Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri . popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr o-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 180. Telefonska številka 65. Celje, v sredo, 10. avgusta 1910. fč^^^ri Leto II. Ob dvajsetletnici »Celjskega Sokola*'. Nastalo je živahno gibanje med telovadci. Telovadilo se je z veseljem in vnemo in, kar je glavno, so prišli člani do prepričanja, da ne telovadijo samo za javne nastope, temveč v prvi vrsti sebi v korist. Začelo se je tudi seznanjati člane z glavnimi sokol-skimi idejami. V to svrho so se prirejali sokolski večeri, na katerih se je predavalo o sokolstvu in se v živem razgovoru vcepljevalo zlasti mlajšim članom navdušenje in ljubezen do sokolske stvari. L. 1903 je bilo kaj delavno in plodovito za naše društvo. Delovanje se ni kazalo v šumnih veselicah, temveč v resnem smotrenju in delu za razširjenje sokolske misli. Notranji razvoj društva je bil naravnost velikanski. Pred vsem moramo omeniti, da se je ustanovil ženski oddelek v društvu. Že večkrat se je naglašalo, da bi se tudi naše narodno ženstvo pritegnilo k telovadbi. Seveda je šlo od kraja jako težko. ker se je imel ženski oddelek takoj od začetka bojevati proti našim starokopitnim in malomestnim nazorom, ki vidijo v telovadkinji žensko, ki se je izneverila svojemu že od davnine odkazanemu namenu in nalogi. Trajalo je dolgo časa, predno so se tudi Slovenci postavili na isto stališče kot Cehi, Angleži ali Nemci, katerih narodov ženstvo že od davna marljivo goji telovadbo, ne da bi radi tega izgubilo svojo ženskost. K ilustraciji razmer lahko opomnimo, da so naši celjski Nemci že veliko poprej pred nami gojili ženska telovadbo, torej bili po svojih nazorih veliko naprednejši od nas. Ta na prvi pogled neprodirljiv zid starokopitnih nazorov je vsaj deloma prebil celjski Sokol z ustanovitvijo ženskega oddelka. Gre torej njemu zasluga, da smo Celjani vendar enkrat postavili vsaj glede ženstva bolj moderno stališče. Oddelek je imel od začetka 7 telovadkinj in 15 gojenk. Nastopil je prvikrat na »drugem slovenskem raju». In tedaj je začudenja obstrmelo občinstvo in v marsikateri gospej in gospodični se je porodila želja, pridružiti se tej elegantni četici. Druga velika ideja, ki se je uresničila to leto, je bila ustanovitev sokolske knjižnice. S tem je vdpo-moglo društvo že davno živi potrebi. Kajti v teh letih je telovadilo v društvu veliko število gojencev, večinoma obrtniških vajencev in tem vsem je bilo treba nuditi tudi duševne hrane, bilo jih je treba izobraziti. In da se temu odpomore, se je ustanovila knjižnica, toraj inštitucija, ki je bila že davno v rabi pri drugih slovenskih sokolskh društvih. To leto se je hotel v društvu tudi ustanoviti va-diteljski zbor. Mogočna čoška sokolska organizacija sloni ravno na vaditeljskih zborih, katerih naloga je tehnično vodstvo društve, posebni pa še vzgmeva-nie vaditeljskega naraščaja. Odboru je bil predložen poslovnik za tak vaditeljski zbor v odobrenje in sicer do pičice enak onemu, ki ga predpisuje »Zveza čeških sokolskih društev« svojim društvom in po katerem so že davno poslovala druga slovenska sokolska društva. Bratje pa, ki so imeli nalogo preštudirati ta poslovnik in potem poročati odboru, so našli, da je poslovnik, kakoršnega rabi nad 700 sokolskih društev, za nas neporabljiv! Bodi to pribito radi tega, da se otme pozabljenosti način, kako so hoteli nekateri »starejši« bratje ovirati zdrav razvoj celjskega Sokola. Celjski Sokol pa je pokazal svojo življensko silo v tem letu v prvi vrsti s tem, da je začel ustanavljati odseke po naših spodnještajerskih trgih, ali pa vsaj pripomogel k ustanovitvi sokolskih društev. Ustanovil se je odsek celjskega sokola v Žalcu, ki je imel namen pripravljati tla za ustanovitev samostojnega sokolskega društva. In tu se je živo pokazala potreba vaditeljskega zbora,' ki ga je odbor tako lahkomiselno preprečil. Vendar ni prišlo društvo prav nič v zadrego, kajti vzgojilo si je že precejšnje število sposobnih telovadcev, ki so lahko nastopali kot vaditelji. Odsek je štel takoj od začetka 16 izvršujočih in 20 podpornih članov in še isto leto je odsek priredil iavno telovadbo, kjer so nastopili Zalčani pod vodstvom celjskega vaditelja. Tudi Sokola v Brežicah je pomagal ustanoviti celjski Sokol. Dal mu je vaditelja in tako pripomogel do ustanovitve novega društva. Istotako so pospešili člani našega društva osnovanje ptujskega Sokola. Murskemu Sokolu v Ljutomeru pa je vzgojilo društvo glavno oporo in dušo sokolskega gibanja, načelnika-vaditelja. In še nekaj se je poskusilo to leto, kar se pa ža-libog ni uresničilo, namreč pridobitev kmečkih oko-ličanskih fantov za sokolsko idejo. V to svrho se je priredil po leti pešizlet v Trnovlje, kjer so Sokoli razlagali tam zbranim fantom sokolska stremljenja. In že je bilo videti, kot da se upi in nade uresničujejo. Fantje so kazali veliko veselje in navdušenje za telovadbo, in društvo jih je v ogromnem številu sprejelo v svojo sredo. Udeležba pri prostih in redovnih vajah, ki so se vršile ob nedeljskih popoldnevih, je bila od začetka nad vse pričakovanje lepa. Pa navdušenje je rapidno padalo, tako, da k 6 telovadni uri ni nikdo drugi več prišel k vaji kot vaditelj sam. S to vajo se je končal ta gotovo hvalevreden poskus, vzgojiti si Sokole tudi med kmetskim ljudstvom. Sčasoma so pa tudi postajala društvena pravila prestara in niso več mogla ugoditi namenu društva. Zato se je odbor v večjih sejah bavil za sestavo novih pravil, ki bi bila prikrojena po načinu, kot jih ra-. bijo češka sokolska društva. Od odbora predložena pravila, katerih bistvo se zrcali v § 2, v namerni društva — »Krepiti telesne in nravne moči v slovenskem ljudstvu« — so se na izvanrednem občnem zboru z dne 8. septembra 1903 z malimi spremembami sprejela in predložila vladi v odobrenje. S sprejemom novih pravil je storil celjski Sokol zopet velik korak naprej; ista nas približujejo vzoru sokolstva, češkim sokolom, in nam dopuščajo večji delokrog tei nas uvrščavajo med moderna telovadna društva. Ta pravila je vlada po dolgem času vrnila, češ, da se naše društvo ne sme družiti s političnimi društvi. Povod k tej prepovedi ji je dala napačna prestava »zvza« z besedo »Verbindung«. Ako se hoče dlaka cepiti, se pač lahko. Sklicani izvanredni občni zboi je pa sklenil inkriminirano besedo ne popraviti,, temveč se pritožti na minsiterstvo ter mu razložiti pomen besede zveza. Tako se je tudi ta zapreka, ki jo je stavila društvu nemška birokracija, odstranila in pravila so se končno odobrila. To leto se je tudi zgodilo, da je Sokol prvikrat korporativno v društveni obleki in z zastavo korakal skozi mesto. Umrl je namreč dolgoletni član društva zdravnik dr. Šuklje in društvo mu je izkazalo zadnjo čast s tem, da ga je spremfo od celjskega kolodvora skozi mesto v Žalec k zadnjemu počitku. Naši nemškutarski mogotci so hoteli na vse mogoče načine preprečiti ta pohod skozi mesto, pa ker do slič-ne prepovedi niso imeli nobene pravice, se tudi društvo ni na isto oziralo in tako so morali Celjani doživeti, da je Sokol korakal z zastavo skozi mesto. Učiteljski dnevi v Rudolfovem. (Dalje.) Tajniško poročilo je podala gdč. Sabadinova. No, dokler bodo ta poročila taka, še ne bo treba hoditi slovenskemu naprednemu učiteljstvu na sedmino Zaveze, kakor So prorokovali klerikalci. Saj jih je že lanska skupščina v Mariboru s svojo impozant-nostjo tako frapirala, da dolgo niso mogli priti do sape, potem — no, potem pa so zavijali čisto po klerikalno. Zaveza obsega 40 učiteljskih društev in šteje vseh članov 2090. Torej naj klerikalci sumničijo, naj napadajo, naj delujejo — saj je vse njihovo delovanje v tem ,da bi upropastili napredno učiteljstvo, da bi ga ubili moralno in magari dejansko — vendar ne morejo doseči ničesar, ker so vrste učiteljske krepke in trdne. In učiteljstvo je lahko ponosno na svojo moč! Število naprednih učiteljev pa še tudi raste, vzlic vsem naporom klerikalne stranke. Zopet se je povečalo za 45 članov. Delalo se je z organizacijo vsepovsod: iz centra se je ustanovil »Obrambni odsek«, ki prav marljivo dela. Zasledovati napade na napredno učiteljstvo, dajati nasvete, zbirati snov za spomenico o preganjanju naprednega učiteljstva — to je program, ki si ga je nadel »Obrambni odsek«. Sprožila se je ideja o ustanovitvi bolniške blagajne, o čemur poročamo še na drugem mestu. Letos je obhajalo stanovsko glasilo »Učiteljski Tovariš« svojo petdesetletnico. Izdala se je jubilejna šteVilka, s katero je pokazala slovenskemu učiteljstvu, da zna ceniti zasluge mož, ki so mu ustanovili organizacijo in ga postavili na lastne noge. Zaveza se je obrnila tudi v preteklem letu na naučno ministerstvo, naj ne preloži v sankcijo zakona, ki ga je sklenil kranjski deželni zbor in s katerim bi klerikalna stranka rada zavila vrat naprednemu učiteljstvu. — Učiteljstvo, združeno v »Zavezi«, je na delu z drugim avstrijskim učiteljstvom pri reformiranju ljudske šole; v ta namen so že bile izdane vprašalne pole za učiteljstvo, in še slede enake za starše. Pravtako je na delu pri akciji avstrijskega učiteljstva za spremembo § 55. Obrnila se je tozadevno Zaveza tudi na slov. drž. poslance, da podpirajo predlog, kadar pride na razgovor V naučnem odse- ku. Gospodje v klerikalni stranki pa so mislili, da bi bilo pod njihovo častjo, če bi slovenskemu učiteljstvu odgovarjali; no, napredni so obljubili svojo pomoč. — Pravtako je obljubil dr. Rybar podpirati predlog, da se uveljavijo učiteljišča kot srednje šole in so popolnoma ravnopravne z njimi. Ker se je Zaveza zavedala revščine, ki vlada pri nas v mladinskih spisih, je izdala več knjižic, ki so našle vsled svoje prikupljive zunanjosti in zaradi primerne vsebine radevoljne odjemalce. »Mogoče bodo klerikalci zopet pisali«, pravi tajnik, »kakor po zborovanju Zaveze v Radovljici pred dvema letoma, da smo poslali zastopnike k svobodomiselcem, da smo celo v zvezi s prekucija-mi, da, z umorom portugalskega kralja — naj lažejo! Zaveza se je in se bo zavzemala za čast učiteljstva, pa naj jo tudi hočejo ubiti! Učiteljstvo pa se tudi zaveda te Zavezine vrednosti in da mnogo za organizacijo — velike so žrtve, a učiteljstvo da rado, ker damo z zavestjo, da damo radi in da radi delamo.« Kakor je znano, izdaja Zaveza liste »Učiteljski Tovariš«, »Popotnik« in »Zvonček«, o katerih se je podalo delegaciji račune. Listi imajo pač deficit in mnogi so vzroki, da je tako; mnogo so krivi neredni plačniki in naročniki. Zato je bil upravičen predlog Jamšekov (iz Rajhenburga), naj se nemarne plačnike iztoži, ker, kako naj trpimo zaradi nekaterih vsi? A predlog je propal. Gradišnik (Celje) želi tudi. naj se dožene enkrat definitivno število naročnikov- plačnikov, potem ne bo vedno primanjkljajev, ne bo dolgov, če bi se z dolžniki postopalo bolj rigorozno. Križman napravi kratek program za aktivnost listov: Vsak naročnik naj plača, pa bo! Pri »Učit. Tovarišu« je v bilanci pasus: odpis pri inseratih 50%. — Inter-peliran, kaj je s tem, pove blagajnik Luznar, da je neki okr. glavar priobčil razpise služeb, ko pa se je ga pa poterjalo, da bi se plačalo, je rekel, da je učiteljski list pravzaprav primoran priobčevati razpise in da je to v njegovem interesu. K točki se oglasi Pulko (Dobje) in pravi: Na Štajerskem morajo pla-čati razpise krajni šolski sveti, če pa bodo postopali okr. šol. sveti napram »Tovarišu« tako, naj ne plačajo kraj. šolski sveti nič. Jelene poziva, naj dela učiteljstvo na to, da bo naročena vsaka šola na »Popotnik« in »Zvonček« in boljše bo z njihovo bilanco. Brinar (Gotovlje) predlaga, da se izreče zahvala urednikoma in sotrudnikom, ki tako nesebično delujejo in pišejo v liste. — Dalje še govore Špan (SI. Bistrica), Gangl, Gradišnik, in ko je končal Gangl mu je zadonel frenetičen aplavz. Računskim pregledovalcem za upravno leto 1910. so bili izvoljeni Toman (Moravče), Fr. Brinar (Gotovlje) in Grmek (Trst). Za I. tajnika je bil voljen Vilibald Rus (Kranj), upravnim odbornikom dodatno za Kranjsko IvanCeŠnik, za Štajersko Josip Repič (Ormož). Drugo leto zboruje Zaveza na Primorskem, čas in kraj pa odloči upravni odbor. Pri točki predlogi in nasveti se je razpravljalo o pozivu »Zveze slov. zadrug v Ljubljani«, ker je izrazilo kranjsko učiteljstvo željo, da bi se prirejali poučni tečaji o zadružništvu. Zveza je pripravljena ugoditi želji, kdaj, kje in kako — pa naj odloči učiteljstvo. Po debati, ki so se je udeležili Toman, Cesnik in Blagajne, se sklene, da se pozove v »Tovarišu« učitelje, ki so že zadrugarji, naj se zedinijo o tem in potem naj stopi Zavezino vodstvo v dogovor z dr. Žerjavom. Še ena točka se je rešila pri zborovanju delegacij: Dimnik je poročal o »Učiteljski bolniški blagajni«. Lani se je osnoval pripravljalni odsek za bolniško blagajno. Pravila so sestavljena in prijavljena, vendar pa je prišlo do prepričanja, da bi bila samo enemu odboru pretežka kontrola nad vsemi slovenskim! kronovinami. Zategadelj predlaga poročevalec, da naj bi bili odseki v vsaki kronovini, zastopniki naj bi bili: za Štajersko Gnus, za Kranjsko Dimnik in za Koroško Križman, ki naj sestavijo tozadevna pravila. Ta predlog se po daljši debat, katere se udeleže Dimnik, Crnagoj, Špan i. dr. sprejme. S tem je bilo končano delo tega dneva. In po trudu je priredilo mesto učiteljstvu nekaj razvedrila, ker na vrtu gospe Tučkove je igrala meščanska godba pozno v noč. Novomeščani pa so pokazali s tem činom zopet svojo naklonjenost in prijaznost napram naprednemu slovenskemu učiteljstvu. Nekaj bi bilo še omeniti. Delegacija je imela gosta, vlad. zastopnka. Ce je bil upravičen tam sedeti, ne vem — da je moral, pravijo, je res. No, vladni gospod je zastonj čakal na veleizdajske besede ... (Dalje sledi.) Sokolskt zlet v Gaberju pri Celju dne 14. avg. 1910. Velika slavnost, katero pripravljajo celjski in gaberski Slovenci za proslavo dvajsetletnice najodli-čilejšega celjskega narodn. društva celjskega »Sokola« in v proslavo otvoritve prvega Sokolskega doma na Štajerskem, obeta kar najsijajnejši potek. V Celju se bodo zbrali ta dan najodličnejši zastopniki Slovencev iz cele naše domovine; iz sokolskega slavja, ki je bilo nameravano samo za našo ožjo domovino, se bode razvilo vseslovensko slavje. Zato je častna dolžnost vsakogar, ki se more v nedeljo le odtrgati z doma, da prihiti v Celje, bodisi že dopoldne, na vsak način pa popoldne. Celjski Nemci so napeli vse sile, da bi slavnost preprečili; šli so ne le v Gradec temveč celo na Dunaj s svojimi protesti in poročali o nekem »razburjenju, katerega ni niti najmanj med celjskim meščanstvom in katerega tudi ni treba biti, ker se slavnost vrši na slovenskih tleh, v celjski okoliški občini. — Igrali so naši nemškutari tu dvojno ulogo: na eni strani so govorili o razburjenju, na drugi pa bodo skrbeli sami za absoluten mir, ker dobro vedo, da bi vsak najmanjši dogodek prinesel mestu le neizmerno gospodarsko škodo in bi povzročili razburjenje, ki bi mestu samo škodovalo. Slovenska javnost je torej lahko pomirjena; skrbljeno bo v dovoljni meri za varnost na kolodvoru in Gaberju. Udeležba pri slavnosti bode povoljna; iz Ljubljane pripelje sokolstvo in druge nam slovenske goste poseben vlak, kateri pride v Štore med 7«8—8. uro dop. Na ta vlak vstopijo tudi sokoli iz Rajhen-burga, Sevnice Brežic in Krškega. Ker za hrvaško sokolstvo in Zagrebčane ne bode prostora, se pripelje isto z običajnim jutranjim vlakom. Slovenskih sokolov bo na zletu okrog 1.000. Kdor se želi udeležiti banketa v Sokolskem domu, naj to naznani celjskemu »Sokolu« (Gaberje pri Celju, Sokolski dom) najkasneje do petka. Zleta se ne udeleži samo hrvaško sokolstvo, obljubljeno je tudi zastopstvo srbskih in bolgarskih sokolov (junakov). Za veliko ljudsko veselico, ki se bode vršila na telovadišču poleg Westnove tovarne v Gaberju, se delajo živahne priprave in bo ta veselica zadovoljila vse drage nam goste. Ker je deželni odbor(!) potrdil odlok celjskega magistrata, da se ne sme v sokolskem kroju v mestu in tudi ne z društvenimi znaki, opozarjamo na to prihajoce občinstvo. A citirajte in trudite se povsod za veliko udeležbo: slavnost v Gaberju pri Celju mora postati sijajna manifestacija slovenske narodne zavednosti! Politična kroiilia. ALI JE MOŽNO, DA SE PAPEŽ PPESELI IZ RIMA. Milanski list »Giovanna Italia« je otvoril o tem vprašanju anketo, ki je vzbudila vsepovsod živahno zanimanje. List se ej obrnil zlasti na odlične pisatelje, politike in učenjake, ali smatrajo za možno in ugodno, da bi se papež preselil iz Rima, ali sodijo, da bi storil to na povelje italjanskega naroda in ali temu ne grozi s stalno navzočnostjo papeževega dvora kulturna nevarnost. Gorki je mnenja, da bi nasilnost napram Vatikanu le ustvarila njegovim zastopnikom gloriolo mučeništva in to bi samo vedlo do zvišanja in oživljenja papeževega ugleda med narodi. Italjanski historik Ferrero ne veruje, da bi se italj. narodu posrečilo popolnoma odstraniti Vatikan — a ne smatra to za nemogoče. Prostozidarski glavar za Italijo misli, da bi p apeštvo izven Rima izgublo ves svoj pomen. Veruje, da bi šla Avstrija papežu na pomoč. Istega mnenja, kar se namreč tiče pomoči Avstrije, je tudi sociolog Ferriani in Nemec Maks Nordau s pristavkom, da tako gotova ta pomoč vsled notranjih razmer v Avstriji ni. Za Italijo pa ne bi bilo koristno, ako bi se angažirala za odstranjenje papeža. ModernistMurri hoče, da bi Italija reformirala svojo cerkveno politiko v tem smislu, da bi ustanovila za vsa veroizpovedanja posebne verske občine, ki bi ne imele nobenih privilegijev in bi se smatrale za navadna društva ... Bernhard Shaw sodi, da raste spoštovanje pred papežem z njegovo odaljenostjo in da torej Italjanom ni treba skrbeti za to, da bi se ga iznebili. Ljudskega povelja bi cerkev ne poslušala. Na pomoč bi Vatikanu šli kvečjemu Irci ali Avstrijci; prvi ne morejo, ker niso samostalni, drugi pa bi tega na ljubo oficijelni Italiji ne storili. KAMILO BENSO GROF CAVOUR. Danes slave Italjani stoletnico rojstva največjega državnika moderne Italije, ustanovnika sedanjega italjanskega kraljevstva, Kamila grofa Cavoura. Bil je najprej č.astnik, a je bil prisiljen zaradi svojega liberalnega mišljenja izstopiti iz armade. Pozneje je bil posestnik, obrtnik, narodno-gospodarski in politični pisatelj, politik, poslanec v pijemontskein državnem zboru, minister in končno minister, predsednik, kateri je postal ustanovnik moderne Italije. Vse svoje duševne in telesne moči, vse svoje energično delo, ki ni poznalo miru ne počitka, je posvetil temu svojemu velikemu cilju, katerega je znal s pomočjo pro-bujenega naroda in izvanredno bistroumne diplomacije tudi doseči. Ze od svojega prvega nastopa je nasprotoval takrat v Italiji silno obsovraženi politiki Avstrije in vedel pridobiti Viktorju Emanuelu zavezništvo in pomoč Napoleona III. Od koraka do koraka je stopal do svojega cilja: združil je s Pijemontom Lombardijo, Parmo, Modeno, Toskano in združeni Sicilijo ter Napoljsko; 1. 1866 je bil kronan Viktor Emanuel za kralja italjanskega. No — tega Cavour ni več dočakal, ker je umrl že 1. 1861. Cavour se ni zadovoljil samo s političnim delom na zunaj, potegoval se je tudi za politične reforme na znotraj: uprl se je prevelikemu vplivu hierarhije na javno življenje in šolstvo, skrbel za reformo justice in narodnega gospodarstva sploh. Cavour nam je lahko vzgled vstrajnega in požrtvovalnega delavca za svoj narod. DROBNE POLITIČNE NOVICE Nov poljski klub. »Lidove Noviny« poročajo, da je zopet izstopilo 7 poslancev iz takozvane vsepolj-ske stranke. Ti bodo s štirimi, že izstopivšimi poslanci ustanovili nov poljski klub, čigar načelnik bo dr. German. »Lidove Noviny« pripomjnjajo, da bi bilo vzpričo tega dejstva naravnost smešno še nadalje tajiti, da obstoji nevarna kriza v »Poljskem klubu«. Pogajanja za enotno stranko na Hrvaškem. Pogajanja za enotno stranko na Hrvaškem se nadaljuje. Takozvani Zagorski klub je poblastil poslance dr. Magdiča, dr. Pinteroviča, dr. Mažuraniča in dr. Tu-škana, naj se pogajajo s hrvaško napredno stranko glede združenja. Ko bodo ta pogajanja končana, se obe frakciji obrnete na avtonomni klub glede spojitve. Kakor se zatrjuje, bo enotna strank.'! zvarjena sredi meseca septembra. Razmerje med Turško in Bolgarsko. Poloficijalni krogi so mnenja, da kljub napetosti med Turčijo in Bolgarsko, vendarle ne pride do konflikta med tema državama in sicer zategadelj ne, ker so baje velesile glede makedonskega vprašanja na strani Turčije. Štajerske novice. Dopolnilne volitve v gornjeradgonski okrajni zastop. V gornjeradgonski okrajni zastop je bil pri dopolnilni volitvi dne 1. avgusta z 31 glasovi izvoljen vrl narodnjak g. Jakob Breznik, župan v Stanetin-cih. To je najvišje število glasov, kar so jih pri volitvah v kmečkih občinah Slovenci v tem okraju dosedaj dosegli. Memškutarji se volitve niso udeležili. Učiteljsko društvo za ormoški okraj je pri uradni učiteljski konferenci sprejelo predlog, naj se uvede v bodoče pri uradnih uč. konferencah slovenski poslovni jezik ter naj se tudi zapisnik piše slovenski. Baje je bil Dreflak silno poparjen. Čast zavednemu učiteljstvu! Občinske volitve v Celjski okolici se vrše v ponedeljek, dne 22. in v torek dne 23. avgnsta v Fazarinčevi gostilni na Ostrožnem. V pondeljek voli 3. razred od 8. ure zjutraj neprenehoma do 3. ure popoldne in v torek dne 23. avgnsta drugi razred dopoldne od 8. do 11. ure, prvi razred pa popoldne od 2. do 4. ufe. Umrl je v Koračicih blizu Ormoža danes zjutraj v 72. letu starosti g. Vinko Kukovec, posestnik tamkaj, oče deželnega poslanca iu predsednika narodne stranke dr. Vekoslava Kukovca ter stavbnega podjetnika Vinka Kukovca v Celju. Rodbini naše sožalje! * Ponesrečen nemškutarski shod »pri zamorcu«. Minolo nedeljo so naročili celjski Nemci — seveda na račun nepolitičnega društva »Siidmark« — »pri zamorcu« v Celju celo vrsto sodčkov »frajbira*. To je v Celju že davno priznano sredstvo ne le za »navdušenje«, ki je potrebno za obrambo nemškega Celja pred Ijutimi slovanskimi sovražniki temveč se da z njim tudi iz okolice privabiti nekaj žejnih ljudi. Dr. Ambrožič je stal pri vratih ali blizu vrat v dvorano n pazno motril prišlece; imel je očividno strah pred kako rezko kritiko. On je tudi otvoril »shod« — natrobentali in navabili so s pivom kakih 80 ljudi iz cele velike okoliške občine — slovenski in dal besedo g. Linhartu iz Ptuja, kateri je zabavljal čez vse v okoliški občini, kar je slovenskega; čez može, ki so v delu in poštenja osiveli ne pa kakor Linhart ... Saj ve, kaj je bilo v Trbovljah in v Ljubljani, ko je sežigal razne računske knjige ... Trdil je, da so se bojda Samci in Fazarinci obogateli z občinskem denarjem; za to bo še seveda dajal odgovor na kompe-tentnem mestu! Trdil je, da so renegatje postavili v vseh razredih same kmete; ta je bila tako debela, da je niti navečji in najsolidnejši navzoči okoliški nemškutarji niso verjeli ... Tem sploh hudo smrdi, da kandidira dr. Ambrožič. Saj vedo dobro, kako postopajo njegovi policaji in magistratni hlapci z vsakim človekom iz okolice — in to brez razlike! »Navdušenja« je bilo toliko kolikor je že bilo zavžitega alkohola. Ker je bila zastonjska pijača, ni manjkalo, seve, tudi znanih barab iz mesta. Shod je prav lepo pokazal »moč« renegatov v okolici .. Gostilničarja »pri zamorcu« pa bi vprašali, ali reflektira na Am-brožiče in Linharte kot goste, ali pa na tiste slovenske kmete, ki se jih je obrekovalo in sramotilo v njegovi gostilni? Izjava. Širijo se v mestu in okolici različne vesti o moji volilni zanesljivosti. Izjavljam, da se ne pustim od nekaterih mladih gospodičev, najmanj pa od c. kr. uradnikov ničesar diktirati, ampak bom na dan volitve jednako ravnal, kot pri vsaki volitvi v teku zadnjih 20 let. Ivan Radej, veleposestnik na Bregu. Brežani imajo danes v sredo v gostilni gospoda Radeja svoj volilni sestanek ob 8. uri zvečer. Breg je vedno pokazal, da za nemškutarstvo in za celjske Nemce ni na njem prostora, tako bodo tudi danes slovenski volilci z Brega glasno povedali, da ne ma- rajo za Ambrožiča, za celjske mavtnerjfe iti celjsko nemško sodrgo. Breg bo pokazal, da>ije'«popolnoma slovenski! .uiip...- »Piparski klub« na Bregu je v svojfzadnji seji sklenil, ob priliki sokol, slavnosti na čast Sokolom ki dojdejo z juga, okrasiti Breg s cvetjettPih zastavami. Pred Radejevo hišo se postavi slavolok. »Piparski klub« na Bregu priredi V korist ustanavljajoči se Ciril-Metodovi podružnici w»'Bregu v nedeljo 21. t. m. veliko ljudsko veselico na1 vrtu gostilne Radej na Bregu. Sodelovala bodo tudi druga narodna društvav Opozarjamo že danes na to veliko narodno prireditev. ^'in. Poročita se jutri v Celju g. Kari Goričar, trgovec in erospdč. Anica Simonišek, hčerka hišne posestnice in bivše gostilničarke pri ,.Stadt Graz". Mnogo sreče! V Oplotnici pri Konjicah so si nemškutarji ustanovili lastno raifajznovko. Južnoštajerska hranilnica v Celju razpisuje rok za podelitev podpor iz ustanove cesarja rranca Jožefa I. za slovenske dijake in učence katerekoli šole ali učnega zavoda, ali absolvirane visokošolce dokler ne dobe plačane službe, ki so pristojni vmlkiaj.h Šoštanj, Sevnica, Gornjigrad, Vransko ali Šmarje pri Jelšah (na prošnjike iz drugih okrajev se ne more jemati ozir) do dne 28. avgusta 1910. Dosedanji štipendisti morajo na novo prositi. Prošnjam morajo biti priložena: domovnica, ubožno spričevalo, spričevalo zadnjega polletja, ki mora dokazati najmanj prvi na-predovalni red. Nekolekovane prošnje najise;rvlože pri ravnateljstu Južnoštajerske hranilnice v Celju. »Spodnještajerska jubilejna ustanova v Celju«. Prošnje za podpore iz te ustanove, ki so namenjene ubogim in pridnim slovenskim dijakom in tudi slovenskim praktikantom v javnih službah tako dolgo, dokler ne dobijo adjuta ali plače, sprejemlje do 25. avgusta 1.1. notar Baš v Celju. Zaupni shod narodno-radikalnega dijaštva se vrši 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani. Dan preje zborujejo organizačni odseki »Adrije«, »Slovenije« in »Tabora«. I. vseslovenski narodno-radikalni abiturijentski shod v Trstu. Vrši se v dneh 26. in 27. vel.''srpana. Dnevi tržaškega shoda se vedno bolj približujejo. Le malo časa nas še loči od njih. Zato pa opozarjamo vse tovariše in tovarišice, da se čim prej ogf&se pripravljalnemu odboru v Ljubljano zaradi"'vožnje in prenočišč. Tovariši in tovarišice, porabite to ugodno priliko! Zaradi vožnje se je treba priglasiti5vsaj do 15. t. m. Tovariši in tovarišice, ki pridejo v Ljubljano že 24. t. m., dobe tamkaj brezplačna prenočišča. Istotako v Trstu. Priglasite se kmalu, da tako olajšate delo pripravljalnemu odboru, Ljubljana, mestni" tiotn. Pripravljalni odbor. Iz Loč pri Konjicah. V petek, 5. t. m. smo imeli tudi tukaj precej hudo točo . Še hujše kot pri nas. zdelala je v Špitaliču in okrog Loč. Pri Poljčanah je strela vžgala več poslopij, ubila baje voznika in pohabila konja. V vinogradih je potolkla še tisto malo, kar je pustila peronospora. Čaka nas hudo letoi V Sevnici priredi javna ljudska šola v nedeljo dne 14. t. m. šolsko veselico, pri kateri se uprizori prelepa E. Adamičeva spevoigra »Slava cesarju Francu Jožefu I.«. Veselica se vrši v Simončtčevem sadovnjaku tik železnice in se začne ob 3. uri. Isti dan so v šoli od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne tudi ročna delo deklic razstavljena na pogled. Zvečer koncert pri »Simončiču«. Prijatelji šole dobro došli! Iz Studenic. Na oklicu je tukajšnji žuan iti veleposestnik g. Fran Koropec z gdč. Luitgardo pl; Schli-ben ter pravni praktikant g. Rihard KorOeC z gdč. Vekoslavo Zalokarjevo, veleposest. hčerkd-iz Ljubljane. Iz Makol. V baroškem slogu zidana grajščma Statenberg je pogorela v pondeljek 8. t. m. Velikansko poslopje je imelo podobo kvadrata. Na lice mesta prihitevša požarna bramba iz Poljčan je rešila sprednji del gradu. Vse drugo z gospodarskim poslopjem vred ter lepo grajsko kapelico je upepelil ogenj. V gradu je bilo nad 30 letoviščarjev, ki so vsi zbegani letali semtertja ter reševali z drugimi ljudmi vred kaj se je dalo. Zvečer so prišli celo dragotlci iz Slov. Bistrice ter zastražili gradovo obližje- in pohištvo, ki je ležalo naokrog po gozdih in travnikih. Tako zginevajo polagoma gradovi, kojih zidovje bi vedelo povedati marsikaj zanimivega. Vrazova slavnost. Objavljamo definitiVrti5'spored slavnosti, ki bo dne 21. avgusta. 1. ob ffttrr zjutraj sprejem hrvatskih in slovenskih gostov v Ormožu. 2. ob pol 8. uri sprejem gostov v Ljutomeru na kolodvoru. 3. ob pol 10. uri pozdrav gostov ,na Vrazovem domu po predsedniku.pripravljalnega odbora in hišnem gosodarju. 4. ob 10. uri cerkveni"gbvor in sv. maša v kapeli pri Vrazovem domu; pridiguje veieč. g. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru; med sv. mašo poje si. ljutomersko »Slovensko pevsko društvo«. 5. od pol 12. ure do pol 2. lite banket v slavnostni uti; vdeležiti se ga morejo le oni, ki se zanj oglase pri tajništvu vsaj do 18. t. m. ter vpos-ljejo znesek 5 kron. 6. ob pol 2. uri hrvatski slavnostni govor g. dr. Otona Kučera, predsednika »Matice Hrvatske«; po govoru razkritje spominske plošče na Vrazovem domu in vsajanje spominske hite; zatem slovenski slavnostni govor g. dr. Fr. Ilešjča, predsednika »Matice Slovenske«. — Med posameznimi točkami sporeda svira slavna varaždinska mestna godba in nastopajo razna pevska društva. Od 4. ure naprej bo prosta ljudska veselica z najraznovrstnej-šim sporedom. — Za jedila in pijačo bofkar najbolj mogoče dobro preskrbljeno. — Za gosje, ki pridejo do »Scfrvvindel«, rekel, da, in je svojo izpovedbo deponiral tako, da je Watzlawek rekel: »Kdor rabi listek, ki se ne glasi na njegovo ime, ta goljufa, in se ga tudi zaradi goljufije kaznuje.« Obad, klepar, je sedel pri sosedni mizi in ni slišal drugega, kakor da je • bil Watzlawek pri ministru in da se je vozil Ambrožič z nedovoljeno karto. Mislil si je, če je <,to res, potem je goljufija. Na vprašanje, kako je zvedel Ambrožič za ta pogovor, je dejal Obad, da je Roš najbrže pravil o stvari pri »Ster-nu«. Watzulik: »No, to je že blizu magistrata!« (Dr. Zangger je imel med akti polo papirja, podpisano od Rossa...) Nato je izjavil dr. Ambrožič, da je on faktično od 1. jan. 1910 šef-urednik vahtarice in da je kot tak dobil prost listek od J. ž. za vožnjo na Dunaj. To da je z dovoljenjem župana Javornika (dr. Ahorna). — Razprava se eje preložila na popoldne, se je mož zdel sumljiv in ga je pvrašal, če je pil. »Na, Ob 4. uri je prišel na vrsto klepar Ott. Watzuliku a bisl trink ma halt imar.« Mož se je držal za mizo in glava se mu je majala ... Dejal je, da je »ein deutscher Mann«, rojen v Frankfurtu, da je še vselej držal nemštvo po konci in da je dobro znan z Am-brožičem... On da je »deutscher Mann« in Nemci morajo držati skupaj... On da ima jako rrad Am-brožiča in ga nnoče žaliti (po dvorani splošen smeh, Ambrožič se sramuje pohvale tega zares nemškega' moža)... Dejal je, da je pravil Watzlawek pri Stoparju, da je bilo nekaj v časnikih pisano... »Roš bi pač rad prišel zopet na magistrat«, je pravil Ott, a Ambrožiča on noče žaliti... Nato so ga spravili iz dvorane. Watzulik: »No, malim obrtnikom se ne godi slabo, ker ga morejo tako žajfati...« Gvido Schidlo, vodja tiskarne »Celeja«, je potrdil, da je eAmbrožič »šef-urednik« vahtarice in da dobita on in pa Ambrožič na leto(najbrže za kritiko razmer pri Južni železnici) po pet prostih voznih listkov. Stopar, krčmar v Gosposki ulici 13, izpove Watzlawekovo izjavo sledeče: »Jaz sem tudi čital v časnikih zavoljo nekega voznega listka; ako je res, potem je A. kaznjiv. Ross da je bil tisto jutro nenaspan in že malo natrkan. (To je ta seveda tajil; a znano je, da ga mož rad srka in da mu je to bojda tudi že očital sam Ambrožič.) Ker Zanggerjeva obtožba torej ni držala niti v Watzulikovi stilizaciji, io je dr. Zangger stili-ziral v smislu Roševe izpovedbe. Dr. Zdolšek je na to zahteval prečitanje dopisov v »Arbeitervv.« in »Unterst. Volksz.« o Ambrožičevi vožnji s prostim listkom po J. ž., nadalje zaslišanje obeh vratarjev in pa postaienačelnika Kuglerja. Ker je Ambrožičevo »šefredakterstvo« vendar tako zanimiva in za tožbo važna zadeva, si je želel tudi zaslišanje dr. Ahorna in dr. Herbstlicha o tej zadevi. To je pa Watzulik odklonil. Obravnava je torej preložena, da se->zaslišijo imenovane priče. K nekaterim rezultatom te prve obravnave se vrnemo jutri. ____ Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. Politični položaj na Hnaškem. Zagreb, 10. avg. Ban nadaljuje dogovore in pogajanja glede združ tve pravašev, naprednjakov in autonomistov v enotno hrvaško vladno stranko. Po razpustu, katerega bode vzel sedanji sabor v svoji zadnji seji dne 17. avgusta na znanje, se bode tudi jasno pokazalo zedinjenje ^klerikalcev in starčevičancev (frankovcev in pristašev dr. Mile Starčeviča) v enotno Stranko, katera bode tudi nastopila kot opozicija pri volitvah. Imenovanje sodnikov na Češkem. Praga, 10. avg. Mladočeški akcijski odbor je izročil ministerskemu predsedniku Bienerthu obširen protestni memorandum proti bodočim sodniškim imenovanjem na Češkem, pri katerih bi bili povišani v nemškem delu Češke samo nemški sodniki in bi bili ondotni češki sodniki preterirani. Spor med Španijo in Vatikanom Madrid, 10. avg. Vesti, da so v Vatikanu postali dokaj krotkejši, se množe. Odgovor na Dar cesarja Franca Ježefa črnogorskemu knezu. Dunaj, 10. avg. Cesar je podaril črnogorskemu knezu Nikiti ob priliki njegovega jubileja jeden par krasnih polnokrvnih konjev za vprego. Konja sta 6 letna in ju je vzgojila cesarska žreb-čarija v Kladrupu. Atentat na njujorškega župana. Novi Jork, 10. avg. Novejša poročila o atentatu na župana Gaynorjo pravijo: Napadalec, neki zavoljo nerodnosti iz službe odpuščeni ponočni stražnik, je streljal na župana iz daljave 5 čevljev. Neki cestni komisar se je takoj vrgel na njega in med bojem na tleh je vstrelil atentator še večkrat v blizustoječe ljudi. Pri napadu je bil navzoč tudi predsednik čilske republike. Dnevna kronika. Atentat na newyorškega župana. Ko se je župan Gaynor hotel vkrcati na parnik, da odpotuje v Evropo, je nanj z revolverjem ustrelil najemnik mestnega pristaniškega urada. Župan je ! mrtev, atentatorja so prijeli. Tržne cene. Dunaj, 9. avg. Borza za kmetijske pridelke. Navzlic nizkim niujorškim poročilom, je imela danes borza le mal promet; cene so se v splošnem držale. Oves je bil miren, koruza za 5 vin. trdnejša, ječmen jefmel mal promet. Budimpešta, 9. avg. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'60, pšenica za april K 9'91, rž za oktober K 7J27, oves za oktober K 7 21, koruza za avgust K 5'75, koruza za maj K 5'80. Pšenice se zmerno ponuja in pridno kupuje, tendenca trdna, promet 45 tisoč met. stotov, pšenica" v efektivu in ostalo nespremenjeno. Termini so se držali. Vreme lepo. Trst, 9. avg.lSladkor. Centrifuga! pilčs prompt. K 413/8 do K 42% za dobavo K 32% do K 33%. Tendenca stalna. Praga, 9. avg. S1 a d k or. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'50. Tendenca: mirna, /reme lepo. Budimpešta, 9. avg. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 134—136, mlade težke 140—142, mlade srednje 142—144, mlade lahke 144—146 v kilogram. Zaloga 38.023 komadov. Budimpešta, 9. avg. Mast, Svinjska mast 160'—, namizna slanina 132'—. SHBk m Razpis. Pri c. kr. domobramskem pešpolku št. 26. v Celju se ima dopošiljatev od 190 q sena, 183 q posteljne slame, 123 q slame za steljo, 126 m3 trdega lesa in 698 q premoga za dobo od 1. oktobra 1910 do 30. septembra za oddati. Pogoji dopošiljanja so vsak dan na vpogled pri bataljonskem poveljstvu od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Ponudbe, katere morajo biti zapečatene in kolekovane, se morajo vložiti najkasneje do 19. avg. ti. do 9. ure dopoidne pri razpravni komisiji (domobranska vojašnica, soba št. 17.) — C. kr. domobranski pešpolk, Maribor št. 26. 2. bataljon. 466 1 Listnica uredništva. Središče: Hvala za poslano. Je dovolj obsežno. A dotični stvari poročaj, ker še nimamo od drugod! Zdravo! v Ormož, in ne morejo peš v Cerovec (2uri), bodo pripravljeni vozovi; prosimo samo, da bi se nas obvestilo, koliko oseb iz raznih krajev reflektira na vozove, da jih moremo poskrbeti zadostno število. - ,.-so Pripravljalni odbor. Vrazova slavnost. Udeležbo so doslej prijavili: si. mestna občina ljubljanska, ki bo zastopana po de-putaeji -3 članov pod vodstvom županovim; si. čitalnica v Ormožu; bralno društvo za Ljutomer in okolico; Murski Sokol v Ljutomeru; učiteljsko društvo za ljutomerski okraj; učiteljsko društvo za ormoški okraj; požarna bramba v Ivanjkovcih; veteransko društvo pri Svetinjah. r- V sklad za Vrazovo slavnost so darovali: slav. posojilnica v Ljutomeru 25 kron; si. posojilnica pri Sv. Miklavžu 10 kron; veleč. g. Davorin Meško. duh. svet. in župnik pri Kapeli 10 kron; veleč. g. Jože Meško, župnik pri Sv. Miklavžu 10 kron. . .«»ifI ' - Dr. Ambrožič cotilra Rili. Sanneeli - Watzlawek. jiTVi i - l0(j$enzacijonelna obravnava pred celjskim okraj. nim sodiščem.) (Dr. Ambrožič in mali obrtniki v Celju. — Dr. Ambrožič kot politični uradnik, šef celjske policije in !om 'ji glavni urednik »vahtarice«.) Hž ii'Minuli mesec je bilo ponovno čitati v raznih listih (»Unterst. Volksztg.« in »Arbeiterw.«), da se je vozil celjski »amtsvorstand« dr. Ambrožič s prostim voznim listkom kot »šef-redakter« celjske vahtarice na,;,Južni železnici, da ga je vratar J. ž. na celjskem kolodvoru prijel itd. Ta zadeva je prišla včeraj k razpravi v tožbi zaradi žaljenja časti, katero si je privošči! dr. Ambrožič napram bivšemu uredniku »Unt. Volksz.« Rihardu Watzlaweku. Sodnik je bil dr. Watzulik, Ambrožiča (ki se je obravnave tudi sam udeležil) je zastopal dr. Zangger, \Vatzla\Veka pa dr. Jos. Zdolšek iz pisarne dr. Vek. Kukovca. Auditorij je tvorilo nekaj znanih obrazov s celjskih ulic, n. pr. Bechine, ki bode baje zia dr. Ambrožičem kot »najvrednejši« amtsvorstand celjskega magistrata. Oechs, ki ima od pravde z Lan-gcnfl. jjč sobo št. 3. najprijetnejše spomine, in še ne-kf^terj drugi. Po določitvi perzonalij je prečital dr. Watzulik obtožnico, ki je tako v splošnem pripovedovala o ne-kgm-gostilniškem pogovoru med bivšim magistrat-nioj, uslužbencem' in sedanjim častivrednim čavljai-skim mojstrom Rošom, Watzlawekom, Ottom in (kramarjem v gostilni Stoparjevi (Gosposke ul. 13). itri-: Se le z veščo pomočjo sodnika Watzuleka je dr. Zangger preciziral svojo obtožbo v te-le točke: 1. tja- je dr. Oto Ambrožič ovajen od vratarja J. ž. zakadi porabe voznega lista, do katerega ni imel pravice. 2. da se ga je obdolžilo goljufije (des Betruges und Schwindels) in 3. da ga je vratar naznanil celo pri sodniji. Watzlawek kot obtoženec je na to izpovedal sledeče: Došel sem dne 29. julija med 8 .in 9. uro v Stoparjevo gostilno. Sedel sem k mizi, kjer je sedel g, Roš in sem začel z njim govoriti. Pritoževal se je, kako (gotova magistratska klika v Celju) stiska male ^obrtnike in da je dr. Ambrožič celo dejal kleparju Obadu, naj ne občuje z n jim. (Ali spada to tudi v dejokrog nepristranskega »amtsvorstanda« dr. Ambrožiča? Op. uredn.) On da je videl enkrat dr. Ambrožiča, ko je šel z zakonskima Horvat, tako pijanega, da se je t držal za steno ... (Tega Watzulik ni dal v zapisnik.) Nato mu je zavrnil Watzlawek, da je tud? marsikaj zvedel o zatiranju malih obrtnikov v Celju in da je bil zaradi tega pri trgovskem ministru Weisskirchnerju, kateri ga je • •«nrejeJ v parlamentu v audijenco. čital je v različnih listih že na Dunaju, da se je vozil »amtsvorstand« Ambrožič z voznim listkom, do katerega ni imel pravice; če je to res, je dejal, kar pišejo listi, potem mora biti kaznovan, ker »amtsvorstand« kot nestrankarski vodja mestnih uradov in politično kompetenčni uradnik prve instance ne more biti objednem »šef-urednik« »vahtarice« — strankarskega glasila (ki ima močno vse-nemško tendenco). Ako se je torej vozil s tako karto, ki se je glasila na lastnost šef-urednika, katere ne more imeti, potem ima biti kaznovan. Prečital je tozadevne določbe železniškega reda, ni pa očital Am-brožiču niti goljufije, niti da bi bil naznanjen pri sodniji. Omenil je, da je pač že slišal v Celju, da je vratar, kakor je bila njegova službena dolžnost, ovadil Ambrožiča pr ipostajenačelniku. On torej absolutno zar/ika. da bi bil stvarni položaj, Kakor ga podaja Zapggerjeva (s pomočjo Watzulikovo stilizirana) obtežba, resničen, in ponudi za to priče: kleparja Otta, krčmarja Stoparja in brijača Messererja. nr,$ato je bila zaslišana prva Ambrožičeva priča, čevljar Ross ali Roš (klicalo se ga je različno), »ein deutscher Mann«, doma z nemške Lave pri Celju, ožprjjen.' Potrdil je, da je očital Ambrožiču, da mu je odvrnil prijatelje, n. pr. Obada, ki noče z njim občevati. Mož ima menda precej nezanesljiv spomin, ker se njegove ponovne izpovedbe niso vjemale. Najprej je podal pogovor z Watzlawekom tako: »G. Roš, bodite omirjeni, jaz sem bil pri ministru Weisskirch-nerju in sem ga (Ambrožiča) očrnil.« Nato je omenil^. storijo z voznim listkom in je po prvi R. izpo-vedbi dostavil: »Če si je to dovolil, da se je z njemu nedovoljenim voznim listkom vozil na Dunaj (in na to ie3'atzlawek potegnil certifikat iz žepain prečital nekatere tozadevne paragrafe), potem mora biti po tel\ §§ kaznovan.« Kajti iz tistih §§ sledi, je dostavil v izpovedbi Roš, nek prestopek. — Po živah-neip prepi.ru in sem ter tja vpraševanju, v katerega sta se vmešala živahno dr. Zangger ir di Ambro žič, je RoŠ na vprašanje sodnikovo, če je čut bese- zadnji dopis španske vlade bode stiliziran zelo previdno; baje je bil dvakrat prečitan in stiliziran. Gorki se sme vrniti v Rusijo. Petrograd, 10 avgusta. Ruska vlada je dovolila Maksimu Gorkemu proti obljubi, da se ne udeleži nobenega revolucionarnega gibanja več, povratek v Rusijo. Stanovanje z dvema sobama in pritiklinami se odda s 1. septembrom. Vprašati v vili „Regina", Lanovška cesta. 460 3-2 |jSH-===n-=-!—ir;i= n 1 Praktični in zobozdravnik dr. Sernec Janko = odpotuje od 10. t. m. do 5. kimovca. = sn =u= Prva največja žiga čevljev v Celju nudi p. 11. občinstvu največjo izbero finih in cenih čevljev za dame, gospode in otroke. Nadalje originalne amerikanske Čevlje za gospode in dame.„ Telovadni-, tenis- in domači čevlji po najnižjih cenah. Štefan Strašek, Kovaška ulica. 434 12-7