Leto um. SfeoiiRa mj.
0 LMUlonl i Strt* 11 septembra 19Z4.
Cena iiia.
Uhaja vsak dan popoldne, Uvsaaaal nadalje ln praznike. — I na srati i do 30 pettt i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrita 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — M Slov enaki Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D.
i
Upravnlatvo: KnaOova nUoa atev. 5, pritlicle. — Telefon štev. 304. Cradnlatvo; KnaHova nllea it. 5, L nadstropje. — Telefon ste v. 34.
IV      Poftnina platana v gotovini. "M
Politika v slikah,
Prva slika: V Zagreb pridejo slovenski planinci, srbski planinci, da prisostvujejo proslavi Hrvatskega planinskega društva. Kot pristaši države so mnenja, naj se prebivalstvo čimprej zlije v nacijonalno in duševno zajednico. Zato predlagajo Hrvatom osnutek saveza planinskih društev iz cele države. Tu ni nasilja zraven, gre samo za dobro organizacijsko idejo, gre za edinstvo planinske akcije v Jugoslaviji in za gojitev skupnega planinskega duha. Turizem bodi v celi državi ed^n in se razvijaj sistematično po točnem in soglasnem načrtu vseh prizadetih čm?tel;ev. En planinski savez za celo državo! Hrvati, zastrupljeni po plemenski mržnji,   odklonijo razgovor o
Živahne konference.
Prve vesti o novih političnih Kombinacijah. — Notranji minister napram Orjuni. — Izvajanja hrvatskih šovinistov.
— Beograd, 10. septembra. (Izv.) V Beogradu postaja zopet živahnejše. Pričele so se intenzivne konference
raznih politikov, ki skušajo ustvariti teren, da se izvedejo načrti za novo vladino kombinacijo. Za koncentracijsko vlado se ogrevajo nekateri radikalni krogi, ki stoje blizu radikalnemu listu »Vreme«.
Politični krogi so včeraj posebno smotrih razgovore v radikalnem klubu. Po dolgem času je včeraj dopoldne prišel v radikalni klub narodne skupščine Nikola Pašić. Najpreče se je razgovarjal s klubskim predsednikom dr. Markom
ideji planinskega saveza. Za idejo vi-I Gjurišićemi,   klubskim tajnikom
dh'o Pribičevića in veliko Srbijo, vidijo strahove, ki si jih sami izmišljajo. Vemo pa, kaj to pomen! Hrvati odklanjajo savez, ker se boje njegovega blagodejnega in približevalnega vpliva. Hočejo izolacijo, hočejo razstanek z brati Slovenci in Srbi.
Druga slika: V Zagrebu zboruje skupščina velike športne organizacije. Savez že obstoja pet let. Kot v vsaki organizaciji, imamo v savezu upravne nedostatke, toda ideja je tu in zdrava! Športniki iz cele države spadajo v en savez. Življenje in športno delovanje nastavlja vprašanja, ki se tičejo športnikov iz cele države. Pridejo Hrvati in pravijo, naj se raziđe savez ter naj se ustvarijo plemenski savezi, slovenski, hrvatski, srbski, pri čemer pa ne povedo, kako naj se ti savezi parcelirajo in katera področja naše države naj jim prisodimo. Zopet vmešavanje politike v čisto strokovno organizacijo s čistimi športnimi idejami. Mesto upravnega in organizacijskega izboljšanja, analize dejanskega stanja in pozitivne upravne kritike, slepo verovanje v plemenski šovinizem, strast in mržnja do vsega, kar nas druž; in zbližuje in kar nas tudi človeško z!iva v bratsko zajednico. Rekli bomo, da je plemenska strast in mržn;a, da je nova plemenska vojna, ki ne vidi brata, ki noče ž njim živeti v zajednici dela in življenja, nemoralna in posledica moralne politike.
Tretja slika: Pevska društva, slovenska, srbska, krvatska začutijo potrebo edinstvene organizacije. Ljudje, pevci in pevke si pravijo, zakaj bi se pevci ene države ločili, zakaj bi odklonili pevsk; savez, kl naj ščiti naše skupne interese ter nas prekvaša s skupnimi umetniškimi stremljenji ter s skupnimi umetniškimi stremljenji ter s skupnimi nastopi v notranjosti in v zunanjosti države. Ustanovitev saveza je posledica strogo umetniškega vidika ter potrebe zbfižanja in medsebojnega spoznavanja. Pridejo zopet renitentni hrvatski ekzaltiranci ter propovedujejo ustanovitev plemenskega saveza ter gladki odklon jugoslovenskega pevskega saveza. Zopet iz plemenskih ozirov brez vsakega stvarnega, umetniškega a!i pevskega kriterija. Ljudje naj se izolirajo tudi na stvarnih, kulturnih področjih, politični avtonomizem fn federalizem naj se zanese tudi na kulturno polje in naj se prebivalstvo Jugoslavije razblini v nacijonalno babilonsko zmedo. Bog ne daj sporazuma na kulturnem oolju, zbližanja in skupne organizacije!
Četrta slika: Jugoslovensko So-5o!stvo vabi brate Hrvate v skupno sokolsko organizacijo. Zopet plemenska renitentnost in upornost, ki se protivi bratski sokolski ljubavi in potrebi enotne organizacije celokupnega jugo-slovenskega Sokolstva. Raje plemenska mržnja ter zahrbten cilj ustvaritve plemenske garde pokvarjenih tipov!
V takih s!ikan se nam predočuje nezrrLSelnost sedanje politike v Jugoslaviji, se nam predstavljajo posledice »sporazuma«, ki je v bistvu vprašanje raziedinjenja tega. kar se je že doslej zjedinilo in kar nai gre narazen ne radi kake zmiselne ideje, marveč radi plemenskega egoizma, radi sebičnega demagoga, ki hoče živeti od svoje federalistične Jugoslavije. Na eni strani vseohiemajoči nacijonaln? idealizem pristašev skupne države in skupnega javnega in kulturnega življenja, na drugi strani zagovorniki plemenske sovražnosti vseh proti vsem. Radi česa in Čemu? S
dr. Vojo J a n j i ć e m in Krstom Mi« I e t i ć e m. Po teh razgovorih je Nikola Pašić povabil k sebi predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanović a. Razgovor med obema radikalnima voditeljema je trajal nad eno uro ter je popoldne postal predmet raznim političnim komentarjem. Nekateri trde, da je bil sestanek v zvezi z »novo politično preorijentacijo«, z »novo politično kombinacijo«, si jo žele ustvariti nekateri radikali. Vesti o tej novi kombinaciji je treba smatrati kot poskusne balone.
Popoldne so bile tudi zanimive av-dijence na dvoru. Kralj je sprejel v daljših avdijencah nekatere ministre, med njimi notranjega ministra Nastasa Petroviča, katerega avdijenca je trajal od 16. do 18. popoldne. Nato je sledila v ministrskem predsedstvu konferenca ministrov, ki je trajala do 20. zvečer. O dopoldanski avdijenci vojnega ministra trde, da ni bila zgolj formalnega značaja, da vojni minister nI kralju toliko poročal o zadevah svojega resorta, več pa o političnih stvareh in zlasti o pojavih v vojski. Veliko senzacijo vzbuja danes že snoči razširjena, a doslej Še vedno ne demantirana vest o vabilu, da so pozvani na dvor Nikola Pašić, Ljuba Jovanović in Svetozar PribičeviĆ. Ta vest doslei še ni potrjena.
Po končanem dobro uspelem shodu v Novem Sadu so se člani Orjune mirno in brez vsakega incidenta vrnili v svoje kraje. Večje število Članov Orjune iz Slovenije je posetilo našo
prestolico, kjer so bili prav iskreno in prisrčno sprejeti. Vesti o nekakih sestankih s Smao se ne potrjujejo. Formalnih sestankov med obema tema organizacijama ni bilo. Posebna deputacija Orjune je včeraj posetila notranjega ministra Nastasa Petroviča ter ga naprosila za pojasnila, v koliko so resnične povsod razširjene vesti o skorajšnjem razpustu Orjune. Notranji minister je deputaciji kratko in lakonično orgovoril, da je vlada odločena Izvesti gotove sklepe takoj, kakor hitro bi kaka nacionalistična organizacija kršila javni red in mir. Notranji minister tudi zagovarja stališče, da nima nobena privatna organizacija pravice si lastiti obrambe države. Ministrov odgovor je vzela deputacija na znanje.
Beogradsko javnost danes zelo razburjajo vesti, ki prihajajo iz Zagreba, Hrvatskega Primorja in ostalih krajev Hrvatske in Slavonije. Postopanje hrvatskih šovinistov je vedno drznej-še in nasilnejše. Povsod je čuti proti-državne vzklike. Radičevci dvigajo glave in napadajo mirne jugoslovanske državljane. Pri nedeljskih napadih na jugoslovenske nacionaliste v Osijeku so napadalci vzklikali: »Doli kralj, doli monarhija! Živel Radić! Živela republika!« Osiješka policija je včeraj aretirala z velikimi težkoČami dva glavna napadalca, ki sta težko ranila Sarkanjaca.
Danes zjutraj je prispelo v Beograd poročilo o novih spopadih med hanaovci in Jugoslovehi. Poročilo kratko veli: Danes okoli 1. ponoči je 50 oseb broječa tolpa hanaovcev vdrla v lokal, kjer so imeli jugosiovenski nacionalisti svoj sestanek. Ti so hoteli napadalcem zabraniti vstop. Prišlo je do ostrega in krvavega konflikta. Potisnjeni iz lokala v bližnji park so začeli šovinisti streljati. Razvila se je prava bitka. Težko ranjena sta bila: I hanaovec in 1 orožnik. Orožništvo je končno preprečilo nadaljno borbo ter napadalce razgnalo.
Največje ogorčenje vzbuja tu vest, da so hrvatski Sokoli na svojem zletu v Crikvenico sneli s parobroda »Lav« državno zastavo ter obesili hrvatsko.
Stjepan Radić je zadovoljen z vlado Ljube Davidovica?
Radićeva propaganda v Prekmurju in Medjimurju. — Radić o
sporazumu s Srbi.
v Zagrebu zbiralo vse, kar se ne more pravilno aH nikakor reševati v Beogradu in da bo to priprava za iskren, pošten in trajen sporazum s Srbi. Pošteno inteligenco je treba sprejeti s polnim zaupanjem in z vso iskrenostjo in danes ali jutri ji moramo dati tak položaj, da bo popolnoma svobodna v svobodnem narodu.
Za praznik so sklicali radićevski agitatorji Po Prekmurju veliko zborovanje v Pucince. Napovedani so bili govorniki iz Zagreba. V resnici je prišel tajnik HRSS dr. Perner iz Zagreba. Shod je bil zelo klavrno obiskan in so večino tvorili pristaši drugih strank. Dr. Perner je razlagal republikanski program svoje stranke, kar je zbor vzel zelo apatično in brez vsakega navdušenja za Radića na znanje. Radi-Čevci v Prekmurju napenjajo vse sile. da bi prebivalstvo organizirali v svoji stranki.
Važne spremembe v diplomatskem zboru.
Definitivna vpokojitev nekaterih diplomatov.
— Beograd. 10 decembra. (Izv.) Listi so že pred tedni poročali o važnejših spremembah v našem diploma-tičnem zboru, ki jih namerava izvršiti sedanja vlada v smislu svojega programa. Te spremembe zadevajo v prvi vrsti ona vodilna diplomatska mesta, na katerih je naša vlada najbolj intere-sirana glede mednarodne politike. Vaš dopisnik je danes izvedel iz zanesljivega vira, da bo te dni podpisan kraljev ukaz o definitivni vpokojitvi nekaterih diplomatičnih zastopnikov, Vpo-
— Zagreb, 10. septembra. (Izv.) Vodstvo HRSS je za nedeljo in ponedeljek razvilo povsod na Hrvatskem, v Slavoniji, v Medjimurju in celo v Prekmurju živahno propagando ter je stranka priredila nad 20 javnih shodov in sestankov. Stjepan Radić je za te dni odšel na agitacijsko potovanje po Medjimurju ter je govoril na shodu v Prelogu o političnem položaju. Tega shoda se je v znatnem številu udeležilo kmečko prebivalstvo dolenjega Medjimurja. Radićevi agitatorji so na ta shod pripeljali mnogoštevilne množice. Ponekod so govorili, da se bo na tem shodu proglasila republika in da to svečano prireditev poseti sam Radić. Radić je v resnici v svojem kratkem govoru najpreje razlagal veliki pomen človečanske ideje, kmečke samozavesti in republikanske vesti. Poveličeval je duh hrvatske samostojnosti. Pod zaščito republikanske ideje se zbira hrvatski narod k samostojnemu delu. Pozneje je na shodu ponovno povzel besedo ter je s posebnim naglasom omenjal, kakšna in kolika je razlika med sedanjo Davidovićevo parlamentarno vlado »sporazuma, zakonitosti ln poštenosti« in med Pašić-PribiČeviće-vo vlado »nasilia. brezzakonrtosti in korupcije«. Vzkliknil je med drugim: »Živel Davidović! Živel Nastas Petrovič!« Temu vzkliku se je odzval ves zbor. Na Radića so zborovalci stavili štiri glavna vprašanja o političnem položaju. Radić je odgovarjal: 1. Ali se more Pašić še povrniti na vlado? — Parlamentarnim potom ne! 2. Ali se more doseči parlamentarnim potom sporazum med Srbi in Hrvati? — More in se mora. 3. Kako se izboljša hrvatska uprava pod novo vlado? — Tako, 4 da se bo vodila iz Zagreba in da se bo
kojeni bodo: Miljutin Jovanović, poslanik in pooblaščeni minister v Bernu, Jovan M a r k o v i ć , poslanik v Atenah, Voja Antonije v ić. poslanik in pooblaščeni minister v Rimu. dr. Miroslav S p a 1 a j k o v i qc, poslanik in pooblaščeni minister v Parizu, pred vojno v Petrodradu na carskem dvoru, Tića Popović. poslanik in pooblaščeni minister v Budimpešti, preje na Dunaju, Milan M i -1 o j e v i ć . poslanik in pooblaščeni minister na Dunaju, preje v Budimpešti ter Tresić-Pavičić, poslanik v \Vashingtonu.
Naš poslanik v Bukarešti Č o 1 a k-Antić bo premeščen na drugo mesto. Definitivno še ni znano, katere diplo-matične osebnosti bodo imenovane na izpraznjena mesta. Začasno bodo vodili posle dotičnih poslaništev pri njih nameščeni poslaniški uradniki.
— Beograd, 10. septembra. (Izv.) Vlada je prejela oficijelno obvestilo, da se zunanji minister dr. Voja M a -rinković in trgovinski minister dr. Ilija Šumenković vrneta v četrtek 11. t. m. iz Ženeve v Beograd, ker so končane plenarne seje Društva narodov in sedaj poslujejo le posamne komisije. Zunanji minister bo takoj po prihodu predložil kralju v podpis ukaz o novi razvrstitvi našega diplomatič-nega osobja.
Angleške trg. zbornice proti odobrenju pogodbe z Rusijo.
— London, 10. septembra. (Izv.) Vse najuglednejše trgovske korporacije so začele odločno akcijo proti odobrenju s sovjetsko Rusijo sklenjene pogodbe od strani parlamenta. Velike trgovske zbornice v Manchestru, Glasgowu in Birminhamu so sprejele na svojih zbo* rovanjih dnevni red, ki protestira proti ratifikaciji pogodbe z Rusijo in soglas= no sprejema resolucijo, ki navaja go* spodarskosfinančne razloge za odkloni* tev pogodbe. Zbornice bodo odposlale svoje resolucije vsem članom vlade, po* slanski zbornici in začele tudi s poseb= no intervencijo pri liberalcih in konser* vativcih, vsled česar je položaj sedanje delavske vlade zelo težaven.
V obrambo gospodarskih in trgov* skih interesov Anglije navajajo resolu* cije trgovskih zbornic, da se ta pogod* ba ne sme odobriti, ker je kvarna tr* govskim interesom Anglije, zlasti v onih točkih, ki zadeva pogojno prizna* nje dolgov starega režima od strani so* vjetov, ki ne ureja točno razpolaganja angleških trgovskih terjatev in ki ne ustvarja določnih mej ravnopravnosti angleških trgovcev in onih Rusije. Zve* za manufakturistov v Birminghamu je tudi odločno protestirala proti temu, da bi se dovolilo mednarodno posojilo Rusiji.
VOJAŠKA KONTROLA V NEMČIJI.
— Berlin, 10. septembra. (Izv.)' Novo* imenovana vojaška kontrola je včeraj pri* čela z napovedano kontrolo o orožju in mu* ničiji. Pregledala je nekatere municijske to* varne. Kontrola je bila izvedena mirno in brez vsakega incidenta pod varstvom držav« ne policije.
Sanacija Madžarske.
— Ženeva, 10. septembra. (Izv.) Dru* ga komisija Društva narodov je včeraj pričela razpravljati o sanacijskem na* črtu glede Madžarske. Zastopniki Itali* je, Francije, Jugoslavije, Poljske in Če* škoslovaške so izrazili v iskrenih govo* -rih svoje zadovoljstvo, da se pričenja uresničevati pod zaščito Društva naro* dov sanacijski načrt za gospodarsko in finančno obnovo Madžarske. Vsi se trdno nadejajo, da ta načrt uspe. S skupnim sodelovanjem Društva naro* dov bo omogočeno, da bo mogla Mad* žarska stopiti v tesne gospodarske stike s sosednimi državimi. Zastopnik Mad* žarske se je zahvalil Društvu narodov za njega izdatno in moralno pomoč.
KRVAVI BOJI V AFGANISTANU.
— Lahore 9. sept. Po poročilih iz Afga. nistana je prišlo v okraju Khost med sovjetskimi četami m uporniki do dveh krvavih spopadov. V prvi bitki fo izgubili upor. ki 800 mrtvih, v drugi pa 500. V. drugi bit. ki je padel tudi načelnik štaba sovjetske armade.
PERO C:
Mladina v Sokola!
Naša mesta se bodo v najkrajšem času zopet napolnila z mladino, ki bo prišla v šole. Ta mladina, poživljena po počitnicah, med katerimi ji je bilo po večini dano, da sc je gibala v prosti naravi, bo stala pred novimi načrti za novo šolsko leto. Gotovo je, da ji mori biti prvo v teh načrtih, kako zadostiti svojemu glavnemu poklicu, t. j. izpolniti obveznosti napram šoli v najboljši me. ri. Za tem pa pride potrebna in korist, na zabava, ki naj ji osvežuje duha in krepi telo.
Mnogo je med nami organizacij, ki imajo namen, da m'ade ljude ne samo zabavajo, temveč tudi telesno in du* ševno krepe in izpopolnjujejo. ,Ypra* šajmo se, katera izmed teh organizacij je tako glede duševne kot qlede telesne vzgoje primerna za našo mladino. Ni nam treba mnogo premišljati o tem. temveč stopiti nam je treba samo ni prag naših sokolskih telovadnic in vi« deli bomo, da je to najbolj pripraven prostor, v katerem naj bi se v prostem času zbirala naša mladina od ljudsko-šolskega učenca in učenke do univerzi« tetnega slušatelja in slušateljice.
(Dalje na drugi strani.)
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG. Škurete 13 mm I„ II., fr. vas. Kranj bi. 800: deske 20 rrrm. L, II., III., fr. meja bi. 690; remeljni 70/70 I., II., III., fr. vas. naklad, postaja Gor. bi. 625; letve 20/40, 1, 2, 3, fr. nakl. post- Kranj bi. 500; lipovi plohi 54 mm od 14 cm Šir. me-dia 23 cm, fr. meja bi. 900; hrušovi plohi od 1.50 m naprej, dolž 14 cm, širina na deb. 26. 30, 40, 60 in 80 mm media 30 cm, fr. meja bi. 1.100; orehovi plohi od 1.50 m dolž. naprej, deh. 30, 40, 50, 60. 70 mm. od 14 cm naprej mc-dia 28 cm, fr. meja bi. 2100: hrast, okrogel les od 2.50 cm dolž naprej 30 cm premera, fr. naklad, post bi. 400; drva suha bukova. 1 m dolž., fr. naklad, slov. postala 3 vag., den. 28, bi. 29, zaklj. 28; oglje Ia vi-lano, fr. meja dcn. 123;
ŽITNI TRG
pšenica domača, fr. Ljubljana Hen. 375: pšenica bačka, fr. bačka postaja bi. 365; oves bačku fr. bačka postaja bi. 275; koruza bačka, fr. bačka postaja bi. 295; krompir uzančni, fr. gor. postaja, 1 vag. 'den. 110, bi. 116.25, zaklj. 116.25; laneno seme par. Ljubljana den. 675.
Ostalo blago. Suhe gobe po kakovosti 46—52, fižol rib. ničan frco  Ljublana  570,  fižol prepeličar freo. Ljublj. 500 mandalon 440, vino belo, dol., štaj., hrv., po vzorcu 700.
Efekti: 2K5S drž. rente za vojno škodo 117—122. Celjska pos. 210, Ljubljanska kred. 225, Merkantilna 1 IS—122, Prva hrv. šted. 918, Slavenska banka 103—10S. Strojne tov. liv. 164, Trboveljska prem. 4S0—500. Združene papirnice 123—130, AV;% kom. zad. dež. banka 93.
Zagrebška borza.
Dne 10. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 14.25—14.35, Par'z 4—4.05. Praga 226.50—229.50, Newyork 75.80—76.SO, London 326.90—339.90, Tr3t 331.50—334 50, Dunaj 0.1063—0.10S3
Valute:   dolar 74.625—75.625.
Efekti: 756 invest. pos. 1921. 63—64 2y^o drž. renta za ratnu štetu 114—117, ljubljanska kreditna 220—240, Centralna banka 32—33. Hrv. esk. banka 1 IS—119. Kreditna banka, Zgb. 122—123. Hipotek, banka 59—60.50, Jugobanka 112—113, Pra. štediona 915—920, Slavenska banka 105— 106, Eksploatacija 100—105, Drava d. d., Osijek šećerana, Osijek 925—940. Isis d. d. 58—65, Gutman 1000, Slaveks 250, Slavonija S2—S6. Strojne tov. 150 Trboveljska 480—485, Vevče 123.
Inozemske borze.
— Curih, 10. septembra. Današnji borza: Beograd 6.90—7.—. Praga 15.95, N'ew* york 5.33, London 23.70, Pariz 28.17, Berlin 1.265, Dunaj 0.007525.
— Trst, 10. septembra. Predborza: Beo* grad 30.05—30.15. London 101.70—101.85. Pa* riz 120.75—121.25. Ne\vyork 22.825—22.875. Curih 429—431, Dunaj 0.0318—0.0320, Praga 68—OS.30.
— Dunaj. 9. sept. Devize: Beograd 928—932, London 314.700—315.700, New_ york 70.935—71.185, Pariz 3712—3728, Praga 2125—2135, Curih 13.305—13.355. — Valute: dolar 70.46O—70.860, dinar 925— 931, lira 3105—3125,   češka kjroua 211£-*
3m
t
Stran 2«
*-:
/ Otfvc 5 bi Čilo na tem mestu obftrno govoriti o pomenu Id namenu sokolske SImpu vzgoje. Odveč bi bilo povdar« Jati sokolske namere glede duševne vsgoje. Če kje In v katerem društvu, se gotovo v Sokolu zasleduje sistematično cilj, da se oboja vzgoja hr monlrira in dovede do najvišje dosegljive točke. OdveČ bi bilo vpraševati, ali je ta vzgoja naši mla/JlrtJ potrebna, aH je korist« na. Odgovorimo si samo ne dvoje: mestno Življenje po mnogokrat nezdrav yib in glede higijene vsaj pomankljrvffi stanovanjih- Dnevno mnogourno pose« danje po šolskih klopeh in naporno učenje. Ali vse to ne kriči po tem, da je treba mladeniča in mladenki vsaj nekaj ur na teden zdrave telesne vež« Se?, Ta pa temelji ravno v sokolskih telovadnicah na sistematična urejenih principih.
Kaj P* Iflede duševne vzgoje? Nas feas zahteva globokih src, močne volje in bistrega duha. Naš čas zahteva po* štenih ljudi, naš čas zahteva domovino
»SLOVENSKI   NAROD«   dne 11 septembra 1924.
Stev. 2U7
ljubeč iS ljudi. [Vse to in takiK ljudi pe
nam hoče vzgojiti ravno Sokolstvo, ki Hoče iz svojih telovadnic napraviti pra* ve ljudske šole za domovino ljubečo, zdravo, duševno močno in idealno mladino.
čas je že bil in je, da nehamo tarnati nad pokvarjenostjo povojnega časa. Začnimo, kjer Še nismo začeli — de« lati!
JVeliko dela nas čaka, bratje in se« stre, to jesen v tem, da kažemo mladini in staršem pot do vsakemu pošteno mislečemu odprtih' vrat naših telovadnic. Zato na delo vsi, ker poklicani smo vsi, da vodimo, vzgajamo in delamo. Saj je to tudi eden izmed lepih naših sokolskih1 poklicev, katerega ne smemo zanemarjati.
Pa ne samo to! Ne samo pripeljati kolikor največ mogoče mladine v naše telovadnice, temveč tudi tam med nji* mi ostati in delati!
To naj bo naša naloga letošnjo zim* sko sezono!
Velika kovinarska stavka v Avstriji.
24,000 stavktrjočfli, — Kriza v avstrijski industriji.
— Vtanaf, K), septembra. (Izv.) Spor med kovinarji tn podjetnik! je vedno ostrejši. Število stavkujočih narašča. Včeraj je moralo zopet več podjetij ustaviti svoj obrat. Predsedstvo avstrijskih strokovnih organizacij Je na svoji konferenci odobrilo poročilo kovinarjev o položaju in ugotovilo, da ne gre samo za mezdne diference in za spfor o kolektivni pogodbi marveč da nameravajo podjetniki pričeti boj proti drugim v zadnjih letih priborjenim delavskim pravicam, osobito so podjetniki zopet skušali osporiti osem urni delavnik ter izpodbiti socijalne pravice delavstva.
Predsedstvo strokovnih organizacij opozarja vse delavstvo ta privatne nameščence, da se borba kovinarjev lahko v kratkem spremen! v splošno borbo delavstva m nameščencev.
V industrijski palači so bila včeraj pogajanja z nameščenci, ki zahtevajo novo kolektivno pogodbo. Pogajanja so ostala brez vsakega pozitivnega rezultata. Nameščenci zahtevajo splošno povišanje plač.
Včeraj so ta podjetja ustavila obrat: B rown - Bo veri 521 delavcev. Siemens & Halske 1337. Felten 358, Kabel-ind Radioindustrie A. G. 418 in druge tovarne.
— Dunaj, 10. septembra. CTzv.) Kriza v kovinarski industrtji je stacl-jonama. Voditelji strokovnfti organizacij izjavljajo, da more resolucija indu-strrjcev težko služiti za temelj spora-
zumu med kovinarji in podjetniki. Današnja »Arbeiter Zeitung« opozarja na okolnost, da bo težko mogoče preprečiti izbruh splošne delavske stavke, kater! se lahko pridružijo še zasebni nameščenci. Delna stavka v nekaterih podjetjih zavzema vedno večji obseg. Stavka obsega sedaj vsa dunaiska podjetja. Danes stavka nad 24.000 delavcev.
— Dunaj, 10. septembra. (Izv.) Na svoji včerajšnji plenarni seji je Zveza industriicev sprejela po dve uri trajajoči razpravi resolucijo, ki posebno na*, glasa mnenje, da kovinarska industrija ne bo nikakor mogla prenesti eventualnega povišanja mezd z ozfrom na sedanjo težko krizo na trgu- Zvez# opozarja pri tem na to. da je dala že meseca novembra lanskega leta temu dejstvu dovoljno izraza, ne da bi mogla prodreti pri tem s svojim stališčem. Posledice takrat izsiljenega povišanja mezd so se kmalu pokazale v redukcijah in izporih pri mnogoštevilnih obratih na škodo narodnemu gospodarstvu, industriji In delavstvu. Od takrat se je položaj kovinske industrije, kar voditelji delavstva sami priznavajo, znatno poslabšal. Stremljenje delavstva, izboljšati si gmotni položaj, more temeljiti le na ideji da se zvišajo mezde, ne da bi se zvišali produkcijski stroški. Zveza Je pooblastila na podlagi danih navodil svoje zastopnike, da vodijo sporazumna pogajanja z zastopniki kovinarjev.
Polftione vesti.
= Sklicanje okrožnih* skupščin v Srbiji. V notranjem ministrstvu je podpisan ukaz o sklicanju okrožnih skupščin v Srbiji in Črnigori. Skupščine se sestanejo 20. septembra. Sklicanje skupščin temelji na starem srbiianskem zakonu in se skličejo skupščine, ki so bile izvoljene že leta 1911. V političnih krogih je ta ukaz izzval ogorčeno in ostro kritiko, ker je ukaz v nasprotju z določili vidovdanske ustave. V vladinih krogih razmotrivalo tudi način, kako nai bi na Hrvatskem in v Slavoniji začele poslovati Županijske skupščine. Za te kraic bo vlada skli-časa županijske skupščine na podlagi zakona iz leta 1866., kateremu zakonu se bodo riridejala gotova določila.
= Prepovedani komunrstični shodi. Notranji minister je izdal novo odredbo na vse podrejene politične oblasti, da so vsi komunistični shodi prepovedani.
= Kongres zemljoradniške stranke se bo letos vršil v Beogradu 28. in 29. sept. S kongresom bodo združene velike manifestacije m novorke seliaškega naroda. Zemljo rad n i ški klub bo na tem kongresu zavzel definitivno stališče k Davidovičevi vladi.
=!   Velizar   Jankovićteva iz»ava,
Beogradska »Samouprava« prinaša izjavo bivšega ministra dr. Velizarja Jankoviča, v kateri odgovarja na znane korupcijske obtožbe sedanje vlade. V izjavi pravi Jankovič. da je celih 10 let ministrovanja deloval v smislu zakonov in za interese države, da nima niti santima v inozemstvu, da dovoljuje vsaki komisiii, nai pregleda in razvidi višino njegovih dohodkov in da je končno pripravljen stopiti pred vsako sodišče, častno, parlamentarno, državno ali redno sodišče in odbiti vse napade na svojo čast.
=; Sovjeti se pripravljajo. Iz Moskve poročajo: Boljševik! so danes boli zaposleni s pripravami za »svetovno revolucijoc kakor kadarkoli poprej. Iz-vrševalni odbor komunistične intema-cijonale in politični odbor komunistične stranke SSSR izvršujeta neprestano z vso naglico priprave. Kakor se čuje, so boljševiki že izdelali vojni črtež še za to jesen. Organizirati kanijo komunistične izgrede, stavko in nemire na Estonskem. Lotiškem, Nemškem, Poljskem in Francoskem. Vrhutega pripravljajo boljševiki komunistični prevrat na Bolgarskem   ter  na  Grškem, Romun-
skem in v Jugoslaviji, kjer se zanašajo
na Radićevo skupino. V izvrševalnern odboru komunistične internacijonale se je sestavila komisija, v kateri sede, kakor preizkušene osebe, poljski, lotiškt in bolgarski komunisti V imenovani komisiji je osredotočena ideotogična priprava ter obrazložba komunističnega gibanja na Poljskem, Lotiškem in Bolgarskem. Boljševiki imajo te tri države za najpripravnejše torišče svojega nastopa. Zanašajo se na prevrat v Bolgarih, ki ga bodo izvršile neko noč tajne organizacije, na Lotiškem stavijo svoje nade na organizacijo ondotnih komunistov, a na "poljskem na financ, težkoče in razno delovanje sovjetskih tolp v obmejnih krajih. Komunistična mternacijonala je prosila sovjetske ljudske komisarje izredne podpore za vzdrževanje komunističnega gibanja v sosednih državah.
= Slovaški glas o dr. Kramaru. »Slovenske Novine« prinašajo uvodnik o dr. Kramaru: Kar se tiče dr. Krama* fu, proglašamo, da ga smatramo tudi za našega političnega voditelja, zakaj, sa* mo ta ideja, ki jo on oznanja, je v mo* ČU zasigurati obstoj naše države in daje možnost, živeti vsakemu občanu v naši republiki brez razlike narodnosti, vere in stanu. Dr. Kramar je določen za zgodovinsko vlogo ter v to, da bi raz-trošene Slovane zbral pod en prapor in vsled tega morajo biti slovaški sel jaki prvi, ki si osvoji isto idejo, za ko j o je dr. Kramar že toliko trpel, bil na smrt obsojen, kajti boril se je neustrašeno proti Avstrijcem in Madžarom za pravice Slovakov in Čehov. Na dr. Krama-fa čaka na Slovaškem velika naloga in pa to. da bi odstranil vse zlo. ki so ga nagromadili agrarci in socijalni demo* kratje, kar ne bo nič lahko.«
= Mirovna nagrad* ameriškega filan* tropa. Ameriški filantrop Edward Filene je poklonil fond 10 milijonov dolarjev Društvu narodov za natečaj najboljšega dela in naj* boljše ideje o miru. Iz Nemčije je bilo do* poslanih nič manj kot 4300 del in razprav, iz Francije pa 4000.
= Konferenca makedonskega komiteja. V čustendilskem okraju, v selu Bakčevo so je pred dnevi vršila Širša konferenca makedonskega komiteja, katero so priredili člani vojne lige. Konfereroci so prisostvovali odborniki osrednjega makedonskega komiteja, vojvode, nadzorniki, višji bolgarski oficirji, štirje odposlanci kosovskega komiteja in dva zastopnika Cankove vlade iz Sofije. Konferenco je otvoril znani Fro-togerov. Naglašal je, da bo makedonski komite nadaljeval borbo za osvoboditev Makedonije. Nadalje je Izjavil, da zavzema nova jugoslovenska vlada napram akciji makedonskega komiteja povsem pomirljivo stališče in da dnevi federativnih avtonomij zarobljenih narodov niso daleč. Makedonski komite se zadovoljuje z administrativno borbo, ki jo predlaga Radič za Hrvatsko črnogoro in Makedonijo. Vpadi ko-mitaških čet se začasne, ustavijo. Nadzor nad makedonskim! pokrajinami pa bo komite še nadalje vršil s pomočjo in s povečanjem števila takozvanih »izvršiteljnrh trojke, ki bodo brezobzirno pobijale jugo. slovenske državljane, ki nasprotujejo borbi za avtonomijo Makedonijo. Protogerov se je dotaknil tudi atentatov na naše voj- J vode Sokolarskega in Paljcša ter izjavil, I da bodo izvršiteljne trojke tudi v bodoče pobile nasprotnike akcije makedonskega komiteja. ^»Zahtevamo prosto pot, da organiziramo makedonski narod.« Po tem govoru so se predstavili konferenci odposlanci kosovskega komiteja. Odposlanci so izrazili željo, da se čim tesneje spojijo z makedonskim komitejom ln 60 obžalovali, da se niso izpolnili pogoji dogovora, sklenjenega v Albaniji s Cauijem.
Izored sorfišlia.
Ljubljanska porota.
V torek ob 9. uri d op. se je pričelo jesensko zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča, ki se bo nadaljevalo še prihodu}! teden. Prvi slučaj ie bil uboj v Slapa h. Obtoženec je bil 34-lerni kmet Fran Ježek iz Slap pri D. M. v Polju.
Praznik 29. maja t I. je posvetil obtoženec temeljito alkoholu, že dopoldne Je izpil več meric »ta grenkega c, potem pa sta si napravila s sopivcem kar 2 Etra žganja rz špirita in pelina. Proti večeru sta še obiskala Blažev vinotoč. Popila sta še par litrov vina. V vinotoč je prišlo 7
fantov iz Vevč, ki so mirno pUi zase. O obtožencu je znano, da je zelo vdan pijači ter postane v pijanosti nasilen. Bil je že večkrat kaznovan zaradi lahkih In težkih telesnih poškodb. Usodnega večera si je požele! metanja. Pozval le iz fantovske družbe 24-letnega Ivana Porento, naj se gre ž njim metat za stavo »Štefan« vina. Spoprijela sta se dvakrat,   a obakrat je Ježeka podrl Porenta na tla, kar je Ježe. ka tako razkačilo, da je zahteval še tretji spopad češ, Če le hudič ni, bo takega bajtarja zmasal. Fantje so Porentu odsvetovali, ker so opazili, da sega Ježek v žep. Vkljub temu sta se v temi na dvorišču še enkrat zgrabila ter se prerivala in suvala.    Nenadoma pa ie  Porenta zakričal: »Fantje, bežimo, jaz imam že petnajst stihov!« Nato je začel bežati proti hiši Andr. Hribarja, ž njim vred tudi ostali fantje, Ježek pa za njimi. Pri tem je Ježek dohitel Petra Snoja ter ga sunil    z nožem nad komolec, vendar se je Snoju posrečilo, da je nasilneža podrl na tla ter ga prijel za roke, v kateri Je imel nož. Prihite! je Andr. Hribar ter Ježeku izvil nož. Hudo ranjeni Porenta je kmalu  obležal ter čez dva dni umrl v ljubljanski bolnici na notranjem izkrvavljenju- Ubijalec je tekel k orožnikom ter javil, da ie v Slapah enega zaklal. »Ni še mrtev, a bo kmalu crknil.« Obtoženi ni tajil, toda izgovarjal se Je s popolno pijanostjo, da se prav ničesar ne spominja.  Vse priče — bilo jih  je okrog 20 — pa so izpovedale   precej obtežilno zanj. Tudi njegova simpatična mlada žena se ni odrekla pričevanju ter tudi ni skušala moža razbremeniti. Obtoženi se je zagovarjal, da mora piti, ker bi sicer ne mogel spati zaradi neprestanega glavobola, ki ga muči, odkar je bil v vojski parkrat ranjen. Oženjen je 6 let in ima tri otroke. Psihijatra dr. Robida in dr. Gos tel sta izjavila,   da   je    obtoženi duševno omejen, manjvreden, alkoholik    in dedno obremenjen, ker so v njegovem sorodstvu bili samomori in slučaji blaznosti. Porotnikom ie bilo stavljenih 8 vprašani. Prvi dve glavni vprašanji (uboj in lahka telesna poškodba) so potrdili soglasno, dodatna vprašanja (duševna zmedenost popolna pijanost itd.) pa zanikati, nakar je bil Ježek obsojen na dve leti težke ječe in povrnitev stroškov. (Senatu ie prdsedoval    viš. sod. svetnk Mladič, votanta  sta  bila  sod. svetnika Janša in KeršiČ,   drž. pravdnik Ogoreutz, zagovornik dr. Frlan.)
Tajna obravnava. Popoldne se je zgaovarjal 14-letni Flori j an Rustjan, doma iz Prevoj pri Brdu, zaradi zločina po § 127 kaz. zak. (oskrum-ba komaj 5-Ietne deklice). Rustjan ie bil oproščen. (Zagovornik dr. Natlačen.) Posilstvo. Drugi dan. t j. 10. t m., so bile same tajne obravnave. Dopoldne se je zagovarjal 17_letni zidarski pomočnik Viktor Ha-bič iz Dobrtmj. da je dne 15. junija t. L med potjo na neki njivi blizu Bizovika posilil 15_letno Ivanko Z. Oba sta bila aktivna Člana ondotnega Orlovskega društva. Habič je bil po § 125 k. z. obsojen na 3 mesece strogega zapora.
Senatu je predsedoval sodni svetnik Jak Antloga, drž. pravdništvo je zastopal dr. Lavrenčak, zagovornik je bil dr. Rav-nihar.
Zopet § 127 £ z.
Sledila je tajna razprava proti 18-let-nemu Ant. Dolčiču, 15- letnemu Jos. Novaku in 16_!etnemu Tv. Crnjaku, vsi iz Zadobrove pri D. M. v Polju, obtoženi osknimbe ozir. posilstva nad bebasto 14 -letno Mar. DoJčič. Obravnava se je popoldne nadaljevala. — Zagovornika dr. Rav-nihar in dr. Zupane.
Jerančič in  Kristan pred porota
Prihodnji oonedeljek pride pred porotnike Jerančič, ki je osumljen znanega umora na Vodovodni cesti. Za torek" in sredo je dolžena obravnava proti Kristanu, ki Je obdolžen istotako znanega roparskega umora za §marno goro.
Iz
LETOŠNJI VZGOJEVALNI TEDEN.
Kakor vsako leto se bo tudi letos praznoval takozvani vzgojevalni teden (Am©_ čan Bducation TVeek). Ta teden Je posvečen vprašanjem vzgoje in vsi činitelji, ki so v zvezi z vzgojo, ga proslavljajo z intenzivno propagando za ljudsko presveto. V to svrho Je bil letos določen teden od 17. do 23. novembra. Vapored tedna se lahko že dobi od federalne prosvetne oblasti (Commiesioner of Edncation, Wash!ngtoii,
D. C.) Prosvetni urad bo kmalu Izdal iro-šurleo z nasveti glede proslave vz^Java1-nega tedna. POLETNI   TABORI   ŠOLSKIH OTROK.
Skoraj 50.000 otrok se sedaj nahija t raznih organiziranih poletnih tahorh sredi proste narave. Takih mladinskih »sum-mer eamps« je nad 600 v Združen:h Državah. Skoro polovica otrok so dekleta. V vseh »kempah« se posveča posebna pozornost telesni rasti in zanimivemu t«r pii-jetnemu treniranju v raznih *.>cn;h opravilih. Skavti — dečki in deklice — 'n enake mladinske organizacije organizirajo te počitnice v oštoriščih. katera so pravcat raj šolsko mladino.
VZGOJA POHABLJENIH OTROK.
Glasom -Bureau of Bducatloa« js le petnajatorlca zveznih držav po:eai posebnih zakonov poskrbelo za vzgjjo pohabi;e-ns mladine. Sedmorica izmed teh držav, namreč California, Connecticut, Iowa. Mi-ssachusetts. Nebraska. Ohlo in Wlscoi so ustanovile državne šole za vzg->j'-> f o. habljenih otrok, šest držav, namreč Illinois, Michigan, Minnesota. Missourf, New Jersey in Newyork, dajejo državno podporo za ustanovitev posebnih razredov 'a take otroke. V drŽavi Vermont ame šolska cr. last poskrbeti za poduCevanje pohablj?n!h otrok pri njih doma. V državi Oregon morajo šolski okraji, kjer živi eden aH več pohabljenih otrok, poskrbeti za njihovo vzgojo »na način, ki je najbolj primeren za napredovanje njihove splošne vzgoje »11 državljansega oziroma poklicnega znanja«.
Načelo ministeriiaSne samovoljnosti
je začela uvajati nova vlada v naše javno in pravno* življenje. Po tem načelu sme rmsrister vse. Za gg. ministre naj ne obstojajo ustavni principi, zanje naj ne veljajo strokovne odredbe. Dovoljeno jim bodi delovati po inten-erjah partizanskih posredovalcev in po zahtevah svojih strankarskih organizmov. Če zahteva stranka ali somišljenik, da g. minister premesti tega ali onega učitelja, se mora nesrečnik premestiti   brez   vsakega povoda in na podlag? načela mfnfsterb'ame samovoljnosti. Kršitve naših temeljnih zakonov so na dnevnem redu. Izvajajo se z nai-višje strani, od tam. kjer ie odgovornost de facto najmanjša. V času, ko se z naravnost   peklensko zahrhrnos^o blati čast nekih bivših ministrov In ko se vpije po protfkorupcijskem zakonu, po pobftanju korupcije na najvišjih me. stih državne uprave, uvajajo v Jugoslavijo načelo še gorostasnejše korupcije ln reakcijonarstva, načelo ministe-rijalne samovoljnosti, kf sme rzoremi-nfati ustavna določila In kršili osnovne državljanske fn državne zakone brez vsake   sanacije In reparacije Vzgled take kršitve temeljnih zakonov je nenadna odstavitev sodnika ljubljanskega stanovaniskega sodišča,   gosp. dr. Alojzija Gradnika, ki zavzema v našem kulturnem m pravnem svetu najuglednejše mesto. Minister za socijalno politiko je tega moža, pesnika in pisatelja ter   odličnega   strokovnjaka pravnika odstavil s stanovanjskega sodišča In s tem   direktno   nastop?! proti n'egov! sodniški kvalifikaciji, ne da bj kakor-kollko vtemeJjf! ta nesrečni m protizakoniti brzojavni odlok. Ta primer vne-bovpijoče protizak oni tosti in ministeri-ialne samovoljnosti naj si zapišejo rudi tisti klerikalni kulturni delavci za ušesa, ki so vpili po podrumih. da je SLS za slovensko   kulturo in za resnične njene kulturne tvorce. Minister sociial-ne politike je na klerikalno zahtevo odstavil dr. Gradnika, torej na zahtevo stranke, ki se baha, da so ji tvorci nnše kulture pri srcu. Pridružujemo se sol osnemu   ogorčenju proti najnovejšemu samopašnemu   činu   mmisterijalne samovoljnosti. Upamo,   da bo te pravne zmede m mintsterijalne samovoljnosti kmalu konec!
Spomnite m nesrečnih Mev novnrfnii v Pnlhovem nradnu!
B. Grimshaw-G. Clavignv:
21
Sospodična kapetan.
Sakson je srečal svojo hčerko v Sydneyu» Bila je malo shujšala, toda popolnoma se je bila popravila od svojega nevarnega potovanja. Smehljala se mu je, kot da bi se ne bilo nič pripetilo. Viharni pozdrav ladijskega moštva ie sprejela mirno in dejala, da ni prav nič pretrpela, ker je bila tu zdrava in rešena. Samo njena lepa obleka in njeni svileni pajčolani so ji manjkali, tako je dejala. Mudilo se fi je spet odjadrati na morje In hiteti od otoka do otoka, zakaj ko je čakala svojega očeta, je našla nagel in gotov način, pridobiti si mnogo denarja.
Sakson je bH srečen, da jo je spet našel in ponosen radi čestitk, zakaj v pristanu so ga dobro poznali. Prisegal je, da ne bo nikoH več piL Do-nahue mu je pač samo lahko odpeljal hčerko, ker se ni zanjo zadostno brigal in ker je bfl v svoji kabini, mesto da bi varoval njena krila. To pa ga ni ovirala da je slavil svojo srečo z mak) slav-nostjo. ki je bila podobna onim, katere je imel rad, in ko je »Sibila« zapuščala pristan vesek) hiteč po penečem se valovju, je bil Sakson že v svoji kabini zleknjen na posteljo. Rabil je tri dni, da se je iztreznil od slavnosti, ki jo je bil priredil na čast Vajiti
Ko se je ladja bližala Petkovemu otoku, je samo vprašal svojo hčerko, aH ne bo tam izgubljala Časa. Ko pa mu je odgovorila, da to ni njena navada, ni spraševal naprej, temveč Je pustU, da je delala po svoji glavi.
Ves čas, ko se »Sibila« radi brezvetrija ni ganila z mesta, se Sakson ni pokazal na krov. Vajiti pa je razdeljevala moštvu delo na krovu v teh dolgih dneh, ko ni bilo ničesar opraviti
Naravno se je Harrys čutil močnejšega napram dekletu, odkar se jI je bila pripetila neprilika. SIcer Ji ni rekel besede, toda kazal ji je v vsem vedenju, da je več kot ona. Delal Ji je celo nasvete, kar pa nikakor ni zboljšalo njiju medsebojnega razmerja. Vajiti ga je gledala uničujoče, in Harrvs, ki je bil dobra otroška duša, je ironično molčal Vkljub temu pa je bno njih razmerje napeto m Harrys se je norčeval s poveljnikom moštva nad Vajrrmrmi načrti Sedaj je lahko pro-rokoval, da ti bo njena blazna lahkomiselnost neki dan še zelo škodovala.
Kaj je pač imela iskati na Petkovem otoku?
Cul je govoriti, da hode tam iskati stare lobanje m kosti domačinov, ki leže v podzemeljskih jamah že nebroj stoletij, in ko je Vajiti sedela na mostrčku, sta Harrvs in povelnik moštva poprav-lala vrvi na krovu m se pogovarjala o njej ter previdno pazila, da ne čuje njunega pogovora.
— Zvedel sem nekaj novega, je dejal poveljnik staremu Gravu, k} je delal poleg njega, Sla
bo v podzemeljske jame. Našla je kupca za stara okostja, starega nemškega učenjaka, ki išče prazgodovinske lobanje in jih prav dobro plača. Kaj vse bo še iznašla!
Gray je zmignfl z ramami
— Vedno denar, je dejal. Zadovoljna naj bi bila, da je sedaj »Sibila« njiju last. Prebivalci Petkovega otoka so divjaki m saj veš, kako se vedo napram onim, ki prihajajo brskat po grobovih njih očakov!
— Vem, vem, je dejal Harrvs. Pojedo jih. Toda povem ti, da moje kože ne dobe, ker jaz ne pojdem tja.
— Jaz pa še manj. Kaj si rrrisH, da hoče zaslužiti denarja s tako umazano zadevo!
— Zdi se mi da rabi precej denarja. Potrošila je v WeIIingtonu vse, kar ji je dal starec od kupčije z biseri. Stanovala je v hotelu Okcidentalu in si nakupila polno svilene Šare. Skoda, da si bil bolan in nisi videl vsega tega. Bilo je naravnost smešno. Ves teden je nosila vsak dan nov klobuk. Bil je naravnost škandal.
— In čermi hoče denarja, če ga meče ven za toliko stvari?
Harrvs, ki je bil prav dobre volje, je tiho dejal:
— Pariško obleko si žeH!
— Pariško obleko! O... ta je pa lepa! Ali ji njene niso dovolj dobre?
— Menda že ne. Ali veš, da se delajo v Parizu najdražje obleke na svetu? To je. dežela, kjer na-
vaden platnen jopič tisoč frankov. Za manj denarja tam sploh ničesar ne dobiš. Ona trdi. da znajo vse ženske V Papeeteju, Aucklandu in Sydneyu razlikovati na prvi pogled obleko, ki prihaja iz Pariza. Videla je to v modnih časopisih, ki leže po hotelskih mizah in zapazila *e v gledalcu bralko ki ie im la rariško obleko! Si lahko misliš, da je od takrat vsa blazna. Tudi ona jo hoče imeti in dogodek na ol -ku Gobavcev ji tega ni izbil iz glave. V Evropi menda ves ženski svet nori za damo, ki ima pariško obleko, in jo občuduje.
— To je žalostno, je dejal Gray. Če bi imela eno teh oblek, bi je sploh ne mogla obleči, saj je prekrepka. Le poglej jo! Ni tako raščena kot so Francozinje, ki jih vidimo po modnih časopisih.
— To ji Je vse eno in nič ne spremeni njenega mišljenja. Kakšne čudne narave je! Vedno si želi boja. Jaz le predobro poznam domačine Petkovegi otoka, da ne bi vedel, da se bo zadeva slabo končala... ari veš, da jo bo spremljal Pita na otok?
Pita Je bil navaden mornar! Sakson ga je vzel na ladjo v Atiju na Cookovem otoku, ker je bil sorodnik kraljice, Vajitine matere. Pita je bil lep, mlad in velik. Imel je široka pleča in njegove oči so bile polne miline, sicer je bil pa krvoločen in zahrbten, kot vsi prebivalci otokov, ki so bili potomci morskih roparjev in ljudožreev.
Pita je bil zaljubljen v Vajiti in Vajiti jc včasih bila k preveč prijazna z njim,
Stev. 207.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 11 septemba 1324.
Stran 3.
Na veliki skupščini C. M. Družbe t Celju v nedeljo Je Imel prvomestnlk gos p. Andrej Sene kovic nastopni govor. VeJecastlte dame! Velecenjenl gospodje I Otvarjam 35. veliko skupščino nase Šolske družbe, konstatiram upoštevajoč število prisotnih skupščlnarjev, nje sklepčnost ter Vas vse iskreno pozdravljam s prošnjo, da blagohotno vzamete na znanje poročila družbinlh funkcijonarjev o delovanju v preteklem letu, da o nJem odkrito poveste svojo sodbo in stavite utemeljene nasvete, kako bi se moglo družb ino delovanje se ugodneje razvijati.
Letos zborujemo po 88 letnem družbi-nem obstanku v Celju prvikrat. Družb Ino vodstvo je sporazumno s celjskima podružnicama (moško ln žensko) sa letošnjo skupščino izbralo Celje, ker se mu dozdeva, da je to mesto najlažje In s najmanjšimi trojki pristopno cirilmetodarjem Is bivše štajerske, bivšega Koroškega, Prek. murja ln deloma tudi Is bivše Kranjske, torej onim družbenikom, katerim v prvi vrsti želimo dokazati, da je C. M. družba še potrebna In kaj je v preteklem letu storila za rizvoj slovenskega šolstva v obmejnih krajih naše države in za razvoj aiovenskega Šolstva sploh, tudi pri naših neodređenih bratih.
V preteklem letu Je družb in o vodstvo hodilo po doslej začrtani poti in se ravna, lo po doslej veljavnih smernicah.
Na lanski veliki skupščini se je v vodstvenih poročilih povdarjalo, da se mnogo ljudskih šol ob nemški In madžarski meji ne nahaja v takem razvoju, kakor je potreba v interesu države 5n «lo ženskega ta. roda, da njim manjka učil, knjižnic, rasnih šolskih potrebščin, da se šolske obč:ne, ki so pred prevratom bile vajene dobivati od nemškega »Schulverelnac ln >Sudmar-ke« aH od Madžarov najlzdatnejsih podpor, sedaj za šole nočejo brigati, da so ljudje postali proti šoli apatični. 2e lani se je naglašalo in poročila letos so to tudi no-trdila, da se na mnogih krajih od zunaj na ljudi direktno vpliva, da bi ljudje začeli sovražiti naSo Solo ln državo sploh. Taka agitacija Ima uspeh posebno pri ljudeh, ki so pred prevratom bili nemškutarji aH ina-džaronL Pripomniti pa moramo, da se med tamošnjim prebivalstvom nahaja tudi množica takih revežev, ki ne morejo za svoje šolarske otroke nabavljati šolskih potrebščin.
Tu Je dmžbino vodstvo začelo šole podpirati z nakupovanjem šolskih knjig In drugih šolskih potrebščin, dalje s podporami za bo žičnice ln sa napravo šolskih odrov itd. Za te namene je vodstvo doslej Izdalo v gotovini v okroglem številu 50.000 dinarjev, poleg tega Je za revne učence razposlalo okoli tisoč izvodov koledarja »KralJeTiC Marko« ln obilo šolskih knjig.
V letu 1924. bodo te vrste podpore, so. deč po dosedanjih uspehih, še večje. To obljubujemo na podlagi razveseljivega dejstva, da so dohodki v zadnjem času začeli naraščati. Družblno vodstvo se je trudilo, da bi podružnice, ki so za časa svetovne vojne svoje delovanje ustavile ln pozneje zaspale, vzbudilo k zopetnemu delovanju ln da bi se ustanavljale nove podružnice. V nekaterih slučajih se je to tudi posrečilo. Koncem leta 1923 Je imela družba 76 delavnih podružnic, ki so vodstvu odposlale U6.92fl.84 dinarjev. Leta 1914. smo imeli v tem delu slovenskega ozemlja, ki spada k Jugoslaviji, 158 delavnih podružnic. Sedanje število Je torej zdatno manjše. Vendar morem konstatirati, da v zadnjem času zanimanje za C. M. družbo zopet narašča.
Leta 1923. je družblno vodstvo prodalo S svoja posestva, katera prav lahko pogreša ln sicer stavblfiče v VodlčJI vasi na Koroškem, posestvo v Zapužah (občina štur-je pri Vipavi), volilo dne 14. novembra 1915 umrlega posestnika Antona Poljšaka, ln pritlično hišico v Studencih pri Mariboru. Stavblšče v Vodlčjl vasi je bilo namenjeno za slovensko šolo, za katero pa dražba svojčas navzlic rekurzu na upravno sodišče ni mogla dobiti stavbenega dovoljenja. V sedanjih razmerah pa na ustanovitev zasebne slovenske šole Itak ni misliti. Posestvo v Zapužah sestoji iz parcel spa-dajočih t več občjn In se lz LJubljane ni dalo ugodno upravljati. HiSIca z vrtom v Studencih Je bila namenjena kot stavblšče sa zasebno šolo, za katero pa družba svoj. \ čas tudi nI mogla dobiti stavbenega dovoljenja. Sedaj je tam zasebna slovenska šola nepotrebna. Hišica se Je nahajala tudi v prav slabem Btavbnem stanju. Sicer pa lms družba pcleg prodane še drugo hišo s vrtom. Kupnino za prodana posestva je vodstvo deloma porabilo v kritje tekočih tro-škov, đeloma pa plodonosno naložilo, kar se vidi Iz bilance za L 1923.
V Inozemstvu Ima C. M. družba sedaj Še ta-le posestva: a) v Trstu trina istrop-no, leta 1912. zgrajeno Bolsko poslopje pri Sv. Jakobu, v katerem sta sedaj nastanjeni 5 razredna deška In 5 razrt\1na dekliška slovenska zasebna Bola, ki sta t Solikem letu 1923—24 Imeli 27 razrednih rddolkor s 112S šolarji; hiši za otroški vrtec pri Sv. Mariji Magdaleni v Skednju, kjer sta nastanjena dva zasebna otroška vrtca; b) v fit. Rupertu pri Vellkovcu enonadstronno šolsko poslopje s telovadnico, katero imajo šolske sestre do konca 1928. v naj-imu, ki so hotele tam otvoriti slovensko zasebno šolo, kar pa Jim nI bilo dovoljeno. Poleg te šole Imamo pritlično hišo s vrtom, katero je svojčas družba zgradila kot nameravano stanovanje za učitelja đruiblne šole.
Zaslužne ovacije župniku Iv. Vrhovniku.
Meseca Junija tL Je praznoval svojo sedemdesetletnico ln svoj god mož, ki Ima za C M. družbo toliko zaslug kakor nihče drug, mož, ki Je sprožil misel •mtaitovltve naše šolske družbe, ki Je torej de faeto njen ustanovitelj, dasiramo nI nikjer Imenovan. Ta mož deluje za družbo ves čas njenega obstanka, torej 38 let; 14 let je b!l njen agilen odbornik. Pri vsaki priliki je njen podpornik. Za družbo je spisal nebroj člankov in sedaj urejuje dmžhlne publikacije. Ta mož zasluži, da bi bil povsod I imenovan, vendar se t svoji pohlevnostl po-
ikov govor.
vsod skriva. Ta mož Je dlčni gospod Ivan Vrhovnik, Župnik trnovski (viharne ovacije), kl Je daslravno duhovnik vstrajal pri C M. družbi tudi v času, ko so gotovi krogi družbo najhujše napadali in hoteli jo proglasiti kot neko protlversko Institucijo. Slava temu možu! V priznanje njegovih zaslug za našo družbo ga Je velika skupščina leta 1910 Izvolila častnim članom. Ob 70 letnici mu Je družbln prvomestnlk v Imenu družbe ustmeno častltal.
Naše ljubljanske podružnice ln nekateri prijatelji pa so izrazili svoje globoko spoštovanje ln hvaležnost za njegovo neumorno plodonosno delovanje na ta način, da so nabirali kamne po 50 dinarjev za družbin obrambni sklad ln sicer so nabrale: 1.) šentpeterska moška ln ženska podružnica 210 kamnov 10.500, 2.) šentjakob-sko-trnovska moška ln ženska podružnica 128 kamnov 6400, 3.) I. mestna ženska podružnica 92 kamnov 4600, 4.) razni prijatelji 5 kamnov 250 Din. Skupaj 435 kamnov ali 21.750 Din.
Gospod župnik Vrhovnik sam je podaril 100 kamnov 5000 Din. Poleg tega priredi I. mestna ženska podružnica ljubljanska srečolov, kojega čisti dobiček Je namenjen za nabavo »Vrhovnikove knjižnice« za ljud_ ske Šole. Javljam, da Je za Vrhovnikovo knjižnico Že 5 vnanjlh podružnic (ž. v Krškem, Gornjem gradu, ž. v Novem mestu, v Borovnici In Celju) vposlalo 1384.50 Din. Gospod jubilant Je prejel tozadevne diplome, družba pa 26.750 dinarjev, ki Jih Izkaže v bilanci za leto 1924. Ugotavljam, da te številke dokazujejo bolj kakor vsaka beseda, kako neizmerno spoštovanje uživa gospod župnik Vrhovnik v vseh slojih našega prebivalstva ln kako znajo prijatelji C. M. družbe ceniti njegovo neumorno delovanje v prid družbi. Predlagam, da mu k 70 letnici telegrafično čestita tudi današnja velika skupščina s sledečimi besedami: »Velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda v Celju Vam k 70 letnici pošilja svoje čestitke ter izraža svoje globoko spoštovanje do Vas in iskreno zahvalo za vse. kar sta za C. M. družbo tekom njenega obstanka v svoji neprimerni in nesebični požrtvovalnosti storili. Bog Vas ohrani še mnoga leta!« (FreDetično ploskanje in par minut trajajoče ovacije.)
Dne 28. tm. Je praznoval višji nadzornik, postajenačelnlk ln član družblnega vodstva, gospod Avgust Ludvik svoj god in petdesetletnico svojega rojstva. V njegovo počaščenje so moška šentpeterska podružnica ln postajno osobje nabrali za C. M. obrambni sklad 28 kamnov a 50 Din-t. j. 1440 Din in poleg tega še znesek 600 Din, tozadevno diplomo izročili gospodu Jubilantu, denar pa družbeni blagajni, ki ga Izkaže v bilanci za leto 1924. Tudi mi se pridružimo njegovim čestilcem ter mu kličemo: Se mnogo let! (Navdušeno pritrjevanje.)
Od zadnje velike skupščine do danes Je družba prejela Izplačana sledeča volila:
1.) Zavarovalna družba »Koruna« v Pragi Je izplačala zavarovalnino po pok. dr. Vladimirju Sernecu, advokatu v Mariboru (umrlemu 21. 9. 1923) v znesku 123.75 Din. 2.) Volilo dne 17. nov. 1923 v Grosupljem umrlega posestnika Alojzija Koprivca v znesku 500 Din. 3.) Volilo pokojnega poštnega kontrolorja Wizjana v Ljubljani v znesku 450 Din. 4.) Volilo pokojnega dr. Job. Georga, odvetnika v Šmarju po odbitku Izplačanih volil, zapuščinskih pristojbin ln drugih stroškov v znesku 242.196.10 Din.
Od lanske velike skupščine do danes Je neusmiljena smrt pograbila večje število zaslužnih podpornikov ln prijateljev C. M. družbe Izmed bolj znanih so fl.le: Maks Pleteršnlk, profesor v pokoju, častni meščan ljubljanski, znan jezikoslovec, večkratni družbin pokrovitelj; f 13. IX. 1923; Rajmund Ramlhar. višji revident drž. železnice ▼ pok; <|> 27. 9. 1923; Joško Cvek, pisarn, ravnat, v Ljubljani, ^ 20. 10.1923; Rajmund Lecker v Maribru, oče naše podružnične odbornlce In podpornice gdčre Tilke Lecknerjeve, uCiteljlce v Grobelnem, •f 27. 10. 1923; Anton Brezovnlk, učitelj ln posestnik, ustanovitelj podružnice v Vojniku, f 20. 11. 1923; Ivan Zupančič, gostilničar in posestnik v LJubljani, f 22. 11. 1923; Josip Stritar, prof. v pok., pesnik In pisatelj, umrl v Rogaški Slatini 25. 1L 1923; Marija Heren, rojena Jakopič, odbor. nica šentjakobsko-trnovske podružnice v LJubljani, f 10. 12. 1923; Terezija Grebene v Velikih Laščah, marljiva sotrudnlca pri tamošnji podružnici, -J. 16. 12. 1923; Anton KrejčI, trgovec in hišni posestnik v LJubljani, f 26. 1. 1924; Ivan gubic, vladni svetnik ln ravnatelj srednje tehničke šole, Itd., večletni družbin odbornik, £ 11. 8. 1924; dr. Hinko Irgolič, Inspektor v ministrstvu pravde, -|> 20. 3. 1924; Anton Vilfan, posestnik in gostilničar na Jezici, volil družbi 1000 kron, f 18. 4. 1924; Josip SmodeJ, notar v Ribnici, 4- 8. 5. 1924; Lovro Baš, notar v Celju, f 8. 5. 1924. Vinko Majdlč, veleposestnik v Kranju, -J. 29. 5. 1924; An, ton Bončar, posestnik in gostilničar v Ljubljani; družbi volil 1000 Din, f 8. 6. 1924; dr. Jakob Plrnat, graščak v Velenju, -J. 8. 6. 1924; Franc Štele v Kamniku, f 10. 6. 1924; Ivan Vončlna, magistranl ravnatelj v pok. v Ljubljani, f 14. 7. 1924; dr. Pavel Savnlk. vseučlllški profesor v Zagrebu, 4-16. 7. 1924.
Naštetim ln vsem drugim prijateljem in podpornikom C M. družbe, katerih Imena ne vem, ki so od zadnje skupščine do danes umrli, ohranimo hvaležen spomin. Vas Čestite skupščlnarje pa vljudno vabim, da v znak sožalja blagovolite vstati s svojih sedežev.« Prvomestnlkov govor Je sprejela skupščina z viharnim odobravanjem.
★   ★ ★
— Corrlgendum. V našem včerajšnjem poročilu o vel. skupščini C. M. D. v Celju Je nekaj prav nerazumljivih tiskovnih napak Namesto »zunanji« se mora glasiti zaupni shod, namesto prvomestnlkov zbor naj 8e čita govor. Grdo skaženo je na nekaterih mestih vzorno sestavljeno taj_ nikovo poročilo. Namesto    »Naša Široko
grodnoart, da is dejstva da—« se b! moralo glasiti: »Naša širokogrudnost, da ne rs. bi m o drugega Izraza se vidi iz dejstva, da
Namesto v onih »medenih« Časih se mora glasiti »v onih zmedenih Časih«. Druge manjše napake so si p. n. čitatelji že sami pravilno tolmač 11. V blagajniško poročilo o občnem zboru Družbe sv. C. M. se Je vrinila pomota. Kosmata zapuščina po pok dr. Jakobu PIrnatu znaša nad 700.000 Din ne pa lir. Glede medsebojnega razumevanja narodnoobrambnih društev naj se glasi do-tlCnl stavek pravilno: »Vsa ta narodna obrambna društva morejo (ne morajo) delovati vzporedno eno zraven drugega, ne da segajo v delokrog drugega.«
Prosveta.
— Narodno gledališče. Opera, V četrtek dne 11. septembra se poje opera EvgeniJ Onjegin. V vlogi Lenskega nastopi kot gost tenorist g. J. Jiranek iz Prage, ki je v tej vlogi na mnogih čeških gledališčih žel pri* znanje. Vlogo Tatjane poje prvič na našem odru novo angažirana dramatična pevka go* spodična Vanečkova. Naslovno vlogo Onje« gina poje g. Popov, ki šteje to partijo med svoje najboljše. Vlogo kneza Gremina poje pri tej predstavi g. Betetto. Pozneje bosta nastopala v tej partiji tudi gg. Zathev In Zupan. Ostale vloge pojejo: Gna. Sfiligo* jeva, Ropasova, ga. Smolenskaja, gg. Moho* rič, Subelj in Perko. Opero dirigira g. Ba* latka, režira g. Bučar.
— L. Lipovec: »Roka roko....«, druga enodejanka  lz ciklusa »Spodobni ljudje«. Splošna knjižnica št. 81. v Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna In knjigarna. Str. 40. Cena broš. Din 6. Kakor Je znano, Je pisatelj   L.  Lipovec   (psevdonim) priredil pod skupnim naslovom »Spodobni ljudje« ciklus petero enodejank,    katerih zadnja predstavlja epilog k ciklusu. Druga enode. Janka v tej vrsti »Roka roko .. ^ Je tudi pravkar Izšla v založbi »Zvezne tiskarne ln knjigarne«   v  Ljubljani,     kot   31. zvezek »Splošne knjižnice«. Ta enodejanka Je kaj drastična slika slavohlepja, salonske oslad-nostl, plemenitaškega birokratizma In malomeščanske Intrige iz predvojne dobe. Trgovec z deželnimi pridelki na sedežu okrajnega glavarstva  In okrožnega  sodlšCa je odlikovan  z naslovom cesarskega svetnika. Za svoje ali čega ve zasluge? Po Čega_ vem  prizadevanju?  Problemi enodejanke: odllkovanec ln njegova žena, cesarska svetnica, — manija za naslovi — In vsak po svoje globoko občutita doseženo počešče-nje,  posebno  na  solncu  plemenite gospe glavarjeve in visoko — nizkotnega gospoda glavarja,  ki pa v senci  tega odlikovanja črpata materijalna sredstva za svoje no. blese ln eztravagance. Vse v vsem je enodejanka konkavno zrcalo, Iz katerega odsevajo zadeti In dobro karakterizirani tipi lz predvojne dobe, ki pa tudi danes niso izginil!. Ta Igrica, kakor sploh vse druge tega  ciklusa   »Spodobni  ljudje«  bo kakor nalašč primerna za uprizarjanje na naS!h odrih ob raznih prilikah zlasti na deželi, a je tudi za bralca nič manj zabavno jn mlč, no čtlvo. Knjižica bo pa toliko bolj pristopna, ker ji je založba nastavila res izredno nizko ceno DIn6, tako, da bo ves tro_ šek za odre, ki bodo hoteli uprizoriti Igro In si raditega nabaviti potrebne Izvode za igralce, popolnoma neznaten.
ONheni vestnik.
— Poslovilni koncert in 25letnica reiU serja Vasilja Sevastjanova. Sevastjanov je bil rojen 1875. 1. in je preživel svojo mla* dost na jugu Rusije.  V 1. 1908. se Je učil petja v Milanu pri prof. Cesare Rossiju, ki je bil tudi prvi dirgent »Cavallerie«. L. 1909. je debitiral v Pavii v operi »Faust* in je bil nato priglašen v Odeso po knezu Cereteliju, znanem opernem   mecenu.  Isto leto je v Odesi pel Radamesa. Po enem letu je odšel na moskovski »Veliki imperatorski teater«, kjer je deloval deset let, nato pa je v Pe* trogradu s pomočjo Glazunova in kneginie Oldenburške organiziral lastno opero pod j imenom »Muzikalna drama«, ki naj bi bila [ paralela moskovskega »Hudožestvenega te* | atra«, seveda v opernem smislu. Postavil je tem predvsem Jevgenija Onjegina in Mei* j stersingerje. Bil je tej operi prvi rokovodi* j telj do revolucije. Med tem časom pa je j tudi vodil operni razred petrogradskega kon>; \ servatorija. Boljševiško praviteljstvo je nje« j govo opero nacijonaliziralo in Sevastjanov ! je odšel zopet v Odeso (1918) kot ravnatelj j umetniškega dela mestnega gledališča. Po I dveh letih je odšel v Italijo, a od tam je bil angažiran za Beograd. Ker pa v Beo* [ gradu opera še ni bila popolnoma urejena, j je ostal v Zagrebu (1920—1921), kjer je še danes meroda.ina postanovka njegove Aide, | Sneguročke, Manon itd. Preko Osijeka je potem prišel na našo opero v Ljubljano (dve ! leti) in gre sedaj v Beograd, kjer naj po* stavi s Poličem »Aido*, z Matačičem »Don j Pasquale«. z Brezovškom »Carsko nevesto«, | poleg tega pa organizira z Matačičem Se Šo# j lo opernega študija. Izmed njegovih učenk naj  omenjam slavno Ado Poliakovo, po* j znejšo njegovo ženo. Končno se misli vrniti j v svojo domovino nazaj. V Petrogradu je j pel Tristana, Siegfrida, Tannhauserja pomi* i mo vsega ruskega opemo*drametičnega re* i pertoarja. Izmed tega predvsem Germana in I Lenskega. Vendar pa solistično udejstvova* j nje ni bila njegova glavna naloga, temveč i umetniško vodstvo opernega dela. Včeraj j se je Sevastjanov poslovil od Ljubljane v J opernem gledališču s koncertom, v katerem j so poleg njega peli skoro vsi naši umetniki: j Rozumova, Zupan. Sfiligojeva, Cveitd, Ko» vač,   Zathev.  Lovšetova,  Pooov, Thierrv* Kavčnikova, Betetto ter plesalka Svobodova in  baletni mojster Trobiš.  Brez navedbe vzroka sta sodelovanje odpovedala Thaler* jeva (morda ni bil gotov kostim?) in novo* angažirani tenorist Valentinov, ki pa ni bil ; n. pr. bolan, ker sem par ur pred koncer* 1 tom še ž njim govoril. Publika je odooved sprejela, s protestom. Iz pestre vrste nasto* pajoeih je brez dvoma odnesel umetniško palmo g. Betetto: Popov je sicer u?il *m1av# za več. s je neizbirčnemu okusu dijaškega parterja konce dir al preveč. Izmed umetnic *
je stala nad vsemi Thierry«Kavčnikova In nato Rozumova. Ostali pevci si večera niso bogvekako vzeli k srcu. Izmed vseh najprid« nejša sta pa bila Ie gg. Balatka in Neffat, ki sta s pomočjo slabega klavirja stala vsem izvajalcem ob strani od začetka do konca. Publike ni bilo skoro nič; le v dijaškem par* terju je bilo dokaj Sevastjanovih rojakov in glasbe gladne mladine, ki je z nenaravno šumnim odobravanjem klicala vsakega izva* jalca vsaj trikrat na oder. Gosp. Sevastja* nov bi zaslužil po 25. letih gotovo več inte* resa. Emigrantska usoda je grenka in vsaka kaplja sočutva ohladi pekočo bolečino pre* gnanstva, posuši vsaj eno skrito solzo. — Jubilantu želimo na težko pot miru in konč* nega pokoja v domovini. —č.
— Popravek, Zaključni stavek v oceni »Marijinega oratorijac se ima glasiti: »Gospoda Premrla poznamo kot orgelj-skega virtuoza, ki Je s tremi točkami tudi sedaj pokazal vse svoje umetniško znanje.c
Sokolstvo.
— BRATJE IN SESTRE! Zvesto svoji ideji, si je Sokolstvo vedno priza= devalo, da razširi svoje delovanje po vsem narodu in za ves narod. Ustano* vilo je na stotine sokolskih društev in odsekov, ki uspešno delujejo, izvršujoč pri tem sokolski program telesne in nravstvene vzgoje naroda. Vedno in vedno jačja je naša sokolska rodbina, vedno več je bratov in sester, ki hočejo sokolsko delati in sokolsko živeti. — Z radostjo naznanjamo članstvu naše žn* pe in vsem bratom in sestram, da se ustanovi dne 14. t. m. na G r o s u p* t jem novo sokolsko društvo, ki vse prav bratski vabi na svojo slav: nost, kjer prvikrat nastopi pri javni telovadbi s svojimi oddelki. — Bratsko vabimo in poživljamo brate in sestre vseh naših okrožij, osobito pa iz Ljub* hane, Most, Št. Vida. Ribnice, Velikih Lašč, Kočevja, Sodražice in Višnje go> re, da se udeleže v slavnostnem kroju slavja našega najmlajšega društva ter da s svojimi telovadci in telovadkami povečajo uspehe sokolske misli na Grosupljem. — Bratsko pa vabimo tudi članstvo ostalih sokolskih društev so* sednih žup, da si ob svidenju na Gro* supljem stisnemo naše desnice. Zdra» vol — Župno starešinstvo.
— Sokolska župa LJubljana I. Pri jav-' ni   telovadbi   na  Grosupljem   dne   14. tm.
nastopi članstvo z zagrebškim! vežbaml I— i III. članice pa z zagrebškimi prostimi vaja-! ml. Skušnje za nastop se vrše ob Sodeluje godba dravske   divizijske oblasti. Zveze železniške so ugodne ter je dovoljo. j na na podlagi Saveznih Izkaznic polovična vožnja.    Ljubljanska  drtištva  se odpeljejo j lahko ob 9.25  (telovadeČH   in ob 13.15 dolenjska društva zjutraj telovadečl ln opoldne ostali. Povratek ob 7. zvečer In proti LJubljani tudi s ponočnim vlakom.
— Ljubljanski Sokol se udeleži usta* novne svečanosti Sokolskega društva v Gro* supljem dne 14. t. m. korporativno, in sicer se zbirajo člani v kroju točno ob 7. uri pri Karlovskem mostu, od koder odkorakajo peš v Grosuplje. Člani, Id so zjutraj zadr/n* ni, in članice se odpeljejo z opoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane (glavni ko* lodvor) ob 13.15.
Dopisi.
IZ MEŽIŠKE DOLINE.
(Čemu šikanirati?) Davčni urad v Prevaljah (upravitelj g. Zazula) se Je menda zaklel, šikanirati županstva ln krajne šolske svete, ker ne mara pripoznavati specijalnih zakonov za Koroško glede pobiranja Šolskih doklad. Po teh bi moral (kar so več desetletij delali nemški uradniki) vsako leto naznaniti kralnim šolskim svetom davčno dolžnost šolskega okoliša, na podlagi katere potem določi kr. Šolski svet višino šolskih doklad v procentih. Tega pa se bran! češ. da $o knjige urejene le po občinah. Tudi preje So tr'Ie knjige tako urejene ln bivši uradniki (»Nemci«) so znali iz knjig poiskati dtavčno dolžnost. Od slovenskega uradnika se seveda kaj takega ne sme zahtevati.
Že mmulo leto le postopal enako ln hotel vsa določila z zanikavanjem spre-menlf. Na pritožbo vseh rbčin in krainlh šolskih svetov Mežiške doline Je delegacija ministrstva financ odredila, da mora davčni urad postopati »po starem«, dokler se z zakonom predpisovanje in pobiranje šolskih doklad ne uredi drugače. Okr. glav. v Prevaljah Je poslalo občinam in krainim šolskim svetom odlok (1. 10. 1923 štev. 3662*1) o odredb? deleg. min. financ, ki se glasi: Glasom odloka p-krnjinske uorave, oddelka za notranje z?deve v Ljubljani z dne 26. 9. 1923 št. 28435, Je delegacija min. financ v LJubljani z odlokom z dne 20. 9. 1923 A_T. 1355*4 flaročMa davčnemu uradu v PrevaMah, naj občinske d^klade za stv?rne šolske potrebščine diferencirano po še veljavnih določilih, dokler se le ta z zakonom ne bodo fepremenita rn da kr. Šolskim svetom, oziroma občinam pe^Ha izkaze o davčni dolžnosti r?d? sklepanja odstorVov d~'klr?d Tcrkor dosedaj.
Ker se Šolski okr liši niso izpremenili, potem le pač na podlag? starih Izpiskov prav lahko rraoraviti razdelilni načrt za vsako občino ozir. šolski okoliš. Seveda Je za uradniki komodneje. ako se mu prinese vse Izdelano, da treba samo zapisati Ime. Po zahtevah z. Zazula bo moral vsak rbč^nsk? tainlk romati rta davčni urad in tam poislcati iz Tcnlle, katere parcele so všolane. drueače pač gospodu iroravitelui ne bo mocoče ustreči, keT občine nimajo takih nodatkov. Preje ie to delo za malenkostno svoto 73 vse obline okraja onmviT davčni ea&eJtiifor. ki fe že pod Avstrijo to delo onravlial. Sedal seveda na prepoved g. upravitelja tega ne sine sto-
ritL Bolj praktično Je nagajati občinam In krajnim šolskim svetom in jim pri dragih Časih delati visoke stroške!
Kljub temu. da Je moral g. Zazula minulo leto ugoditi krajnim šolskim svet?m in l'.m sestaviti izkaze o davčni dolžnosti, letos zopet zavrača prošnje s staro utemeljitvijo. Cela procedura lanskega leta nai se zopet ponovi In proračuni šol. in občin bodo čakali.
— Iz šmatrna ob Pakl nam poročajc o lepo uspelem nastopu tamburaškoga zbo. ra. Ljudstvo Je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno. Zasluge za lzvežbanje zbora Ima gosp. učitelj Fr. Razpotnik. Igra »Da. vek za samce« se je vprizorlla uspešno tn pevsko društvo Je pelo Izborno.
— Tržič. Vpisovanje na meščanski Soli bo 12. in 13. sept. od 8. do 12. Začetna sv. maša v nedelj 14. sept. ob 8. Redni pouk 15. sept. ob 8. — V nedeljo dne 14 priredi mešč. šola običajno letno raztavo risanih In drugih Izdelkov, ki so bili na dr?avn! razstavi v Beogradu. Obisk te raztave občinstvu toplo priporočamo. Vstop prost. — Ravnateljstvo.
Društvene vesti.
— Mestna Orjuna LJubljana opozarja vse svoje člane ln članice na članski sp. stanek, spojen z predajanjem, ki se vrši v Četrtek ob 8. url zvečer v areni Narodnega doma. Vabijo se vsi člani sosednjih bratskih Orjun!
Za brezposelne slovenske delavce.
Podpisani obveščam vse one prilne in poStene brezposelne delavce, da se jim nn_ dl prilika dobrega zaslužka v železnem rudniku na Francoskem, kjer sem sam zaposlen in kjer se zanimam za vse slovensko delavstvo po teh Industrijskih pokrajinah AlzacIJe-Lorene.
Vsakdo, ki želi semkaj dobi od r»odrjI-sanega delavni kontrakt tvrdke s 20 do 20 frankov dnevga zaslužka s S urnim delom v rudniku. Bolje rečeno aktivnega dela le 6 ur, dve uri traja vožnja tje ln nazaj. Ruda je »Braunsteln« s 30—3S% železom. Za hrano In stanovanje je dobro preskrbljeno.
Plača se prejme mesečno a vsakih 14 dni predujem. Hrana in stanovanje se plača mesečno, oziroma se odtrga in velja 9 frankov dnevno. Vsak delavec prihrani lahko najmanj 300 fr. mesečno, to Je čez 1000 Din. Za ženo In otroke dobi delavec še posebej za vsakega po 20 fr. mesečno, ako Je družina v Inozemstvu In 35 fr., £e je tu. Vendar pa za enkrat ne priporočam, da kedo s seboj vzame družino, dokler se delavec nI sam prepričal o razmerah, dobil stanovanje In dokler se novi deželi nI prL vadil. Družinski list se potrebuje.
Natančne naslove Je takoj poslati na spodaj navedeni naslov.
Opozarjam, da zaslužek nI lahak. L« oni delavci naj Be javijo, ki se ne ustrašijo dela ln le ti bodo zasluzili ln meni hvaležni.
Tudi obrtniki se lahko odpravijo, morajo pa se zavezati kakor rudarji za 3 mesece. Po tej obvezi so prosti in vsak dobi delo svoje ob>ti.
Ing. Vlado Dekleva, Hauts Fourneauz đ'Ufikange Forges et Acleries de Nord et LoTralne TJckange (Moselle) France)
Dirka in razstava na Bledu.
Kmečki tabor na Bleda, ki Je zaključil lepo uspeli kongres vseslovanske agrarne omladine, se Je vršil v nedeljo ob ob'lni udeležbi. V Zakl je bilo zborovanje. Dirka.
V kategoriji enovprežnlh toplokrvn:n konj (2000 m) je dobil pr^o nagrado gosp. Viktor čarman iz Zg. Šiške za svojo št'r'-letno kobilo Olgo (3 min. 40 sek.), drugo Peter Horvat Iz Javornlka (sedemletni Gol 3.50). Pri dvovprežnlh toplokrvnih konjih (daljava 2800 m) sta odnesla prvo nagrado gg. čarman (Olga) ln Fr. Kodela (Maksi) 3.30, drugo gosp. PernuŠ z Bleda (Lisec In Mara, 3.36). Tretje mesto si Je lzvojeval gosp. L. Bohlnec Iz Lesc, ki je prispel na cilj samo eno sekundo pozneje. V kategoriji »amerikanskih dirkačev« je Je privozll kot prvi na cilj gosp. M. Slavlč lz Ključarovcev pri Ljutomeru, za nJim gg. A. Slavič in Fr. VavpotlČ lz Banovcev. Največ Interesa Je vzbudila dirka jaha-čev na daljavo 2400 m. Prva je pridirjala v 3.25 devetletna angleška kobila Diližana podpolkovnika Brabeka z narednikom Ne-sterjem. DIližanI je sledil sedemletni Dra. gan g. M. Primožiča lz Pristave v 3.45, nato Olga g. Fr. Kodele ml. z Viča 3.50 ter Apolo g. AnL Juvančlča lz Vidma 3.55. Razstava plemenske goveje živine.
Povodom kmečkega praznika se Je vr-šlla v ponedeljek na Bledu tudi razstava plemenske živine, na katero Je bilo prignanih 92 glav. Pri ocenjevanju bikov je dobil prvo nagrado bik pos. Janeza Fer-Jana Iz Ribnega, druge nagrade so dobili razstavljeni biki pos. Jakoba Vidlca lz Za-gorlce, Blaža Lukana lz Zasipa ln Prneta Ivana iz Sp. Gorlj. Tretje nagrade pa so dobili biki posestnikov Al. Prešerna lz Hraš, Franca Jana Iz Gorlj, Petra Sitarja iz Mišač, Rudolfa Lakota lz Dovjega in Josipa Vazlja lz češnjice. Krav je bilo planinskih 21, hlevskih pa 28 Od teh so dobili prva darila za planinske krave živL norejcl: Anton Rogač iz Lesc, Ivan Vester lz Zagorlce ter Josip Bertoncelj Lz MošenJ. Razen tega so bile razdeljene Še tri druge nagrade ter sedem tretjih. Za hlevske krave so dobili prvo darilo: Ivan Langus lz Lesc; drugo nagrado: Matevž Ulčar, Bled: Franc Zllih, Hlebce: Anton Vovk, Bled; Olga dr. Kavčičeva Bled, Martin Toman, Predtrg ter Ivan Rihteršič, Zagorlca. Tellc je bilo vseh skupaj 28. Prvi darili sta dobila Jakob Koselj lz Lipnlce ter Jernej Vovk iz Breznice. Z drugimi darili so bili odlikovani: Josip Trpnc z Milnega, Anton Rogač Iz Lesec. Ivan Ažman iz HraŠ. Franc čop lz Breznice ter Peter Plber lz 9p4 GorU. Tretjin daril se je razdelilo sedem.
stran 4
•SLOVENSKI  NAROD«  dne 11. septembra 1924.
Stev 2G7
Dnevne vesti.
V Lfubijani, dne Neumestno podtikanje«
Ko smo včeraj opozorili katoliško duhovščino na izredno simpatičen na* stop pravoslavnega svečenika prote Jan« kovica, ki je povodom L Marij anskega kongresa dokazal, da se pravoslavna cerkev tudi praktično ravna po tem, kar uči v teoriji, smo že vnaprej vedeli, da »Slovencu« to ne bo všeč. In res se je oglasil z dolgovezno polemiko, v ka* teri nam podtika stvari, ki so nam bile v predmetnem slučaju docela tuje. Da se obojestransko razumemo, naj nam »Slovenec« dovoli pribiti še nekatere fakte, ki jasno pričajo, da je v njegovi ogorčenosti precejšnja mera ne iskre* nosti.
»Slovenec« pravi, da so bile zbrane ogromne množice slovenskega ljudstva, ali da »Slovenski Narod« ni ničesar videl in ne slišal. Koliko je bilo sluČa* jev, ko so bile zbrane v Ljubljani ali v kakem drugem mestu ogromne mno* žice slovenskega ali slovanskega ljud* stva, pa »Slovenec« ni ničesar videl in ne slišal. Ali je »Slovenec« kdaj žabe« le žil sokolski zlet. ali je posvetil le eno vrstico zborovanju nacijonainh organi* zacij. ki ne odgovarjajo klerikalnemu političnemu evangeliju? Baš te dni smo imeli v Ljubljani slovansko prireditev, ki Je »Slovenec« niti z besedico ni ome* nil. Očitati drugemu to, kar dosledno prakticiram sam. je dokaz skrajne ne* iskrenosti in podlega zavijanja.
»Slovenec« zagovarja katoliško du» hovščino, češ da je napram pravoslavju popolnoma strpna in da deluje za zedi* njenje cerkva v eno cerkev. Opetovano smo že ugotovili, da je med katoliško duhovščino mnogo poštenih, značajnih, iskrenih in vsega spoštovanja vrednih mož, ki se res drže prislovice »Brat je mio, koje vjere bio«. Vsa čast in pri* znanje takim dušnim pastirjem! So pa tudi taki katoliški duhovniki, ki so že davno zatajili svoje krščansko prepri* čanje, ki vlačijo politiko v cerkev, ki s prižnic in iz spovednic širijo mesto lju* bežni do bližnjega sovraštvo do poli* tičnih nasprotnikov in do vseh drugo* vercev, četudi se od katolikov tako ma* lo razlikujejo, kakor pravoslavni. Ne* davno smo imeli slučaj, ko je isti prota Janković nekje na Gorenjskem poko* paval umrlo hčerko pravoslavnih star* šev, pa se mu župnik dotične župnije ni niti pokazal, kaj šele da bi ga med svojimi verniki sprejel in pozdravil, kot bi gotovo storil pravoslavni svečenik, če bi katoliški duhovnik opravljal cerk* vene obrede v njegovem kraju. Ali ni to dokaz verske nestrpnosti? In takih dokazov imamo v šestih letih skupnega življenja nebroj. Navzlic »Slovenčeve* mu« ogorčenju velja torej za pretežno večino katoliške duhovščine še vedno priporočilo, naj nekoliko spremeni svo* je dosedanje stališče napram pravo* slavju vobče in srbskemu ljudstvu še posebej.
Da pa ne bo nepotrebnega slepomi* šenja, pa končno še omenimo, odkod naenkrat tolika ljubezen klerikalnih vo* diteljev do pravoslavih bratov. Vsem je še dobro v spominu, da v klerikalnih listih do včeraj, ko so se tigri slednjič vendarle dokopali do vladnih jasli, ni bilo ne duha ne sluha o pravoslavni cerkvi. Če so učeni cerkveni pisatelji razpravljali o združitvi cerkva, je bilo to le akademično modrovanje, ki pa slovenskemu ljudstvu sploh ni bilo do» stopno. Sele sedaj, ko je klerikalizem na krmilu, je začel zažigati kadilo tudi pravoslavnemu delu našega naroda. O ustoličenju pravoslavnega patrijarha bi »Slovenec« ne bil poročal niti besedice, in tudi prote Jankovića bi organizatorji Marijanskega kongresa ne bili povabili, Če bi SLS slučajno ne bila na vladi. To* rej zopet neiskrenost, zopet politični motiv v strogo verskih zadevah, zopet nov dokaz, da je katolicizem takorekoČ že identičen s klerikalizmom. Če je to prava pot k zedinjenju cerkva v eno cerkev, v en skupni dom, kjer bi bili vse verniki pred Bogom in ljudmi ena* ki, o tem seveda dvomimo.
— Rojstni dan prestolonaslednika In ljubljanska občina. V beogradskih Ustih čitamo besedilo čestitke, ki jo je odposlal župan beogradske občine Nj. Vel. kralju in kraljici o priliki rojstnega dne našega prestolonaslednika Petra. Listi prinašajo tudi kraljevo zahvalo. Zaman pa iščemo pozdravne brzojavke ljubljanske občine ali pa Ra-dićevega Zagreba!
— Tožba invalidov to dobrovofl-cev. Beogradske »Novosti« prinašajo to-Ie značilno tožbo invalidov in dobro voljcev: »Dobili smo zemljo in smo jo posejali. Da dobimo seme, smo se kjer le mogoče zadolžili. Prišle so poplave, ostali smo brez vsega, sedaj Se z dolgovi. Država nam je poslala neke komisije, da ocenijo škodo, komisije so zahtevale dijete za poti na lice mesta. Da plačamo dijete, smo se zopet zadolžili. Škoda se je ocenila, država pa ne da ničesar. Ko bi nam vsaj vrnila dijete, ki srno jih plačali komisijam. ♦ J
10. septembra 1924.
— Streljanj© na brzovlake. V mirotvorni čovječanski republiki Radlče-vi se dogajajo pod novo vlado miru ln reda vedno lepše razmere. Včeraj, t. L 8. t m. se je dvakrat streljalo na brz o vlak, ki vozi med Zagrebom in Ljubljano in sicer obakrat približno na istem mestu, nekako v "/• od postaje Zagreb (Sava) in Stenjevec (prva postaja od Zagreba). Prvikrat se je stre-lqalo na dopoldanski brzo vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.36 in dojde v Zagreb ob 11.32, drugič pa na popoldanski brzovlak, ki odhaja iz Zagreba (Sava) ob 17.56. Projektil Je prt slednjem brzovlaku prebil šipo v Jedilnem vozu (vagon-restavrantu) m naravno je napravil ta dogodek zelo slab u tis na tujce.
— Čuden samo«mor. V sarajevski bolnici so te dni odkrili čuden samo-umor. 60 letno bolničarko Johano Fir-Seld so našli obešeno v omari in že v razpadanju. Pred dnevi je zahtevala tridnevni dopust, ki ga Je dobila. Ne-srečnica se je oddaljila v svojo sobo, zaklenila vrata, oblekla praznično obleko in se obesila na klin v omari Sodi se, da je izvršila samoumor radi starosti.
— Krst sina kneza Pavla. "Londonski listi poročajo o krstu ama kneza PavTa, ki i se Je lzvrSil 4. tm. Dete Je krstil ruski btcu j cenik Lulukln. Dobilo Je ime Aleksander, i
— Vlada In stanovanjski zakon. Glede novega stanovanjskega zakona so nastopile velike ovire ln težkoče. Vlada pripravlja načrt novega zakona. Ministrski predsednik Je sicer obljubil deputacijam hišnih posestnikov in najemnikov, da bo vlada upoštevala njih želje, toda vprašanje novega zakona Je postalo zelo kočljivo. Zanimivo Izjavo Je podal o stanovanjskem zakonu minister za socijalno politiko dr. Beb. men. Izjavil Je: Pripravljajo se spremembe k sedanjemu stanovanskemu zakonu. Te so naletele na gotove težkoče. V ministrstvu za socialno politiko še nI Izdelan nlkak elaborat, nikjer nf zbranih nobenih statističnih podatkov. Glede sprememb n-5 j more minster reči mnogo. Tendenca vlade l Je ta, da postanejo hlSnl posestniki svobod- | neJŠI, zakon ln spremembe zakona pa ne ; bodo veljavna za sela ln vasi. Glede za- j ščite najemnikov Je treba omeniti, da se j morajo po zakonu zaSčltl gospodarsko sla-beJŠl, zlasti državni uradniki. Poslovni prostori postanejo svobodni.
— Učiteljska lmen°vanja za Ijubllan-ske šole. Na podlagi čl. 52 zakona o drž. uradnikih z dne 31. julija 1923. Za stalne učitelje na ljubljanskih šolah so imenova- j ni: Fakin Anton, učitell na deški mešč. \ šoli v Ribnici za stalnega strok, učitelja I. skupine na I. mestni deški meščanski Šoli; Potočnik Pavla, učiteljica na deški mešč. Šoli v Šoštanju, za stalno strokovno učiteljico I. skupine na I. mestni dekliški šoli v LJubljani; Hočevar Ma-kso, učitelj na me5č. Šoli v Krškem fn okr. šol. nadzornik v LJubljani, za ravnatelja na T. mestni deški mešč. šoli v LJubljani; B a J c Maks, učitelj v Šmartnem pod Sm. goro, za učitelja na I. deški osnovni šoli v LJubljani; Silvester Fran, Šolski upravitelj v Boh. Bistrici, za stalnega učitelja na drugI deški osn. šoli v Ljubljani; L a v r i č Karol. učitelj v Zabntei, za stalnega učitelja na IV. deški osn. šoli v LJubljani: Reci Alojzij, učitelj v Št. Jur-Ju ob. Juž. žel., za stalnega učitelja na V. deški osn. šoli v LJubljani; Klavora Hin-ko, šolski upravitelj v Železnikih, za stalnega učitelja na VI. deški osn. šoli v Ljubljani; Benič Mavrici!, šolski upravitelj v Strnišču, za stalnega učitelja na VI. deški osn. šoli v LJubljani; Saršon Pavel, učitelj na Viču, za stalnega učitelja za sr-bohrvatski jezik na III. deški osn. šoli v LJubljani; Polak_Kra šovec Marija, učiteljica v Sv. Vidu pri Stični, za šolsko upraviteljico na I. dekliški osn. šoli v LJubljani; S 1 a t n a r-V i č i č Amalija, učiteljica na Barju, za stalno učiteljico na I. dekl. osn. šob* v Ljub|]anl; Trampuš Luoija, učiteljica na Dobrovi, za stalno učiteljico na III. dekl. osn. šoli v LJubljani; K a lig ar Emilija, učiteljica na Viču, za stalno suplentinjo v LJubljani.
Imenovanje. Za velikega župana v Somboru je bil imenovan tamošnji advokat Milan Ristič.
— Izenačenje davčne zakonodaje. Iz Beograda poročajo, da je v fin. ministrstvu nabran material za načrt zakona o izenačenju davčne zakonodaje.
— Po vrst!. •. Okrajni šolski nadzornik v Kranju gosp. VIHbald R u s je razrešen dolžnosti. Imenovan Je na njegovo mesto R. Pecak.
— Krediti ministrstva gradjevlna. Min.
gradjevlna Je odobrilo nastopne kredite: za popravo zrakoplovnega hangarja v Podgo-ricl 117.000 Din, za popravo ceste Cetlnje-Kotor 130.000 Din ln za dovršitev zgradb pri pirotehničnem zavodu v Kragujevcu 133.000 Din.
— Za župana v Konjicah Je bil Izvoljen r nedeljo naprednjak gosp. Pran Cajnar, posestnih In trgovec.
— Zobozdravniki Iz Vojvodine so poslali k ministru za narodno zdravje deputacijo s prošnjo, da ukrene, kar treba, proti onim zobnim zdravnikom v Vojvodini, kateri nimajo potrebne usposobljenosti In Katerih Je 20%.
— Mednardonl dijaški kongres v Var. iavl. IS. septembra se otvori v Varšavi VL redni kongres mednarodne dijaške zveze. Poljska nacljonalna dijaška organizacija Je poslala odličnega predstavltelja, da prepotuje vse slovanske države ln povabi slovanske goste osebno na ta kongres. Sovjetski dijaki bo Izjavili, da se kongresa v j Varšavi ne udeleže. V ponedeljek so od- i
potovali t Varšavo delegatje nallh dijaških TJdrulenJ t Varšavo. Vlada je dala delegatom kredita 82.000 Dinarjev.
— Vremenska napoved. Večinoma Jasno in toplo.
— Del ameriške mornarice početi koncem oktobra našo mornarico In se vstavi ▼ vseh naSIh važnejših pristaniščih.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane, Zdravstveni Izkaz mesta LJubljane v času od 81. avgusta do 6. septembra Iskazuje to-le statistiko: Umrlo Je IS oseb, S molkih ln 8 žensk (tujcev S). Smrtni vzroki: J etika 1, možganska kap 5, rak 1, drugI naravni smrtni vzroki S, slučajne smrtne poškodbe 1. Med tem časom se je rodilo 18 otrok, 9 deCkov ln 4 deklice. Na znan Jene nalezljive bolezni- 1 slučaj škrlatlce.
— škrlatlce se Je pojavila v Splitu v Dalmaciji. Ena oseba Je umrla. Ministrstvo za narodno zdravje Je obveščeno o pojavu te nalezljive bolezni.
— Poziv rekrutom. Pisarna ljubljanskega vojnega okrožja je Izdala v »Službenih Novlnah« s dne 8. sept. št. 204 poziv rekrutom nekaterih mlajših letnikov Iz Slo. venlje, ki se morajo zglasltl pri podpisanem poveljstvu mesec dni po objavi tega poziva, torej do 8. oktobra, sicer zapadejo kazni po ćX 45 zakona o ustrojstvu vojske In mornarice.
— Spremembe v nall vojski ln mornarici. Napredovali so: ga majorja kapt. L rasr. Drago Mikal, sa kape*. L razr. Iv. 8 e p 1, sa poročnka vojnega brodovja Boris Pire. Ivan Ker n, Julij Saks Henrik K11 n a r. Josip A h U n ln Miroslav Q o g al a; sa strok, poročnika podpor. Josip Kogoj, preveden Je Is ekonomske strdke k pehoti poročnik Martin R e b e 1 j, vpokojenl so: pen. podpolk. MIlan Grebene, oroi. major Emil D u f e k, major ekonomske stroke Dragotln Stropnik ter adm Ini str a vina poročnika Adolf Ogrizek m Ivan Sokol.
— Iz državne službe. Imenovan je za profesorja na trgovski akademiji v LJubljani dr. Kari PIrJavee, blvsl profesor Iste akademije. Za upravitelja zavoda sa žensko domaČo obrt v LJubljani Je imenovan Božo R a č 1 C, znani organizator naše domače obrti v AdlelSčlh.
— Iz natega državljanstva so Izstopili: Kari S v a g a n. krojaški pomočnik v Gradcu, rojen v Statenbergu; Gottfrled Hiti, sodar v Loncu, rojen v Sp. Dravogradu in Anton Klampfer, rojen pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Vsi so dobili avstrijsko državljanstvo.
— Razvrstitev In razporeditev železniških uradnikov. V »Službenih Novlnahc z dne 8. sept. et. 204 Je objavljen seznam uradnikov v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki so po novem urad. nlškem zakonu razvršen! po kategorijah m skupinah.
— Smrtna kosa. Danes je umrl v LJubljani hišni posestnik, gostilničar In prevoznik g. Jakob T r p i n e c. Pokojnik je bil znan v LJubljani pod Imenom »Jože z Lepega pota« kot dober gospodar, vzoren poštenjak, značajen mož In vrl napred-nja, ki si Je pridobil s svojim simpatičnim nastopom mnogo prijateljev. Vsi, ki so posečall njegovo gostilno, so ga visoko spoštovali to cenili. Malo je Se slovenskih korenin, ki bi bile tako priljubljene kakor pokojni Terplnc. Pogreb bo Jutri ob 17. popoldne. — Včeraj Je umrla vdova trgovca Selma T e r d 1 n a, znana v Ljubljani kot dobra mati ln gospodinja, ki Je živela vse Življenje skromno in posvetila vse sile skrbi za svojce. Blaga pokojnica Je utrla s svojim plemenitim delom marsikatero solzo s trpinovega obraza. Po svojih močeh Je vedno rada pomagala bližnjemu v nesreči. Pogreb blape pokojnice bo jutri ob pol 16. na pokopališče k Sv. Krištofu. — V smatrnem pri Litiji Je ugrabila neizprosna smrt go. Jedert Tomazino-vo, ki Je doživela visoko starost 87 let. Ondotno prebivalstvo Jo ohrani v najboljšem spominu kot blago ženo, ki je bila vse življenje vzor slovenske matere ln gospodinje. Pogreb bo jutri ob 8. zjutraj. Bodi ohranjen vsem blag spomin! Prizadetim rodbinam naše Iskreno sožalje!
— Lastno mater pretepel do smrti. V banatskom selu Sakula se Je odigral te dni strahovit zločin. Seljak Stankov, ki Je živel v stalnem prepiru s svojo materjo, Je prišel pijan domov In mater tako pretepel, da Je obležala mrtva. Nečloveškega sina so oddali sodišču.
— Granata raztrgala pastirja. Na pašniku pri Osijeku je naSel neki pastir Srap-nel, ki je ležal tam Izza zadnjih voJaSklh manevrov. Ko Je nič hudega sluteči pastir šrapnel ogledoval, je ta nenadoma eksplodiral in ga raztrgal na drobne kose.
— V smrt radi bede. V Mostar j u v Bosni se je ustrelil vpokojenl kapetan Petar Ristič. Samomor je Izvršil radi velike bede, v kateri se je nahajal. Imel je 900 Din pokojnine. Pokojni, ki je bil znan pod Imenom »čika Pera« ln se je junaško boril na solunski fronti, je bil med prebivalstvom zelo priljubljen in je njegova tragična smrt vzbudila splošno sočutje.
— Zločin pijanih mladenlčev. V noči od nedelje na ponedeljek so položili pijani kmečki fantje med temi Stergar, Sečen in Zidarlč, na tračnice pri Dobov! okraj Brežice dva težka bruna. Vlak prihajajoč zjutraj proti Dobovl, Je zadel ob bruna. K sreči Je strojevodja v zadnjem hipu opazil pretečo nevarnost In Je potegnil za zavoro ter vlak ustavil. S tem Je preprečil nesrečo, ki bi lahko Imela katastrofalne posledice Zločinske mladeniče so orožniki izsledili še tekom naslednjega dne in Izročili sodišču v Celju. Dogodek, ki se Je vršil v znamenju alkohola, dovolj Jasno Izpričuje nase podeželske razmere.
— Policijske ovadbe.   Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 2,   kaljenja nočnega miru 2, cestnopolic. reda 8, prekorač. polic, j ure 1, poškodbe tuje lastnine 1, ogroženja i telesne varnosti 1, nedostojnega vedenja 2 j In telesne poškodbe 1. Aretacije: 1 radi \ kroSnJarenja, 1 radi tajne prostitucije, 1 radi požiga, 1 radi beračenja. 1 radi postopanja ln 1 radi telesne poškodbe. t
— Številni vlomi. V Klapah pri Slov.
; Bistrici je bilo vlomljeno pri posest. Fer-t dinanđu Soršaku ln odneseno več obleke v ; vrednosti 5000 Din. — V Zg. Lakošu so ta_ j to vi obiskali shrambo pos. J. Rebrica ln \ odnesli 270 kg moke ter različna živila v i vrednosti 1805 Dtn. — V Trbovljah Je bilo j vlomljeno v stanovanje rudarja Ivana Ze-I leznlka, Ivana Cestnika, Ivana Rozina, Ja_ | koba Bedenka ln Ignaca Podkrajška. Tatovi so odnesli različno obleko r skupni vrednosti okoli 5000 Din. — iz stanovanja mag. uradnika Stanka Rebolja v Tomanovi ulici je bilo ukradeno nekaj perila ln obleke v vrednosti 1000 Din. V Gaberjlh je bil Izvršen velik vlom pri posestniku Janezu Babnlku. Lopovi so odnesli sa 7000 Din. različnih predmetov.
Plodonosni posli žeparjev.
37.600 dinarjev na dan.
Drzni in premeteni žeparji kaj radi po deželi poseČajo živinske sejme, kamor prihaja kmetsko ljudstvo iz bližnjih in odda« ljenejSIh krajev, da si nabavi gotove potreb« Sčine ali proda živino. Svinjski sejmi v Novem mestu so vedno zelo dobro in mnogo« Številno obiskani. Nabere se ljudstva iz vseh prijetnih dolenjskih krajev m vasi. Živahen je bil zadnji sejem, na katerega je prigrmeto veliko ljudstva. Bil je tupatam pravi drenj. To priliko so vporabfli žeparji in Imeli so v resnici srečen dan. Na sejmišču, kjer se je narod drenjnl in prerival, so žeparji nastavili svoje straže in začeli stikati po pri« mernem plenu. Kot prva žrtev je postala posestnica Marija Zupančič iz Retja pri Zu« žemberlru. Prišla je na svinjsko sejmišče in tu so ji izmaknili brez vsake slutnje na tiho* ma velik znesek 22.500 Din. Takoj za tem je sledila druga predrzna žepna tatvina. Po« sestniku Martinu Pavčiču iz Cesenc pri Tre« belnem so žeparji izmaknili 15.100 Din. Ta dan so imeli torej žeparji v Novem mestu obilo sreče in izplačalo se jim je odnesti skupaj 37.600 Din. O žeparjih ni ne duha ne slula.
— »Gonilni Jermen Orjak«! V Izložbi tvrdke »Elite« Lju bij? na, Prešernova ulica vis a vis Kreditnega zavoda za trgovino ln obrt Je izstavljen gonilni Jermen velikan, 800 mm širok. 12 mm debel, ca 200 kg težak ter 19 m dolg. Tstega le Izdelala svetovno znana domača Jermenarna tvrdke Kari Pollak d. d. za industrijo usnja In usnjatlh Izdelkov v Ljubljani. Jer. men je Izdelan Iz najfinejšega usnja za Jermena, takozvanega »Sperlal-usnJa«, katero Izdeluje tvrdka Pollak že preko 20 let v svoji specijalni tovarni za podplate ln jermena v Kranju. Interesantno na Jermenu Je to. da Je bil raztegnjen na hvdraa-llčnl raztpgalnlci z težo 15.000 kg, ter da ni niti jednega šiva na nJem. temveč Je jermen le lepljen, z lepilom, katero tvrdka Pollak sama Izdeluje. Jermen Je naročen od tovarne za dušik d. d. Ruše In bc montiran na elektromotorju z 750 (PS) konjskimi silami In 490 turami na minuto, priklopi jen na kompresor z nateznlm valjkom (Lenhrrolle)! Častno Je za našo domačo Industrijo da more taka precizna In objed, nem ogromno velika Jermena v tako kratkem roku In v tako Izborni kvaliteti naši Industriji Izgotovltl.«
— Najcenejše ln najnovejše obleke se dobe samo šelenburgova ulica št. 8 pri GRIČAR & MPJAČ.
— Radio termalno kopališče Laško odprto celo leto — s prvim septembrom 50% popust za kopeljl In sobe.
— Kasarna Central vsak! dan koncert ruskega damskega orkestra.
— Opozorilo. Več tisoč parov (ostane kov posameznih vzorcev) tovaren »Peko« se prodaja do vštetega 20. tm. po znatno znižan! cen! samo v trgovin! Aleksandrova cesta 3t. 1, na kar se cenj. občinstvo vljudno opozarja.
— Pr| živčnih bolečinah, revmatfzmu, protlnu, odebelelosti, sladkosečnost! se Izkazuje grenčlra ^Franr-Josef« za Izredno dobrovoljno od vaj Ho.
— Kavarna Jadran, Turjaški trg 9. Vsak večer damski koncert.
TurM^a in spnrt
— »Lovec«, št. 17. m 18. Ima to-le vsebino: Velimir NIkašImovič: Snežnik. — Kapetan Zvonko: Temelji za presojo pušk. — P. 2.: Lanske tekme fer-mačev. — Ing. Cvet I Č: O ribjih stezah. — Premogokopna družba v Trbovljah rn ribarstvo. — Iz lovskega oprtnika. — Ribarska mreža. — Mali oglasi. — V tem zvezku je več prav lepih slik.
Iz Celja.
—c Nerseča na celjskem kcicdvor.. 7, sept. je hotel ob pol 17. 56b tni vlakov Juiij Lešnik v složbl prekoračit: Eelesal&k] tir,  kjer  so  ravno   premikali   vozove. Po nesreči Je prttel pod premikajoči M pri čemer mu je kolo zmečkalo 'evo 5* lo. 2e težko ranjen se Je v pravem bretiot-ku okrenil tnko, da Je šlo ostalih  16 vos preko nJega, ne da b! ga še dal vali. Bil je prepr jan v celjsko boli
—C  Mestni magistrat Jo Izdal rta glasom katerega se pouk na vseh r šolah vsled odredbe sanitarnih oblasti - i še vedno se pojavljajo«*«'  ftkrlatice pveloEl od 15. septembra na 1. ok*-
Iz Maribora.
—m Mariborska porota. 9. t m pričelo jesensko zasedanje narborsl rote. Prvi se je imel zagovarat ? posestnikov sin Janez Brumcc rad-telesne poškodbe In tatvine. Dne 14 akt preteklega leta je pomagal obtoženec h . ščiti koruzo pri posestniku Franu FrtMa v Sv. Martinu pri Vurperku. Nekako okoli 23. Je odšel v družbi z drugimi fanti v stilno Toplak. Ne daleč" od gostilne le posestnikov sin Ambrczl} Brumen. ki Je kričal »auf biks!« Bramec }e skeSI ca kolarnico, pograbil ročico in čakal na Rnin-na. skrit za drevesom. Ko ie. nič h«ide^i sluteči Brumen prišel mirno. Je skočil ob. toženec Izza drevesa In ga udaril z roč večkrat od zadaj po glavi tako, di le Bru. men oblegal nezavesten. Imel ie pref>!t-> lo-ban'o ?n Je leJal dolgo Časa. Napadalca *o orožnik- kmalu izsledili in Izročili sod'_ Sču. V zaporu le Brurneu ukrade! v Isti celic! se nabalainčemu letniku JoMpu LL kavču bankovec za 100 D?n fn jra skril na oknu celice. Obto?enec le zanikal tatvino in le trd;1. da Je den^r naSel fn ga nameraval Lflcavcn vrniti. "Brnnma Je udaril v sllobranu, ker mu 1e ta grorfl s samoVc. som. Nasprotno pa so priče Izpovedale, da Brumen nI Imel sam krosa. Pn^+-so potrdili vpraSanle glede ubola :n tv_ vine In zanikali vprašanje glede prekoračenja sOobrana. Brjmen le bil obs ! n nn dve leti težke Ječe. — Pred mariv rsl i poroto se Je vršila nato v tretjič obravnava protf slufkinv Pozi Tropovi 1 ; obdolž na zločina požiga zmzTtrd^r ' -poslopja posestnika In ?upnna Tvana Pv. _ šla v Obredju pri SrrdKču. Zločin, ki le bil rzvrSen 16. avgusta leta 1011 Je bil po naključju odkrit šele pred ejvm letom. — Služkinjo Trop ovo Je obdolžila njerta sestra Ana Dogša, da Je zažgala iz maščevanja posestvo Ravšla. Trnpova Je prišla lansko leto pred poroto m je bila k' h trdovratnemu zanikanju svole krivde oo_ sojena na Šest let težke Joče. Stol sedmorice v Zagrebu Ie na priziv zagovornika Tazveljavll obsodbo, nakar Je prišla Tropova letos pri poletnem zasedanju vno\ pred porota Razprava pa se Je morala preroffh", ker Je Tropova nevarno obolela in se Je včeral v ponedeljek vršila tretja obravnava, pri kater! Je bila Tropova nb-solena na tri leta Je3e. Prioomlniamo, da Je Imel posestnik Pavšl vsled požara 12 tisoč kron Škode, za tiste čase horendna vsota.
—m športni sprevod v   Mariboru. V
nedeljo, 7. tm. je bil prirejen v proslavo F letnice obstoja I. »Maribor«, polet
drugih prireditev tudi Športni sprevod, ki Je spominjal na ljubljanski olimpijski sprevod na cvetno nedeljo. Veličastna povorka Je pasirala vse glavne mariborske ulice fn Je radi svoje pestrosti vzbujala splošno zanimanje. Na čelu sprevoda so blH Jezde za njimi kolesarji vseh mariborskih kolesarskih klubov. Za temi Je šla godba, za njo pa razni nogometni športni klubi v svojih slikovitih drekih. Posebno pozornost jo vzbujal močan oddelek gozdovjjlšklh skavtov (tabornikov) Iz LJubljane. Sprevo i ?o zaključili motoclkllsti, Iahkoatletske skupine, tenis igralci, domači mariborski skautl in avtomobil isti. Ves sprevod se je na Aleksandrov cesti strnil m se v lon^m redu razšel. Brezdvomno Je ta prvi sprevod športnikov precej pripomogel k razširitvi športne misli med Mariborčani.
—m Številni vlOml na StaJer'kem. V Babnireki so vlomili do sedaj neznani tn_ tovl pri posestniku Jakobu Kozjaku in odnesli nekaj ob!?ke ter par drugih predmetov v vrednosti 5000 D. — V Z!biki so obiskali posestnika Frana Založnika, kateremu so odnesli nekaj blaga In zlato uro z verižico, vse skupaj v vrednosti 15.000 D.
Brez posebnega obvestila.
fr
5820
Naša srčno ljubljena, dobra mati, oziroma tašča, stara mati in teta, gospa
Selma Terdina
odooa frgouca
je dne 9. septembra 11. po kratki bolezni v 79. letu mirno preminila.
Pogreb bo v četrtek, dne 11. t. m. ob polu štirih popoldne iz hiše žalosti, Stari trg štev. 17, na pokopališče k Sv. Krištofu.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1924. Klara Terdina, Grete Terdina, Ludvik Terdina, otroci — Dr. Hans Janesch, Franc Terdina, zeta.—  Gina 1 ^rđ-ne, sinaha. — Vel vnuki In vnukinje.
Mestni pogrebni zavod t Ljubljani.
Stev. 207.
.SLOVENSKI NAROD*   cne 11. septembra 1924.
Gospodarstvo.
To in ono
kar je dokazala še z uvedbo prometne-ga davka, ki zadene import 1—3% močneje od domačega blaga. In cilj, ki ga Avstrija zasleduje,   je dosegljiv.
Navadno se agrarne zaščitne carine primerjajo z lenuško posteljo. Primera ni povsem točna. Odločilne so tu posestne razmere in kapaciteta produkcije. Če prevladujejo posestva, ki morejo prodajati odvišek Živil, se lastniki gotovo ne trudijo z zvišanjem produkcije. Poglavitno jim je, da dobe za prodan pridelek zmerom enako vsoto v denarju. Če pa kmet ne pridela dovolj hrane in jo mora vsled carine sam dražje dokupovati, se bo pač trudil, da svoj pasivum čimpreje izravna. In to se bo zgodilo v Avstriji, kjer prevladuje manjša posest in sestojajo velepo-sestva večinoma iz gozdov. Da je mogoče agrarno produkcijo Avstrije še znatno zvišati, o tem ni dvoma.
Prej bi se lahko reklo, da bodo zaščitne carine slabo vplivale na industrijo, ki lahko začne zanemarjati ri-skanten izvoz, če ima komodno zavarovane visoke cene na domačem trgu. Toda treba je pomisliti, da bo tudi marsikatera industrijska carinska postavka pogodbeno še znižana in da Avstrija gotovo nima namena sistema visokih carin dolgo vzdrževati. Zaenkrat hoče dobiti primerne dohodke, zabraniti brezposelnost in pomagati industriji nekoliko preko krize, v kateri se nahaja deloma po lastni krivdi, deloma vsled spremenjenih povojnih razmer. Zavoženih in gnilih podjetij seveda s carinami ne bo rešila, ker se takim sploh ne da pomagati. A važno je, da se polomi in likvidacije, kolikor je neizogibnih, izvršijo polagoma ter se podpre, kar je v jedru zdravega. Začasna carinska zaščita tak namen doseže. In naravno je, da bo avstrijska industrija usmerjena na balkanska tržišča, ker bo pač še dolgo trajalo, predno bodo imele balkanske države dovolj lastne industrije.
(Konec prih.)
★ ★ ★
—g Novosadska blagovna borza dne 8. septembra. Na produktivni borzi noti raj o: Pšenica, baška. 20 vag.. 350—355, ječmen, 7 vag., 345—350; oves, 5 vag.. 290; fižol, 17 vag., 440—450; moka, 6 vag., 540—560. — Tendenca neizpremenjena.
—g Polejr mednarodne izložbe avtomobilov nd II. do 15. oktobra bo v Zagrebu prihodnji mesece tudi velika higijenska izložba v času od 21. do 26. oktobra.
—g Narodna bai'ka otvori svojo fill-Jalko na Strsafcn
—g Hmelj. 3X brzojavno tržno poročilo: Nfirnberg 9. sept. 1924 Prodanih 300 bal; za zeleno blago se cene vzdržujejo.
— g Znižanje izvozne carine na žito, moka prosta izvozne carine. Ekonomsko« finančni odbor ministrov je znižal izvozno carino na pšenico od 20 na 16 dinarjev, na rž pa od 20 na 10 dinarjev. Moka vseh vrst je prosta vsake izvozne carine.
—S Italijansko posojilo pokopano. Rimski list «Nuovo Paese« ugotavlja s kompe. tentne strani, da je nameravano posojilo 600 milijonov lir Jugoslaviji definitivno pokopano. Pogoji so bili pretežki m pojavile so se ugodnejše ponudbe s strani ameriških, angleških in francoskih finančnih skupin.
—g Dvanajst Industrlalcev Iz Alzacije prispe 15. tm. v Beograd. Iščejo stikov z našimi industrijalci in privrednim! krogi. Obiščejo Beograd, Zagreb n Ljubljano.
—g Za pregled suhih sliv za izvoz bo Imenovalo ministrstvo trgovine ln Industrije posebno komisijo, ki prične poslovati 15. tm.
—g Tretja telefonska črta Zagreb-Beo.
grad. Iz Beograda naznanjajo, da pride v najkrajšem času do izgradbe tretje telefonske črte Zagreb-Beo grad.
—g Pogajanja z Nemčijo za zaključenje trgovske pogodbe se prične 11. tm. na Dunaju.
—g Putilove tovarne v Rusiji se popravljajo. Vlada je odredila štiri milijone zlatih rnbljev za nakup modernih strojev.
Charles Chaplin.
Iz življenja najpopularnejšega filmskega komika. Charles ChapKn... Pri nsa ne toliko znan filmski Junak, uživa svetovni sloves, ln ni ga kmalu Igralca, ki bi bil tako popularen, kot je baš on. »Charlie«, kakor ga nazivaj o Amerikanci, ni bil rojen pod srečno zvezdo. Rojen je bfl pred približno 35 leti v Parizu, mladost pa je preživel v najbolj zakotnem in umazanem delu Londona. Njegova mati je bila nekoč igralka, nI pa mogla kasneje dobiti zaposlenja pri gledališču in je prijela za vsako delo, da Je lahko preživljala sebe, Charlesa in njegovega polbrata Sidnebv, Polagoma je morala prodajati pohištvo, komad za komadom in končno je ostala samo še ena žimnica. Nazadnje je morala oddati oba otroka v zavetišče, kler sta tudi preživela del svoje mladosti.
Ko sta bila odpuščena iz sirotišnice, sta ostala oba dečlda na ulici. Opravljala sta najnižje posle, častila Čevlje, vlačila kovčeke in prodajala časopise. Charles si je tudi na ta način služil denar, da je plesal. In ker je delal pri plesu dobre grimase, si je prislužil marsikatere denarce. Sidney se je naučil kometa in Je dobil mesto na neki ladji. Charles je kmalu odpotoval v Pariz,
Nekega lepega večera se je »Charlie« vzpenjal po visokem Eiflovem stolpu. Pri-čvrstil je na vrhu 300 m dolgo vrv*, na katero se je obesil. — V zadnjem hipu — Charlie le že cepetal z nogami med nebom in zemljo, — je nekdo pristopil in prerezal vrv. »Kaj ste storili,« je kričal Charlie. »Prerezali ste vrv, ki sem si jo samo izposodil, in ki bi jo moral po moji smrti vrniti.« »Po vaši smrti?«, je smejoč odvrnil tujec. Nato Charlie ni vedel odgovora. Neznanec je nato obupanemu Chartiju preskrbel mesto pri pariškem pogrebnem zavodu. Kdor je videl C bari'_ ja z otožnim izrazom na obrazu in kako le Široko racal poleg mrtvaškega voza, se }e moral smejati, tak vtis je napravil nani. Skratka, Charlie je bil s svojim racanjem nemogoč za pogrebca. Zato je bil določen za kočijaža. Charlie je bil naravnost vzoren kočij až" — dokler mu ni vrag zmešal štrene. Nekega lepega dne ie čakal duhovnika baš pred hišo žalosti z vozom: duhovnik je blagoslovil krsto ln pogreb**! so jo položil-" na voz. V tem hipu pa se je mimo prpeljala v avtomobilu znana pariška isralka. Čije ljubeznjiv pogled in nasmeh Je Charliia tako zmešal. da je ošvrknil konie in jo v divjem diru ubral za avtomobilom, ki ie drvel naravnost na cHca-l?*če. Bil je przor za bogove. Vo Je Charlie skoraj istočasno kot avtomobil, na svojem mrtvaškem vozu. pridrvel na dirkališče. Charlie Je tem obstal in z roko na srcu občudoval svoj ideal...
Naravno, da je imela zadeva neugodne posledice za ubogega Charlija. Zapustiti je moral službo. Nekaj časa se je še potepal po svetu, nato pa je zbral svoto denarja, se vkrcal na ladjo in odpotoval v Ameriko.
Pričela se je njegova karijera navzgor. Leta 1913 je ntsopil Charlie prvikrat v gledališču v Kansas City. Igral je samo komične vloge in imel je okoli 40 dolarjev plače na teden. 5>e isto leto pa je šel Charlie h kinu, kjer je Imel 100 dolarjev plače. Napredoval je v svojem poklicu tako, da je kmalu postal eden najpopularnejših komikov. Zapustil je kmalu svoje mesto pri Senettu in vstopil v službo Pri družbi »Matual«. Imel je 10.000 dolarjev plače in posebej še na leto 150.000 dolarjev doklade. Pred leti pa je ustanovil sam filmsko podjetje in danes je eden najpre-možnejših Amerikancev.
NAJGLASOVITEJŠI LONDONSKI VLOMILEC UMRL.
Pred kratkim je umrl v birminghanskih zaporih 801etni VVilliam Cartfcv, ki je užival sloves, da je pol stoletja preživel v zaporih. V različnih ječah Anglije je presedel celih 48 let. Tri dni pred smrtjo svojo je star lopov še praznoval svojo 80-letnico VViliiam Carthy je bil najglaso-vitejSi tat in vlomilec na Angleškem. V nasprotju s svojimi tovariši se ni Speci j a-liziral na gotovo stroko, temveč je ukradel vse, kar mu je prišlo Pod prste. Svofi plen
Stanislav Vdovič.
Avstrijska carinska tarifa in naš izvoz.
Stara Avstrija, ki ni kazala posebne gospodarske ekspanzivnosti, je skrbela, da so se njeni državljani v senci visokih   carin lepo med seboj odirali. Ozemlje je bilo veliko,   v gospodarskem oziru raznovrstno, in zato se je taka carinska politika lahko dolgo vzdrževala. Povojna Avstrija s svojim ma-Hm teritorijem se ne more držati te smeri in zato so napram postavkam stare tarife skoro vse nove carinske postavke na živila zelo znižane. In to celo na luksuzna živila, n. pr. razno Južno sadje,   kavijar, račje konzerve Itd. Carine prosta so nekatera navadna živila, krompir (razven zgodnjega), sveže morske ribe, mleko, margarina, jedilni loj in razne umetne jedilne masti, slaniki in polenovka. Malo je živil, na katera je carina nekoliko povišana, a pri večini ie znatno znižana. Seveda so bile stare carine na živila zdaj že več let suspendirane, in zato se bo tudi uvedba novih, čeprav nižjih postavk bolj občutila, vkljub temu, da bodo razne trgovske pogodbe Še marsikaj znatno omilile.
Navajamo nekatere postavke, ki zadevljejo naš izvoz. Številka pomeni carino v zlatih kronah za 100 kg, ako ni posebej pripomnjeno, da velja za kos.
Pšenica 2, rž 2, ječmen 2, oves 2, ajda in proso 1-50, fižol, grah in leča 3, moka in mlevski fzdelki 6,   orehi 20. slive brez ovojev ali v ovojih nad 35 kg 14, v drugih ovojih 25, klavna goveda 5, plemena goveja živina 25 na kos. mlada goveda 15 na kos, teleta 4 na kos, ovce in koze 2 na kos, jagnje-ta in kozliči 0.50 na kos, svinje do 10 kg 1.50 na kos. od 10 do 100 kg 10 na kos, nad 100 kg 7 na kos. Konji nad 2 leti 80 n. k., do 2 let 40 n. k., perutnina živa 12, zaklana 25, jajca 3, surovo in kuhano maslo 20, svinjska mast in slanina 5, čebelni vosek naraven 2. beljen ali barvan v ploščah itd. 12. Špirit najmanj 85% 100. žganje 200, špirit za industrijo (na dozvole) 20, vino in mošt v sodih 60, vino za izdelovanje konjaka (na dozvole) 7.20, vino in mošt iz ' jabolk in hrušk, v sodih 12, meso sveže zmrznjeno, nasoljeno 12, prekmor-sko zmrznjeno 6, posušeno, povoženo, prekaieno 18, klobase navadne 18, fine 100, sir 30. marmelada 75, kondenzirano mleko 25. lekvar 20. Carine prosti so:
Koruza, graščica in lupine, krompir, sladkorna in krmilna pesa, posušene rezine sladkorne pese, makovo seme za izdelovanje olja (na dozvole), razni oljnati plodovi fn oljnata semena razven gorčičnega, mule, mezgi in osli, mleko, panji s čebelami, dlake in ščetine vseh vrst, mehurji in čeva, loj, laneno olje v tehnične svrhe, lubje, jezice fn Šiške, volna, lan in konoplja, svileni mešički, surove kože, drva, deloma les, rogovi, parklji, kopita, kosti, razne vrste gnojil, otrobi, razne tropine za krmila.
Carinske prostosti so torej deležni razven nekaterih živil, predvsem oni proizvodi rastlinstva in živalstva, ki naj služijo kot surovine industrijam m razna živinska krmila.
Primerjaje prvo skupino carini podvrženih agrarnih proizvodov pa vidimo, da so močneje zaščiteni vsi oni, katerih produkcijo more Avstrija zvišati. Nadalje so tudi carine dosledno prikrojene v prid živilski industriji. Vkljub temu, da so nekatere postavke določene le za kompenzacijski objekt pri sklepanju trgovinskih pogodb, je vendar jasno, da hoče naša soseda zaščititi tudi svojo agrarno produkcijo,
Vladimir Levstik:
Le izlepa!...
(Dalje.)
>Dovolimo si sanji!« Je kriknil Ne-deljković. »Vzamemo si jo in jo bomo branili pred vsemi vnanjimi in notranjimi sovražniki. Nikogar ne bomo vprašali in glasovanja ne bo, gospod, ako bodo odločali tisti, ki trpe in umirajo za Jugoslavijo!«
»Toda največ dosežete zlepa, mladi mož,« je trdil Sorzislav Hejslovan. »Z dobroto, ne z osveto; s prizanaša-njem, ne z britvijo. Naše dobro in nepokvarjeno ljudstvo bo uvidelo vaš blagi namen in — z eno besedo, le izlepa!«
»Kuš, slovanska sodrga!« je zagr-mel pri vratih korporalov glas. »AK spite, ali pa vas s svincem naučimo discipline!« Tri, štiri, šest puškinih cevi se je preteče iztegnilo v barako.
»Mar je to pravica?« je zagodr-njal naš prerok z oprezno pridušenim glasom, ko se je straža odstranila. »Ali je to pravica, prosim vas?«
Nedeljkovič se je rezko in trpko zasmejal *ia svoji sfamnlci..-
To je bil njiju poslednji spopad. Drugi dan so pozvali dijaka k poveljstvu in so mu naznanili, da je odrejena njegova premestitev v drugi ostrog. Kam, niso povedali; časa mu je ostalo jedva toliko, da je pospravil svojo beračijo v nahrbtnik in se poslovil od nas.
»Z Bogom, mladenič, in brez zamere,« ga je ogovoril Solzislav, moleč mu svojo koščeno, zoprno voihko desnica »Ne pozabite mojih besed, pripravljajte se na kulturno ddo v svobodni domovini in spomnite se kdaj tudi name, v miroljubnem boju osivelega •..«
Nedeljkovič mu je zaničrjivo obrnil hrbet.
Kmalu po njegovi premestitvi smo zvedeli, da so ga vzeli v vojnike, odšel je s prvim transportom čet v Galicijo, kjer je izgmil brez sledu.
Solzislav Hejslovan se je vdal poslej s še večjo vnemo razglabljanju uganke: zakaj so ga vrgli v ostrog, ko ni storil nikomur ničesar zalega, najmanj pa Avstriji, ki stoji tako rekoč na slovanskih kosteh? On je vendar samo {kulturno... samo platonično... samo izlepa In v okvirju pozitivnih za-
konov, da bi jih zlodej! Ali je to pravica?
Vsi smo mislili, da se mu meša; toda blazneti ni utegnil. Hudobna soldateska, ki je stražila naš pekel, si je izmislila novo muko: lepega dne so od-defili pol dvorišča z debelo žico in razglasili, da naj se nihče ne drzne stopiti na onostran. »Kdor se je dotakne, naj si si pripiše posledice,« nam je za-bičil korporal. »S kopitom mu razbijem glavo — kdo godrnja? Kuš, srbski pes!«
Žica je bila napeta jedva poldrugi meter pred našim hlevom; bili smo oropani poslednje svobode, ki nam je ostala dotlej! In tik ob žici je korakal zlobnook Tevton s težko enometko na ramah...
Škripali smo z zotnni, a žice se nismo dotikali; naše glave so se nam zdele predragocene, da bi jih spravljali v opasnost s trmastim uveljavljeni em svojih jetniških pravic. Tu žica, tam puškino kopito — bilo je škoda be" sed! Edini Hejslovan ni hotel razumeti položaja.
»Za Boga,« nas je moril zvečer v baraki,   »premislite,   ljudje krščanski: I
le takoj zakopal na varno, ker je bil vsak hip pripravljen, da ga primejo, če so ga res zasačili in je nato svojo kazen odsedel, je odšel p0 zakopane stvari in je nato razkošno živel, dokler je šlo. če mu je zmanjkalo denarja, je odšel znova na posel. Navzlic spretnosti pri izvrševanju tatinskega poklica, ni nikdar napravil večjega plena. Zadovoljil se je z uspešno izvedenimi manjšimi tatvinami in je bil kmalu ena najbolj znanih osebnosti med londonskimi lopovi. Najrajše je okradel sodnike in sodne funkcijonarje, ki so ga obsodili.
Neke noči je vdrl v poslopje predsednika sodišča v B'.rminghanu. Na dvorišču sta bila vprešena dva polnokrvna žrebca in v ženialnem zločincu je bliskoma dozorela ideja, da se maščuje nad sodnikom na ta način, da mu odpelje konje in voz. Svoj načrt je res izvršil. V vozu je našel slučajno livrejo sluge in io oblekel. Par minut kasneje je že drdral po birminghanskih ulicah. Med vožnjo ie ustavil voz, se jel razgovarjati s stražnikom in ga nato povabil, da prisede. Vozil ga je po celem mestu okoli. Seveda je policist drugi dan napravil dolg obraz, ko je zaznal, da ga je vozil po mestu veliki lopov William Carthv.
Vsaki želji
ustreza letos zaloga jesenskih površnikov, raglanov, zimskih sukenj. Kvaliteta izborna. Cene nizke I Zato le k tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
Lakota v Rusiji.
Kot poročajo iz Rige grozi Rusiji zopet strašna lakota. 2e pred precej časa so prihajale razne novice, da se bliža nova katastrofa, enaka oni leta 1922, in te se 6edaj potrjujejo, o tem ni več dvoma. Pred nedavnim je Dzeržinski, bivši poveljnik čeke, javno na nekem zborovanju v Moskvi ožigosal površnost, s katero delajo vladni statistični uradi, ki objavljajo napačne številke o žetvi ln na ta način varajo vlačo ter so tako omogočili izvoz velikih količin žita, kar sedaj vlada zelo obžaluje.
Ali se res ni mogoče ogniti katastrofi? Ali je res pet milijonov oseb, kot se go_ vori, obsojenih, da poginejo od gladu?
Zaenkrat vlada v Rusiji splošno vznemirjenje in bojazen. Vladni listi skušajo samo na ta način pomiriti prebivalstvo, da izjavljajo, da bo lakota šele v dveh meee. clh dosegla svojo kritično točko. Za pobijanje lakote pa boljševiška vlada menda nima mnogo načrtov, kajti »Pravda« meni, da je najbolje če se stvorijo »udruženja revnih poljedelcev«. S tem sevoda lačni še daleko ne bodo nasičeni.
Misel na strašno šibo pa že silno razburja ljudstvo in najneverjetnejše povesti se širijo med njim. Na stotine kmetov je že zapustilo svoje rodne vasi in odšlo v pokrajine, o katerih govore, da tam kruha ne bo zmajkalo. To gibanje je posebno mečno v gubernijah Caricinu, Samari, Sa. ratovu in Astrakanu, odkoder odhajajo cele karavane kmetov ki vlačijo seboj svojo živino in bežijo proti jugu in predvsem proti Ukrajini. Mestoma so se že vršile prave bitke med njimi in vladnimi organi, ki bo hoteli zabraniti dohod teh izseljencev.
To gibanje neprestano narašča in morda se bo zgodilo, kot leta 1922., da hite množice izseljencev v smeri proti Indiji, kjer sedi baje mogočen car na prestolu in razdeljuje obilno hrano vsem, ki ga prihajajo prosit.
Nič čudnega, če bodo napadle nalezljive bolezni narod, oslabljen od lakote. V nekaterih pokrajinah je zdravstveno stanje že itak skrajno slabo. »Izvestija« uradni list moskovske vlade, javlja v predzadnji Številki, da je bilo meseca maja v Ukrajini 298.000 malarije. Umrljivost Je posebno velika na desnem bregu Dnjestra, in v pre-mogokopih ob Doncu uničuje ljudstvo neke vrste vročica, zoper katero se zdravniki borijo zaman. Cele vasi so že izumrle in njih žetev, ki ravno v tem delu Rusije prav dobro kaže, je izgubljena.
Nasprotno pa je v Donski pokrajini in v drugih jugovzhodnih deželah po poročilih uradnih »Izve« ti j« žetev silno slaba: v Bonskem okrožju ni od 1,120.000 nasejanih desjatin 250.000 dalo ničesar. V drugih ju_
kdor se dotakne žice — lop- ga bodo po glavi... Ali je to mogoče? 2e naše jetništvo je nezakonito, naj nam ne vedo česa očitati; drugače bi nas vendar sodili, jelite? Mi smo tako rekoč dobri državljani- In zdaj nam napno tik pred vrati žico, češ gorje, ako jo primes s prstom... Ali je to pravica? Ne, gospoda, to je kričeče kršenje osebne svobode in očividna zloraba uradne oblasti: dvojen zločin po avstrijskih paragrafih! Kdor bi koga zaradi žice s kopitom po glavi, bi bil morilec, gospoda moja, in bi moral priti na vešala, dokler avstrijski zakon kaj velja. Rad bi videl tistega divjaka! Ne, ne, tega se ne bodo upali.«
Dolgo se ni upal niti on. Toda Žica pred barako ga je vabila s čarobno silo kakor da se je v rrji vtelesilo vse njegovo strmenje in ves njegov dvom. Postala mu je simbolična meja med pravom m brezpravjemr dotaknil bi se je in bi spoznal, kaj je in česa ni! Ako je stopal ob nji, so mu izvali v rokah strnkoviti, električni krči, kakor bi ga nekaj neodoljivo mamilo, naj poizkusi.
Usodnega dne sem slonel med vrati barake in željno strmel na prašno plo-
go-vzhodnih pokrajinah tvori število pol: a, ki so ostala nerodovitna, 95S.000 desjatin.
V okraju Caricinu ne bo SO^ć obdelanih polj dalo nobene žetve.
Vkljub temu pa tudi danes, kot je bilo to leta 1922. ne manjka ljudi, ki poveličujejo boljševiško upravo. Ti spet trdijo, da je lakota naraven pojav, ki se je pokazal že večkrat pod carskim režimom. Proti tem izgovorom pa priča eden prerokov Leninove vere, Friedrich Engels, pritjatelj in tovariš Karla Marksa, ki je pred tridesetimi leti razlagal vzroke lakote, ki je takrat razsajala po Rusiji, in dejal, da je temu kriva čudna gospodarska politika tedanje ruske vlade, ki je vkljub slabi žetvi pustila izvažati velike količine ruskega žita. Engels je dognal, da je prvi vzrok lakote, slaba vladna politika.
Danes se vrši čisto isto. kot pod prejšnjo carsko vlado. Pomesičik. bivši veleposestnik je izginil, njegova ogromna posestva in žitne poljane so prešle v roko sovjetske vlade, ki prodaja tu požeto žito v bur. žujske države v Evropo in Ameriko, da si okrepi v njih svoj ugled. Uspehi ruske diplomacije, ki jih mislijo pridobiti na ta način, pa so kupljeni z gladovanjem in umiranjem tisočev kmetov in delavcov:
V inozemstvu, posebno v krogih ruskih izseljencev bo pri vesti o lakoti v Rusiji spet vstalo upanje, da ee morda vendarle bliža konec boljševizma. Toda to je le malo verjetno. Oni. ki so ostali v Rusiji, se r-me. jijo tej hipotezi. Kot leta 1922. tudi danes lakota le odvrača množice ljudstva od politiko in jih dela bolj apatične kot 6ploh kdaj prej.
Množice ljudstva, ki bežijo pred lakoto, gredo v smeri proti Kavkazu in Ukrajini, ne pa proti Petrogradu in Moskvi, kjer prebivalstvo itak že izumira. Boljševiška statistika namreč javlja, da ima sedaj Pe-trograd 1,240.000 prebivalcev, med tem kc je imel leta 1917. štiri milijone.
pariške,   dunajske,   londonske In hrvatske Ima vedno v veliki izbiri
Haro&ia knjigarna d Ljuljan!.
Razgled m slovanskem svetu-
—s LužJski Srbi »zatirajo« Nemce. Kdor količkaj pozna razmere v slovanski Lužici, si ne more nikoli misliti, da je kaj takega m6goČe. Ker tega niti »zatirani« Nemci v Lužici niso vedeli, jim Je to pove. dal germanski pater Goerllch, o cigar polj. skem rodu se je dosti govorilo. Stvar je bila takale: Ob priliki desetletnice začetka 6vetovne vojne so se po celi Lužici odkriva li spomeniki padlim vojakom. Kljub temu. da je bila večina padlih vojakov Srbi. so imeli spomeniki nemške napise In pri odkritjih se Je govorilo nemški in srbski.
V čisto srbski vasi Vorklercih (Rackel witz) pri Kamnici bo postavili občani spomenik s srbskim napisom. Pa to še ni bilo vse. Ker so bili vsi padli vojaki Srbi ln 6e ni nihče oglasil k nemškemu govoru, je govoril župnik Sevčik iz Kroečlc pri odkritju spomenika samo v srbskem jeziku. To je tako razburilo germanskega jezuita Go-erlicha (iz Gornje šlezije, ki govori gladko poljski), da je v slavnostnem trenotku izgubil razsodnost ter napadel splošno spoštovanega župnika Sevčika zato, ker ni imel ob spomeniku tudi nemškega govora, župnik Sevčik mu je odgovoril in pojasnil, da ni nihče zahteval, da bi govoril nemški in da je sodil, da v čisto srbski vasi ima prav lahko samo srbsk govor. Goerllch je zadevo sporočil nemškemu listu, ki je prinesel članek o zatiranju Nemcev, ker se Je srbskemu prebivalstvo govorilo samo srbski in ne tudi nemško. Zadeva je bila prijavljena okrajnemu glavarstvu, ki pa nI na^lo v sa. mosrbskem govoru v slovanski vasi nič protidržavnega. župnik sevčik, ki je znan kakor srbski pesnik, se je s tem zagovorom srbskega jezika globoko zapisal v srca vseh rodoljubnih Lužlčanov.
Nočno lekarniško službo imajo:
Uster, Sv. Petra cesta . Prohaska. Jurčičev trg.
Današnje prireditve v Ljubljani:
Kino Tivoli:   »Boginja osvete,.
Kino  Ideal:   »Kraljica Moulin Rouge.-
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
skev dvorišča, ki nam je bila prepovedana. Debela hlevska muha mi je sedla na golo teme; pregnal sem jo, pogledal za njo in uzrl Hejslovana, stoječega tik ob žici. Ogovarjal je vojnika, ki je zehal tri korake od njega ter zaničljivo motril vsiljivca.
»Gospod vojnik,« — naš znanec je rad in često dvoril stražarjem, — »gospod vojnik, da vas nekaj vprašam: ali je prepoved glede žice resna? To vendar ni mogoče?..- Pomislite: mi smo zaprti takorekoč v nasprotju z veljavnimi zakoni. Zakon prepoveduje vsako internacijo. Dobro. Kako šele prepoveduje, da bi tebi nič meni nič razbili glavo človeku, ki se brez zalega namena dotakne običajne železne žice. ne da tri jo le količkaj poškodoval .\.«
Tako govoreč je ponevedoma iztegnil prst in ga je položil na žico!
Zgodilo se je, kakor bi trenil: leni vojnik je po bHskovo strgal puško z ramena, zavrtil jo in treščil jetnika z vso silo po glavi. Solzislav Hejslovan se je zvrnil brez glasu.
.(Konec prihodnjič.)
Stran 6.
»SLOVENSKI NAROD« dne II. septembra 1924.
štev. 207
co
S3
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da nam je kruta smrt ugrabila našo ljubečo in predobro mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo
s
1 Tomazin
Vsem        99 T
ki hočejo dobro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo
koli tis ko cikorijo.
lat slavonskega hrasta in bukove dobavljam v vsaki mno-
I
zim najceneje
5277
Ur
ki je danes ob 9. mirno in boguvdano preminula v
87. letu.
Pogreb bode v četrtek, 11. t. m. ob 8. zjutraj. Sv. maše se bodo služile tu v farni cerkvi. Šmartno pri Litiji, 9. septembra 1924.
Neutolažljivi ostali.
Brez posebnega obvestila. ■
1 ZAKOTNIH
LJUBLJANA
Dunajska cesta 45 Telefon 379        Hiestni tesarski mOjSter       Telefon 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve  in zvonike;   stropi,   razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
farna žaaa. _28_Tovarna furnirja.
0iasim
perilo, kravate, rokavice, nogavice itd. od tvrdJce
"v
Ljubljana. Jtfestni irg 19.
ooefanfe slik
po vsaki poslan! fotograf!!! o nalmoder-nejll In umetniški Izdelani.
Izdelaoa slik n tušu. seplfl, koloritu, akvarelu In olju.
■V     11 vsaki Zeljen! oellkosfl. 9VI
Izdelava dopisnih kart v bakrotisku in bromsrebru (originalne fotografije).
Zahtevajte cenike In obra£aIie se na edini zanod o deželi:
tisnletniHko nakiadni zavod
Jos. Cakiouic, Zagreb,
IHednllćeoa nllca 12. 42 t
VEROUK
od dr. Svetine, ki je sicer razprodan, ima še v zalogi
Narodna knjigarna, Ljubljana.
los. R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22,  Telef. 513
STEZNIKE
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Bntfvr
Dunajska cesta 6-11
v hiši lekarne Piccoli.
Sanatoriiitsi dr. K. Szego
ara odrasle I djecu
Hbbazia (Italija)  69 t
dietno liječenje za debljanje I krep-ljenje. Prvorazredni zavod za bolesne na srcu, na ovapnenju Žila. Promjene (Stoffwechsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 godina primaju se i bez pratnje.
arhitekt in mestni stavbenik
Rimska cesta 2.
Izvršuje načrte in Droračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji.
Zidna opeka
od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni.      50 T
„Kakšen razloček"! zakliče presenečen ki poskusi isto juho ali prikuho brez „Juhana" In z „Juhanom"!
5s>07
□□□□nnnnnDDDUuuunnou
Pisemski papir
priporoča
Narodna Knjigarna.
□nncoDULJuuucoDnncono
A ni L O.
Cenjene odjemalce in p. n. občinstvo opozarjam na svoj novo ustanovljeni
obrat
kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčegi iz usnja in platna v raznih formah in velikostih. Sprejemajo se tudi naročila za specijalne torbe in kovčege n. pr. za razne vzorce, za trgovske potnike i. t. d.
Velika izbira raznih torbic in kovčegov od najmanjših do največjih.
kravo s
Aleksandrova ?3. MARIBOR   Slomškov trg 6
Za odgovore uprave
na i so priloii 1 dinar. Plačuje se vnaprej.
Ceni maUh oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Oin 5—
I    fro&am I
Moško kolo
sc proda. — Ogleda se: Domobranska cesta 7/1, od 12. do pol 2. ropoldne.
5818
Klinja boa (Marder), dobro ohranjena, se zelo ugodno proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5816
Nizki moški čevlji
št. 45 (amerikanski) — močno ročno delo. ugod* no naprodaj. — M. Kot* tar, čevljar, Duna1«ka cesta o/II. 5806
Gramofon
z 42 ploščami (lepe slovenske, francoske, nem* ške vsebine), dobro ohra* njen — se za 1000 Din proda. — Poizve se: Hra* deckega vas 32 (pod Go* lovcem). 5809
i
r
Bukova drva
kupuje po najvišv.i ce* nah — Družba »iiirja«. Kralja Petra trg S. 5814
Trg. pomočnik,
sedaj v špecerijski trgo* vini, želi premeniti služ= bo v manufakturno trgo= vino kot mlajša moč. — Cci*.?. ponudbe pod »Za= ne si j i v.'5 SOS« na upravo ^>Slov. Naroda«.
Učenec
poštenih staršev, s pri= merno šolsko izobrazbe, ki ima vso preskrb;> pri starših, se sprejme v trgovino špecerijskega in mešanega blaga v Ljub* Ijani. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 5812
Na stanovanje
in hrano
se sprejmeta dve dijaki* nji ali dijaka. — Kje, po* ve uprava »Slovenskega Naroda« 5790
V najem
se vzame trgovina z me* šanim blagom na promet* nem kraiu event. v po* znejši nakup. — Ponud* bc pod »Promet/5773« na upravo »Slov. Naroda«.
Išče se garaža
po možnosti v sredini mesta. — Pismene po* nudbe z navedbo najem* nine pod »Garaža/5777« na upravo »SI. Nar.«.
F*
I  Stanovanja |
Meblovana soba
se odda s 15. septem* brom. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5815
Iščem stanovanje
ene, dveh ali treh sob, ozir. sobe z uporabo ku* hinje. — Ponudbe pod »Mirna/5805« na upravo »Slov. Naroda«.
Prazno sobo
s posebnim vhodom, v sredini mesta — išče go* spa, ki je ves dan odsot* na. — Ponudbe pod »Sredina \5S07« na upras vo »Slov. Naroda«.
Mesečno sobo,
priprosto, z zajtrkom, v bližini glavnega koiodvo* ra — iščem s 1. okto* brom. Sem ves dan od* šoten. — Ponudbe pod »Železniški uradnik/5S13« na  unravo  »Slov. Nar.«.
Posojila I
60.000 K posojila
iščem proti 40odstotnim obrestim ter vknjižbi na prvo mesto. — Cenjene ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Priložnost št. 142/5791«.
I Dopisovanje
I '
'Ji
Dvignite pisma!
v upravi »Slov. Naroda«: »Krumpira št. t-9.072<; »Mirni dom 5401«; »Milko«:
»Prodajalec 5260«;
»Predplačilo 4746«;
»Tujctna 5461«;
»Sreča 5423«;
»Srečen ni. kdor srečo uživa sam 5100«;
»Trgovina 5444«;
»L'godna prilika 4215 10«;
»Zanesl.iv 5305.
Nepremičnin1! |
Enonadstrfmna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta 10. 41/T
Gosli poučuje
bivši učitelj konservato* rija po znižanih cenah. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 67/T
Preoblikovainica
damskih in moških klo bukov se priporoča. — Barborič*Završan, Ljub* ljana. Mestni trg 7. 5721
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec. 52/T
Gostilničarjem in restavraterjem
se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana.
3592
Ia. TrspJst sir
punom :istan.   Ia. Tilsi sir, ejjr.i maslac raza>ilje uz umjerene cijene mije* karna    Karlo Lazniekv. Dežanovac. 5i 2
blagafne
priporoča — Ljubljanska komerc. družba, Ljublja* na, Bleivveisova cesta 1**.
347d
Trboveljski premog in drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LJubljana
Kralja  Petra trg štev. S. Plačilo tudi  na obroke. Telefon 220. 172
Opozarjam
gg trgovce in gostilničar* je, da imam vedno prvo* vrstni polemendolec. r >1 nemastni Trapist. Grov. er, Tilsiter in čajno maslo po najnižii ceni v za* logi. — Iv. Kos, mlekarna, Bohoričeva ulica 2-. Ljubljana 5703
Koverte
priporoča
Narodna tiskarna
I -P .« «!! .!! .11 4!   T ■
Prima unijam blago damske torbice, denarnice, doze za smotke
iz najboljše nemške tvornice .Karstadt & Co., Hamburg", se posamezno zelo ceno razprodajajo. Le cd 3. do 7. ure popoldne do 13. septembra 1924 v hotelu „Tivoll", soba štev. 21. ssio
za rodbinsko in obrtno rabo so edino
JOSIP PETELINCA znamke GR1TZNER
In Adler Ljubljana
ob vodi polog Prešernovega spomenika.
2715
Radi smrti se protka v Novem Sadu prvovrstni, najbolje uvedeni in najmoderneje urejeni 5804
zobozdrouniSKi
Natančneje pri oglas, zavodu SCHMOLKA, Novi Sad. Futoški put 2.
Gozdarska uradnika.
Graščina drja Alfreda Windlsch-Gratza v Rogatcu išče gozdarskega pristava in gozdarskega strežnika
(Forstvvart). 5795 Prosilci z obsolvirano višjo gozdarsko šolo ozfroma z nižjim državnim izpitom, vešči slovenskega in nemškega Jezika v govoru In pisavi, jugoslovanski državljani, naj vpošljejo svoje prošnje z životopisom in prepisi spričeval na Graščinsko ravnateljstvo drja Alfreda Wlndisch-Gratza v Rogatcu, Slovenija.
'TI
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš presrčno ljubljeni brat oz. svak, stric, gospod
Jakob Terpirtc,
hišni posestnik, gostilničar in prevoznik
po dolgi, mučni bolezni, dne 10. septembra t. 1., previden s tolažili sv. vere v 66. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika se vrši dne 11. septembra t. 1. ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so pokojnika poznali, ga priporočamo v blag spomin in molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi trnovski dne 12. septembra t. L ob 8. uri.
V Ljubljani, dne 10. septembra 1924.
Avgust Terpinc, brat. — Franja Vidmar roj. Terpinc, sestra. —
Vsi ostali sorodniki. 5319
KA BANKA D. d.,
POPRUZNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrici
C v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000-—
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje :-:
:ojavii Trgovska
Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE i
Konjice
Nleža - Dravograd
■■a
lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
^38512
W.
4456