Poštnina plaćana v gotovini Uto 1X11. itev. 186 U Ljubljani, u sobttc 17 avsusta 1929. tena Din T- Izhaja vsak dan popoktae, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inseratl petit vrsta Din 4.—w Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej* »Slovenski Narod« vet}a Ietno v Jugoslaviji 144,— Din, za inozemstvo 300,— Din. — Rokopisi se ne vračalo. — Naš« telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Zavraten umor lastnega brata odkrit V Iški Loki je Fr. Kraljić s svojo ženo umoril pred meseci lastnega brata, premožnega Amerikanca in truplo zakopa! na polju - Zločin včeraj odkrit - Zakonca Kraljić izrečena sodišču Ljubtfana, 17. avgusta. KriromaKsiika nobenili dragih, kra-}ev ne bedeži tako bestijalnih uinorov in zločinov kakor ravno v nesrečnem iza-nskem kraju, kjer sta se letos dogo-* dila že dva težka zločina iz Jiajnizikot-n-ejši'h nagibov in najbolj egoističnih motivov. Se je v dobrem sporni nu med Ižanci težka dražinska drama, ki se je 13. jnni'ja TX>noči odigrala tia. Igu pri tk>-sestniku Podržani, ko ie mesarski pomoćnik, 24-letni Anton Podržaj, ustre-Hl svok> maćeho 36-letno Ano Podržaj. Ta slučaj priđe z-e pred prihodnk> poroto v razpravo. Danes dopoldne pa se je po gostJ-nah na Dolenjski in Ižanski cesti, kjer se ustavUjalo Ižanci. bliskovrto razne-sla vest o novem zahrbinem umoru, ki je bi-f izvršen že marca letos v Iski Loki, a sta bila morilca razkrtovim propadom. Kralvčevi-rrra je Martin izdal nad Din 175.000 v -gotovinu kupil jfrma je vozi-£ek. tepe konje, kupoval pa je tuđi ra-z-ne druge potrebščine. Kadar je bil Martin dobre volte, ie Kraljrčeviim domov pripe Iial ćelo sad dobrega vina. vreče kave in sladkorja ka kor tud: nm-ago drugih dobrfn. Larri fe Martin nehal zalagati Kra-Inčeve. Nastala je razT>rtija m vinelo se ie hudo sovraštvo. Martin ie zahteval, da mu morala zakonska Kraljič vrniti 175.000 Dm. Začeli so se tožarifi. Konč-no so se pobo ta li in na sodišču sTclemli sodno poravnavo, po ka ten sta mu za-ikonska Kraljić garantirala do smrtno stanovanje, hrano in plačalo 25.000 Drn v gotovini. Za slučai. da ne bi mogli skupno v miru ter sporazumu žive ti in da bi šel Martin od hiše. pa sta se za-konca oboezala, placevati mu za stanovanje in hrano 5000 Din Ietno. Sporni adi letos sa se nehale tuđi intimne razmere, ki so vladale med Mar-tinom in ženo Marijo, kar je b?Io v veliko sipodtfko že odraslim otrokom. Martin ie navadno spal v konfskem hlevu na stelji. Bflo je ravno na Marijm praznik 25. marca. Vsi 5*> pri Kraijičevih sli ST>at zakonca Franc in Marija Kraljič v sobo, otroci v izbo. a Martin kakor običajno v hlev. Moralo je biti nekako okoTi 23., ko se je splazila žena Marija skrivaj v blev, ga za seboj zaprla, pobrala tež.n robat predmet ter z njim zama'hnila po zlavi specesa Martma. Moraj je biti tako) mrtev. Nato je žena Marila odšla v sobo k mo-žu ter mu naznanila, kai je napravila z Marrinom. Ker je bil srednje veliki, dingače krepki mož popolnoma pod sugesti.io svoje zelo resolutne. krepke in visoke žene Marije, je mož brez oklevanja s^edil žeaii v hlev ter storil vse, kar mu je uka-za-la. Spravfl je umorjenesra brata v kasvso ter sra tam dobro zasrmil. Prevoz trupla na polje. Truplo umorienegra Ma rt i na je ostalo ves da*n 26. marca v kasci do pozne noči. Takrat sta Franc in Marija Kra-riič vstala. Franc je zapreeel voziček:. Pograbila sta truplo v ka§Či ter ga naložila na voziček. S konjem 5ta truplo na njem odpeljala kakih 100 m daleč na travnik -*Prt«, ki leži v neposredni blšži-ni potoka Išce. Naglo sta izkopala kakih 160 cm gk>boko jamo, položila T2two zafi&tT} traplo ter nafc> lamo za- zrebla. Zemljo sta močno pohodila ter napravila vse primerno. da zabrišet težke sledove za zavratnim umorom. Kako je bil umor odkrit. Pri Kraliičevih so po umoru hlinili svo.H) nedolžnost. ko so po Iški Loki ljudje s-praševali: — Čudno, kam je šel Martin, ko sa ni nikjer videti več? Kralievi-čevi so navadno topo odgovarali : — Ne vemo, kar kafra ga Ie vzela! Dejal ie. da s:re v Ameriko nazaj. Prebivale! Iške Loke so končno ODOzorili orožnike na Tgu. da že dalje časa pogrešajo Martin a Kraljica, ki je najbrže postal žrtev nočnega zavrat-neza umora. Orožni-ki so začeli marljivo poizvedovati o usodi Martina Kraljica, povprašali so tuđi pri Francetu Kraljicu, ki ie kratko odgovori!, da je Martin odšel najbrže v Ameriko in da mu ni ničesar znanega o njem. Orožni-ki so nato skusali uradno ugotoviti okolnost, če ie res Martin odšel v Ameriko. Po dolgotrainfti poizved'bah so dosrnali, da Martin Kraljič st>lori ni iskal v Ljubljani pri oblasteh nikakih doku-mentov za Ameriko. Krenili so nato preiskavo v drugo smer. Jasno jim je postalo, da je moral biti Martin zavrat-no umorjen. Sledovi umora so bili paČ tako zabrisani, da je bila preiskava zelo otežkočena. Dan usodne aretacife. Ko so orožniki po dolgem Času zbrali kolikor toliko skromen obtežilni materijal, je odšla močna orožniška pa-trulja na dom Franceta Kraljica. Bilo je včeraj zgoda i zjutraj. ko so se orožniki pojavili pri Francetu Kraljicu. Ta je ves pobledel. ko jih je zagledal. Žena Marija pa se je potuhnila. Ko so začeli orožniki Franceta Kraljica natančneje zasliševati o usodi niegovega brata Martina. se je večkrat zapletel v protislovia ter ni hotel sploh ničesar vedeti o njem. Ko so mu končno orožniki predočili gotova dej-stva, ie utihnil, pozneie pa kratko dejal: — Žena je Martina ubila. Jaz sem ii pomagal truplo zakopat:. Pri nas je bilo grozno. zMartin je zalezoval mojo ženo ter jo vselej. kadar me ni bilo doma. skušal zlorabiti. Zvečer na Matere Božje praznik ie žena Martina ubila. In drugi dan sva truplo pokopala ob Išci. Na podla-gi te izbave so orožn:ki odvedli Franceta KraliiČa na kraj ob Išci. kjer je bil Martin zakopan. France Kraljič jim je točno označil in pokazal kraj. nakar so odgrebli zgornjo plast zemlje ter se jim je kmalu pokazalo okostie umorj-eneff.i. Franceta Kraljica so nato orožnki pridrža-li na oro?v-postaji. Za njim so pri jeli n:egovo ženo, ki ie trdovratno tajila vsako udeležbo. Križa.ioČ se, je zatrjeva'a svojo nedolž-nost in se zaklanjala: — Pri Kristusovih ranah! Jaz sem nedolžna, za mene se plete mučeniška krona.« Tuđi nk> so orožn:ški odvedb' naj-prei na orožniško postajo. Popoldne so v Ljubljani odpeliali vr zapore nai-preje Marijo Kriliič. ki je bila okoli 14. izročena upro1 5;odn;h zaporov. Nje-nega m-o-ža i"ranceT3 Kraljica pa so orožnik: pripeliali v Ljubljano z\7ečer okoli 17.30 in ga izročili sodišču v pre-iskovalni zapor. Danes zjutraj se je sodu a komisija pod vodst\'om preiskovalnega sodnika dr. Stojkovića odpeljala v Iško Loko, da na lxu mesta ugotovi dejanski stan :n da se izvede obdukcija umorjenega Martina Kraljica. Truplo Martina Kra-liiča so orožniki pustili na licu mesta ob Išci. kjer ie bilo najdeno :n odko-Dano. Danes popoldne prepeljejo že močno segni-to truplo v mrt\'ašnico na Ig. odkoder se bo jutri vršil pogreb. Poljska se približuje Mali antanti Varsavski gospodarski krogi iščejo stike s Prago, da si odpro pot do Male antante in do Nemčije Praga, 1< avgusta, g. »Narodni Politika« objavlja serijo člankov, ki se ba-vijo z odnosaji ČeškoslovaŠke do ostalih držav Male antante in do Poljske. Glede Jugoslavije se veli v teh člankih, da hoče Beograd doseči revizijo odno-šajev do Ceskoslovaške, tako da se bodo interesi obeh držav zvezali še tesneje. To se da doseči ne samo s političnomu vojaškimi in gospodarskimi pogodbami, temveč tuđi s skupnim političnim in gospodarskim programom. Drugi članek se bavi s Poljsko. Var-šavski politični krogi skušajo, kakor pravi list, pod pritiskom gospodarske skupine dobiti stik s Prago. Ako bo potrebno, bi se ustanovila polisko-češko-slovaŠka antanta, ki bo imela tuđi po-litičen, gospodarski in morda tuđi vo-jaski značaj. S tem bi se ustvarila podlaga za močno politično in gospodarsko zvezo, ki bi odgovarjala tuđi okvirju Male antante. Ceškoslovaški je jasno, da išče Poljska jamstvo za sedanje stanje, ker zelo občuti pritisk poljsko-ruske meje. Ćeškoslovaški interesi na Poljskem so predvsem gospodarskega značaja. Pri če^koslovaško-poljskem zbližanju bi so-delovali tuđi Rumunija in Jugoslavija. Tako da bi se položaj Male antante s tem zelo ojačil. Varšavski politiki ne zanikajo, da pomeni češkoslovaška za Poljsko tuđi pot do Nemčije, ki ne bi bil nikoli siguren brez primernega pro-tiuteža, ki bi ga predstavlja! češkoslo-vaško-poljsko gospodarski blok. Seda-nji mednarodni politični položaj sili na-ravnost do tega, da se ustvari an^anta ne samo med Poljsko in Ceškoslovaško, temvec tuđi med tema državama ter Jugoslavijo in Rumunijo. Letošnja jesen bi mogla ustvariti podlago za tako sodelovanje. Že sedaj pravi list, lahko vidimo skupen nastop na reparacUski konferenci v Haagu. Glede odnošajev do Poljske stoji Češkoslovaška pred do?:odki, ki bodo zgodovinskega po-mena. GostHmčarski kongres — Beograd, 17. avarusta. One 21. t. m. se bo vršil v Beogradu gostilnicarski kongres, ki mu bodo prisostvovali gostilničarji, hotelirji in restavratern iz vse države. Nalć^a kongresa je, da ugotovi enotno sta-liSče vsegra hotelirstva in gostilničarstva napra^n aktualnim stanovskim vprašanjem. Referat o nacrtu zakona o obratih bo podalo gostilničarsko udruženje iz Skoplja, o uredbi o odpiranju in zapiraniu obra tov in o delovnem Času bo poročala Zveza go-stilničarskih zadTUgr iz Ljubljane, o turizmu in tujskem prometu dubrovniško udruženje, o gostilničarstvu in higiieni beo-grajsko udruženje, o izvaianiu zakona o taksan in zakona o državni trošarini ter o nujnih pravilnikih sarajevsko udruženje, o omejevanju točilnih pravic osiješko udruženje, o gostilniškem pravilniku in taksah novosadsko udruženie ter končno o strokovnem Solsrvu beograisko udruženje. Kongres Fidaka — Beograd. 17. argima. Za kongres Fi-dak, ki ee bo vršil v Beogradu od 1. do 9. septembra se vrše velike priprave. Delegacije zavezni&kih držav bodo Sprejete na vseh naših obmA,inih postajab. Poeebno svečan sprejem pa bo inozemekim so?tom pri-rejen v Ljubljani, Zastrebu in Beogradu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska lx>rza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.835, Berlin 13.5. Bruselj 7.9211, Budimpešta 9 9452. Curih 1095.9, Dunaj 8.0241, London 276.22, Newyork 56.87, Pariz 222.90 Praga 16S.5&5. INOZEMSKE BORZE. Crnih: Beograd 9.1275. Londen 25.205, Newyork 519.90. Pariz 20.35, Milan 27.18, Berlin 123.81, Dunaj 73.22, Praga 15.385, Bakarešta 3.08, Budimpešta 9O30, Sofija 3JB. Zeppelin preletel polovico poti Pri poletu preko UraJa je letel zrakoplov več ur nad gorečimi gozdovi — Danes opoldne je pasiral Bajkalsko jezero - V To-kio ga pričakujejo v ponedeljek z^jutraj — Tombolsk, 17. avgusta. Zrakoplov »Zeppelin« nadaljuje z veliko br* zino svoj polet preko Sibirije in je že preletel teko Ob, kjer je letel zelo nizko. \Tad mestom Olh'an je rtapra-vil nekaj krožnih poletov ter vrgel vrećico s pošto ter pismo kapetana Eckenerja, ki javlja, da je razpoloze-nje na krovu najboljše in da je posad-ka prepričana, da bo polet preko Šibi-rije uspel brez vsakih večjih nezgod. — Larjanskoje, 17. av gusta. Snoči ob 23. je zrakoplov »Zeppelin* preletel Larjanskoje v smeri od zahoda proti vzhodu. Plul je zelo nizko ter letel v smeri k iz\*iru reke Vah. Oddal je tuđi brezžično brzojavko, da se na-ha ja približno 52 stopinj severne širu ne in 180 stopinj vzhodne dolžine. Sa ta način je do danes zjutraj preletel že približno pol poti od Friedrichshaf; na do Tokija. Obenem je sporočil kapetan dr. Eckener, da je vozil zrakoplov po prekoračenju U rala nekaj ur nad gorečimi gozdovi med reko Pe-lim in Ob-om. Pri tem se je razvija! tako silen dim, da je ponovno popolno* ma zaprl razgled zračni ladji. Danes dopoldne je zračna ladja na-daljevala polet nad obsežnimi močvirji med Obom in reko Jenisej v tomski guberniji. Hitrost, s kat ero leti zrakoplov, je izredno velika. Zrakoplov go-nijo zaradi ugodnih zaptadnih vetrov samo tri je metorji, dočim počiva jo ostali kot rezerva. Zaradi tega bo zrakoplov prištedil ogromne množine goriva. Brezžična postaja v Irkutsku je v stalni zvezi z zrakoplovom. — Irkutsk, 17. avgusta. Tu priča-kujejo, da bo preletel zrakoplov »Grof Zeppelin« okoli poldneva Bajkalsko jezero. \i pa še gotovo, da li bo letel preko Irkutska ali pa severneje. Pri-čakujejo pa, da bo najbrže od Krasno-jarskega letel ves čas nad transsibir- sko zeleznico ter nddaljeval nato nad njo pot proti Citi, Harbinu tn \ lađi* vostoku, kjer ga pricakujejo jutri zju* trdj. }*reme je za polet zelo prikladne*. — Moskva, 17. avjiusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin < je včeraj z veliktm uspehom nadaljeval svojo pot proti Sibiriji in vozil s povprečno brzino 1 >5 km na uro. Kakor smo že včeraj poročali, se je »Zeppelin« izognil Moskvi, kjer so sicer ljudje slikali sum motorjev in pozneje našli v Ostrov* skem, ki je oddaljen kakih 20 km se* verno od Mosk\we, poš/no vrećico, ki so jo vrgli iz zračne ladje z padalom. Od tu je nadaljevdl polet proti \ To* logdi, kamor je dospet ob 4. rjutraj in naprej ob železniški progi l'ologda-Vjatka, kjer so ga videli ob 10.10 zju* traj. Iz Vjatke, kjer je vrgel zopet vrećice s pošto, je letel proti Permu, ki ga je pasiral nekaj minut po 1 i. in letci preko Sverdlovskega in Umla čez sibirsko mejo v smeri na Tobolsk, ka* mor je dospet v prvih večernih uruh. Vzhodno od Tobolska se bo pnčel najtežji del pota, ker bo moral zračni velikan leteti skoro 2000 km nad ne* obljudenim ozemljem v smeri na 7a* kutsk^Harabovsk-Vladivostok, kamor misli dospet i dopoldne. Zrakoplo\' je že ujel brezžično zvezo z veliko sthir* sko radijsko postajo v Irkutsku, ki mu pošilja v določenih presledkih poroci* la o stanju vremena v Sibiriji. — Tf»kio, 17. avgusta. Na Japon-skem vlada trenutno dokaj neugodno vreme. Nad Ozako in vso pokrajino divjajo močni viharji. Coj>isje posve-ča prihodu -Grofa Zeppelina« dolsre ^tolpce in naglaša, da se ho s tem poletom Japonska prihližaila evropske mu kontinentu kakor Zedmiene države. Prihod neme eeja finančne komisije odgodi do prihodnjega te. da je Suowden odVlo-nil tuđi najnoveiše predloge Francije, Belgije, Jajx>nske in Italije ter da vz-traja na poix>lnem sprejemu ancle^kih zahtev. Istočasno pa ugotavljaio tudif da izhaja sla\Tii odpor p-roti angle^kim zahtevam od strani Italije, ki da je glavni krivec za. dosedanii neuspeh ha-aške konference. Kongres UJU — Zagreb, 17. avgusta. Danes se je vršila pred otvoritvijo kongresa UJU konfrren-oa izvršnega odbora UJU z delegati posi-mrznih sekcij. Na tem seetanku ?o ekul.i- ' 1' najti kompromisno rešitev za >por, ki je nastala zaradi zahteve heograjske sekcije po 2vi?anju Me\-ila njenih ustopnikov v glav. odboru in o njihovi lahtevi po izpre-membi v prerih %o bile ac precrta* ne brzonvke, ki so dospele n» naslov vodstva l'JIT v pordrav kongresu. Zatem so bili irvoljeni odbori kakor finančni, venfi« kacijski. resolucijski itd. Končno so bile prećitane tri pre-dlagane resoluciie. ki so bile odkazane resolucijskemu odhoru v proučavanje in referiranje. Po zaključku kongresa so odšli učitelji v p*->vorki pred spomenik bana Jelačića, kjer je govoril predsednik Mada PetroviČ in polo*il t imenu vs^ga jugoslovenskega učiteljtrva venec. Odtod so sli učitelji v kipitoljsko solo, kjer je bila slovesno orvorjena šol-ska in učiteljska razrstav a Popoldne se bodo vršile »eje oorov, proti večeru pa pojdejo učitelji na Miro* goj. kjer se bodo poklonili manom jugo* slovenskih kulturnih delavcev. »Rumena ptica« y Atenah AtMM, U *v*u6ta a. Dane« je pri«f>e^ ?>«*m-kai fraoco«lcac»ndywtn potat« po »vtiupAJli prcotodicaih otmkašo tuđi t\tx>wđ. itiftfi 2 »SCOVENSK! NAROD«, dne 17. avgusta 1929. tev 186 V hladllnlci med večnlm ledom 1$ I j 1 MniHhiM mi najmoderoepo Uadbioo m ledar- £@r je bilo v»oćc, scfMcoo popokfaie, sos* j-ii i. iMJilii.....I, k*e bi se ofatocfil, kje >c ^fah r L£«1&i«mm rarjbolj hknfrm prostor. To bo najbrž hlađrimca m loriama v me»t> ni klavn«i, aem »i mislit m se napotil po f*ol#*M>3ki ceeti tj*. Ravnatelj ratstoc klavnice g. Ivimi Pe-jftotarjt, ki >e gotovo opezit, da je ltk> od mene od vročkie, je razumel moje telje i« iHojo MMJovmdnoftt tor me tak oj prijaz-zm> pelj«l v rwrfhJaejše prostore v Ljub- — A*i srte e temperature. Nahođ imam *e tafeo in lako, tore i ne bo ntč hrwđe*>ft, sem si mtsfH. Ljubljana po$e 700 konj na leto Morala sva skozi klavne prostore in takozvano prometno veio. V vseh teh pro-atonh je oster dub po krvi in mesu za-Manih živali, po drobovju itd. Svojevrsten rija. vsakemu. Mesarji so pripravljala očišćene vole v hladilntco. Posebna klavakm je za govedo in posebna za drobnko m prašrce in še posebna za ko* »je, ki je papokaoma točena od ostalih, da ae konjsko nrreao in goveje meso ne more saođtoti m da ao vse sleparfje z njim nemo r. .vftmoigrede setn se zaaknaJ in zve* efe pobr«era£o Lfufefjaočaoi okori 700 č bolaiv; imei je *de6ico. Ko ga bc*k> stcriiiaarari, ga bodo prodajasi na trsfu pod ceoo za revne^&e \yu-d1. Meso i« pa sevoda popokioroa neškodljivo. Vse je moderno urešeno. Zaklano žfvi-ao prevažalo mehacnčno po žerjavih. iz kraj* v krtrj. Prenašati teških kx»ov ni treba več. Predhladflnica x 1' C Ifctf hh v«xtno boij lije z obraza, Komaj še ćftkani, da ae tw%»ro težka debela vrata. ▼ predhluditmco. Vrata 90 namreč s«to đ(#>e! ■ V'r *j-^ i/olira-na. Velika in visoka iKonum K predfai*dil-rrtc«. Na pripcavah visi itUti h go^ed. Mesar^i morajo spraviti zakiano živino najprvo v predMa-dibiico. Meso je Se top4o in se mora. poiagotna ohiajevati. V pred* Madiinici oetaoe 24 nr, potem ga pa me* sarji vzamejo *eboj na t?g. ali pa ga shra-mjo v hladitaid V predhladiiaka je kazal topJomer 1*C To -se že obeuti. Podzavestno sem si oWe-kel j*uknjrč in si zapet dva gumba. Kftkor v jeseni, ko zapihajo prvi mrzli vetro*i io zadiši po zimi. V hladflnici z __2° C Ia predhLadibaice drži vfaod v hUdtlni« co, ki je razdeljena v nekake železne klet* ke, v katerih majo mesarji s4irafijet>o me* so. Vsak ima svoj ključ, nekateri imajo tablice s svt>|im imenom na kletki. Klavmca odda>a v hladilnici posamezne prostore mzhčnth veli kosti v najem. Me«o je tn dobro sbranjeoo. Temperatura je vodno pod n»čk>. V nosu me je že začelo ščegetafcL Zđptt sem si Še tretji gumb. Ker »em pa ogledo-val zanimive kletke z mesom in hladflo© naprave pod stropom, nisem mraza niti tako občttriL Škoda, sem ai misHl, da ne oddbjajo tabie kletk tuđi meščaoom v pasjih dne-vih. Ne da bi v njih viseli na kaveJjnu ka-kor teleta in pr«®6i, temveč da bi ae v n-jih hladili 12 W*OTrn^e© se pcW© v p^oa^or, kjor masarski pocooćuđci pc«v pridbo ackajo 7«Haoo Shrino. To je raaeokovafctiofl- V zmrzavakma z —6# C Zopet je uskižbenec odprf počaai debe-ia izolirana vrata, kakor bi odpkai težka vrata blagajne in vstopfli smo w raeseko* vahiice v zmrzev&krico, k^er je sCaloo — 6P C Tu 90 prav talio kletke, v katerih imajo mesarji ie rassekano meso, ki popolnoma nnitne. Zavihal sem si še o^Tataik saknjiča, p* ni dosti pomagalo. — (PC sem čirtil že do kože. BH sem v najboJj bladneco prostoru^ toda i«U da v njem niaeoi doJgo ostai. Tu« e bi vwšt$&\ tega mraza dolgo v taki obfefci. riealiiaaanica Uladilnica flf^^Mttftrf^ ^^^^ Omre*K kletk je pokrito z debelo plast-K> sreza, kakor drevje posimi z ivjem. Ka-kor neveroi TomaŽ aem s prstom oddrgnil piast snega na železu. Ob električni rax-svetljavi 90 se bleščali ledeni kristali m če bi bii poet, bi napisal o bajnem kristalnem grada itd. Zmrrnjcno meso v kletk ah bi mi pri tem prav nič ne motik>, nasprotno, podžgak» bi fantazijo. 9CTO|IICtIl OOOCHKU Zddelku. Iz zmrzevalnice prideS na dvori* ščc pri Grubarjevem kanalu. Klavnica ima tu todi svoj ždezniški tir. Vagon mesa je pripravi jeo za odhod. Oko! i 5000 kg ga je in namenjen je v dpital ob DravL Gosp. rsvoateij pove, mesa. Pred leti ga je šio po 5 vagonov sa dan v ČefikoskrvaŠko, Avstrijo itd. Pred strojnico je vodnjak, ki oskrbuje vso klavnieo z dobro takio vodo. Mestni >x>dovod bi bfl predrag, zato si je klavnica zgr&đila svoj vodnjak. Globok je 27 m; klavnica porabi na uro okoii 45 ms vode. Samo za pitno vodo in za izdelovanje umernegA ledu rabijo vodo iz ljubljanske« ga vodovoda. Ob strojnici je tuđi skladi- ; šče za premog; iz vagona razkladajo pre- } mog na ravno« t v sklačnim ledom G, vaisnftteij mi je "^*"1 vse hlađilne naprave. V L n«dstropju so nameiceoe cevi, v katerih se amonijak razphni ia oblaja tako arak. Cevi so pokrit« % debelo plaatjo ftveas. V vsch te& proaeorih je temperatura pod ničla Ventrlatorji brnijo m od »podaj prihaja ropot atojev. V dveh postorih so ohsa-jevaine cevi Med obema p«o«toroina je pa steoa z večoim ledom. Prvi dan, ko so se hlađilni stroji savrtili, se je na toj sieoi uaptafi led ki tako je oatal. V soaedni sobi je aparat sa oocminra* nje zraka. Elektrićni tak spuste v aparat, v katerem preskaknjejo iskra, ki ooonizi« rajo osračje. Veak večer oconmrajo vse prostore, kjer je shranjeno meso, Z oco* noo oeveien zrak izgubi popotooena oster duh po meav; v hJadilrticah diff po tem kakor v smrekovem gosđu. Ocon uoićvje tuđi glivice, ki povaroČajo gniiobo. Kako se dela mnetni led I Vsakokrat, ko sem stopil iz prostorov ■ s temperaturo pod ničlo na prosto, nisem ; videl popolnoma nic, dokler seveda nisem obrisa! očal, ki so se orosila, kakor poeimi, ko vstopis v toplo kavarno. Ogledal sem si še ledarno, kjer rzdeh>-jeio umetni led. Nameeto zraka ohlajajo aparati k_alc>» jev klorit, ki zmnae sele pri — 30° C. V i klavnici ga ohlade na — 7° C KJorit se i nahaja v velikem bazenu; v ta bazen vtak« I cejo posodo x navadno pitno vodo, ki se« I veda v tekočini z — 7* C smrzne in tako se deia umetni led. Poisjenje poaod m izpraznjevanje ledu se vrši avtoooatićiko. V 6 urah se bačen obnovi. V •oaedaem proatoru je skladUČe ledu. Na poticali so skladnioe ledenih ptv sem. Termometar kaje — 2* C Tako sem se dobro ohladil m videl naj-modernejie MJ'^ naprave. Je Ae mnogo dr«g«ga aanimr^ega v teh prostorih, kar pa m mofioče vsega popisati Na pr. Aparat x gumbi ▼ strojnici. Strojnik pritisne na gumb in kaaaJee mv natanćoo pokale, kaksna temperatura je v hkdimici, ledar-ni, oaoijerainici Ud. Ni mu treba kontro* Krati temperaroro po prostorih. Regulira jo lahko iz strojnice. V kleti vidiš lahko nove moderne črpalke v vodovodu, cevi z anionrjakooi, katerega je treba na leto po 50 do 70 kg doposniti v hladttnih napra* vah, moderoo nrejeoo delavnico, tehtnico v prometni teii, kjer si pcekupčevalci in mcMrji m&mTJmfo v poko m sklepajo kup-či|e itd., itd. Ko mi je g. ravnatelj pvavM, da Ljub-ljastiani konzumira jo na leto okoti 8000 goveđi, 25.000 praUče* m JOiKM) telet, mi je bAo sv wop9t patfssno vfooa. Sofece se je Je nsjginato k zatorm. ko sem Sel w* meato« po do*0 fe doitrjcasfii PoijasMki oasti ra si tm^m put isu doio. Sponnn oa ledeoe ste« ne SOTOl sTv^BjsAi Js» bsl OfBB asotii do pri* Flns«a IW»Wni se je prađa v snWs)irffMitu s4ss> 9L M, Mm sjatfsjlroplii Vaod Mestni trz 22 afi Ca^csrlevo nabrelfe 13. Podpiratt^ zlas€ sedsj calbecfcsejie sftsoe, 6-1 POTĐUE ROK,NOGMd. zaMMSjM nlitJTMl a£UD0R«HBM« tffc—»PHeitM. COl Rdeca hiša naj dobi Gestrinov spomenik Predlog dr. Jože Rusa in župnika v p. Ivana Vrhovnika ljubljanski mestni obČini. Ljubljana, 17. avgusta. Uvaievana naša zgodovinaria 5. dr. Jo-ža Rus in župnik v p. 2. Ivan Vrhov-n i k sta oddala danes mestnemu magistratu naslednjo prošnjo: Da se sredi našega mesta visgča vcli-kanska Rdeća hiša zasidra v.^voja zgo-dovinska tla, nama je čast staviti vam predlog: Na nameravani ozki, zeleni gredi sredi velikega dvorišča Rdeče hiše naj se postavi skromen, vendar alegoričen spomenik s takim ali sličnim napisom: »V prednici te hi£e (Poljanska cesta 13) je bil rojen in je umri Fran Gestrin (1S65 do 1893), pesnik in mecen Plsateljskega pod-pornega društva, Gestrinovo Hteramo udeptvo-vanje Ko je Fran Gestrin dovriil ljudsko Solo in gimnazijo v Ljubljani, Je šel na Du-naj, kjer je studiraj dve leti pravosodje, hkrati pa dovršil tuđi enoletno prostovolj-sko vojaško službo. Jeseni 1866. je popustil pravo in se vpisal v Gradcu na filozofsko fakulteto ter študiral zgodovino in zemlje-pis, 1890. je nastopil kot neizprasan suplent službo na učiteljišču v Gorici naslednje iol-sko leto na moškem učiteljišču v Mariboru. A pljučna bolezen, ki si jo je nakopal (1891) pri vojaslcih vajah, ga je prisilila, da je moraj vzeti že v aprilu bolezenski dopust in koncem šolskega leta popustiti službo sploh. Zadnje teto je prežrvel v Ljubljani. Svoje praceišofe imetje )e zapnstll Pisattrfl-skenu pođpornem« društva v L)ubI)anL Prvi njego\ i pesniški poskupi segajo v gimnazijsko dobo. Prve pesmi ie objavi! kot šestošolec v Tom^ićevcm vrtcu (18S?). Tik pred smrtjo je izda] zbirko izxa mladih let (1893). Najviije se ie \zveU njecr>\^ lirika, ko je neozdravluvo bolan Čakj! imrti. »Balada o prepelici« (»Ljubljanski Zvon« 1S93) )e eden najlepšlh bKerov tlovtntke Kot pripovednik se je oglasil Gevtrin najprej v »Slovanu», kjer je pnobčii romantično zgodbico »Moj stric«. Najvažnejšii Gestrinov pripovedni spis je »Iz arhiva« (Ljubljanski Zvon l§00). Gestrin je bi! tuđi zelo plodovit previjalec. Najraj^i je preva-jal iz češčine in rusčine, pa tuđi iz nein-ščine in franco<čine. in sicer naiveč za li-stek »Slovenskega Naroda« in za oder Dra-matičnega društva v Ljubljani (rukopisnih prevodov okrog 30 dram !n oper. (Iz Slov. biografskeca leksikona). Balada o prepelici V poletno noć odmeva: "pet pedijt« Sicer ni niti šuma niti klica; Le v tesni kletki drobna prepelica Bedi in poje, ko vse mirno spl V polmračnj sobi na btazino belo Naslanja težko glavo mlad holmk In vrača se v preiite kratke čaše: Razvija se pred njim življenje ćelo, Mnog frpec lep. mnog Msen gleda lit, Veselih pesmij Čuje znane glase ... Poslu** In smehlja se, C«š, skoro >e povrne krasna doba, Saj če si mlad. še daleč je do groba------- V poletno noč odmeva: »pet pedij!« rr. Gettrin. SoGof Javnost in Sokobtvo V poletoem eaeu prirejaio aokoUka društva avoje tek^vadne oaatope. Namen oaato-pov otetoj: v tem, da dru&tvo pokaie ivo;e-mo elanet^i in Jirii javnosti cvoje bilančno atacje, ^. j. telesoo vz^ojo, delo v lelov»d-n:c*, di««!'p?iiK> naetopttjočih odelkov, spo-eebnoet predrjafikih zborov, StefOo jMtopa-jočih. Diultvo, ki prireja nastop pa motri 1 v«znim cć«-#om SHevilo gledaloev ali 1 di«-gizni beaedami, koliko je onih, ki a are*u dpremljajo drultveoo delo. Le tara, kjer oba činitelja, L j. prednjaški zbori in sokofeka javnost duhovno in 0 ftrrem sodclajeta, }e uspeb zadovoljiv in popohi. Ako a« pr«d-ojažld zbor še toliko trudi, ako iteje fte te-Ltko spofioboib predujakov, ie pa ni aodefa-jo5e javno«ti, to ae pravi, ako nai trgtnee, obrtnik, nai oče ali inati ničeaar n« storha La to, da uslužbenci, sinovi in bčerke po«** 6ajo sokolske telovadnice, potem tadi naj-boljži prednjak ne more delati eodeiev, ne mare pokazati pri javnetn nastopu preko SO telovadeev, ki bi jib ob eodeiovanja javnosti pLttaTil labko 100. Naše javne telovadbe naj bodo glaaoe in slavnostne manifeetaeije «oko]akega deia tn ideje, naj bodo reane in učinkovite propagande za našo javnost Kdor je đoslej hladno gledal na Sokola, naj m ob pogledu na javni telovađni nastop ogreje in navdaii sa mieel, ki tvori osnovo sokofekejn dela kx ki naj v ptodovih cvoje v*go>B tako realno in učinkovito posega preporodno v ustroj mo-ralnega, duh ovne ga in gospodarske^ življenja naiega naroda. Sokol ni cirkus, eokolstvo ni iacrpano že z dano telovadba, Sokol ni tekma, kl bi gnala javnost in gladak* v straati odobravanja in grajanjsL Sokol J* trda in vztrajna šo-la človeike morale in razmnožavanja toles-nih adravetvenib *il — šola za vse, v kooč-DLh cilj ih za ves narod. Čim vfiji ovlstotek >e delefcn te vzgoje, tem večja je itvwnt korist, tem večje delo vrS to đniitva, tem veČje simpatije za«hi£i društvo v jarrnooti. VeLikega Stevila nastopajočib pa ae more nikdar polaovredno nadome«titi malo števflo S© tako vi£nako oveSbanost telovmdeer. L« z velikim Iterilom we blilamo omotni zabte vi ustanovitelja Sokolstva, t j. sokoMie naloge so sa vea narod. Sokolskim in telovadnim prireditvain •« pridmžujejo obieajno ljockke rmmHiee. W driferanje druitveoega dela (proator, stavba teloradno orodje, prisperki crpi m savezu ild.) stane velik denar. Zato je treba veselice trpeti, ker ao pogoato poJeg Članarine edini vir društvenih dohodkov. Tu prid« na vrsto preiflkusoja društvene uprave, prire-ditvenega odseka in solidnih gospodarskih sposobnosti. Namen sokolske veselice naj ni Uljudno denarni, ampak društvo naj se potrudi pokazati lju nekake zabavne kulturne užitke in se mora bistveno razlikovati od običajne gostilniSke zabavne pri redi tve. Živimo v č**ih javnih naatopov. Sokol-stvo kli&s javnost in jo vabi. Javnost zahte-va od Sokola mnogo, ker vidi v njem javno narodno institucijo in ima v tem pogledu prav io pravico do zahtev. Slskslstvs s« syanses)s safct+va #d js>vsj«sSloga< ix Ljubljane. — Sokolska priredltev u Ježići Za sUoMo prifeditev Sokola, ki se vrši y ^B^S^^B%Bsfls^^ ftsV ^^a^h^feAA SV SB^bJs^B^^Ib^^^^^* A^^J^^k ^. - *- VSVSVD W%. aVgVHSi * XSJOBBS0IIl WwTsQ ob 15. na joočneoi vrtu zostihie »štirn«, je vtt najboijSe pripravljeno. Tuđi za sltčaj sla-bega vremena se irvede zabavni del pri-redirve v obšrrnih nocranjia gostilsi^kih PTOstorih. Ves čas igra, ražen kmečke harmonike, tuđi izvrstna godba Sokola I. Vožnja po žeJezniti je polovična na savezne Izkaznice. Za kolesarje Je pripravljena nadzirana gorderoba. Zveze z viaki io ivtobosi v vse smeri ugodne. Prispevki za socijalno zavaravanje Okrotni urad za ravarovanje delavcev v Ltubtjani opoaarja na dejstvo. da vnoi% od vsakeca Jrsucca delodaMIca prisilno — to je s poiltlfino mh sodno izvribo — iz-terlevati zavarovaJtie prifpevke. Po eni strani povrroča to »rado ogromne nepro-duktrvne upravne stroSke. po dmgi strani pa spravlja maoeokrat v nevarnost ajeso-to HkvidBost. S tetu so net>osrediDO ob» čutno prisađeti ttKri mnogoteri gospodarski faJctortf, kakor to lekarne. bolnice. z4ravifiiča in rtzrri dobtvitetn. ker urad napracn njim n« more pravočasno izpolniti prevzetrh obvernosr. Res je r>ok>2aj gospodarstva težak, vendar pa ni tako težak, da pokrvlca devodajalcev ae bi morli pra-vočasno piaćevmti zavarovalnlh prispev-kor. Temu »evzdržnenui stanju je mnogi) krivo pomanjkanje dobre volje fn nerir-umevanje potreb soc. zavarovanJa s strani delodmjalcev, ki W si moeH urecej ohat-§at! plačevanje prispevkov že s tem. da ooega dek zavarovilnfti prispevkov, ki ga odtegujejo od plač in mezd narneSCencev ki delavcev, ne p«ičajo v obratovanju, temveč ga takoj izročijo Okrožoemu orado. Pot©^ bodo ob zapadlostl predpisa prispevkov morali odvzen obratnim sredstvom detansko le *e polovkso mediMsane-ga trnosa prist>evkcrv in ne bodo imefl občuđca, da odvramejo prometu ves rn#-sek nkrttf. Dejsrvo. ćm mora nokvfloo *e it 13. (Oreia Oarbo). ICW> ktoal: Niero^ naHaae r««tSe (Har- ry V\tA.) M«|sjeatBa rekma L|oM|sn« — fUsjlioc im ign^hj Rtrtje. DEŽURNE UOCAsrJfE. Dasjsjs m J«sr1: Bahovec, Koarrrsni tr«. Ustar, Sv. Petra cesta. Ustar. Sp. Si*ka. To4«ŽM, Mol k T>r*$el Sele ob 3. ztwto*i rt6e^i k*-cati na pomoć. —Vr* mi vsaj kl** od hJtrrfh vrat li je zakiJcal mol tu Brecu. Odkiitoftrtoo. — Ko sem pri&el $ svojo trgovi«*, nnem ime4 dru^ega kakor 9vx^r> iwss> — v^OMOI #M tM ff>S T UMAft) 0riMv» Stev 1" 6 »SEOVFNSK1 NAROD*, dne 17. avzusta 1929. Strm 3 Stoletnica znamenitoga ljublfanskega spomenika Osuševanje Barja pred sto leti. — Povodni mož ukroćen. — Kako se odkrili spomenik ob Gruberjevem prekopu. Pred sto leti je rajala Ljubljana, saj le bila vgnana »grda pošast, ki je de-lala krivico mehanom in lapoti me-sta;« vkročena je bila vodna sila, ki je ob zastoju Ljubljanice o povodnun pn-hajala do pragov in ćelo do oken mest-nih in predrnestnih hiš, vdarjala v kleti in pritlieja, sirila pavsod, kamor je prodrla, vlažnost in dajala povod raznim boleznim, zlasti mrzlici, ki je bila tedaj vdomačena v Ljubljani. Sanje, gojene v 16. in 17. stoletju so se vres-ničile. Kar so pričeli podjetni Zorn (1769), iznajdljivi Gruber (1771), vztraj-ni Strupi (1780), je dovršik) tretje de-setletje 19. stoletia. Gruberjev spomenik O kongresu (1821) zbrani mogoeniki so se čudeč ozirali proti severu na »snežnikov velikane«, a na jugu jih je presenetila v celoti neobdelana, širna, močvirna. ravan, afosegajoča 15.700 ha, kamor si skoraj ni upaia stopiti Člove-ška noga. Jako verjetno je, da je kdo Lzmed kongresnikov opozoril cesarja Franca na pusto Barje in na veliko korist, ako bi bilo osušeno. Kongres je min.il in ljubljansko mesto mu je name-ravaio postaviti viđen spomenik. Ko je cesar Franc zvedel o tein je naznanii, da naj se za spomenik namenjeni stro-ški obrnejo rajši za osuševanje Barja, ki je počivalo nad 40 let. Ljubljana je radostno pozdravila cesarjevo misel, ki sta jo v mak> letih oživotarila guverner ilirskega kraljestva barom Kamilo Schnidburg in ljubljanski župan Ivan N. Hradecki. Oba sta si stekla neven-Ijive zasluge. Z mladeniško vnemo se je lotil pm takoj po prihodu v Ljiud-Ijano (1822) težke naloge. Dne 4. okt 1823 je po njegovem prizadevanju pad-la glavna zavora hitre jšermi odtoku Ljubljanice: jez med škofovim in Kneidlovim mlinom ob sedanji prisilni delavnici; za njim sta bila podrta jez na Selu pri »Fabriku (1824) in mlinski jez v Hrušici (1825). Ovinek, ki ga je nare jala Ljubi janjca pri Kodeljevem, se je nad ome stil z novo naravnostno st rago (1828). V šti,rih letih se je Ljublja-rtica iztrebila in njena struga poglobila tako, da se je rečni strmec od ustroja Gradaščice do skalnate struge pod mostom povi šal nad pol drugi meter. Na Barju so rezali jarke in kanale, delali štradone in ceste. Kakor guverner je bal tuđi Hradec-ki neprestano na delu. Njegov življe-njepis poroča, da se ni strašil ne deŽ-ja, ne mraza, ne vročine, da ne bi bil šel na Barje, kakadr ga je ondi le treba bilo; dan na dan se je vozil po moč-virju, kjer je pregled oval, zapovedoval in. naročeval, kako naj se dela to in to, da bo prav. Napore na Barju in lepe uspehe je Mihael Kastelic obkratkem amenil v 2. kitici slavnostne kantate, kjer pravi, da Kranjci »nove struge kopljejo, posuše Sloboke jame, kasni Iblanci tek dado. Preden leto štirikrat mine, po močvirju pelje pot, žito rase, voda zgine, hiše u sta ja jo povsacL« Med prvimi nase-Ijenci, čigar hiša je leta 1825. vstala na sotočju Ločnice in Iščice, je bil Martin Blaž po domaće Kožuh; a še pred njim je sam evala na Barju, ko je bil Fran-coz v Ljubljani, hiša pri Lipovcu (zdaj Crna vas 44). rinemu največjih kulturnih činov v naši domovini se je spodobil spomenik. Postavilo ga je pred sto leti mesto. Gradivo zanj — firri granit — je oskr-bet baron Codelli. Obelisk, stoječ na kocki, obdan z želetzno ograjo, je imel nasledrtje napise v majuskuđih — na glavni strani: Ovos ad conservajidam gratj aniimi memoriam ob Labocensem anni MDCCCXXT oongressom civitas destinaverat svmtv hos benigiusssimo Francisci I. Ifnp. noto ad reassvmen-dam palodis deri vati on em impendare agfessa est an.no MT>CCCXIII. (Kar je mesto na rrvaležni spomdn na ljubljanski kongres 1821 namenćlo stroskov, je rzdalo na migljaj cesarja Franca I. za obnovo osušenja Barja leta 1823.) — Na vzhodni strani: Opvs patriae profu-turum pridem a Gabr. Grvber indho-atum sed inivria terruporvtn intermjv tugn fDelo, domovini v bodočnosti ko- ristno, od Gabr. Gruberja nekdaj začeto, toda radi zlobe časov prekinjeno) — na zapadni strani: Tolti aggares aqvae alpsvm reprimentes et pvrgatvs tlvrninis alvevs dvm regn-o lllyriae praefvit Jos. Cam. baro Schmidbvrg (Odpravljeni so jezovi, zadržujoči vodi padec, in očišćena struga ,ko je Ilirske-mu kraljestvu nateloval Jos. Kam. baron Schmidburg). V prvi besedi po-slednjega napisa tiči napaka: Tolti (na-mesto sublati) aggeres ... Profesor Pe-ter Petruzzi, ki je pred 70 in več leti poučeval na ljubljanski gimnaziji, se je spodtikal nad to hibo rekoč dijakom: Vse napise za Grubarjev spomenik so prejeli Ljubljančani z Duuaja. Latinsko je Ljubljana si cer več znala mimo Du-naja; vendar si pa nišo upali na napisu popraviti dunajske oblike »tolti aggeres« v »sublati aggeres«. Dasi je Ljubljana vedela, da se pravi : tollo, tollere, sustuli, sublatum, je vendar ohranila iz pietete »tolti aggeres« (m&gr. T. Župan). Spomenik so postavili tam, kjer je nekoč stal cesar Franc gledajoč na Barje in slutec blagoslov, ki ga prinese osuševanje. Slovesno odkritje je bilo določeno na 17. dan avgusta 1829. Tedaj se je mestni župan Hradecki v družbi dveh stanovskih odbomakov pe-ljal o>b desetih dopoldne po guvemerja Schmidburga in vladne svetnike. Zbra-Ii so se nato v cerkvi sv. Jakoba, kjer iih je sprejel magistrat in župna du-liovščina. Ob navzočnosti škofa Antona Alojzija Wolfa, vseh civilnih, voja-škiti in šolskih oblasti je bila slovesna zahvalna sv. masa pri kateri je na koru sodelovala Filharmonična družba. V tem je prihrula nevihta, ki je onemogo-čila najvažnejšo slavnostno točko: odkritje spomenika na licu mesta. Nado-mestiti jo je morala simbolična slav-nost v rotovški dvorani, kamor so sli vdeleženci iz cerkve. Tam je nastopil župan Hradecki in v temeljitem govoru predočil obseg in pomen dosežemh osuševalnih uspehov. Pevci rilharmo-nične družbe ^o zapeli v slovenskem jeziku pesem, ki jo je zložil za slavnost Mihael Kastelic in bi se bila morala peti pri spomeniku — objavil jo je v »III. Blatt-u« 29. avg. 1829, št. 35 in ji pri-dajul nemšk? prevod. Naposled ie go-voril guverner Schmidburg in hvalno poudaril čvrsto in uspešno udeležbo mestne občine pri velikanskem delu razmočvirjenja. Opoldne je bil potem obed pri guvernerju, popoldne na stre-lišču slovesno streljanje, zvećer ples. Gruberje\ spomenik na PruUh pri zidanem mostu, v travo bujno zara-ščen, se je postaral. Ćas mu je zbrisal napise; za silo se čita samo napis na zapadni strani. Zato je jako umestei. nedavni sklep ljubljanske mestne or>-čine, ki je namenila za popravo tega spomenika 5000 Din. O stoletnici obnovljeni obelisk naj vzbuja Ljubljančanom spomine na prvo dobo osuševanja Barja, zlasti na prve ga delavca Gabrijela Grubarja, čigar ime nosita kanal in cesta ob njem — na kongres in cesarja Franca, ki je omogočil osuševanje z visokim državnim prispevkom in dvakrat obiskal Barje, na guvemerja Smidburga, ki je bil po rojstvu Nemec, a je ljubil slovenski jezik in neprejenljivo koristil naši domovini gradeč ceste po deželi, podpirajoč vede in umetnosti — prvi zvezefc Kranjske Čebelice je Schmid-burgiu posvećen; z njegovim imenom je tesno združen začetek Kranjske hra-nilnice, Zvezde, muzeja. Spomin njegovega sotrudnika pri osuševalnem delu župana Hradeckega, »vkrotitelja storočnega Briareja«, je za vedno zasidran v krasni Prešernovi pesmi; ohranjuieta ga dva prekrščenca — Kurja vas v Hradeckega vas in Šu-štarski most v Hradeckega most — in spomenik o=b Iškem mostu, postavljen leta 1833., oznanjujoč da je Hradecki največ pripomogel k zgradbi Ižan-ske ceste. Zaslužnega počašćenja caka edi-no še ime dograditelja kanala Strupija (IB 1829, 137—1841, 165; LZg 1829; Lippich, Topogo.; Gosta, Reiseer.; N 1846 pril.; ^ubic, Lj. barje; Melik, Ko-lon. Lj. Barja*. StsJ. KAKO ODPRAVI/nO STA NOVA N/S KO BEDO BREZPOSfLNOSTtr INOU/TfttiiKO KRIZO? Prcprost kmet z Gorenjskega našteva možnasti rešltre stano-vanfske bede ter razmotriva o racifonalizaciji kmetij, obrti in industrije« — Zasebniki in zadruge naj bi bile deležne večjih podpor, surovine naj bi se ne iz vazale, po gotovem nacrtu pa naj bi se ustanavljale tovarne. — Potreben je zakon, ki bi bil drastičen po svoji vsebini. Ljubljana, 17. avgusta. Pretekli petek smo razpisali anketo z vprašanjem vsakemu in veaki, kako odpravimo etanovanj- sko bedo, brezpoeelnost in inklad. Polovico bi pri>pevala občina. če-trtino okraji, četrtino država. Ideji, ia se najde kritje za nove zgradbe iz razlike me<1 najfmninami v starih in novih hisah v ohli-pacijah in akcijah. ki naj hi jih podpi^ovalo prebivalstvo, sta temelj za več načrtov, iz-delanih po najuglednejših parlamentarcih. V Italiji dajejo stavbne kredite privatni denarni zavodi, zavarovalnice in državns banka, država pa dovoljuje za mala stanovanja, ki so jih dogradile občin*1 in zadruge, obrestna doplatila. ZpIo praktično eo resili stanovanjeko bedo v mali Avstriji. Ustano-vil se je državni stanovanjski in građbeni fond, v katerega se stekajo letne dotacije iz državnega proračuna in lHni prispevki de-lodajakev za vsakesra pri zavarovalnih zavod ih zavarovaneea in pri njih zaposlenega delavca. Država je izdala tuđi oblieatije ?a zgradbo etanovanj, ki so jih banke takoj pokupile. Denarna sredstva ««o se zhirala rudi s pomocjo gradbenih loterij. Z velikopotezno gradbeno akcijo bi se resila obenem s stanovanjsko bedo tuđi brezpoeelnost. Ta bi se dala Se zmaajšati, Čf> bi se poskuŠale na^e kmetije bolj *misel-no obdelovati, kakor se obdelujejo. V tem oziru je velevažno delo, ki pa vrše nas> kmetijske §ole za vzgojo umnejja km*»toval-skega naraščaja. Nekateri so sicer mnenja, da bi se produktivnost naše zemlje ne mogla mnogo povečati, jaz pa sem n«*pro*-nega mnenja. Posebno bi se dala poveČati produktivnost naših travnikov. Seveda nastane vprašanje. če se izplača povečavati produktivnost zemlje z delovni-mi močmi, ki jih je treba večkrat drajro pla-čevati. Najbrže bi morali preiti k strojnemu obdelovanju zemlje. Pri tem bi se moralo zelo previdno postopati, da ne bi prišli de-lavci ob svoj zasluŽek, s cimer bi bil dose-žen ravno nasproten uČinek. Isto bi veljalo pri obrti in industriji, ki bi se ju dalo ta-kisto raci jonali žira ti, zlasti, ker je treba upo&tevati, da ni Slovenija ločena od Hrvatske in Srbije. Z izpopolnjevanjem tehnike — imamo cek) vrsto doaaSoov inženjerjev — bi se dak) urediti, đa bi bila produkcija v na iih tovarnah cenejša kakor v inozemstvu in da bi na£i izdelki ospešno konkurirali z i nožem* k i mi. Treba bi bilo poitkati tuđi nova triišča doma in v inozemstvu. 2e iz tega malega se vidi, kako »milino bi bilo treba postopati in kako velike naloge nas čakajo, če hočemo biti gospodarsko kolikor toliko na viiku, da ne borno Uveli v večnih akr-beh za naft vaakdanji kruh. Gor«f^c. 3. Gornje vprašanje je prav lahko resiti. Preide naj se od besed k dejanjem. Ta mi-sol mi je bila posebno živa, ko &**m pr^-bral knjigo in^pektorja Krstića »Kolonizacija v Južni Srbiji*. Vsak nacrt naj bi s*» izvedel lepo po vrsti, n. pr. dolgo Uljeni nacrt agrarne reforme. Ce bo dovolj de!a, se bo dala dahk« resiti tuđi stanovanjska beda. V tem pogledu naj bi bili zasebniki kakor tuđi razne *U-novanjske zadruge, deležne večjih denarnm podpor. HXačinov, kako razdeljevati podare, je več in jih prepuštam gospodarskim *iro-kovnjakom. Po mojem mnenju je krivo brezposclno-sti dej6tvo, da izvažamo vse prevec surov in, česar ne bi pri drugih narodih nikdar Jo-volili. Stremilo naj bi se, da bi se surovi ne iadelovale doma, pri čemer bi se lahko naše ljudje zaposlili. Naj bi se ne dogajalo več, da bi naši premožnejši ljudje vlagali pretežno večino svojega kapitala v denarne zavode, ker ne znajo z njim plodonosno gospodariti. Mars i kdo brez sredetev bi se rad lotil rentabilnega podjetja, a mu manjka za-Četnega kapitala. Več premožnejših ljudi, naj bi se združilo v zadruge za izdelov.jnje ceneni'i dru-žinskih hišic n. pr. po nemškem ali japon-skem sistemu. S tem bi se zaposlili stavbni delavci, pritegnjeni k delu pa bi bili ope-karji, žagarji, razni trgovci kleparji kovači, ključavničarji, mizarji za pohiStvo itd. Tako bi bili do malega zaposleni vsi obrtniki in trgovci. Po istem nacrtu naj bi se ustanavljale razne tovarne za izdelke ki jih pri nas še nimamo. Če nam bi manjkalo surovin, aaj bi jih uvažali. Prepričan sem, da bi t-ili naši produkti lahko visoko konkurenftii. DelaTfc F. M. 3. Besedičcnjc je popolnoma odveč. Potreben je zakon, ki bo drastičen v tem pogledu r>o svoji vsehini. I. Vsak podjetnik, ki v svojem podjetja z&posluje nad 25 delavcev, naj bo dolžan po zakonu, da zgradi za svoie delavce in njihove rodbine stanovanja Ne zahreva se cr?dnia modernih, luksuznih, temveč moderne higijenske hiše. v kateri.i bi bilo mogočs delavstvu čisto živeti. To bi bilo ne samo v korist delavcem. temveč Še b -li v korist podjetniku, ker b bila niegovo de-lavstvo zdravo, prav tako v korist državi, ki bi dobjla na ra način zdravo iwtoiis'\o. V tem pogledu bi država morala poedinun podjetnikom. ki v resnici sami ne bi mo£li graditi potrebnih stanovan.iskili ob ektov vsled nedostatka materijalnih sredste\-, nuditi brezobresma no^ojila. ki bi se om«> gočila na ta način, da do popolne amortizacije doiga v ugotovljenem procentu p->-bira najemnino. ld loKkc ob\ckc \n Svilo Enako naj bi država skrbela ti stanovanja uradnikov in uslužbencev. Kar hi ostald šc nenastanjenih pnvatni-kov, bi imeli dovolj prosora v hiSah, v ka-terih ie danes uradništvo in delavstvo ve-l;kih podietii, katero hi se preselilo v na-bšč za nje po zakonu zgrajene stanovanj-ske -liše. Vse te stanovanjske hi$e nai bi bil« zarajene po istem sistemti. Nacrte naj bi zdelala posebna državna hij:ijensko-tehni6-na komisija, ki bi po svojih organh nadzirala striktno izvrševanje načrtov in po-znej>e oskrbovanje hii. II. Brezposclnost je pač skrb. ki je nU mamo ^amo mi. temveč tuđi dru«:e najmo-dernejše in največje države. Dvomim. da b: se sploh mogla odpraviti. Pri nat bi se dalo lokalno pomagati samo a» en nm-čin: Prisiliti podjetn*ke, da zaposlutejo tamo nr^c delavstvo do zadnjega. Odklanjatl najcnergič*ie;e vsaketa rulca. Tu ne velja i/iirovor. da so tuici holie strukovno \t* učeni. Na^im se mora dati prilika iiobrav z* se v vsakem pogleda, a n« zapostavljati jih. S:'mo na ta dva Bačma je po mojem mreni u mogočc ffor-nje težk« probleme napravit: neprohlemarične. Vlad. H-ir. 17 letna mati Ljubavni roman brhke Maričke iz Bele Krajine. Ljubljana, 16. avgusta. Brhka MariČka je bila kljub svoiim 16 letom tako razvita, da bi jo vsakdo smatral za par let starejšo. Ko se je lani poslovila od svojih staršev v Beli Krajini in ie odhi-tela na postajo, da se odpelje v Liubljano, kjer je nameravala postati gospodična«, a se ji pač ni sanjalo, da bo Ljubljana zanjo mnogo bolj usodna, kakor je hotela. Vožnja s počasnim Dolenjcem, ki ga marsikateri potnik preklinja, da se kre^ejo zvezde, ji je prav dobro dela. Manjka je bila gluha in šlepa za vse, kar se je godilo okoli nje — sanjala je. In te sanje so bile tako lepe! Sama ni vedela, kako se je zgodilo, da je bila gospodična in končno gospa in še kako imenitna gospa! Stanovala je v vili, imela je več služkinj in vse polno toalet, takih. kakršne je gledala v časopisih in si jih je tako neskončno želela. Stala ie pred zrcalom in si jih pomerjala. — Milostljiva, ta vam ne pristoji tako kot tale živordeča. Pomerite si io in prepričajte se! Oblekla jo je, narejeno po najnovejši modi in se čudila. — Ali msem res Marička, tista ki belo-kranjskih hribov.c — Lju-blja-na, do-leni-ski ko-lo-dvor! Marička je osupnila. Pred ^tirimi urami ie sedla v kupej, pa je bila ži v Ljubljani! Spomnila se je, da so ji pravili, da je bolje, če izstopi na glavnem kolodvoru, Kar v glavo ji ni hotelo, da je že konec sanjarenja. Na glavnem kolovoru se je boječe kakor srna ozirala na vse strani, ker ni vedela, kje je izhod. OdloČila se je, da odide za vrtincem, ki jo je vrgel na cesto pred kolodvorom. Ko je Marička zagledala tramvaj in vrsto avtomobilov. ki so roča^i oddirfali drug za drugim, je obstala od začudenja. ZdeM se ji je, kakor da je v Ameriki, o kateri je znal njen brat tako lepo pisati iz tujine. Na-po! sanjajoč je stopala po ulicah in se zdaj pa zdaj zagledala v ljubljanske »frajlice«, ki so hitele mimo nje napudrane, na^minka-nie in elegantno oblečene. — O le čakajte, tuđi jaz bom tako lepa gospodična, samo da si poiSčem službo v kaki trgovini. Kam je mogla drngam kakor na periferijo. Po dolgem iskanju jo je vzel na *tano-vnje tovarniSki delavec-vdovec. Tn tu se prtine drugi de) ljubavnega romana )f>-letne Maričke. Namesto, da bi portala »gospodična«, za katero bi plamtela mo^ka srca, je ostala v hHici tovarni^keca delavca. — To se ti ne iz plača, draga moja! Veni boS gospodinjila, a jaz dovolj zalužim dati lahko kupim svilene obleke. kakor jih nosijo »zavber« Ljubi jančanke... ^ več Jfh boš lahko imela! Imela jih boS kot prave milostive... Vsak dan, ko se je vračal ? dela Je no-sil Martčki slaičice po dinarju, ki so iih vso zimo prodajali Bosanci. Včasth je pri-nesel domov rudi kakSno čokolado, nekeca dne pa, da bt Jo Se posebno razveselit, več rnetrov blaga za obleko. k\ ga }t plačal po 5ohočnika kneza Nanškina, ki-tereea ie moral rvo^osto rvpommjiti, naj mani pije. Nekcea zimsitCTa jutn ie šel car nreko Nevskesra T»rosi>ekta* ka je stopil nravkar knez Narifflcin iz neke restavraciie vlniefl in opoteka-ioč se. — Kaj bi ti storl na mojem mestu? sca ie car nasrnvoril žalost-en. — Vas^e Veličanstvo, te odjrovoni knez Nariški-n. jaz bi s tako svinjo sT^oh ne stovoril. Nameti pn«vefii|« sredstvo. Lastn k kem:čne čistilnice je piistil na lastne stro^ke vse klrjoi v paricu preći svok> tovarno sveJ© prebarvatt. — Kako se ie motel odlomiti za toliko nofrtvova Inost? — Po?rtvovamost? Že dat>e% w mu zaradi teh klo^l prtaesli v CiSt^u© sedem aMek in 18 hla£. Stran 4 »SCOVENSKI NAROD«, dne 17. av*usta 1929. tev 186 Dnevne vesti. __ Planinci in iiletniki! V nedeljo, dne 18. aveti*t,i t. 1. bo £kof dr. Rožman vlovo*-no blago« lovi 1 novo planinsko kapelico na Krvavcu v Kam niskih planinah. Spored bo slarieci: Ob 11. blagoslov Križke (danili« in novo zgrajenib stanov, ob pol 12. blagoslov kapelice in ev. masa. Vabljeni so vsi. — Dom žale. Gasilska župa kamniška priredi v kraju svoje ustanovitvc dne 25. avRusta t. 1. slavnost lOletnice obstoja. Ob tej pomerrthni slavnosti prifedi casilskG dmštvo Dom žale veliko veseHco z jako pestrim sporedom na vrtu z. A. Walka, posestnika in trjpovca v Domžalah. V slučaju slabega vremena se vTŠita veselica in vsa slavnost v Godbenem domu. VIjudno vabimo vse prijatelje iz Ljubljane in daline okolice. Uzodne zveze z vlakom in avtobusom. K- Od-bor. 465-n Tragična smrt sina edlnca. Včeraj opold-ne je v Ljubljamci pri Vevčah utonil 271etni papirniSki delavec Anton Stibernik. V opoldanskih urah med odmorom se je Stibernik vsak dan hodil kopat pod želez-niški most pri papirnici v Vevčah. Tuđi včeraj opoldne je vzel kopalne hlačice in odšel k Ljubljanici. Bil je slab plavac, ba£ toliko, da se je vzdržal na dovtSju. kljub temu si je pa upal tuđi v jrlobokejšo vodo. Tuđi včeraj je plaval v globokeišo vodo, toda nenadoma se je pričel potapljati. £e predan mu je kdo mojfel priskočiti na pomoč, je nesrečnež izginil v valovi Vi. Tvorniško osobie in drugi so takoj pričeli iskati utopljenca. Ker ga nišo mogrli najti, je skočil v vodo papirniski delovodja Jože Kure, kateremn se je posrečil-o utopljenca rraiti in potesrniti na suho. Toda vsaka pomoč je bila zaman. kaj ti nesrečni štiber-nik je m«d tem že ležal skoro tričrtrt ure t vodi. Truplo ponesrečenejpa mladeniča so prepeljali v mrtvašnico v D. M. v Polju. Pokojni je bil priden in marljiv mladenič ter edina opora sivolasi rnateri Stibemi-frovi, zq katero je vestno skrbe! in ki je sedaj ostala popoJnoma sama in zapuščena wa svetu — Pojasnilo. Od francosVesra konzulata smo prejeli: Ministrstvo franeoske mor-rrerice demantira najodločnejše trditve ne-fcejra lista, ki se tičejo pripetljaiev, ki bf se bfli baie dogodili na brodu »Waldeck-Pousseau«. Tuđi epidemije ni bilo nikake na vojnem brodu. »Waldeck-Rousseau« je dospe] v Saigron po zelo zadovoliivi vožnji. — Novlce Iz KoroŠke. Dne 5. av^usta je pričelo sroreti pri posestniku t>. d. Lipiju v St. Janžu pri Rožu. Na krai nesreče je prišlo 13 zasilskih dništev iz bližnje in daljnje okolice, vendar ognju, ki se je raz-širil tuđi na sosedna poslopja, nišo biH kos. Zsrorela so stanovanjska in gospodarska poslopja posestnikov Linija. Ukančarja in Slamnjaka, dočfm so pri t>osestnikt! Bote-Žarju ofcenj zajerili. Škoda je osrrorrma in znaša nad 1 milijon Din, vsi Štirie posest-niki pa so bili zavarovani komai za 340 t?soč Din. O^enj je zanetfi neki osemletrri deček, ki se je isrral z vžisralicacni. — Vreme. Včeraj je bilo leno v vsej državi, Te v Ljubljani je bila dopoldne lah-ka medica, ki se je pa kmalu razprSila. Temperatura je znašala včerai v Ljubljani 28 stopinj (mirtrnirm 16.6), v Mariboru 36, v Zajrrebu 31. v Beogradu 23. v Sarajevu 51, v Skoplju 33 in v Srditu 33 sto-pfaj. Barometer Je kazal v LjnMjani 763.4 enm. Vremenska napoved za jutri se glasi: Večmoma lepo in soparno vreme, lokalne uevfhte. — Držanu tnovska akademHa v Maribora. Vpisovanie novih in dosedanjih ttčeocev in nčenk se bo vrSlo dne 2. in 3. septembra. V I. letnik se st>rejemajo ndeaci, ki so dovršili najmani štiri razrede srednje ^ole, oni pa, ki so dovrSili me-SČansko solo z završnim izpitom, morajo prej opra\iti dopolnilni izpit iz slovenšči-ne, nenuščine, narodne zeocrafiie z zgodo-vino in matematiko v obse*u prosrrama III. in IV. srimn. razreda. Za pripustitev k dopolnilncmn izpitu treba nasloviti s 5 Din kolkovano prošnjo na ravnateljstvo zavoda ter ji priložiti zadnje šolsko izpričeva-Io in i»ojstni list. Izpitna taksa znaia Din 460.—, državna taksa Din 20.— v kolkih. Dopolnilni izpiti se bodo vrSili dne 4. in 5. septembra. Za sprejem v I. letnik se nadalje zahteva, da učenec (učenka) dovrši v leta, v katerem se vpiše, 14. do 17. leto starosti, in da je predvsem iz mariborske oblasti. Popravljalni izpiti se opravijo v Času od 36. do 31. avsrusta. Pri zađe ti morijo nravočasrjo predložiti tozadevne prošnje za pripustitev k izpitom in jim pri-ložfti i^pričevaJo. Redni pouk se prične dne 7. septembra. — Ravnateljstvo. — — Najlepše slovenske narodne pesrai, lantovske in dekHške, za en glas * sprem-Ijevanjem klavirja začno izaajati prihodtiji t«den. Priredil jih je skladatelj Jos. Pav-Čič s slikovitim klavirskim partom tako, da jih bo pel lahko vsakdo. bodisi balist ah tenorist, altistka ah sopranistka. Izha-jale bodo posamezno, po dve ali več sku-paj, in si jih bo vsakdo lahko za malen-Jcostno vsoto otnisltl, slovenski narod pa obrani v t-ej izdaji, ki bo e-dina med Slovenci, svoj najdražn raklad. — Zamenjava amerfiklh dolarlev. Ame-r\Ski konzulat v Zagrebu objavlja, da je preiel službeno sporočilo zunanjega mini-$trstva v Washin«tonu o zunenjavi novča-nic (dolaricv) Zedinjenih držav. Mmlstr-stvo sporog da bodo stare novčanice se nadalje veljavne. Zato se opozariajo vsi lastniki dolarjev, naj ne nasedajo šlepar-Jem in špekolmRtocn, ki iifUo la*njhre vesti, zksti po vaseh, da bodo stare dolarske novčanice po petih mesedh potegniene iz prometa. — Pr| kopeoJa mUmlL Včerai popoktne $e je chlak kapi. Derider Ktt4«H*flć iz Suborce rvtil nt 6olnn slnpoo t tvoio ne-veseo po PaHća. Od vesiasla ara ie postalo vroCe m skočf! j« v vodo, dc se <*Ht-di Toda na povrlie sa ni Wk> več. V vodi m i*-adbr«^rfri «čni WL Trm*o poat- srečenesra dijaka so isteka večera pote«-niii iz vode. — Zastropl]en]e s kokainom. V Sarajevu je včeraj izpila večjo količino raz-stopljenegra kokaina Irena Hladečki, loče-na žena kapitana Hladečkesra. Prepeljali so jo v bolnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Zapustila je pismo, naslovljeno na moža, vendar vzroka sarmrnora ni* nave-dla. — Poskoče« samomor Slovenke v Odjeka. Včeraj se ie v Osijeku zastropila z hržno raztopino slovenska sJužkinja Josi-pina AdamiČ, stara 27 let in rodom iz Maribora. Prepeljali so jo takoi z reiilnim vozom v bolnico, kjer so ji izprali Želodec in je za enkrat že izven nevarnosti. Vzrok samo mora ni znan, zdi se pa. da sre za nesrečno Ijubezen. — Otrok pH raztofiljeno sodo. Nena-vadna nesreča se je pripetila te dni v Osijeku. Ista Došan, Šetna delavčeva hčerkica je v drvarnici svoie tetke naila posodo, ki je bila napolnjena z razstoplje-no sodo. Otrok je segel po i>osodi in vso tekočino špil. Ćez 2 uri ie mala v strasti ih mukah umrla. I>r* Loo Kavnik spccialtst za ženske bolezni in porod-ništvo LJUBLJANA, Tavčarjeva nlica 6/1. zopet redno ordinira. — UboJ zaradi dekleta. V predmestju Aleksandrovo pri Subotici sta se na praznik sprla zaradi dekleta 161etni Jovan Miatović in lSletni Anton Leiković. Prepir je nasta zaradi nekega dekleta. kateri je najprej dvoril Miatović, kasneje se je pa začel.zanjo zanimati rudi Leiković. V prepiru je Miatović z nožem zabodel Lejkovi-ća in je bil nesrečnež takoi mrtev. Ubi-jalca so pri jeli. Iz Ljubljane —lj Cetvorčkl, rojrai v LjaMJaaL Ka- kor poroča že obširno današnje »Jutro«, je včeraj opoldne kljočavničarjeva žena Te-rezija Gorenc iz Mengša povila v ženski bolnici četvorčke, dva fantka in dve ptmfi-ki. Vsi štirje so zdravi in tttdi 34Ietna mati je popolnoma zdrava. Snoči so četvorčke v bolnici krstili. Prvi fantek ie bil krSčen na očetovo ime Beniamin. prva minflra na ime Kristina, druj^ fantek na ime Pavel, drusa punčka na ime Marica. Boter je bil cerkovnik v ženski bolnici Ambrožič, botra pa babica Kicova. ČetvorSki so v porod-niški kroniki SIovenHe rcđek. če ne mo-geče edin slučaj. GorenČeva rodbina, ki je še včeraj dopoldne štela osem oseb — do-sedaj je žena rodila že sedem otrok, od katerih je pa eden umri — se Je tozei v enem dnevni pomnožila na 12 zlav. To je vsekakor malce prehud udarec za siromašno rodbino, katere oče ie delavec v artiljerijskern arzenalu v Ljubljani in s te-žavo preživl>a tolikočlansko rodbino. Zato pozivamo dobrodušne ljudi, naj po svoji moči prispevajo in pomagan) siromašni rodbini. Prvi plemeniti darovalci so se že odzvali včeraj in danes, ko se ie raznesla vest o četvorclrih po Ljubljani. Upamo, da bodo našH mnogo posnemalcev! —Ij Krfttna darfla četrorčkom. Ravnateljstvo bolnice za ženske bolezni ie pre* jelo sledeča darila za porodnico Terezijo Gorenje: Petrović, Beograd. 300 Din, neimenovan 200 Din, iz sklada z. primari i a dr. Ivana Jenka 500 Din. »Jutro« je darovalo 1000 Din, za mater 600, za vsakega otroka pa po 100 Din. —li Nesreča v tovarni »Siternot«. V tovarni »5artrrnus< v Mostah se je davi ponesrečila 231etna delavka Marija M»t-kič, rodom iz Male Loke pri Thanu. Med deloTn jo ie zas^abil stroj za desno rok© in ji odtr^al več prstov. — V tovarni »Sa-turntrs« so podobne nesreče sleoro vsak te-den na programu in nrnenja smo, đa b4 vendar kazalo nekaj nkrenitl v varstvo zaposlenih delavk! — Podplraite dmžt>o sv. Ctrfla hi Metoda! Nabirajte članarino, kupujte in riz-pečavajte družbine razglednice in narodni kolek! 466-n lj— Gremij triovcev v UnMiaal (sol-ski odbor) obvešča ZK- učne cospodarje» da se vrši vpisovanje v I. razred sretnija Ino tr^ovske sole v soeoto dae 31. av-custa t L od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 5. popoldne v srremijalm pisarnt. Virisova-nje v M. in PIT. razred se vrši v Dondeljek dne 2. septembra od 2. do 5. popoldne v Soli na Ledini. Pri vptsovanju mora piačati vsak vajenec pređpisrno šolnino v znesku 500 Din, novo vstopivii pa še 100 Din kot sprejemnino. Natančnejši podatki so razvidni na šolski deski v Soli na Ledini in v jrremijalni pisarni. Redni pouk se pricne v poodeUek dae t. septembra o*> 2. popoklae na Ledini. Solski odbor opozarja tz. Šefe, da naj se vajeoci aprefeoMio Ie do 1. teiK tentbra, ker se pozneie prijavliene vajen-ce pod nobenim porojem ne bo sorejemalo v solo. — Solski odbor. —lj Prfaaorci Jeynto>re«i. Iz£k je 12. itevilka »Primorskesa Qa$a*. ki obširno tn na »orno poroča o zMlenhi na*h ro-jakov onstran meje. List ie naorodaj po vseh večrih traAkah ▼ Ljubliani in Mariboru. Narofila sfireiema ZaloJba J«tT v Ljubljani, šelenborrava olica 7. TI. Maroć-n4na mala za Če*rt leta Din 15. _ 0W*r» kii. V Sp. SflU ee h*b Kne-tiovra prrttleiia hifta (H 5) ? Trfci ottci. Primati je treba, da si dflka priitio rineala ji in modernisira ev«|e cMeie. Leeo« ee Je fcp ved hi$ pobftlflo in obnovilo, kar j« fti-ikaijem *sekako Mati v eaet in peaoa. Sušaški fita Romanje na Trsat Veako leto in ob istem času. Cel^ procesije ljudi bite k treatski materi, s pobožno prošnjo v srcu. Mati trsat-oka, daj mi. da vidim sina! Mati treatska, daj mi, da vidim stariše? Mati tmatska, daj mi, da#vidim svojo družino! RHSki in eu-šadki breg sta polna ljudi. PriproSnjikov e pobožno proSnjo v stcu. Mati trsatska pa «toji visoko nad bregom in žaloetno gleda na svoje otroke. Komaj polovica jih bo prišla. Skoči Primorje, tkati Istro gre gla«: Hitite we iene-mućenir«, hitite roditelji-pre-gnanih otrok, hitite otroea-pobeglib «Un*ev, hitite neveete-ug rabljen ih ieninov. Hitite k materi rrsatski. Ona vam jih povrne — si eno uro, sa en dan morda. Sej je dobra naša mati trsatska! In prijela je ta popotao enlo mati, otrrv ci m> m prainje obMdi, «tari ded je pa »premljal neve*to. Ix Goriike, triaftke in Ietre hite. Ro-marji erene krvi gredo na bo$o pot Vee dan in vso noč, in veo noe za dnem korakajo. Mati in otroci, ded io nevesta. Mati treaMca! Glej jih greinike £i»tega «r-ca. Ponosno korakajo trpini k tebi, ker ni greha v njih srcih in vmt jim je lahka. Korakoma ee procesija množi. Ko da bi kraške skale hruhale prikrite »krivade, ko da bi istrski kamen rodil vedno nove ljudi. Mati trsatoka, ie blifa se breg! Po Kranjski, po štajerski gre gla«: Hitite otroci — sasužnjenih »tariSev, hitite ženini zapušdenih neveet. Hitite k materi rr-sat»ki. Ona nam jih vrne. Mol je uvriskal pred kolodvorom, otro-kom je zaigralo veselje v očeh in srce je moćne je udarjalo ženinu. 2elesni konj je pa eopiha] pod težo vernih romarjev vere, upanja, ljubezni. Mati trsa teka zre žalostno na uvoje otroke. Ob bregovih Recire «toje, vera je zamrla v njih, upanje jim je odvreto in Ijubosm je ugasnila v njih inih. Otroci, mati vas caka! Otroei molče. Iz enega brega strme na drugega. Prepovedan prehod. Ohol maresciallo stoji sredi mosta. Kaj boš mati treateka! Ne dam jih, svojih pod-lozniloovl Tlsoikrat ranjena srca se krftijo v boli. Prepovedan prohod. Skoxi duše bokieti prefete preekekvie električna iskra srda. Mati tnatekal Srca, ld bi naj v veeelju utHpala — pa se kTčijo v boli? DoSe, katere bi naj vemU Ijobeeao — preveva srd? Mati trcataka! Prepovedan prehor!! Ifitli hite iz brega na breg. Roke govore brezbeeedai esperanto lofoncev. Veak zamah pore kaj dragega. — Mati, ne boj ee, troj mu im pošteno! — Dobro, dobro sinko; glej, da mi po-veš isto, ko se srečava prihodnjič. — Otroei so adravi mati in prkfni tndi. Le po mamici jun je to&co. _ Pa pm porej oclta, da je tadi materi teiko sa njimi. Ude naj m in pridni naj bodo. Mi se še vidimo. — Deki« ti moje — vee eem tvoj. — In j*s 1« tvoja, dragi. Frepovedan pp#boa. t Mareeeiallo eredi mosta. Miti tnatska pa prenaia nMliino plima srca fn misii in gibov 9&z breg. Prepovedan prehod. * Noč je legla ob breg. Misli so 6redi stru-ge obstale, roke eo v zamahu zatemnele. Procesije se raunikajo. TeSti koraki udarjajo preko istrtkih ekal, preko Krasa. TejDro udarjajo kolesa ob trafeioe, Boboenje oddaljajofih ee korakov in fto-menje koles se dndijo v srtiru. K trsataki materi bate in prenaitjo mo-litev etrtih ere. Mati trmateka! Dom daj breadomcem! ZdruS pod krovom zopet očeta in mater, vrni stariše otro-kom. postavi dom ženinu in ne vesti! Mati trsatska, usna ili ee na«! Maresciallo stoji srodi mosta. Prepovedan prehod. F. D. Iz Celja —c Ndvf okrad. Prtfirna in kemična tovarna d. d. v Celju Je zaprosila pri cdj-skem sreskem načelstvu za odobrenje za končnj pregled celokuone električne nape-Have v tovami v Oaberju. Ogled bo v če-rrtek 22. t m. ob 10. na licu enesta. — Mlinar Plorjan Kapns je caprosil za obrtno oblastveno odobreni« sa ndm. Komifijo-nehia porrvcdba fn obrivnava se vrfita 19. t. m. ob 10. nt licu mttta v Merntei. o*>-«na St. Jeronhn. ~—c Dr*. ovocaz^edsia tt^sje^siia iola v/ Celr«. VeJsovasile za iofsko leto 19»—30 bo v nedeljo 1. in v pondeljek 2. septembra 1929, vsakokrat od 9. do 12. ure. V prri tetalk se sprejemajo ro-iend, lrf so dorriili najmanj štiri razrede gfcmiazije (realke) aH §tiri razrede mešcanske iole. Pri vpteu predloži gojenec proinJo za vpis kolkovano z Đhi 5._, kl ji ndloii Izprlče-▼ak> e nrefiBlem Solanla in krstni (rojst. ni) Mst, s katerim dokaže, da dovr* v te« leta 14. do 1«. leeo. Redno se bo vpisova-lo |e ▼ Mvedeeih dReh. Mhrister sa rrpo* ▼teo hi todustiilo srne dovesrH do dne 1S. tti samo otroci drtrvvfh tediilV^, pre-meiSeirih v te kraje z odbodmeo iole, v kateri so $e dotlei uOH. KHcna pomoć! Glede na čJanek pod gornjim naslovom v »Slov. Narodu« 5t. 182 od dne 12. av^u-sta si dovoljujecn v svrho 6m prejšnje re-ahzacijc prepotrebnega starostnega zava-rovanja eospodinjskih pomočnic Dodati ne-kai z lahkoto v prakso izvedliivih misli. Beda in sila v starosti boli še enkrat boli, posebno če si vedno pridno in po^ti-no delal; zato so tuđi stare služabnice pomilovanja vredne, ker se je doslej njim v pomoč malo aK nič storilo. Poudarjam samo potrebo m velfto važnost ravarova!n»ti ustanov in ne morem, da bi obenem ne opozoril naših praktičnih srospodmj, kako bi lahko z minimalnim mesečnim vplačilom v zavarovalno blaraino svojim zvestim pontočnicam v starosti preskrbele vsaj skromno Ietno rento. Prav tako smatram za dolžnost vsakega delodajalca, da aij-manj vsaj pouči sluikinje, da si rudi lan-ko same z razmeroma majhnimi denarnirni žrtvami — pa naj ostaneio samske ali se poroče — za sro tovi jo za starost ali za srro* zeči slučaj delanezmožnosti olafšujočo rento. Bil bi zelo neznaten trud. pojasniti Kišnim tKlužbencem to stvar, da bi od težko zasluženih denarjev oddali mesečno nekaj v omenjen namen, sai ie zavarnva-nje eđtni kapital oepremožnlh. Služabnice, bodite razu^rine. mislite na starost, delanezmožnost in revščino, v katero so bile mnosre vaših sovrstnic :>ih-njene vsled lahkomiselnosH v mladosti. Vam pa, pravičnim in človekoljubnim Kospodinjam, pristoja pri tem častno mt-sto kot podpornice najbolje. Nemški pesnfk Rueckert pravi zete lepo: »Willst dm 2*6cklich sern im Leben. Trase bei ra andrer Gltlck: Deni đie Freude, die wir reben, Kehrt ins eirne Herz zurflet« Miroslav L. Kurja mulloga v Siški PiJejo nam: V Sflsri se sprehsjajo vsak dan po Pola-kovi in 2ibertovi ulici oele jate kokoši in poranov, ki onesnainjejo v«e hodnike. Na-prošajtto m«stnt magistrat v Ljubljani, naj napravi temu konec in poskrbi, da se botio iivajali njegovi razglasi o čuvanju *n*«e *n higijene. Papir sam nič ne pomaka. Spiolni naloždezniški družbi! Zelo ie hvalevredno, da je maloželez-niska družba uvedli na protf grlavna pošta — Ježića tuđi kopalne vozovnice. Več-krat pa se zgodi, da zaradi velikeju navala nabasajo v avtomobil r>o 40 ali še več ljudi, kar gotovo ni prijerno potnikom. NekoS je moral ćelo neki srospod stati od glavne pošte do Ježiće samo n^ eni nozi. V nedeljah in praznikih pa se situacija izptemeni. Kopalnih listkov ne irdajajo, čeprav imajo tiskano, da znaša ob nedeljah in praznikih vozna cena ves dan 1 D'n več. Torej če dobil ob delavnikih listek za 5 Din, bi ga no mojem skromnem mnenjo dobil v nedeljo za 6 Din. V nedeljo, edlni dan, ki ga lahko vradniki izrabijo, da se oMade v savskfn vakrvih, se kopalne vo-zovnice ne dobe. Vpraiamo zato družbo, ali se ni mordi ustanovila zato, da nudi mrščanom. slasti drlavnkn trraktme potrebe in po*krheti za rvtm t ivtoh»-som, ki vozi \t Kranfa v HuMJan« m vmesno itcio t Arsrrijo. Vsak dan rnajo notniki prilfko do dvaVratne vofnte \t Je-zerskega v Kran} in Ljubliann ttr obrat-no, r nedelja'i. praznikih. ponedeljlrih* in sobotah B* do Itirikratne tta in narii. Xa redno rve«o t dopofdanslrim brzovlakot«, H vosi nreko ICranja. ni dovoli interesefi-♦ov, ražen tega ne hi woril dortsnlk rodi pomisHri. da doslej ni obstolala nobenj zvesa na te) proti ta da te kritika vsa) za prvo leto presgodnia. Vsekakor pe bo dntiha upoStevala felie notnikov v prifjod-nji letovISki sevoni. letos i^ le nemogoče Ispremrnlarl vozni fd že zarad* tega. ker }e W! v več tiso* Irvodili naMsnjsti ter raidetien med oMinstvo. Patniki. ki bi «e radi posffiffri br^ovlaka. odlialafočera *|». traj iz Kranja, pa naj sporoče droffcl, W Je BvtpravDena dati ▼ to svrho na rasnoTap) svoj rezervni vor po primemih popoHh. do na % začetkom septembra poste" v:la družba en avtobus v Jezersko, ki ho odhajal ob 6. zjutraj direktno v Ljubljana tako, da bo onfm. ki če!e dahe putovati z brrovlakom, vedna po naročiln na t**&>. Jago. Isrf avtobus se bo vrnil iz Ljubljane ob doI 9. k dnevni zvezi iz Kranja na Je-zer«ko. Potrebnu imja^nil« Naš« rubrika *rW #.f*d« imajo naši čitatelju ina prMtvftem na-rn<*n nuditi našim čitateljem moSaoct, israii-ti svoje ielj« in mn^nj^ o rainih javnih ia ne osebnih zao^evah. Raz.ume «*, da m» ur*4-ništvo s temi želja mi in mnenji ne more istovetiti, ker jih objavlja samo ssin, ia mf>-rejo priaadeti Činitelji upocnati mišljenje ob-č ins rva. Zato prevzema zanjjp čamo toliko rtdgovornoeti, kolikor je. pii zakonu Holino in nič ve^f. To pojasnjuje ie sam naslov rubrike, da imajo v njej ^^o naii titateljic in ne uredništvo. Toliko v pojasnilo vt^m, tuđi tištim, ki so m» žutili priisdets ssrsdi zadnjega dopisa o iborovanju »Zvee» slovo«-^kih vojakovc na Breijsh sli ps mon1» ssrsdi kakega dmge^fa dopass r» vrst nasm fti-tateljev. MCC4MCK mak: Sport — Slttibeoo ix LM*. Za iutrisnjo m©d-mestno tekmo Ljubljana — Maribor, ki se vrii ob 1. na izriiču SK Ilirije, je določ*-na siedeča postava: Korit — Svetic. Ve-rov$ek — Zemljak, Slanih KfHkmna, rt-šek — Caincrnik, Jug, Vcnko, Oman, Sve-tic, Doberlet UriiČ, Trobevlck. Bizovitar in Urbančič. Urači se morak> najkasneje ob 16.30 javiti podsaveznemu kapetanu v garderobi SK Ilirije. Vsak Igrač mora pri« nesti s seboj bele hlačke in kompletno obutev. Dres preskrbi SK Ilirija. — Podsa-veini kapetan. — Motolcoletars*! khtt Illrila opozarja dirkače, ki se privijeni za »Jubilejno 4tr-ko* v nedeljo 18. t m., da se iavijo točno v smislu razptsa n^ * ta rtu pri km 3 na Do» lenjski cesti. Os. člani motorodseka. ki sa se prijavili za sport sodelovaaje kot kontrole itd., se naprosajo. da se iavijo sifur« no do 5.25 ziutra] vodstvu dirks na itaf tu. — Prihod mantx>rskih in celjskih dir* ktčev v soboto ob 2Z. na ilivneni koto-dvoro. Gz- odborniki se pozivajo, da pn-dek> k sprejemu na kolodvor. r>evi ob 30. seja upravneca odbora v klabskin »rosto-rih ter se vsi zz odborniki poxivak» k toć-ni udeleibi. Predsednik. . ^ Moto*oie»*rs*:i khs« OttrtU«. Pri jurrajšnji dirk: .^.. prihod as eflj po 12. uri. Or>čfnstvo se ^pozar.a. na] se najitroije ravna na cilj« po odredbah vodstva dirke. Zlasti ne bo dovoljeno postajanje na cesti pred restavracijo »Jelatfn« Vorila, avtomobili in motocikli, ki bf tfk »red prihodom dirkačev privoiili v sjasproesj ims* ri proti c*j*», ^e prosijo, uaj hi ve za par ntinut podredili vodstvu dirke, ker je prt-čakovati prihoda dirkačev v Stevilni »kupini na cilj. — Upravni odbor — Zvcia Mesarskih draitcv v IJuh-f)sjH vabi kolele*ir-skesa društva »Zarja« Z%. JCalelj, ki bt> jutri v nedeljo v Vevčah pri tostfrni f. Tt. Anitiria. Skupni iilet kolesarjev le n Ljubljane izpred zvezne pisarne. Kartovlka cesta $t. 4 točno ob pol 14. Q. Debeljak je srečal ro. SuliHo. — Kako pa ic kaj z vaiim nw*em? — Nimam r>ojma, sr. Debeljak. Ž« letn dni sva ločena. — Tako? Potem x>a mi res ni tr«*-h* vT>ra£evarj. rotovo se ttm iiiborr« »odi. -•- KrWkj. Kritik ia T>esnjfc sta stdela oh tm* či. v kateri je komai tlelo. Pe*niV )• čital sv<»k> najnovejSo trarediio, Vri-tiV r>a ie wičt\ naenkrat ITdepetafi l s&orni. — Kai t)« ti je? za ie vt>ra4al t»»-nfc. Ali t« zebe? — Seveda, ie odvmil krittk. Tf#» ba ie v«č ornja v tvoje vene ah p* vreći v&rze v otetij. Eno ali dTW> mi bo potf>vr> nK>maealo. Pri fotograf*. — Tako, dek> ft napravljeno. KoH-ko fototn-afij smern irdelati? — Hvala, nt notrebujem nobene. — Zakaj ne? Zakaj ste t* ootem splon wist>li svojo Ženo fototrafirati? — Hotel »em samo emVrat videti, kakina ie, kadar nabavi prija zen oonc. Stev. 186 »SCOVENSKI NAROD«, dne 17. avgusta 1929. Stran 5. Krali požoruhov nmrl Človek* ki se je preživlfal s pomoćno svojega ogroomega že lodca, — Nikdar premazani feđec in piree. — Snedel je ysc samo cementa ni mogel prenesti. V Arkansasu je umri pred kratikim po vsej Ameriki znani »kralj pož-eru-hov« črnec John Horton, ki je bil sve-tovni rdkorder v jedi in ki sm*n»h ni amel konkurenta na svetu. Umri je v najboljših letih in sicer ne morda zaradi prenai>olnjeTij.a 2-elodca. temveČ zaradi zastrupljenja kr\ri. Ceprav so mu skušali pomagati najboljši američki zdravnffr. za ven-dar nišo mogli resiti. 2 njim ie izginila osebnost, ki je trpela na razširieniu želodca v taki meri, kaVršna doslej še ni h"la znana. John Horton se je preživigal na ta način, da je tvoseČal razna mesta in r>o-zival z letafci ljudi, naj tekmujejo z njim v uničevanju jedi in pijace, pni Čemer je- cblfu-blial tekmecem, ki sa prekose, velike nagrade. Ker je znano, da so Amerrčani zelo navdu-šeni za vsa kršne tekme, je rudi povsem um-IJrvo. da je irrrel John Horton mnogo posla. Življenje £a ni veljalo niti vina ria in ker ie rmagal v vsaki tekmi, je spravil v svoj žep tuđi Iepe vsote dol-anev. Jedel je vse, kar so mu ponudili, ker je mogel njegov želodec vse prebaviti. V svojem življenju je bil samo enkrat bolan, ko je pri neki teVnv povžil med iedjo tuđi dve žlici cementa in je takoj nato pil vodo. Smrti se je rešil tedaj samo na ta način, da i« takoj po tem zajtrku zavžil veliko porcijo odvajalnih sredstev, ki 50 mu pomagala, da mu Čreva nišo ostala zacementirana. S svojim": orjaškimi uspehi je kma-tu za-slovel po vsej Ameriki in dobil je naslov svetovnega Šampijona v jedi oziroma kralja požeruhov. Sčasoma so mu v manjših ameriških mestih prepovedale oblasdar: Za'kaj? Sluga: No, seveda, čevljar je bil danes že dvanajstkrat pri nas in vsa-kokrat sem ga moral potolažiti s konjakom. Razočaranje. Več zdravnikov se je raz^ovarja-lo o svojih dosrodivščinah. K.rure dr. Rezek je pripovedoval: — ZadjijiČ se mi }e pripetilo nekaj prav izredneza. Bogati Spehar je pri-šel k meni in pricel to?it o bolečini na desni stran: trebuha. Preiskal sem ga in ueotovil. da ima vnetje sler>iča. Svetoval sem mu, nai se pusti operirati, na kar je tuđi r>r stal. Izvršil sem operacijo in kaj sem doživel? — Morda ni imel vnetja slepfća? — Seveda ga je imel. Toda Sele po operaciji sem zvedel. da ie napov-edal konkurz! I-opov! Tolažnik čkneštva. V družbi govore o solzah. solzaih veseuja in solzah žalosti. — 2e dvajset let brišem solze ža-lostnih, je nekdo dejal. — Že dvajset let? Saj niste duhov« ni psi, ki so pamet-nejši kakor zospodarji. — Brez dvoma, tuđi jaz imam ta-kega. Na letoviSču. — Koliko pa je stara va£a kravi, je vpra§ala kimeta mesrna rospodi-šamo, če popijemo vsak dan Čašo »FRANZ JOSEFOVE« firrenćice. Zdrav-niki svetovnega sloves-a hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz JoSf4ov«€ \*v-di v svoja lastnosti kot milo odvajajo-če sredstvo zlasf pri močmokrvnih, korpul-entnili esebah, putikarjih in he-moroidalno bolnih. Dobi se v vsch 1c-karn-ah. dronerijah in špeccriiskili trgo- vjnah____________________ iniiiiiimiiniiiiiBiiiiiini iTI Christofov učni zavod, LJl BLJANA, vpi^uje ie vc« mvgust in • september na Domobranski cetti 7/1. — Vpisnina 10.— Din, mesečna šolnin« 120.— EHn; revni in prkfeii gojetici imajo popust. — Šolsko leto pričn« 1. oktobra. Zavod pre«krbuje »lužbe. 1646 RADION pere sam! Če se kaj iakega pripeti se gospa Mica samo smehlja. Kaj pa more mala ncbogljcnka zato. Lc hitro Čisto oblek-co za njo in svež predpasnik za mamico, saj vse madaze odstrani brez truda Ie Schichtov RADION t/tugust Jdlcmche: 1 * * ^Na valovih strasti Mak) dalje od delavcev stoji skii-t>ma lep&e oblečenih meščanov. — Za kaj zre? — vpraša eden in pokajže na rrtnožico pred Palais Royal. — Zahtevajo, naj fm i«roče sjetnike, — odgovori n-ekdo. — Kakšne je trnke? — Tište, ki so jih nedavno odvedli na stražnico. — Kje so jrh ujeli? — Kaj niste slikali o krvavem pokolju v rue Rambuteau? — Da, nisem f>a sPišal, kakšen je bil konec. — Po štiriurnem boju, najbolj krvavem, kar jih t>oznak> barikad«, po šestih odbitih napadih, se ie voiaStvu končno t>osr©čilo ^avzeti barikado... Toda zrnato voja§tva lahko smatramo skoro za poraz, kajti izgrube so jrrozne. Sele t>o pnhodu ■pomoirrih čet in ko >e bilo ut>omikom že po£k> stre-irvo, |e votjaStvo zasedk> barikado. — A uporniki? __ Većina iunakov, ki so branili barikado, ie padla. Nihče ni hoteJ prostovoljno položiti orožja. — Torei so jih te ujeli? — Da, toda samo ti-ste, ki so biK težko ranjeni. Pred četrt ure so jih Drivlekfi na strafrrico, ker nihče ni morel hod i ti. Kar se je začul za srovorečrmi «io-bo-k vzdiih. Obrnili so se in zagledali stareisega moia z lesenimi nogatni in z bersrlijami. Pohabljenec, ki je videl, da So ga ooazili, se je obrnil in korakal s t>o-vešeno glavo proti rrmožici, ki se je posrajala s stražo. Mladenač visoke postave v bluzi se je nagmil čez one, ki so stali naj-bKže srednjih vrat. Bil je menda njihov vodia in baš je začel govoriti. V njem sroznamo istega AJpihonsa, katerermi je poveril Armand prejšnji dan oba ietnoka iz rue St. Etienne. — Monsieur! — je zakHcal častni-ku, stojeČeiTiu za vrati. — Lzročite nam takoj ujetnike ali pa razbijemo vrata. — Monsieur, — je odgovoril čast-nik. — nobeneura ujetnika vam ne iz-ročimo... Kar posknsite raztriti vrata. —^ažgemo Palats RoyaH — je vzkliknil Atohonse, — in spečemo vas kakor koštrune. — Kar izvoKte, — je odgovoril ča-stnfk, — toda ne po>zabite. da irm tuđi ta palica dva konca. Ko se bodo cvrti koštruni na dvori:šcu, se bodo pekli tuđi gavrani, zaprti v kleteh. S trga se je začnl ta čas kHc radosti. Arohonse' se je ves presenečem ozri in zagleda! skupino delavcev, Tri so vtekH s seboi prvega razoro<ženega tx>ročnika redne votjske. — Aha! — je deja lAIphonse in se zavo4jno zarežil. — za enega ko-s^tniffll dobhno cek> lato ^avratiov. — Abeltfd! — je v2Wilcnil povcli-nik straže m i>rebl©del kafti v ujctein častnik« je sombm\ svojega brata. Vojaki so salutirali in se o^rli na poveljnika, če«š, kaj storitri. — Monsieur, — >e spregovoril Al-phonse in se znova obrnil h povermi-ku. — Kai porečete na pošteno, kr-§čansko izmenjavo? Zberite in podarite nam, kar imate v kleteh, mi vam pa damo, ka rimamo in §e več, kadar borno bogatejši. Poveljnik je molČal in gledal v tla. — Ne, ne! — je vzkliknil ujeti Čast-nik. — Rad se udam v svojo usodo. O kakršnihkoli pogajanjih z uje+imi uporni kii ne more biti govora. Če že ho-čete odgovoriti, jfm od-govorite s salvo. To je moje povelje! Poveljnik straže je bil Se bolj v za-dregi. kajti ujetnrk. ki je bil njegov brat, je bil obenem njegov neposredna t>redsrojrr%. — Aha! — se je otomil AMK>nse k ujetniku, — di'Ši vam vrv pkrog vratu. No, pravico imate viseri. Že prav, boste Da viseli... Evo, tu je kot na-la&c kandelaber... Hej, kje je kdo, ki ima r>ri rokah vrv? Atphonse bi bil zelo rad obešal ljudi, kakor smo že sliSali, in znal si je pomagati v taldh primerih. Ker pa nikče ni knel vrvi, je oćpt-sal bližnji delavec jermcti tn za po-molil Alrihonsu. — Vrv bi bila boUSa. — je dejal, — toda rudi jermen bo držal. — Saj tno-rajk> drujri pred smrtjo vretroetL še huiše muke. Ta čas je mirno ovil ojetemu po-ročniku jernren okrog vratu. — Streltoite!, 9trelWte! — ie *^- klical poroČnik svojemu bratu na dvo-rišču. Toda noben vojak ni imel poguma ustreliti. Poveljnik straže je bil pa tako zbe-gan in prestrašen, kakor da so njemu zadrgnili jermen okrog vratu. Dva podčasrnika sta se pribivala svojemu i>oveljniku in mu zasepetala nekaj na uho. Potem je stopil poveljnik k vratom. — Vi nam lahko izrocite samo ene-ica uietnika, — je dejal delavcem, — mi iih imamo pa dvajset. Ne morete torej zahtevati, da jih izročimo za enega dvajset. Zato vam predlagamo samo enega ujetnika. En«ga za ene^a, to je -pravično. — Prav pravite, — je pritrdil Al-phonse, eden za enega, kajti eden vaših ne more odtehtati dvajsetorice naših... Zato se zaenkrat zadovoljimo z enim. Toda morate nam dovoliti, da ga sami izberemo. — Dobro... No, katerega hoČete? — Armanda Cambona, — je odgovoril Alohoirse. — Armamia Cambona! — ie kričala tnnolica. — Našega junaka Armanda Cambona! — Takoj zapovem privesti ga iz kleti, — je izjavi! Častnik. — Jaz vam pa prenovedujem to! — je zakrical ujetntk. — Vse kaže, da se za veda te samo, da sem vaš brat, ne pa, da sem rodi vaš predstojnik... Monsenr Ie lieutenant, — je na dalje-val t osornim glasom strožega poverj-nikt. — morate me ubocatL če ooće* te. da v smrtni uri izjavim, da niste dostojni prs, ki so naj u oba dojila. — Ta decico je blažen! — je vzkliknil Alphonse. — Bogme, zdaj vidim, da je res navdušen za tale kandelaber. Sicer je pa vedno tako, 5e naleti človek na kaj novega. Dobro torej, na kandela»ber, na kandelaber z njim! — Na kandelaber! — so ponovili možje v bluzah in dvajset rok je zgrabilo nesrečnega jernika. Stojte! — je zaklical pohablje^eCs ki ie dotlej niolče poslifšal pogajanja med uporaiki in stražo. Tuđi jaz imam pravico soodločirve, kajti boril sem se za svobodo kakor vi .in 1. 1830 sem iz-jrubil obe nogi. Ubil sem v boju mno-sro sovra'žnikov, toda krvi irmorjenega uietnika nimam na v-esti... Tuđi ni-komur ne dovolim obesiiti ujetaka, pa če moram izgubiti pri tem senca. katerega je večifia poznala. — Ne smete ubiti teg* moia, — ie nadaljeval starec, kajti 1cdor je pripravljen umre ti, če ga kkče doltžROSt in Če imi veleva vest. Je vreden ob&i-dovanja. Da, še več. irpusrjri %b. morate, ktjti ljudstvo mora biti veliko-du*no. Ljudstvo, ki ni veMkodoino. f»e za^hrfi zmage. Atefconse in njerovi tovarift »o «o-drciiaJL Stran 6 tSCOVENSKI NAROD«, dne 17. avgusta 1929. štev. 186 (jRITZNER. AOLER in KAYSER *i val ni stro ter oiey PrešfC' <»ve ^- n«> ^enik^ i h.♦- <- i Cenjenemu občins vu vljudno naznanjam, da točim v popoJnoma ore^rejenih prostonh dobro znane gostilne „Gr* Z/c*tet»egf*" v Gospoin, ce se đenai naprej posije ali pa po povzetju za 75 Dio. Povzetje je 5 Din dražje. Poštnina plaćamo mi. Vsakemu o kg zavoju .Java" pšenične kave ie kot darilo priđejano lepa skodetica za kavo Kdor pošlie 2 Din v i atnkah dobi vzorec 100 gramov .Java* pšenične kave poštnine prosto. Spreimemo za vuk večji kraj zaštopnika »JAVA« H D* 64-L BEOGRAD Lomia« oLllc KDOR OGLASU JE TA NAPREDUJE! J)unai&fbi veCe&ejem (Wiener-Mes6e) 1.—7. septembra 1W9 CRotmmda do 8. septembra) Posebne priredabve: •4fedttcsf»ecfttf aretttettf so rocJt©. R&astava za hranila in Žiivila. Razstava pattefo&&n za hoiteisk« ©ibrart^ " j . - . .. Raizstava U. d. S. S. R. Raz- sta»va južno afra&ke Umrij«. Teihmićne novosti in irnajdJ^e. Seme«rf za aradmoe in 2ra cesstava. Reda tnaAft ŽirvaJi. Zvezm-a pos kušnja vina II. •&w>*tw**jm£i xtoa/ar£f mm§»»m§§Jm (5. do 8. &e£vt«*ml>ra 1909.) Plemeoisika živma. Pkoima. živina. Komji. Đrez viiruima! S sejmsiko iskaznico in potoku listom svobodea pre-»top meije v Av&trijo. Ogrsbi prehodmj •vLruin se s predložrtvfjo se- jeanske izkazmaee dobi na medi Precč&nje vozne ugodnosti na JngosJov., ogrskito i «Metcc A. 9-, (MKett VII. ter za časa ii^psike-ga jesenskega sejma pri poslovalnaca v Lejpaasii, OesteiTT. Mes&ha.us, ter pri Častulh za&topsK'ih v LjfublSani: avsirij-siki komizula*, Dumajska cesta 31, Zveza »a tujski promet v Sloveniji, Dnmaj&ka ce«ta I in Josip Zidar, Danajeflca c&sta 31. Ćos je zlato! Pred nakupom osiejte si «e» Oko izbiro po naintži cenl. OvoloolcSk Hfliuh mt^5*lo*^ Kacade« ■«* *t»t ^tipitfh atiDfe* tufaovcite UfM}lb* PacrautOu tad Cefđtt franka Prodaj* todl m obroke .TO1BUMA- F. &. L rtnn OMkotn t» ovottJft tojAot t4ubQaaa. Kartovska cesta 4. >%Ma1i o£iasi< Vsaka beseđa 99 pv* i^»^» «° lolilco ćudi * znamkati Za odgoiror znamkol — Na tfpraianja brcx znamle* mm Šivalni stroj »Singer« do-bro otoraudea. s« uhodao proda. Ogieda se: Stan in Dom (Vila Hrovat) parter, levo. 1665 Star štedflnik (premikač), Se v rahn«»m s-tamju, Jcuivim. Pon'iidibe: Vizjak, fia. dj-reJccdja Ljubliaffla. 1675 Gospodična zmoina sJov. Ln nenrškega j*zdi:a, stroj»pisja ter vseh p-isarniSkiih del, Lšče službo. Nastoj> lahko tako j aJi pora-vo lista pod »Začetaica-«/l68l€. Zimnice predelujem pa 35 D:n. Vsa druga faip^tni&ka deLa po najn-ižjih cenah. — Slavič Frajiic, taspetm'iiipv©, Ermoms'ka cesta 10, Pr-e«d ipruiatni 23. Ptri-defm ddat -tudii na d^m. 1702 Opalograia 23X36 om im 56X4S cm, &J«>xo nova, pro-da Vo-vnović <5c Ci«.. Ljubljana. Vič 17M Nasla se je damska ročna torbica z mojiogTa-morn ra s srečkami dri. ta sr. lo-t€Tii«, na prazjiik na kolodvoru v Medvodah. Poir\e se Mana. Du- • naivka c. 9. 1704 Gospodična Jugotslovanika, iz akadepoudbe pod »Tiichttg im Haors-haltt u. Nah-en 6957< na Kienreich, Gra2, Sackstras5€ 4, Oesttrieioh. 1696 Potnikom se nne na Jflka Weiber, Osnj-eik, Katpiuc-lmska S. 16^2 Kruino molio in vse mJevske izdelke vedno sveže dobite pri A. M. Zorman Ljubijana, Stari trg32 /Revoluctial I INFORMACUC DAJE I I Dfct^TVOZAOBRTNC: I I* POTREPŠTINE. 1 I U OSIJEKU. 1 t 3*ć 23 let irtx>r*t>IjaK> Lamele jp^ulc u nđr«vQeo)e spo'iifc • > kapeoje) V ^tei l*kar»i ^u.tfica Oio ?5.— 5 ■ ,S.*o oo«!ir lukama B'am. Subc*-c* 20-L Hiša v Smledniku Wx -Medvor:praven za preveo pošte ter o-dprt za,prav-Mirvoeik, oba z o-ljna^timi osmi, Pirodaim po u^adnj cenL Na ojfed pri M'haekr Omahnu v Vi^TKi-i soci. Transmisije z ležaji krožne maže, 60 nvn, čel/no 2obno kolo, pre-mer 2 do 3 m, z ^'TCtenom. 2 gon«:ini kolesi za žićni .pogon (DTahtse-LIscheJbc) kujp-kn tatocj. Po«wi-dibe: Ivao Jare mnc. Orroož. 1693 Raspis. Gradbeai odselt Sokolskega društva v Štepanii vasJ od-da zrida«--ska. tesarska i-n mizar&ka dela ra zgradibo Sokolske ga doma v Sre-pandi vaši. Nacrti, pogoji in vsi pciffH>TnoČJci so na razpolago do 18. t. m. pri bra-tu Francetu Slani v Ljubili and, Poljanska cesta 87/1, dnevno od pol 14. do pol 16. are. Ponudbe je vložiti »to">Šre, prodam. D«ntp.!i« na UJlra^^r^ *s!ov. Naroda« rod >Vua*/17O3. Avto 2 a:i 4 *,e-n.udi>e pod »A\-o tafcoj«/160Q na Koresponden tinja PiTvovrstna. v«5ča s^v-ens^e im rem&ke sren^graf-j-e. 5^ i&če za veliko ma^uiaikTuirno trscn-ino. — I^o^aai s« spreime ttfdi do-ber prodajalec Tz-iK.ec man.'jfa,rodajn v skladbu n3 Ahacljevi cesti 10, 17% 1. Voda, seveda mehka ali nekoliko omehčana z navad-no kuhinjsko sodo. Z. Milo Gazelo ki ga dobite pri vsakem trgovcu. 3. Taka snažno belo perilo kot ga vidite na sliki To je najenostavriejsi in najboljši način pranja! NAJBOLJaE TAMBURICE. "arkaševeoa 'n sremsKega sistema rdehvr n ^^ZDOŠilja oh amstvi stara timr. tvornica tamburu Stjepan IM. Gilg Ll Sisak 610 Kacićeva ulica 174 (Hrvatska) Cenuvnih tamDunc pošljem >ia tanievc lasiu . Odlikovan / 1vem^ /^afma Kolainama Specifalna mehamcna de/ciMtfca ra popcmnlo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih apa* ratav in blagajn. roćn« postrezbal Konkurmnčne cene! Telefon 2980. Zanesljiv pomoček za nego las Z rabo na novo izoajdene tranoosk« pomad« »MlSEL« s« o^avi izpadank io srvinje tas, povmejo s« \zz ubijeni lasje. odstranilo se vsi pojavi, ki rarad. njih Usđ« Bpađajo ki «ve. Uspeh Je ranesLjiv pri 60 do 160 eraroih, kako* se i *-• so U koma daM časa siveh afi Lcivadal Usje. Ceoe s đostavrtvijo vsakenra naročojkti na dom: 60 v 115 Din. 80 p\ 150 Dim. 100 rr 1S5 Din. 160 sr 290 Din. Vsakemu naro&im priložhno ffaranoDo za popolo as^eh za u let Za shrčal. da bi o« bilo aspeha, vniemo deoar ki poravnamo vse stroške- V tuzemstvo poSilJa po povretjo Depo sa Jnsostavijo pomađa »MlS£L« | Beograd. Vasina S. — V Beogradu prodaja lekarna Pelini. Knez Mihajiova 1 Makulaturni papir iC9 d Din 4- prodala uoraw» *'SIqv Naroda Beli zob je olepsajo v*ak obraL Ce>to zt- 'niu^u ^ ^mn rnkraM tibć^nie z prijetno osvežujo^<» Chinr dont-pa*to, d» »e doseže lep sijaj slonovine tmii iia ».Jrarnoab zob, mko •« vporablja po^bno izdplano >tetkico za zot>e. Oatanki edi, ki ostajajo m^i zobmi t*r povzročajo ra^li smile*« n^prijeten dub u?t. oištranjujejo ^e najtem^ljit^jA« s Chlorodont-^etko. Po*ku>it« najpr^j z milo ruK, * l.].,r,>. dont-paste, ki stan*> Din- 8"—. Chlorodont očetka ?i otroke, za dame (mehke ^oetine\ za «jospr»-ie t: Pristno »amo v originaineni modro-zel^nem o::. . / - . pi&om ChlorodoBt. Dobiva -e povsoA. — Požtjit^ nam ra o?la= kot ti>koN-ino (om«-»i oe zaJepiri i dobili hodnp brezplaono eno po^ku>no ruho za ve^kratno uporabo. Tvornice Zlatorog-, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 GR^S i iaCSE^ENJ 31. AVGUSTA - 8. SEPTEMBRA 1Q2Q Zdravi Ćlovek Razstav i tu) skega piometa Ne ga domače živali Telesni sport na štajerskem NEGOVANJE ZDRAVJA PRI ČLOVEKU IN EX)M.\CI ZIVAL1 VELIK ZABAVNI PARK Dvoko4e&a aajbotj*ili rretovoJ> soamk v relikj trtari cek> poče-ni. NaJĐOvHSi rnodeJi ocroSkib vo-zičkov. od t>rci>ro«tesa do oajU-nejSesa, tai Izracod vxxz.K5ki v založi. Več tnamk SirvairMh strod«^ najoovejšib mode lov, jel ki poevmadka. CetaTd traoko. Prodaja na obroke. «TRIBUNA*> F. B. L. lararna drokoles io otroškib vozičkov, Ljubljana, Karlovskr c. 4. ^ROMETHl ZAUODIA PREMOĆ Dl LJUBLJANA prodaja po na]ugodnejših cenah in samo na debelo: |3^)|"flyfl^^^« Jomači n no/cm^kj /a domai •^•^••"■%#\* kurjavo n mdustmske svrbe KOVAsKl PREMOĆ .-.,., iV^^^^v ivarniškt, plavžarski tn plinski. 3RIKETE ^.-ometni zavod za Dremog d. d / Liublian'. Miklošičeva cesta štev I'Si M K l> V A R O ■> X I VELESEJEH V PRAGI od 1 m _ H. septembra I O 2 9 Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države. Znižana votn|a za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25 %, C e š k o s 1 o-vaška 33°/0, Avstrija 25%. Pojasnila in legitimacije daje: Ceškosloviški konzulat, Liubliana liom Com^anif, UuM^m, Ilakuadrovi c 2 Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Pre&ernova ulica štev. 5O (\ lastnem po^lopiu) Obr«stova,nja »log, aaitap m prcnlaja v»*W ristiiib vrednoataib papirj«T, d«vis i« falMt borzna oaronla, predujmi i» krediti vtAbc rrste, e»k*mpt in mka^o meiiie ter aaii«-tila ▼ U- io inozemitvo «af« • depo»iu itd. itd. itd Bn^javke: Kredit, Ljabljaaa _ Telefoa «t 8OKI 2457, 2548 Internrban 2706 +*# 37-L ^Jreiiiie: JocJp Inpvttč*? — Za »Narodno tlskarao«: Fraa JecerSea. — Za apravo In Ia«erataJ dei Usta: Otoa ChristoL — Vsi v Ljubljani.