S*
GOSTILNIČARSKI UST
81»*©Ir.«#***© ginsiSo „Uveze	zaiirug mariSsovske etsSasti v 8IFIaribot*u',<. Uredništvo in uprava
v palači Pokojninskega zavoda. — Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske „Zveze" dobivajo list brezplačno.
Štev. S
MasriDor, dne 20. majaš. 192®.
Leto VI.
Impozanten kongres prečanskih hotelirjev, gostilničarjev in
kavarnarjev v Zagrebu,
kateremu je predsedoval Slovenec HERMAN ROSIL, gostilničar v Bistrici pri Mariboru in odbornik naše Zveze.
Zanimiva predkonferenca voditeljev dne 14., glavna razprava dne 15. maja 1928.
Navzočih delegatov je bilo 580. — Zastopali so pravomočno ljubljansko In mariborsko Zvezo gostilničarskih zadrug ter 30 udruženj Iz Hrvatske Slavonije, Dalmacije, Vojvodine In Bosne in Hercegovine, v katerih je včlanjenih preko 30.000 hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev. Torej predstavniki vseh gostilničaijev iz takozvanih prečanskih krajev. Naša zveza si šteje v čast, da je bilo poverjeno zastopstvo zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani našemu zveznemu načelniku gospodu Andreju Osetu, hotelirju v »Mariborskem dvoru«. Središnji Savez gostioničarskih udruženja v Beogradu je delegiral na kongres svojega tajnika gosp. Slavka Rajkoviča, in sicer kot urednika Gostilničarskega glasnika.
Že v nedeljo popoldan dne 13 maja 1928 so začeli prihajati v Zagreb voditelji bolj oddaljenih organizacij iz Slovenije, Vojvodine, Dalmacije in Slavonije, da so se orijentirah o nalogah, katere ima rešiti sklicani kongres vseh gostilničarjev iz takozvanih prečanskih krajev. Voditelji bližnjih mest so prispeli v Zagreb tekom noči ed 13. na
14.	maja 1928 in s prvimi jutranjimi vlaki.
Predkonferenca dne 14- maja 1928.
Trgovačko obrtnička komora je stavila na razpolago svojo sejno dvorano, kjer so se sestali na skupno posvetovanje vsi voditelji prečanskih gostilničarskih organizacij, da se posvetujejo in sporazumejo, kakšne korake naj podvzarnejo, da bo imela skupna akcija čim večji uspeh. Točno ob °. uri zjutraj,
kakor v dnevnem redu predvideno, je
otvoril predsednik zagrebškega Udruženja gosp. Jakovac predkonferenco in obrazložil namen in pomen iste. Nato je podal besedo tajniku Udruženja gosp. Marjanu Ostojč'ću, kateri je obširno obrazložil krivice, ki se godijo dandanes gostilničarskemu stanu in dvojno mero, s katero se različno obremenjuje gostilničarski stan v takozvanih prečanskih in neprečanskih krajih. Gosp. Ostojčič je podal točen pregled, kako se postopa pristransko pri predpisovanju davkov na poslovni promet, neopravičeno pobiranje komi-sijsk h stroškov, za pregledovanje lokalov in policijsko nadzorstvo veseličnih prireditev. Obrazložil je pereče vprašanje ukinjenja registrov za žganje in pavšalne takse na gostilniške račune.
Pravni referent zagrebškega oblastnega Udruženja, jurist gosp. Diel, je vodil posvetovanja in razprave o spremembi pravilnika o gostilnah. G. Diel je dokazal, da niso oblastne skupščine sploh upravičene pobirati za kritje svojih izdatkov oblastne trošarine, kakor jo je sklenila pobirati zagrebška oblastna skupščina za zagrebško oblast.
Predkonferenca, ki je trajala dne
14.	maja 1 928 celi dan in pozno v noč, je razpravljala podrobno v vseh naštetih vprašanjih. Istotako se je predkonferenca dotaknila tudi vprašanja znižanja električne razsvetljave, ki znaša sedaj gorostasno vsoto Din 6'50 od kw ure. Dolgo se je razpravljalo o omejitvi nelojalne in nesolidne konkurence, in o povzdigi gostilničarskega stanu v zvezi s pospeševanjem tujskega prometa. Jako obširna debata se je sukala okoli vprašanja občinskih in oblastnih doklad in taks. Konečno se je posvetovalo o zboljšanju gostilničarskih organizacij, da bi bile kot take v stanu vse odprte rane naše obrti čimprej zaceliti.
K posameznim vprašanjem so posegli v debato vsi navzoči predstavniki. Vse debate in predlogi so bili jako premišljeni in stvarni. V pozni nočni uri s° se vse razprave in predlogi reasu-^’rali ter sestavila na tej podlagi re-So,l>cija) katera je bila prihodnji dan Predložena kongresu.
Impozanten kongres dne 15. maja 1928.
Proti vsakemu pričakovanju je v zadnjem času dozorela v gostilničarskih vrstah misel o močni skupni organizaciji vseh kolegov cele države. Zato se nismo prav nič začudili množici, ki se je zbrala dne 15. maja 1928 pred kinom »Metropol« v Zagrebu na Preradovičevem trgu.
Prt oddaji pooblastil delegacij posameznih zvez in udruženj je nam bilo mogoče ugotoviti, da so bila zastopana med drugimi tudi Udruženja iz Zagreba, Pančeva, Bela Crkva, Senj, Tuzla, Ogulin, Senta, Požega, Osijek, Zemun, Velika Gorica, Križevci, Vinkovci, Indija, Našice, Vukovar, Dubrovnik, Split, Pakrac, Ludbreg. Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani je bila zastopana po sVojem tajniku g. Pintarju. Naša zveza pa je delegirala zveznega načelnika g. Oseta, odbornika g. Sereca in lajniKa g. Komaca. V naši zvez.i včlanjene zadruge so zastopali zadrugo v Mariboru mesto gg. Lipovšek, Valjak in Kimeswenger, Maribor okoliško pa g. Herman Posti. Gosp. Maks Gradt je zastopal zadrugo v Šmarju pri Jelšah, gg. Golenko in Grivec pa ormoško zadrugo. Vojniška zadruga je poslala g. Rožanca in ptujska pa g. Emeršiča. Zadrugo v Slov. Bistrici so zastopali gg. Ivan Kos, zadružni načelnik, Sorč-nik, Tomšič, Franc Kos in Augustin. Gostilničarie iz Čakovca sta zastopala gg. Mirko Štruklj in Geza Legenstein.
Kongres, katerega je organiziralo in sklicalo zagrebško oblastno Udruženje, je otvoril točno ob določeni uri predsednik Udruženja gosp. Martin Jakovac, ki je uvodoma pozdravil predstavnike Trgovačko - obrtničke komore v Zagrebu, predsednika g. Arica in generalnega tajnika g. dr. Čuvaja in člana Trgovske, obrtne in industrijske zbornice v Ljubljani g. Andreja Oseta kot predstavnika te važne gospodarske ustanove, zastopnike časopisja in vse ostale navzoče.
Nato je predlagal g. Jakovac, da bi temu impozantnemu kongresu predsedoval Slovenec gosp. Herman Po#tl, gostilničar v Bistrici pri Mariboru in odbornik naše zveze. Z velikanskim odobravanjem je bil predlog g. Jako-vaca soglasno sprejet, nakar je prevzel gosp. Posti predsedniško mesto. Gosp. Posti se je v lepih besedah zahvali! za dano mu zaupanje in slovenskemu gostilničarstvu izkazano čast. Pred prehodom na dnevni red je predlagal predsednik gosp. Posti sledeči brzojavni pozdrav:
Nj. Vel. Kralju Aleksandru I.
v Beogradu.
Nekoliko stotin članov vseh Udruženj gostilničarjev, hotelirjev, kavarnarjev in krčmarjev iz cele države, razen Srbije in Črne gore, udano pozdravlja Vaše Veličanstvo s prošnjo, da se blagovoli uveriti, da bo gostilničarski, hotelirski, kavarniški in krčmarski stan, kateremu je v pospeševanju tujskega prometa namenjen velik del plemenite naloge, dokaz, ter tolmač gospodarstva in
kulturnega napredka naše kraljevine zavestno zadovoljeval tej gospodarski nalogi na uhar Njegovega Veličanstva, kraljevskog doma Kara-djordjeviča, naše kraljevine in naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev.
Za kongres
30 udruženj gostilničarjev Predsednik: Herman Posti. Prvi in glavni referent je bil tajnik oblastnega Udruženja g. Marjan Ostojčič. V svojem enournem stvarnem in jako dobro vezanem govoru je g. Ostojčič obrazložil obširno povod in vzroke, ki so dovedli oblastno Udruženje za sklicanje kongresa.
Iznesel je glavne pritožbe gostilni-čarstva, katere so že več let neprestano na dnevnem redu, radi česar je zgubilo gostilničarstvo vero v zakone. Od ujedinjenje sem, skoro polnih 10 let, zaman čakamo, da se uvede v naši državni upravi red, ki bo dovedei do državljanske ravnopravnosti vseh državljanov in sicer v prvi vrsti v pogledu davčne enakosti. Obširno je obrazložil vzroke, iz katerih neprestano zahtevamo, da se prenese gostilničarska obrt v kompetenco Ministrstva trgovine in obrti. Financa imej samo taksne zadeve, nikakor pa ne podeljevanje točilnih pravic gostilničarskemu obrtništvu.
Po daljšem poročilu o poteku gospodarskih konferenc v Beogradu in v Zagrebu, na katerih so se razpravljala važna in dalekosežna gospodarska vprašanja, je gosp. Ostojčič predlagal, naj bi se zaključkom teh konferenc pridružil tudi ta kongres. Starim neznosnim bremenom so se v zadnjem času pridružile tudi oblastna trošarina, doklade in takse. Država, ki je znala ustvariti oblasti, bi jim bila morala zagotoviti potrebne dohodke iz državnega proračuna, a ne, da te oblasti nalagajo davkoplačevalcem nove davke.
Ukinitev davka na poslovni promet zahtevajo upravičeno vsi gospodarski sloji. Ravno isto zahtevamo gostilničarji. Zahtevamo tudi odpravo točilnih taks, ker so gorostasno nepravične. Država prejme na istih iz dežele 41 milijonov, iz mest pa 211 milijonov, skupaj 252 milijonov dinarjev. Samo mesto Zagreb plača 16 milijonov dinarjev, zagrebačka oblast pa 6 milijonov dinarjev.
Razni davki, doklade in takse obremenjujejo v Zagrebu vsak liter vina za Din 4‘20 in če se dodajo temu še visoke režije, lazsvetljava, najemnina, voda, uslužbenstvo itd., se podraži vsak liter vina za Din 6'—. Ni čuda tedaj, če se toči najboljše vrste vino, ki se ga plača pri producentu po Din 14'— po Din 20'— liter. Nerazumljivo je nam, da nočejo merodajni činitelji tega razumeti in nalagajo še nova bremena, pod katerimi bo moral naš stan konečno omagati. To bo v ogromno škodo države, tujskega prometa in celega gospodarstva.
Nadalje je gosp. Ostojčič dokazoval, kako brezpotreben je trošarinski register ter predlaga), da se zahteva ukinitev. Pavšalna taksa na gostilniške
račune tvori v gostilniški obrti posebno poglavje nezadovoljstva. Podlaga, na kateri se ta taksa predpisuje, je nesposobna za pravično taksiranje taksnih obvezancev. Za podlago se jemlje celo prazne sedeže, na katerih ne sedi po več mesecev nobeden gost. Taka podlaga ne more torej nuditi oblastvu zagotovila, da se je taksa pravično odmerila. Zato zahteva gostilničarstvo, da se ta taksa ukine.
Pobiranje komisijskih stroškov za ogled lokalov in uradno zahtevano policijsko nadzorstvo nad veseličnimi prireditvami obstoja samo v Zagrebu. V drugih mestih se ne postopa v tem oziru tako rigorozno.
Gosp. Ostojčič je govoril obširno tudi o neštetih drugih velevažnih gospodarskih vprašanjih gostilničarstva. Radi pomanjkanja prostora v listu, moramo nadaljno obširno poročilo opustiti.
Go*p. Ostojčič je žel za svoja izvajanja gromovite aplavze, kar znači, da si je ta gospod pridobil srca vseh prečanskih gostilničarjev.
Kot drugi referent je poročal vsestransko priljubljeni pravni referent zagrebškega oblastnega Udruženja, jurist gosp. Diel. V svojem tričetnurnem govoru se je bavil gosp. Diel v glavnem z vprašanjem predpisa in pobiranjem oblastne trošarine, doklad in taks. Kar se tiče davkov v splošnem, uvidi potrebo, pridružiti se sklepom gospodarskih konferenc, ki so se pred kratkim vršile. Kar se tiče oblastne trošarine, ki jo je sklenila zagrebška oblastna skupština, pa ni na zakonu osnovana in jo je treba izpodbijati. Interesantni so podatki, katere je iznesel g. Diel, ki dokazujejo razliko v višini raznih oblastnih trošarin in doklad na državno trošarino v prečanskih krajih:
Oblast: na vino pri/: na pivo pri/:
zagrebška .	. Din 0 65		Din	0'20
karlovačka.	• »	v—	n	0'62
osiješka	• »	050	n	0'20
splitska	• »	050	?i	075
dubrovačka	• »	—	n	0'50
tuzlanska .	•	ff	0'08	ii	0'30
travnička .	• n	0'08'5	ii	0'30
mariborska	• n	0'17 5	ii	0'62
Ravno take razlike se opažajo pri žganju, špiritu, likerjih in šampanjcu.
Dalje je gosp. Diel utemeljeval zahtevo po ustanovitvi gostilničarske zbornice v zvezi z obligatornim članstvom pri gostilničarskih organizacijah. Zastopstvo gostilničarstva v gospodarskem svetu je prav gotovo najvažnejše vprašanje, ki ga je treba rešiti. Zato predlaga kongresu sledečo brzojavko na gosp. ministrskega predsednika, ki se glasi sledeče:
Gosp. min. preds.
Velja Vukičevič
v Beogradu.
Več stotin delegatov mnogoštevilnih Udruženja gostilničarjev, hotelirjev, kavarnarjev in krčmarjev iz cele naše Kraljevine zbrani na svoji veliki stanovski skupščini danes soglasno konštatirajo, da so oni največji davkoplačevalci v državi, ki
izvrši jejo velik del dolžnosti v državi, pa vsled tega soglasno sklenejo, da zaprosijo gospodstvo Vaše, naj kreira v projektiranem komiteju državnega sveta tudi mesto zastopnika gostilničarskega stanu.
Za 30 Udruženj gostilničara.
Predsednik: Herm. Posti s. r.
Predlog je bil soglasno sprejet in brzojav takoj odposlan.
Gosp. Diel je obrazložil obširno sedanje neenako razporejanje davčnih bremen in predlagal, naj se zahteva enakomerna razdelitev po pokrajinah in stanovih. Prečani plačajo 3 krat več davkov kakor neprečani. Ravno tako plačajo prečanski gostilničarski obrtniki mnogo več davkov in taks kakor ostali obrtniki v istih pokrajinah. Imenoma navedeni so ti davki in takse, točilne takse, takse na gostilniške račune, policijsko nadzorstvo, državna trošarina, razne občinske doklade in takse itd.
Konečno je priporočal g. Diel čvrsto udruženje vseh gostilničarjev v eno močno organizacijo, ki bo v stanu, te krivice odpraviti. Za lepi referat je žel gosp. Diel velikansko odobravanje.
Kot predstavnik zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je pozdravil kongres zbornični član in načelnik naše zveze g. Andrej Oset, želeč kongresu najlepše uspehe. Zahvalil se je za pozdrav in povdarjal, da je storila zbornica do sedaj vse, kar je bilo v njeni moči, da bi bila čimbolj olajšala današnji težki gospodarski položaj rednega gostilničarstva. Ravno tako se bo prizadevala tudi v bodoče, da bo gostilničarski stan čimbolj zadovoljen.
Ker je g. Oset obenem tudi načelnik naše zveze, je pozdravil kongres tudi kot tak in prosil, naj se skušajo stvoriti tudi v pogledu znižanja občinskih doklad, katere presegajo posebno v mestu Mariboru najvišje mere obremenitve, tako važnega stanu kakor je gostilničarski. Zboru predoči, da znašajo v mestu Mariboru občinske doklade na vino 685 odst. na državno trošarino. Le vsled tega je bilo lansko leto primoranih preko 60 gostilničarjev poiskati si drugi zaslužek, ker niso bili v stanu, teh doklad prenašati.
Konečno pravi g. Oset, da gleda na kongres z radovednim očesom, velikanskim zanimanjem in vsestranskim zaupanjem vseh 2500 gostilničarjev mariborske oblasti v pričakovanju, da bodo na kongresu storjeni sklepi vsaj deloma olajšali današnje gorje in ublažili obupno stanje, v katerem se nahaja naš stan. Govor g. Oseta je sprejel kongres z velikanskim aplavzom, katerega ni hotelo biti konec.
V imenu Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani je pozdravil kongres z lepim nagovorom zvezni tajnik g. Pintar.
Gosp. Kotorin je govoril obširno o razvijanju tujskega prometa.
Ravnatelj zagrebške gostilničarske šole gosp. Debeljak je podal statistične podatke o razvoju in uspehih gostilničarske šole.
Gosp. Lipovšek iz Maribora, ki je med in koncem svojega govora žel največji aplavz, je izvajal približno sledeče :
»Slavni kongres! Kot delegat hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev v Mariborski oblasti Vas najsrčnejše pozdravljam. Današnjega impozantnega kongresa si nismo zmislili mi, temveč nas je prisilila do organiziranja istega ona gospoda, ki nam nalaga pretežka bremena, ki nam grozijo s popolnim in neizogibnim gospodarskim propadom.
Različne nesocijalne takse se predpisujejo in pobirajo neopravičeno. Za enodnevno zamudo plačila predpisane takse se nam nalagajo kazni v izmeri 5 kratne takse in taksa po Din 60'— za razsodbo, ne da bi se nas predhodno na plačilo takse opominjalo.
Nepravična je tudi državna trošarina, katere neprečanski kolegi ne poznajo in jo moramo plačevati prečanski gostilničarji poleg točilne takse. Troša-rinski register je nepotreben. Gostilničarji smatramo to nepametno zahtevo kot sekaturo. Višek davčnih bremen bo dosegel vsekakor novi zakon o državni trošarini, v katerem je predviden povišek državne trošarine od 35 para na 1 Din pri litru, ne da bi ob čine in oblasti reducirale svoje doklade na sedanjo višino, ki se računa od 35 para. Ce se bo novi načrt trošarin-skega zakona uresničil, bodo plačali mariborski gostilničarji, kateri plačujejo
že sedaj 685 odst. občinskih doklad, za vsakih 300 litrov iztočenega vina po 2000 Din občinskih doklad. To bi povzročilo popoln gospodarski ruin gostilničarskega stanu v mestu Mariboru.
Deset let je tega, kar srno ustvarili novo svobodno državo v nadi, da smo se rešili za vedno suženjskega jarma tujcev. Obljubila se nam je tedaj enakopravnost in svoboda. A danes po 10 letih svobode se iztirjavajo od nas davki še vedno po onih zakonih, ki so jih nam ustvarili tedanji naši avstrijski tlačani. Poleg teh od Avstrije podedovanih davčnih zakonov smo dobili tudi srbske zakone. Tako, da moramo plačevati sedaj davke po avstrijskih in srbskih zakonih. Vsled tega plačamo prečani davka na osebo po Din 1200, medtem ko plačujejo Srbi samo Din 450 na osebo. To različno davčno obremenjevanje državljanov ustvarja nehote državljane prve in druge vrste.
Vse prečanske in politične stranke so poskusile sodelovati v parlamentu s srbsko večino. Vendar pa se jim pri najboljši volji ni posrečilo, da bi dosegle enakopravno obdavčenje vseh državljanov, kar bi edino moglo dovesti do notranje konsolidacije v državi, k ugledu in kreditu na zunaj.
Ne samo Vi Hrvati, temveč tudi mi Slovenci smo izčrpani do mozga. Uničujejo nas veliki nepravično razdeljeni davki. Dokaz temu je, da je danes vztrajna zahteva vseh prečanskih gospodarskih krogov po izenačenju vseh davčnih bremen in ustvarjenju popolne enakopravnosti vseh državljanov, od česar ne bomo odstopili, dokler se ne bo naši zahtevi ugodilo. Da se bo pa to čimprej uresničilo, je treba, da skrbimo zato, da pridejo v naši državi do besede pravi gospodarji - davkoplačevalci, ne pa advokati in cincarji.«
Govorili so še gospodje Maslič, podpredsednik zagrebškega oblastnega Udruženja, Grabušič iz Dubrovnika in razni drugi govorniki iz Vojvodine in drugih mest.
Tajnik Središnjega Saveza gostioni-čarskih Udruženja v Beogradu g. Rajkovič je pojasnil nesporazum, ki je nastal med S. S. in prečanskimi organizacijami v pogledu kongresa. Izjavil je, da je S. S. vedno pripravljen, se zavzeti za vsakogar, ki bi se na njega
obrnil. Tudi ne postojajo pri S. S. med prečani in neprečani razlike. Orisal je v-obširnih potezah uspešno delovanje S. S. in reorganizacijo pisarne.
Udruženja, ki niso mogla poslati na kongres svojih delegatov, so se brzojavno pridružile sklepom in izrazila popolno solidarnost v vsakem oziru. Jako lepo in navdušeno se je glasil brzojav zadruge v Murski Soboti, katera je sklicala ravno za 16. mgj svoj občni zbor in se vsled tega ni mogla udeležiti kongresa.
REZOLUCIJ A,
ki je bila po prečitanju z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta, vsebuje v glavnem sledeče:
Ugotavlja se, da obstoja še vedno strahovita neenakost v predpisu in iz-terjavanjiu državnih davkov. Prečanski kraji plačujejo razmeroma, mnogo več davkov kakor neprečanski kraji naše države. Vsled slabe uprave v ne-prečanskih krajih se ne plačajo enako niti oni davki, ki so z zakonom izenačeni. Dohodnina za leto 1928. ni za prečanske kraje še odpravljena.
Državno in oblastno trošarino plačajo samo prečanski kraji. Pavšalna taksa na gostilniške račune je prava kontribucija na prečanske kraje. To pa radi tega, ker je nasilno pavšalira-na in previsoko odmerjena.
Ukine naj se davek na poslovni promet. Pobiranje uslužbenskega davka je prekomplicirano, pa zahtevamo, da se poenostavi.
Pobiranje pristojbin za policijske licence je protizakonita. Zahtevamo, da se razširi policijski statut, ki velja za Beograd, tudi na prečanske kraje.
Vodenje trošarinskega registra je za prečanske kraje nepotrebno in nesmiselno.
Enotni vinski zakon je neobhodno potreben, ker so danes v naši državi štirje vinski zakoni v veljavi.
Nalaganje občinskih in drugih avtonomnih doklad in taks je preseglo najvišjo mero, pa zahtevamo, da jih oblastva znižajo.
Zahtevamo, da se stekajo po naših
članih plačane razne globe v poseben j fond za gostilničarske šole.
Zahtevamo, da se v svrbo pobijanja protizakonite konkurence odredi sledeče :
1.	da se uredi odpiralni in zapiralni čas trgovin;
2.	da se ne izdajo več dovoljenja za točenje alkoholnih pijač za obrate iz člena 82 pravilnika o gostilnah;
3.	da se danes obstoječi obrati po čl.
. 82 reducirajo na potrebo prebivalstva;
4.	da se uvede strožje nadzorstvo nad obrati iz člena 82;
5.	da se v slučaju ugotovljenih prestopkov v obratih iz čl. 82 uvede strogo postopanje po čl. 88, 88 a, 90, 91, 92 in 94 pravilnika o gostilnah:
6.	da se odpravijo vse zasebne in uradniške menze;
7.	da se zaključeni društveni lokali, ako se točijo v njih alkoholne pijače, obremenijo z istimi državnimi in avtonomnimi davki in taksami kakor ostali gostilniški obrati. Oseba, koja obrat vodi, mora biti v posesti osebne pravice.
Dalje zahtevamo, da se ukine vidi-ranje potnih listov, da se popravijo ceste, pota in druga prometna sredstva. Služba na železnicah in parnikih naj se reorganizira tako, da se ne bodo tujci moledovali s carinskim pregledom.
Igralne karte naj se žigosajo s takim žigom, katerega odtis bo trajal tako dolgo, dokler bodo trajale karte. Po našem mnenju bi bil najboljši vsekaini žig.
Prošnje za podaljšanje policijske ure naj se rešujejo hitreje in ugodno.
Kompetenca, reševati gostilniška vprašanja in podeljevanje pravic naj se prenese iz resorta ministrstva financ na ministrstvo za trgovino in industrijo.
Strankarstvo in policijski aparat izpodjedava,ta ves državni organizem. Zato zahteva v prvi vrsti depolitizacijo uprave.
Ne damo našega jamstva za veliko investicijsko posojilo, dokler se ne znižajo današnja davčna bremena na odgovarjajočo višino in dokler ne bomo imeli garancije, da se bo posojilo pravilno uporabilo v vseh krajih države po potrebi in financijelnem doprinosu dotičnoga kraja.
Končno zahtevamo široko samoupravo v naših samoupravah in omo-gočenje njih zdravega in avtonomnega življenja. Da se bo moglo v polni meri to izvesti, je treba revidirati ustavo.
Predsednik g. Posti je dal prečitaho rezolucijo na razpravo. K besedi se ni oglasil nihče, kar znači, da je sestavljena popolnoma v smislu zahtev gostilničarstva. Da zadohi rezolucija tudi formalno sankcijo kongresa, jo je dal predsednik g. Posti na glasovanje ter so glasovali za njo vsi navzoči, razen tajnika S. S. g. Rajkoviča.
Ker je bil s tem aktom dnevni red izčrpan, je povzel zadnjo besedo predsednik gosp. Posti, ki se je poslovil od došlih tovarišev s sledečimi besedami:
V imenu Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru se vam zahvaljujem za dano mi zaupanje in slovenskemu gostilničarstvu izkazano čast, ki ste jo izkazali s tem, da ste me izvolili predsednikom današnjega tako impozantnega kongresa odposlancev vseh hotelirjev, gostilničarjev in kavarnarjev iz prečanskih krajcu .
Z zadovoljstvom ugotavljam, da so se vrstili vsi govori v najlepšem redu.
V sklenjeni rezoluciji navedeni predlogi so stvarni in določni, ki kažejo visoko izobrazbo in inteligenco našega stanu.
Današnji kongres nam je pokazal edino pravo pot, ki jo imamo ubrati v bodočnosti za zboljšanje našega današnjega obupnega gospodarskega položaja. Zato apeliram na vse vas, bodite tudi v bodoče tako složni in edini z nami, kakor ste pokazali danes.
Treba je, da ugotovim tudi to, da so ravno v naši obrti najzmožnejši pijo-rarji za pospeševanje tujskega prometa. In če se te pijonirje zatira, se s tem zatira in onemogoča tudi uspešni razvoj tujskega prometa, kar škoduje j ogromno tudi vinskim producentom. | Današnji impozantni kongres, ka- j ion ga ste se udeležili v tako velikem 1 šlediM, je najlepši dokaz, d\ so nam
težka naložena bremena naijfepši or-g rizator za združenje vseh srbskih, iuoa iških in slovenskih hotelii je v, gostilničarjev in kavarnarje
Ponovno apeliram torej na vas ter vas pozivam, bodite, tudi v bodoče z nami složni, ne oziraje se na politično pripadnost in druge malenkosti, ki bi nas utegnile razdvojevati. Dvignimo visoko naš tradicijonalni pregovor, ki pravi: »Eden za vse in vsi za enega«. V tem znamenju vas pozdravljam in zaključim današnji kongres.
Kdo bo zmagal?
Štiri leta in pol je poteklo, odkar je stopil v veljavo eden najodijoznejših zakonov, kar jih je kdaj zagledalo beli dan. t. j. gostilniški zakon. V dvojnem oziru so določbe tega zakona posebno karakteristične : Prvič je obravnavanje* gostilniških zadev skoro brezizjemno odtegnjeno ministrstvu trgovine in industrije in dodeljeno v glavnem finančnemu in notranjemu ministrstvu. Drugič so se z novim zakonom >na stežaj odprla vrata otvarjanju novih točilnic. V enem kakor v drugem pogledu smo od prvega časa smatrali in tudi danes še smatramo zakon za ne-vzdržljiv in je gostilničarstvo opetovano opozorilo na pomanjkljivosti zakona in škodljive posledice doslovnega izvajanja novih določb, žal da danes brez povoljnega uspeha.	>
Točenje alkoholnih pijač je obrt. Obrti se povsod obravnavajo po predpisih obrtnega zakona in spadajo v kompetenco trgovinskega ministrstva, ki le pri poedinih posebno važnih kon-cesijoniranih obrtih izda svojo rešitev šele po zaslišanju drugih prizadetih ministrstev n. pr. ministrstva za zdravstvo, naučnega ali notranjega ministrstva. To je logično, dosledno in priprosto. Le naša država edina na svetu, v kateri je danes — deset let po ujedinjenju — v veljavi še pet bistveno različnih obrtnih zakonov iz predvojne dobe. si lahko privošči tak eksperiment, kakoršnega je podvzela z gostilničarskim obrtom, da je z zakonom iztrgala posamezen obrt iz pristojnega trgovinskega ministrstva in ga izročila na milost in nemilost ministrstvom za finance, zgradbe in notranje zadeve. Da bi pa bila stvar 5e
enostavnejša, so ostale v veljavi tudi še nekatere določbe prejšnjih zakonov, tako da sme tuintam še trgovinski minister kako besedo vmes povedati. Žalibog je danes že najboljšemu juristu težko pojmljivo, kaj spada še pod okvir obrtnega reda in kaj pod gostilničarski oziroma taksni zakon.
Ne vem, če bom točno zadel, pa zdi sejni, da je postopek ta-le:
Če si gradiš stavbo za gostilno, rabiš dovoljenje ministrstva za zgradbe. Ko iščeš krajevno ali osebno pravico, jo dobiš od ministrstva za notranje zadeve. Točilno pravico ti izda finančno ministrstvo. Snago ti predpiše ministrstvo za zdravje, Skrinjice za pritožbe odsek za tujski promet iz trgovinskega ministrstva itd., itd. Vse ie natančno in razumljivo določeno. Če pa hočeš doseči dovoljenje za obrtoma izvrševano oddajo toplih jedil ali pa če hoče po tvoji smrti vdova nadaljevati gostilniško obrt, se pa obrni na ministrstvo . . ., da, na katero ministrstvo? Kadarkoli vzamem v roke gostilniški zakon, si vsakokrat mislim: Hvala Večnemu, da vsaj ministrstvo za izenačenje zakonov nima pri tem nobene kompetence, drugače bi poleg pet predvojnih obrtnih zakonov imeli še šestega povojnega.
Pa to bi se ša nakako preneslo. Mnogo neprijetnejša je druga slaba stran gostilniškega zakona, ki je obsežen v I. pripombi k tar. postavki 61 taksnega zakona: ^Krajevne pravice se podeljujejo brez omejitve po števi!u» in v 4. pripombi k tar. post. 62 taksnega zakona, ki uvaja na novo takozvane točilnice na stoječe goste. S temi določbami se je prizadjal rednemu go-stilničarstvu večji udarec nego z vsemi novimi taksami in davki. Kajti slednji se dajo še kolikor toliko prenesti na konzumenta, na koga pa naj gostih ničar prenese izgubljeni promet, če zaradi preobilice točilnic ni konzu-mentov?	:
Dovoljevanje mnogobrojnih točilskih obratov je največja ovira za ugoden napredek gostilničarstva. Če si gostilničarji dnevno ustvarjajo, nova konkurenčna podjetja, potem sicer vsi dobro mišljeni predpisi glede modernih
naprav, prvovrstne postrežbe, nižjih cen zaradi pospeševanja tujskega prometa, ne morejo ničesar izdati, ker gostilničar kratkomaio ne zmore na-daljnih investicij in bo obrt odložil, predno bo zaradi gostilne še prišel ob svoje posestvo. Dosedanje izkušnje kažejo, da se opuščajo solidne stare gostilne, za nove gostilne pa se potegujejo večinoma osebe, katere pri tem nimajo kaj izgubiti. Take osebe pa gotovo ne bodo pospeševale tujskega prometa z vabljivimi napravami, niti vobče ne bodo delovale v prospeh narodnega gospodarstva.
Da se torej take določbe ne bodo mogle trajno vzdržati, si lahko misli vsak, ki zna do pet šteti, in to mnenje smo tudi mi neprikrito in s poudarkom mnogokrat povedali v svojem strokovnem glasilu in v neštetih vlogah. Pa ni zaleglo, Kakor čebele pomladi na cvetje, tako se je vrgel ogromen roj špekulantov na točenje alkoholnih pijač, oblastva pa so jim ustrezno šla na roko, samo da finančno ministrstvo pride do novih točilnih taks. Redno gostilničarstvo je pri tem obupavalo radi tisočev in tisočev novih konkurenc. Reakcija je nujno morala nastopiti, kajti sicer bi se moglo zgoditi, da v nekaj letih usahne tisti bogati vir dohodkov, ki ga nudi državi gostilničarstvo. In tako se je zgodilo, da so pred poldrugim letom oblastva spoznala svojo pogreško in začela zbolj-ševati gostilniški zakon z rigoroznejšim tolmačenjem. Dokaz za treznejše presojanje vidimo v raznih določbah novega gostilniškega pravilnika, posebno čl. 82, ki je sicer še dovolj nejasen, a vendar že kaže tendenco, da se točenje alkoholnih pijač izloči iz trgovin, kamor po lastnem priznanju uvidevnih trgovcev ne spada in nikdar ni spadalo. Dosledno sc morala oblastva popraviti gostilničarstvu prizadete krivice in tako so se vse izdane obratovalne pravice za točilnice stoječim gostom podvrgle reviziji in odvzele tistim trgovcem, kojih obratovališča ne odgovarjajo zakonitim predpisom.
Sedaj je seveda nastal vik in krik v Izraelu. Na upravnem sodišču celjskem se kupičijo tožbe, deputacije pa
kar tekmujejo v lovu na ministre za Odpomoč.
Na eni strani mnogi trgovci, katerim se je odvzela točilna pravica, ker njihovi obrati ne odgovarjajo namenu in zahtevam gostilniškega zakona in pravilnikov, nestrpno pričakujejo rešitve svojih pritožb, ker morajo s 1. julijem 1928 nepreklicno zapreti svoje točilnice, na drugi strani pa nešteti gostilničarji, katerim so trgovske točilnice Povzročale nepregledno škodo, s skrbjo zasledujejo postopanje oblastev v tem vitalnem vprašanju gostilničarstva. Kdo bo zmagal?
Čisto neprikrito priznavamo, da tudi trgovcu ni prijetno, če se mu odvzame Pravica, katera mu je bila enkrat že Priznana. Toda pomisliti je treba sledeče :
1.	Trgovci niso v naših krajih poprej nikdar točili alkoholnih pijač v svojih prodajalnah, a so živeli in bodo tudi v bodoče čisto dobro živeli od svojih trgovin, bolje kakor marsikateri gostilničar.
2.	Gostilničarji živijo po ogromni večini izključno od dohodkov svojih gostilniških obratov, so obremenjeni s tako visokimi taksami in davščinami kakor noben drug pridobitni stan, mo-fajo po strogih predpisih in z visokimi 'nvesticijami urejevati svoje obratne Prostore v skladu z zahtevami higijene, tujskega prometa in modernega luksuza, Pa se jim je po napačnem tolmačenju zakona skozi štiri leta povzročala z Pvedbo trgovskih točilnic nepopravljiva Škoda, ker se jim je odtegnil velik 'tel prometa. Kdor pozna razmere, mora Priznati, da je skrajni čas za popravo 'e krivice, ker bo sicer velik del redkega gostilničarstva ubit.
Trgovci, ki uvažujejo ta dejanski P0ložaj, bodo razumeli, zakaj se gostilničarji bojujemo zoper trgovske to-dnice in bodo morali objektivno pri-fr'ati, da je postopanje oblastev, ki . 0šejo napraviti konec zlorabam za-Kon'tih predpisov, popolnoma korektno.
Končno pa Še to: Ministrstvo no-,ranjih zadev je s svojim razpisom od ^ septembra 1926 U br. 7868 izreklo, oa se trgovine ne morejo prištevati oied podjetja, v katerih se dovoljuje „ ,e|Le aIkoholnih pijač. Enako je raz-sv ' P upravno sodišče za Slovenijo v °jih razsodbah od 6. oktobra 1926
A 51 in 60/26/9 in od 2. januarja 1927 A 80/26/9, ravno tako tudi državni svet v razsodbah od 28. decembra 1926 br. 41.732 in 41.728, torej naše najvišje upravne instance, katere so brez dvoma v prvi vrsti poklicane dajati pravilne smernice za tolmačenje zakonov. Ker ne moremo pričakovati, da bi tako ugledna oblastva svoje soglasno in utemeljeno naziranje zopet spremenila, po našem mnenju lahko gostilničarstvo ravnodušno pričakuje izid najnovejših pravd pred upravnim sodiščem.
Eno pa je gotovo potrebno, da se v bodoče onemogočijo taki spori. Gostilniškemu zakonu se mora dati jasno besedilo. Želimo, da bi se to zgodilo čim prej, da sedanja nejasnost ne bo povzročala novih nesreč.
Obratovalni čas za trgovsko točile©.
Opozarjamo vse gostilničarje, da velja brez izjeme za vse trgovske točilce isti odpiralni in zapiralni čas kakor za vse ostale trgovske obrate. V vaseh, ki ne štejejo 5000 prebivalcev, se točenje v odprtih posodah za zauživanje v trgovinah sploh ne sme vršiti, temveč so taki trgovci upravičeni samo prodajati alkoholne pijače v zaprtih posodah za zauživanje izven trgovin. | Prosimo vse gostilničarje, da nam pri- I javijo vsakega trgovskega toeilca, ki | bi ravnal nasprotno, da ga bomo na j pošten način prijavili oMastvu.
Zmza gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru.
Zapisnik
seje širšega odbora »Zveze gostilničarskih zadrug mariborske oblasti v Mariboru«, ki se je vršila v sredo, dne 25. aprila 1928, ob 10. tiri predpoldne v klubovi sobi hotela »Mariborski dvor« v Mariboru na Tržaški cesti št. 4 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Giitanje zapisnika zadnje seje širšega odbora.
2.	Poročilo rua.ealriika.
3.	Poročilo tajnika in uprave »Gostilničarskega lista« ter v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega samostojnega delovanja načelstva in. tajništva.
4.	Gostilničarski pravilnik.
5.	Samostojni predlogi odbornikov.
6.	Slučajnosti.
N AV Z OČI:
a)	Načelstvo:
1.	Zvezni načelnik g. Andrej , Oset, hotelir v Mariboru, ki vodi razprave.
2.	Zvezni p od načelnik g. Matija Holc, gostilničar na Pobrežju pri Mariboru, kot namestnik načelnika.
3.	Zvezni tajnik g. Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar.
b)	Povabljeni gostje:
4.	Zbornični tajnik g. Franc Žagar, kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in, industrije v Ljubljani.
5.	Gospod Marjan Ostojčič, tajnik Udruženja gostioničara, svratišta-ra itd. za oblast zagrebačko v Zagrebu, kot zastopnik hrvatskih kolegov.
VČLANJENE ZADRUGE SO BILE ZASTOPANE:
1.	Celje:
6.	Gospod Drago Bernardi, hotelir in bivši zvezni načelnik v Cellju.
7.	Gospod Drago Perc, gostilničar v Celju, Narodni dem.
2.	Maribor mesto:
8.	Gospod Rado Starman, gostilničar, Mlinska ulica št. 9.
9.	Gospod, Alojzij Strehar, kavarnar v Gosposki ulici 21.
10.	Gospod Jos. Šerec, kavarnar, Aleksandrova cesta 36.
3.	Ptuj:
11.	Gospod Josip Slavinec, zadružni podnačelnik in gostilničar v Ptuju.
12.	Gospod Josip Berlič, restavrater V Narodnem domu v Ptuju.
4.	Gornja Radgona:
13.	Gospod' Janko Karbar, restavrater in zadružni načelnik v Gornji Radgoni.
14.	Gospod Janko Čirič, kavarnar v Gornji Radgoni.
15.	Gospod Karl Fiirst, gostilničar v Apačah.
16.	Gospod Rudolf Horvat, gostilničar v Kapelah.
17.	Matija Domanjko, gostilničar v Jamni.
5.	Žalec.
18.	Gospod Franc Vovk, zadružni tajnik v Žalcu.
6.	Prevalje:
19.	Gospod Alojzij Rozman, zadružni načelnik in gostilničar.
7.	Sv. Lenart:
20.	Gospod Franc Retzer, načelnik in gostilničar.
8.	Slovenjgradec:
21.	Gospod Franjo Gajnko, gostilničar in vinogradnik v Slovenjigradcu.
22.	Gospod Ludvik Sevšek, gostilničar v Slovenj,gradcu.
23.	Gospod Ferdo Škof, gostilničar v Slovenjigradcu.
9.	Vojnik:
24.	Gospod Franc Rožanc, restavrater na Dobrni.
10.	Slov. Bistrica:
25.	Gospod Ivan Kos, zadružni načelnik in gostilničar v Slov. Bistrici.
11.	Šmarje pri Jelšah:
26.	Gospod Maks Gradi, zadružni načelnik in gostiln, v Šmarju p, J.
12.	Šoštanj:
27.	Gospod Matevž Ježovnik, zadružni načelnik in gostili, v Šoštanju.
13.	Pobrežje:
28.	Gospod Franc Kučer, gostilničar v Studencih.
29.	Herman Posti, gostili v Bistrici.
30.	Gospod Alojz Šiker, gostilničar v Studencih.
14.	Murska Sobota:
31.	Gospod Josip Turk, zadružni načelnik in gostilničar.
15.	Braslovče:
32.	Gospod Viktor Rossner, zadružni načelnik in gostUiničar.
16.	Ormož.
33.	Gospod Antom, Golenko, zadružni načelnik in gostiiiničar.
Navzočih, je bito precejšnje število gostilničarjev iz mesta in okolice Maribora.
Zastopanih je torej 16 včlanjenih zadrug z 28 delegati. Na podlagi te prezemčne liste ugotovi zvezni načelnik g. Andrej Oset, da se sklepi današnjih razprav veljavni, ker je zastopanih od 23 včlanjenih zadrug 17, kar presega število, določeno po § 14 zveznih pra-vil, ki je potrebno za veljavno sklepanje o vseh razpravah.
Zvezni načelnik gosp. Andrej Oset predstavi navzočim zborničnega tajnika g. Žagarja in tajnika zagrebškega udruženja gospoda Marjana Ostojčića. Zahvali se vsem, navzočim za obilo udeležbo ter otvori sejo točno ob 10. uri dopoldne.
Po končanih formalnostih in običajnem načelnikovem nagovoru se preide na razpravljanje
DNEVNEGA REDA.
K prvi točki
se na splošno zahtevo opusti običajno čitanje zapisnika zadnje širše odboro-ve seje, ker je bil že itak dobesedno objavljen v »Gostilničarskem listu« ter preide k
k drugi točki
dnevnega reda. Radi tesno združenega načelnikovega in tajnikovega delovanja je težko ločiti poročili načelstva in tajništva v dve točki. Iz tega razloga in ker bo itak obsegalo tajniško poročilo vse podrobno zvezno delovanje, poda zvezni načelnik g. Oset svoje poročilo le v glavnih potezah, ki obsega zadeve točilcev, oblastne doklade, tro-šarinski zakon, bolniško zavarovanje, fond za gostilničarsko šolo in delovanje v zbornici ter podeli besedo zveznemu tajniku g. Komacu, ki poda k tretji točki dnevnega reda sledeče
TAJNIŠKO POROČILO
o delovan ju zvezne pisarne in o upravi »Gostilničarskega lista« za čas od 1. januarja do 25. aprila 1928:
1.	Delovanje zveznega ožjega odbora.
Od zveznega občnega zbora do danes so se vršile 4 seje ožjega odbora in sicer dne 23. in 30. januarja, potem 14. februarja in 10. aprila. Na prvi seji, ki se je vršila v Mariboru ae je
razpravljalo o preselitvi zvezne pisarne iz Celja v Maribor in o nabavi kredita in najnujnejšega inventarja. Skle-! nila se je službena pogodba z zveznim Uradništviomi in najela soba za zvezno pisarno. Na drugi seji, ki se je vršila v Celju, je prejšnji ožji odbor predal vse posle in inventar novemu ožjemu odboru. S tem dnem se je preselila zvezna pisarna z inventarjem iz Celija v Maribor. Na tretji seji se je obravnau ralo pavšaliranje oblastnih doklad na popoinočni obisk kavarn. Vsled oblastnih doklad na pivo so se ugotovile čeme pivu in sicer za veliko pivo 4.75 Din, malo 3.25 Dih in za steklenico 6 Din. Na četrti seji se je pregledalo blagajniško poslovanje in ugotovilo, da se ujemajo vsa predložena potrdila z vknjižbami. Gospod Oset je podal obširno poročilo o gospodarski konferenci, ki se je vršila na velikonočni pom-deljek v Žagrebu in o avdijenci zvezne deputacije, ki se je predstavila ob tej priliki ministrstvu za notranje zadeve g. dr. Korošcu in finanč. ministru dr. Markoviču, katerima je predložila spomenice v zadievi novega pravilnika o gostilnah in za odpravo registrov za žganje in druge.
2.	Zadrugu v Gornji Radgoni, nova članica.
Naše organizacijsko delo je rodilo zopet nov sad. Po večletnem prizadevanju se nam je končno posrečilo izločiti iz skupne obrtne zadruge v Gornji Radgoni vse gostilničarje ter ustanoviti za iste samostojno gostilničarsko zadrugo. Vsled tega šteje naša zveza eno zadrugo z 58 člani več kakor lansko leto.
Dne 2. aprila 1928 so se zbrali na sestanku pri g. Vujac-u v Radencih skoro vsi gostilničarji gornje-radgon-skega sodnega okraja. Po kratkem medsebojnem posvetovanju so se soglasno izjavili, da hočejo ustanoviti tudi za gornjeradgonski sodni okraj svojo lastno strokovno gostilničarsko zadrugo, ki edina more pravilno razumeti današnji težki položaj gostilničarstva. Z velikanskim navdušenjem so zborovalci izvolili iz svoje srede pripravljalni odbor, kateremu so postavili na čelo vrlega, zavednega in agilnega gospoda Janka Karbaša. Gospod Karbaš je v par dneh naložil zadružni kataster, kar je temelj vsemu nadaljnemu zadružnemu poslovanju. Istotako rešuje g. Karbaš vse tekoče zadružne posle z največjo točnostjo.
V vodah skupnih obrtnih zadrug, ki se niso nikjer dobro obnesle, plavajo edino še gostilničarji iz sodnega okraja v Marenbergu.
3.	Trgovski točilci.
Proti podaljšanju likvidacijskega roka trgovskim tocilCem do 30. junija 1928 smo podali pritožbe na Upravno sodišče v Celju, ministrstvo za notranje zadeve in državni svet v Beogradu. Upravno sodišče in ministrstvo nam po preteku 3 A meseca še nista odgovorila. Državni svet je našo pritožbo zavrnil s pripombo, da ni naveden v ujej nobeden konkreten slučaj,. Mislim, da je bila naša pritožba zadostno konkretizirana od momenta, ko smo navedli, da ni veliki župan še izvedel razsodbe, ki jo je izdal ravno Državni svet, temveč da je izvedbo razsodbe podaljšal za nadaljnjih šest mesecev. Toliko vam poročam, da bodete vedeli, da nismo držali rok križem kakor bi mogoče kdo mislil. Sicer se pa bodo ti obrati s 1. julijem t. L prav gotovo zatvorili, ker se jim likvidacijski rok pod nobenim pogojem ne bo več podaljšal. To zagotovilo nam je dal tudi g. veliki župan mariborske oblasti osebno. Prosim, da vaše člane v tem smislu podučite in jih pomirite, da potrpijo še dva meseca.
4.	Oblastne doklade.
Največ dela sp nam povzročile oblastne doklade. Vršili so se razni sestanki in posvetovanja s prizadetimi. Istotako smo intervenirali osebno pri oblastnem odboru. Preprečili smo, da se niso začele pobirati oblastne doklade že s 1. januarjem 1928, kakor je v »Uradnem listu« objavljeno, ampak šele od 1. marca 1928 dalje, kakor je pravilno.
Naše delo v tem pogledu je rodilo ta uspeh, da so se prvotno projektirane 100% oblastne doklade na vino znižale na 50%. V ljubljanski oblasti je obveljala 100% doklada. Pobiranje oblastne takse na igranje na karte se je opustilo. Taksa na popodmočni obisk kavam
se je na primemo vsoto paivšalilrala. : V ljubljanski oblasti se pobira na ta j naslov od vsakega, gosta 5 Din.
Ker so nekatere izvršilne oblasti kljub temu zahtevale plačilo oblastnih taks že od 1. jam. 1928 dalje, smo sestavili za prizadete brezplačno potrebne vloge na. oblastni odbor. V slučaju, da bi se prošnjam ne ugodilo, bomo sestavili za vsakega interesenta pritožbe na višje instance.
5. Vinske razstave.
V našem strokovnem glasilu »Gostilničarski list« smo neštetokrat priporočali našim članom posečanje vinskih razstavi in sejmov. To smo storili vedno v trdnem prepričanju, da koristimo s tem celokupnemu gostilničar-stvu. Tudi letošnji zvezni občni zbor smo priredili v Ptuju le s tem namenom, da omogočimo delegatom poset razstave, ki se je vršila v času dne 15., 16. in 17. januarja 1928. Našega topo-glednega dela ne odobravajo vsi gostil- . ničairji. Pojavile so se celo pritožbe proti našemu stremljenju in agitaciji med gostilničarstvom za. take prireditve, češ, da so nepotrebne in bi jih morali celo bojkotirati. Ker sta nastali v tem oziru dve različni struji, vas prosim, da zavzamete danes vase stališče nap ram vinskim razstavam in sejmom ter nam daste potrebna navodila, kako naj se v bodoče ravnamo.
6. Pravilnik o odpiranju in zapiranju trgovin.
Že dolgo časa vlagamo prošnje na razne pristojne činitelje glede ureditve odpiralnega in zapiralnega časa za trgovine, kamor spadajo tudi točilci na stoječe goste. Zadnjo tako predstavko smo vložili dne 2. februarja t. 1. na ministrstvo za socijal. politiko, katero se je takrat izreklo, da hoče to stvar končnoveljavno rešiiti. Kakor vedno, tako se je tudi tokrat poprej spremenil minister za socijalno politiko predno je utegnil svoj načrt uresničiti. Tako je ostala tudi zadnja vloga v tem pogledu nerešena in čakamo dalje, da bo prišel na vlado vendarle mož, ki si bo upal vzeti zadevo resno v roke.
7.	Prodaja žganja na debelo.
Vsled naše vloge je generalna direkcija davkov v Beogradu omilila svoj prvotni razpis, ki je določal, da .se sme prodajati žganje na debelo le v posodah nad 100 1 v toliko, da je dovoljena ta prodaja od 25 1 navzgor.
8.	Nedostatno žigosanje igralnih kart.
Sedanji način žigosanja igralnih
kart z gumijastim žigom je nedostaten, ker se vtisnjeni gumijasti žig po par-kratni uporabi zbriše. Radi tega je že marsikateri gostilničar imel po nepotrebnem opravka s financo. Upoštevajoč to dejstvo, smo vložili na finančno oblastvo utemeljeno vlogo, v kateri smo prosili, da bi se uvedlo žigosanje igralnih kart z vsekalnim namesto z gumijastim žigom. Rešitve še nimamo.
9.	Evidenca sprememb v gostilničar-
ski obrti.
Ker smo opazili, da nimajo vse zadruge točne evidence svojih članov, smo zaprosili finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru za odredbo, da bi se obveščale zadruge o vseh na novo izdanih točilnih pravicah. Naši prošnji je fin. okr. rav. ugodilo in dalo nalog vsem podrejenim sreskim upravam, naj o vseh spremembah v gostilničarskih obratih obvestijo tudi našo zvezo, mi pa bomo obvestili zadruge. Prosim, da vašo evidenco vsakokrat spremenite v smislu obvestila.
10.	Razmnoževalni aparat.
Nabavili smo razmnoževalni aparat, s katerim se lahko razmnoži roko- ali strojepis na več tisoč izvodov. Pripravan je za vsake vrste tiskovine. Ta aparat je brezplačno na razpolago vsem zadrugam za razmnoževanje vabil na občni zbor ali drugih spisov1.
11.	Reorganizacija bolniškega zavarovanja.
K reorganizaciji bolniškega zavarovanja smo podali v glavnem zahtevo, naj se Središnji Savez v Zagrebu kot popolnoma nepotreben ukine. Ljubljanski OUZD naj se deli na dva OUZD in sicer na mariborskega, ki bi naj obsegal mariborsko, in na ljubljanskega, ki bi naj obsegal ljubljansko oblast. Zahtevali smo tudi reorganizacijo zdravniške službe itd.
12.	Gostilničarska razstava v Ljubljani.
Čim smo zvedeli, da namerava Ljub-
ljanski velesejem priključiti letošnjemu velesejmu tudi gostilničarsko razstavo in srednjeevropejski kongres, smo takoj začeli z agitacijo med gostilničar-stvom in priporočali čim številnejšo udeležbo. Načelstvo' ljubljanske zveze je bilo iz početka tudi jako vneto za to prireditev. Zvezni odbor ljubljanske . zveze, ki se je sestal na seji dne 16. ; marca 1928 ni odobril stališča, zvez- i nega načelstva, češ, da se gostilničarski stan preveč obremenjuje, da bi s pompoznimi prireditvami kazal fiinan- j ci pot do nalaganja še večjih bremen, j Iz tega razloga je odbor ljubljanske j zveze soglalsno odklonil vsako oficijel- | no udeležbo na gostilničarski razstavi ' in gostilničarskem, kongresu v' Ljub- j Ijani. To smo končne tudi mi uvideli j in se pridružili pravilnemu naziranju j odbora ljubljanske zveze ter prenehali | z nadaljno propagando in pripravami j za to prireditev. To sme storili tudi j radi solidarnega nastopa obeh zvez in ker ne moremo iti preko sklepov zveze, ki ima svoj sedež tam, kjer se prireditev vrši1.' Prosim, da tudi o tem razpravljate in storite sklep, kako naj v bodoče postopamo.
13.	Zakon o državni trošarini.
Pri ministrstvu financ v Beogradu se sestavlja nov zakon o državni trošarini. Zbornica je prejela načrt v pretres in oddajo svojega mnenja. Naša zveza je bila od zbornice povabljena : k sodelovanju pri oddaji mnenja. Po- j svetovanje se je vršilo v soboto, dne 1 21. t. m. v Ljubljani. Našo zvezo je zastopal g. Oset in .moja malenkost. Na predlog gospoda Oseta se je vneslo v načrt določilo, da pristane gostilni- * carstvo na nameravano povišanje dr- ! zavrne trošarine na vino in mošt za 100% pod pogojem, da se odpravijo to- j čilne takse, pavšalne takse na računske bloke v gostilnah, takse na igralne karte, registri na žganje, 8%ni odpis za vsušenje in drože ter da se vse avtonomne doklade maksimirajo na 30% od državne trošarine. Istotako se je vneslo v načrt določilo, da se smejo prodajati v trgovinah alkoholne pijače samo v zapečatenih steklenicah, ne pa tudi v .ođprtib, kakor se prakticira sedaj . Finamca naj ima pravico vpogleda samo v one knjige, iz katerih je razviden nakup alkoholnih pijač, ne pa tudi v ostale poslovne knjige. Določila o oddaji v zakup državne trošarine pristojnim gostilničarskim zadrugam se nam ni posrečilo vnesti v zakonski načrt, ker so nas ostali zastopniki trgovskih in industrijskih organizacij preglasovali. Ta zakon bo veljal za celo državo. Vsled tega bo prešla državna trošarina tudi na srbske tovariše. Iz tega razloga je upati na ukinjenje točilnih taks, ker se bodo zavzele za to tudi gostilničarske organizacije v Srbiji.
Da bi se bila državna trošarina na vino sploh izločila iz načrta, se nam ni posrečilo, ker je med ostalimi zastopniki prevladalo mnenje, da bo ministrstvo potem, samovoljno naredilo kakor bo hotelo.
11. Zadružni občni zbor.
Kadar nam je čas dopuščal, smo se udeležili zadružnih občnih zborov, na katerih smo poročali o zveznem delovanju in težkem položaju gostilničar-stva.
15.	Informacijski oddelek.
V	zadnjem času je načelstvo uvidelo potrebo ustanoviti pri zvezi poseben informacijski oddelek za vse v naši zvezi včlanjene gostilničarje. Naloga tega oddelka je, dajati vsakemu gostilničarju brezplačne informacije, sestavljati prošnje in pritožbe ter biti članom v vsakem oziru vedno na- razpolago. O tem smo obvestili vse člane s posebno okrožnico in objavo v listu s pozivom, naj se z zaupanjem obračajo do nas.
16.	Kontrola točilcev.
V	zadnjem času smo izvršili tudi kontrolo po raznih točilnicah na stoječe goste. Ugotovili smo v teh obratih naravnost škandalozne razmere. Točilnice, ki so pod vsako kritiko uma,-zane in nehigijenske, so v neposredni zvezi s spalnico, kuhinjo ali trgovino. Obratuje se ob vsaki uri in na razne nezakonite načine. Izvršili smo prijave na oblasti,' v katerih smo točno popisali vse ugotovljene nedostatke. Pristojna oblast je uvedla preiskavo in zasluženo kazen je prejelo do sedaj pet lastnikov takih obratov v mariborski , oblasti. Skupna kazen vseh .znaša. 1.125 dinarjev.
17.	Podeljevanje novih točilnic. Omjanilti moraiml mjidevnost mariborskega mestnega občinskega odbora. ; kateri se je v več slučajih izrekel proti , podelitvi novih točilnic. Želeti bi bilo, : da bi mariborsko mestno občino po- ; snemale tudi druge občine.
18.	Krajevne pravice.
Na zahtevo posameznih zadrug smo i sodelovali tudi pri oddaji mnenja za I nove krajevne pravice. Naše vloge so | imele uspeh.
19.	Financijelno stanje zveze. Financijelno stanje zveze ni preveč sijajno, vendar pa ne bo v letošnjem letu pasivno, če nam bodo vse zadruge plačale predpisano članarino. Današnje stanje je sledeče:
1.	Naš tekoči račun pri PosojiilnitaL v Mariboru izkazuje breme
saldo po ... . 3.414.—- Din
2.	Tek očK. račun pri1 PoŠtnii branilnlict v Ljubljani pa dobro
saldo po ...	.	570.—	»
Skupno breme saldo .	2.844,—	Din.
Nasproti temu imajo	pri nas	od-
prte račune za zvezno članarino še sle-		
deče zadruge:		
1. Mozirje	1.380..—	Din
2. Prevalje	2.340,—	»
3. Dolnja Lendava	2.130,—	»
4. Šoštanj	1.140.—	»
5. Pobrežje za mari-		
borsko okolico	8.460,—	»
6. Slovenjgradec	550,—	»
7. Sv. Lenart v Slov.		
goricah	950,—	»
8. Šmarje pri Jelšah	990,—	»
9. Sv. Jurij ob j. ž.	1.230,—	»
10.. Gornja Radgona	1.740.—	»
il. Murska Sobota	.550,—	»
12. Kozje	4.850,—	»
13. Rogaška Slatina	1.830 —	»
14. Ptuj	3.230.—	»
15. Konjice	30 —	»
16. Braslovče	60 —	»
17. Slov. Bistrica	1.650,—	»
18. Vojnik	1.740.—	»
19. Za oglase v listu	7.800,—	»
skupa! 51.110.— Dim.
Da bomo mogli priiti z našo blagajno končno v ravnovesje, prosim vse ravnokar izkazane zadruge, da nam dolguj oče vsote čim prej nakažejo, da bomo mogli neovirano naprej delovati1.
20.	»Gostilničarski list izhaja v tako mali obliki, ker nam ni mogoče pridobiti večjega števila oglasov. Temu bi prav lahko odpomogle posamezne zadruge, če hi nam poslale vsaj vsaka po par naročil na oglase.
S	tem končani svoje poročilo, o katerem prosim, da razpravljate in storite potrebne sklepe ter daste navodila za nadaljno delovanje.
Zvezni načelnik g. Oset se zahvali zveznemu tajniku g. Komacu za izčrpno podano poročilo, katerega da na razpravo in prosi navzoče, naj pridno posegajo v debato.
1.	Vinski sejmi.
K besedi se oglasi g. Berite in pravi, da je potrebno delati z vinogradništvom roko v roki. Vsekakor pa ni za to, da bi se delala iz lastne inicijative preobširna brezplačna reklama za prirejanje malih, malopomemibnnib lokalnih vinskih sejmov, ki ne morejo nuditi obiskovalcem zadostno sortiranih vzorcev. Nasprotno pa je za to, da se, v kolikor je v listu prostora, piše o velikopoteznih akcijah, kakor so na pr. oblastne razstave,, kii nudijo obiskovalcem vzorce vinskih pridelkov iz vinogradov cele oblasti, so velikega pomena tudi za pospeševanje tujskega prometa in napravijo tudi sicer dober vtis na tuji svet, od katerega je odvisen naš gostilničarski stan. Vsekakor pa naj izostanejo udi za take prireditve obširna brezplačna poročila,.
Naziranju gospoda Berliča so se pridružili tudi ostali navzoči, posebno pa iz razlaga, ker noče vinogradništvo k urejevanju našega lista z oglaševanjem ali naročili ničesar prispevati.
Gospod Gajnko pravi, da je kot vinogradnik že lansko leto stavil na neki anketi vinogradnikov predlog, da bi se vršil vsako leto za celo mariborsko oblast samo eden veliki sejem in sicer menjajoč se v Ivanjkovcih, Ptuju in Mariboru, da pa ni njegov predlog prodrl. V ostalem se pa pridruži pred- i logu g. Berliča.
Končno se je storil soglasen sklep, objavljati v »Gostilničarskem listu« le taka poročila o vinskih sejmih, za katera bo dotični pripravljalni odbor plačal primerno vsoto. Izjemoma naj se objavijo brezplačno samo kratka poročila velikih oblastnih prireditev in še to le tedaj, če bo preostajal v listu prostor.
2.	Gostilničarska razstava v Ljubljani.
Po kratki razpravi se z ozirom na odklonilni sklep ljubljanske zveze soglasno sklene, prepustiti ožjemu odboru proste roke, naj po svoja uvidevnosti in prepričanju ukrene v zadevi oficijelne udeležbe na gostilničarski razstavi vse, kar se mu zdi pravilno, ne da bi kršil solidarnost enotnega nastopa z ljubljansko zvezo.
3.	Zakon o državni trošarini.
Zbornični tajnik g. Žagar je podal obširno poročilo k načrtu zakona o državni trošarini, katerega je prejela zbornica v pretres in oddajo mnenja. Odbor je soglasno sklenil, da vztraja na predlogu, ki ga je stavil zvezni načelnik g. Oset na zbornični konferenci dne 21. aprila t. L, ki je šel za tem, da se vnese v novi trošarinski zakon poleg v tajniškem poročilu naštetih določil, tudi klavzula, naj se da gostilničarskim zadrugam in njih zvezam na prosto, vzeti cd države državno trošarino v zakup, tako. kakor se je vršilo v predvojnih časih. Nasprotno pa naj se vnese v ta zakon določilo, ki bo absolutno prepovedovalo oddati državno trošarino v zakup posamezniku osebam, ki bi utegnile dani položaj izkoriščati v špekulativne namene.
Zvezni načelnik g. Oset je izpopolnil tajniško poročilo še v toliko, da se je na njegov predlog vneslo v načrt zakona o državni trošarini tudi določilo, da sme biti založna klet pod isto streho kot je točilna klet in da se v novi zakon o državni trošariikii ne vnese določilo, ki predvideva lepljenje troša-rinskih trakov na steklenice piva, ki služijo v s vrh o kon trote o redno plačani državni trošarini na pivo.
Računski preglednik gosp. Korže je pregledal že prejšnji dan račune in blagajniško knjigo. Ker se ni mogel današn je seje udeležiti, je podal odboru pismeno poročilo, iz katerega, je razvidno. da je blagajniška knjiga in priloge v popolnem redu ter predlaga odboru, naj podeli načelstvu in tajništvu odvezo za samostojno razpolaganje z zveznim denarjem.
Zvezni širši odbor se je na podlagi tajniškega poročila in nudenih dokazov prepričal, da je bilo samostojno delovanje načelstva in tajništva v vsakem oziru pravilno. Na, podlagi te ugotovitve in predloga gospoda Koržeta je zvezni širši odbor odobril soglasno dosedanje samostojno delovanje in razpolaganje z zveznim denarjem od strani zveznega načelstva in tajništva.
K četrti točki
dnevnega reda poda zvezni načelnik g. Oset besedo tajniku Udruženja gostioničara, svraitištara M. za oblast zagrebačko v Zagrebu gosp. Marjani1 Ostojčiču, ki pozdravi navzoče ^ v imenu vseli tovarišev iz zagrebške oblasti ter se zahvali za vabilo na sejo. V preko enournem govoru poroča g. Ostojčič navočim o trnjevi poti, po kateri hodijo hrvatski tovariši radi ko-ruptnih razmer, ki vladajo v južnih krajih naše domovine in katerih se ne bo moglo v doglednem času odpraviti-
Da se te neznosne razmere m ne-ravčeno nalaganje dajatev na go-Iničarski stan v takozvanih prečam h krajih čimprej odpravijo in zbolj-gospodarsko stanje vseh stanov, se zagrebško Udruženje, katerega g-tojčte zastopa, odločillo, prirediti dne maja 1928 v Zagrebu protestno zbora,nje vseh gostilničarjev iz takozva-i prečanskib krajev, da izrazijo svo; nevoljo napram onim činiteljem k1 to nezadovoljstvo zakrivili. Radi te' prosi navzoče, naj delajo razpolo' ije med svojimi člani, da se tega 1n1' zantnega protestnega zborova nm a,v sigurno v polnem številu ude1 '
o.	-
Zagrebško udruženje sestavlja sPJ iiirnho z vsemi zvezami v prečansk u ijih nov pravbnik o gosUlnah. i ‘i stvo naše zveze je sestavilo od svoj^ ani svoj načrt, katerega je predlo« ' današnji odborovi seji v pretres obritev. Načrt se potem izroči teške mu Udruženju kot podlaga P itavi enotnega načrta za celo držav
Naš načrt se od sedaj veljavnega pra- j viilnika mnogo razlikuje. Črtali smo 30 j členov kot nepotrebne. Nasprotno smo pa vnesli nekaj novih določil, katere smo posneli deloma iz obrtnega zakona iz leta 1907, deloma pa vsled nastale potrebe. Črtali smo vsa ona določila sedanjega pravilnika, ki predvidevajo sedanji nered v podeljevanju dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka. Izločili smo tudi razne penzione, točenja alkoholnih pijač po barakah, trgovinah, delikatesah itd. Naš načrt predvideva samo redno gostilničar-stvo, za katero so potrebne krajevne, osebne in točilne pravice. Podeljevanje krajevnih pravic je vezano na dano krajevno potrebo, kar ugotovijo občine in pristojne gostilničarske zadruge, katerim se mora pred vsako podelitvijo krajevne pravice dati prilika oddati svoje mnenje. V slučaju, da hi se podelila krajevna pravica vzlic nasprotnemu zadružnemu mnenju, ima zadruu ga pravico pritožbe na višjo instanca. Naš načrt predvideva dve vrsti osebnih pravic in sicer omejeno osebno pravico, s katero se lahko vodijo gostilniški obrati po vaseh in se sme podeliti vsakemu neoporečen emu prosilcu ne da bi mu bilo treba dokazati sposobnost in prakso v streženju gostom. Podelitev neomejene osebne pravice, s katero se lahko vodijo vsako1-vrstni obrati v mestih, trgih, kopališčih in zdraviliščih, pa, je vezana na dokaz sposobnostt. Za dokaz sposobnosti se jemlje:
1.	triletna redna učna doba s pomočniško preizkušnjo ter triletna pomočniška doba z mojstrskim izpitom:;
2.	popolna fakultetska izobrazba s šestmesečno prakso v vodstvu enega gostilniškega obrata;
3.	popolna srednješolska izobrazba z enoletno prakso v vodstvu enega gostilniškega obrata in mojstrski izpit;
4.	štiriletna srednješolska izobrazba s štiriletno prakso v neposrednem streženju gostom in mojstrsko preizkušnja.
Evidenco o zaposlenju vodijo pristojne zadruge in zveza.
V prehladne odredbe smo vnesli tudi nov člen, po katerem naj se ukinejo vse ene točilnice po trgovinah, ki so se ustvarile vsled napačne interpretacije prejšnjih pravilnikov.
Po daljšem raizmotrivanju se je sestavljeni načrt odobril in pooblastil ožji odbor, naj sporazumno z zagrebškim Udruženjem sestavi na podlagi tega načrta nov pravilnik za celo državo ter ga predloži ministrstvu za notranje zadeve v uveljavljenje. Glavna razprava o tem se bo vršila v Zagrebu dne 3. maja 1928, to je na dan, ko se bo vršil kongres gostilničarjev iz vseh prečanskiih krajev.
K peti točki
dnevnega reda so stavili navzoči razne samostojne predloge. Kot najvažnejšega omenimo predlog g. Slavinca iz Ptuja, ki gre za tem, da bi se ustvarile pri odmeri točilnih taks še dve novi skupini, ker ni sedanja razdelitev na skupine pravična in se ustvarjajo radi tega prevelike razlike med enim in drugim gostilniškim obratom. Zveza bo podvzala v to, svrho vse potrebne korake.
Gospod škof iz Slovenjgiraldca je stavil predlog, naj bi se vršile seje širšega odbora menjaje v Mariboru, Ptuju in Celju, da bi bila tudi drugimi zadrugam dana prilika prisostvovati seji z manjšimi stroški'. Temu predlogu so je pridružil tudi gospod Rožanc, delegat vojniške zadruge. Nasprotno pa je dokazal bivši zvezni načelnik gosp. Bernardi kot najboljši poznavalec zveznega poslovanja, da ne bi bila izvedba predloga g. Škofa v korist gladt-kemu zveznemu poslovanju in razpravam na sejali, kjer se neprestano potrebujejo razni zveznor-uradni spisi. Iz tega razoga je neobhodno potrebno, da se vršijo seje širšega odbora vedno le na sedežu zveze in v najbližnji bližini zvezne pisarne. Opirajoč se na to Ugotovitev predlaga, naj se vršijo seje širšega odbora vedno le v Mariboru. Predlogu gospoda Bernardija se pridružita tudi gospoda Perc iz Celja in Rerlie iz Ptuja.
Gospoda Škof in Rožanc sta uvidela, da ie njiju predlog težko izvedljiv'in zvezan s stroški, Radi tega stavljen predlog umakne,ta.
/vezni p od načelnik g. Holc je predlagal, naj bi se ustanovil pri zvezi re-
zervni fond, v katerega naj bi se stekali prostovoljni prispevki včlanjenih zadrug in njih elanov ter darila in volila. Tudi temu predlogu so navzoči soglasno pritrdili.
Gospod Bernardi predlaga, naj bi se priredila poučna potovanja in sestanki skupno z vajenci. Za kritje nastalih stroškov naj se zahteva od tuj-sko-prometne zveze v Mariboru primeren prispevek. Tujsko - prometna zveza v Mariboru prejema namreč v ta namen in v naanen pospeševanja tujskega prometa 15% onih prispevkov iz fonda gostilničarske šole, ki jih plačujejo občine od davščine na prenočišča, Predlog je bil soglasno sprejet.
Gospod Beirlič kot dober poznavalec današnjega težkega položaja gostilni-čarstva predeči navzočim posledice v slučaju, da bi ne ščitile gostilničarstva njegove močne organizacije. Iz teh razlogov je treba maše organizacije vedno bolj ojačiti s čim tesnejšo združitvijo. Zato predlaga, naj se vse zadruge udeležijo v čiim večjem številu protestnega kongresa, ki ga prireja zagrebško Udruženje za dne 4. maja 1928 v Zagrebu. Predlog je bil soglasno sprejet. Gospod Oset prosi vse navzoče, da bi v bodoče vse svoje samostojne predloge predložili pismeno, ker se s tem olajša pisarni, delo.
K šesti točki
dnevnega reda se n,i nihče več oglasil k besedi. Radi tega je g. Oset zaključil sejo ob 6. uri popoldne.
Zvezni načelnik: Andrej Oset s. r.
Zvezni tajnik: Anton Komac s. r.
PRIMARIJ
PK- BENCAN
specijalist za ženske bolezni in porodništvo
ordinira v Mariboru, Aleksandrova cesta 6/II. od 11.— 12. in od 2.-3. ure. Telefon 344.
jZagpIsfittšk
rednega letnega občnega zbora Gostilničarske zadruge za mariborsko okolico na Pobrežju, ki se je vršil v pon-deljek, dne 7. maja 1928 po enournem čakanju ob 2. uri popoldne v gostilniških prostorih zadružnega načelnika gospoda Matije Holca s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročila načelstva.
3.	Obračun za poslovno leto 1927.
4.	Proračun za poslovno leto 1928.
5.	Volitve načelstva in odbora,
6.	Upokojitev sedanjega in namestitev novega zadružnega tajnika.
7.	Slučajnosti.
Navzoči:
Zadružni načelnik g. Matija Holc, ki vodi razprave,
zadružni podnačelnik g. Franc Ku-čer, kot načelnikov namestnik, župan pobrežke občine g. Stržina, zvezni načelnik g. Andrej Oset in zvezni tajnik g. Anton Komac, ki fungira kot zapisnikar ter 54 zadružnih članov.
Ker se vrši redno sklicani občni zbor po enournem čakanju, so vsi storjeni sklepi veljavni vzlic temu, da je navzočih komaj 54 zadružnikov. Po tej ugotovitvi se spominja zadružni načelnik g. Holc v minulem poslovnem letu umrlih zadružnih članov ter pozove navzoče, naj se v počastitev spomina pokojnih tovarišev dvignejo raz svojih sedežev.
Po končanih formalnostih se je prešlo k razpravam dnevnega reda.
K prvi točki
sq soglasno sklene, da se čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora opusti, ker bi zavzelo preveč dragocenega časa.
K drugi točki
poda zadružni načelnik g. Holc izčrpno poročilo o zadružnem delovanju v minulem poslovnem letu 1927., iz katerega je; ralzvidno, da je štela zadruga 297 članov. Pomočnikov je bilo prijavljenih 39, vajencev pa 11. Rešenih je
bilo 134 spisov, med katerimi je bilo
6	prošenj za nove krajevne pravice; v 4 slučajih je zadruga oddala odklonilno v dveh pa pritrdilno mnenje. Za dosego osebne pravice je bilo vloženih
7	prošenj. Zadružni odbor ,se je sestal na sejo štirikrat. Na inicijativo Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru se je zadruga udeležila po gosp. Postl-u ITI. avstrijske strokovne razstave v Gradcu in po g. Holcu pa vinske razstave v Ptuju. Zveznih sej so se udeležili gg, Holc, Posti in Trinka Polnoštevilno je bila zadruga zastopana tudi na letošnjem zveznem občnem zboru v Ptuju. Zadružni kataster izkazuje, da je 97 članov zaostalo pri plačilu zadružnih doklad za poslovno leto 1927. Nekateri dolgujejo na zadružni članarini celo za leta 1925 in 1926. Pri tej priliki je zadružni načelnik g. Holc vse zamudnike na plar-čilo zadnjikrat opominjal in zagrozil, da bo sicer primoran izročiti terjatev politični oblasti, če, bi se še zadnjemu opominu ne odzvali.
Poročilo je vzel zbor z odobravanjem na znanje in priznal načelnikovo pridno in uspešno delo s 1000 Din nagrade.
K tretji točki
obrazloži zadružni načelnik g. Holc od računskih preglednikov pregledani in podpisani obračun za minulo poslovno leto 1927, ter se na predlog g. Senice podeli odboru absolutorij.
K četrti točki
predloži zadružni načelnik g. Holc letni proračun na poslovno leto 1928, glasom katerega je proračunjena zait n: čn a članarina tudi za leto 1928. po 60 Din za vsakega člana,. Po kratki debati se predloženi proračun soglasno odobri.
K peti točki
dnevnega reda se zadružni načelnik g. Holc zahvali zboru za triletno zaupanje in prosi, da se na njegovo mesto izvali drugi tovariš. K besedi se je oglasil g. Peter Trinko kot dolgoletni zadružni odbornik in najboljši poznavalec današnjega težkega gospodarskega položaja in pridnega ter uspešnega delovanja zadružnega načelnika gosp. Holca, V lepem govoru je g. Trinko orisal zmožnosti in vsem članom priljubljeni značaj g. Holca,
G. Holc, nam je tekom svojega triletnega uspešnega načelovanja dokazal lepe uspehe. Bil je ob vsaki dani priliki na prvem mestu. Ob izvolitvi, ki se je vršila pred tremi leti, je zaipočel zadružno delo z vso energijo. Imel je pred očmi edini idealen namen ustreči vsem številnim željam zadružnega čalnstva in biti v korist vsemu gostilničarskemu stanu. Noč in dan se je boril in zastavil je vse svoje moči in vpliv, da bi odstranil tiste črvičke, ki našo obrt tako strašno zajedajo. To je dokaz, da smo zaupali našo usodo možu, ki je v vsakem oziru zmožen voditi nas do končnega cilja.
Gospod Holc je bil tudi med tistimi tovariši, ki so se prizadevali prenesti sedež ponosa vseh gostilničarjev mariborske oblasti, to je naše zveze iz Celja v Maribor. Celjani, ustvaritelji naše zveze, katerim gre za to največja zasluga, so se le težko odločili izročiti svojo rožo v druge roke, ne vedoč, kakšna usoda jo v drugi presajeni zemlji čaka. Pri tej priliki maramo svečano obljubiti, da bomo v najlepšem cvetju prevzeto in v mariborsko zemljo presajeno rožo še nadalje dobro negovali, da nam bo dala v kratkem tudi sad, katerega do skrajnosti izmozgani gostilničarski stan nujno potrebuje. Za tako delo in nego pa je naš Holc kot dolgoletni naš voditelj najspot-sobnejši. Zato vas prosim:, da v prid stvari, za katero gre in v dobrobit nas vseh, izvolite ponovno našega dosedanjega načelnika g. Holca,
Besedam g. Trinka je sledilo dolg oh trajno odobravanje, kar dokazuje, kako je g. Holc pri svojih članih priljubljen. Po kratkem posvetovanju se je sestavil sledeči odbor:
a)	Načelstvo:
P g. Holc Matija, zadružni načelnik;
2.	g. Kučer Franc, zadlružni podnačelnik.
b)	Odborniki:
3.	g. Lesjak Miha,
4.	g. Ketič Josip,
5.	g. Koder Josip,
6.	g. Lebe Jaaip, i j . j \,v
7.	g. Posti Herman,
8.	g. Trinko Peter.
9.	g. Dreisiger Franc,
10.	g, Vaupotič Štefan.
c)	Odborniki-namestniki:
11.	g. Samic Josip,
12.	g. Klaijčnik Martin.
13.	g. Korenčič Anton.
14.	g. Škof Josip.
č) Računski pregledniki:
15.	g. Grašič Jakob in
16.	g. Klemenšak Franc.
K šesti točki
dnevnega reda prečita zadružni načelnik g. Holc vlogo 77-letnega zadružnega tajnika g, Ivana Hergota, kateri je podal ostavko na svojo 20-letno zvesto in pridno tajniško službovanje ter prosil, naj se ga razreši dolžnosti. V debato so posegli gg. Holc, Kučer, Senica in razni drugi navzoči, ki so kot dobri poznavalci težkega zadružnega dela priznali g. Hergotu velike zasluge v organizacijskem delu za dobrobit celemu gostilničarskemu stanu. Končno je bil storjen soglasen sklep priznati pridnp Herg,otovo 20-letno delovanje z mesečno pokojnino po 100 Din in nagrado za dosedanje pridno delo. Vpričo takega nepričakovanega priznanja se je g. Hergot močno ginjen zahvalil svojim delodajalcem z obljubo, da bo dal zadrugi tudi v bodoče radevolje na razpolago svoje skromno znanje in upešane moči. Zadružno načelstvo pa se je pooblastilo, da nastavi novega zadružnega tajnika, za katerega je predviden v proračunu kredit po 300 dinarjev mesečno.
K sedmi točki
je povzel besedo zvezni načelnik gosp. Oset, ki je v obširnem govoru poročal o prizadevanjih zveze za zboljšanje gospodarskega položaja. Poročilo je obsegalo oblastne doklade, delovanje v zbornici, novi pravilnik o gostilnah, novi zakon o trošarini, zborovanje pre-čamskih gostilničarjev, ki se bo vršilo v Zagrebu dne 15. maja 1928, organizacijo. obnovo gostilniških obratov, tujski promet itd.
Zvezni tajnik g. Komac je poročal o prizadevanjih zveze za odpravo to-čilcev na stoječe goste, ureditev odpiralnega in zapiralnega časa za te obrate in o podeljevanju dovoljenj za točenje vina lastnega pridelka.
Zbor je pozdravil tudi župan pobreške občine g. Stržina in želel najlepše uspehe.
Ob 6. uri zvečer je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno.
Zadružni načelnik: Matija Holc s. r.
Zapisnikar: Anton Komac s. r.
Izpraševanje vajencev in proglašanje set rinili I'kom.
A) Pri zadrugi za mariborsko okolico
na Pobrežju.
V petek, dne 4. maja 1928 se je sestala v zadružni pisarni mariborske okoliške zadruge na Pobrežju izpraše-valna komisija za vajence, ki je imela nalogo izprašati prvega,, pri tej zadrugi vpisanega vajenca, gospoda Franca Midlil-a ter ga slavnostno proglasiti sotrudnikom v gostilničarski obrti. Komisijo so tvorili gospodje zadružni načelnik Holc, podnačelnik Kučer in odbornik Posti. Kot povabljeni gosti so se udeležili svečanosti tudi gostilničar g. Halbvvidl, pri katerem je bil g. Midlil izprašan v praktičnem izvrševanju natakarske službe, vajenčeva mati, zvezni načelnik g. Oset in zvezni tajnik g. Komac.
Teoretično izpraševanje se je vršilo v zadružni pisarni, praktično pa v gostilniških prostorih zadružnega načelnika g. Holca. Kandidat g. Midlil je odgovarjal vsem stavljenim vpraša-njam gladko, sigurno in v vsakem oziru zadovoljivo.
čim se je izpraševanje dokončalo, je komisija proglasila izvrsten izpra-ševalni uspeh. V podkrepitev izpraše-valnega uspeha je izročila komisija gospodu Midlilu lepo izdelano »Učno diplomo«.
Po končanem oficijelnem delu slavnosti, je serviral g. Midlil z največjo, pozornostjo in taktnostjo komisiji običajno zakusko. Pri tej priliki so se navzoči vrstili drug za drugim z lepimi nagovori in napitnicami prvemu iz-praševancu in novemu kandidatu gostilničarskega stanu.
B) Pri zadrugi v Mariboru.
Dan pozneje, t. j. v soboto, dne 5. maja t. 1. je bil izprašan vajenec mariborske mestne zadruge gospod Ferdo Miiller. Izpraševanje se je vršilo v restavracijskih prostorih hotela Mariborski dvor. Komisijo so tvorili zadružni načelnik g. Oset. odbornik gosp. Starman, odbornica gospa Ingolič in zvezni tajnik g. Komac.
Gospod Muller je dovršil vse tri razrede gostilničarske šole v Mariboru s prav dobrim uspehom in prejel tudi šolsko odhodnico. Na podlagi izpraševanja je komisija proglasila slavnostno izvrsten izpračevalni uspeh. Tudi g. Muller je prejel od komisije lepo izdelano »Učno diplomo«, ki mu bo v trajen spomin.
Reorganizacija pisarne Sreriišfijegasa¥8za ¥ Beogradu.
Središnji savez je v zadnjem času posta! zelo delaven. Reorganiziral je svojo pisarno tako, da je namesti! tam tudi posebne referente za reševanje hrvatskih in slovenskih vlog. Namestil je v vsakem oziru sposobnega tajnika v osebi g. Slavka Rajkoviča, ki je vsekakor najpoglavitnejši funkcijonar pri vsaki organizaciji. Gosp. Rajkovič se živo zanima za organizacijo gostilniškega stanu. Njegov idealni namen je, združiti v močnem Središnjem savezu v Beogradu vse gostilničarje cele države. Prilikom poseta zadnjega zagrebškega kongresa je obiskal g. Rajkovič tudi našo zvezo v Mariboru z namenom, da prouči naše prilike in težnje slovenskega gostilničarstva. To mu bo nadaljno delo lajšalo.
Gosp. Rajkovič je obljubil, da nam bo šel v vsakem oziru, posebno pa z 1 osebnimi intervencijami pri raznih mi- ! nistrstvih kar najbolj na roko Zato vabimo vse naše člane, naj se obrnejo v slučaju potrebe na nas. Zadevo bomo sporočili Središnjenlu savezu v Beogradu, Nemanjina ul. št. 50 in overjeni smo, da se bodo pcdvzeli vsi potrebni koraki za ugodno rešitev stvari.
U$!užbenski davek.
Vsakdo, ki je podvržen uslužben-skemu davku, mora nabaviti ne glede na višino dohodkov pred početkom koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo, od svojega občinskega urada davčno knjižico, v katero vpiše občina njegovo ime kakor tudi imena in leta starosti otrok.
Knjižice izdaja občinsko oblastvo za nabavno ceno brez druge odškodnine. Davčno knjižico sme izdati tudi vsako davčno oblastvo prve stopnje.
V to knjižico vpiše delodajalec vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti ob vsakem izplačilnem roku, kakor tudi odtegljaj davka ter potrdi njegovo točnpst s svojeročnim podpisom.
Odtegnjeni in predpisani davek mora vplačati tekom vsakega meseca vsak delodajalec pri pristojni državni blagajni (davkariji) po seznamu vseh nameščenih in zaposlenih uslužbencev in delavcev najkasneje 15. dan po preteku vsakega meseca.
Davčna oblastva, kakor tudi organi finančne kontrole preizkušajo občastno s pregledovanjem dotičnih poslovnih knjig, plač, seznamov in davčnih knji žic, ali delodajalci odtezajo davek, ali ga pravočasno polagajo državni blagajni. V vsem času zaposlovanja mora delodajalec davčne knjižice hraniti in jih pokazati na zahtevo kontrolnih organov.
Vse spore med delodajalci in njih nameščenci glede davčnih odtegljajev rešuje davčno oblastvo prve stopnje; pritožbe zoper te rešitve, ki se morajo vložiti v 15 dneh po vročitvi, pa rešuje pristojno davčno oblastvo druge stopnje.
Ta davek se računa za osobje v gostilničarskih obratih tako, cia se vzame v poštev plača v gotovini, hrano in stanovanje. Hrana s stanovanjem se vzame v račun mesečno Din 200'—, samo hrana brez stanovanja pa 175 dinarjev. Če ima n. pr. gostilniška kuharica mesečne plače v gotovini 700 dinarjev, hrano in stanovanje, se računa
1.	za plačo v gotovini . Din 700'—
2.	za hrano in stanovanje	,. 200'—
Skupaj . Din 900'—
Davek znaša glasom spodaj natisnjene lestvice, če nima dotična otrok,
Lestvica davka za mesečne ponavljajoče se dohodke.
		Brez	otrok			Število otrok					
'c CL S											—
	CU >			1	j	2	•	3		4	
čo	Q	od	do	od	do	od	do	od	do	od	do
1.	4		600		700		800		900		1000
2.	6	601	700	701	800	801	900	901	1000	1001	1100
3.	9	701	800	801	900	901	1000	1001	1100	1101	1200
4.	11	801	900	901	1000	1001	1100	1101	1200	1201	1300
5.	14	901	1000	1001	1100	1101	1200	1201	1300	1301	1400
6.	17	1001	1100	1101	1200	1201	1300	1301	1400	1401	1500
7.	20	1101	1200	1201	1300	1301	1400	1401	1500	1501	1600
8.	23	1201	1300	1301.	1400	1401	1500	1501	1600	1601	1700
9.	27	1301	1400	1401	1500	1501	1600	1601	1700	1701!1800	
10.	31	1401	1500	1501	1600	1601	1700	1701	1800	1801	1900
11.	35	1501	1600	1601	1700	1701	1800	1801	1900	1901	2000
12.	39	1601	1700	1701	1800	1801	1900	1901	2000	2001	2100
13.	43	1701	1800	1801	1900	1901	2000	2001	2100	210112200	
14.	48	1801	1900	1901	2000	2001	2100	2101	2200	S 2201	2300
15.	53	1901	2000	2001	2100	2101	2200	2201	2300	i 2301 1	2400
Din 11'— mesečno, če ima 1 otroka Dir; 9'—, 2 otroka Din 6'—, 3 otroke Din 4'— itd.
Za uslužbence v zasebnem gospodinjstvu se zaračunava uslužbenski davek samo na plačo v gotovini, ne pa tudi na hrano in stanovanje in sicer po sledeči tabeli.
Mesečna	plača	Davek
do Din	do Din	Din
	200'—	4'-
201'—	300' —	6'—
3or—	400'—	9'—
4or—	500 —	11'—
501'—	600'—	14'—
601'—	700'—	17"—
701'—	800'—	20'—
801'—	900 —	23'—
901'—	1000'—	27'-
1001'—	1100'—	31'—
1101 —	1200'—	35'—
i2or—	1300 —	39'—
i3or—	1400'—	43'—
1401'—	1500 —	48'—
1501 —	1600'—	53'—
1601'—	1700 —	58'—
1701 '—	1800 —	63'—
1801'—	1900'—	68'—
1901*—	2000'—	74'—
Predstoječo številko Gostilničarskega lista naj si vsak gostilničar hrani radi
tabele, po kateri se davek zaračunava:
Kako se Sioce kontrolirati prijave za davek m poslovni promet*
Davčna oblastva v Sloveniji, ki prednjačijo v točnem predpisovanju davkov vsem ostalim davčnim oblastvom v državi, so se enkrat vrezala. Pri svoji veliki vnemi o najskropuloznejšem izvajanju obstpječih in tudi že izven veljave postavljenih zakonov, niso računale na pozornost naše zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki' jo posveča predpisom davkov. V svoji preveliki gorečnosti niso opazila člena 93 finančnega zakona za leto 1928/29, objavljen v Uradnem listu z dne 27. aprila 1928, št. 130/41, po katerem se zopet uveljavlja člen 11 zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922, odnosno z dne 27. junija 1921, kateri raveljavlja določbo člena 159 fnančnega zakona za leto 1926/27. In ker niso tega določila opazile, so pozvale številne davkoplačevalce, naj v zmislu pravkar navedenega člena 159 finančnega zakona za leto 1926/27 v dokaz pravilnosti prijavljenega prometa predlože poslovne knjige. Ker davčna oblastva niso upravičena v lastnem delokrogu zahtevati vpogleda v poslovne knjige, ampak le na podlagi sklepa davčnega odbora (davčne komisije) je vložila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na Delegacijo ministrstva financ v Ljubljani pritožbo in zahte-vala razveljavljenje vseh teh pozivov. Delegacija je pritožbi zbornice ugodila in zaukazala vsem davčnim oblastvom in davčni administraciji v Ljubljani, da morajo preklicati takoj vse odrejene vpoglede v poslovne knjige, izdane na podlagi določb člena 159 finančnega zakona za leto 1926/27. Preklic morajo utemeljiti z določbami člena 93 finančnega zakona za leto 1928/29, ki bistveno spreminja člen 159 finančnega zakona za leto 1926/27.
Nadalje je dala Delegacija ministrstva financ v Ljubljani vsem podrejenim davčnim oblastvom in davčni administraciji v Ljubljani še sledeča navodila:
«Tudi določbe neposredno Vam do-
Kot najbolj solidni so
jm a 3? o
W	me *
Ci & 'ir 1 j jl
splošno priznani.
IMC 3Bib3K®iLl» €> 3^
Koroška cesta 19.
šlega razpisa generalne direkcije poreza v Beogradu z dne 8. marca 1928 štev. 30.514 tolmačite skladno z do ločbami pravkar citiranega člena 93 finančnega zakona za leto 1928/29.
Glede tolmačenja člena 11 zakona.o davku na poslovni promet, osobito glede odnosa tega člena po določbi člena 10 zakona v besedilu novele z dne 31. januarja 1922, Uradni list z dne 4. marca 1922, štev. 46/20, velja sledeče :
Po pravilniku k členu 11 zgoraj citiranega zakona je razlikovati formalno in meritorno kontrolo priiave za davek na poslovni promet. Formalna kontrola se nanaša po členu 11 pravilnika na ugotovitev, ali se vodijo
dnevno vpisujejo vse določene vsote v dotične kolone in ali je davek za minulo leto četrtletje vplačan po kuponu ali ne. Ta formelna kontrola spada po besedilu člena 11 neposredno v kompetenco davčnega oblastva. Meritorna kontrola prijav' za davek na poslovni promet pa spada po členu 11 v zvezi s členom 10 zakona o prometnem davku brez dvoma v kompetenco davčnega odbora. V tem oziru je izdal gospod minister za finance že z razpisom z dne 23- maja 1922, št. 17.643/N izčrpna pojasnila in navodila. (Glej tuk. odlok z dne 12. junija 1922, štev. AI6/IV ex 1922).
Ker je s pravkar navedenim razpisom vprašanje, kdo naj vodi kontrolo prijav in kako naj se to vrši. povsem točno rešeno, Vam nadaljna priredba davka ne more povzročati težkoč. Zato pričakujem, da se bo davek na poslovni pramet odslej prireja! brezhibno po zakonu in skladno z dejanskimi razmerami. Gospodu starejšim pa naročim, da posveča vprašanju pravilne priredbe prometnega davka osobito pažnjo. Delegat dr. Rupnik I. r.»
Kompetenco za izvrševanje meritorne kontrole odreja dopis Generalne direkcije davkov z dne 10. februarja 1922, N. P. br. 4794. Dotični odstavek v tem razpisu se glasi sledeče :
«Ako ugotovi davčni odbor (davčna komisija), da se prijava ujema z dejanskim stanjem prometa, ki ga je opravil plačevalec davka, ni dopustno j drugačno odmerjanje. Ako pa zbero davčni odbori (davčne komisije) dokazila, da se predložene prijave ne j ujemajo z dejansko opravljenim pro-; metom, morajo dotične plačevalce davka I po davčnih oblastvih pozvati in zahtevati od njih, naj predlože dokazila, to je svojo knjigo, ki jo vodijo v ta namen, nadalje podatke iz ostalih trgovskih knjig, ako jih imajo, s katerimi naj potrdijo točnost svoje prijave.*
Ure, zlato, srebro In kina srebrnino kakor tudi naočnike in očala kupite po reklamnih cenah in tudi na obroke brez poviška cene najbolje in najceneje pri M. iiger sin. urar in zlatar, M a r i b o r. Gosposka ulica 15. Največja izbira, največja zaloga.
; ; Predlog zakona o državnih trošarinah.
Finančno ministrstvo je izdelalo načrt zakona o državnih trošarinah: ter ga poslalo vsem gospodarskim korporacijam v izjavo.
Pri sedanjem pobiranju trošarin tvorita glavno neenakost trošarini na vino in žganje. Trošarina na vino se n. pr. v Srbiji sploh ne pobira, v ostalih pokrajinah pa veljajo še vedno stari predpisi predvojnih zakonov, ki niso enotni. Prav tako se tudi trošarina na žganje v Srbiji ne pobira. Tako je v trošarinskem oziru naša držai-va razdeljena v diva dela. Ob Drini so kakor ob državni meji postavljeni organi financ, kontrole, da preprečijo tihotapstvo žganja v prečanske kraje.
Na ponovne zahteve prečanskih .gospodarskih korporacij in ker sedanji položaj nasprotuje določilom ustave, so vse merodajni faktorji v Beogradu morali končno vendarle odločiti, da uvedejo enakopravnost v trošarinskem pogledu.
Načrt zakona predvideva razširjenje trošarin na, vino in žganje na vso državo. -Trošarina ostane skoro za vse predmete v sedanji izmeri. Zniža se le trošarina na bencin od 400 na 200 dinarjev za 100 kg, poviša pa se trošarina na vino, ki na j znašal po tena načrtu zakona za 100 litrov nalvadhega in finega vina, ako nima več kakor 22 in pol stopinje alkohola. 100 Din; za mošt in drozgo pa 25 Din. Sedaj znaša trošarina pri navadnem vinu 35, pri finem vinu 80 in pri moštu in drozgi 25, Din za 100 litrov. Vino. ki ima preko 22 in pol stopinje alkohola, naj bi se trošarinilo po stopnjah alkohola. Povišanje na vino je po tem načrtu znatno in bi bilo .sprejemljivo le tedaj, če se omeji nalaganje prekomernih avtonomnih doklad in če se opusti pobiranje točilne takse, ki je pravzaprav pavšalna trošarina.
Trošarina na žganje se bo po ustanovitvi posebnih zadružnih žganjarn. katerih ustanovitev predvideva zakon v dobi petih let po uveljavljenju, pobirala v takih žgan jamah po. kontrolnom' wprt-r.ntii: ali zbirnem podu. Pok-*
br pa zadruge ne bodo ustanovljene, so bo trošarina na žganje pobirala na pripravljeno drozgo pred početkom žganjekuhe. Zato bo po načrtu tega zakona, obvezna prijava o namakanju snovi za žganjekuho in o odtujitvi takih snovi. Količina alkohola, ki se ho dobila iz.drozge in od katere bo odvisna izmera trošarine, se bo izračunala po posebni tabeli, ki jo bo izdalo ministrstvo. Kotli naj bi ostali še nadalje izven trašarinske'kontrole.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki je prejela ta zakonski načrt v pretres, je povabila dne 21. aprila interesente na konferenco, na kateri se je la načrt pretresava!. Gostilni-čarstvo je bilo zastopano po predsedniku in tajniku Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani in predsedniku in tajniku Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru. Naši delegati so povišanju trošarine na 1 Din od litra ugovarjali ter pristali le na 100% povišek dosedanje trošarine na vino proti temu. da se brezpogojno ukine točilna taksa ter da vse doklade na trošarino od vina, t. j. občinske in oblastne skupščine skupaj ne sinejo presegati 30% na trošarino, tako da bi vse te dajatve skupno znašale potem približno 1 Din nn liter vina. Nadalje se je zahtevalo tudi. da se z zakonom zagotovi, da ima tudi g-ostilničarstvo, ki zaposluje večje število delavstva, kakor tudi za svoje rodbinske člane gotovo količino pijače trošarine prosto, kakor je to predvideno za vinogradnike. Predlagalo se je tudi še več drugih važnih^ izpre-memb, n. pr. 3% odpisi za vsušitev in drože, na katere so vsi delegati soglasno pristali. Zastopniki gostilničarstva so želeli, naj zakon tudi vsebuje določbe', da lahko prevzamejo gotove skupine, osobito pa posamezne zadruge ^gostilničarjev trošarino v zakup; večina pa na to ni pristala iz bojazni, da bi se na to pojavili razni špekulantje in bogataši iz nedomačih krajev, ki W pri takem poslu ne postopali z gosti s ni-čarstvom lojalno. Sprejel pa, se je predlog. da naj se plačuje trošarina lahko tudi pavšalno, oziroma z odkupom.
Ker smatramo oddajo trošarine v zakup zalo važnim, smo vložili m/ zbornico posebno vlogo in zaprosili.
naj se zavzame za to, da se vnese v načrt zakona tudi določilo, ki bi predvidevalo oddajo državne trošarine v zakup izključno le gostilničarskim zadrugam in njih zvezam in sicer na ta način, kakor se je prakticiralo v predvojni dobi takozvani »Solidarabfin-dungssteuer«. Onemogoči pa naj se oddajo v zakup trošarine zasebnikom, ki bi utegnili dani položaj izkoriščati v špekulativne namene.
Sestanek interesentov bolniškega zavarovanja.
V zadnji izdaji našega lista smo na kratko omenili, da se je vršil v nedeljo, dne 15. aprila t. 1. v orostorih mariborske »Kazine« sestanek interesentov bolniškega zavarovanja, katerega so se udeležili zastopniki delodajalskih in delojemaiskih organizacij v svrbo posvetovanja o reorganizaciji te vele-važne socijalne ustanove. Radi pomanjkanja prostora v zadnji izdaji smo morali objavo našega pismenega referata preložiti za. danes.
Ne moremo zamolčati, da so to vele-važno posvetovanje motili nekateri neodgovorni ljudje z raznimi neumestnimi medklici. Žalostno od odgovornih činiMjev v organizacijah, da niso postavili takih gospodov na hladno, da hi se bilo moglo vršiti posvetovanje mirno ter bi doseglo obojestransko za,-željeni uspeh po zboljšanju sedanjih razmer pri tej nad vse važni instituciji.
Naše zahteve glede reorganizacije tega zavarovalnega zavoda so sledeče:
1. Zdravniška služba naj se uredi tako. da bodo imeli oboleli člani prosto izbiro zdravnikov. Sedaj provizorično nastavljeni zdravniki naj se odslovijo. Definitivni pa se naj obdrže toliko ča-as v službi, dokler bodo imeli za določeni honorar zadostno število bolnikov. Zdravnikom, ki bodo v prosti izbiri članov poslovali na račun OUZD, naj se da prosta roka predpisovati potrebna in učinkovita zdravila. Naš predlog opiramo na sledeče razloge:
Definitivno nastavljeni zdravniki se počutijo v svoji poziciji preveč sigurni
in ne opravljajo svoje službe tako, kakor bi jo mioraji ter ne ravnajo z bolniki tako, kakor zahteva bolezen in bolnikov težki položaj. V danes določenem kratkem času ordinacije ne morejo uradov' zdravniki dodobra preiskati preveliko število na nje odpadajočih bolnikov 'n se nedvomno prepričati o bolnikovi bolezni Radi tega vršijo preiskave zelo naglo in površno. Iz čakalnice v ordinacijsko sobo pokličejo kar po 3 do 4 bolnike naenkrat, ne oz'raje se na razliko starosti bolnikov. Mnogokrat nočejo uradovi zdravniki niti poslušati predzgodovine bolezni. Vsled take površne preiskave in zdravljenja ne trpi samo bolnik na lastnem telesu, ampak je oškodovan tudi OUZD, ker zavzame zastarela 'n netočno zdravljena bolezen v poznejšem času mnogo več časa in stane tudi! precej več denarja, kakor bi se izdalo za takojšnjo pravilno in uspešno kuro.
Zdravila, ki jih predpisujejo uradovi zdravniki, so brez vsakega učinka in je škoda za denar, ki ga urad za nje Izda. Predpisuje se za vsako bolezen le tablete in praške, katere bolniki pr' prvi priliki zavržejo, ker vedo že v naprej, da jim ne bodo koristile. Mnogokrat se niti teh vrst zdravil ne more dobiti v zadostni količini. Za vsakih deset tablet, ki zadostujejo komaj za tri dni. morajo bolnik' moledovati za recept in zamuditi pri tem po par ur časa:. Ker je pred ordinacijsko sobo vedno nabito polno bolnikov, se mora ČEtkafi na red najmanj po eno uro, drugo uro pa zavzame pot do in od zdravnika.
Pri tej socijalni ustanovi se je ukoreninilo izkoriščanje od treh strani, vsled česar izgubi ustanova pravico, imenovati se socijalno. OUZD sam po-vdarja vedno in ob vsaki priliki, da je izkoriščam od strani zavarovancev. Do-čim 'majo po drugi strani tud' zavarovanci in njih delodajalci priliko opažati, da so ravno oni tako od strani urada kakor tudi od strani zdravnikov izkoriščanji. Urad izkorišča dani položaj na ta način, da predpisuje kot nestrokovnjak svojim zdravnikom kakšna zdravila naj bolnikom predpisujejo. Taki predpisi se glasijo vedno tako, da se naj predpišejo najoenejša zdra- j ^ia, ne oziraje se na učinek. Izkori- :
ščanje zdravnikov pa obstoji v tem, da ne vršijo predpisane službe točno ter preiskujejo bolnike površno. Zavarovanci in njih delodajalci, videvši fi dve vrsti izkoriščanja, je možno, da skušajo tudi oni slediti temu vzgledu. |
Ge bi se uredila zdravniška služba v j smislu našega predloga in dodelilo | vsakemu od zavarovancev proisto izbra- ! nemu zdravniku le toliko bolnikov, ko- | liker jih more v določenem času pravilno preiskati 'n ugotoviti nedvomno njih zdravstveno stanje, bi prav gotovo odpadla vsa izkoriščanja zavarovancev, ki se baje vršijo po zatrdilu OUZD im s tem tudi izkoriščanje OUZD in njih zdravnikov nap ram zavarovancem in njih delodajalcev, .radi česar se pritožujemo.
Socijalna pravičnost zahteva, da se uretU zdravniška služba tako, da se da bolniku na prosto, izbrati si zdravnika, katerega hoče, se pusti od njega dodobra preiskati, predpisati bolezni primerno zdravilo in da mu še le po končani preiskavi 'n predpisanem zdravilu izroči potrdilo delodajalca, katero legitimira bolnika kot člana OUZD. Znano je, da se ravna z bolnikom, k' se izkaže članom OUZD kot z manj vrednim bitjem človeške družbe, za katerega je že vnaprej določen način zdravljenja..
V slučaju, da bi bil naš predlog o i prosti izbiri zdravnikov po članih ne- I izvedljiv, naj se današnja zdravniška ! služba izpopolni vsaj v toliko, d'a se ; pomnožijo sedanji uradovi zdravniki j za toliko število, da bo zadostovalo za i temeljito zdravljenje obolelih članov. ! Vsekakor pa vztrajamo na tem, da se zdravniki ne nastavljajo definitivno, j tako, da bo imel urad proste roke pri ! evem t "el n 1 zamen javi.
2.	Izplačevanja bolno - podpornih ! dajatev naj se vršijo še nadalje potom ! poštne hranilnice v Ljubljani, ker je ta način ilzpaeevanja za bolnike naj-prikladnejši 'n najmodernejši. Lahko : bol an emu in v bliži ni eksp oziture bi- ! vajaoemu članu ne dela izplačevanje j pri ekspoziturah mnogo težkoč, vendar 1 pa. se mora ozirati na pretežno večino | članov, ki bivajo po par ur hoda od i ekspoziture. V obzir se mora jemati !
tudi težko bolanie člane, k,i .niso sp-o- ! sobni priti osebno po podporo. Kdor hoče upeljati izplačevanje podpor pri ekspoziturah, je gotovo že pozabil na svoječasne gnječe bolnikov pri prejš- I njih bolniških blagajnah. Tedaj je ča- j kalo pred blagajno na izplačilo podpor ! po 30 do 50 bolnikov. Tak način izpla- ! čevanja ne more biti torej več priporočljiv vd momenta, ko imamo najmodernejši in najpiHkladlmejši način izplačila potom poštne hranilnice na : razpolago.	j
3.	Sedanji ljubljanski OUZD, ki je radi svojega preštevilnega članstva , preokoren in prepočasen v svojem poslovanju, naj se deli na dve OUZD 'n sicer na ljubljanskega, ki naj obsega ljubljansko, in na mariborskega, ; ki naj obsega mariborsko' oblast.
Sedanji ljubljanski OUZD ima pr'- , bi'žno 86.000 članov. Od teh odpade i na ozemlje mariborske oblasti okroglo ! 34.000 članov. To število članov po- I pobi orna zadostuje za ustanovitev po- i sebnega OUZD za mariborsko oblast ! s sedežem v Mariboru. Upravni stro-levega urada bi me bili prav n'č večji kakor so sedanji na mariborsko oblast odpadajoči sedanjega ljub- j Ijanskega urada. Za posamezne delo- ! dajalce in delojemalce bi bila taka od- j cepitev jako ugodna,. Imeli bi priliko ured'ti vse svoje stvari z OUZD v Mariboru, brez dolgega in dragocenega potovanja v Ljubljano.
Statistično se hoče dokazati, da je j mariborski, oblastni del ljubljanskega j
OT I 7,7) ViPicl vr.rvn. T*-d_t__	_ _ _ „	'
na dve oblasti delilo tudi vse druge ustanove in organizacije tako, kakor se dotično ozemlje politično - upravno upravlja. Radi tega bo prej ali slej do take delitve prišlo, pa tudi če se postavljamo vsi proti delitvi, ne le interesenti ljubi jamske oblasti.
Prej ali slej bo prišlo tudi do združitve trgovskih bolniških blagajn in rudarskih bratovskih skladnic s sedaj-nimi Okrožnimi uradi za zavarovanje delavcev. To zavarovanje se bo sčasoma razširilo tudi na poljsko delavstvo. Torej če me poprej, se bo moralo pa takrat misliti na ustanovitev mariborskega okrožnega urada, kakor si to mi predstavljamo, ker bo ljubljanski daleko prevelik in prene,okreten. Rolje je torej, da se delitev že sedaj izvede, dokler je stvar še v manjšem obsegu, kakor pa potem, ko bo prišlo zraven še trikrat toliko članov.
4.	Druga instanca, k' jo predstavlja Središnji Urad za Osiguranje Radnika v Zagrebu, je nepotrebna in se naj ukine. Za to nepotrebno instanco plačuje ljubljanski OUZD 25% vseh svojih dohodkov, za kar nimajo zavarovanci prav nobene koristi. Dalje razlaganje v tem oziru je nepotrebno, ker je Središnji Ured sam na sebi zadosten dokaz nepotrebe te instance.
5.	Uvede naj se obligatorna in brezplačna preiskava vajencev ob nastopu učne dobe. Mnenja smo, da tudi za to zahteve ni potrebno nikako utemeljevanje, ker je že samo po sebi umevno, da je izvedba tega predloga ne le v korist prizadetim in uradu, ampak celemu človeštvu. Posebne važnosti bi bila taka preiskava za gostilničarski stan, ker bi se na ta način preprečili vstop v to slžbo na pljučih bolainim kandidatom, ki so nevarni za vso okolico.
6.	Pr' ekspoziturah naj se sestavijo krajevni odbori delodajalcev in delojemalcev, ki naj bodo nadzorstveni organi •ekspoziture. Tem odborom se naj določi točen delokrog.
7.	Za .izterjevanje zavarovalnih prispevkov . in regresnih zahtevkov naj se določi gotova doba zastarelosti, k' naj ne bo daljša kakor leto dni. Znan je slučaj, da se izterjava potom izvršbe z rubežem regresni zahtevek od leta. 1923, vknjižen pod apr. št. VI. 15517-23-9 katastrska št. R 27.467/1 E 1388-1-28. Jasno je, da mora s takim zavlačevanjem izterjanja prispevkov primanjkovati. denarja za redna izplačila.
Zagovornik alkoholizma.
(Iz «Jutra» z dne 16. maja 1928, štev. 114.)
V	glasilu avstrijskih gostilničarjev in vinskih trgovcev «Neue Weinzeitung»
! je izšel nedavno članek grofa Adalberta Sternberga, ki se toplo zavzema za neškodljivost alkohola in napada Društvo narodov in njegovo prizadevanje za omejitev alkoholizma. Grof Sternberg je znan kot original in ga širša javnost pozna še iz časov njegovega poslanskega delovanja, ko je včasi izborno zabaval vso bivšo avstrijsko zbornico. Znano je tudi, da je bil grof od nekdaj ljubitelj dobre kapljice ter je svoje najbriiiantnejše govore v parlamentu govoril pod močnim vplivom sladkega vinca.
Vinoijubni grof se je razburil, ker se Društvo narodov vtika v tako važno notranje vprašanje vsakega posameznika in je v ženevski «Tribuni» napisal sledečo apologijo prežlahtni vinski kapljici :
«Zoper alkohol vstajajo samo tisti ljudje, ki ga sami ne morejo prenašati. Mene n. pr. še nihče ni pozval kot izvedenca v tej stvari in vendar sem naravnost klasičen vzgled za neškodljivost alkohola ter velika reklama zanj. Vodopivci naj ne govore o alkoholu, kakor naj ne govore o vojni plašljivi zabušanti. Vsi ti so proti alkoholu. Veliki narodi se imajo za svojo veličino zahvaliti samo alkoholu, kajti statistika pravi, da pijo največ Američani, Angleži in Nemci. Plemstvo pije že tisoč let neprestano in največji možje vseh časov so bili slavni pijanci, na pr. Pitt, Bismarck, Taaffe itd. O poljskem kralju Štefanu Bathoryju piše zgodovina, da se je le do osmih zjutraj še lahko govorilo z njim, kajti kasneje je bil že popolnoma pijan.
Ako Črnci, Indijanci in učenjaki ne | prenesejo alkohola, naj tudi mi pleme-i niti sinovi stvarstva pijemo samo vodo? | Gospod Jezus ni spreminjal vina v i vodo, ampak vodo v vino in Gospod ni kaznoval pijanega Noeta, marveč sinove, ki so ga zasmehovali. Živali in učenjaki ne prenesejo alkohola. Kako pa naj bo alkohol taka kuga, ako je Gospod Jezus sam pil vino in priporočal učencem : ,To storite v moj spomin*.
V	ostalem: Je-li alkohol ustaljen pojem? Nikakor ne, je namreč toliko različnih vrst alkohola, kolikor je različnih vrst budalosti, ki smo se jih
remo. verjeti, če pomislimo, da so v Rosni, Hercegovini in Srbiji OUZD. k' obsegajo komaj 5000 do 9000 članov. In če tako mali uradi lahko izhajajo, zakaj bi bili mariborski pasiven, ki bi štel 34.000 zavarovancev.
Kakor govorijo interesi delodajalčev in delojemalcev ljubljanske oblasti Proti delitvi te važne socijalne institucije, tako govorijo interesi istih interesentov mariborske oblasti za delitev.
Tud' ne govorijo za delitev samo lokalni interesi interesentov mariborsko oblasti, ampak tudi dejstvo, da se je z upravno politično delitvijo Slovenije
STEKLARNA
IVAN KOVAČIČ, MARIBOR
Telefon 433	Koroška cesta (O	Telefon 433
Podružnica v Slovenski ulici 10 (se v kratkem otvori)
Velika zaloga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogledal, okvirjev za podobe, svetiljk, vsakovrstna posoda za gostilne in kavarne.
. Gostilničarji dobe popust!
Medena pina za pivo
dolga z razpršilnikom, ugodno naprodaj nri'
Zvezi gostilničars nih zadrug v Mariboru.
Fr. Petrossi-Ftillekruss 0®“rsl^!
priporoča svojo veliko zalogo
moških damskih in otroških dežnikov ter solnčnikov lastne izdelave.
Vsa v stroko spadajoča popravila in prevleke se točno in najceneje izvršujej
VEREŽGflLfldRRNfl IN IZ £> E L* 0 V R N d E flDflLBEBT GUSEL		..r-a LIKERJEV jviABiBor* KOROŠKA C. 18
Droženka,	Domaea slivovka.	
vinski špirit, konjak.	malinov sok.	
rum, pelinkovce.		vinski kis. 2
morali učiti v šoli. Irfzdaj pa vprašam: . ,Kaj ima ooraviti Društvo narodov z alkoholom?* En dan preje so se dele-gatje temeljito napili vina, ki jim je ž njim postregel sam predsednik Društva narodov, v reformacijski sobi pa so se pojavili kot nasprotniki alkohola, dasi so [bili še vsi okajeni. Priznam, da alkohol včasih škoduje, toda nič manj škodljivo ni preobilo sedenje in jed. To slednje gotovo bolj kakor alkohol. Meni je vedno najbolj škodovala sodavica in nje ogljikova kislina.»
K. Prinašamo to mnenje grofa Stern-berga v tolažbo tistim, ki pijo, in v izpodbudo Vodopivcem, da bodo s tem večjo vehemenco zagovarjali svoje «suhe» ideje.
Občni zbor zadruge Doijna Lendava-
V gostilniških prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika gosp. Viktorja Lenariča, se je vršil dne 30. aprila t. 1. redni letni občni zbor Gostilničarske zadruge v Dolnji Lendavi z običajnim dnevnim redom. Od 71 ' članov se je udeležilo zbora 14. Ker ! ni bil sklepčen s tem številom udele- j žencev, se je vršil eno uro pozneje na istem mestu nov občni zbor.	i
Obračun za minulo poslovno leto 1927., ki je bil soglasno odobren, izkazuje:
dohodkov ....	18.264.31 Din
izdatkov pa ...	.	17.323.75	»
preostanek ....	940.56 Din.
Proračun za poslovno leto 1928. predvideva dohodkov 14.145.27 Din in ravno toliko izdatkov. Predloženi proračun je zbor soglasno odobril.
Soglasno se je storil sklep izterjati od zadružnih članov zaostalo zadružno članarino po 8.227.— Din in sicer šele meseca avgusta, če bi do tedaj ne plačali.
Občni 2bor zadruge v Murski Soboti.
V gostilniških prostorih in pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Josipa Turka se je vršil dne 16. maja 1928 zadružni občni zbor Gostilničarske zadruge v Murski Soboti. Kakor vsakokrat, tako je tudi tokrat prisostvoval zboru obrtni referent gospod Bratina. Dal je zboru radevolje vsa potrebna pojasnila in nasvete. Kot povabljena gosta sta se udeležila zbora naš načelnik g. Oset in tajnik gospod Komac.
Obširno tajniško in blagajniško poročilo o zadružnem delovanju ter blagajniškem poslovanju je podal zadružni tajnik g. Sočič.
Zadružna članarina se je določila tudi za poslovno leto 1928 na 1 Din od vsakega hektolitra iztočenega vina in piva.
Pri slučajnostih je povzel besedo zvezni načelnik g. Oset, ki je v uvodnih besedah izročil pozdrave naše zveze in kongresa prečanskih gostilničarjev, ki sie je vršil v Zagrebu dne 15. maja 1928. V nadaljnem govoru je poročal o prenosu zveznega sedeža iz Celja v Maribor in o nalogah zveze, ki jih mora kot višja organizacija gostilnioar-stva izpolnjevati. Obširno je bilo poročilo o zveznih prizadevanjih za znižanje in omiljenje oblastnih doklad in taks. Slednjič je poročal g. Oset o odpravi registra na žganje, taksah na gostilniške račune, o načrtu novega tro-šarinskega zakona, bolniškem zavarovanju, šolskem fondu in kaznih gostilničarjev, katere bi se naj: v ta fond stekale. Gospod Oset je svetoval zadrugi, naj zaprosi velikega župana za stalno podaljšanje policijske ure do polnoči, kakor je določeno za vsa ostala mesta. Navzočega obrtnega referenta gospoda dr. Bratina pa je naprosil, naj zadružno prošnjo velikemu županu priporoča, ker je zato res dana potreba, ne da bi bila ogrožena varnost in mir. Končno je g. Oset predaval o redu in snagi, ki mora vladati v vsakem gostilniškem obratu in o pospeševanju tujskega prometa.
Zvezni tajnik g. Komac je poročal o odpravi točilcev na stoječe goste, odpiralnem in zapiralnem času teh obratov in točenja vina lastnega pridelka. Obširno je razlagal g. Komac o načrtu novega pravilnika, ki se je sestavil sporazumno z vsemi zastopniki gostilničarskih organizacij na zagrebški pred-konferenci, ki se je vršila dne 14. maja t. L. Nadailijno poročilo je obsegalo zahteve oblastev, ki gredo za tem, da bi se današnji nezadostno higijensko urejeni obrati preuredili in v zvezi s to
zahtevo težave gostilničarskega stanu, ki onemogočajo od oblastev predpisane preuredbe. Končno je g. Komac obrazložil in utemeljil potrebo namestitve pravnega referenta doktorja jurista, ki bi reševal za določeno fiksno plačo vse pravne zadeve v naši zvezi včlanjenih gostilničarjev in druge zadružne pravne stvari. Za to novo mesto bi plačal vsak gostilničar letno samo 30 dinarjev več kakor plača sedaj. Nasvet g. Komaca je podpiral tudi zvezni načelnik g. Oset, ki je s konkretnimi slučaji dokazal potrebo te namestitve. Po obširni debati je dal zadružni načelnik g. Turk ta nasvet kot svoj predlog na glasovanje. Občni zbor je vsled tega soglasno sklenil pozvati zvezo naj stavi na dnevni red prihodnjega občnega zbora tudi točko o sistemizira-nju mesta pravnega referenta in sicer doktorja jurista, ki bo imel nalogo, reševati za določeno fiksno plačo vse pravne zadeve zveznih članov. Zvezni člani pa bi ne plačali drugih pristojbin kakor samo prej omenjenih 30 dinarjev letno.
Potni stroški za delegate na zvrezne seje in druga potovanja, so se določili sledeče: železniška vožnja, prenočišče in dnevnice po 100 Din.
Smrtna kosa. Preminul je 22. maja tajnik Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru gosp. Franc Bosina. Naj počiva v miru!
emilare
za dve postelji in mizo Din 290, 420, 560, klot odeje 185, 229,280, kavne garniture Din 55, 74, 125, madras zastori garnitura Din 90, 110, 130,
odeje 350, 450,'1000, preproge tekaifbtoZOjST, 48, linoleum sobne preproge 285, 450, 540, platno za rjuhe Din 28, 33, 37, cvilh za žimnice 9FJ?’.46’ P0- češk° Perie higijenično čisto Din 40, 60, 85, zima Din 35, 56, 70, Dobavijo se tudi gotove pernice in zglavniki. Prevzame se ureditev hotelov in zavodov. Blago samo v solidni kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn. Zahtevajte takoj cenik z več 1000 slikami od veletrgovine
R. SterrrnecRI, Celje.
Naročila črez Din 500 poštnine prosto.
\
150. Obrisali frotir Din 30, 40,
Priporoča se
Lovro Rogelj
sodavičar
Celje, Kralja Petra cesta 41
V zalogi ima vedno naravni
malinovec iz domačih gorskih
malin.
_
Izdelovanje okvirjev za slike in ogledala in vsa steklarska dela solidno in po nizkih cenah samo pri
Ivan Klančnik
Maribor Slovenska uL 15
4-
F. S. LUKAS, CELJE
Liker
3-1
Konjak
Rum
Žganje
Ha veliko!
Marija Eorovič
trgovina
šivalnih strojev in koles
Celje, Kralja Petra cesta št. 33.
Franlo Vehovar
iovamsi potiišiva s sarojmm obratom
Celje, Kersnikova ulica
izdelujem vse vrste pohištva od navadnega do najfinejšega ter po načrtu okna in vrata za male in velike stavbe. Prevzamem kompletne naprave za pisarne, banke, hotele, kavarne, kina, gledališča itd. v navadni, amerikanski ali moderni izpeljavi.
Velite a zaloga vsakovrstnega pohištva
Celje, Glavni trg ši. 12.
POZOR GOSTIUIIČABJI!
Zaloga štajerskih in hrvatskih vin
po najnižjih cenah in najugodnejšimi plačilnimi
pogoji priporoča
PRVA CELJSKA VINARNA
FRANC TRAMSCHEG, CELJE.
Romnosešiio indiistrijslia družbo
Razlagava ulica 7 w Celju Razlagava ulica 7
Ustanovljeno 1906	Telefon 67	Lastni kamnolomi
Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, ob idne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike.	Zahtevajte načrte in proračune.
,ADRIA1-
-	•'■v:',-.
čevlji

CELJE, Harodni dom.
Parna veležganjarna
HOBERT MEHL
Celje, Dolgo polje.
Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in me-dlcinalni konjak.	Zajamčeno pristni destilati!
Kuder nasl. Drago (erlini
CELJE
Glavni trg 14
priporoča bogato zaiogo damske konfekcije in perila, oblekce in perilo za birmance, raznovrstne otroške klobučke, športne kape, nogavice In rokavice za dame, gospode in otroke, kravate, naramnice itd. Postrežba točna in solidna. Cene nizke
mm
U metniško-tiskarski zavod
MARIBOR. Telefon interurb. 446
se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najfinejše izpeljave. Specijaliteta č la minut-dela, ki se izvršujejo v teku četrt do pol ure, kar je posebno važno za zunanje stranke. — Tiskarna „Ažbe“ preskrbi svojim stalnim odjemalcem razne prestave v tuje jezike proti malenkostnim režijskim stroškom. — Lastni reklamni oddelek, ki proizvaja najmodernejše reklamne osnutke po francoskem, angleškem in nemškem vzorcu.
Posebnost: Krajevne in umetniške razglednice.
SAMOPRODAJA
tnajisoljšetja pisalnega sta*oja
3¥AS« LEGAT
za pisarni&ke tts-ale RiaS*5fcor, Vetrih «&a ist. 30 Telefon interurh. 434
ALPAKA m SREBRO
VODILNA	ZNAMKA
Dobi se v vseh trgovinah, ki se pečajo s prodajo tega predmeta.
POMiZJEmNAMIZNI PRIBOR
zaloga in razpošiljalnica za Jugoslavijo
SREČKO PODGORNIK, MARIBOR, Maistrova 3
gift®drca irgovina
Anton Paš
GSaršbor, SS©w®8sska o L 4.
Potrebščine za krojače in šivilje, čipke, vezenina, gumbi, modni našivi, svileni trakovi, svila za šivanje, D. M. C. predmeti za vezenje, šifon ter vsa druga drobnarija.
Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd.
Strogo solidne cene! "“SflSj

BREZALKOHOLNE PIJACE:
brez saharina, brez esenca, brez ekstraktov, iz svežega sadja in iz grozdnih jagod.
MALINOVEC v iva pomirjevalno na srce,
BEZGOVEC ima odvajalno moč, čisti kri, pljuča in ledvice, BOROVNIČ AR zapira, zdravi želodčne in črevesne bolezni, GROZDNI SOK nadomešča grozdje,
RIBEZOV SOK je bogat na citro.iovi kislini,
VIŠNJEV SOK prijetno diši, je prav dober,
JABOLČNI SOK hrani jabolka v steklenici vse leto, JAGODNI SOK je prijeten po duhu in okusu, ČREŠNJEV SOK nadomešča črešnje v vsakem letnem času
JP*© ĐRJSLirSICJš.
MARIBOR, TRUBARJEVA ULICA 9

w&w&w

NAZNANILO.
Cenj. občinstvu naznanjam, da sam s 1. majem 1928 prevzela restavracijo v
MAH0BMEM DOMU V MARIBORU
Potrudila se bom, da bo postrežba točna. Točila se bodo samo pristna štajerska in dalmatinska vina in servirala raznovrstna jedila. Abonenti se vedno sprejemajo. Priporočam se cenj. občinstvu in tujcem za poset.
Z odličnim spoštovanjem JV&a?iJa Drčar*
se pi?ipor»oča	fe'cjo'srin.a.
m®« JF E	23 X W
grajski	'imr	vetrinjska
trg st. *	J®?®*, ulica
blizu gjostiilmie	ORElLi".
H e cin.o -sr zaiocji :	»*^1
nusuizni pi?fcis	a?azne Ibrisače,
px>egrs?ixij£t,l£a>, odeje isa dpupro božubuzesto IblEiejo za. žc^uske in xn.ošS«:e olbleke. Tesali o-•wk»s*mlo jslafcncs za jaostelj nirao in. dieug^o penilo.
IMizke cene S	Solidna postrežba!
PIw@wariia .
Josip Tscheiigi
Rlaribor, telefon 335.
JOS. BENKO
MURSKA SOBOTA
TELEFON 8. OSNOVANO 1918.
JoVarna za klobase in prekajeno meso, izVoz živine, telet, sVinj in mesa.
je astjug-odnejši IHgJiiaBBlCMraMMmHffas nakup
S galanterije, drobnarije, par-III fumerije, papirja, nogavic, Hf čevljarskih potrebščin, vr-m varskih in pletarskih izdelkov
i. t. d. na debelo in na drobno pri
nu
liiŠU
Bock in marčno pivo.
Za pomlad
priporočam svojo veliko zalogo gotovih oblačil, kakor: pomladanske plašče, vseh vrst obleke za gospode in dečke, dežne plašče,
Hubertus plašče in pelerine.
ITelikiSk izbira otroški!* oblek.
Za naročila po meri priporočam svojo veliko izbiro vsakovrstnega modnega sukna.
Franc ferHn, krojaško in konfekcija, Maribor, Gosposka ul. 32.
Zn* er j* e cene S	i—i	Točna postrežlb^!
<FR. PERC
Gosposka ul. 34
največja zaloga vseh godbenih inštrumentov in potrebnih priborov, strun, gramofonov, plošč, igel itd. Prodaja na obroke. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
vseh vrst in oblik, krasno grmovje in drevesa, dalije (georgine), perene (trajno cvetje) i. t. d. i. t. d. Tržaška cesta 64. Telefon 301.
čevljarski mojster
Celje, Samostanska št. 6
Izdelujem vsakovrstne moške, ®*amsfee im otroške čevijje, nUl stile, podeželske, športne 'td- po najnižjih cenah. — Delo zajamčeno.	7
v loncih iz steklenjakov po Rezano cvetje in zelenje i. t. d.
najnižjih cenah v vseh
vrstah.
vseh vrst cvetnega in zelenjadnega, kakor tudi gospodarskega, vrtnjirsko orodje, umetna gnojila itd Cvetlice in semena: Korošče <a ul. 44. Telefon 150
^□Fira rw*6*> roašAJVE©Ji im
9*%	DJRUGOIZT a.z o. z.
Precitajte dobro vsebino .Gostilničarskega lista*!
Kiša.
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Najcenejša trgovina za gostilničarske potrebščine, kakor žlice, vilice, noži, namizni prti, servijete in razno drugo blago za osebno potrebo kakornogavice, srajce itd. po brezkonkurenčnih cenah.
Na drobno!	Na debelo!
fjHcitiistieia
M.Jahn
Stolna ulica 2
se priporoča.
Velika zaloga damskih in otroških klobukov vseh vrst. Sprejema vsakovrstna popravila in preoblikovanja. Vedno najnovejši modeii klobukov.
Nizke cene !	Solidna postrežba !
A. H0BACHER - MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. II
bluz, kril, oblek in plaščev
p» globoko znižanih ce^^h,
dokler je še v zalogi. Prepričajte se sami 1
Damski dekliški in ofrcškš klobuki pa icredno nizki ceni!
IP:r»il>©3POČ0, se
KlolbxTČa.x>
TE»grQTriu»: fUaE^SflNlDI?OVJi CESTA ŠT. 32 Delavnica.:
LJLtICfl ŠT. 21
Pohištvo,
posteljnina,
preproge,
linolej,
pohištvene predmete
za gostilničarje in zasebnike ima po zelo nizkih cenah
Karl Preis Maribor, Gosposka 20.
Ilustrirane cenike brezplačno.
Ui?E
ZLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg št. 4
«UPUJE STARO ZLATO SREBRO
Psiwe! Heridka
lončar in pečar
StSffirifoor* Tatfenbachova 6
WPBM—■nkmJWnMyHBiBWWI*il lIMMiiIJmilIMMIiniagl.Vc ESSflBH
izdeluje glinaste peči, štedilnike, kuhinjske in vrtne posode. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižji ceni.
©ene zmeirjse!
Postrežba solidna!
Delniška pivovarna »Union
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, ,#Herlcialesr% „I^orfer^ m „JE&oelc®® vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odliGnim spoštoganjgin Delniška pivovarna »U n i o n«, Ljubljana, Laš&o in Maribor.
<
Pripor či se p. n. retoaferp in lostiloičirjein
Sljntiori nojsler
L
izuršuje m stasbns, umetna in ostala nijučauničarsa dela.
Popravila pošteno in počeši.
Naznanilo. Dovoljujeva si c. občinstvu
------------ mesta Maribor in okolice,
dragim prijateljem in znancem vljudno, naznaniti, da sva prevzela s 17. majem 1.1
gostilno in kavarno
Senekovič, (Pllsner Blerquelle)
Maribor, Tattenbachova ni. 5, blizu Narodnega doma
Potrudila se bova, voditi to podjetje reelno ter nuditi cenj. gostom prvovrstna jedila in pijače po zmernih cenah. Za obilen obisk se vljudno priporočava
IVAN In ANICA MAHAJNE
Dober
jabolčnik
ima vedno naprodaj
Paul Skoberne
Celje, Vrazov trg št. 2
VINO
ima za prodati
Andrej Oset
hotel Mariborski dvor v Mariboru.
Pri tvrdki
Franjo Majer
Maribor, Glavni trg 9
si nabavite Za pomladansko in poletno sezono zelo ugodno najmodernejše
blago za damske plašče in kostume.
Za moške obleke dobro češko in angleško blago.
Oglašujte!
Pohištvo, preproge in posteljnino
dobavi točno in najceneje
„HEKiT Maribor 6
Zahtevajte ponudbe — brezplačno!
ILe	jak
more nuditi ono, kar je najboljšega in najtrpežnejšega za kolesarstvo. V tem smislu se priporoča tvrdka
Justin Gustinčič
meh. delavnica in trgovina ter zastopstvo za motorna kolesa znamke«Puch» in«F. N.» NHaribo?*, Tattenbachova ul. 14, nasproti Narodnemu domu. Kolesa raznih znamk, za gospode, dame, fantke in deklice, iz najboljših
tovarn, kakor	sa. fT © rt a? a. «5.4
,S * © y r»‘
Os?ožno kolo, „I?©tTCfeot;4% „'Pacsir*4 i. t. «1.
V zalogi imam vedno bogato izbiro pnevmatik angleških, francoskih, italijanskih in nemških znamk, ter vse posamezne predmete, ki jih kolesar potrebuje in želi, do najnižjih cenah. Dalje velika zaloga šivalnih strojev znamke „iOiiipkoirjr44 s 15 letno garancijo ter vseh posameznih delov teh strojev in igle. Strojno olje itd. Izvršujem vsa popravila takoj, tako da kolesar na isto lahko počaka. Lastna poni-klovalnica, peč za emajliranje z električnim tokom itd.
Vsi kletarski in vinogradniški gumijasti predmeti. Cene nizke.	Vse zajamčeno.	Pos*re£oa ločna.
Hotel
Mariborski dvor
20 s b zs prenočišče 2 kopalnici Autogaraže
Hladilnica in izdetonJnica ledu Telefon 302
Se priporoča Andrej Oset,
Originalno pristno novo dalmatinsko vino
bela	Opalo	črraa
po zelo nizkih cenah se dobi pri tvrdki
Bonačlč & Bakovič, ,6l*,ro“,l",V|„ajl™’l"8k'a* Split.
Skladišče v Mariboru, Slomškov trg 6.
Zastopstvo »Konservirane ribe sardina d. d.«, Split. Skladišče: Maribor, Lekarniška ulica 7.
CENIK in VZORCI na razpolago.
Veletrgovina z vinom
-
0% ii ^ Maribor, Trg svobode 3.
Bogata zaloga belega in rdečega vina v sodih in steklenicah. Cenik in vzorci vedno na razpolago-
Prav poseben popust za preprodajalce
la poiementalskega siva im giol'»oraijastmegi« la trapi -
sto-ssfeega sira, ogrskih b&"> lam in vseh drugih delikates nudi delikatesna trgovina
H. Supančič
Maribor, Gosposlca ul. 32
Birmansko darila
brez denarja
dobite pri zlatarju
fl-SlimlJiiritoJofoihtJ.^.0 pz"nte;
staro zlato in srebrne krone.
POPOLNA
RAZPRODAJA!
Ker izpraznim poslovni lokal, prodajam po znižanih cenah potniške kovčege, potniške torbe in damske torbice-Na prodaj tudi razne konjske oprave in drugi predmeti.
RUDOLF NOVAK
MARIBOR, SLOVENSKA UL. 2
ar
11
P O Z O H!
Šp eeijalni strokovni zavod za izdelovanje !
OKVIRJEV ZA SLIKE MIHO VAHTAR MARIBOR
se nahaja od 1. aprila dalje
GOSPOSKA UL ŠTEV. S 7
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celju-