet dni. Rudnik Senovo je sporočil sindikalnemu svetu v Brežicah, da je premoga dovolj in da bodo imeli prednost tisti, ki ga bodo naročali preko sindikalnih organizacij. Pri ceni ni popusta. Tono kosovca prodajajo po 413 din, kockovec po 388,80 din, orchovec po 348 din. Po želji oskrbi Rudnik tudi prevoz. ( ^ IZLET NA DUNAJSKO RAZSTAVO Hortikulturno društvo Krško bo priredilo v soboto, 22. oktobra, enodnevni izlet na zaključno prireditev svetovne razstave cvetja na Dunaju. Cena je 280 dinarjev za osebo, prijave pa zbirajo do 30. septembra v Krškem, Kostanjevici, Brežicah in na Senovem. V__________________________ VSA PRENOČIŠČA ZASEDENA V času zagrebškega velesejma je tudi v brežiški občini zadrega za prenočišča. Na Čatežu, v Toplicah (v motelu) in drugod so morali goste napotiti drugam. Zasedene so bile tudi vse zasebne sobe. Mnogi so se odpravili prenočevat tja do Novega mesta in celo v mariborsko smer. Položaj delavcev v TOZD bo decembra ponovno na rešetu Brežice: skrb za Kostrivnico ■i Stane Drobnič - Kako preverjate uresničevanje družbenega dogovora v kadrovski politiki? Ste pri tein naleteli na odpore, nezainteresiranost in podobne ovire? — Za sedaj je še težko reči, kako se družbeni dogovor izvaja v praksi-Ugotavljamo pa lahko, da doslej nismo imeli odporov, pa tudi ne pr©" velike vneme za njegovo uresničevanje. Zavest, da predstavlja smotrna kadrovska politika hkrati pravico in povečano odgovornost vseh subjektivnih političnih sil, še posebej pa ZK, še ni povsod prodrla. V proizvodnji vnovič sobotno delo v korist Kozjanskega Na vprašanja odgovarja tokrat Stane Drobnič, sekretar OK ZK Krško - Zveza komunistov v vaši občini* si je veliko prizadevala za pospeševanje integracijskih procesov. Kakšne sadove so rodile te pobude v posameznih panogah? - Prizadevanja ZK v občini Krško so bila usmerjena predvsem na področje kovinskopredelovalne industrije ter na kmetijstvo, trgovino in gostinstvo. V kovinskopredelovalni industriji zadeva to tri OZD v občini, v razgovore pa sc vključujejo še nekatere OZD iz občine Brežice, Lenarta v Slovenskih goricah in občine Kranj. Združujejo jih stremljenja po manjši grupaciji tovrstne industrije, ki naj bi se postopoma naslonila na neko močnejšo grupacijo v Sloveniji. Zveza komunistov v. občini bo ta prizadevanja še spodbujala in močno podpirala. O uspehih pa bomo lahko sodili šele pozneje, za sedaj menim, da bi bilo to prezgodaj. — Ali že lahko konkretno spregovorite o tem, kako se v TOZD uveljavljajo ustavne spremembe? - Občinska konferenca in njen komite sta že v juniju letos analizirala uresničevanje, delegatskih samoupravnih odnosov, predvsem pa položaj delovnih ljudi v teh odnosih. Analizo je pripravila komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZK. Dosedanje ugotovitve kažejo, da bomo morali redno spremljati to področje, da bi pospešili uresničevanje ustave in kongresnih dokumentov. V nekaterih OZD so še vedno močno prisotne težnje, da bi o vsem odločali v centru, da bi formirali močne centralne organe, centralne sklade in podobno. Prepričan sem, da nam bo pri tem lahko mnogo pomagala občinska koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja ustave. Ustanovili smo jo 30. junija. Komisija šteje 21 članov in ima tri delovne skupine: za samoupravno konstituiranje združenega dela, za krajevno in komunalno samoupravo ter za samoupravne interesne skupnosti. Položaj delovnih ljudi v TOZD bomo ponovno analizirali decembra letos. Takrat bomo morali tudi ukrepati proti tistim, ki zavirajo uresničevanje ustave, ki so za samoupravljanje samo v besedah na sestankih, v praksi pa delajo proti njemu. RAJ ZA KUHARICE V koprivniški šoli imajo čudovito urejeno kuhinjo za pouk gospodinjstva. V njej bodo že to zimo prirejali tečaje za kmečka dekleta in žene. Vaščanke se veselijo večernega izobraževanja in kažejo zanj veliko zanimanja. KONČNO DENAR DO VASI Novi statuti, ki jih sprejemajo v krajevnih skupnostih, vzbujajo pri občanih upanje na trdnejše oblikovanje družbenoekonomskih odnosov z delovnimi kolektivi. Mnogi od njih .so že do zdaj radi priskočili na pomoč krajevnim skupnostim, če so te gradile vodovode, asfaltirale ceste in urejale podobo svojih krajev. Brežiški grad bo lepši. Zapuščena dvoriščna fasada ne bo več kazila dohoda v Posavski muzej. (Foto: J. Teppey) Solidarnostna akcija za Kozjansko se v brežiški občini nadaljuje, pomore k hitrejši normalizaciji Do 6. septembra je bilo zbranih nekaj manj kot 687 tisoč dinarjev, življenja na območjih, ki jih je Občani z razumevanjem sprejemajo pobudo za ponovitev akcije in prizadel potres, zato se bo se ponovno odločajo za en dan brezplačnega dela v korist prizade- obojestransko sodelovanje še tega prebivalstva v sosednji šmarski občini. okrepilo. Brežiška občina bo prevzela obnoviti oz. na novo zgraditi. V Tokrat se je občinska konfe- skrb za krajevno skupnost razgovorih so razen predstavni- renca ZK v Brežicah posebej Kostrivnica v občini Šmaije. kov prizadete krajevne skup- zavzela za dosledno izpeljavo Predstavniki družbenopoliti- nosti sodelovali tudi predstavni- drugega kroga zbiranja pomoči čnih organizacij, skupščine in ki šmarske občinske skupščine in s svojim sklepom naložila ko- gospodarstva so 18. septembra in družbenopolitičnega življenja munistom v delovnih organiza- obiskali Kostrivnico in si ogle- v občini. Obisk je pokazal, da cijah ter krajevnih skupnostih dali, katere objekte bo treba taka povezava lahko veliko pri- odgovorno dolžnost. Povsod tam, kjer se bo akcija zataknila, se bodo komunisti potrudili »a učinkovitejše zbiranje pomoči. Zlasti pozorno so sklenili organizirati akcijo pri kmetih, obrtnikih in svobodnih poklicih. ker dotok sredstev od njih že doslej ni bil tako hiter kot iz delovnih kolektivov in drugih virov. Otroci v hribovskih vaseh si omislijo igrače sami. Posnetek je s kmečkega dvorišča v Kraški vasi. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH Soli Se veliko manjka. - Letos uvajajo v Sloveniji na nekaterih osnovnih šolah celodnevni pouk. Le malo je takih, ki imajo možnosti za tako delo. V brežiški občini ima za to največ možnosti cerkljanska osnovna šola, medtem ko je brežiška, čeravno stara komaj tri leta, na drugem mestu. Urejeno je samo tisto, kar je znotraj šolskih zidov, za igrišča in drugo ureditev okolja pa do sedaj, žal, ni bilo denarja. Otroci imajo razen tega eno samo telovadnico, v kateri mlajši sploh ne pridejo na vrsto. DRUGI PROGRAM. - Predstavniki posavskih in zasavskih občin so se v Trbovljah srečali s predstavniki Radia - televizije Ljubljana. Razpravljali so o uvedbi drugega televizijskega programa na pretvorniku Kum. Pobudo za to srečanje je dala trboveljska občina. Ljubljanska televizijska hiša je posredovala tehnično in finančno informacijo. Za uvedbo drugega programa bi potrebovali okoli 8 milijonov dinarjev. Možnost sodelovanja s krediti bodo izvršni sveti občin v Posavju in Zasavju še obravnavali. PRENOVLJENA BANKA. - Poslopje, v katerem ima prostore ekspozitura Ljubljanske banke v Brežicah, so prenovili tudi zunaj. Na ureditev čaka samo še pločnik. PRIKUPNA TRGOVINA. - Nasproti avtobusne postaje je podjetje Posavje odprlo trgovino z galanterijo. Ta se je do sedaj stiskala v središču mesta. Novi lokal je dovolj prostoren, zato se bodo poslej lahko bolje založili. Že zdaj imajo na izbiro precej moških in tudi nekaj ženskih pokrival, v kratkem pa bodo zalogo še povečali. Naprodaj imajo še volno za pletenje ter običajno galanterijo. CESTA SPET ODPRTA. - S Trga dr. Ivana Ribarja so po dolgem času odprli cesto proti bolnišnici. Trgovsko poslopje Elektrotehne zaključujejo, zato so sc gradbeni delavci končno le umaknili z javne prometne poti. DELAVCEV SAMO 30 ODSTOTKOV V krški občini imajo 659 članov Zveze komunistov. Od tega jih je samo 197 iz neposredne proizvodnje, to pa je komaj 30 odstotkov. Po vseh organizacijah si bodo komunisti prizadevali za delavsko večino. To bodo lahko kmalu dosegli, saj nameravajo še letos sprejeti na novo blizu 80 članov. To bodo predvsem mlajši občani. Letos je krompir dobro obrodil. Ker ga je preveč, so spet težave, so dejali pri krškem Agrokombinatu. Računali so na vnaprej dogovorjeni odkup mirenske tovarne, ta pa ga je zmanjšala za 10 odstotkov. Na sliki: Kristina Amšek pri pospravljanju krompirja v Dolenji vasi. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE KVIZ ZA SOLARJE . - Prihodnje leto bo 30-letnica osvoboditve. Medobčinski svet Zveze združenj borcev Posavje je na seji v Krškem predlagal, da bi v jubilejnem letu več napravili za negovanje tradicij NOB ter med drugim prirejali nagradna kviz tekmovanja za šolarje. KOLIKO JE VREDNA CESTA? - Zdole in okoliške vasi je asfaltna cesta približala mestu. Vaščani so sami prispevali zanjo svoj delež, ct£ lotna vrednost pa je seveda mnogo večja in brez sodelovanja občine ne bi šlo. Asfaltiranje je veljalo poldrugi milijon dinarjev. OBISK V VELENJU. - Sto trideset upokojencev iz tovarne Celuloze (njihov aktiv šteje okoli 200 članov) se je v petek odpeljalo na izlet v Velenje. Obiskali so tovarno Gorenje, velenjski grad, nato pa šc Logarsko dolino. Lep sončni dan jim je pomagal k dobremu razpoloženju. 18 NOVIH ORGANIZACIJ ZK. - V prvem letošnjem polletju so v krški občini ustanovili 18 novih organizacij Zve?e komunistov. Od tega jih je osem v TOZD tovarne celuloze in papirja, druge pa so v osnovnih šolah v Brestanici, Leskovcu in na Senovem, v TOZD SGP Pionir, pr* . podjetju SOP, v brestaniškem Sigmatu, v Splošnem mizarstvu v Krškem, v Zdravstvenem domu, Lekarni in Zavarovalnici ter v jedrski elektrarni v izgradnji. MLADI O MESTU V KRAJEVNI SKUPNOSTI. - Predkongresno obdobje je razgibalo delo mladinskih organizacij. Tudi iz krške občine so se namenili sodelovati na kon- fresu. Trenutno menijo, da je praV’ e opozorijo na mesto mladinske organizacije v krajevni skupnosti ter na odnos mladinske organizacije u1 sindikata v podjetju. SAMO SE LETO DNI. - Kače nestrpnih voznikov, kolesarjev m pešcev sc na prehodu čez železniško progo ustavijo neštetokrat na dan. Skoraj redno sc dogaja, da se pese* ali kolesarji napotijo čez progo m*-mo spuščenih zapornic. V sredo, 18* septembra, je kolesar za las usc* smrti. Okoli dvanajste ure je bilo, k° je iz brestaniške smeri pripeljal vlak, ncprcvidneža pa so zadnji hip ustavili opozorilni klici čakajočih. OBLETNICA ZLATE POROKE V Dolenjem Leskovcu sta Marija in Rok Kukovičič praznovala prvo obletnico zlate poroke. V razumevanju jima je minulo več kot pol stoletja skupnega življenja. Žena Marija ima 72 let, mož pa 75. ’ V zakonu se jima je rodilo pethajst otrok. Danes jih živi še dvanajst. Na njun praznik so prišli z vnuki in jima zaželeli še veliko zdravja. Zdaj imata Kukovičičeva že enaindvajset vnukov. Ponosna sta na svojo številno družino. f° napornem maršu se prileže topla hrana. Na vaji sevniške partizanske enote se je kot vse drugo ^kazala tudi intendantura. Celo Merxovi peki so za to priliko spekli posebne hlebčke. (Foto: Železnik) t * Združevati denar za naložbe Pri naložbah bolj »papeški od papeža«: kar 70 odst. iz svojega!? Zatem primanjkuje denarja za ceste, šolstvo ipd., za kar bi bilo treba dobiti več denarja na podlagi tehtnih programov in samoupravnega dogovarjanja Pozornost, s katero je občinski izvršni svet obravnaval polletno analizo poslovnega uspeha gospodarstva občine in ki je prisotna tudi na vrsti drugih sestankov, kjer je govor o gospodarjenju, kaže veliko skrb družbenopolitičnih dejavnikov. Samo premlevanje podatkov, obratna sredstva naj bi kar za so več ali manj znani, ne vodi nikamor. To je bilo ugotovljeno tudi na seji izvršnega sveta 17. septembra. Član IS Franc Vu-čanjk je navedel več tehtnih misli, kako iz nastalega položaja °b kar najbolj smotrni uporabi denarja, ki ga sevniško gospodarstvo ima in ga lahko še pridobi. Nekateri skladi so po gospodarskih načrtih predvidevali za lani 75 milijonov dinarjev; na Podobno vsoto računajo tudi letos, prihodnje leto pa na 100 bilijonov, kar je solidna osnova za nadaljnji razvoj. Očitiio je visoko vlaganje v osnovna in obratna sredstva, kjer je po mnenju F. Vučajnka vprašljiva sestava vlaganj. Naložbe namreč padajo, čeprav naraščajo cene, to pa zaskrbljuje. Prevelika naslonitev na lasten denar je bila omenjena tudi tokrat: od 340 milijonov predvidenih naložb v osnovna in Tako se sprejme borce: Boštanj-Čani so minulo soboto pozdra- vi pripadnike teritorialne Partizanske enote s slavolokom, kot se za tako priložnost spodobi! 220 milijonov pokrivali iz lastnih virov! Takšno financiranje si pri nas že malokdo privošči. Poiskati bi bilo treba tudi zunanje vire. Zanimivo bi bilo, denimo, potrkati na vrata zavarovalnic, ki pomagajo tudi dru- Vse iz lastnega Velike akcije že ponavadi združujejo vse sile v kraju, tako je tudi s posodoblja-njem ceste skozi Studenec. Predračun za 2 kilometra asfalta znaša 1,40 milijona dinarjev, vaščani že razmišljajo, kaj bi lahko sami naredili, da bo na kraju vse skupaj cenejše za skupnost. „Vsaka hiša od šestdesetih pomaga skoraj vsak dan“, je dejal Kristijan Janc, eden od članov gradbenega odbora. To je način, da pritegnejo na območje krajevne, skupnosti še denar širše družbene skupnosti. Tako so prišli do številke 600 tisočakov, kolikor bo stal sam asfalt in morda še kakšno posebno opravilo cestnega podjetja, vse ostalo ga skušajo narediti sami. Člani gradbenega odbora so se lahko na seji sveta krajevne skupnosti pohvalili, da kljub dejstvu, da delajo že 14 dni, iz blagajne ni odtekel še niti en sam dinar, razkopana pa je že vsa vas. Največ težav so imeli z-razstreljevanjem skal, ki ovirajo delo buldožerja. A.Ž. SEVNIŠKI PABERKI R GLEDALI, A NIC UKRENILI -j*aJe si je že več funkcionarjev ogledovalo kanalizacijski jašek brez pobova na Glavnem trgu v Sevnici P°d gostilno Kragel. Prav nenavadno Je že, da v to luknjo ni še nihče pa-Sedaj, ko si vaščani že marsikje P° sevniški občini „privoščijo" sifone, da ne smrdi pod nos, bi si menda Jahko tudi mesto privoščilo kaj ta-*®8a ali pa vsaj kovinsko mrežo? ' HOČEJO CESTO - Svet krajevne skupnosti Studenec je odobril vaščanom Arta 8.000 dinarjev, ki bi jih J®*ti lahko namenili bodisi za blanški °rod ali za to, da bi si skrajšali kar ‘3 kilometrov dolgo pot do Studenca, kolikor imajo sedaj. Vaščani 80 se raje odločili za slednje, saj je ^sta za pot otrok v šolo zaneslji-Vejša kot pa brod. SGVNI&KI VESTNIK god. Tako si mnogo bolj razviti izposojajo kapital, kako jih naj potem revnejši ujamejo? Po mnenju predsednika občinske skupščine Valentina Dvojmoča bi morale delovne organizacije vložiti več organiziranega napora za nove naložbe in se ob tem povezovati med seboj. Temu primerno si prizadevajo okrepiti tudi analitsko službo pri občinski upravi. A. ŽELEZNIK UGODEN OBRAČUN V nedeljo je prostovoljno gasilsko društvo Boštanj povabilo člane, ki so se izkazali ob izvedbi proslave 50-letnice društva in akciji zbiranja prispevkov za gasilski prapor. Oboje je uspelo nad pričakovanji. Občani boštanjske krajevne skupnosti so za prapor prispevali toliko, da bo ostalo za potrebe društva še nad 10 tisočakov, ravno tako uspešni pa so bili tudi z veselico, ki je sledila prosla- vi 50-letnice. Tudi od te zabave je ostalo skoraj stari milijon čistega dobička! Prizadevno gasilsko društvo prispeva skupno s TVD Partizanom tudi lep znesek za asfaltiranje ceste proti svojemu domu. NE GRE IN NE GRE - Rečeno je bilo: konec avgusta - konec zapore ceste Sevnica — Krško po kranjski strani! Tik pred iztekom ro-ka pa so cestarji na tablo „Dovoljeno do Impoljce“ (le kako čez Inipoljski potok, ko je bilo med Vodno skupnostjo kot graditeljem novega mostu in občino dogovorjeno, da smejo čezenj le nekateri) obesili petrolejko. To je nekdo kmalu ukradel, tabla pa je ali podrta ali pa stoji, odvisno od dobre volje voznikov. Sicer pa ni čudno, da z gradnjo nikamor ne pridejo. Kot poroča Delavska enotnost 7. septembra namreč delavci novomeškega.Cestnega podjetja „že peto leto modernizirajo magistralno cesto CELJE -ZAGREB preko ZIDANEGA MOSTA“(!) Tudi arheologi so si bili edini: brez Smodejeve ekipe tudi arheološka izkopavanja na Vranju ne bi šla. Rimljani in še drugi pred njimi so rinili v rovte: na ta hrib je treba vse zvleči z rokami — od peska do cementa in drugega. Domiselni Jože Smodej je poskrbel, da vsaj vode ni bilo treba nositi za betoniranje, s čimer skušajo zavarovati ostanke hiš in cerkva. Na hrib so navlekli nekaj salonitne kritine, naredili zavetje, podstavili sode in glej vode izpod neba! Na sliki: težaško prinašanje materiala. Daljšo reportažo o izkopavanju na Vranju objavljamo na 6. strani. < ‘ > PRIKAZ TROSILCEV GNOJA TOZD za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Zasavje Sevnica bo v nedeljo spet v sodelovanju s tovarno kmetijske mehanizacije ŠIP Šempeter prikazala delovanje prikolic za trošenje gnoja. Strokovnjaki te tovarne bodo začeli z delom ob 8. uri pri strojni postaji hmeljskega nasada v Kompolju. Komite občinske konference ZK ugodno ocenil dosežene polletne rezultate gospodarjenja - Povsod izboljšati delovno disciplino Če hoče napredovati gospodarstvo manj razvite občine, mora dosegati večjo stopnjo rasti kot gospodarstvo vsaj v republiškem poprečju. Polletni pregled, ki ga je na podlagi analize SDK na 13. seji komiteja občinske konference ZK podal predsednik komisije za gospodarstvo in samoupravljanje Jože Godnjavec, znova potrjuje pravilno usmeritev trebanjskih delovnih ljudi. Kot ponavadi so tudi tokrat pri Mercatorju, TOZD Gradišče imeli podatke le za 14 gospodarskih delovnih organizacij, s sedežem skupnih služb v občini; o drugih jih ni, kot da se tu z ustavo in drugimi resolucijami ne bi nič spremenilo. Gospodarstvo je, kar je najbolj razveseljivo, preseglo vse planske kazalce. Družbeni proizvod, ki se je v republiki povečal za 23 odst., je v občini v primerjavi z lanskim polletjem porasel za 42,6 odst. Nobena delovna organizacija v tem času ni poslovala z izgubo. Delitev družbenega proizvoda se je izboljšala v korist skladov delovnih organizacij, čeprav so se povečale zakonske obveznosti, predvsem zaradi spremenjenega financiranja splošne in skupne porabe. Sklad bruto osebnih dohodkov je narasel za 21 odst. Poslabšuje pa se likvidnost, terjatve so se povečale za 43 odst, obveznosti so večje za 66 odst., vendar jih v glavnem pokrivajo. Vse delovne organizacije razširjajo obseg poslovanja; naraščanje je manjše le 'Trebnje, kjer znaša le 13,6 odst. Obravnavali so tudi slabšanje delovne discipline, kajti nekateri vidijo v novih ustavnih določilih le svoje pravice, nikakor pa ne tudi dolžnosti. To vprašanje so obravnavali tudi na sestanku z direktorji minuli četrtek. Med razredi so 3 kilometri Osnovna šola Trebnje ima 5. razred v Dolenji Nemški vasi, varstvo pa v stanovanjskem bloku TREBNJE: NI KRUHA, NIMESA...? Tisti, ki ostajajo brez kruha, se jezijo na novomeške peke in celo na mirenskega, ki ne more napeči dovolj za obe mesti, da bi lahko uspešneje konkuriral prvim in tako končal najbolj neproduktivno čakanje na novomeški avto, če se le-ta sploh usmili Trebanjcev in ptipelje težko pričakovani kruh. To bi se dandanes še dalo razumeti, do Novega mesta je nekaj nad 20 km avtomobilske ceste, a kaj, ko domača zadruga očitno raje vozi lepše kose mesa v Ljubljano, tako da v mesnicah v Trebnjem premorejo žalostno izbiro. Mesna kriza je huda reč! DU: LEP VPIS Začeto šolsko leto pri delavski univerzi v Trebnjem je razveseljivo tudi po lepem vpisu v nekatere izobraževalne oblike. Tako se je v prvi letnik ekonomske srednje šole vpisalo rekordno število kandidatk: kar 40. Tudi v večerno osnovno šolo se je vpisalo lepo število ljudi: 30. Predaleč bi nas zapeljalo golo naštevanje dokumentov, ki govore o potrebi po razvoju družbene in zasebne obrti. Vseeno pa se najde primer marljivega podjetja, kot je trebanjsko Krojaško podjetje, ki ne more dobiti posojil za gradnjo prepotrebnih novih proizvodnih prostorov. , Mačehovstvo Da se razumemo: kolektiv trebanjskih krojačev ni prosil posojila pri Dolenjski banki samo zato, da bi pač nekaj vlagal. Novi proizvodni prostori, za katere ima že stavbišče in načrte, bi veljali 3 milijone dinarjev. Za to imajo polovico soudeležbe (!!), ostalo pa želijo dobiti od banke. Gre za solidno podjetje z 28 delavci in 7 vajenci, ki dosega lepe gospodarske uspehe. Posebni mojstri so v izdelovanju uniform. In vendar: ponudili so jim menda le 500.000 dinarjev na izredno kratek rok! Morda bo takemu podcenjevanju obrtništva naredil konec družbeni dogovor o pospeševanju tako imenovanega malega gospodarstva. Dogovor govori namreč le o 30-odst. lastni soudeležbi. A. Ž. ^ ^ Ta nesrečni 5. razred! Že vsa leta imajo na trebanjski osnovni šoli težave s tem, lam ga vtakniti. Lani je republiški inšpektor delavski univerzi prepovedal, da bi imela šole za odrasle v svoji baraki, otroci pa so lahko še naprej hodili vanjo! Otroci so naše bogastvo, pravimo. Tre-banjci to vedo, zato tudi že plačujejo tretji samoprispevek, a kaj, ko ni republiških posojil, da bi ta denar oplemenitili? ! Letošnje šolsko leto so na osnovni šoli v Trebnjem sklenili, da, kolikor je pač mogoče, vsaj izboljšajo razmere za generacijo petih razredov. V baraki so bili otroci dolgo prepuščeni sami sebi, odmori so bili dolgi, saj so morali učitelji tja med poukom na šoli. V Dolenji Nemški vasi sta pri otrocih vedno dva učite- lja, dva pa se vozita. Pri tem so celo tako varčni, da uporabljajo za prevoz avtobus na redni šolski liniji proti ostalim krajem. Šola v tem kraju je res preurejena, vendar to vsekakor ne more biti rešitev za dolgo. Učitelji nimajo zbornice niti prostora, da bi lahko odložili najnujnejše pedagoške pripomočke. Razredi so preštevilni (v njih še stiska nad 30 otrok), če bodo hoteli „telova-diti“ (ali je to sploh telovadba!), bodo morali razmakniti klopi. Kot nam je povedal Štefan Kamin, ki na trebanjski šoli trenutno opravlja posle ravnatelja, zaradi odhodov avtobusov, ki so vezani na progo, tudi ni mogoče izvajati svobodnih aktivnosti. Malčki od 1. do 3. razreda seveda ne morejo imeti varstva v baraki, saj so ti otroci najbolj občutljivi za vremenske neprilike. Ko je TRIMO izpraznil pisarne-v bloku, so tja namestili varstvo. Otroci bodo vsaj na toplem. Novo skladišče krompirja neposredno ob tovarni in razkladalni rampi pri mirenski Kolinski za 1.800 ton te poljščine je nared. Tovarna želi do novega leta potegniti v svoja skladišča in predelavo 70 odst. letošnjih pogodbenih količin krompirja. (Foto: Železnik) TREBANJSKE IVERI VELIKA LOKA: SE BO SEDAJ PREMAKNILO? Vaščani te krajevne skupnosti so bili še posebno veseli začetka zemeljskih del za novo DONITOVO tovarno avtomobilskih tesnil na travnikih pod staro žago. Asfaltiranje 1,5 km ceste do tod se namreč vleče že kot jara kača. Sedaj, ko na tem koncu ne živijo več sami, so dobili pomočnika, ki jim bo pomagal priganjati, da bodo lahko tudi tod hitreje napredovali, tako menijo vaščani. MOKRONOG: PODMLAD- KARJI ŠE NAPREJ USPEŠNO -Po odhodu tovarišice Štirnove je prevzela mentorstvo nad mladimi člani Rdečega križa na tamkajšnji osnovni šoli Vera Tratar. Pri občinskem odboru Rdečega križa so prepričani, da bodo mladi člani RK na šoli tudi vnaprej dosegali lepe uspehe, saj je Tratarjeva že lani uspesno vodila tečaj. ŠENTRUPERT: KDO IMA LEPŠE - Omenili smo že prizadevanja turističnega društva Šentrupert in sveta krajevne skupnosti, ki sta poleti razpisala tekmovanje za najlepše urejeno domačijo. Odbor turističnega društva se bo sešel proti koncu meseca. Na seji bodo odločili tudi, komu gre letošnje prvenstvo. KOLIKO ČEZ PREHOD? - Križišča z železnico na klancih in ovinkih pri Zvijalnici in Gomili so od nedavnega opremljena namesto z zapornicami, ki so jih železničarji odstranili*, samo s semafori, kjer izmenoma utripata rdeči lučki, Če prihaja vlak. Na drugo tablo, ki opozarja na bližino prehoda, so postavili tudi znak „40 km“, kot da ti znaki že sami po sebi ne bi odsvetovali dirkanja. TEDEN BOJA PROTI TBC - Od 22. do 29. septembra je v državi teden boja proti tuberkulozi. Tudi občinski odbor Rdečega križa se trudi, da bi te dni koristno uporabili za seznanjanje s to še vedno trdovratno boleznijo, proti kateri smo dosegli že lepe uspehe. Šolam so razposlali gradiva, pričakujejo, da bodo TBC namenili vsaj eno uro pouka. TREBANJSKE NOTICE Presegli so predvidene cilje Besede eno, dejanja drugo Govorimo, da je delavcu potrebna izobrazba, v šolo pa ga kljub dogovoru ne pošljemo Na mnogih sestankih in v razgovorih delavci v kočevski občini tožijo, da še ne morejo prevzeti vseh pravic in dolžnosti, ki jim jih daje, oziroma nalaga nova ustava. Pravilno ugotavljajo, da jim manjka znanja, da jim je potrebno izobraževanje. Zaradi tega je organizirana pri CK ZKS enoletna srednja politična šola za delavce — neposredne proizvajalce, ki bodo tudi po končani šoli ostali na svojem delovnem mestu, za strojem, a se bodo sposobni uspešno boriti proti nepravil-x nostim in vsem silam, ki nastopajo proti samoupravljanju in odločanju delavcev. V politično šolo naj bi šlo letos iz kočevske občine 4 do 6 delavcev, z veliko napora so zbrali le tri, končno pa sta prišla v šolo le dva, ker je delavski svet v Kočevskem tisku sklenil, da njihov kandidat ne sme v to šolo, ker bi proizvodnja padla za 30 odstotkov in ker menda bolj potrebujejo grafične strokovnjake kot politologe. Dokler bo tak odnos do političnega izobraževanja, bo samoupravljanje šepalo. Delavci bodo še naprej tožili, da si ne znajo priboriti pravic, ki jim jih dajejo ustava in drugi predpisi, delavska kontrola ne bo mogla uspešno delati, skratka: delavci ne bodo imeli oblasti. Seveda pa bo v primeru Kočevskega tiska morala tudi osnovna organizacija ZK odločneje pregledati svoje vrste in ukrepati proti članom, ki na sestanku osnovne organizacije glasujejo za to, da pošljejo enega člana v šolo, na sestanku delavskega sveta pa glasujejo prav nasprotno. J. PRIMC Preveliki stroški Ves kolektiv, od delavk do vodstva, se bo moral zavedati svojih pomanjkljivosti „Vzrok vse hude krvi delavk v TRIKONU oziroma obratu Pletilstvo so slabi osebni dohodki!“ je poudarila sekretarka osnovne organizacije ZK, in dodala, da je -pri tem treba upoštevati, da je TRIKON nastal iz nekdanjega Zavoda za zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj zmožnih oseb. Vendar je treba upoštevati še mnoga druga dejstva. Delavke dobe osebne dohodke 50 odstotkov po normi, 50 odstotkov kot režijo. Če bi režijo zmanjšale, bi bili osebni dohodki večji. V prvih šestih mesecih je šlo 4 tone volne v odpadke, kar pomeni, da je šel v 6 mesecih v izgubo en mesečni osebni dohodek vseh zaposlenih oziroma ena „plača14 vsakega zaposlenega. Skupnost zdravstvenega varstva Ljubljana in Zdravstveni dom sta opozorila TRIKON, da je pri njih nenormalno visok stalež bolniške, saj je vsak mesec 30 odstotkov zaposlenih na bolezenskem dopustu. Tu je spet re- zerva za večje plače. Delovni prostori, ki so slabi, stari in raztreseni po vsem Kočevju in okolici, zvečujejo prevozne in druge stroške. Stari stroji, oziroma stroji, ki niso trenutno najsodobnejši, znižujejo količino in slabšajo kakovost proizvodov v primerjavi z drugimi sorodnimi podjetji. Kdor pa manj in slabše naredi, manj zasluži. Strokovnjakov nimajo dovolj, ker nimajo zanje stanovanj, zato je slaba organizacija dela (včasih gre cela serija prvih izdelkov v odpad itd.), kar spet povečuje stroške in zmanjšuje osebne do hodke. Vse te težave in še mnoge druge bo moral rešiti kolektiv TRI-KONA v glavnem sam, kot so to že morali reševati mnogi drugi kolektivi. Izdelati bodo morali program razvoja podjetja. Ko bo kolektiv pokazal voljo, da se bo uspešno reševal iz težav, mu bo gotovo pomagala tudi skupnost s posojili. Tri pripombe iz Kočevja Komunisti tvorci, ne spremljevalci - Za razširjeno in ne enostavno reprodukcijo - Tudi mladim možnost, da dobe stanovanje V razpravah o dokumentih za bližnji kongres Zveze socialistične mladine Slovenije je imela mladina kočevske občine nekatere pripombe., To smo zvedeli pri predsedniku Ivanu Oberstaiju. Tako so opozorili, da morajo aktivi mladih komunistov tvorno sodelovati pri pripravi programov dela Zveze mladine, ne pa le spremljati izvajanje programov. Menili so, da se morajo mladi v delovnih organizacijah zavzemati za razširjeno reprodukcijo. V dokumentih je bilo namreč zapisano: za enostavno in razširjeno reprodukcij jo. Enostavna reprodukcija pa pomeni zastoj oziroma zaradi inflacije in napredovanja drugih delovnih organizacij, nazadovanje. Tudi rta načine pridobivanja stanovanj oziroma posojil za stano- V torek, 17. septembra, je v prisotnosti predsednika krajevne skupnosti Kočevje Staneta Otoničarja, direktorice osnovne šole Kočevje prof. Dane Jerše in predstavnikov SGP ZIDAR Kočevje bager pričel izkopavati material za temelje nove telovadnice in bazena, ki ju bodo zgradili s samoprispevkom občanov. (Foto: France Brus) DROBNE IZ KOČEVJA ZA BAZEN - Geodetski zavod Slovenije iz Ljubljane je pričel preizkušati zemljišče, kjer bo stal pokrit bazen. To je znak, da se bo gradnja pričela. Dokumentacija je pripravljena in izdano je gradbeno dovoljenje. Pripravljalna dela za gradnjo so se začela. POZABLJENI UPOKOJENCI -Jesen se hitro približuje in ljudje, ki nimajo svojih vrtov in sadovnjakov, imajo resne težave z nakupom ozimnice. Sindikati urejajo za svoje kolektive to pač po svoji iznajdljivosti. Najtežje je upokojencem, na katere je večina kolektivov pozabila. Zato morajo ozimnico drago plačevati, če jim to sploh dopuščajo pokojnine. Težave so z drvmi in premogom. Nekateri upokbjenci so si pomagali za zimo tako, da so vložili in nasušili veliko gob, drugi pa so prodajali kar sveže in za izkupiček kupovali jabolka. . SPET KUHALNICE - Četrto žrebanje kuharske akcije „Antena kosilo" je bilo zopet uspešno za kočevske gospodinje, bolje rečeno zopet za isto M. M., ki je že v tretjem žrebanju dobila spominsko kuhalni- co. To si jih bo nabrala, če se je bo žreb še naprej tako trdovratno držal! - ZNAČKE - Za obletnice raznih kočevskih podjetij je bilo izdanih precej spominskih značk in drugih spominskih predmetov. Zbiralci značk skušajo na vse načine priti do njih, ker jih običajno hitro zmanjka. Zgodi se namreč, da jih zamudijo, če niso blizu „izvira“ delitve. d ved odgovarja - Zakaj so v TRIKONU kupili mercedes? — Da bodo lažje tekali za posojili. KOČEVSKE NOVICE vanja so imeli resne pripombe. Menili so, da določila o 5 (ali kolikor že) letnem delovnem stažu, da lahko vložiš prošnjo za posojilo ali stanovanje, niso pravična. Vsak zaposleni naj bi imel enako začetno osnovo za pridobitev posojila ali stanovanja, pri čemer bi bilo odločilno, v kakšnih stanovanjskih pogojih zdaj živi. Delovna doba pa naj bi bila samo eno izmed meril za prednost, če bi imela dva ali več zaposlenih enake ostale glavne pogoje za pridobitev stanovanja oziroma posojila. J. P. Kočevska praznuje V počastitev praznika občine Kočevje, 3. oktobra, se bo zvrstilo več prireditev. Že jutri, 27. septembra ob 17. uri, bo promenadni koncert kočevske delavske godbe pri spomeniku Svobode. V soboto, 28. septembra, bodo ob 18. uri odprli v Likovnem salonu filatelistično razstavo ob 25-letnici domačega Filatelističnega društva. Ob 19.30 pa bo v Še-škovem domu zanimiva kulturna prireditev „Nekoč in danes44, na kateri bo nastopila vrsta znanih pevcev zabavne glasbe, recitatoiji, baletniki, ansambli in drugi. Zanimivo prireditev organizira Ive Stanič. Vstopnina bo: sedeži 20 din, stojišča 10 din. V nedeljo, 29. septembra, se bo ob 9. uri začelo tekmovanje strelskih družin iz občin Kočevje, Ribnica, Delnice, Čabar, Črnomelj in Novo mesto. V sredo, 2. oktobra, bo ob 16. uri tradicionalni tek mladine po ulicah Kočevja. Ob 19.30 pa se bo v Šeško-vem domu predstavilo Mestno gledališče iz Ljubljane s Hadžičevim delom „Naročena komedija^. Na sam praznik, 3. oktober, pa bo ob 10. uri svečana seja občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij. PROSTORE SKUPNOSTI Krajevna skupnost Rudnik-Šalka vas je zaprosila delovno organizacijo ITAS Kočevje, naj bi jun dodelila prostore v nekdanjem domu rudarjev, ki so zdaj v glavnem prazni. Krajevne skupnosti, predvsem večje, dobivajo toliko pristojnosti in nalog, da za uspešno delo potrebujejo prostore. TEHNIKI V ZAGREB Aktiv učiteljev tehničnega pouka na osnovni šoli Kočevje si je te dni ogledal tehnične zanimivosti in predmete, razstavljene na zagrebškem velesejmu. v. I. wrs&' - _ vi * v.; V Veliki ribniški most obnavljajo. Z njega je že odpadalo kamenje in po njem je že dolgo prepovedan ves tovorni promet. Ta most je tudi ena izmed ribniških zanimivosti. (Foto: J. Primc) Nove organizacije ZK V vsaki TOZD in KS naj bo organizacija ZK 13. septembra so ustanovili organizacijo Zveze komunistov tudi v ŽIČNICI v Ribnici, kije enota SLOVENIJALESA iz Ljubljane. Organizacija šteje 4 člane, za sekretarja pa so izvolili Milojka Djokiča. Organizacija ZK v. ŽIČNICI je tretja organizacija, ustanovljena 'v zadnjih treh mesecih v delovnih organizacijah. Pred njo sta ju dobili še sodraška TOZD INLES in sodraška TOZD DONIT. Zdaj pripravljajo še ustanovitev, organizacije ZK v TOZD MERCATOR - „Jelka“ Ribnica in Kmetijski zadrugi Ribnica, kasneje pa jih bodo ustanovili še v nekaterih delovnih organizacijah. Tako bo v vseh TOZD vsaj aktiv ZK, če ne osnovna organizacija. Izjema pa bosta, kot kaže, le KOMUNALA in STANDARD. Asfalt na ceste Prednost - smer Nova vas Ob luknjah sanjajo o asfaltu Nekatere ceste v ribniški občini, predvsem skozi vasi, so zelo slabe, razdrte od poplav in neurij. Tako je na primer v Globeli pri Sodražici. Cesta iz vasi je polna jam in luž; avtomobili, ki vozijo tod vsak dan, pa jo še bolj uničujejo. Ob deževnem vremenu sc po njej človek celo peš težko prebije. Občinsko komunalno podjetje, ki jo vzdržuje, je že pred tremi meseci pripeljalo kupe peska, vendar ga celo poletje ni nihče raztrosil po cesti. Ljudje sc sprašujejo, čemu je potrebna javna razsvetljava v vasi, če je pot"tako slaba? Mar zato, da se bodo luknje in luže videle tudi ponoči? Po drugi strani pa se predstavniki vaške in krajevne skupnosti navdušujejo za asfaltno cesto, ki naj bi jo zgradili s pomočjo občine in krajevne skupnosti, s krajevnim samoprispevkom tako, kot so si pred nekaj leti zgradili tudi vodovod. , VILKO ILC v 14 krajevnm skupnostih na območju občine je sedaj 6 osnovnih organizacij ZK, od tega sta dve organizaciji v KS Dolenja vas, in sicer v Dolenji vasi in Grčaricah. Izmed devetih KS, kjer še ni osnovne organizacije ZK, bodo v štirih organizirali vsaj aktive. V ostalih petih KS pa je premalo komunistov, v dveh ni sploh nobenega, da bi ustanovili aktiv ali organizacijo. Seveda bodo prizadevanja občinske konference ZK in komiteja usmerjena tako, da bi imela svojo osnovno organizacijo vsaka TOZD, samoupravna delovna skupnost in krajevna skupnost. NE VEDO. KAJ DELATI Delavska kontrola v ribniški občini še ni zaživela. V delovnih organizacijah so jo v glavnem le ustanovili, kaj več pa ni bilo narejenega. Člani namreč ne vedo, kaj in kako delati. Morda bo bolje zdaj, ko bodo začeli delati tudi samoupravni pravobranilci. DVA V ŠOLO 16. septembra se je začela srednja politična šola pri CK ZKS. Iz ribniške občine jo obiskujeta Albin Mi' kulič iz RIKA, sicer doma iz Grčaric, in Milojko Djokič iz ŽIČNICE. Na nedavni seji izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica so med drugim razpravljali o določitvi prednostnega reda posodabljanja regionalnih cest na območju občine v obdobju 1976 do 1980. Sklenili so, oziroma so potrdili, kar je bilo že prej sklenjeno, da bo imela prednost pri posodobitvi cesta Sodražica—Nova vas. Takoj za to bo na vrsti obnovitev ceste Sodražica-Loški potok. Na tretjem mestu je predvidena posodobitev ceste Breg-Nemška vas in na četrtem cesta Sodražica-Jurjevica-Ribnica. S posodobitvijo in obnovo teh bodo v ribniški občini urejene vsaj najpomembnejše ceste. Seveda ostaja še naprej pereče posodabljanje lokalnih cest,-ki jih bo potrebno urejevatlpo-stopno. Se posebej je nujno asfaltirati občinske ceste skozi naselja. Ureditev cest po vaseh bi pospešili, če bi vaščani sami zbrali določen znfesek za te namene. Tako bi lahko najeli na podlagi lastne udeležbe še posojilo iz republiških sredstev za ceste. Na tak način bodo posodobili cesto prebivalci Dolenjih Lazov. -r Razrita cesta Ostrejša kontrola - manjši odkup Kaj je vzrok za odbitje premije pri mleku? Veterinarska inšpekcija na območju ribniške občine vedno bolj zaostruje merila za oddajo mleka, ki mora biti ohlajeno na 10 stopinj C ali manj in ne sme imeti preveč bakterij, se pravi, da mora mleko, ki mu dodajo metilensko modrilo, vsaj dve uri imeti svetlo plavo barvo. Če postane prej belo, je to znak, da je v njem preveč bakterij, zaradi česar je kmet ob premijo. V juniju in juliju kar tretjina odkupljenega mleka ni vzdržala tega testa; v maju, avgustu in septembru, ko je ozračje hladnejše, pa okoli 7 do 10 odstotkov. Bakterije se namreč na toplem in vlažnem zraku hitro razvijajo. Seveda bo v mleku manj bakterij tudi, če molža ni dovolj čista. Vime je'treba pred molžo ne le oprati, ampak tudi obrisati s čisto krpo, da se z njega ne cedi v mleko umazana voda, ki je polna bakterij. Pomolzeno mleko je treba tudi čimprej ohladiti. Pozimi kmet to lahko naredi tako, da postavi mlečni vrč v sneg, vendar mora takrat mleko mešati, sicer se hitro shladi le pri kraju, v sredini pa je toplo in se, kot temu pravimo, zaduši. Poleti ne pomaga hlajenje z vodo, saj je tudi najbolj hladna voda toplejša od 10 stopinj C. Z njo hlajeno mleko pa ima običajno najmanj okoli 16 ali 17 stopinj C. Če odda kmet mleko, ki ne vzdrži metilenskega testa, zgubi 30 par pri litru, razen tega pa mu se nadaljnjih 10 par odbijejo Ljubljanske mlekarne, če ima mleko toploto nad »12 stopinj C. Tako kmetje zgube precej de- narja. KZ Ribnica jim skuša podaje ugodna :up LTH, ki veljajo 4.150 din. To so magati tako, da jim daie ugodna posojila za nakup hladilnikov potopni hladilniki, v katere da kmet lahko 40-litrski mlečni vrč, ki se ohladi na pravo temperaturo približno v uri in pol. Kaže, d ar inšpekcija pri kontroli ne bo popuščala, se zato hladilnik splača kupiti vsem, ki oddajajo veliko mleka. j. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTREBCI . NIČ V NEDLLJO - Od sredine avgusta dalje so v Ribnici ob nede--ljah zaprte vse trgovine z živili in tudi bife Jelka.'Zdaj se zapro trgovine že v ^soboto ob 13. uri. PRVE ZNAČKE - Turistično društvo Ribnica je dobilo pretekli četrtek prvič sVoje kovinske značke, ki so jih domači zbiratelji že težko čakali. RAJE PLEVEL V bivši Vrtnariji, ki so jo opustili, raste le visok plevel. Domačini pravijo, da jo je hotel, neki zasebnik vzeti v najem, pa so zanjo zahtevali previsoko najemnino. Namesto povrtnine bomo torej raje pridelovali plevel. PRESTAVLJENA ŠKARPA? Nekateri Ribničani vedo povedati, da je bila včasih struga Bistrice pri Čevljarskem mostu širša in da so jo potem lastniki okoliškega zemljišča precej zožili in si na tako pridobljenem zemljišču uredili vrtove. Trdijo, da so tudi zaradi tega poplave v Ribnici. Referent za komunalne zadeve pa pravi, da mu o tem ni ničesar znanega. Če pa bi res kdo kaj takega storil, ne bi bilo prav. SLAB TELEFON - Iz ribniške občine so zelo slabe telefonske zveze na vse strani, posebno proti Novemu mestu. Vsi so pričakovali korist od avtomatskih telefonskih central, zdaj pa moraš na zvezo čakati še dalj kot prej, ko so jo ročno vzpostavljali. občan vprašuje mr { \/ fmedva odgovarja — Pokritiziraj Komunalo, ker že tri mesece ni nasula po cesti v Globeli peska, ki ga je pripeljala. — Le zakaj? Pripeljala je vsaj pesek, vi pa bi tudi lahko zasukali rokave in ga razsuli pa cesti. REŠETO S kaznimi nad kršitelje! Davčno službo bo treba nujno okrepiti, saj bo le tako kos vsem nalogam. Razen tega morajo biti delavci v tej službi za svoje odgovorno delo prav nagrajeni,“ je med drugim dejal v svojem poročilu 0 delu davčne uprave njen načelnik Ivan Hrustek. Poročilo je omenilo tudi zasebne obrtnike. Delo in odgovornost „Vi, ki boste danes prejeli izkaznice ZKJ, morate prispevati svoj delež k uresničitvi sklepov obeh kongresov ZK. Revolucija še traja, bije se v vseh sredinah in zato morate delovati vsak v svojem okolju," je poudaril sekretar črnomaljskega komiteja ZKS Jure Perko, ko je pred dnevi v prostorih semiške „Iskre“ podelil partijske izkaznice tridesetim roladim komunistom. Direktor „Iskre“ Jože Kočevarje mladim komunistom orisal razvoj tovarne, ki so si jo tudi ogledali. O vstopu v vrste ZKJ pa so povedali: MARJETA STIPETIČ, kontrolorka v „Iskri44: „Upam, da nam bodo starejši komunisti v začetku pomagali premostiti težave, če jih bomo imeli. Saj bom z veseljem opravljala vse zaupane mi naloge in mislim, da sem za to tudi dovolj odgovorna, vendar mi bo pomoč izkušenih komunistov zelo dobrodošla/4 JOSIP KOVAČ, livar v »Beltu“: „Da sem postal član ZKJ, se moram zahvaliti tovarišem iz osnovne organizacije ZK v Beltu. V začetku bom deloval predvsem v naši mladinski organizaciji, v kateri sem bil aktiven že doslej. Poslej bom vsekakor laže reševal nekatere probleme, saj mi bodo lahko svetovali starejši komunisti/4 pavlina Švajger, davčni knjigovodja pri skupščini občine Črnomelj: „Izhajam iz družine, v kateri so vsi komunisti. Že prej bi bila rada vstopila v vrste komunistov, vendar moram povedati, da se v srednji ekonomski šoli v Novem mestu, ki sem jo obiskovala, za družbenopolitično vzgojo nas dijakov ni nihče brigal.“ PETER ENGLA, ročni oblikovalec v „Beltu“: „Sedajle zares ne najdem pravih besed, da bi povedal, koliko mi pomeni, da sem postal Član ZK. Potrudil se bom, da ne bom ostal le član, pač Pa, da bom postal komunist. Opravičiti moram zaupanje, ki so mi ga izkazali tisti, ki so me predlagali za sprejem v ZK.“ K MARJANA GUSIČ, lesni tehnik v črnomaljski TOZD IMV: „Lastništvo izkaznice ZK mi pomeni veliko odgovornost. Že doslej sem bila družbeno aktivna, saj sem med drugim predsednica mladinske organizacije v naši TOZD Industrije motornih vozil, sem pa tudi delegatka družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.44 Besedilo in slike: BRANKO PODOBNIK ČRNOMALJSKI DROBIR Race UBIJAJO - Pred nedav-111 smo v tej rubriki zapisali, da so paCe v Lahinji in Dobličici varne^To _ ekovega mlina z zračno puško iln ,S^.ai žal več ne drži. Pred ■ cv> je nekdo v bližini nekdanjega j\ed očmi lovcev ustrelil divjo raco, jih gojc lovci. Lovci so zadevo ^Pustili miličnikom, in ker ubijata k' Prav ncznan> domnevajo, da . bodo kmalu našli in pošteno Snovali. Lovci pa prosijo občane, Valj P°magajo paziti na prikupne ži- j, Nadzorovati gradnje - r:.?Jcvna skupnost namerava opozo-si1 Pristojne organe pri občinski L 'uPščini, naj tisti, ki izdajajo grad-dovoljenja, kasneje gradnje tu-nadzorujejo. Predvsem kar zadeva ■ voz odkopane zemlje, s pomočjo tere si nekateri nekontrolirano postavljajo oporne zidove, terase in podobno. BREGOVE BODO OČISTILI ^ Ribiči se skupaj s krajevno skupnostjo pripravljajo, da bodo očistili bregove Lahinje in Dobličice. Posekati nameravajo grmovje, ki z vejami sega v vodo in tako zadržuje odpadke, s katerimi brezvestneži onesnažujejo vodo. KDO KAJ VE? - Krajevna skupnost prosi vse, ki bi lahko s kakršnimi podatki pomagali poiskati vire, po katerih bi zvedeli za napise, ki so bili včasih na spomeniku žrtvam prve svetovne vojne, naj to store. Mnoga imena so izgubila posamezne črke, nekatera pa na spomeniku niti niso bila napisana, čeprav bi sem sodila. '///&/* im V občini ugotavljajo, da imajo premalo nekaterih obrtnikov, nekaterih pa sploh nimajo. Čeprav so že v začetku letošnjega leta, ko so načrtovali letošnjo davčno politiko, dajatve manj donosnim obrtniškim poslom močno omilili, bodo takrat, ko bodo načrtovali, oziroma sprejemali to politiko za prihodnje leto, to še enkrat dobro proučili, saj kaže, da bodo morali bolj spodbuditi posameznike, ki naj bi se pričeli ukvaijati s kakšno obrtjo, ki jo občani nujno potrebujejo. V občini nimajo nobenega obrtnika, ki bi se ukvarjal z napeljavo vodovodnih instalacij, montiral centralne kuijave,'nimajo krojača... Nekateri opravljajo taka dela v popoldanskem času, za kar pa sploh nimajo dovoljenja niti ustreznega znanja. Primalo številni uslužbenci davčne uprave jih težko odkrijejo, zato jim bodo morale bolj pomagati krajevne skupnosti oziroma njeni prebivalci. V davčni upravi pa so tudi sklenili, da bodo odslej strože in pogosteje kaznovali predvsem tiste, ki postavljajo za svoje, večkrat nestrokovno delo oderuške cene, od tega pa družbi ne plačajo nobenih dajatev. Sušmaiji pogosto spravljajo ©b dober glas tudi prave in poštene obrtnike. Ko šušmar zaračuna svoje delo bolj kot pravi obrtnik, ki razen tega plačuje še dajatve, pričnejo občani mnogokrat kar na splošno kritizirati obrtnike. Res pa-je — tako ugotavljajo delavci črnomaljske davčne uprave — da tudi mnogi obrtniki skušajo na razne načine zatajiti svoj pravi dohodek in se tako izogniti plačilu vseh družbenih obveznosti. S takimi ne bodo davkaiji prav nič milostni; kaznovali jih bodo s 500 — 10.000 dinarji kazni. B. PODOBNIK Le na papirju Ustavne pravice črnomaljske TOZD IMV? O uveljavljanju ustavnih dopolnil so pred dnevi spregovorili tudi delegati vseh zborov črnomaljske občinske skupščine. Njihove ugotovitve pa bi najbrž kaj lahko primerjali z ugotovitvami v mnogih drugih sredinah, saj črnomaljska občina v tem najbrž ni nobena posebnost. V občini so se pravočasno na novo konstituirale vse delovne organizacije. Nekatere so postale TOZD, nekatere, kot ,,Belt“ in ,,Iskra", so povezane v večje asociacije v okviru sestavljenih organizacij združenega dela. Nekateri obrati pa se, na pobudo družbenopolitičnih organizacij zunaj in znotraj kolektivov, prav sedaj prizadevajo in pripravljajo na ustanovitev TOZD. Tokrat pa naj spregovorimo o tistih TOZD, ki so to postale iz nekdanjih obratov in imajo sedež zunaj občine. Ravno pri njih je namreč največ napravilnosti: od kratenja z ustavo določenih pravic delavcem do krnjenja samoupravljanja. Tako je med drugim v črnomaljski TOZD IMV. Tam so ustavna določila napisana le na papirju. Ta TOZD nima niti lastnega žiro računa, nima lastnih skladov, ki so združeni pri centrali, češ da se denar iz skladov tako laže solidarnostno preliva. Prav tako bi se lahko solidarnostno prelival, če bi imela sklade vsaka TOZD posebej. Za prelivanje bi se lahko dogovorili delavci sami, ki bi imeli tako resničen nadzor nad rezultati svojega dela. Boj za pravice bo še hud, zlasti ker so nekdanji dislocirani obrati, sedaj TOZD, zelo revni s kadri. Tem prej niso posvečali skrbi. V „IMV“ - TOZD v Črnomlju imajo med skupno 316 zaposlenimi le pet s srednjo izobrazbo. B. PODOBNIK Delavci „Trima44 so postavili streho nad novim obratom „Novoteksa44. Do konca letošnjega leta pa naj bi bila gradnja končana. (Foto: B. Podobnik) I (Ne)solidarnost razočarala Letošnji občinski proračun v metliški občini v hudi stiski V Metliki so močno razočarani nad (ne)solidarnostjo slovenskih občin. Dogovorjena je bila spomladi letos, ko so slovenske občine sestavljale letošnje proračune, ker pa se doslej še ne izvaja, je proračun mnogih občin, ki naj bi po sprejetem dogovoru dobile iz solidarnostnega sklada, v katerega naj bi dale bogatejše občine nekaj denarja, postavljen na glavo. V metliškem občinskem proračunu nastajajo hude vrzeli, saj od „solidarnosti44 v proračun še ni nič kanilo. ___ Zato se je do začetka septembra zbralo v proračunu 12 odstotkov manj denaija, kot je bilo predvideno. Razen tega, da je odpovedala solidarnost slovenskih občin in s tem močno omajala zaupanje v sporazumevanje, so pobrali v občini kar 13,5 odst. manj davka od prometa blaga na drobno, kot so predvidevali pri sestavi proračuna. In ker je ta postavka med najmočnejšimi, se padec kupne moči hudo pozna na proračunu. Samo zaradi tega se je v njem zbralo v tem času za 400 tisočakov premalo. Vendar so v občini prepričani, da bodo denar, ki naj bi se za proračunsko porabo zbral v metliški občini, zagotovo zbrali. Žal pa to za normalno proračunsko potrošnjo ne bo zadoščalo. Takrat, ko so proračun sestavljali, so pri načrtovanju splošne porabe strogo upoštevali dogovore med slovenskimi občinami in republiškim sekretariatom za finance o višini letošnje porabe. In ob upoštevanju vseh teh dogovorov so v metliški občini povečali proračunsko potrošnjo za 14 odstot- kov glede na lansko. In po dogovorih naj bi dobil metliški proračun iz solidarnostnega sklada slovenskih občin 800 tisočakov pomoči za kritje proračunske porabe in 600 tisočakov od republike, ki naj bi jih v Metliki porabili za priznavalnine nekdanjim borcem. Ob upoštevanju vsega naštetega so v metliški občini proračun sestavili in sprejeli. Pred kratkim pa so dobili od republiškega sekretariata za finance „pojasnilo44, da bodo dobili za prvih sedem mesecev le 83 tisočakov iz solidarnostnega sklada slovenskih občin. V Metliki še ne vedo, zakaj je sekretariat tako močno odstopil od spomladi dogovorjenih načel, vedo pa, da se bodo znašli, če bo to obveljalo, v nepremagljivih težavah. BRANKO PODOBNIK V metliški občini obstaja sedaj trinajst krajevnih skupnosti. Toliko krajevnih skupnosti v občini, ki šteje vsega skupaj le okrog 7.000 prebivalcev, je verjetno preveč. Zato je predlog, naj bi število ' krajevnih skupnosti zmanjšali, najbrž primeren. Javna razprava bo pokazala, ali se bo to uresničilo, in če se bo, bodo v javni razpravi izoblikovali tudi stališča, kako se bo to zgodilo. To je namreč zelo pomembno. Videz vara Združiti bo treba tiste krajevne skupnosti, ki organsko spadajo skupaj. Naj več jo skrb bo treba posvetiti tudi lokalni samoupravi. Ta z zmanjšanjem števila krajevnih skupnosti ne sme prav nič izgubiti. Nasprotno, samouprava občanov v njih se mora okrepiti. Sedanji videz, da je samouprava v krajevni skupnosti, ki obsega posamezno vasico, dobro razvita, lahko vara. Tako majhna krajevna skupnost je zelo revna z denarjem in tudi s kadrom. Take krajevne skupnosti bi z lahkoto zamenjali vaški sveti, ki bi imeli svoje predstavnike v večji krajevni skupnosti. Vloga krajevnih skupnosti se ne konča pri urejanju vaških poti. Pred temi skupnostmi je čedalje več odgovornih nalog, od komunale in zdravstva do kulture, športa in splošnega ljudskega odpora. Vse to pa bodo zmogle opraviti le številčno, kadrovsko in denarno močnejše krajevne skupnosti. Razvojni načrt posameznih vasi bo predviden v okviru razvoja določene krajevne skupnosti, v kateri se bodo lahko dogovorili, kateri kraj bo dobil kaj letos, kateri pa prihodnje leto. Krompirja je »preveč« Od 500 ton krompirja prodanih le 200 V metliški občini bodo letos kmetje pridelali okrog 500 ton tržnih presežkov krompirja. Komercialni službi kmetijske zadruge je doslej uspelo prodati okrog 200 ton, kam pa bodo kmetje z ostalimi 300 tonami, še sedaj ne vedo. Zadruga sc sicer trudi, da bi našla tržišče, vendar je bila letos povsod dobra letina krompirja, ponudba je velika, povpraševanje pa iz leta v leto upada. Zato bodo letošnje odkupne cene krompirju nižje, kot so bile lanske. Kmetje, ki se zaradi tega sicer upravičeno jezijo, ne bi smeli iskati krivca v kmetijski zadrugi. Ta ne določa cen krompirju, pač pa jih določa tržišče. V Vojvodini ponujajo krompir ponekod tudi po 80 par za kilogram. Še najbolj pa' bodo prizadeti kmetje, ki so računali na najboljšo prodajo krompirja. Ko je spomladi „Kolinska" iz Trebnjega ponujala podpis pogodbe, po kateri je‘kmetom, ki so hoteli sodelovati, obljubi- la letošnjo jesen za vsak kilogram krompirja najmanj 1,20 din, med kmeti za tako sodelovanje ni bilo dovolj zanimanja. Upali so, da bodo svoj pridelek krompirja draže prodali. Pa so se, žal, močno ušteli. B. P. „ZAPOSTAVLJEN TEKSTIL" V izobraževalnem centru „Bcti“ ugotavljajo, da si bodo morali v posameznih TOZD zastaviti bolj jasne kadrovske programe, da bo šola lahko poskrbela za izpopolnjevanje kadrov v posameznih TOZD. V izobraževalnem centru, kjer je devet stalno zaposlenih predavateljev, ki jim pomaga še šest honorarnih sodelavcev, ugotavljajo tudi, da učitelji v osnovnih šolah, ko govorijo o usmerjanju učencev, le-te premalo seznanjajo z možnostmi, kijih nudijo poklicne šole v tekstilni industriji. Nekateri pedagogi pa govore o teh poklicih celo podcenjujoče. SPREHOD PO METLIKI 1. PREBEDENE NOCl - V času zorenja grozdja nekateri lastniki vinogradov na Veselici ponoči ne zatisnejo očesa. Vso noč namreč varujejo vinograd, da jim zmikavti, kijih ne manjka, ne zmanjšajo pridelka. ZAKASNELA STREHA - Nad prostorom pri bifeju v samopostrežni trgovini so naredili plastično streho, tako da lahko gosti sede zunaj tudi v slabšem vremenu. Ker pa j»>zdaj že precej hladno, bo prišla streha prav šele drugo poletje. JESENSKA GNEČA - Še posebno ob sobotah in nedeljah je po belokranjskih cestah nenavadno živo, saj prihaja v deželico pod Gorjanci veliko število izletijikov, ki si zažele gob, sadja in grozdja. Ob ne- deljskih večerih se vije proti avto cesti kolona avtomobilov, zato opozarjamo voznike na posebno previdnost. SPET REVIJE - Ob koncu sep: tembra se bodo pričele v Beti modne revije za poslovne prijatelje. Na več kot tridesetih revijah bodo prikazali modele iz kolekcije pomlad - poletje 1975. Manekenke bodo dekleta, zaposlena v tem podjetju. VESELO V DRAŠIČE - Odkar je speljana proti vasi Drašiči asfaltna cesta, ljudje vse raje zahajajo v to slikovito vasico, obdano z vinogradi. Zadovoljni pa so tudi lastniki vikendov, ki jih tam naokoli ni malo. metliški tednik 19 _____________________DOLENJSKI LIST] REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO REŠETO Grčevljani so s pomočjo gasilcev iz Dolenje vasi očistili stari vodovod, da bodo uporabili za vodovod tudi to vodo, če bo potreba Grčevljani so z veseljem kopali jarke za vodovodne cevi, ker so se zavedali, da bo potem vse lažje, ko bodo imeli pitno vodo v hiši. Vodovod spet združil vaščane Prve seje za gradnjo vodovoda v Grčaricah so bile bolj žalostne, ko pa so zapičili prvi kramp, je prišla skoraj vsa vas in delala Že v Ribnici smo zvedeli, da Grčavljani pridno grade svoj vodovod, da koplje vse živo in da bo glavni vod kmalu skopan. Razen rednega mesečnega samoprispevka bo za vodovod prispevala še vsaka hiša 4.000 din in izkopala 25 m jarka za glavni cevovod. Tudi jarice za priključke bodo kopali složno, saj bi sicer moral eden kopati daleč, drugi pa čisto malo. žbiralnik za vodo 60 zgradil ko- „Tako složnega ljudstva, kot je tu, ni,“ je nadaljeval pogovor Norbert Černe. „Saj se včasih tudi skregamo, če pa je potrebno kaj skupno narediti, vsi skupaj poprime-mo in zadevo izpeljemo. če bo šlo vse po sreči, bomo cevi zakopali že pred zimo, da ne bo predolgo po vasi teh jarkov. Spomladi pa računamo, da bomo imeli že vodo v hišah.“ „Pa še to zapišite," je nadaljeval Černe, „da smo imeli prvi dan skupne akcije zelo slabo delovno oborožitev. Stare, rjave kopače, grablje-, krampe, motike s trhlimi ročaji. Se nismo dobro zastavili dela, že se je vse polomilo. Potem smo pokupili vse orodje po Ribnici in Kočevju. Tako imamo po zaslugi gradnje vodovoda spet v redu orodje.“ ’biralnik za vodo 60 zgradil kočevski ZIDAR do 1. novembra, ostala dela pa so odvisna tudi od tega, kakšno vreme bo. Grčevljani torej pridno grade vodovod, čeprav so ob nedavni poplavi konec avgusta imeli toliko vode, da je bila vas tri dni odrezana od sveta. Vsak delo in 400 jurjev Prisluhnimo, kaj pravijo o vodovodu domačini: Norbert Čeme: „Glavni vod bo dolg okoli 1400 m in priključki še približno 400 m. Glavnega voda bo prišlo na hišo nad 25 m. Tudi kopanje priključkov bomo razdelili na gospodinjstva. 400 jurjev bo plačalo vsako gospodinjstvo za vodovod in to mora biti plačano že do novega leta. Vsi bomo sodelovali s prostovoljnim delom. Kdor ne bo plačal in delal, nima pravice do priključka. In če se bo tak našel, pa bo čez nekaj let hotel priključek, bo moral plačati dvakratni prispevek. Tako smo sklenili na sestanku odbora. Izkopi so se začeli 18. avgusta. Mislil sem, da bodo pripombe zaradi dela,'pa jih ni bilo nič. Vse prihaja na delo, celo stare'ženice. Slavko Henigman pa pridno minira in dobro opravlja delo. Če je treba, dela še zvečer in ob nedeljah. TOZD Jelenov žleb nam je prispeval 200.000 din in še vse, kar je potrebno za miniranje.“ Slavko Henigman: „Miniramo trije. Na dan izvrtamo 150jJo 170 lukenj. Vsako mino moramo posebej pokriti, ker miniramo med hišami. Bistvene škode zaradi miniranja doslej ni bilo, le sem in tja je šla kakšna opeka. “ Niko Grbec: „Zelo lepo se je odrezal TOZD Jelenov žleb. Pohvaliti moramo tudi njegovega direktorja inž. Veka Zavolovška, ki je predsednik našega režijskega odbora za gradnjo vodovoda. Res pa bi lahko naše delo prišel pogledat še kdo od občine. Nekaj domačinov je v začetku omahovalo, potem pa so vsi prišli delat. Kaže, da ne bo nobeden odstopil od gradnje. To bomo zvedeli v teh dneh, ko bom pobral prvi obrok denarnega prispevka, se pravi od tistih 4.000 din. Razen elektrike bo to največja gradnja na našem območju, od katere imamo vsi korist. Zanimivo pa je, da smo bili med pobudniki gradnje trije, ki imamo vodo v hišah. Vendar se zavedamo, da je živa voda boljša kot kapnica." Složni bomo še marsikaj naredili Obiskali smo še Ivana Moharja, predsednika vaškega odbora, ki je povedal: „Sami bomo zbrali za vodovod okoli 160.000 din in opravili še vsa dela. TOZD Jelenov žleb bo dal tudi precejšen prispevek, in sicer kar 200.000 din v denarju in približno toliko v delu in materialu. Trgovina Jelka bo dala prispevek, pričakujemo pa ga tudi od SNEŽNIKA, saj tu žive njegovi delavci. Razen tega bomo za gradnjo porabili del samo-prispfcvka, ki ga plačujemo tako kot vsi v občini. * Vodovod bo drag posebno še, ker bomo morali vse kupovati po novih, višjih cenah. Vso dokumentacijo za gradnjo vodovoda bi morali dobiti 28. avgusta, a zaradi poplave niso mogli do nas. Zdaj pa je že vse v redu. Z občinsko vlado je potrebnih precej stikov. Pri tem zasluži posebno pohvalo vodja proizvodne enote Grčarice inž. Alojz Marolt, ki •ve, na katero kljuko je treba pritisniti, in nam zelo pomaga. Pohvaliti pa moram tudi vse vaščane, ki so res zelo složno poprijeli za delo. Če bomo tako složno nadaljevali tudi po dograditvi vodovoda, bodo Grčarice imele kmalu tudi asfalt in še kaj.“ Besedilo in foto: JOŽE PRIMC POSOJILA KMETOM Prošnje-za posojila bo še do 15. oktobra zbirala hra-nilno-kreditna služba pri Kmetijski zadrugi Ribnica, ki daje posojila za nakup kmetijske mehanizacije, za gradnjo hlevov in nakup plemenske živine ter za preusmerjanje kmetij v pašno-košni sistem Padlo drevo „ V parku pri gozdarskem domu v Ribnici so delavci, menda podjetja HYDR0-VOD, posekali velik okrasni bor,“ nas je opozorilo več Ribničanov, ki se s takim početjem niso strinjali Me' nili so, da bi delavci v prostornem parku pač lahko našli kak drug prostor za vgraditev tistih vodovodnih naprav. Pripomba občanov, ki je obsodba takega početja, je vsekakor upravičena, čeprav je v Ribnici še veliko zelenja in čeprav je naselje obdano z gozdovi. Seveda bodo spet nekateri dejali, da je pač za ljudi pomembnejša voda kot neko drevo. To je res, vendar bi lahko imeli oboje. V mnogih državah se že zelo dobro zavedajo, kaj pomeni drevo za mesto oziroma kraj. Gredo tako daleč, da prilagajajo celo zazidalne načrte posameznemu drevesa (na Švedskem), saj se zavedajo, da človek s svojo tehniko in znanjem lahko zgradi vse, ne more pa narediti živega drevesa. Tega se moramo vedno bolj zavedati tudi pri nas, in ne le govoriti o varstvu narave in okolja. / PRIMC Ribnica je razmeroma dobro založena s sadjem in zelenjavo. Sicer manj po zaslugi domače trgovine ifl kmetijstva kot pa prodajalcev iz južnih krajev države, ki imajo tu stojnice. (Foto: Primc) * Minerci imajo pri gradnji vodovoda v Grčaricah precej dela, saj potekajo jarki pretežno po skalnatem'svetu. Ženske najbolj zagrizene V pogovor so posegli še drugi domačini in povedali, da so bile najbolj zagrizene na zadnjih sestankih ženske. Tudi pri kopanju so se izkazale, saj je bila na primer Marija Mi-kulič kar naprej v jarku in ga je skopala že 31 m namesto le 25 m daleč. Predsednik vaškega odbora Mohar je prevzel 42 m, Novak 35 m jarka itd. Sedanji vodovod grade Grčevljani po neki stari zamisli. Po novejši bi naj dobili vodo iz Dolenje vasi, kar bi jih veljalo 3,4 milijona dinarjev , novih seveda. Zdaj bo gradnja precej cenejša, niso pa Še vedeli povedati, koliko bo veljala. Ze pred začetkom gradnje' so Grčevljani složno čistili dva dni večji studenec na vasi, ki je bil zamašen z nesnago, zato voda ni bila primerna za pitje. Skupno so delali 100 ur, pomagali pa so jim s črpalko tudi gasilci iz Dolenje vasi. Trd bo boj za uveljavitev ustave S predpisi delavcu zagotovljena oblast, dejansko pa si jo bo moral prib? riti sam s pomočjo političnih organizacij, predvsem ZK Komite občinske konference ZK Ribnica je na nedavni zadnji seji razpravljal o uresničevanju ustave na področju združenega dela in v krajevnih skupnostih. Koordinacijskemu odboru za spremljanje uresničevanja ustave so naložili, da bo poslej še bolj kot doslej spremljal dogajanja na področju uresničevanja ustave. Posebno velja to za krajevne skupnosti, kjer je za prilagajanje novi ustavi narejenega še najmanj. Dogovorili so se, da bodo hkrati z razpravami in sprejemanjem statutov v KS imeli tudi razprave o novi organiziranosti krajevne samouprave, se pravi združevanju manjših KS oziroma ustanavljanju skupnosti KS na območju Ribnice in Sodražice. Občina je namreč razdeljena na štiri območja, od tega je na dveh le po ena krajevna skupnost (Loški potok in Dolenja vas), medtem ko je na območju Ribnice 9 KS, na območju Sodražice pa so 3. Nova organiziranost KS oziroma skupnosti KS naj bo taka, da bo posamezna KS ali skupnost KS zaokrožena celota za uspešno delo na področju gospodarstva, politike, kulture in ostalih dejavnosti. Nadalje so podobno kot v drugih občinah ugotovili, da so v delovnih organizacijah predpise prilagodili ustavi, v INLESU pa so izvolili celo samoupravne skupine. Zdaj pa se bo začela bitka za dejansko izvajanje ustave, za večanje vpHva-delavcev, za njihovo dejansko odločanje na vseh ravneh. Stiska sili v izboljšave Kako se da kljub nizki ceni živine donosno kmetovati - V krmi je velika rezerva Inž. Andreja Miheliča, vodjo pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Ribnica, smo zaprosili, naj nam pove, kakšne uspehe ali morda neuspehe so dosegli na območju Loškega potoka po združitvi obeh KZ. Povedal je: „Združili smo sc 1. januarja letos. Uspeh se ne pokaže v nekaj mesecih, ampak šele čez leta. Tudf na območju bivše KZ Ribnica, kjer smo začeli s pospeševalno službo že leta 1967, so sc uspehi pokazali šele zdaj. Letos smo dosegli, da je na območju Loškega potoka začel pitati živino Alojz Oražem, vendar je prišlo do zastoja pri izvozu živine, zato smo s pitanjem prenehali, začeli pa bomo spet, ko se bo izvoz izboljšal. Oražem, ki je sicer kovač, je do- datno pital 13 teiet. Zdaj pa računajte: 100-kilogramsko tele je bilo pa 27 din kilogram, prodajna cena 200-kilogramskega pitanca pa 18 din kilogram. To ni donosno. . Janezu Pahulju z Rakitnice je dala naša KZ celo 3.000 din podpore, ker bi po enoletnem pitanju dobil za pitanje, se pravi za krmo in delo,, le 400 din. Pri njem smo namreč skušali sestaviti pašnokošni sistem in pi-t tanje, da bi tako razen novega hleva’ izkoristili še stari. Mislili smo, da bo zaslužek večji, in bi tudi bil, če se ne bi izvoz ustavil." - Torej je zdaj nastopilo zatišje pri pospeševalni službi? „Ne. V Loškem potoku bomo začeli načrtno delati prihodnje leto. Naš cilj je, da ustanovimo tam najprej eno vzorčno kmetijo. Alojz Bartol s Hriba bo začel s pašno-košnim sistemom. Ima načrt za ureditev hleva molzne živine in plemenskih telic. Letos ga bo spravil pod streho, prihodnje leto pa bomo urejali pašnike. Tudi pri tej kmetiji bomo gnojili po istem gnojnem načrtu kot v dolini, se pravi za osnovno gnojenje zgodaj spomladi 400 kg gnojila 13:10:12 na hektar, po vsaki paši oziroma košnji pa še po 200 kg gnojila 17:8:9 na hektar. Vsaka čre-dinka bo na leto dvakrat popasena in dvakrat pokošena, to pomeni, da bo še enkrat bolj izkoriščena, kot je . sicer. Za osnovno in dodatno gnojenje bo torej potrebnih 1200 kg gnojil na hektar.*4 — Gnojila so draga, krmila se stalno podražujejo, izvoz se je Andrej Mihelič: „Pravilno posušena in uskladiščena osnovna krma je krmilo, ki pripomore do boljšega in cenejšega pridelovanja mesa in mleka.“ (Foto: J. Primc) ustavil, cena živini pada. Iz tega bi vsak sklepal, da se živinoreja ne splača. „Pa vendar ni tako. Prav pametno gnojenje in kar najboljši način spravljanja krme sta velika rezerva, ki se ju da izkoristiti in tako ceneje pridelovati meso in mleko. Kmet bi moral sočno mlado travo, polno vitaminov, hitro posušiti in pospraviti. Zaradi slabega sušenja zgubi namreč krma tudi 40 do 50 odstotkov hranilne vrednosti. To se pravi, da sena ne smeš sušiti 3 tedne, kot počno na nekaterih družbenih kmetijskih posestvih, ne sme te pri sušenju ujeti dež, priporočljivo pa je, da travo v „kozolčkih" dokončno posušiš. Seveda je zelo dobro tudi sušenje s sušilno napravo. Najboljša krma pa je tista, ki je pravilno shranjena v silosih, zato bomo za sodobne kmetije na našem območju predvidoma že prihodnje leto začeli graditi silose.“ J. PRIMC VELIKO GOB Gobe so letos spomladi sl3*5® obrodile, zato pa je jesenska bera*0 liko boljša. Gozdovi Male in Trayn. gore ter nekateri drugi predeli so b*. zelo darežljivi z jurčki in druguj! vrstami gob. Zato je prišlo sem vti' ko nabiralcev iz bližnjih in dalj11^ krajev. Posebno živahno je bilo 0 sobotah in nedeljah. V glavnefl1 > zdaj gobova letina za nami. , KROMPIRJA MALO Pridelek krompirja je v ribnišk* občini letos različen. Ponekod J ^ obrodil srednje dobro, drugod pa ze' lo slabo. Nekateri kmetje zlepa pomnijo tako slabe krompirjeve IctJ* ne, tako v nižinskih kakor višinskin krajih. Tisti, ki imajo več pod palcem, se tolažijo, da bodo manjši pf1' delek krompirja nadomestili z večjo porcijo mesa. PROSTA DELOVNA MESTA! Komunalno podjetje hydrovod KOČEVJE razpisuje prosta delovna mesta: 1. GEOMETRA 2. DVEH VODOVODNIH INŠTALATERJEV Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja, Kočevje, Ljubljanska c. PROSTA DELOVNA MESTA! CARINARNICA LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta za: 1. VEČ DELAVCEV ZA CARINJENJE BLAGA Z VISOKO STROKOVNO IZOBRAZBO, V LJUBLJANI, KRANJU IN NOVEM MESTU 2. VEČ DELAVCEV ZA CARINJENJE BLAGA Z VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO 3- PRIPRAVNIKA Z VISOKO STROKOVNO IZOBRAZBO 4- PRIPRAVNIKA Z VIŠJO STROKOVNO IZOBRAZBO 5. VEČ PRIPRAVNIKOV S SREDNJO STROKOVNO IZOBRAZBO Poleg splošnih pogojev, ki so po zakonu pogoj za sprejem na delo, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: **°d 1: končana ekonomska fakulteta, visoka ekonomsko-komercialna šola, strojna fakulteta, FNT — oddelek za kemijo, znanje enega svetovnega jezika. Pri zaposlitvi v izpostavi v Kranju imajo prednost kandidati s končano FNT — oddelek za kemijo, v izpostavi Novo mesto pa kandidati s končano strojno fakulteto. p°d 2: končana I. stopnja ekonomske fakultete, I. stopnja v'soke ekonomske komercialne šole ali druge višje šole Pravne ali tehnične smeri, znanje enega svetovnega jezika. Pogoj za sprejem kandidatov je uspešno opravljen preizkus sposobnosti in nagnjenosti za delo v carinski službi. Poskusna doba traja 6 mesecev. Za pripravnike veljajo določila zakona o sprejemanju pripravnikov v zvezne upravne organe. Kandidati morajo imeti odslužen vojaški rok, obvladati slovenski jezik in imeti ustrezne moralno—politične kvalitete. Pismene prošnje, kolkovane s kolkom za 2,00 din, dokazila o strokovni izobrazbi in potrdilo o nekaznovanosti pošljite na naslov: CARINARNICA, LJUBLJANA, Šmartinska cesta 152a, do vključno 7. oktobra 1974. PROSTA DELOVNA MESTA Avtopromet, gostinstvo in turizem „GORJANCI" Novo mesto — Straža OBJAVLJA prosta delovna mesta 1. VOZNIKA AVTOBUSA ZA NEDOLOČEN ČAS 5 delovnih mest 2. KURJAČA CENTRALNE KURJAVE ZA DOLOČEN ČAS 2 delovni mesti Pogoji: Za delovno mesto pod 1: kvalificirani voznik „D" kategorije Za delovno mesto pod 2: kvalificirani ali priučeni kurjač centralne kurjave. Delo za čas od 15. 10. 1974 do 1. 5. 1975. Rok do zasedbe delovnih mest. Informacije v splošnem oddelku podjetja. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št« 1 v Evropi \ PGP GRADNJA ŽALEC PROSTO DELOVNO MESTO! TOZD „AGROSERVIS" BREŽICE v podjetju „Agrotehnika" Ljubljana BREŽICE razpisuje prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA KLJUČAVNIČARJA. Pogoj za sprejem je: da je kandidat prost vojaščine in da pozna elektrovarjenje. Prošnje naj kandidati dostavijo v roku 15 dni na naslov TOZD „AGROSERVIS" Brežice. PROSTA DELOVNA MESTA! Služba družbenega knjigovodstva V SR Sloveniji podružnica Krško ' ♦OBJAVLJA naslednji prosti delovni mesti: 1) OBDELOVALCA DOKUMENTOV V PLAČILNEM PROMETU, 2) KNJIGOVODJE V DRUŽBENEM RAČUNOVODSTVU. Pogoji: pod 1 — srednja šolska izobrazba in eno leto prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2 — srednja šolska izobrazba in dve leti prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. KONTROLOR! Večja delovna organizacija v Novem mestu sprejme na delo kontrolorja delavcev v bolniškem staležu. POGOJI: Redno delovno razmerje za nedoločen čas ali možnost honorarne zaposlitve za določen čas s skrajšanim delovnim časom, ki daje možnost zaposlitve upokojenim osebam. Prednost imajo kandidati, ki imajo lasten prevoz. Naslov v upravi Dolenjskega lista. Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. list SRS št. 20-220/65) kombija za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško RAZPISUJE ' prosta mesta DVEH SODNIKOV občinskega sodišča v Krškem Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenovanja občinske skupščine Krško. Stanovanje po dogovoru. PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 ali 380 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P ŠTEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 Y(J ULJTES MOPEDISTI! TRAkTORISTI! PRIPRAVITE VOZILA ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN PODALJŠANJE VELJAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ! AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V I, . V Trebnjem 20. sept. ob 15. uri Mokronogu 27. sept. ob 15. uri Veliki Loki 28. sept. ob 15. uri tedensK6le Četrtek, 26. septembra - Kozma Petek, 27. septembra - Vincenc Sobota, 28. septembra - Venčeslav Nedelja, 29. septembra - Mihael Ponedeljek, 30. septembra - Rafael Torek, 1. oktobra - Terezija Sreda, 2. oktobra - Miran Četrtek, 3. oktobra - Evald LUNINE MENE 1.9. ob 11.38 ščip BREZICE: 27. in 28. 9. ameriški barvni film „Vrnitev osamljenega re-volveraša“. 29. in 30. 9. ameriški barvni film „Zakaj ubijaš, fant? “ Bgffl SLUŽBO DOBI KLJUČAVNIČARJA, kleparja in kmečkega fanta za priučitev vzamem v redno zaposlitev. Kleparstvo Skubic, Wolfova 10, Ljubljana. SLUŽBO DOBI kvalificiran ali nekvalificiran delavec, ki ima veselje do dela pri montaži centralne kurjave. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista (2323/74). GOSPODINJSKO POMOČNICO išče družina z dvema majhnima deklicama. Nudimo sobo, hrano,* zavarovanje, plačo in možnost večernega šolanja. Rado Lenasi, Ljubljana, Titova 92/a. HIŠNO POMOČNICO, oziroma gospodinjo sprejmemo takoj v stalno službo pod -zelo ugodnimi pogoji. Marija Černe, Brežice, Za-kot 35. TAKOJ SPREJEMEMO dekle, ki ima veselje do gostinske kuhinje. Dobra plača, dva dni v tednu prosta, stanovanje v hiši. Gostilna Novak, Ljubljana, Litijska cesta 1. STANOVANJA NUJNO POTREBUJEM sobo v Novem mestu, po možnosti centralno ogrevano, za nedoločen čas. Naslov v upravi lista (2315/74). IŠČEM enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (2316/74). IŠČEM SOBO v okolici Novega mesta. Grem pazit tudi otroke. Oglasite se v nedeljo. Dragica Miklavc, Regcrča vas 96, Novo mesto. SOBO in kuhinjo oddam najboljšemu ponudniku. Pogoj: plačilo za nekaj let naprej. Drugo po dogovoru. Ločna 14, Novo mesto. SPREJMEM dekle na stanovanje. Trdinova 21, Novo mesto. ZA POMOČ v gospodinjstvu nudini sobo zaposlenemu dekletu. Anica Jereb, Cankarjeva 17. Motorna vozila PRODAM osebni kombi IM V 1000. Mirodar Plavac, Ljubljanska 4, Novo mfesto. PRODAM obnovljen avto fiat 1300, letnik 1965. Cena 7.000 din. Stanko Jevnik, KoČarija 6, Kostanjevica. PRODAM TRAKTOR Porsche 25 KS in samonakladalno prikolico (20 in 30-kubično) nemške znamke. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (2305/74). PRODAM avto R4, letnik 1970, dobro ohranjen. Trata XII/6, Kočevje. Informacije po telefonu 86-848. UGODNO PRODAM ford taunus 17 M, letnik 1966, registriran. Možnost plačila s čekom. Tršelič, Vel. Podlog 14, Leskovec pri Krškem. GODNO PRODAM dobro ohranjen austin 1300, letnik 1970, prevoženih 65.000 KM. Naslov v upravi lista (2322/74). PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974, po ugodni ceni in škotskega ovčarja, starega dve leti, z rodovnikom. Alojz Turk, Partizanska 29, Novo mesto. PRODAM FIAT 750, letnik 1969. Jelka Zajc, DoL Karteljevo 14, Mirna peč. PRODAM NSU 110. Cena ugodna. Marjan Osolnik, Vavta vas 76, Straža. Ogled popoldne. FIAT 850, letnik 1970, nekarambo-liran, dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni. Informacije vsak dan od 15. ure dalje na Volčičevi 22, Novo mesto ali po telefonu 22-648. PRODAM osebni avto zastavo 750, letnik 1973 ali zamenjam za večji avto. Franc Potočar, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. KOSTANJEVICA: 28. 9. ameriški barvni film „Tolpa Cola Youngerja“. 29. 9. španski barvni film „Kralj džungle41. 28. in 29. 9. angleški barvni film „Modrobradi“. 2. 10. ameriški barvni film „Mocho Callahan“. MIRNA: 28. in 29. 9. „Pregrešni vikar“. METLIKA: 27. in 29. 9. italijanski barvni film „Zaljubljenci iz Ve-nezije“ in „Plačanec Indio Black“. NOVO MESTO: od 27. do 30. 9. 'ameriški barvni film „Pogreb v Los Angelesu". RIBNICA: ameriški barvni film „Diamanti so večni“. SEVNICA: 28. in 29. 9. francoski film „Alfredove nezgode". ŠENTJERNEJ: 28. in 29. 9. „Ta čudoviti avto“. TREBNJE: 28. in 29. 9. ameriški barvni kriminalni film „Francoska PRODAM traktor Deutz 22 KM s kosilnico in plugom ter kabino, vse v brezhibnem stanju. Franc Felicijan, Pristava 22, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM FIAT 750, starejši letnik, po delili. Anton Grubar, Javorovica 7, Šentjernej. PRODAM FIAT 1100 R, letnik 1968. Trdinova 21, Novo mesto. UGODNO PRODAM NSU 1200, letnik 1970. Udovič, Cegelnica 22, Novo mesto. . ODLIČNO ohranjen fiat 850 coupe prodam ali zamenjam za camp prikolico. Lenič, Ljubljana, Na Gaju 23, Vižmarje. NUJNO PRODAM zastavo 101, letnik 1973. Inforamcije popoldne. Nad mlini 42, stan. 13, telefon 22-043. NUJNO prodam moped znamke Tomos na 4 prestave, prevoženih 3000 km. Dam tudi na obroke. Naslov v upravi lista (2357/74). UGODNO PRODAM (delno na posojilo) fiat 1300, star dve leti, prevoženih 36.000 km, z novimi radialnimi gumami in plačano registracijo ter kompletnim zavarovanjem do maja 1975. Naslov v upravi lista. TOVORNI AVTO Anomag garant prodam. Albin Turk, Brod 25, Podbočje. PRODAM fiat 850, letnik 1970. Ogled v Ločni 33 ali Ragovo 10, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen fiat 850 ali zamenjam za 750. Andolšek, Vel. Bučna vas 48, Novo mesto. UGODNO PRODAM Ford 12 M, dobro ohranjen, - prevoženih 34.000 km. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Alojz Babnik, Majde Šilc 6, Novo mesto. PRODAM UGODNO PRODAM enofazni hidrofor (150 I). Informacije po telefonu 22-200. PRODAM 200-Iitrski sod, trodćlno omaro, štedilnik na trdo gorivo in kombiniran štedilnik ter 11 m2 bukovega parketa. Mlakar, Stari trg 7, Trebnje. RABLJENO peč za centralno kurjavo (22000 cal.) in 80-litrski bojler poceni prodam. Vse informacije dobite v popoldanskem času. Anton Nosan, Mestne njive 23, Novo mesto. PRODAM hišo v Krškem. Naslov v upravi lista (2313/74). LITOŽELEZNO kopalno kad, še nerabljeno, prodam pod ceno. Naslov v upravi lista (2317/74). OD 25. OKTOBRA dalje bom prodajal leguster sadike za živo mejo. Naslov v upravi lista (2319/74). PRODAM nov pletilni avtomatični stroj Regina po zelo ugodni ceni. Jože Lojk, Dole 19, p. Suhor. PRODAM obračalnik Sonce na štiri kolesa. Franc Junc, Pristava 9, Šentjernej. DO 1000 kg grozdja ugodno prodam v bližini Hmeljnika pri Novem mestu; zrelo bo v začetku oktobra. Ponudbe pod „UGODEN NAKUP". PRODAM vrata in okna vseh velikosti. Kratka 1, Novo mesto. PRODAM kuhinjski kot, mizo in tri stole v enaki barvi. Milan Bratož, Mestne njive blok 9, Novo mesto. PRODAM skoraj nov mizarski kombiniran stroj s 5 operacijami. Ogled vsak dan. Alojz Ambrožič, Sušje 35, Ribnica. FOTOAPARAT ZORKI, ugodno Erodam. Slavko Gril, Kandijska 1, ovo mesto. UGODNO PRODAM malo rabljeno spalnico (tudi na obroke).'Vprašati vsak dan med 12. in 15. uro. Marija Kusič, Novo mesto, Kettejev drevored 39 (Pionir). UGODNO prodam opeko* (monto) za hišo 10 x 10 m. Naslov v upra-' vi lista (2349/74). UGODNO PRODAM malo rabljen Stereo aparat proti močenju postelje. Oglasite se v popoldanskih urah na naslov: A. Brudar, Majde Šilc 16. PRODAM dva soda velikosti 440 litrov. Naslov v upravi lista (2356/74). PRODAM 800 litrski sod v dobrem stanju. Čampa, Bučna vas 35, Novo mesto. PRODAM novo leseno montažno garažo. Oglasite se pri • Murnu, Kristanova 34/1. nad., Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeni dve kadi, 1400 in 1000 litrov. Anton Žura, Mačkovec 5, Novo mesto. POSEST LEPO ZEMLJIŠČE za vinograd in vikend (okrog pol hektarja) prodam. Marija Jamnik, Raka 34. NAD RADOŠI (Reškovka) pri Radoviči prodam 60 arov veliko parcelo za vinograd. Informacije pri Jožetu Matekoviču, Društvo upokojencev, Metlika (torek in četrtek). JANEZ KOLENC, bivajoč v Ameriki namerava prodati svoje posestvo v Srednjem Globodolu št. 14 v velikosti 20 ha s hišo, hlevom, podom in kozolcem dvojnikom. Točne informacije dobite pri Tonetu Grivcu, posestniku, Srednji Giobodol št. 2, ki bo tud* pokaZal parcele, hišo in gospodarska poslopja. RAZNO GARAŽO za osebni avto vzamem v najem. Ponudbe pošljite na upravo Dolenjskega lista pod šifro „DESNI BREG“. DNE 14. septembra 1974 seje izgubila lovska psica istrijanka po imenu Belka pri Novi Loki pri Črnomlju. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi na naslov: Slavko Mohor, Jugorje 2, 68331 Suhor pri Metliki. POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! NUDIM VSE VRSTE ROLET, ŽALUZIJE, PLATNENE ZAVESE VSEH BARV. IZVRŠIM VSA POPRAVILA, SPADAJOČA V TO STROKO. KRATKI DOBAVNI ROKI, CENE SOLIDNE. NAROČILA PREVZEMATA BOGO RADI, ŽABJA VAS 15, NOVO MESTO, IN IGNAC PRIJATELJ, KVEDROVA 8, KRŠKO. & sssmvmi n im MARIJA PINTERIČ, Arnovo selo pri Brežicah, opozarjam vsakega, ki bi raznašal neresnične vesti o mojem zdravstvenem stanju, da ga bom sodno zasledovala. JANEZ BOBIČ, Gradišče 12, Šentjernej, prepovedujem gonjo in pašo živine po travniku in njivi pri kapelici. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. PODPISANA Marija Kozlevčar, upokojenka, Gabrje 71, obžalujem, da sem razžalila Marijo Ucman iz Gabrja 106, in sc ji zahvaljujem, da je odstopila od * zasebne tožbe. Ob težki izgubi našega dragega' očeta, starega očeta in pradeda JANEZA KOSA iz Cerovega loga 41 se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njego- vi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Rezka z družino in Pepca z možem. Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata IGNACA GORIŠKA iz Hrvaškega broda se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji KPD Dob, osnovni šoli Polje, Istravinu Ljubljana, kolektivu Kolinske na Mirni in sostanovalcem iz Doba za podarjene vence. Prisrčna zahvala duhovniku iz Šentjerneja za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala vsem, ki, so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena Nežka, sin Marjan, sinova Milan in Nace z družino, hčerke Martina, Vera, Vida in Jelka z družino in brat Anton z družino. Ob izgubi našega ljubega sina in brata BRANKA MESTNIKA iz Starega trga ob Kolpi prisrčna hvala vsem vaščanom, mladinskemu klubu Predgrad, mladinskemu klubu Stari trg, Gasilskemu društvu Stari trg in vsem, ki ste se žrtvovali in pomagali. Prav posebna zahvala Zlatku Lovrenčiču za prvo pomoč. Hvala tudi godbi na pihala iz Črnomlja. Žalujoči: ati, mami, sestra Mimi z družino, sestra Cvetka z družino, sestra Jožica z Vinkom m&mtm DRAGI mami AMALIJI ČRČEK iz Sad inje vasi pri Dvoru pošiljajo iskrene čestitke za 61. rojstni dan otroci Malka, Darinka, France in Ivan z družinami. Koš poljubčkov pa ji pošiljajo vnuki Malči, Alenka, Stojan, Zalka, Darja, Janika in Robi. JOŽICI MAKOVFC z Vinjega vrha pri Beli cerkvi za 13. rojstni dan vse lepo želijo vsi, ki jo imajo radi. Ob nenadni smrti moje drage mame ANTONIJE GRAHEK, roj. Kohanič iz Črnomlja se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Geltarjevim za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi kolektivu Kovinar, sodelavkam TOZD konfekcije Beti Metlika, godbi, pevkam, in župniku za opravljeni obred. Hčerka Anica z možem! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in dobrega očeta I ' : ing. JANEZA BUKOVCA iz. Gor. Straže, n. h. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu v slovo poklonili vcncc, cvetje, pesmi in trud. Zahvaljujemo se dr. Vladimirju Zivkoviču, dr. Maksu Fornazariču, zdravnikom in bolniškemu osebju kirurškega oddelka za plemenito prizadevanje. Lepa hvala častitemu gospodu Ambrožiču za lep obred. Srčna hvala vsem pevcem, godbenikom, govornikoma, tov. Virantu in tov. Stanetu Pezdiču za ganljive besede pri odprtem grobu in drugim sodelujočim pri obredu za nesebičen odziv v teh bridkih urah. Posebno pa sc zahvaljujemo vsem pri podjetju Novoles, ki so mi kakorkoli pomagali v tem za mene in najine otroke tako težkem času. Hvala vsem, ki ste sc ga spomnili in nam kakorkoli izrekli sožalje. v • Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Janja in Mirjana, oče Jože, bratje Franc, Jože in Stefan z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi drage mame, stare mame in sestre JOŽEFE ŠMAJDEK Vrh pri Ljubnu 16 sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, vaščanom in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Prav lepa hvala župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se Komunalnemu podjetju, Novoteksu Novo mesto in Avtu Kočevje za podarjene vence. Najlepša hvala vsem, ki so pokojnico pospremili na njeni zadnji potL Žalujoči: hčerki Milka, Marjanca, sinovi Vid, Peter, Cveto z družinami ter Jože z ženo ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega sina in vnuka FRANCIJA MIKLIČA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, vaščanom in znancem, darovalcem vencev in cvetja in vsem za nesebično pomoč, ki so nam jo izkazali v najtežjih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo podjetju Avto Kočevje, podjetju Melamin, govorniku Franciju Ferder-berju za poslovilne besede ob odprtem grobu, delavski godbi in župniku za opravljeni obred. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki ste našega dragega sina spremili na zadnji poti do preranega groba. Žalujoči: ata, mama, bratec Silvo, stara očeta, stari mami, strici, tete z družinami in drugo sorodstvo ZAHVA LA Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta FRANCA BEVCA z Grma pri Trebnjem se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalje, nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni Lavrihovim in vaščanom Grma in Gor. Ponikev. Zahvaljujemo se dekanu za opravljeni obred in poslovilne besede, kolektivu SV Novo mesto, TMI. Ljubljana, AMD Železničar in društvu upokojencev za darovane vence, kakor tudi vsem, ki ste pokojnega očeta spremili v tako lepem številu do njegovega preranega groba. Žalujoči: žena Olga, hči Olga, sin Jože in France z družino ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega moža in očeta JOŽETA KASTELCA iz Dolnje Težke vode prisrčna hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, ga spremili na zadnji poti in prekrili njegov grpb s cvetjem. Posebna zahvala kolektivu Standard Novo mesto, učencem osnovne šole Stopiče in pevcem. Žalujoči: žena Rezka, sin Jože, hčerki Marinka in Irenka DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica syeta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar in Ivan Živdč UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik yriloge P)> Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec .priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednostiX - Devizni račun: 52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določeni strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1.1. 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ĆZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA 8inEToTEK’ 26- SEPTEMBRA: d’j*. .Glasbena matineja. 9.05 Fn« • ^ za V^J° stopnjo - »Je primanjkuje. 10.15 Po KSlS .P°teh - 11.00 Poročila -hiiiii iH, naP°tki za naše goste iz in* o'. 12.30 Kmetijski nasveti -n pleterski: Ali so turisti leraiLU a*‘ koristni? 12.40 ££l° pihalne godbe. 13.30 2°r°?ai° vam... 14.30 Z &b,.om Franca Puharja. 15.30 'intermezzo. 16.00 1Q nA ' 17.50 Človek in zdravje. C' 'irLahko noč, otroci! 20.00 nan? večer domačih pesmi in fitrnT°V ^ Popevke in plesni rioP?TEK> 27* SEPTEMBRA: 8.10 •asbena matineja. 9.05 Radijska i_K „za °ižjo stopnjo - Vse o’ TwS£-. H.OO Poročila -“nsticni napotki za naše goste iz dr j6’ Kmetijski nasveti - int -ez Žgajnar: Uporabnost ure 7 Kl^leka za krmlenje govedi. 12.40 n domačimi ansambli. 13.30 H naročajo vam... 14.30 Naši jc *J»«ci Čestitajo in pozdravljajo, v,.-. - Glasbeni intermezzo. 16.00 »vr^jak«. 18.15 „Signali". 19.00 FanT0 no^* otroci! 19.15 Minute s 5“ treh dolin. 20.00 in P"P°PS“. 21.15 Oddaja o morju "pomorščakih. 22.15 Besede in 07}*^ logov domačih. 8,nUB0TA, 28. SEPTEMBRA: m'i .. Glasbena matineja. 9.35 Iz lft, *ns^ega glasbenega albuma. PnrrwA*i dni na radiu. 11.00 na?T ~ Turistični napotki za nac! f?ste 'a tujine. 12.30 Kmetijski lc^C- ~ Mihaela Černe: O sanju zelja. 12.40 Cez travnike in 14 hi Priporočajo vam... Juli . ^ pesmijo in besedo po in* viji. 15.30 Glasbeni jjjtermezzo. 16.00 „Vrtiljak14. 17.20 mo v kino. 19.00 Lahko noč, , Vi,?C1' 19.15 Minute z ansamblom Petriča. 21.00 Za prijetno Sjenče' 22‘2° °ddaja “ ”*** 8.07EdELJ-A> 29- SEPTEMBRA: Maria Js^a igra za otorke -Marinc: Robogen, kar je tova,x!n konec. 9.05 Se pomnite Dnu' ' • • 10.05 Iščemo popevko nanii?' 11-00 Poročila - Turistični Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak" 17.20 Koncert po želji poslušalcev. 19.40 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.30 Stereofonski operni koncert. 23.05 Literarni nokturno. TOREK, 1. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — O nastanku glasbe. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -Jože Kregar: Vrt v oktobru. 12.40 Po odmače. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.40 Na poti s kitaro. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 „Vrtiljak1*. 18.05 V torek nasvidenje. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 23.05 Literarni nokturno. najg goSte ^ tujine ’aši poslušalci čestitajo ii ajo. 18.03 Radijska igra -Zao^unaer Marodič: Rušile« 19 sn »19-30 Glasbene razglednice vjiaaucnc la^icuiu^c. neHai- Lahko noč, otroci! 20.00 V nnwj0 zvečer. 23.05 Literarni °ktumo. SE®»EDELJEK, 30. f^TEMBRA: 8.10 Glasbena 9 05 Pisan svet PravlJic in napotki 00 Poročila " Turistični n 3Qm 23 naše goste iz tujine 'Kastpr metUski nasveti - Lojz< Zim J : Priprava plemenjakov za pUii0 PihaL “ odru. Lojze o godbe na 13.30 SREDA, 2. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.25 Glasba vam RADIO SEVNICA Nedelja, 29. septembra: 10.30 reklame, oglasi in obvestila - 11.00 po domače - 11.15 prvi slovenski fotoameter Janez Puhar (ob 174-letnici njegove smrti) -/11.25 obiskali smo vzorno kmetijo - 11.45 nedeljski intervju - 12.00 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek sporeda Sreda, 2. oktobra: 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila - 16.30 po domače - 16.45 kotiček za šoferje - Otroški sedež - 16.55 disco klub brez imena - 17.30 Nekoga moraš imeti rad -Velike tišine net>a pod jesen bi rad - 17.45 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek sporeda Sobota, 5. oktobra: 16.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 pet minut za... - 16.20 EPP I. del - 16.30 poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 mini anketa - 17.00 zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo pripoveduje. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Ciril Remic: Novosti s področja mehanizacije v gozdu. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak44. 17.20 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 22.20 S festivalov jazza. Četrtek, 3. oktobra: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Fr. Chopih in njegova Junaška poloneza. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Jože Sile: Občutljivost vrst in sort ozimin na čas setve. 12.40 S pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam... 15.45 „Vrtiljak44. 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.20 Nočni koncert. RADIO BREŽICE Četrtek - 26. septembra: 16.00 - 16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični na- fotki, Nove plošče RTB 16.30 - 7.00 - Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma obvestila in reklame 17.00 - 18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 28. SEPTEMBRA: 16.00 - 16.30 - MALO ZA VAS -NEKAJ ZA VSE 16.30 - 17.00 -Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja 17.00 - 17.30 - Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam, Za naše najmlajše 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 29- SEPTEMBRA: 10.30 - Domače zanimivosti - Poročila s skupnega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Brežice - Za naše kmetovalce: ing. Marjan Hladnik Gozdovi na Gorjancih nekdaj in danes - Naloge članov ZK in sindikatov občine Brežic na področju samoupravljanja - obvestila, reklame in spored kinematografov 12.00 - 14.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 1. OKTOBRA: 16.00 - 16.10 - Napoved programa in srečanje z ansamblom Vikija Ašiča 16.10 - 16.30 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici 16.30 - 17.00 -Tedenski športni komentar, obvestila, reklame in filmski pregled 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADE TELEVIZIJSKI Četrtek, 26. septembra: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 9.35 FRANCOŠČINA . (do 10.10) (Beograd) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (do 15.35) (Zagreb) - Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Beograd) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Svet v vojni - serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Glasbena oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kam in kako na oddih (Lj) -20.40 Lenz: Ura nemščine - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 21.35 Četrtkovi razgledi: Cas, misel in akcija (Lj) - 22.05 Likovni nokturno: Franc Novine, barvna oddaj? (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) PETEK, 27. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zagreb) - 10.50 Angleščina (do 11.25) (Zagreb) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (do 15.45) (Zagreb) - ... Madžarski TVD (Beograd) - 18.15 Obzornik (Lj) — 18.30 Mačke -oddaja iz serije Bistrooki (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.15 Spoznavajmo glasbo Srednjega vzhoda - barvna oddaja (Lj) - 19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) -2030 Barvna propagandna reportaža (Lj) - 20.35 3-2-1 (Lj) - 20.45 Bulvar - celovečerni film (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 28. SEPTEMRA: 9.30 TV v šoli (Beograd) - 10.35 TV v šoli (Zagreb) - 12.00 TV v šoli (do 13.00) (Sarajevo) - 16.15 Košarka Slovenija : Srbija - prenos (Sa) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Disneyev svet - barvni film (Lj) - 19.05 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 19.15 Kaj počnemo ob nedeljah (Zagreb) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Don Juan - zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.30 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Columbo -serijski barvni film (Lj) - 22.45 TV dnevnik (Lj) NEDELJA, 29. SEPTEMBRA: 9.15 E. Zola: V kipečem loncu -barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Traktor v prometu - barvni film (Lj) - 11.10 Mozaik (Lj) - 11.15 Otroška matineja: Družina Smola, Po neznani delti (Lj) - 12.10 Poročila (do 12.15) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Naši zbori Grafika iz Ljubljane, Rokomet (ženske) Lokomotiva : Radnički, Košarkarski finale v Sarajevu (Lj) - 18.00 Propagandna oddaja (Lj) - 18.05 Poročila (Lj) - 18.10 Moda za vas - barvna oddaja (Lj) - 18.20 Dan, ko se prevesi sonce -celovečerni film (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.20 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Večer z igralcem (Bg) - 21.25 Mesta: Jajce - oddaja TV Beograd (Lj) - 21.55 Športni pregled (Zg) - 22.20 TV dnevnik Lj)- PONEDELJEK, 30. SEPTEMBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.30 TV v šoli (do 10.35) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.30 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 17.40 S. Jeličić: Fant in očala (Lj) - 17.55 Risanka (Lj) - 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 E. Grieg: Koncert za klavir in orkester (Lj) - 18.50 Žareči krater vulkana Alaid - barvni film (Lj) - 19.00 Železarna Jesenice -aktualna oddaja (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19,55 3-2-1 (Lj) - 20.00 L. N. Tolstoj: Moč teme - nadaljevanje in konec predstave SG Trst (Lj) - 21.15 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) - 21.25 Kulturne diagonale (Lj) - 21.55 Mozaik kratkega filma: Turčija - barvni film (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) TOREK, 1. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 TV v šoli (Sa) - 10.05 TV v šoli (do 11.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.35 TV v šoli (Sa) - 16.05 TV v šoli - ponovitev (Sa) - 16.35 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 16.55) (Bg) - 17.35 R. Crotlet: Svilena obleka - barvna oddaja (Lj) - 17.50 Risanka (Lj) - 18. Obzornik (Lj) - 18.15 Po neznani delti - barvni film (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Mladi za mlade - oddaja TV Sarajevo (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Andrledht: Košarka Evropa : Amerika - barvni prenos EvR, v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Pogovor z delegati kongresa ZMS (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) SREDA, 2. OKTOBRA: 9.55 Kongres Zveze mladine Slovenije — prenos (do pribl. 12.30) (Lj) - 15.15 Hokej SZ : Kanada — Posnetek iz Moskve (Lj) - 17.00 oročilo s kongresa ZMS (Lj) - 17.30 Družina Smola - barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Po sledeh napredka (Lj) - 18.45 Mozaik (Lj) - 18.50 Ne prezrite (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (U) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 Film tedna: Na čelu dirke — barvni film (Lj) - 21. 40 Miniature: Portret bratov Lorenz - barvna oddaja (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Ln- CETRTEK, 3. OKTOBRA: 8.10 TV v šoli (Zg) - 9.35 Francoščina (do 10.10) (Bg) - 14.10 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 15.35 Francoščina - ponovitev (do 16.10) (Bg) - 16.30 Madžarski TVD (Pohoije, Plešivec do 16.50) (Bg) - 17.30 Dež - oddaja iz cikla Bistrooki (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 18.20 Svet v vojni -serijski film (Lj) - 19.15 Barvna risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TVD (Lj) - 19.55 3-2-1 (Lj) - 20.00 S. Lenz: Ura nemščine -barvna TV nadaljevanka (Lj) - 20.55 Kam in kako na oddih (Lj) - 21.05 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 TVD (Lj) - 21.50 Hokej SZ : Kanada - posnetek iz Moskve (Lj) Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Premru iz Gruče - Marka, Marija Sraj iz Orehovega - Iztoka, Marija Vrščaj iz Krškega - Aleksandra, Martina Siler iz Češče vasi - Vesno, Jožefa Novak iz Dobrniča - Stanka, Martina Čučič iz Rosalnic - Nedeljka, Kristina Jud iz Črnomlja - Nino, Saša Stefanič iz Črnomlja - Mojco, Cvetka Laganis iz Trebnjega - Dejana, Ivanka Korelc iz Roj pri Čatežu -Milko, Slavka Bečirovič iz Dolža -Damjana, Marija Strucelj s Talčjega vrha - Jožeta, Jožica Ribarič iz Bubnjarcev - Dražena, Vida Pavlovič iz Kapljišča - Mojco, Rozalija Krhin iz Mirne - Kristino, Alojzija Gričar iz Šmarjeških Toplic - deklico, Ivanka Badovinac iz Radato-vičev - dečka, Marija Kmet iz Vavte vasi - deklico,-Ivanka Drčar iz Podgore - deklico, Karolina Smuc iz Krmelja - dečka, Vida Pirc iz Velikega Podljubna - deklico, Katjuša Avbar iz Dolnje Straže -dečka. inDUSTRIJR ITOTORniH VOZIL novomESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTO inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novomESTo 'vopirkovifr osvobodili republiki pod gorjanci h njenem Mrovskemjunaku Piparju bakšetu n ^ajbrž ni bila partizanska davčna služba nikjer 5 dno izvedena in najbrž le redko kje prisilna, j P^zanskimi davki je bilo v praksi zelo ver-tudi drugod nekako tako kakor v orehovih osvobojenih krajih: predpisovali jih niso niti berJavali, vsakie dal, kolikor je mogel in hotel. n 8o^e je bila bolj v navadi lejdajatev od prodati vina. cj^vke je pobiral vaški zaščitnik Franc Luzar iz l^. ^ega loga. Vpisoval jih je v posebno davčno HaJ. Spremljal ga je vedno nekdo za pričo. De-§ je oddajal na rajonu Albini Zagorčevi iz S}3a pri Šentjerneju, ki je ostala v davčni tudi po končani vojni. I l Rižanski davkar se je na terenu včasih srečal Ja:?lo8ardištičnim. Bilje to šentjemejski organist °Pe ° oženjen s sestro ljubljanskega l^fnega tenorista Jožeta Gostiča. Belemu dav-ni delal nihče težav, nihče pa mu ni tudi * dinari*! 7 + « /4/\kf>A<4nXfii MA«ia/% «rt J^OHl* zara- ki so mu jo prijazni ljudje radi natočili W ^®narja- Zapiti, dobrodušni pevec in ilj Je rad prihajal na osvobojeno ozemlje l Pijače °žarec. ^AREJEVALCI denarja in vinski ta- Kakor vsaka vojska je imela tudi partizanska lastno sodstvo. Vojaškim prestopnikom so bataljonski, odredni in grupni obveščevalci. p^°nik jim je 30. julija 1942 izdalo poveljstvo i^e grupe odredov. To sodstvo in njegov razvoj ne bo zanimal. Omenili smo že Masnikove razbojnike,, ki so pred partizansko sodbo ušli k belim. V letu 1942 je Gorjanski bataljon uničil dve podobni roparski tolpi, ki sta s partizanskimi rdečimi zvezdami in oboroženi izsiljevali od ljudi denar in hrano. Manjša in manj nevarna se je pojavila v kostanje-viški četi, večja in dobro organizirana pa je živela v šentjemejskih krajih. Podnevi je bila spodobno po domovih, ponoči pa odhajala v imenu partizanov izsiljevat večje gruntarje in tiste, o katerih je bila izvedela, da so kaj prodali. Vodil jih je pustolovski komandir bivše Natlačenove narodne straže iz aprila 1941, „tovarnar" strojnega mizarstva Franc Kromar z Roj. Razen svojih bratov je zbral tudi nekatere dotlej poštene gospodarje in družinske očete, kot sta bila neki cestar z Roj in lesni nakupovalec A. M. iz Šentjerneja, kije pred letom dni vodil demonstracije za Nemce. Član Kromarjeve tolpe je bil tudi goreči klerikalec mesar Martin Rangus iz Šentjerneja, (nočni plenilci so mu gonili živino), ki je v noči na 28. marec vodil Stopanijeve fašiste pri umoru ključavničarskega mojstra Jožeta Pirkoviča. Pozneje je spravil v okrutno smrt upravnika pošte Antona Škrlja in kar po cestah pretepal in sramotil ujete partizane. Dva Kromarjeva bandita sta partizanom ušla k Nemcem, poglavar je bil z nekaterimi ustreljen, Kromarjev.brat Jože pa je o binkoštih s puško v roki obkoljen zgorel na domačem kozolcu, koje odbil poziv k predaji. Ljudje so se globoko od-dahnili. Poleti je več kmetov prihajalo v štab Gorjanskega bataljona s tožbami proti vinskim tatovom, ki so po Sončniku in sosednih vinskih goricah vdirali v hrame in zidanice. Odnašali so brente vina in kar so našli uporabnega in vrednega. Nobena lastnina ni ljudem tako sveta, kot sta vino in grozdje. Edino tatove vina in grozdja so že od pradavnih časov po posebnem gorniškem izročilu privezovali k „prangerjem“, kakršen stoji še danes na Tolstem vrhu, in jih javno bičali. Partizanska patrulja je prijela Franca Furlana iz Velikega Bana. Moža so že pred vojno zalezovali žandarji, ko je začel poftarejevati kovan denar. Ne vedoč prav, kaj naj z obtožencem narede, so ga partizani izročili vaščanom, naj ga sredi vasi sami javno sodijo. Pa se jim je zasmilil in je prav Grubar, po domače Šepek, ki mu je obtoženec vlomil, zanj izprosil, da so ga spustili. Tat pa je sprejel partizansko razsodbo, da bo v jeseni vrnil 70 litrov vina, v čemer je bilo všteto povračilo škode in nekaj za kazen. Izkušnja tatu ni spametovala. Po vojni so ga Javorčani zalotili v tuji zidanici v Skrivnem in ga pretepli, daje od tega kmalu umri. V bataljonskem poveljstvu so se množile tožbe zaradi kraje vina tudi proti polgruntarju Janezu Cvelbarju—Skindru, štiridesetletniku iz Volčkove vasi. Že 4ijegov oče, ki so mu rekli „notar“, ker je ljudem pisaril prošnje in pritožbe, ni bil na dobrem glasu, odkar je od Cigana na Hribu pri Ple-tarjah kupil črvivo gozdno bajto, jo dobro zavaroval in zažgal. Sin je že pred vojno vlamljal v hrame in kradel tudi grozdje. Oženil se je z ugledno cerkveno pevko, da so ga prišli vsi iz farovža počastit na ohcet. Ko pa so našli v rijegovem vinogradu skrite brente, s katerimi je ponoči nosil iz tujih hramov vino, so ga 9. julija partizani prijeli. Takoj nato so ujeli tudi njegovega bratranca Viktorja Cvelbarja-Skindra četrtinarja na „Šibi-čevem gradu“ na Selih pod Pleterjami. Prestregli so ga, prav ko je ob glasovih, kaj se je zgodilo bratrancu, poskušal pobegniti k Nemcem. Po preiskovalnem postopku in zaslišanju prič so oba Cvelbarja 12. julija ustrelili. Star Skindrov pajdaš in sovaščan je bil Jože Kralj, oženjen potuhnjenec iz Vrbovcev. Tudi pri njem so orožniki že pred vojno našli kovnico ponarejenega denarja in zalogo svetinjic, ki so jih ponarejevalci na kile kupovali v Karlovcu in jih pretapljali v kovance. Takrat je Kralj nekaj časa sedel. No, med vojno je šlo le za manjše kraje vina in je bila tudi sodba milostna. Podobno je bilo s krojačem Francem Jordanom iz Volčkove vasi, ki so mu zaradi jecljanja ljudje rekli Popel. Nekega Grubarja so ljudje za prvo tatvino kar sami pretepli in ga tudi spametovali. Vlomi v vinske hrame so čez noč čisto prenehali. Kar so ljudje pomnili, se je to zgodilo prvič. Iz hvaležnosti partizanom, da so odločno obnovili jed, zakonitost in družbeno varnost, so neki vinogradniki partizanom povedali, kje hianijo ključe svojih hramov; naj si njihove patrulje gredoč kar natočijo kozarec vina in zopet zaklenijo, so naročili. Pazijo naj samo, da bodo dobro zaprli pipe. O družbenih razmerah, ki so se pod partizani in upravo ljudskih odborov razvile na osvobojenem ozemlju, govori v svoji knjigi „Kartuzija Pleterje in partizani*4 tudi pater prior dr. Josip Edgar Leopold-Lavov: „Kletev je prepovedana. Redko kdaj je kaka partizanka zanosila. Tovarištvo je zelo razvito, disciplina pa silno stroga. Tatvina ie najstrožje zabranjena. V ilustracijo nam je dr. Sumski pripovedoval naslednji primer: neka partizanka si je na nedovoljen način prisvojila v Vrhpolju zapestno uro in jopič, pa je bila zaradi tega ustreljena. Za tatvino je bila namreč določena smrtna kazen, ne le za partizane, marveč sploh za vse, ki so prebivali na partizanskem področju. In zares, v tej dobi v teh krajih ni bilo tatvin. Niti sadja z drevesa niti grozda s trsa si nihče ni upal vzeti, kar je bila v tem kraju izredna izjema pa tudi znamenje partizanske avtoritete in discipline. Vprašali smo partizane, zakaj so zaradi tatvin tako strogi. Odgovorili so, da je prišlo v začetku v njihove vrste precej izmečkov in je bila zato že zaradi ugleda partizanov potrebna strogost, kajti to je vojska, ne pa roparska tolpa.“ (str. 24) Ljudje so se začeli ob vseh pravnih težavah z zaupanjem zatekati na partizansko poveljstvo. Prišel je kmet s tožbo, daje kovaču Jakobu Pretnarju z Loke prodal neko zemljišče in da ga je kupec pri tem ogoljufal. Ko sta prišli obe stranki v bataljonski štab k zaslišanju in je bila krivda kovaču dokazana, sta obe stranki sprejeli kot zakonito razsodbo, da mora Pretnar škodo poravnati. - Prišel je domačin iz Orehovice ali okolice in vložil zoper sina tožbo, češ da mu odtrguje izgovorjeni užitek. Bataljon je izdal obvezno razsodbo, ki sta jo sprejeli zopet obe sprti stranki. 23 Zaveden je, kdor dela Odkar pomnim, se sodnika Stanka Modica spominjam, kako hiti Če ga srečaš na poti z Grma ali v Vrhov-čevi ulici, ko gre v službo ali domov, zmeraj naglo ubira korake. Kot ima navado tu in tam na hitro z znancem spregovoriti nekaj besed, ga včasih zalotiš tudi, ko mu je videti, da je z mislimi odsoten. Kdo ve, kateri zapleteni primer mu roji po glavi. Najstarejši po letih in najstarejši po delovnem stažu je kot sodnik na okrožnem sodišču v Novem mestu. Mineva mu 43 let sodniške službe, od tega 37 let na novomeškem sodišču, prej pa je bil 6 let v Mokronogu. Med novomeškimi sodniki je tudi edini, ki se je udeležil vseh pravniških kongresov, začenši z ustanovnim leta 1943 na Suhorju. „Bilo je 19. in 20. oktobra, ko smo pravniki zasedali na osvobojenem ozemlju. Novomeščani smo se na Suhor peljali z lojtr-skim vozom. Dobro se spominjam, kaj so na shodu govorili sodnik Pakiž, Bogdan Osolnik in pa slavnostni govornik Vital Kraigher. Nazaj grede smo že vrh Gorjancev zaslišali streljanje. Začela se je nemška ofenziva, z njo pa hudi časi, “je povedal. In ko so potem belogardisti udeležence suhorskega sestanka zasliševali, se je sodnik Modic odrezal z edinstveno izjavo, ki je baje shranjena v muzeju. On je že takrat v zagovoru izjavil, da ga je na Suhor poslala ljudska oblast. Potem je bil do konca vojne tako rekoč ujetnik v lastni hiši. Za sodelovanje z NOB ima priznano dvojno dobo, po osvoboditvi pa se je znašel kot instruktor in sodnik za vojaške invalidske zadeve pri štabu IV., armade. Naglica, ena najznačilnejših potez sodnika Modica, se kaže tudi pri njegovem delu. Sodbo napiše mimogrede, zaostankov ne pozna, pri vsem pa je temeljit. „Po mojem/' je dejal, „je zaveden tisti, kdor največ naredi, pa naj bo to na tem ali onem delovnem mestu. “ Civilno pravo mu še posebej „ležV\ Zadnja leta je predvsem razsodnik, v občutljivih razveznih pravdah. Pronicav po naravi, hkrati pa izkušen pravnik, si je o današnjih ločitvenih pravdah ustvaril naslednjo sodbo: „Opažam, da so ljudje čedalje bolj nervozni. Spori v družinah so težko rešljivi, ker navadno drug drugemu zamerijo, kar sploh ni zamere vredno. Mladina se nepremišljeno odloča za zakon, močno pa se pozna tudi to, da je žena postala samostojna. Ker dela in je zaposlena, tudi ni več pripravljena pogoltniti vsega, kar mož od nje zahteva. “ Komaj mi je povedal teh nekaj skopih stavkov, že mi je dobesedno ušel. V razpravno dvorano. Tudi tokrat se ni izneveril geslu: Čas je' zlato. RIA BAČER Janez Lah Jože Štrbenk Zmagovalci »krompirjeve bitke« Največji pridelek krompirja je dosegel Jože Štrbenk iz Korit pri Dobrniču Lanski rekord, tudi iz dobmiškega konca, je znašal 389 centov krompiija na hektar, za letos nam je vodja službe za kooperacijo pri trebanjski zadrugi inž. Lojze Zupančič lahko postregel s še boljšimi dosežki kooperantov. Prvenstvo je tokrat dosegel Jože Štrben, kmet iz Korit. Sorte igor je nabral kar 457,24 centa na hektar, Cene Pekolj iz Artmanje vasi je pridelal 450 centov dobrina, Pavla Lah iz Knežje vasi pa 437,77 centa. Niti zadnji med trinajstimi ni bil posebno slab pridelal je 270 centov na hektar. Seveda ne gre za dober pridelek pripisovati vseh zaslug le vremenu, čeprav je bila letina krompirju naklonjena. Kot nam je dejal inž. Zupančič, se kooperanti tudi bolj pobrigajo za svoj pridelek. V trebanjski občini načrtno vsako tretje leto pre-menjajo seme, o pravem času škropijo in dobro gnojijo. Za naprej se boji, kako bo, saj so cene škropivom in gnojilom poskočile čez vse meje. Najboljši dobrniški pridelovalci krompirja so rekli: JANEZ LAH, kmečki sin iz Knežje vasi, ki ima za seboj tudi grmsko kmetijsko šolo, je. dejal, ko smo ga ustavili na travniku med košnjo: „Doma imam vse zapisano. Letos smo nenavadno zgodaj sadili, res sem škropil le dvakrat, vendar pravi čas!“ „KAJ PA DELAJO? " Ko so odpirali Lebičevo razstavo v Kostanjevici, je nastopila tudi ljubljanska Pekama z Božičevo enodejanko „Kako lepa nedelja ali Kako krasen dan “. Gledalci, nevajeni,,avantgardnih“ uprizoritev, so vzdržali do konca, kljub obolelim gležnjem tistih, ki so stali, in kljub soparici, ki ji je bilo težko določiti izvir. Kako so stvar v resnici dojeli, pove tale dogodivščina: Bil je prizor, v katerem se trije zaženo v enega in ga začno obdelovati s konci bosih ali napol obutih okončin. V dvorani je nastala tišina, tedaj pa se izmed občinstva oglasi mili vprašujoči otroški glasek: „Kaj pa delajo? “ Da so se tako ves čas, kar je „pekla" Pekama spraševali tudi obiskovalci, čeprav so bili tiho, je bilo dokazano s tem, da so zapuščali dvorano... ZA VODOVOD IN MOST Delavski svet Gozdnega gospodarstva Kočevje je odobril sza komunalne in druge potrebe v občini Ribnica 451.500 din. Največji del, 200.000 din, so dodelili za izgradnjo vodovoda v Grčaricah, nadaljnjih 150.000 din pa za zgraditev Čevljarskega mostu v Ribnici. CENE PEKOLJ, Artmanja vas: „Pomembni so strojni priključki, sicer je preveč dela. Pohvaliti je treba našo pospeševalno službo, ki resnično dela med nami. Kako bomo vse to tudi prodali? Nihče ni pričako- val tako rekordnega pridelka, pogodbeno smo se vezali na manjše količine." JOŽE ŠTRBENK, Korita: „V jeseni sem koruzovino kar na njivi se-sekal in podoral. Seme pustimo vednt) kaliti že v gajbah. Škropil sem štirikrat, vendar sem opazil, da sem imel boljši pridelek tam, kjer sem škropil le dvakrat, a o pravem ča-su-“ A. ŽELEZNIK Z volmi zgrmel v prepad Vračajoč se s sejma je Alojz Klobasa z dvema junicama pri vasi Kostanjek padel v prepad Pravi »jurji« Letos je res pravo gobje ma jurjevo leto. To trdijo vprek, in nam je še posebno odločno podkrepila z dokazi Anica Radakovič iz Kočevja. Pred kratkim je šla s co Justo v gozd po jurje. sta se med seboj klicali, da se nc bi izgubili. Nista še dolgo nabirali, ko zavpije Anica: „Justa, jurji!“ „A so res pravi? !“ je zavpila nazaj Justa, ki je mislila, da je Ančka našla strupene. „Pravi so, pravi! Pridi, jih b°s videla!“ ' Ko je prišla Justa k Ančki, j« imela res kaj videti: na tleh sta bila dva že od vlage in morda & česa precej zdelana papirnata ,jurja“, oziroma kot zdaj reže* mo, bankovca po 10 din. J. P- 15. septembra seje 23-letni Alojz Klobasa, občan iz okolice Kozjega, odpravil z dvema juncema na sejem v Zdole na- posavsko stran. Vola je nameraval prodati. Za sinom se je z avtobusom odpravil tudi oče. Kupčija je bila slaba, juncev nista prodala in tako sta se v ponedeljek, 16. septembra, vračala domov. Oče spet z avtobusom, sin peš z volmi. Medtem ko je Klobasa starejši srečno prišel domov, so sina zaman čakali. Ko ga tudi v torek ni bilo domov, so v sredo, 18. septembra, javili milici, da ga pogrešajo, hkrati pa so Alojza Klobaso začeli iskati. V sredo še ni bilo za izginulim nobene sledi, naslednii dan na A. 5' Komisar, komandant, vsi so povedali svoje, ostane le še akcija. Prizor pred pohodom z Brezovic e (Foto: A. Železnik) * 1 f' Vsak sovražnik bi se opekel Med dvodnevno vajo sevniške partizanske enote V Boštanju so borcem priredili sprejem s rov prehodile 22 kilom®*' kresom in mitingom Le poziv prek kurirjev, in že je bila minuli petek zgodaj zjutraj zbrana vsa sevniška partizanska enota. Na zboru so naj- iKozerijai NIKOLI NE NAPIŠEŠ PRAV! Nekoč sem pisal o direk-toiju, ki se vozi na zasebna potovanje s službenim avtomobilom. Iz tega sem napravil prijetno storijo, ki pa je dobila neprijeten zaključek. Direktor je zgodbo prebral, napisal uredništvu protestno pismo, meni pa so se tresle hlače, ker resnično ne bi rad imel opravka z direktoiji, njegovimi tajnicami in sploh je neprijetna zadeva, če se kdo jezi nate. Odločil sem se, da ne bom več pisal o voditeljih tovarn, zato sem še tisti trenutek z beležko v roki inter-vjuval snažilko. Ko je članek izšel, je pridrvela k meni intervjuvana snažilka in mi zagrozila s sodiščem, če Še kdaj napišem eno samo črko o njej, o njenem delu in o njenih osebnih prejemkih, ki nikogar ne zanimajo, še najmanj pa množico in mene, ki sem pisun in teleban višje kategorije. Zaklel sem se, da o snažilkah niti besede več. Podobno je bilo z avtoprevoznikom. Napisal sem, da mu gre dobro, četudi veliko denaija pobere davkarija in četudi mora delati od zore do mraka, od mraka do dne, in da je prav prijeten njegov vikend med vinogradi tam na obronkih Plešivice. „Moj vikend ti gre v nos, a? Pazi, da ti ga ne razbi-jem!“ Mislil je na moj nos, se mi zdi. Pozneje sem zvedel, da je bil vikend zgrajen na črno; da sem ga tako z razgovorom, objavljenim v časopisu, razkrinkal. Grožnja je zalegla: Molči o avtoprevoznikih! In sem molčal. Potem sem pisal* še -o šo-laijih, o frizeijih in elektri-čaijih, o ravnateljih in učiteljih, o pisarniških močeh, o uslužbencih občinske skupščine, o delavcih komunalnega podjetja, o zaspanih kulturnikih, o rahitičnih športnikih in gluhih glasbenikih. Će sem se še tako trudil, zmeraj znova sem slišal grožnje. Temu ni bilo prav, da sem ga imenoval tovariš, drugemu je bil nos na sliki predolg, spet tretji ni bil zadovoljen s tem, da je bil zapis o njem objavljen na tretji namesto na prvi strani. Potolčen sem sklenil pisati o živalih. Za začetek sem opisal Flokija, krasnega ovčaija, ki ga je redil gostilničar Repič. Zapisal sem, da ima Flo-ki svetlečo se dlako, vitke noge, izostren vonj, da je odličen hišni pes, čisto na koncu pa sem pripomnil, da navkljub vsem tem vrlinam le ni tako pameten, kot bi lahko bil. Še isti dan sem si moral kupiti nove hlače, ker je Repič nahujskal svojega Flokija na mojo osebnost. Ko sem ga povprašal za vzrok, mije zabrusil: „Mar ne veste, da sta si pes in gospodar navadno zelo podobna? “ TONI GAŠPER1Ć prej pregledali notranji in zunanjepolitični položaj ter se seznanili s cilji splošnega ljudskega odpora. Takoj nato je enota krenila proti namišljenemu sovražniku po hribovskih poteh proti Krmelju. Enkrat so bili „modri", drugič spet „rdeči“, kakor je pač hotel štab preveriti svoje znanje in sposobnosti borcev. Ko so dopoldne z oddelka za narodno obrambo poizvedovali med šolarji, če so videli kaj vojske, šolarji tega niso mogli potrditi, čeprav prihajajo z vseh vetrov in pretaknejo ponavadi vsak konec. Preko Kaluderja, Peklu pod Krmeljem so padli v zasedo, esnično je bilo ime in tudi zagnanost, nazaj pa so prišli vsi, saj je tokrat šlo le za vajo- Šentjanža in Pekla so nato prišli ^ Brezovec, kjer so prenočili- v* slednji dan so spet „prečesali" l,r}?y na obeh straneh Grahovicc in Pa. i zasedo miličnikov pod Boštanjc*1' Prvi dan so imeli sam dež in ^ bi še ostalo suho pod šotorskim & lom; je premočil znoj od znotraj- ■ vendar, negodovanja ni bilo, z vojska mora biti pripravljena na v>’ To so sevniški teritorialci tudi do*® zali. Važnejše kot ocena odlično . vajo, je prepričanje o predano* ljudstva. Tako so vaščani Brezov in Jablanice v deževnem večeru prti svoje domove, da so borci lani1 posušili premočeno obleko. ^ ^ OPOZORILO IZ TUJINE Mi v tujini preberemo D°’ lenjski list od prve do zadnji strani, in ko naš list dobimo . roke, se nam zdi, kot da nam P1' še cela Dolenjska. Zato bi vas r®* di opozorili na nekatere napake’ ki smo jih zasledili. Tedenski k°' ledar, filmski spored in enkra tudi radijski ter televizijski spo* red ste objavili kar za en teden preveč naprej. Nam v tujini n vseeno, če je tedenski koleda točen ali ne. In ker nam je D®' lenjski list vse, bi bili prav veseli« ko bi te napake odstranUj^^^ 8061 Esterhofen Bahnhofstr-1