v
(J A	\

Spedlizione ln sbboiuuiicoto postalo —» PuKiilns
Leto XXII., št. 277
CJpravtuitvo: Liubliana. Puccinijeva alica 5.
Telefon it. 31-22. 51-23. 31-24 Inserami oddelek: Liubliana. Puccinijeva aH-
ca 5 — Telefon it. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ltublianska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. I7 749. za ostale kraje Italiie Servmo Conu. Corr Post No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
goto v Lil g,
Ljubljana, sreda 2. decembra 194Z-XX1
Cena cent. 80
I s h a i a Tiak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—* sa inozemstvo vključno s »Ponedeljskitn I litrom« Lit 36.50.
Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica štev. 5, telefon Itev. 31-22. 31-23, 31-24._
_Rokopisi te ne vrafajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
kanje sovražnih ln zbirališč
Uspešno delovanje letalstva Osi — V Cirenajki aktivnost "preilnjih čet — Devet sovražnih letal sestreljenih
Glavni slan Italijanskih Oboroženih Sil Je objavil dne 1. decembra naslednje 920.
vojno poročilo:
Na front, v Cirenajki de'avnost prednjih čet. Naša letala &o bombardirala v pred-puščavskem pasu zbiranje sovražn.h avtomobil ih sredstev. Nemški love; so na tleh razbili dve sovražn: letali. Osne oklopne enote so ob podpori letalstva delovale proti premikajoč-m se angloamerišk'm silam v področju Tunisa. Nekoliko ujetnikov jo
cstalo v naših rokah.
Italijanski in nemški lovci so v boju zbili
britanskih letal.
Poleti nad Pa ermo. Gelo in Vito (Tra-p j) so povzroej; samo lahko škodo. Protiletalske baterije s.i zadele dve letali, od katerih se je en0 zrušilo v morje, drugo pa v ribnik pri Rivieri. Ujetih je bilo pet mož posadke.
Prj zadnjem bombardiranju Torina in okolice znašajo žrtve 14 mrtvih in 8 ranjenih.
S svojega pota se ni vrnil na oporišč© en pomožni hidroplan.
Imena voditeljev posadk torpednih letal, o katerih je bilo govora pri napadu na konvoj v alžirskih vodah v poročilu št. 918, so naslednja: kapitan Giuglio Marini, poročnik Vezio Terzi, poročnik Francsco Di Bella, poročnik Ferruzzio Lo Prieno, poročnik Giuseppe Torretta, podporočnik Carlo Pfister, podporočnik Antonio Virtlis, podporočnik Martino Eicher in podporočnik Mario Panagini.
Vladarica m obisku pri hrabrih ranjencih
Rim, 30 nov. s. Tudi danes dopoldne je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica napravila dolg obisk v bolnišnici Italijanskega Rdečega križa, ki nosi njeno vzvišeno ime. Po po-klcnitvi vodilnega in pomožnega osebja se
Uspehi nemških pomorskih ht letalskih sU v novembru
sovražnih ladij z 1,035.200 tonami
______________________mu m IIBII1IIIMHIIHMBIIIMIIII || IIIIIIIM — M^— —1——I——TUMlflir-
Najvišji mesečni rezultat v tej vojn! — Največji uspeh so dosegle tudi podmornice - Izgube sovjetskega brodovja niso vštete
je Kraljica in Cesarica podala v oddelke, kjer so oficirji in kjer je z vsakim posebej v svoji materinski skrbi spregovorila nekaj besed tolažbe. Vzvišena vladarica je nato obiskala še nekatere izmed dvoran, kjer leže vojaki in kjer se je prav tako prisrčno zadržala v razgovoru s hrabrimi bolniki. Ko se je še poučila o poslovanju raznih služb, je Nj. Vel. Kraljica in Cesarica zapustila bolnišnico ob udanih izrazili spoštovanja.
Nova viteza Savojskega reda
Rim. 30. nov. s. Nj. Vel. Kralj in Cesa>-je na Ducejev predlog imenoval za viteza aavojskege. reda letalskega brigadnega generala Enrica Pezzia in polkovnika pilota Ran'eria CupLria, to pa za izredne zasluge, ki sta si jih oba pridobila v sedanji vojni.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo:
Nemške letalske in mornariške ediniee so v novembru potopile skupno 166 sovražnih ladij s skupno 1 035.200 br. tonami. Uspeh meseca septembra 1942 je bil s tem za 23.500 ton prekoSen. S tem je dosežen doslej največji rezultat v tej vojni.
Podmornice so uničile ed tega v severnem in južnem Atlantiku, v Severnem morju, v obrobju Indijskega oceana in pred obalam; severne Francoske Afrik» 149 sovražnih trgovskih in transportnih ladij s skupno 955.200 tonami. Nemški brzi čolni so v Severnem morju in v Rokavskem prelivu potcpšli 8 ladij z 20.C00 br. tonami. Oddelki bojnega letalstva so potopili 9 trgovskih ladij s 60.000 br. tonami. Težko poškodovanih, in sicer tako, da je večje število Izmed niih mogoče smatrati kot popolnoma izgubljene, je bilo od podmornic nadaljnjih 30 ladij, od letalstva pa 72 ladij. Pod najtežjimi vremenskimi in bojnimi pogoji so nemške podmornice potopile v novembru največjo mesečno množino sovražnega ladjevja v tej vojni, ki uspeh, dosežen
v septembru, prekaša za okoli 200.000 br. ton.
Izmed sovražnih vojnih ladij so nemške podmornice v novembru potopile 3 križar-ke, 6 rušilcev, 2 korveti in 1 podmornico. Poškodovale so s torpedi 1 nesilko letal, 2 križarki, 3 rušilce in več stražnih ladij. Letalstvo je potopilo 1 sovražno podmornico in 1 manjšo enoto. Poleg tega so bile poškodovane 1 oklopnica ali težka križarka. 4 nosilke letal in 28 križark, rušilcev in manjših ladij, deloma s ponovnimi zadetku
V teh številkah težke izgnbe sovjetskega trgovskega in transportnega brodovja niso vpoštevane. Letalstvo je v novembru v Črnem morju, Kaspiškem morju, na dolnji Volgi in na Ladoškem jezeru potopilo 19 sovjetskih transportnih ladij, vlačilcev in drugih ladij razne velikosti, med njim* 2 petrolejski ladji. 26 sovjetskih preskrbo-valnih ladij je bilo poškodovanih. V letalskih operacijah velikega obsega je bila potopljena 1 sovjetska topničarka, 2 top-ničarki, 1 protiletalska ladja in 2 brza čolna pa so bili poškodovani.
nemški protinapadi
Vse sovjetske napadalne akcije zavrnjene z velikim! sovražnimi izgubami — V 10 dneh uničenih 1172 sovjetskih
oklopnih vozil
franke v Turinu
Poklonil se je žrtvam barbarskega angleškega napada ter izročil Ducejeve pozdrave ranjencem
pomoč ponesrečencem V teku raznih obiskov se je Aldo Vidussoni še prav posebno zadržal v druž:nah ponesrečencey, za katere je imel polno izrazov simpatij in tolažbe. Kasneje je tajnik Stranke dospel v mestni okraj NcheKno, kjer si je ogledal ostanke sovražnega štir;motornega letala, ki je bilo ponoči sestreljeno.
Popoldne je imel Eksc. Vidussoni v Lik-torskem domu poročilo članom zveznega direktorija :n turinskega Fašija ter je pohvalil zveznega tajnika in njegove sodelavce za njihoro takojšnjo akcijo o korist ponesrečencem. Vidussoni je še posebej poudaril, da je treba v težk h časih delatj z vso odločnostjo in bti na višini postavljenih nalog. To je lahko izvršiti narodu, kakršen je italijanski, ki ima na čelu svojega Benita Mussolinija, ki je bil :m je tipičn,- primer italijanskega herojstva. Tajnik Stranke je zaključil svoje poročilo s i pozdravom Duceju, ki so se mu navdušeno odzvali vsi navzoči hierarhi.
Poročilo političnim hierarhom v Tripolitaniji
Tripoljs, 1. dec. V atmosfer največjega navdušenja je zvezni tajnic v Tripolisu podal poročilo političnim hierarhom pokrajine v navzočnosti inšpektorja Stranke za Libjo jn tripolitanskega prefekta. Poročilo ie na zgovoren način potrdilo neizčrpno vero Italijanov četrte obale v končno zmago ter njih trdno voljo, da vztrajajo do zmage. Poročilo se je zaključilo s pozdravom Duceju in s spominsko mislijo na Oborožene sile.
Turin, 30. nov. s Tajnik Narodne fašistične stranke je v noči na 30. novembra prispel v Turin v spremstvu podtajnika GUF-a nacionalnega svetnika D'Este. Sprejel ga je zvezni tajn:k, ki mu je takoj poročal vse podrobnosti o delu turinskega Fašija na korist ponesrečencev zaradi sovražnih letalskih napadov Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni je izraz.il željo, da b dru-žiram žrtev izročil Ducejevo sožalje. ranjencem pa njegov pozdrav in vzpodbudne besede. Z zadovoljstvom je vzel na znanje vedro odločnost, s katero je turinsko prebivalstvo odgovorilo na divje angleške naoade. in je podal nekaj navodil glede po^obitve obsežnega podpornega dela. Med sovražn m letalskim napadom se je tajnik Stranke podal na prefekturo, kjer ■je ugotovil redno poslovanje organov za obrambo mesta in pomoč poškodovancem. Po končanem alarmu se je Vidusson-- z zveznim tajnikom in člani obeh d:rekto-rijev podal na prizadete kraje, kjer se je osebno zanimal za prvo nujno pomoč.
Danes dopoldne je tajnik Stranke v spremstvu podtajnika GUF-a, prefekta in zveznega tajnika ter drugih zveznih oblasti in hierarhov izvršil podroben obisk po mestu ter se prepričal o obsežnosti <kode. povzročene zaradi sovražnih letalskih napadov. Predvsem se je globoko pokloni padlim, nakar je v mestnih bolnišnicah izrekel tople Ducejeve pozdrave ranjencem. ki so se tja zatekli. Ogledujoč Sj rajonske skupine Stranke na področjih, ki so bila posebno prizadeta, je ugotovil to-varjško vzajemnost, s katero Stranka^ po svoji razsežni organizaeji nudi takojšnjo
Junaški podvigi italijanskega letalstva v Rusiji in Alžiru
BcsEbniSii neprestano napadajo sovražne postojanke
v Alžiru
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo dsnes naslednje poročilo:
Sovjetski napadi v prostoru seveino-vzhodno od Tuapseja so se z velikimi izgubami za sovražni! .a zrušili. , Tudi v odseku ob Tereku so bili sovražni napadi deloma s protinapadi odbiti.
Včeraj so se nadaljnji sovražni poskusi napadov med Volgo in Donom ponesrečili z nenavadno visokimi izgubami za sovražnika. Nemški protinapadi so vrgli sovražnika preko izhodiščnih postojank nazaj. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in plena.
Krajevni sovražni napadi v velikem Do-noveni leku so se pone rcčili. Bojna, str-moglavna in rušilna letala so uspe On o podpirala opere ci je kopne vojske. Lovska letala so sestrelila 43 sovražrih letal, protiletalsko topništvo pa 8. Tri lastna letala so bila izgubljeno. Po tojanke sovražne vojske in železniške naprave ob srečnjem Dcnu so bile bombardirane podnevi in ponoči.
Južnozapadno od Kalinina in v prostoru okoli Toropeca se nadaljujejo ogorčeni
boji. Stmioglavna ln bojna letala so deloma v nizkih poletih izvf ili uničujoče napade na zbirališča sovražnih oklopnih sil, čete na pohodu in prevozne kolone.
V	času od 20. do 80. novembra »o oddelki vojske na vzhodni fronti uničili 1024 sovražnih oklopnih vozil, letalstvo in protiletalsko topništvo pa nadaljnih 148 oklopnih voziL
Na fronti v Cirenaiki samo krajevni boji. Britanske kolone in neko letališče so bili napadeni z bombami in letalskim orožjem.
Nemšho-italijanske oklopne ediniee so ob močni podpori letalstva napadle prodirajoče sovražne motorizirane kolone v Tunisu in zajele ujetnike. Bojna letala so podnevi in ponoči bombardirala pristaniške naprave v Boni in Alžiru, pri čemer je bila med drugim zadeta neka velika transportna ladja.
V	južni Angliji so lovska letala podnevi obstreljevala razne vojaške naprave in sestrelila nad morjem 2 sovražni letali. Dve lastni letali pogrešamo.
Bitke nnčrJh oklopnih oddelkov na odseku
Kalinin—Toropec
Sovražne izgube znašajo tu že 500 tankov — Svoje poraze skušajo Sovjeti prikriti z Izmišljenimi poročili
S fronte ob Donu. 1 dec. s. Eden posebnih dopisnikov agencije Štefani poroča:
Občuten mraz ki je nenadoma nastal na vzhodni fronti in ki ga je še poostril veter, brijoč preko obširnih ukrajinskih ravnin ni v ničemer zmanjša! učinkovite delavnosti nanih letalskih oddelkov Ukrepi zoper neprijetnosti nizkih temperatur so bili izvršeni že pred ča*om. Vsaka eskadriila je imela pripravljene svoje peči za gretje olia in vode, ki ju potrebujejo letala Takisto ie preskrbljeno za grelce. k.i dajejo vroč zrak. oa se razgreje motor.
Ko je nekega jutra pad'lo živo srebro na 20 pod ničlo so legala k jub temu odletela na svoj posel. Pri tem je treba premagati rame težave. Zdaj motorji ne delujeio zaradi hudega mraza zdaj zopet grelci ne morejo iz svojih shramb, ker so sami zamrznili«. zdaj so zopet težave s fotografskimi aparati ki so med lzvidniškim poletom nt*yglibno potrebni. Tako ie nešteto nevšečnosti, kajti celo priprave na krovu zaradi hudega mraza ne kažejo vedne prav. Poštna letala, ki tvorijo zvezo med pesamez-mkni odseki fronte ter prevažajo preko
ogromnih raadalj ljudi in material, poslujejo redno.
Lovci, kii jkn je poverjena zaščita fronte, morajo biti pripravljeni za poilet v na ikraj-šem času. Izvidniki, ki dan za dnem nadzorujejo razne odseke fronte, vrše svoje delo brez prekinitve in opazujejo in fotografirajo bodisi sovražne položaje alh pa dovozne zveze v ozadju. To delo zahteva mnogo truda, osobito v tem hudem mrazu.
Iznajdljivi in prilagodljivi duh italijanskih letalcev premaguje vse tt težave in delovanje italijanskih letalskih oddelkov je vedno brezhibno. V zadnjih dneh so oddelki lovcev začeli svojo napadalno delavnost tudi na tej fronti. Metali so rušilne bombe na sovražne cilje iz zeHo majhne višine. Razne sovražne utrdbe na Donu so bile napadene v strmoglavnem poletu od lovskih izvidnic. Naši opazovalci na kopnim na desnem bregu rake so ugotovili razrušitev treh boljševiških utrdb.
Operacijsko področje, 30. nov. s. Preteklo noč so težki bombniki dolgega akcijskega radia v zaporednih valovih napadli številna letališča v Alžiru. Zadeli so letalska
Berlin, 30. nov. s. V vojaških krogih poularjajo, da je področje Toropec-Kalinin zlasti ugodno za akcije oklopnih sil. Pri sovjetski ofenzivi preteklega poletja, ki se je vlekla 6 tednov brez kakršnega koli uspeha in katere cilj je bil Ržev, je sovražnik operiral na tem odseku z velikimi silami tankov. V ofenzivi severnozapadno od Moskve se Sovjeti tudi sedaj v veLki meri poslužujejo tankov in njihove dosedanje izgube znašajo 500 oklopnih sredstev, po večini sovjetske proizvodnje. Zanimivo je, da je samo neznaten odstotek ol Sovjetov uporabljenega gradiva v ofenzivi severo-zapadno od Moskve ameriške proizvodnje.
Iz istega vojaškega vira se doznava, da je brez sleherne podlage moskovska vest, po kateri naj bi se Sovjetom posrečilo zopet zasesti industrijsko področje Stalingrada. Prav tako je neasnovana vest sovjetskega izrednega vojnega poročila, da se je namreč boijševikom med Donom in Volgo posrečilo na neki točki prebiti nemške bojne črte. Glede sovražnih podvigov v začetku sovjetske ofenzive na področju pri Stalingradu pripominjajo v teh krogih, da niso doslej potrjene z nobene strani, kakor niso potrjene vesti, češ da so sovjetske sile, prihajajoč od zunaj, združile s sovjetsko posadko v Petrogradu.
Berlin, 1. dec. s. Kakor se je izvedelo danes iz pooblaščenega vira, se je na operativnem odseku med Kalininom in Torop-cem mraz že ojačil. Steze in maloštevil-
oporišča pri Mason Banche pri Alžiru, pri Phii;pvilleu, pri mestu Bougie in Boni. Visoki in gost; stebri dma ter številni požari so dovolj jasno označevali uspešnost teh akcij, ki so bile izvršene z izredno agresivnostjo naših bombnikov navzlic zelo neugodnim vremenskim razmeram, ki so zelo ovirale izvedbo akcije, zlasti iskanje ciljev in neposredni udar.
Čeprav je bila reakc ja protiletalskih postojank izredno žilava. n; mogla preprečiti našim bombnikom, da ne bi dosegli in zadel; določen h ciljev Na letališju v Bo-n:. ki ga je napadlo več skupin v zaporednih napad;h. so bili gotovo uničeni štirje sovražni aparati, med tem ko so bila druga letala zadeta. Vsi borrVikj 90 se v redu vračal; na svoja izhod ščna oporišča na našem otoškem bazenu, potem ko so izvršili polet več sto kilometrov v popolni noči in na odprtem morju ter So preleteli tudi viharna področja in so se ponekod morali prebijat;, skozi prave nevihte.
ne zveze, ki so prošli teden bile še podobne blatnim hudournikom, so sedaj zamrznile. Gost sneg pada že nekoliko dni. Kljub temu boljševiki nadaljujejo svoje silovite napade, podprte z jakimi oklopnimi enotami. Osne čete so v hudih bojih odbile vse te napade, kar kaže da je obrambna fronta čvrsto v njihovih rokah.
Razen tega snežni meteži tudi niso ovirali nemških oddelkov, da ne bi šli v protinapad na sovražnika. Pri tem so bili boljševiki vrženi z nekaterih utrjenih položajev.
Te akcije so učinkovito podpirale letalske eskadrile, dodeljene vojski. V odseku Toropec in na jugozapadu Kalinina je sovražnik pretrpel v zadnjih dneh spet osobito težke izgube. Po zadnjih vesteh, ki so prišle nocoj, so boljševiki pustili na bojišču razen množice mrtvih tudi 105 udarnih voz. Nadaljnjih 30 oklopnih voz je poškodovanih in izločenih iz boja, ki se je vršil na jugovzhodu Ilmenskega jezera, kjer so boljševiki opetevano hoteli prodreti ter uporabili v ta namen ogromne sile. V tem odseku je letalstvo uničilo skladišče municije in pogonskega goriva.
Odlikovanje generala Ramckeja
Iz Hitlerjeveoa glavnega stana, 1. dec. s. Hitler je včeraj sprejel v svojem glavnem stanu poveljnika padalske brigade generalnega majorja Bernharda Ramckeja in mu izročil odlikovanje hrastovega lista na viteškem železnem križcu. Ramcke je podal Hitlerju poročilo o drznem podjetju, o katerem je nemško vrhovno poveljstvo poročalo v svojem poroč:lu z dne 9. rovembra t. 1., ko so oddelki nemšk ga ekspedicij-skega zbora v Afriki pod povelj tvom generala Ramckeja bili odtrgani od zvez s svojimi četami zaradi akcije neke angleške motorizirane kolone. Stalno boreč se dolge dneve preko puščave, so se formacije generala Ramckeja prebile in dosegle za-šč'tnice maršala Rommela, medtem ko so na svojem pohodu osvobodile tudi italijanske formacije, ki so bile prav tako osam-ljsre.
Hitler je nadalje sprejel poveljn'ka neke skupine napadalnih letal kapitana Hein-richa Schweinckarta, kateremu je izročil odlikovanje hrastovega lista na viteškem železnem križcu, s katerim ga je odi-koval 30. oktobra t. 1." zaradi njegove velike požrtvovalnosti in prav posebne hrabrosti.
Finski odsek
Helsinki, 30. nov. s. Finsko vrhovno povelj tvo poroča: Po 24 urah popolnega miru, se je danes obnovilo delovanje patrulj na -obeh straneh ua bojišču oh Karelski ožini. Na srednjem odseku bojišča ob ožini Aunus je finska pehota v krepkem protinapadu pognala nazaj sovjetski oddelek, ki je vdrl v finske postojanke. Na bojišču Vzhodce Karelije na južnem odseku, živahen ogenj pehote z ob:h strani. Na severnem odseku istega bojišča pa je fin k a pehota zavrnila tri zaporedne napade, ki so jih Sovjeti izvršili preko zamrznjenega jezera.
• • *
Ves madžarski narod v borbi proti boljševizmu
Budimpešta, 1. dec. s. Propagandni mt-n;'ter An tal se je udeležil pokrajinskega sestanka bivšh bojevnikov v Jassyju. Ob navdušenih manifestacijah navzoč h je propagandni minister v svojem govoru pohvalil patriotsko zadržanje bivših madžarskih bojevnikov in nato poudaril, da se vojne, proti boljševizmu udeležuje ves madžarski narod. Dejstvo je, da se te vojne, kj se vodi za obrambo madžarskega narodnega obstoja udeležujejo ne le vojaki, temveč tudi vse ostalo prebivalstvo, ki s ponosom in discipl iiirano prenaša vse potrebne žrtve. S pogumom in nepc.rušno
vero v zmago, je zaključil Anta] med navdušenim odobravanjem navzočih, se bo madžarski narod še nadalje boril na straiv zaveznikov do popolnega uničenja boljševizma.
Nemški in zavezniški protiukrepi
so vedno bolj učinkoviti
Silovite S3\ f etske izgube na ljudeh in materialu
Berlin, 30. nov. s. Obrambni ukrepi nemških in zavezniških čet postajajo tako na srednjem kakor na južnem odseku vedno učinkovitejši. Sovražnik še vedno besno napada, toda vsi njegovi napadi so sistematično odbiti, številka uničenih tankov v srednjem odseku je zelo značilna. Ofenziva med Toropcem in Kalininom je boljševike stala kakih 500 oklopnih vozil. Ako k tem dodamo še one tanke, ki so bili onesposobljeni za boj v področju Ilmenskega jezera, v odseku ob Donu in Volgi ter na Kavkazu, se dvigne število uničenih sovražnih oklopnih voz na 1000.
Ta številka zgovorno podaja silovite izgube na vojnem materialu, ki so jih Stalinove vojske utrpele v kratkem razdobju nekoliko dni. še težje morajo biti izgube na ljudeh, zlasti na srednjem odseku, kjer so boljševiške množice od prvega trenutka dalje naletele na silovit odpor. Moskva priznava v svojih vojnih poročilih zadnjih 24 ur, da so Nemci podvzeli mnogo protinapadov v Donovem kolenu, na jugozapadu Stalingrada in v področju Rževa. Pri tem seveda zagotavlja, da so bili vsi ti nemški napadi brezuspešni in da Nemcem baje ni uspelo ustaviti ofenzive rdeče vojske.
Berlinski merodajni krogi se vprašujejo, zakaj je sovjetsko vrhovno poveljstvo ravno od včeraj naprej nekoliko previdnejše v poročanju o poteku raznih ofenziv. Tudi številka ujetnikov ln ostal ?ga vojnega plena je postala razmeroma zelo skromna ln sama »Pravda« je opustila rožnate napovedi o bodočem poteku bojev. V Moskvi so očividno razumeli, da nemške in zavezniške čete nimajo namena postopati po
načrtih, o katerih je včeraj govoril Churchill, ter tako opravičiti prezgodnje Čestitke, ki sta si jih izmenjala Stalin in predsednik britanske vlade. Brzojavke o »odločilnih zmagah« v Afriki in v Rusiji so prišle v London, odnosno v Moskvo šele včeraj in njihovo besedilo še ni bilo objavljeno.
Reuter zagotavlja, da je na naslov rdečega diktatorja prišla zelo topla poslanica, dočim nevtralni opazovalci v Londonu pravijo, da je Stalin sicer izrazil svoje čestitke in zahvalo Churchillu zaradi otvoritve bojev v Afriki in zaradi doseženih »uspehov«, pri tem pa je naglasil, da še vedno obstoji pereča in stvarna potreba otvoritve druge fronta na evropski celini. Takisto je silno potrebno, da se z vojnim materialom Anglije in Amerike zamaše zijajoče vrzeli, ki so jih napravili v sovjetskih vrstah nemški in zavezniški protiukrepi. (^Piccolo«)
Parlamentarne volitve ▼ Turčiji
Ankara, 29. nov. s. Sedanji turšfcj zbornici bo potekla doba v prihodnjem Jtttrju. Ker pa b' morali v tistem mesecu predložiti nove državne proračune, trdijo v nekaterih političnih krogih, da se bo zbornica razpust:la že v decembru in bo tako dežela imela priliko izvoli takoj nove poslance, ki jim bo na ta način mogoče predebatirati ororačun prihodnjega leta. V cMitfJ^h krogih pa trdijo, da bi se hotela turška vlada spričo razvoja mednarodnega položaja izogniti temu. da bi se s«3ošne volitve izvršile v poletju.
Dve pomembni znanstveni manifestaciji
v Nemčiji
Berlin, 30. nov. s. V Lipskem se je te dna zaključili Goethejev teden s prireditvami, ki so obsegale razna predavanja o delih velikega nemškega pesnika s posebnim ozi-rom na njegove znanstvene teorije ha raznih znanstvenih področjih, kakor na primer na področju vremenoslovja, anatomije, umetnosti itd. Predavanja anatoma profesorja Clara o Goethejev,h teorijah v zgodovini sodobnega razvoja j-e vzbudilo posebno pozornost, ker je prikazalo Goetheija kot začetnika teorije oblike in znanosti zakonov. izražene po obluki in razvoju živih bitij, teorije, ki ji je Goethe sam vzdel znanstveni naziv morfologija Tako se nam tudi na tem področju odkriva vsa velika Goethejeva osebnost kot znanstvenega duha, ki odkriva nova pota in zapušča človeštvu veliko znanstveno dediščino, ki se še vedno s spoštovanjem čuva.
Druga znanstvena manifestacija, ki je obrnila nase pozornost znanstvenih krogov, jc bil znanstveni teden v Halileju, med katerim so govorili najboljši poznavalci vprašanj. ki se tičejo Anglije s posebnim ozi-"rom na načela in probleme angleške filozofske in politične miselnosti. Dr. Metz z vseučilišča v Freiburgu je v svojem predavanju postavil antitezo AngHje ki je osvojila nemško realistično filozofijo, zlasti Kantovo in Heglovo, iz katere je črpala velike pobude svoje filo.zo.fske m rs'i in ki se kaže med drugim v delovanju angleških politikov, kakor so biil' Asquith, Grev, Mul-ner in drugi, medtem ko smo danes priča popolnemu razvrednotenju nemške filozofije zlasti Heglove, in to iz povsem političnih razlogov, ker se povsem samovoljno ustvarja odnos vzroka in učinka med to filozofijo in nemško politiko, ki jo Anglija
pobija. Tako je nastaila teorija a »dveh Nemčijah«, po kateri naj bi biia nemška moderna misel zavrgla duha nemške tradicije. Govornik je poudaril neiskrenost teh samovoljnih teorij, ki pa tvorijo sestavni del brezvestne igre sedanje britanske politike.
Kongres mednarodne filmske zbornice
Budimpešta, 30. nov. s. Madžarski prosvetni minister je otvoril danes v veliki dvorani Vigado izrelno zasedanje generalnega sveta mednarodne filmske zbornice in je ob tej priliki imel govor, v katerem je opozoril na pomen sestanka ter na uspešno sodelovanje med državami, ki so zastopane v zbornici. Okrog 130 odposlancev teh držav, med katerimi je tudi 18 italijanskih predstavnikov na čelu z generalnim direktorjem kinematografskega oddelka pri ministrstvu za narodno kulturo dr. Mona-co, je izvolilo za predsednika izrednega zasedanja madžarskega državnega pedtaj-nika v prosvetnem ministrstvu barona Lassicsa.
Z zborovanja so bile poslane uianostne brzojavke regentu Horthyju, propagandnemu ministru dr. Gobbelsu in predsedniku mednarodne filmske zbornice grofu Volpiju. Generalni tajnik zbornice je nato med splošno pozornostjo čital svoje poročilo o delovanju mednarodne filmske zbornice in je pri tem orisal evropsko kinematografsko proizvodnjo, katere umetniška, kulturna in moralna raven je nedvomno višja oi ameriške kinematografske proizvodnje. Delo generalnega sveta mednarodne filmske zbornice bo trajalo do 4. decembra.
Katastrofa ameriške mornarice na Pacifiku
V treh bitkah pri Salomonskih otokih so Japonci potopili 82, poškodovali pa 1G9 sovražnih ladij ter uničili 850 letal
Tokjo, 30. nov. s. Novo uradno poročilo japonskega generalnega glavnega stana daje podrobnosti o obsegu izgub, 'd jih je japonsko brodovje prizadejalo severnoameriški mornaric v treh bitkah pr; Sa-lomonskem otočju. Po novih neovržnih ugotovitvah znašajo celokupne izgube severnoameriškega brodovja:
oklopnice: 3 potopljene. 3 poškodovane; nosilke letal: 4 potopljene in 4 poškodovane; križarke: 30 potopljenih jn 5 poškodovanih; 3 ladje neugotovljenega tipa poškodovane; rušilci: 18 ali 19 potopljenih in 12 ali 13 poškodovanih; podmornice: 9 potopljenih in 1 poškodovana. Skupno je bilo torej potopljenih 64 ali 65 edinic ter 93 ali 94 poškodovanih.
Razen tega je bilo potopljenih 17 prevoznih ladij. 6 pa poškodovanih. Nad 850 severnoameriških letal je bilo sestreljenih al uničenih.
Skoda, kj jo je utrpelo japonsko bro-dovjee, je v primeri s temi izgubami neznatna: 1 oklopnica potopljena jn 1 poškodovana, 3 nosilke letal poškodovane, 3 križarke potopljene in 4 oškodovane, 6 ruš i! cev potopljenih in 3 poškodovani, 1 podmornca potoljena in 1 poškodovana.
Ti podatki, ki izhajajo iz povsem zanesljivih ugotovitev, dajejo približno siliko resnosti poraza Zedinjenih držav Severne Amerike.
Berlin. 30. nov. s. Nemška ofioiozna agencija doznava, da se uničevanje sovražnega
trgovskega brodovja na južnoeapadnem odseku Indijskega oceana vedno bolj veča. Na področju pri Mozambiku in na onem med to kolonijo in Madagaskarjem vedno bolj narašča podmorniška nevarnost za anglosaško plovbo.
Letalski alarm
v San Franciscu
Buenos Aires, 30. nov s. Iz San Francisca poročajo, da je tam biil prejšnjo noč letalski alarm.
•
Vedno večja stmjenost Azijcev
gangliaj, 29. nov. s. General Ivane Ma-cui, podpredsednik lige za razvoj Azije, je članom lige za neodvisnost Indije in združenja Filipincev v nekem govoru rekel, da Japonska z velikim zanimanjem zasleduje borbo indijskega naroda za dosego lastne neodvisnosti. Nato je govoril tajnik Indijske lige, ki je rekel, da je problem Indije med nn j važnejšimi svetovnimi problemi. Predsednik združenja Filipincev je nato izjavil, da je njegova dežela solidarna z ostalimi azijskimi narodi. Končno je šef afganske ziajednice zatrdil, da se bo vsa Azija strnjeno borila za osvoboditev azijskih ras.
Eglptski nacionalisti na čelu arabskega odpora proti Anglosasom
Gospodarstvo
Omejitev proizvodnje ln prodaje steklenega in keramičnega blaga
Smatrajoč za potrebno, da se omejita proizvodnja ln prodaja steklenega in keramičnega blaga, je Visoki komisar za Ljubljarsko pokrajino izdal naslednjo naredbo s predpisi za proizvodnjo in prodajo steklenega in keramičnega blaga, ki je bila objavljena v »Službenem listu« 28. novembra in je stopila v veljavo na dan po objavi.
Prepovedujeta »e proizvodnja ln prodaja občinstvu steklenega in keramičnega blaga, ki nI obseženo v naslednjem seznamu:
1. injekcijske fiole; 2. f;ole in cevke za tablete: 3. termometri, retorte, stekleni in keramični predmeti za znanstvene laboratorije; 4. steklerc tkanine; 5. opletenke in steklenice; 6. steklo za svetiln!ke; 7. valj-ci za svetila in za oljenke in petrolejke; 8. buče, nastavki in opore za električne ■ivetilke in radio cevke; 9. fotografske plošče; 10. buče za ribiške sveflke; 11. plošče iz stekla za razprševanje pri signalizaciji; 12. optična in poloptična stekla; 13. stekla Z9 ure; 14. stekleni in porcelanski izolatorji; 15. steatit (izolacijska tva-rina); 16. zdravstveni in higienski predmeti iz stekla in keramike, ki posamični n;so nad 50 kg težki; 17. kemični peščenjak; 18. peščenjak za odtočne naprave in vode; 19. brusil r i prah; 20. tipizirani stekleni »n keramični proizvodi: 21. cevke iz stekla in kristala in palič!ce za izdelovanje električnih svetilk in termoionskih cevk; 22. buče za izolacijske posode; 23. cevi za izdelavo -njekcijskih fiol; 24. dvojni porcelan za rabo v bolnišnicah; 25. negorljive tvarine za industrijsko porabo (blago, ki ni navedeno v tem seznamu, se torej ne sme proizvajati ln tudi ne prodajati občinstvu).
Od proizvajalne in prodajne prepovedi se izvzemajo stekleni in keramični predmeti, namenjeni za državna oblastva na podlagi rednih nabav. Do 31. decembra 1942/XXI je dovoljeno prodajati občinstvu steklene ln keramične predmete, ki niso obseženi v gornjem seznamu in so bili proizvedeni do uveljavljenja te naredbe. Dovoljuje se dovršitev del. ki so se že pričela na dan uveljavljenja te naredbe do roka, ki ga določi na prošnjo prizadetih Pokrajinski korparacijski svet.
Dovoljena sta proizvodnja in prodaja predmetov lz žgane gline preprostih vrst, namenjenih za kmetijstvo in hišno rabo. Proizvajalne tvrdKe morajo vložiti pri Pokrajinskem korporacijskem svetu prošnjo za pooblastitev, da nadaljujejo proizvodnjo in prodajo. Prošnji mora biti priložen seznam predmetov, k< so že izdelani in ki naj bi se še izdelovali, pri čemer je za vsak predmet navesti proizvajalno zmogljivost, ime izdelka in njegovo sedanjo ceno. Pokrajin ki korporacijski svet objavi seznam lončarskih predmetov, fcata-rih proizvodnja in prodaja je še nadalje dovoljena. Dokler ne ta seznam ne objavi, se lončarski predmeti za kmetijsko in hišno rabo ne smejo izdelovati.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942/XX- št. 8. v denarju do 5000 lir ali za zaporom do 2 mesecev.
omenjene kršitve in aa kršitve ortcrboval-
nih predpisov vobče, se odvajajo Se nadalje za sklad »denarne kazni in globe« Visokega komisariata.
Gospodarske vesti
— Ureditev proizvodnje in prodaje celulozne volne. Dne 1. decembra je stopila v veljavo naredba korporacijskega ministra o novi ureditvi proizvodnje in prodaje celulozne volne. Odslej se omejijo razne vrste celulozne volne na 6 tipov, od katerih so posamezni tipi še razdeljeni v razrede. Prva tipa obsega celulozno volno, ki je podobna bombažu in se prodaja po 11.50 do 12.30 lire. Druga tipa obsega celulozno volno, podobno naravni volni, in se prodaja po 12.90 do 14.50 ire. Za odpadke umetne svile je določena cena 8.40 do 11.70 lire in za odpadke celulozne volne 7.65 lire. Nove cene so nekoliko povišane zaradi večjih proizvajalnih stroškov. Odslej je brez posebnega dovoljenja prepovedano dati v promet drugačne vrste celulozne volne, kakor so predpisane. Na ovojih moreta biti označeno ime in številka tipa. Za kritje domače potrošnje je določeno razmerje med celulozno volno in umetno svilo 61 : 39%. Tud*' za posamezne tipe celulozne volne je določeno razmerje v produkciji. Korporacijsko ministrstvo je skupaj s finančnim in kmetijskim ministrstvom določilo tudi odkupne cene za svilene kokone. Določene cene veljajo za kokone srednje kakovosti, ki dajejo pri 10 kg vsaj 1 kg surove svile.
= Pridelovanje koruze v Nemčiji. Kakor je znano, uspeva koruza le v južnem delu Evrope, medtem ko v srednjem in severnem delu ne more dozoreti. Ker pa je koruza kot krma za živino izdatnejša kakor sta ječmen in oves, je bila v Nemčiji že pred desetimi leti ustanovljena družba »Maisanbau«, k; s; je nadela nalogo, pospeševati pridelovanje koruze in vzgojiti primerne nove vrste koruze, ki se dajo pridelovati tudi v hladnejšem podnebju. Po dolgotrajnih poizkusih je družbi uspelo vzgoj ti več novih vrst koruze, k so se dobro obnesle. S koruzo posejana površina se je povečala od 4000 ha v letu 1933. na 60.000 ha v letu 1938. Družba je lani lahko že v znatni količini dajala kmetom na razpolago novo vzgojeno semensko koruzo, ki nudi znaten pridelek na hektar in navzlic minimalnemu riziku v primeru slabega vremena. Strokovnjaki računajo, da bo zlasti na področju avstrijskega Pfrdunav-ja in v južnem delu Nemčije mogoče uvesti stalno pridelovanje koruze z razmeroma stabilnim pridelkom, k,- bo celo večji kakor v južnoevropsk ih državah. Pridelovanje koruze bodo pospeševali namesto pridelovanja krmilnega ječmena in ovsa, kajti koruza ima pri enaki vsebini beljakovin 81.5% škroba, medtem ko znaša škrobova vrednost pri krmilnem ječmenu 67.9°/o, pri ovsu pa 59.7°/o.
= Likvidacija n«vosadske blagovne borze. Iz Budimpešte poročajo, da je Madžarska vlada odredila končni razpust novo-sadske blagovne in efektne borze in likvidacijo njenega premoženja ter premoženja Pokojninskega fonda nameščencev. Po zasedbi Bačke borza ni več poslovala.
Rim, 30. nov. s. Dr. El Taimbi Nasser, generalni predsednik egiptovske nacionalistične organizacije »Misr« v Evropi, je podal naslednje izjave zastopniku agencije Štefani:
V trenutkih hude nevarnosti za narodno stvar so egiptske politične stranke znale vedno potihniti v ozadje medsebojne spore in se združiti v blok, da branijo interese države. Prav nič se zato ne čudim, da jih vidim tudi danes, kakor že v preteklosti. združene v naporih, da se upro židovskim in anglosaškim naklepom nadaljevanja protektorata nad Egiptom in teptanjem osvobodilne borbe, ki se je začela že pred desetletji in je bila tik na tem, da se uresniči. Ta enotna fronta opozicije, ki šteje v svojih vrstah po svojem čustvu globoke vdanosti nacionalni stvari znane ljudi, potrjuje, da se egiptski narod v polni meri zaveda zahrbtnega angleškega postopanja, ki ga hujska židovska klika.
Z izgovorom, da branijo interese dežele, izgovorom, ki je bil vedno pretveza za britansko trdovratnost v odbijanju pravičnih zahtev tlačenega naroda, se ta spletka začenja prav v trenutku, ko skušajo Anglo-sasi iztrgati francosko Severno Afriko in usužnjiti vse arabske narode svoji politiki izkoriščanja in zatiranja. Toda ta igra zvijače m varanja ne more dolgo trajati, kajti čas pritiska s svojimi vojnimi potrebami in maska je dvignjena. Znamenita »atlantska karta« je klavrno pokopana, medtem ko vstaja iz valov pravi obraz Anglije: krvoločni obraz, ki išče novega plena.
Barbarski anglosaški poskus obvladanja arabskega vzhoda pa mora nujno vzbuditi ogorčenje v dušah Egipčanov in ponosnih arabskih narodov, ki jim je sveta beseda našega preroka vlila spoštovanje do pravic drugih in ljubezni do samega sebe. že opažamo, kako se naša velika verska univerza Azhar ki ie na čelu vseh muslimanskih ustanov te vrste in ki jo obiskuje več sto dijakov iz Maroka, vznemirja in razburja spričo nesreč, ki so zadele Arabce. Upor vstaja v srcih mu limanov, ki se bodo prav gotovo upirali poskusu zatiranja s strani mask ranih roparjev. Naša domovina ki je že doživela trenutke tesnobe in ponižanja, čuti dolžnost, da kot prva opozori na veliko nevarnost, ki preti vsemu arabskemu svetu in ki mu grozi k suženjstvom anglosaški oholosti in nevarnemu vplivu Židov ki j:h Američani smatrajo za bolj razvite od muslimanov. Velika zmota bi bila, ako bi mislili, da bo bodočnost sama poplačala vse te krivice. Nastopil je bolj ko kdaj prej čas. da viso-
ko dvignemo prapor našega ljubljenega preroka in da skočimo na noge, pripravljeni k tesnemu sodelovanju s fašistično Italijo, narodno-socialistično Nemčijo, Japonsko ter njihovimi zavezniki, trdno odločeni, da z naše zemlje poženemo zasovražene Anglosase ter njih židovske in boljšev:ške zaveznike, ki so najostrejši sovražniki muslimanske civilizacije.
Kulturno delo v španskem
Marrku
Tetuan, 30. nov. s. Otvoritev tečajev na maroški politehniki, k; je b:,la pred krat kim ustanovljena v Tetuanu, je dala priliko za slovesno prireditev, kj so se je udeležili tudi kalif, špansk, visoki komisar, zastopniki inozemskih držav, člani vlade, ter predstavniki španskega in arabskega kulturnega življenja. Izmed govorov je vzbudil posebno pozornost govor šefa nacionalistične stranke Abdela Kalika Torre-sa o bodočnosti Maroka. Generalni visoki komiisar Orguz pa je v svojem govoru poudaril stalno nadaljevanje uspešnega dela Španije na področju tega njenega protektorata.
Ameriški zamorski vojaki v Egiptu
Ankara, 30. nov. s Kakt-r javljajo iz Kadra, so tja prispele prve čete ameriške vojske, sestavljene iz za mor o ev. Poja\a teh črnih »braniteljev« egiptske svobode je na ulicah nekaterih mest izzvala hudo naje-voljo prebivalstva.
Visok vojni davek v Siriji
Ankara, 20. nov. s. V Libanonu so za kritje stroškov zasedbenih čet naložili vojno takso na dohodke, ki znaša do 30 odstotkov.
Poškodovan angleški rušilec
La Linea, i. dec. s. En britanski rušilec z vidnimi hudimi poškodbami na krmi, na poveljniškem mostu in na dimniku, je bil prepeljan danes v ladjedelnico v Gibraltarju v popravilo.
Rešeni brodolcmci
Buenos Aires, i. dec. s. Državno pod-tajništvo za mornarico Zedinjenih držav sporoča, da so se brodolomci iz neke ameriške ladje, ki jo je torpedirala podmornica Osi v severnem Atlantiku, mes:ca oktobra izkrcali v nekem pristanišču Zedinjenih držav.
Nagrada ob priliki rojstva dvojčkov
Visok] komisar je )z Ducejevega sklada podelil zakoncema Grkšič Jožefu in Mariji iz Bušinje vasi 45. občina Metlika -okolica ob priliki rojstva dvojčkov nagrado V znesku L 600.
Izmena nadzorovalca
železničarskih združb
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino upoštevaje, da fašist Cezar Guglielmotti ne biva statlno v Ljubljani in zato ne more opravljati poslov odposlanca Visokega ko. misarja glede nadzorovanja žolezničarskih združb, ki niso spojene v Društvo železničarjev Ljubljanske pokrajina, odloča:
Namesto fašista Cezarja Gughelmottija se imenuje za odposlanca Visokega komisarja za nadzorovanje naslednjih združb:
1.	Cooperativa economica generale tra feTovicri della provincia di Lubiana — Splošna gospodairska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.;
2.	Cooperativa per la costruzione d i čase e per i.1 credito tra f trnovi eri della provincia di Lubiana c. r. a g. I — Stavbna in kreditna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.;
3.	Cooperativa di credito fra ferrovieni della provincia di Lubiana c. r a g. 1. — Kreditna zadruga železničarjev Ljubljansko pokrajine, zadruga z o. j.;
4.	Cooperativa di consumo fra ftrrovieri della provincia di Lubiana c. r. a g. L -Nabavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine, zadruga z o. j.;
5.	Cooperativa per FApicoltura fra ferro-vieri della provincia di Lubiana c. r a g. 1.
—	Čebelarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine z o. j.;
6.	«Doimus» Associazione fra ferrovieri della provincia di Lubiana — «Dom». društvo železničarjev Ljubljanske pokrajine;
7.	Associazione di sussidio tra fenovieri in servizio ed in pensione della provincia di Lubiana — Podporno društvo službujočih in upokojenih železničarjev Ljubljanske pokrajine;
8.	Biblioteca ferroviaria di Novo mesto
—	Železničarska knjižnica v Novem mestu, fašist Septimij B on e 11 i s področjem po členih 3. in 4. naredbe z dne 18. novembra 1941-XX, št. 157.
Ta odločba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokraj i no.
L'j u b 1 j a n a, dne 26. novembra 1942-XXT.
Visoki komisar: Emilio Grazioli
i Izmena izrednega komisarja pri Rdečem križu
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja
1941-XIX,	št. 291. in glede na dejstvo, da je izredni komisar pri Rdečem križu v Ljubljani major Anton D& Nakich, ki je bil imenovan z odločbo z dne 6. februarja
1942-XX,	št. 12. že dalj časia bolan in se mora nadomestiti, odloča:
Na mesto zaradi bolezni odsotnega majorja De Nakicha se imenuje za komisarja pri Rdečem križu v Ljubljani prvi kapetan zdravnik Italijanskega Rdečega križa dr. Franc B u c c e r i.
Ta odločba stopi takoj v veljavo m se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
L'j u b 1 j a n a, dne 26. novembra 1942-XXI.
Visoki komisar: Emilio Grazjoli
Delitev marmelade
V	mesecu decembru bo dobila marmelado v mestu Ljubljani samo mladina do 18. leta in sicer po 1 kg na osebo na odrezek »S« dodatne živilske nakaznice »GMabc«.
Delitev fižola
za mesec december
V	mesecu decembru bodo dobili ljubljanski potrošniki pri svojih trgovcih po 1 kg fižola na odrezek »H« decembrske živilske nakaznice.
Delitev jajc
Te dni bodo razdeljene prebivalstvu mesta Ljubljane naslednje količine jajc;
1.	otrokom do 3. leta po 3 jajca,
2.	mladini od 3. do 18. leta po 2 jajci in
3.	vsem ostalim osebam po 1 jajce.
Jajca bodo dobili potrošniki:
a)	proti predložitvi nabavne knjižice za meso po 1 jajce na vsako osebo;
b)	na odrezek »R« nove dodatne decembrske živilske nakaznice »GM«, ki jo ima mladina do 18. leta po 1 jajce in
c)	na odrezek »K« iste nakaznice, katerega pa imajo samo otroci do 3. leta, po 1 jajce.
Potrošniki bodo dobili jajca po naslednjem razporedu:
pri tvrdki Pogačnik Franc: Bleiueisova 33:
2. in 3. decembra potrošniki z začetno črko A—D
4. in 5. decembra s črko E—G 7. in 9. decembra s črko H—J 10. in 11. decembra s črko K—L 12. decembra pa s črko M—O
pri trdki F. Nikelsbacher. Pražakova ulica:
2. in 3. dec. potrošniki z začetno črko P 4. in 5 decembra s črko R 7. decembra s črko S in š
9.	decembra s črko T in U
10.	in 11. decembra s črko V—Z.
477 smrtnih žrtev požara v bostonskem gledališču
Buenos Aires. 30. nov. s. Znane so nekatere nadaljnje podrobnosti o tragičnem požaru, ki je nastal v gledališču »Cocoanut G rove« v Bostonu. Po ugotovitvah preiskave se zdi ugotovljeno, da je požar povzročila neka plesalka, ki je v svoji nepazljivosti vrgla ogorek cigarete na »tare kulise na odru. Nadaljujejo se očiščevalna dela v ruševinah pri čemer so zaposljeni ognje-gasci in delavci. Ugotavljanje žrtev se zelo težko razvija, kajti mnoga trupla so v obupnem stanju, nekatera pa popolnoma zoglenela. Pri vratih, ki o z odra vodila v dvorano, so našli trupla kakih 15 oseb, ki so se tam zbrale v upanju, da sc bodo rešile. Število mrtvih se jc dvignilo na 477. Mnogi izmed ranjenih in opečenih se bore s smrtjo. .	- •
Zaplembe blaga ob oskrbovalnih prestopkih
Smatrajoč za potrebno, da se enotno uredi postopek pri zaplembi blaga ob kršitvah predpisov o pro:zvodnji, oskrbi, potrošnji in cenah kakor tudi o namembi vsot, dobljenih iz prodaje tega blaga, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odločbi z dno 8. oktobra in 13. novembra 1941 izdal naslednjo naredbo s predp;si glede zaplembe blaga ob oskrbovalnih postopkih, ki je bila objavljena v »Službenem listu« od 28. novembra in je na ta dan stopila v veljavo, ko so bitle razveljavljene vse druge njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
V	vseh primerili kršitve predpisov o ure-d'tvi proizvodnje, oskrbe, potrošnje in cen se mora vselej odrediti zaplemba zadevnega blaga, tudi če je ne odrejajo izrecno posebne dojočbe za Posamezni predmet. Zaplembo lahko odredi občeupravno obla-stvo prve stopnje tudi ob kršitvah, ki so taka kazniva dejanja, da so zanje pristojna sodna oblastva. V primeru oprostitve pri teh sme obdolženec zahtevati izkupiček od prodaje. Izkupiček prodaje zaplenjenega blaga £e steka v »Bednostni sklad« proračuna Visokega komisariata.
V	smislu prednjih določb se zaplenjeno blago, če gre za živila in podobno blago in spada pod poslovanje Prevoda, odkaže temu zavodu, ki pa mora vplačati protivrednost v prej navedeni »Bednostni sklad« po vsakokratni za uvoznika ali proizvajalca določeni prodajni ceni, s pridržkom odobritve ravnateljstva računovodstva Visokega konvsariata. Vse drugo blago pa se mora prodati po predpi ih, veljavnih za prodajo stvari, ki se tičejo kaznivih dejanj (corpora delieti).
Vsote iz denarnih kazni, ki jih izrekajo sodna in upravna oblaotva za v uvodu
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 2. decembra: ob 16.30: Gradbenik
Soines. Red Sreda Četrtek, 3. decembra: ob 16.: Hamlet. Red A
Petek, 4. decembra: zaprto (generalka) Sobota. 5. decembra: ob 14.: Princeska bi pastirček. Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol
Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven *
Henrik Ibsen: »Gradbenik Soines«. Drama v treh dejanjih. Osebe: gradbenik Soines _ Levar, Alina, njegova žena — Marija Vera, dr. Herdal — Raztresen, Knut Brovik — J. Kovič, Ragnar Brovik, njegov Sin — Verdonik. Kaja Foslijeva, njegova nečakinja — Simčičeva, Hilda Wanglova — Ukmar-Boltarjeva. Režija: Marija Vera, scena in prevod: ing. arh. B. Stupica.
Miklavžev nastop. K mladinski igri P. Golle, »Princeska in pastirček«, ki se bo vršila v soboto ob 14. uri bo prišel Miklavž s svojim spremstvom angelov in parklov. Obdaroval bo otroke, za katere bodo prispela darila.
OPERA
Sreda, 2. decembra: ob 16.: Traviata. I»-ven
Četrtek, 3. decembra: ob 16.: Slep«
Red Četrtek Petek, 4. dec°.mbra: ob 15.: Slepa mHS. laven
Sobota, 5. decembra: ob 16.: Thais. Premiera. Red Premierski
Kolektivna pogodba med trgovci in nameščenci
Zaradi pravilnega tomačenja pogodbe nam je Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine poslalo naslednje pojasnilo:
Kolektivna pogodba velja od 1. decembra t. 1. Nameščenci, ki prejemajo plače za nazaj, dobe plače po novi pogodbi 31. decembra t. 1., za tiste pa. ki prejemajo plače za naprej, je sitopila ugodnost pogodbe v veljavo že 1. decembra t. i.
Povišek plač se računa na osnovne plače, ki so bile v veljavi dne 1. avgusta 1941.
Če je torej nameščenec prejemal 1. avgusta 1941 700 lir osnovne mesečne plače, mu gre torej 30®/o povišek, kakor je predviden v kolektivni pogodbi.
V primeru, da je bila plača nameščencu zvišana med 1. avgustom 1941 in 30. novembrom 1942 od minimalne p4ače 524 !ir na 700 lir mesečno, ne gre nameščencu nikak povišek.
Drugi primer: Nameščenec je imej 1. avgusta 1941 osnovne plače 1000 Imr, do 30. novembra 1942 je prejel od šefa mesečni povišek 200 liir, da je znašala mesečna plača 1200 lir. Po novi pogodbi tok nameščenec nima pravice do poviška, ker mu je bil ta povišek (10 «Vo) že priznan s to pogodbo.
Vsak povišek plače po novi kolektivni pogodbi gre torej vedno od osnovne plače,
ki jo je nameščenec dejansko prejemaš! 1. avgusta 1941, in ne od morebitne povišane plače, katere je bil nameščenec deležen po 1. avgustu do 30. novembra 1.1.
Nameščencem, ki so prejemali osnovno plačo dne 1. avgusta 1941 v znesku 700 Kr do 900 lir (člen 2., točka 1 a in 1 b pogodbe) in ki nimajo po dovršena učni dobi že dveletne zaposlitve, pripada po nova pogodbi le 20 <"o povišek.
Vsi delodajalci morajo dne 15. decembra izplačati osebju božičnieo v višini poMTVS sečne plače.	^^
Tistim ki prejemajo tedensko oili štirinajstdnevno plačo in ne spadajo pod § 324 zakona o obrtih. se zviša minimalna mezda 2.16 lire za 30% in prejmejo dne 15. decembra 1.1. 6dnevno božičnieo.
Osebje, ki že prejema dc.islej višje prejemke, obdrži svoje prejemke neokrnjene, kar vellja tud.i za običajno 13. plačo, ki so jo doslej prejemali. Koclektrvna pogodba ne posega v delovni čas. ki je predpisan za trgovske obratovalnice, in delovni ca« pomožnega osebja z dne z dne 16. aprila 1929.
Kolektivna pogodba je v celoti objavljena v Trgovskem listu št. 94 z dne 27. vembra 1942.
KULTURNI PREGLED Nova mladinska knjiga
Po lepem uspehu, ki ga je doživela »Princeska Zvezdana« v okusni izdaji Knjigarne Tiskovne zadruge, dobiva naša mladina za Miklavža in božič v enakem formatu in opremi »Kralja Debeluha in sinka Debelinka«. Zgodbe, ki obsega 120 ilustracij z lepim, zanimivim in napetim besedilom, ni treba čitateljem »Jutra« posebej hvaliti in priporočati. Prevevata jo velika kcrajža — vsemu navkljub — in zdrav humor, ki bo mladega čitatelja zabaval in bodril.
Kadar se ljudem obrne kolo sreče, pravi izdajatelj v uvodu, so navadno žalostni, iokajo, namesto da bi hitro poiskali rešilno pot, in obupujejo, namesto da bi zaupali. Pa nimaio prav ... Samo kdor neha upati, je res izgubljen, za figarčke, cmer-de in malodušneže svet namreč ni ustvarjen, nesreča jih tepe kar naprej, in kako jih ne bi tepla, saj niso za drugo rabo.
Slikanica »Kralj Debeluh in sinko Debe-linko« ima tedaj ob vsej svoji pisani pustolovski zgodbi še neko, dobro skrito in vendar jasno moralo, ki vzpodbuja mladega čitate^ia k veri, da po vseh težavah in preizkušnjah vendarle zmaguje dobro in da se pogumnemu prej ali pozneje nasmehne sreča. To je tisto, zaradi česar ima ta slikanica poleg zabavnega tudi etični pomen za našo mladino.
Pisec uvoda dobro pristavlja še tole: ^In kadar bo zgodba prečitana in vse po-lobiee v nji lepo poslikane (a nikar, za V>ga, ne barvajte nosov z rdečo, neba z zt eno, trave z rožnato in vode z vijoličasto barvo, zakaj potem bi kdo utegnil misliti, da ste veliki umetniki, in ni prav, če se človek deia nekaj, kar ni!) — tedaj zaprite knjigo, krepko, krepko stisnite pesti, pomislite na usodo kralja Debeluha in sinka Debelinka in glasno recite trikrat zaporedoma:
»Nikoli, nikoli ne bom obupal! Nikoli ne. pa naj pride kar hoče!«
Da, taka je morala te knjige, ki jo prinaša Miklavžev knjižni trg slovenski mladini.
In z druge strani je treba tudi ob tej knjigi spomniti starše in mladino, da se lahko te podobice poslikajo z barvami in da ima tako delo za naše dečke in deklice koristen in prikupen pomen, ker razvija v njih oblikovalni smisel in čut za barve. Tako prinaša knjiga dvojno korist. In če je tako. tedaj ni treba na dolgo in široko opisovati ljubko opremljeno knjižico, ki bo zatrdno razveselila svoj čita-teljski krog in rešila sv. Miklavža skrbi, katere knjige naj izbere za svoje darove, da bodo res koristile 7—lOletnim čitateljem; »Kralja Debeluha in sinka Debelinka« bo vsekako izbral za svoj čudoviti koš!
Kronika
ZAPISKI
Popravi! v včerajšnjem članku »Goiar-jeva nova burka« je tiskarski škrat zagrešil več napak, med katerimi je najbolj drbela tale: V prvem odstavku čitaj se nasmehnili ob spominu na nekdanje (ne vsakdanje) veselice v vrtovih trnovskih gostiln.
Crocejevi eseji iz zgodovine estetik«.
Barijska založba Laterza je izdala nov zvezek zbranih spisov Benedetta Croceja »Sto-ria dell'Estetica per saggi«. že v svojem znamenitem spisu »Estetica«, čigar nova izdaja je izšla lansko leto, je Croce v drugem delu podrobneje obdelal zgodovino estetskih teorij. K tem vprašanjem se je plodovitni filozof, kritik in zgodovinar vračal vedno znova in sedanja knjiga prinaša ■v ečje število esejev, ki obravnavajo med drugim estete 18. stoletja, teorijo estetske sodbe. Schleiermacherjevo estetiko, dalje estetiko »vživetja«, Vischerjevo promatra-nje narave, teorijo umetnosti kot čistega doživljanja, Deweyevo estetiko, problem narodnosti v sodobni umetnosti i. t. d.
Radio Ljubljana
TOREK. 1. DECEMBRA 1942-XXI 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Operna glasba. 13.00: Napoved časa, potočila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v silovensčini. 13.20: Plošče. 13.35: Operno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Morelli sodeluje sepra-nistka Marija Bertozzini. 14.00- Poročila v italijanščini. 14 15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M Šijanec. Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Poročila v italijanščini. 17.10. Pet minut gospoda X. 17.15. Koncert flautista Arriga Tassinarija. 17.40: Koncert sopran istke Marije Urban. 19.30: Poročila v silovensčini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Tipična glasba. 21.00: Koncert sopran istke Pavle Lovšetove. 21.30 Pisana glasba. 22.00: A. Nicotera: PogovoT
*	Smrt na fronti. Na vzhodni fronti je padel narednik Helmuth Volkel, četovodja v planinskem polku, šele nedavno je bil odl.kovan z viteškim križcem reda železnega križa, ker se je izkazal pri borbah na Kavkaškem pogorju. Smrtnonevarno ranjen je bil, ko se je na čelu svojega oddelka boril za važno postojanko. Kmalu nato je izd'hnil. — Nadalje je padel na vzhodni fronti dr. Erich Tanzer, vodja deželnega sodišča v Linzu.
*	Novo predsedstvo Hllnkove stranke. Državni predsednik dr. Tiso je imenoval ministra za gospolarstvo dr. Medrickega za prvega poslevodečega predsednika, prometnega ministra Stana pa za drugega poslevodečega predsednika stranke.
*	115 čestitkarjev na biserni poroki. V Aurichu v hanoverski pokrajini v Nemčiji sta dva častitljiva zakonca praznovala te dni biserno poroko. K redki slovesnosti se je poleg drugih sorodnikov zbralo 71 vnukov in 34 pravnukov. Vsega skupaj je bilo 115 potomcev. Zakoncema se je rolilo 10 otrok, ki so vsi ostali živi.
*	Francoski delavci v Nemčiji, število francoskih strokovnih delavcev, ki so prostovoljno odšli na delo v Nemčijo, se bliža prvemu stotisoču. Skupno število francoskih delovnih moči v Nemčiji pa je že daleč preseglo 200.000.
*	Potresni sunki se javljajo zalnje čase zdaj v tej, zdaj v oni pokrajini na različnih celinah, šele nedavno smo poročali o potresu v Turčiji, ki je povzročil prav občutno škodo. 26. t. m. je potresna opazovalnica v Jeni zabeležila ob 15 uri 39 minut in 15 sekund zelo močan potres v daljavi 8.500 km. Sodijo, da je bilo žarišče potresa na robu vzhodne Azije, na Kam-čatki ali Kurilih. Potres je trajal celo uro.
—	Nadalje poročajo iz Mehike, da je potres napravil mnogo škode zlasti v metropoli, pa tudi po drugih mestih so se porušile številne hiše. Prebivalstvo je bilo še posebno zato prestrašeno, ker so zatulile sdrene in so domnevali, da je nastal silovit letalski napad. V paniki je bilo pogaženih več žrtev, zlasti še otrok, starčkov in žena.
*	Novi učni tečaji za posamezne predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. se prično 5. decembra. Nižji m višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo, dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. Novi prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
*	Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2
—	prično v začetku decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
IZ LJUBLJANE
u— Smrt našega slovečega znanstvenika. šele pred nek-ij tedni smo v »Jutru« z nekaterimi članki orisali visoko vredno znanstveno delo 90 letnega šolskega svetnika g. Alfonza Paulina. Danes pa leži pred nami njegova osmrtnica. Blagi mož, ki se je do sive starosti ohranil duševno nenavadno čil, je omahnil v večnost. Bil je profesor in ravnatelj vseučil'škega botaničnega vrta, častni član Prirodo" lovnega in Muzejskega društva, dopisni član Akademije znanosti in umetnosti ter meščan ljubljanski. Telesni ostanki blagega pokojnika bodo jutri, v četrtek, poromali iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k večnemu počitku k Sv. Križu. Pokojnikovo delo pa se je že davno uvrstilo v zgodovino našega kulturnega ustvarjanja. V cjaj je ime Alfonza Paulina trajno zap'sano na prav častnem mestu, žalujoči sestri ge. Hedviki Martinjakovi in ostalemu sorodstvu naše odkritosrčno sožaljfi.
u— Smrt uglednega gostilničarja. V kratkem času je koščena roka že drugič posegla v družino uglednega in priljubljenega ljubljanskega uglednega Ignacija Banka. Tokrat je bil njena žrtev g. Banko sam. Novica, ki se je v torek dopoldne hitro razširila po mestu, je vsakogar globoko pretresla. Saj so še pred nekaj dnevi videli pred seboj krepkega moža, ki ni prav nič in z ničemer dal slutiti, da se bo tako naglo poslovil od življenja. Usoda pa ukrepa po svoje. Kakor vsakdo, se ji je moral ukloniti turi naš Nace in oditi z njo v večnost. Dvojnemu je bilo posvečeno pokojnikovo življenje: skrbi za svojo družino, vodstvu
s Slovenci. 22.10: Domovina v vojni. Himne in pesmi izvajata orkester 'n zbotr vodi dirigent Petra!ia. 22.45: Poročila v italijanščini.
svojega obrata in stanovski organteadJL
Vzgoja in izobrazba njegovih otrok mu Je
bila najljubša skrb. Vse je izšolal in jih usposobil za samostojno življenje. Pa tudi na goste v svoji restavraciji je neprestano mislil. Od jutra do večera jian je stregel in jih zabaval s svojim prijetnim kramljanjem. Mnogi izmed njih ga bodo težko pogrešali. Kadar pa si je g. Banko utrgal nekaj časa, ga je posvetil najrajši delu za napredek gostilničarske stanovske organizacije, v kateri je bil dolga leta delaven odbornik. Nepričakovana in prezgodnja smrt Ignacija Banka je pretresla vse njegove prijatelje in znance, še bolj pa siromake, ki je imel zanje velno odprto roko. Družina je izgubila svojega najboljšega soproga Ln očeta. V žalovanju naj jo tolaži zavest, da se je skrbni rednik preselil v lepše življenje. Neštetim izrazom sožalja se pridružujemo tudi mi z željo, da bodi pokojniku sladek večni sen. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob pol 16. iz kapele sv. Petra na pokopališče k Sv. Križu.
u— Vreme. Ko pregledujemo^v začetku decembra vremensko bilanco novembra, vidimo, da je bil letošnji november prav suh in hladen. 2ivo srebro je pallo v novembrskih jutrih enajstkrat pod ničlo. Najnižjo temperaturo smo zabeležili 27. novembra zjutraj, ko je bilo —7.2« C. Od 22. novembra dalje je bilo živo srebero vsako jutro pod ničlo in se je čez dan povzpelo le za nekaj stopinj nad njo. še nas je v novembru tu in tam ogrevalo prijazno sonce, zvrstili so se nekateri krasni dnevi, toda zadnji čas je prevladala meglena jesenska sivina. Tudi 1. december, ki je meteorološki začetek zone, je nalaljeval tradicijo zadnjih novembrskih dni. 2ivo srebro je bilo zjutraj pod ničlo, nad mestom je ležala megla, po strehah pa se je srebrnikasto belila slana.
u— Na III. letošnjem simfoničnem koncertu je izmed domačih skladateljev prvi na sporedu Anton Lajovic, ki je v resnici tudi prvi naš simfonični skladatelj. Po daljšem presledku bo izvajan njegov An-dante za veliki orkester, ki je doživel svojo prvo izvedbo na koncertu Glasbene Matice ljubljanske 12. marca 1904. leta v veliki dvorani Narodnega doma. Andante je simfonična skladba mogočnega, globokega čuta in krasne invencije. Njena notranja zgradba je duhovita, instrumenta-cija sijajna in delo sestoji v svoji notranji zgradbi iz treh stavkov: lz glavnega
I.	stavka, iz srednjega stavka in iz repe-ticije glavnega stavka, ki se proti koncu močno stopnjuje. Poleg Lajovica so na sporedu še Rossini, Grieg in Dvofak. Koncert bo v ponedeljek, dne 7. decembra ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Izvajal ga bo simfonični orkester pod vodstvom D. M. šijanca Na tem koncertu bo sodeloval pianist prof. Anton Trost ter igral Griegov Koncert za klavir in orkester. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
u— Drž. tehniška srednja šola. Pouk za
II.	in HI. letnike arh. gradbenega, strojnega in elektrotehniškega odseka prične v četrtek, dne 3. decembra t. 1. ob 8. uri.
u— Drž. moška obrtna šola in Pokrajinska šola za glasbila na Drž. tehniški srednji šoli. Pouk za vse oddelke (kipar-ski-rezbarski, keramiški in graverski) in vse letnike imenovanih dveh šol prične v ponedeljek, dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri. Učenci Drž. moške obrtne šole naj se navedenega dne zbero v učilnici št. 10-1. nadstropje in učenci Pokrajinske šole za glasbila v delavnici za glasbila (prizemlje, soba št. 21 desno).
u— Pravoslavna cerkvena občina javlja: Pravoslavni dijaki vseh šo imajo post v torek, sredo in četrtek dne 1., 2. in 3. decembra. — V petek na praznik Vavedenija, dne 4. decembra imajo vsi dijaki v pravoslavnem hramu ob 9. uri dopoldne spoved in obhajilo.
u— Dramatsko-igralski tečaj. 2e sedaj, še bolj pa v bodočnosti boste imeli koristi, če se prijavite v igralsko-dramatsko šolo, ki se začne 10. decembra. Dnevno praktičen in teoretičen pouk. Vodijo priznani strokovnjaki. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16., Mestni trg 17-1.
u— Konjsko meso naprodaj od 8. do 12. v torek, sredo in četrtek. Marinšek, Prečna 6.
u— Italijanščino, nemščino, angleščino in francoščino poučujemo po najmodernejši metodi. Začetni, nadaljevalni in dopolnilni tečaji; dopoldne, popoldne, zvečer. Novi tečaji prično 7. decembra. Prijavljanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16., Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
u— Starši, izkoristite priliko in vpišite svoje sinove in hčerke v korepetitorij. Dnevno poučujemo vse predmete srednjih, strokovnih, ljudskih in trgovskih šol (razlaga, popravljanje nalog, izpraševanje). Važno za one, ki žele privatno napraviti
V nekem Italijanskem letalskem oportMn:
gredajef» kalibra
razredni izpit in one, ki ne obiskujejo redno šole. Vodimo stalno kontrolo na šolah. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Korepetitorij, Mestni trg 17-1.
u— Opozarjamo občinstvo, da razstava Kalin-Kregar-Omersa-Putrih traja le še do 3. decembra. Zadnji dan razstave v četrtek 3. t. m. bo imel ob V» 15. uri vodstvo po razstavi g. ak. si. Stane Kregar. Kdor si še ni ogledal razstave, naj pohiti z ogledom, ker ne bo podaljšana. Lepo priliko za nakup daril k Mikavžu nam nudi razstava. Morda si bo ta aili oni izbral kako umetnino. ki ima trajno vrednost.
u— Za Miklavža obiščite knjigarno Tiskovne zadruge. Tam najdete najprimernejša darila za male in odrasle. Bogata zaloga mladinskih knj'g in slikanic. Ljubljana, šelenburgova ul. 3.
USNJENA LISTNICA z notesom
najprikladnejše darilo za vsakogar.
T I č A R,
šelenburgova ul. 1 — Sv. Petra c. 26
u— Za figarčke, cmerde in malodušneže svet ni ustvarjen, nesreča jih tepe kar naprej, in kako jih ne bi tepla, saj niso za drugo rabo. Tega nauka se moramo naučiti že v rani mladosti. Zato naj naši mali čitajo zgodbo o kralju Debeluhu in sinku Debelinku, ki je pravkar izšla v lični slikanici: Kralj Debeluh in sinko Debe-linko«. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, šelenburgova ul. 3.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvO_ In trimesečni tečaji prično 5. decembra.
Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaje po diktatu, vaje v spisovanju pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin itd. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, stroji raenovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
u— Nesreče. Po glavi se je potolkel pri padcu 18 letni knjigovez Herman Zupan iz Ljubljane. Na slamoreznici si je porezal prste na desnici 32 letni delavec Franc Lamp č iz Gornje Hrušice. Prste levice si je poškodovala 65 letna upokojena učiteljica Ernestir a Jamškova. Desno nogo si je z'omi!a pri p9dcu 64 letna žena zasebnega uradnika Jožefa Creponova iz Ljubljane. Na cesti je padel in se poškodoval po rokah in glavi 60 letni laborant Lovro Marin-ček iz Ljubljene. Ponesrečencem so nudili zdravn'ško pomoč na kirurškem oddelku ljubljan ke splošne bolnišnice.
Tečaji strokovnih predmetov — ▼ središča mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično v začetka decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
Z Gorenjskega
Koroške oddaje v r«dSu. 2e nekaj tednov se mudi oddelek dunajske radijske oddajne postaje a svojim vozom na Koroškem, kjer sestavlja vrsto oddaj, ki naj prikažejo koroške ljudske šege ln navade. V neki kmečki eobi so posneli delo-pust, nekje drugje pa so dekleta pela koroške pesmi. Nadalje snemajo prizore lz narodno-socialnega skrbGtva na Koroškem, še zlasti v planinskih vaseh. Oddaje v dunajskem radiu se bodo pričele najbrž 29. decembra.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Zagrebu je umrl 33-letnl mariborski rojak Rudolf Fialer, strojni tehnik in mojster. V Sevnici ob Dravi je umrla Marija Pečnikova. žena pekovskega moj-srt. V Studencih pri Poljčanah je umrla 73-letna posestnica in gostilničarka Terezija Virtova, rojena Koropčeva. V Krškem je umrla Marija Bartol. Na Kočevskem je bila dobro znana kot posestnica in dobra gostilničarka. — V Celju je nedavno umrl Maks Godler iz Gradca, ki je bil odličen planinec in plavalec, čeprav je bil invalid brez noge. — žrtev smrtne nesreče je postal 31-letni delavec Jože Gaber iz Tremerja pri Celju. Vlak ga je povozil v Selztalu in je obležal na mestu mrtev.
Na Teharja pri Celju sta umrla Anton Brinovec in Katarina Purgerjevu.
Iz Hrvatske
Velikodušno darilo italijanskega generala. Pred dnevi je izročil svoj prispevek 150.000 kun kot pomoč siromašnemu prebivalstvu velike župe Pokupje general Mario vitez Roatta.
Koncert v korist nemške zimske pomoti. Preteklo nedeljo je bil v dvorani Hrvatskega državnega gledališča v Zagrebu koncert nemške vojaške godbe kot druga prireditev zimske pomoči nemških oboroženih sil.
Razširjenje telefonske mreže. V kratkem bodo pustili v promet avtomatske telefonske podcentrale v Vrabču, Podsusedu in Remetincih. Podcentrala v Vrabču bo imela 100 številk, ostali dve pa po 50. Prijavlja pa se vedno več naročnikov, tako da bodo morali v kratkem povečati število zvez na dvakratno mero.
Dober Miklavžev nasvet!
m............. nTTBIUIIIfUliD!) tli I ITEHi lil jf tf f l»f tli
Za Miklavža so najprimernejša praktična darila trajne vrednosti kakor: pisalni stroj, gramofon, dobra nalivna peresa, žepni notesi in mape.
Najlepšo izbiro pisalnih strojev, gramofonov ter plošč, nalivnih peres Parker, Montblanc, Aurora, Zemax, Everest itd. ter notese in mape v starinski kožni imitaciji
— Vam nudi po najnižji reklamni ceni t, t EVEREST.
Pred nakupom si oglejte razstavljene predmete v izložbah tt. Everest, Prešernova 44.
T. CL VFodehouser
PODJETNI SAN
HnmorlstiČen romal
Zaprla je vrata in stopila v salon. Misel, da živi in diha na svetu, ki je od severa do juga in od vzhoda do zahoda prepoln reči, tičočih se neznosnega Sama Shotterja, ji je bila dokončno pokvarila današnji dan.
Vzela je papir, pero in črnilnik ter v naglici napisala nekaj vrstic.
»Klara,« je odločno zaklicala.
»Halo!« je odgovoril Klarin glas.
»Na mizi sem ti pustila pisemce. Bodi tako dobra in ga nesi k sosedu.«
»2e tečem!...« je zavpila ustrežljiva gospodična Lippett.
XV
Obiski v vili »Mon Repos«
Sam je bil že napravljen za pot v uredništvo, a v tem je dobil obisk. Ko je odprl vrata, da bi stopil iz hiše, je zagledal pred seboj gospo, ki ga je brez mnogih ovinkov vprašala:
»Ste vi gospod Shotta?«
»Da, jaz,« je Sam odgovoril, nemalo zavzet nad vnanjostjo gospe Molloyeve. Prav nič se ni nadejal, da bi ga po tako kratkem bivanju v tej hiši že kdo obiskal. Sicer je pa mislil, da gre za predmestno navado, ki terja, da sosedje pozdravijo novega krajana.
1-38 | »Izvolite sesti?« je rekel z nasmeškom.
»Hvala. Prisrčna hvala,« je zagostolela
*ospa
Molloy. »V opravništvu za nepremičnine sem zvedela vaše ime.«
»Pri Corneliusu?«
»Da ... Pri tistem dečku z belimi zalizci... Nič mu ne bi škodilo, če bi se časih ukvarjal z britjem. Žiletka je krasen izum.«
Mladi človek je priznal, da utegne biti konec koncev tudi to predmet javnemu zanimanju, hkratu pa je sam pri sebi močno izpremenil svoje mnenje o starem domačem veljaštvu.
»Nikar se ne zgražajte, ker je vse v neredu.« se je opravičil, vodeč obiskovalko proti sprejemnici. »Tako malo časa je, kar sem tu.«
Gospa Molloy je odgovorila, da ne vidi ničesar, kar bi bilo narobe.
»Zdi se mi, da poznam to hišo kakor svoj žep,« je nadaljevala po kratkem molku. »,Paček' mi jo je tolikrat opisoval.«
»Ne vem, da bi poznal tega gospoda Pačka...« je rekel Sam.
»Očka sem hotela reči,« je pojasnila gospa. »Ta hiša je bila njegov dom, ko je bil še majhen.«
»Res? Pa sem vas imel na prvi mah za Američanko.«
»Da, Američanka sem, zastran tega vam ni treba biti v dvomih.«
»Saj tudi nisem,« je mladi človek vljudno priznal. »In to stoodstotna,« je podčrtala gospa Molloy. Sam je prikimal.
»A vendar govorite tukajšnje narečje takisto, kakor da niste nikoli živeli drugod,« je spoštljivo pripomnil.
»Lahko se pohvalim ... Le časih mi uide kakšna beseda. A čujte,« je nadaljevala, »menda ne mislite reči, da ste tudi vi Američan?«
»Jaz ne. A moja mati je bila.«
»Ta je pa res lepa! Ali bo srečna.«
»Po tem takem pride tudi vaš oče semkaj?«
»Kakopak! Menite, da bo sama obiskovala mlade gospode?« je malce ofrkljivo vprašala Dolly. »A zdaj poslušajte, kaj vam povem. Ce ste res Američan, pojde stvar kakor namazana. Samo Američani smo zmožni resničnih ču^gtev. Kaj nimam prav?«
»Res ne razumem,« je začudeno odvrnil Sam. »Do česa naj bom zmožen resničnega čuvstva?«
»Paček vam bo razložil, ko pride. Čudim se, da še nista trčila vkup. Prav za prav nisem mislila, da bom prva na mestu.« S hinavsko radovednostjo je pogledala okrog sebe. »Kar nemogoče se mi zdi. da bi bil paček kot otrok živel v tej sobi.« »Vaš oče je bil po tem takem Anglež?« »Da. Rodil se je na Angleškem... tu... v tej hiši. Če si ga mislim, kako skače po tejle sobi kakor mlado kozle!«
Sama je obhajala želja, da bi utihnila. Razgovor je dobival od sile bedast značaj. Zdelo se mu je, da vidi sobo polno obrazov iz davne minulosti in sliši okrog sebe hrumenje tujih, neznanih otrok. In ko ie gospa zdajci poskočila in vzkliknila »Evo mojega pačka!« se je prikazal njegovim duhovnim
očem ljubezniv deček, ki je, oblečen kakor »mali lord Fauntleroy«, veselo poskakoval okrog divana.
Toda opazil je, da gleda obiskovalka proti oknu, in ko jp vrgel oči v tisto stran, je videl, da se gospod veličastne vnanjosti z dolgimi koraki bliža hišnim vratom.
»Pojdem in mu odprem,« je rekel Sam in vstal.
»Ali stanujete v hiši kar sami?« je vprašala gospa.
To vprašanje je Samu nekam preveč dišalo po namenu.
»O ne,« je odvrnil. »Imam svojega človeka. Ta mah je v drugem koncu hiše.«
»Razumem, razumem,« je malce razočarano rekla gospa.
Pogled, ki ga je bil vrgel Sjun skozi okno na znamenitega »pačka«, je bil tako rekoč le površen, ta šele ko je odprl hišna vrata, si ga je lahko natančneje ogledal. Nemalo se je zavzel. Človek je vselej presenečen, ako najde tam, kjer se je bil pripravil na popolnega neznanca, znan obraz. Pred njim j« stal mož, ki ga je bil videl v tistem baru na Fleet Stretu na dan svojega srečanja s Hashem.
»Gospod Shotter?« je vprašal novi došlec.
»Osebno,« je mladenič odvrnil.
Sam je takoj opazil, da se je bil čudni mož v teni kratkem času nad potrebo postaral. Vsekako si je bil gospod Molloy danes pozabil zakriti sivino, ki mu je krasila sence. Vkliub tej priletnosti pa je še vedno ohranjal svoje pošteno, dobrodušno lice.
»Moje ime je Gunn, gospod Shotter,« se je novi došlec predstavil. »Tomaž G. Gunn.«	„ _
- dobro hranilo in zdravilo
Vsebuje mnogo vitamina C — Ko se je boste navadili, vam bo vonj po nji prijeten
Ljubljana. 23. novembra
Čebula ne spada med tista številna živila, ki jih radi proglašamo kot zdravilna že iz na/ade; kdor se je navad:] uživati čebulo re. no, se je tu li prepričai o njeni zdravilni moči. Ne moremo se sicer sklicevati na ljudsko vero ter izkušnje preprostih ljudi, da je čebula zdravilna. Marsikdo mrzi čebulo, najbrž že zaradi tega, ker sili v oči in peče v grlu. nekateri pa tudi vihajo nosove nad njo, ceš, da je ni mogoče uvrstiti med dišave. Skoraj nihče ne uživa čebule same. Kuharico jo uporabljalo v glavnem le kot nekakšno začimbo, kot dodatek k zabeli. Zlasti meščani n so posebni ljubitelji čebule, ali niso bili prejšnje čase, ker se jim je zdelo, da za njihove plemenite nosove diši preveč neblago. Skoiaj bolj so cenili česen, ki pa mncgo bolj prekaša čebulo po ostrem vonju, česen zelo radi mešajo med salato. češ. jed sicer nima pravega okusa.
Izvrstno hranila
Ne posmehujte se če n'ste še nikdar uživali same čebule! Morda ne veste, da je bila čebula včasih eno glavnih živil Prek-murcev, Medjimuicev in Zagorcev Čebulo so prigrizovali h kruhu kakor jabolka Kruh in čebula, pa je bilo kosilo — dan za dnem. Ti Iju !je so pr' vsem tem opravljali najtežja dela. Bili so zaposleni kot težaki na stavbah pri cestnih ui raznih zemeljskih deldi, a '--i ostali zdravi ter so tud: uspešne zmagovali delo. Ali bi ostali tako čvrsti, če bi namestu čebule jedli kaj drugega? Niti samo meso in kruh bi najbrž ne ustrezala tako. še manj pa druga, rastlinska hrana. Zr.lo smemo reč:, da je čebula izvrstno hranilo. Kdor jo je že užival samo. odnosno s kruhom, ve, da se je ne naveličaš in da ; Ck*' neš z'rav. Po čebuli imaš dober tek. ker j p ..-pešuje preesnovo.
Zdravilo?
Vprašali se boste, kakšne bolezni je mo- i gofe zdraviti s čebulo. Ne bojte se, čebule I ne p. poročajo kot zdravila tisti čudodelni ! »zdravn ki-, ki znajo z enim samim zeMščem j p ognati jetiko in revmatizem, božjast in j pljučnico! Na srečo še niso zvedeli, kako j zdi .viina je čebula, da je ne morejo zlorab- j Ijaii. Najbiž b' potrdili tudi nekateri zdrav- j n ki, da je čebula res zdravilna, čeprav ji : r.e pripisujejo kakšne posebne zdravilne mo- ; či. Posamezni bolniki so spoznali, da je čebula zdravilna pri lažjih črevesnih obolenjih in nekateri celo trdijo, da so z njo pregnali trdovraten črevesni katar. Zopet drugi vedo, da Oeoula čisti grlo ter prežene kašelj, številni so se prepričali, da nahod in tudi angino najlažje in najzaneslhveje preženeš s čebulo, čim začutiš, da te začne ščegetati v grlu — kai je navadno prvi znak prehla-jen.a — poješ toliko surove, malo posolj-ne čebule, ia te pošteno požge po grlu. Naj-bc' e je, če uživaš samo čebulo, ne med so.io.tc in ne polUo s kisom, ker se zdi, da ji kis odvzame nekoliko moči. Pražena čebula je pa nekaj povsem drugega, kakor da bi užival drugo živilo ter se ne more več prii .e.jati ne po okusu, ne zdravilni moči s surovo čebulo. Nekateri so se prepričali, da je čebula boljše zdravilo proti nahodu ter p: :hlajeniu sploh kakor razna druga umetna sre '.stva, n. pr. iz joda in tekočine za inhaliranje Zcii se, kakor da surova čebula razkuži usta in grlo. še dolgo potem, ko si jo užil, le blaži v grlu, kjer te je p"'ej neprijetno skelelo. Glava ostane č'sta ui nos se ne za m ši če uživaš čebulo zvečer, se počutiš drugo jutro mnogo bolje. Jasnejšo glavo imaš in živahnejši si. Prebava je urejena in imaš dober tek.
Čebula in vitamini
M -; da se v čebuli skrivajo še kakšni vitamini. ki jih ne poznamo. Toda dovolj je že, da so v čebuli znani vitamini. Ce vemo. cia čebula vsebuje mnogo vitamina C, bomo bolj zaupali v njeno zdiavilno moč. Sicer ta vitamin vsebuje mnoga rastlinska živila in se zdi, da ga zaradi tega organizem ne pogreša tako zelo že v zadnjem članku smo pa povedali, da se v mnogih živilih precej vitamina C uniči, zlasti med kuha- j njem. Vitamin izgine tuch v pridelkih, ki jih ne porabimo dovolj zgodaj, čim smo jih pospravili s pelja ali z vrta. Izkazalo se je, da je vitamin C navezan na življenjski proces v rastlini: kc se življenje v rastlini, odnosno delu rastline, ustavi, gine tudi vitamin in končno povsem razpade. Ko čebulo pražimo med mastjo, uničimo večino vitamina C. Pražena čebula je skoraj brez por-.era. čebula je gomolj, to se pravi še vedno živa rastlina; življenjski proces v gcinolju ni ustavljen, kar sprevidimo že iz tega. da čebula začne na toplem in vlažnem kraju kmalu kliti. To pomeni, da osta-
ne v čebuli ohranjenega tudi pozimi mnogo vitamina C. Prav zaradi tega ima čebuia velik pomen v pehrani ljudi pozimi. Menda nam ne nudi nobeno drugo živilo, razen citron, toliko vitamina C kakor čebula. Zato bi jo pa naj uživali surovo. Poskusite, ko se vas bo loteval nahod! že mnogi so se prepričali, da je čebula res izvrstno zdravilo proti prehlajenju in poslej jo uživajo navdušeno, čeprav jim je včasih smrdela. Ko že govorimo o »neprijetnem« vonju čebule, naj povemo, da čebula prijetno diši tistim, ki jo redno uživajo. Sčasom niti večne pomislijo, da bi morda kdo zavohal njihovo sapo. Kdor se pa že boji, da bi bil preveč parfumiran s čebulo, naj prigrizne, ko se bo sladkal s to nenavadno poslastico, malo zelenega peteršilja. Peteršilj prevzame vonj po če*buli. Dobri poznavalci zdravilnosti čebule pa tega ne delajo, ker se bojijo, da bi peteršilj nevtraliziral zdravilne učinke čebule.
Katera živila nam še dajejo vitamin C
Poleti in jeseni uživamo mnogo živil, ki so bogata na vitamin u C, težje je pozimi, ko je sveže zelenjave malo in prihaja na mizo konzervirana povrtnina. Če vsebujejo mnogo vitamina C paradižniki, s tem ni rečeno da je vitamin tudi v paradižnem soku in mezgi. Pozimi tudi nimamo sladke paprike, ki vsebuje mnogo vitamina C. Zato bi morali uživati tem več citroninega soka in čebule. Povedali smo že zadnjič, da je precej vitamina C tudi v šipku, ki ga pri nas premalo cenimo. Ni znano tudi. da mnogo vitamina C vsebuje hojevo igli-čevje. Iz njega pripravljamo lahko dober čaj. V jaboikah in hruškah ni mnogo vitamina C. Spomladi, ko organizem še posebno zahteva vitamine, nam precej vitamina C nudijo jagode, a v črešnjah ga je malo. Se manj — če ga je sploh kaj — ga je v mesu. sadnih sokovih, marelicah in slivah. Razlikovati je treba med kuhanimi in nekuhanimi živili glede na količino vitamina C. Če naglašamo, da posamezna živila vsebujejo mnogo vitamina, se moramo vprašati ali jih uživamo surova ali kuhana ter koliko izgube na vitaminski vrednosti med kuhanjem. Med kuhanimi živili je po količini vitamina C na prvem mestu krompir, tocla kuhati ga moramo neolupljenega. Zelo malo — včasih ne niti malo — vsebuje vitamina C kuhana zelenjava. — Mlade ma-tere b- ne smele nikdar pozabiti, da je za otroka najbolje, če uživa materino mleko. Kravje mleko zaostaja po hranilni in vitaminski vrednosti. Tako je ugotovljeno, da
vsebuje žensko mleko 5 do šestkrat več vitamina C kakor kravje. Upoštevati je pa treba tudi, da se količina vitamina C v kravjem mleku pozimi tudr precej zniža. Vitamin C je, kakor rečeno, občutljiv zo vročino, se ga tudi precej uniči v mleki r.ied kuhanjem. Dognali so pa tudi, da se uniči v mleku več vitamina med kuhanjem, če ga kuhamo v bakrenin posodah. Kovina zelo vpliva na vitamine. Najmanj vitamina C se uniči, če mleko kuhamo v aluminijasti posodi. V bakreni posodi se uniči 80— 100% vitamina, v aluminijasti pa 20 do 40%. To je zelo pomembna ugotovitev in naj bi jo gospodinje upoštevale tudi, ko kupujejo posodo! Vedeli bi pa naj tudi, da se uniči v mleku tem več vitamina, čim dalje mleko vre. Vitamin C je tudi občutljiv za zrak, kar bi' naj gospodinje prav tako upoštevale. Ko je mleko kuhano, bi ga morali postaviti takoj na hladno. Da bi se izgubilo čim manj vitamina na zraku, bi kazalo mleko čim prej porabiti. Mrena, ki prepreže mleku na površju, ščiti vitamin C, da ne more do njega tako lahko prodreti zrak, zato bi je naj ne posnemali Vsaj o vitaminu C bi morali biti dobro poučeni tudi preprosti ljudje, zato pišemo tako obširno o njem. Znahje o tem vitaminu nam je potrebno zlasti, da se bomo znali varovati pozimi škcdljivih posledic pomanjkanja vitamina. Najpomembnejša je, da vemo, katera živila, ki jih uživamo pozimi, vsebujejo vitamin C in kako je treba ravnati z njimi.
Tudi bogataš se naposled uleže na večno ležišče, toda prav v njegovem ležišču najdejo njegovi dediči zlat rudnik.
Na svetu so tudi zli ljudje, ki bolj uživajo od nesreče svojih bližnjih, kakor pa od lastne sreče.
Dekleta nihče od domačih ne razume.
Ženske znižajo glas, če kaj zahtevajo, in ga dvignejo, ako nič ne dobe.
Sodobne kopalne obleke so podobne tujskim vodičem, ki puste vse videti.
Resnične prijatelje spoznaš v stis ..i, zato je zveneči drobiž najboljši prijatelj.
Dostojna dekleta so nevarno orožje; če se jih dotakneš, že streljajo.
V aritmetiki ljubezni se zgodi velika nesreča, če gre ena polovica s tretjim.
Kar se morale tiče. je človek podoben lovcu, ki zamiži, da bi bolje zadel cilj.
Želodec je nekakšen kompas, ki zmeraj sili proti »magnetičnemu tečaju«.
						
	• - -Ai 'j •		- •> • . : . - :f p-?x ■: -: i	» " y ' *	— M ®	r-
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da nas je po kratki in mučni bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod
m
gostilničar in posestnik
Blagopokojni leži do pogreba na svojem domu, Šmartinska
cesta štev. 3.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 2. decembra 1942 ob '/24. uri popoldne z 2al — kapele sv. Petra — na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 30. novembra 1942.
Globoko žalnjoči: HELENA, soproga — ing. IGNACIJ, dipl. jur. JANEZ, MARJAN, sinovi — MINKA, VIKA, por. KLEMENC, MILENA, hčerke — vnuka, vnukinje — in ostalo
sorodstvo
Del prodigio della Lampada Osram
Un filo gia spiralizzato viene aneora riavvolfo su sc stesso a spirale Da queslo processo di lavoro, che non pud essere seguito ad occhio nudo, risullano disfribuife, su di una lunghezza di cm. 2 circa 3600 spire che sono di nuovo avvolle in piu di 100 alrre spire, senza che esse abbiano a toccarsi fra di loro. la superflcie dei fllo che disperde calore divenla cosi la piu piccola possibile e l'efpcienza luminosa, la piu alra che si possa raggiungere Percii si ottiene con le IAMPADE OSRAM-D molla luce e poco consumo
Žica ¥e enkrat oblikovana v obliki vi-jacnice se navije še enkrat v obliki spirale S tem postopkom pri izdelovanju, ki ga ne moremo videti s prostim očesom, dosežemo na razdaljo 2 '/« cm. okoli 3600 zavojev, ki so potem na novo .naviti v obliki drugih stotih zavojev, ne da bi se
v v med seboj dotikali. Površina žice, ki izžareva toploto postane »ako ka^ najmanjša in svetlobni efekt največji, kar jih je mogoče doseči. Zato dosežemo z
O S R AM-D ŽARNICO
mnogo svetlobe in majhno porabo
G 3
				
1			" ■v .. • ..• ■ - • :. : ; -	
t
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo, da je preminula dne 23. oktobra, previdena s sv. zakramenti naša blaga mama, tašča, nonica. gospa
AVGUSTA OREL
nadučiteljeva vdova
v visoki starosti 90 let.
Pogreb predrage pokojnice se je vršil v Prevacini v nedeljo 25. oktobra ob 4. uri popoldne na domače pokopališče ob ogromni udeležbi.
V torek dne 27. oktobra se je v domači farni cerkvi pela maša zadušnica. Priporočamo drago pokojnico v blag spomin. Prevacina, meseca novembra 1942.
RIHARD
nadučitelj-skladatelj
Sinovi: Dr. VLADIMIR odvetnik
Sinaha: ALMA, roj. Dugulin
Vnuka: MARJAN, DIMITRIJ
STANKO bančni uradnik
Sinaha: ZOFKA, roj. Pahor
Vnuk: MIRON
• .V; -
f
Umrl je v 90. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, moj dobri nepozaoni brat, stric in bratranec, gospod
Alfonz
šolski svetnik, profesor in ravnatelj univ. botaničnega vrta, častni član prirodoslovnega in muzejskega društva, dopisni član akademije znanosti in umetnosti, meščan ljubljanski
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 3. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. decembra 1942.
Žalujoča sestra HEDVIKA MARTINAK, vdova sod. svetnika — in sorodstvo
p: f;
' ~ 'k.
^.riH •	-fc tfff

» :h'- i, •- " - .
f
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je danes umrl dopisni član matematično-prirodoslov-nega razreda, gospod
fonz Paulin
profesor in direktor univ. botaničnega vrta v pokoju
Zaslu7"?mu članu, vestnemu, neumornemu in odličnemu znanstveniku bo Akademija ohranila časten in hvaležen spomin.
V LJUBLJANI, dne 1. decembra 1942.
i
m
Globoko užaloščena javljam vsem prijateljem in znancem, da je dne 11. novembra v Pragi preminul moj plemeniti soprog
r.OtakarK.
generalni konzul bivše Čehoslovaške Republike v p.
Podlegel je posledicam težke operacije. Vse njegovo vzgledno, delavno življenje je bilo posvečeno službi domovine in ljubezni do bližnjega.
Prosim tihega sožalja.
PRAHA, LJUBLJANA, v novembru 1942.
Žalujoča žena MIRA in ostalo sorodstvo
Si J; V v
t -- ?- vjz**;
Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Viraat — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseralni dei Je odgovoren. Ljubomu Volčič — Vsi v Ljubljani