Letnik 1917
2 ar,
Državni zakonik
za	,
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL1. Izdan in razposlan 10. dne marca 1917.
Vsebina: (St. 92—l(M).) 92. Uka/, o ocarinjevanju kemijskih pomožnih snovi in izdelkov t. št. 022.	95. Ukaz
o zastaranju prestopkov povodom vojne izdanih gospodarskih j,redpisov, ki jili naj kaznujejo politična oblastva. — 94. TJkaz o omejitvah cen za obuvala. — 05. Razglas o predpisih za preračun,jevanjc ceu z,a obuvala. — 90. Razglas o predpisih za izdelovanje usnjatih čevljev. 97. Razglas o nadomestilu usnja za obuvala. - 98. Razglas o nadaljnjih predpisili za izdelovanje obuval. — 99. Ukaz o prometu z usnjem za strojne jermene, z odpadki strojnih jermenov in konfekcijskimi odpadki. — 100. Ukaz. o ustanovitvi gospodarskih zvez industrije usnja.
!>2.
Ukaz ministrstev za finance, trgovino in poljedelstvo z dne 5. marca 1917. I.
o ocarinjevanju kemijskih pomožnih snovi in izdelkov t. št. 622.
'Nazadnje z minislrslvenim ukazom z dne Ü7. maja 1911. 1. (drž. zak.'št. 100) izdani se-z-riamek o poprečni trgovinski vrednosti najvažnejših kemijskih pomožnih snovi in izdelkov, zavezanih ocarinjevanju po vrednosti po t. št. 022, se razveljavlja, dokler se ne ukrene drugače.
Take predmete je torej oearinjevali, ako siranka izrečno izjavi ocarinjevanje po resnični vrednosti, če so dani za lo določeni pogoji, po fakturirani vrednosti, v vseli drugih primerih, upo-tahijajc maksimalni carinski postavek.
Ta ukaz dobi takoj mor.
Clain-Murtinic s. r. Spitzmiiller s r Urban s. r.
9!t.
Ukaz ministra za notranje stvari v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 8. marca 1917. 1.
o zastaranju prestopkov povodom vojne izdanih gospodarskih predpisov, ki jih naj kaznujejo politična oblastva.
S 1.
t
Preiskava in kaznovanje zaradi kaznivih dejanj, ki jih naj kaznujejo politična oblastva.
1.	zoper predpise, izdane na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1, (drž, zak. št. 274) o pooblastitvi vlade za naredim na gospodarskem polju, ali
2.	zoper cesarski ukaz z dne 11. junija 1916. 1. (drž. zak. št. 17(i), s katerim se uravnava promet z žitom, moko in sočivjem, in zoper predpise, v tem cesarskem ukazu ohranjene v moči ali izdane na njegovi podstavi,
r.r,
(Slovenlsrh.)
odpade brez dalj njega pogoja, ako je od časa, ko se je storil prestopek, minilo eno leto. no da bi se bilo o tem začelo postopanje.
8 2.
Ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Uporaben je tudi na prej storjene prestopke, ako še niso zastarani lega dne.
Handel s. r.
»4.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi s pravosodnim ministrom in ministrom za javna dela z dne 9. marca 1917. 1.
o omejitvah cen za obuvala.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje:
Omejitev 'cen.
8 I.
Prodajne cene obuval ne smejo presegati cen, ki ustrezajo razglašenim proračunskim predpisom.
Te cene se tudi ne smejo presegati gledé že obstoječih dobavnih dogovorov, ako se dobavlja potem, ko so dobila določila sprednjega od stavka moč.
Dolžnost oznainenilii.
I
8 2.
Izdelovalci obuval morajo v promet spravljene čevlje (tudi oglave) oznamenjati z nastopnimi navedbami :
1.	Ime (firma) in kraj izdelovalčevega glavnega zavoda.
2.	cena za prodajo na drobno,
3.	predpisom ukaza z dne 9. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 96) ustrezajoča navedba porabljenega gradiva,
4.	mesec iu leto, v katerem se je namestilo oznamenilo.
To oznamenilo je namestiti na obesnem listku, narejenim iz trdne tvarine, ki ga je trajno pritrditi na en čevelj vsakega para. Navedbe morajo biti tiskane ali pisane s I into ali tintnim svinčnikom in biti dobro čitljive.
Razen tega se mora cena za prodajo na drobno namestiti na členku podplata z razločno in trpežno pisavo. Izdelovalci in uvozni kupčevalci se morajo pri tem posluževati kolka za vtisko-vanje.
Za obuvala, ki se uaredé po porabnikovem naročilu rokodelsko po meri, ne velja dolžnost oznamenila.
Na oglavih, ki se prodajajo, je namestiti pod številko I do 4 navedene podatke z obesnim listkom ali na notranji strani golenic.
8 a.
Na obuvalih (tudi oglavih), ki se uvozijo iz carinskega inozemstva, mora namestili v § 2 pod številko 2 do 4 predpisane podatke tisti, ki spravi blago v tuzemstvu prvi v promet v svojem ali v tujem imenu, s pristavkom svojega imena (firme) in kraja glavnega zavoda.
Pri tem ni treba navesti izdelovalčevega imena in kraja zaloge.
Navedbo cene je poočititi tako, kakor je predpisano v § 2.
8 4.
Na obuvalih (tudi oglavih), ki so ob času, ko dobé določila §§ 1 do 4 tega ukaza moč, že v posesti kupčevalca, mora namestiti v g 2 pod številko 2 do 4 predpisane podatke kupčevalec s pristavkom svojega imena (firme) in kraja za voda, preden spravi blago \ promet.
Tudi v tem primeru ni treba navesti izdelovalčevega imena iu kraja zavoda.
Navedbo cene je poočititi tako, kakor je predpisano v g 2.
8 5-
Po času, ko dobé določila gg I do 4 tega "ukaza moč, se obuvata, ki niso opremljena z ozna-
tucuilom, ustrezajočim predpisom tega ukaza, rm | smejo več spravljati v promel.
Presedanje cen.
§ B.
Ali ustreza cona, preračunjena za rokodelsko po meri narejeno blago, ali na obuvalih poočitena cena za prodajo na drobno razglašenim preračun-skim predpisom, dožene na ovadbo udeleženca pristojno sodišče za presojanje cen (S 9).
•Sodišče za presojanje cen mora presoditi ceno, ako jo po podani ovadbi dovolj oporišč za mnenje, da se je presegla cena. ki je dopustna po razglašenih proračunskih predpisih.
Sodišča za presojanje cen.
S 8.
Sodišča za presojanje cen je ustanavljati na sedežu trgovinskih in obrtnih zbornic s pristojnostjo za področje zborničnega okraja. V soglasju političnih deželnih oblastev in predsednika višjega deželnega sodišča se more področje sodišča za presojanje cen raztegniti tudi na več zborničnih okrajev.
Vsako sodišče za presojanje cen sestoji iz sodniškega funkcijonarja za predsednika, iq zastopnika porabnikov, enega kupčevaica za obuvala, enega fabrikanta obuval in enega čevljarja za ude, nadalje iz enakega števila nadoniestnikov. Sodišča za presojanje cen so pod nadzorstvom predsednika pristojnega višjega deželnega sodišča.
Sodišče za presojanje cen mora presoditi ceno nadalje tudi na zaprosilo trgovinskega ministrstva, sodišča, državnega pravdništva, poliličnih oblastev in varnostnih oblastev.
Služba udov je častna služba, ki se ne more odkloniti. Morda potrebni polni stroški in posebni stroški bivanja se povračajo. Predsedujočega sodniškega funkcijonarja in njegovega namestnika določi predsednik pristojnega višjega deželnega sodišča, ki je poglavji tudi zapisnikarja. Ude in i njihove nadomeslmke imenuje politično deželno I ublastvo, v čigar okolišu je uradni sedež sodišča za presojanje cen, in sicer strokovnjaške ude, za-slišavši trgovinsko in obrtno zbornico.
Ude, nadomestnike in. ako zapisnikar ni
§ 7.
Ako presega cena, preračunjena za rokodelsko po meri narejeno blago, ali na obuvalih poočitena cena za prodajo na drobno na podstavi razglašenih proračunskih predpisov dopustno ceno, j državni uradnik, tudi njega, zapriseže predsednik, je v prvem primeru prodajalcu, v poslednjem ! preden nastopijo službo, in dolžni so varovati primeru pa tistemu, ki je dolžen navesti ceno, j uradno tajnost, v razsodbi naložiti, da vrne ovadniku ali poškodo- j vancu, ako se je udeležil postopanja, presežek !
cene za blago, ki ga je dobil od njega. Isto velja.	g
ako prodajalec terja, da sebi ali komu drugemu dati ali obljubiti višjo ceno nego na obuvalih poočiteno ceno za prodajo na drobno.
Pristojnost sodišč za presojanje cen se ravna I po stanovaiišču (sedežu) tistega, čigar preračun cene za blago po meri je presojati ali, ako se izpodbija na blagu zapisana cena za prodajo na drobno, po kraju glavnega zavoda tistega, ki je dolžim namestili oznamenilo.
Razen' tega je v vseh primerih, v katerih se dožene, da je oznainenjena cena čezmerna, v razsodbi sodišča za presojanje cen izreči, da mora tisti, ki je dolžen navesti ceno, izročiti presežek cene za vsa ostala obuvala dotične vrste, ki jih je v zadnjih treh mescih spravil v promet s tem oznamenilom cene. Znesek je določiti v razsodbi, zavezanec ga mora plačali političnemu deželnemu oblaslvu in izterjati se more tudi potom politične izvršbe. Izterjane zneske je . po-j ljanju iz treh udov poleg predsednika, in sicer rahljati za preskrbo prebivalstva. Pravica posa- j enega porabnika, enega kupčevaica z obuvali ■nežnega kupca, da zahteva povračilo plačanega j in nadalje enega čevljarja, ako je presojati čev-
§ H».
Sodišče za presojanje cen odloča o sestav-
presežka cene, ostane neizpremenjena.
Ijarjev preračun cen, sicer fabrikanta obuval.
Sklepa sn z absolutno večino glasov. Alto so glasovi enako razdeljeni, velja tisto mnenje za sklep, kateremu je pristopil predsednik.
§ 11.
Predsednik more, uporabljajo za postopanje ria rednih sodiščih v.eljajoče predpise, povabili in pod prisego zasliševati priči', izvedence in stranke, nadalje opravili ogled in vpogledali knjige ter zaukazali. da se vzamejo vzorci čevljev pri prodajalcu ali pri tistem, ki je dolžen namestiti oznamenilo.
Ako se je dognalo, da je'za blago po meri preračunjena ali na čevljih poočitena cena za prodajo na drobno čezmerna, mora plačali stroške postopanja v prvem primeru prodajalec, v poslednjem primeru tisti, ki je dolžen namestiti oznamenilo.
Vse odločbe sodišča za presojanje cen so končnoveljavne.
V ostalem se uporabljajo na postopanje predpisi civilnega pravdnega reda (VI. del, 4. oddelek).
ti
Izrek sodišča za presojanje cen o stroških postopanja sc more izvršiti tudi s politično izvršbo.
Omejitev posreduje trgovine (prekupčevanja).
§ 12.
Kolikor gre za prodajanje v Avstriji stanujočim odjemnikom, smejo oddajati obuvala velelržci le kupčev.alcem na drobno (tudi čevljarjem) in kupčevalci na drobno le porabnikom (tudi čevljarjem).
Odredba o oddajanju.
8 13.
Po odredbi trgovinskega ministrstva mora posestnik zalog čevljev oddajati jih prevzemnikom, ki so oznamenjèni v odredbi.
Dolžnost posestnika zaloge slušali odredbo o oddajanju' se ne odlaga s tem, da se posestnik zaloge in prevzemnik ne moreta zediniti o ceni blaga, ki ga je oddali. V lem primeru mora prevzemnik začasno plačati ceno, ki jo določi trgovinsko ministrstvo. Dokončno določi ceno pristojno
sodišče za presojanje cen na predlog ene izmed strank.
K outrolii.
§ U,
«
Izvrševanje predpisov g I do 4 in 12 nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge pripravne organe, in naloženo je tudi obrtnemu oblastvu prve stopnje. Za kontrolne namene se morejo ogledati obratni proslori in druge naprave, vpogledali poslovne knjige in jemati vzorci na prejemno potrdilo.
.V primerili, v katerih je dan razlog za mnenje, da se je cena presegla, morajo imenovana nblastva zaprositi pristojno sodišče za presojanje cen, da presodi ceno.
Ako pokaže presoja po sodišču za presojanje cen, da se je presegla dopustna cena, in ako so dani znaki, da se je ravnalo nalašč ali hudo-nemarno, mora sodišče za presojanje cen naznanili to prislojnemu kazenskemu oblastvu (§ 15) in, ako je sum draženja, pristojnemu državnemu pravdništvu.
Kazenska določila.
'	§ 15.
Z zaporom od enega ledna do (i mescev ali z denarno kaznijo do 5000 kron ti kazni se moreta tudi združili —v kaznuje, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo, politično oblaslvo 1. stopnje tistega:
1.	kdor prodaja ali ima na prodaj obuvala po višji nego na čevljih zapisani ceni,
2.	kdor nalašč ali z veliko nemarnostjo oznamehja obuvala z višjo ceno in jih spravlja v promet ali preračuni za rokodelsko narejeno blago po meri višjo ceno, nego je dopustno na podstavi razglašenih preračunskih predpisov.
3.	kdor računi čezmerne cene za popravljanje obuval.
4.	kdor spravlja v promet obuvala brez ozna-menila, predpisanega v gg 2 do 4. z ozname-nilom, ki je tako narejeno, da se ne pozna več. ali vodoma z nepravilnim ali izpremenjenim ozna-monilom,
5.	kdor ravna proti predpisu § 12 ali se ne pokori odredbi trgovinskega ministrstva o oddajanju (g 13),
ti. kdor se ne ravna po predpisih o pisanju ,knjige o gradivu“, ki so v razglašenih prera-čunskih predpisih.
Sklepna določila.
S Hi.
Trgovinsko ministrstvo more dovoljevali izjeme od predpisov tega ukaza.
§ 17.
Trgovinski minister določi v ponižnimi z ministrom za javna dela, kako se postopa oh postavljanju predpisov o cenah za popravljanje obuval, ki bodo potrebni. Predpisi o cenah se naznanijo v uradnih deželnih listih in se priobčijo obrtnim oblastvom, obilnim nadzornikom 1er Irgo-vinskim in obrtnim zbornicam.
S !»■
Predpisi §g 8, 12 do 14. 15. šl. 3, 5 in l> dobe moč z dnem, katerega se razglasi la ukaz, ostala določila ukaza pa z 10. dnem aprila 1917. 1.
Trnka s. r.	Schenk s. r.
Urban s. r.
95.
Razglas trgovinskega ministra v porazumn z ministrom za javna dela z dne 9. marca 1917.1.
o predpisih za preračunjevanje cen za obuvala.
Nastopni predpisi veljajo- za preračunjevanje cen za obuvala (tudi oglavc), ki so docela ali deloma iz usnja, pletenin, tkanin ali na stanu delanega blaga, klobučine ah klobučinaslega blaga.
A. Preračunjevanje cen izdelovalcev.
(Razen za rokodelsko narejeno blago po meri.)
I.	Stroški za gradivo.
O glav 1er podplati in pete.
I. Usnje, za katero veljajo najvišje cene, je OiČnnili po dejanski nakupni ceni v mejah naj-
višjih cen. Zaračunjcna nakupna cena sme za založbe postranskih stroškov presegati za prodaje izdelovalcev usnja veljajočo najvišjo ceno za 5«/„, ako se dobiva po kupčevaleib, za 2"/„, ako se dobiva neposrednje. (Usnje, ki ga izdeluje kdo sam in ki ni obremenjeno z vozninskimi stroški, se sine zaračuniti k večjemu po najvišjih eenali brez pribitka.) Ako se dobiva usnje s posredovanjem uradno postavljenih lazdeljevalnic, se smejo njim plačani režijski stroški tudi zaračuniti.
Usnje, za katero ne veljajo najvišje cene, je zaračuniti z nakupno ceno, toda k večjemu s c,eno, ki je običajna v trgovinskem prometu ob času. ko se kupi. To velja tudi za usnje, ki ga izdeluje kdo sam.
2.	Vsak izdelovalec obuval mora v „knjigi o gnldivu“ tekoče delali naslednje vpise;
a)	Prejem.
Pošiljatve usnja, ki dohajajo, je navajali po vrsti in množini (meri ali leži) z zarà-čunljivo skupno ceno in s ceno enote blaga.
b)	Poraba.
Navesti je. ali se izdeluje za zalogo ati na naročbo, komisijsko številko ati tekočo šleviko, nadalje vrsto in število parov čevljev, narejenih iz došlega usnja, vzporedivši jih pregledno z dotičnim postavkom prejema.
c)	Ocenitev odpadka in izrezka.
V tem oddelku je s pripadajočim po-stavkoin prejema in' porabo vzporejati:
au) Vrednost pripalih odpadkov in sicer po tem, ali se odpadki dalje porabljajo za izdelovanje drugih obuval v lastnem obratu ali se otujijo, s primerno vrednostjo. ki se vstavi v preračun gradiva za nadaljnje porabljanje, ali s prodajno vrednostjo;
h h) stroške gradiva za en par čevljev izrezanega usnja. Oti preračunu teli stroškov se sme ceni porabljenega usnja priračuniti 3#/„ za izgubo pri rezanju in gubitek. Od zneska, ki se poda po tem, je odbiti vrednost odpadkov. Ako se ostajajoči ostanek porazdeli na število čevljev, narejenih iz razrezanega postavka usnja, podaja to stroške gra-• diva za en par čevljev,
Drugo gradivo.
Vrednost jo določiti na podstavi dejanskih nakupnih cen, k večjemu pa po cenah, običajnih v trgovinskem prometu oh času, ko so kupi.
Porabo važnejšega gradiva (blaga, lesenih podplatov, podvleke, trakov in dr.) jo poizvedeti ločeno za posamezne vrsto čevljev; pri tem se smo k množini, dejansko porabljeni za izdelavo doličnih vrst, priračuniti 5"/„ za izmeček in gu- j hitek. Porabo maujšega gradiva (niti, ušosc, kavljev, žebljev, smolo, voska, kleja ild.) jo proračunih j z dokazno poprečnimi.
*	II. Delovno mezde.
Za delovne mezde se smatrajo zneski, pla eaiii vsemu labriškemu osebju. Med nje spada tudi plača uradnikov, katerim je izključno v fabriki poverjeno knjigovodstvo o mezdah, kontrola mezd, izdajanje gradiva, nadzorstvo ali vodstvo obratovanja. Prejemkov nameščencev, ki imajo opraviti s trgovskimi pisarniškimi deli ali s prodajo in fabriških ravnateljev ni vštevali v delovne mezde.
Delovnim mezdam je prištevali prispevke za bolniško zavarovanje in zavarovanje zoper nezgode, ki jih plačujejo dotami nameščeuei. in njim dane vojne in draginjske doklade in pribitke k mezdam, ne pa zavarovalnih prispevkov podjetnika.
Mezde po času je razdeliti na različne vrste obuval, narejenih v obratu, v razmerju k narejenemu številu parov. Plače Od kosa je zaračuujati na podstavi mezdne tarife, veljavne za posamezne vrste čevljev, pri dotičnili vrstah čevljev.
III. Kežijll.
Za režijsko kvoto se smejo zaracuuiti nastopno navedeni prikladi.
I. Kadar se izdelujejo obuvala, uporabljajo oglave, ki jih je kdo naredil sani, se smejo vsoti stroškov gradiva in delovnih mezd, pripadajočih na dolična obuvala, priračuniti naslednji odstotni prikladi, in sicer za:
it) Obuvalo z okorelimi lesenimi podplati brez
notranjih podplatov iz usnja, nadalje za
sandale
od velikosti 36 navzgor................I 8"/„
do vštete velikosti 35	. 20"/«.
h) Obuvalo z oglavom iz rastlinsko strojenega govejega, telečjega ali konjskega usnja, iz cepljenega usnja ali iz sestavljenih prarnov ali kosov usnja
od	velikosti 36 navzgor.............16"/«
do	vštete velikosti 35...............21"/,,.
c)	Drugo obuvalo, izvzemši pod skupino d spadajoče čevlje
od	velikosti 36 navzgor.............21"/,,
do	vštete velikosti 35 .............. 24"/«.
d)	Fine, narobe šivane ženske čevlje iu z roko
šivano obrobljeno blago..............23"/«.
2.	Izdelovalci, ki delajo le oglave, smejo vsoti na dotično partijo pripadajočih stroškov gradiva in delovnih mezd priračuniti 10"/« za režijsko kvoto.
3.	Kadar se izdelujejo obuvala, uporabljajo oglave, ki jih no dela izdelovalec obuval sam, sme za režijsko kvoto zaračuniti:
m k vsoti stroškov gradiva in delovnih mezd, pripadajočih na podplate in pete doličnih obuval, ustrezni poslavok po šl. I a — d \
b) k ceni porabljenih ogJavov po vrsti in številkah velikosti narejenih čevljev, ustrezno pod	šl. I navedenim	skupinam:
le...	8	ali 1 U"/„,
14...	9	ali I 1»/«,
1 o ... I I	ali 14"/«.
I d................ 13"/«.
4.	Za poseben priklad se sme preračimjati za narejanje:
Kron za par čevljev oglavuv
normalnih posameznih parov .	2	I
parov po meri................... 3	2
IV. Dobiček.
Vsoto napravnih stroškov, ki se podaja, ako se seštejejo stroški gradiva, delovne mezde in režija, je zaokroževati v vinarskih zneskih (do 5 vinarjev navzdol, čez 5 vinarjev navzgor) na 10 vinarjev.
Tej napravili ceni sme izdelovalec priračuniti 6®/« za dobiček. Dobiček je navesti v računu posebej. Pravtako je v računu navesti na blagu zapisano ceno za prodajo na drobno.
B. Proračun cene za prodajo na drobno.
(Kazen za blago po meri,)
I.	l'o izdelovalen.
Preračunjaje ceno za prodajo na drobno, s katero mora izdelovalec obuval po predpisu § 2 ministrstvenega ukaza z dne 9. marca 1917. I. (drž. zak. št. 94) oznameniti vsak čevelj, ki ga spravi v promet, se smejo napravili ceni izdelovalca (brez dobička) priračunjati nastopno navedeni najvišji prikladi, in sieer za:
Skupina 1. Obuvalo z okorelimi lesenimi podplati (ne s sestavljenimi gibčnimi lesenimi
podplati) in sandale...........................26%;
Skupina 2. Obuvala vseli vrst, izvzeinši pod skupino 1 ali 3 spadajoče vrste . . .	30%;
Skupina 3. Obuvala, pri katerih je spreduji del oglava ali pošiv docela ali deloma iz fino-barvnega pravega chevreau, finobarvnega telečjega usnja ali lakovega usnja, nadalje družabne, domače in plesne čevlje iz svile, atlasa, brokata,
baržuna ali lakovega usnja..............36%;
Skupina 4. Oglave..................16%.
Izračunjene cene je zaokroževati v vinarskih zneskih (do 5 vinarjev navzdol, čez 5 vinarje^ navzgor) na 10 vinarjev.
Sprednji prikladi obsegajo izdelovalcev dobiček (6•*/„). Za trgovinski priklad ostane torej 20, 24 in 30%, pri oglavih 10%.
II. Z a uvoženo blago.
Pri blagu, ki se uvaža iz carinskega inozemstva, je dati preračunu cene za prodajo na drobno, ki jo mora namestiti uvozni kupčevalec, v podstavo čista cena po fakturi, ki se je dokazno plačala, prištevši uvozne stroške. Cena za prodajo na drobno se podaja s trgovinskimi prikladi. navedenimi v sprednjem oddelku B I. in sicer
20%	za skupino I
ti%	,	,	2
30»/«	,	,	3
10%	,	„	4.
lil. Zn sklad iške /jRmre.
Obuvala, ki so ob času, ko dobi ministr-slverii ukaz z dne 9. marca 1917. I. (drž, zak.
št. 94) moč, že v posesti kupčevalca in ki jih mora kupčevalec po tem ukazu opremili z ozna-menilom cene, se sinejo namesto s kupno ceno za posamezne pare precenili s poprečno kupno ceno enakovrstnih čevljev, ki so v zalogi. Da je dana enakovrstnost. se smatra, ako je enako gradivo, vrsta, način izdelave in namen porabe. Poprečne cene je izračuniti ločeno za moške, ženske in otroške čevlje. Poprečne cene je poizvedeti tako, da se preračuni najprej cena vsake kupne partije na podstavi cene, plačane za posamezni par partije, in po številu čevljev, ki spada k dotični partiji in kar jih je še. Nato je sešteli cene vseli partij enakovrstnih čevljev. Vsoto je deliti s številko vsote k tem partijam spadajočih čevljev in tako so dobi zaračunljiva poprečna cena. Za vse pred I. dnem novembra 1916. 1. kupljene čevlje se mora določiti vrednost ali po poprečnih cenah ali po posamezni kupni ceni. Dovoljeno ni preračunih za en del teh čevljev poprečno ceno in za drug del nakupno ceno.
Cena za prodajo na drobno za čevlje, kupljene po I. dnevu novembra 1916. L, se sme preračunih le po posamezni nakupni ceni.
K nakupni ceni se smejo za poizvedbo cene za prodajo na drobno priračunili naslednji naj-višji prikladi, in sicer po skupinah, postavljenih v oddelku H I :
I 7 %	za skupino I
21%	«	,	2
27%	„	„	3
7%	,	,
IV. Delež trgovine na debelo in lin drobno.
Od ustanovljenih trgovinskih prikladov gredo veletržcu %«, kupčevalcu na drobno %«.
V računu veletržcu je navesti v primeru B I nupravno ceno in izdelovalcev dobiček, nadalje v vseh primerih delež veletržca na trgovinskem dobičku in na preračunjenem blagu zapisano ceno za prodajo na drobno.
1'. Proračun cono za blago po mori.
Za obuvala po meri, ki se delajo rokodelsko po meri na naročilo porabnikov, je preračuni ah cene po naslednjih-načelih:
Oglav, podplati in pete.
1.	Usnje, za katero so ustanovljene ilajvišje cene, je računih po dejanski nakupni coni v mejah najvišjih cen. Zaručunjena nakupna cena sme presegati za prodaje izdelovalcev usnja veljajočo najvišjo ceno, ako sc dobiva_po veletržcih, za 5"/,,, ako se dobiva po kupčevalcih na drobno, pa v celem za 13%. Ako so dobiva usnje s posredovanjem uradno postavljenih razdeljevalnic, se smejo zaračuniti tudi njim plačani režijski prispevki.
' Usnje, za katero ne veljajo najvišje cene, je zaračunjati z nakupno ceno.
2* Vrednost odpadkov, dalje porabljenih za izdelovanje drugih obuval, in prodajno izkopih) morda olujenih odpadkov je odbiti oh poizvedbi stroškov gradiva izrezanega usnja,
Drugo gradivo, delovne mezde.
Za to veljajo predpisi oddelka A, zmislu primerno uporabljani.
Režija (narejanje in obrat trgovine) in dobiček.
Vsoti izdatkov za gradivo in delovno mezdo, pripadajočih na dotična obuvala, sc smejo za zalaganje režije in dobička pribijati naslednji najvišji postavki:
V obratih, ki plačajo delovne mezde za delo podplatov in pet pri enem paru moških čevljev
!. manj nego 12 K ..... 30%,
2.	12 do IT» K.............35%,
3.	čez 15 K ...... . 40%.
Ti postavki ne veljajo za prave ortopediške čevlje (kratka noga, kruljava noga) in dr.
D. Dobavni in plačilni pogoji.
I. V trgovini na debelo.
Izdelovalne cene, ki se izračunijo na podstavi sprednjih predpisov, se umevajo od fabrike za plačilo v gotovini.
Oh prodajah na čas se smeta terjali 2% letnih obresti čez obrestno mero v meničnem •rskomptu Avstrijsko-ogrske banke,
Zaboji, drugo za zunanji omot porabljeno gradivo in posamezni kartoni se smejo zaračunjati po ceni lastnih stroškov. Papir, ki se porablja za notranji omot, in vrvica sc ne sme zaračunjati posebej.
II. Kadar se prodaja porabnikom.
Gene za prodajo na drobno veljajo za-plačilo v gotovini in-ez odbitka, kadar se prejme blago.
Ako se prodaja blago v posameznih kartonih, se sme računiti za karton 30 vinarjev.
H. Obča določila.
Sprednji predpisi ne veljajo za prodaje v carinsko inozemstvo.
Trnka s. r.	Urban s. r.
O«.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za javna dela z dne 9. marca 1917. 1.
o predpisih za izdelovanje usnjatih čevljev.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazuje tako:
Predpisi za izdelovanje usnjatih čevljev.
S >,
1.	Peta mora biti najmanj na 5 nun debelosti od spodnje površine iz usnja, in sicer tudi tedaj, ako je peta obložena z gumo, okovana s kovino ali kaj sličnega.
2.	Za narejanje ali popravljanje pet, podplatov (tudi dvojnih podplatov), notranjih podplatov in oglasa se smejo namesto usnja porabljati le laka nadomestila, ki jih trgovinsko ministrstvo proglasi, za dopustna.
8 2.
I
V S I obsedni predpisi veljajo za narejauje in popravljanje usnjatega obuvala všlevši usnjate čevlje z vstavkom iz blaga, bikove škornje in Inkove čevlje,
Ucvlji iz boinbažovine (tkanine, lastinga), platna, jadrovine, telovadni čevlji in dr., nadalje plesni čevlji, domači čevlji in copatke ter sploh vsi narobe šivani čevlji ne spadajo semkaj.
Predpisi za izdelovanje, postavljeni v dobavnih naročilih vojaške uprave, in v drugih dobavnih pogodbah morda dogovorjeni strožji pogoji ostanejo neizpremenjeni.
Usnjato obuvalo, ki ne ustreza predpisom S 1, se brez posebnega dovoljenja trgovinskega ministrstva ne sme ruti obrtniško narejati niti spravljati v promet.
Izvrsitvemi določila in nadaljnji predpisi za izdelovanje.
S 3.
Odredbo o dopuščanju nadomestil za izdelovanje in popravljanje usnjatih čevljev, druge zaukaže za izvrševanje predpisov tega ukaza in nadaljnje predpise za izdelovanje obuval ukrepa trgovinski minister s porazumu z ministrom za javna deta, razglašajo so v uradnih deželnih listih in se naznanjajo obrtnim oblastvom, obrtnim nadzornikom ter trgovinskim in obrtnim zbornicam.
Navedba porabljenega gradiva.
§ 4.
Izdelovalci usnjatih čevljev (§ 2, odstavek 1) morajo, kadar spravljajo čevlje v promet, na obesnem listku, predpisanem z ukazom z dne 9. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 94), navesti, iz katere vrste usnja ali v danem primeru iz katerega nadomestila je narejena pota, podplat, notranji podplat in oglavje čevlja.
Na čevlje, ki se na naročilo narode rokodelsko po meri, se ne uporablja ta predpis, toda gradivo takih čevljev (peta, podplat, notranji podplat in oglavje) je navesti v računu.
Na čevljih, ki so ob času, ko dobi ta ukaz moč, že v posesti kupčevalca, mora kupčeval ec namestiti v prvem odstavku predpisano oznartie-tiilo. Ako se pri tem ne dâ z gotovostjo dognali, kakšno gradivo se je porabilo, se mora navedba glasili: „Brez jamstva za gradivo“.
Na usnjatih čevljih, ki se uvažajo iz inozemstva, mora namestiti oznamenilo tisti, ki spravi Čevlje v luzemstvu prvi v promet v svojem ali
I
,'>lcVOBlncb.)
tujem imenu. Ako se v tem primeru ne dâ z gotovostjo dognali, kakšno gradivo se je porabilo, se mora navedba glasiti: „Brez jamstva za gradivo“.
Kontrola.
§ 6.
Izpolnjevanje predpisov tega ukaza in za-ukazov, ki jih izda trgovinsko ministrstvo za izvrševanje teh predpisov, nadzoruje trgovinsko ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge organe. To nadzorovanje je naloženo tudi obrtnim oblastvom prve stopnje.
V la namen se morejo ogledati obratni prostori in druge naprave, vpogiedati poslovne knjige in odvzemali poskuski, ako sc potrdi prejem.
Zapati.
§ 6.
Ako se ravna zoper predpise lega ukaza, se more razsoditi, da zapade predpisu nasprotujoče obuvalo. Zapale predmete je po ukazilu političnega deželnega oblastva porabiti v prvi vrsti za preskrbo prebivalstva.
Prehodna določila.
§ 7.
Usnjata obuvala, ki ne ustrezajo predpisom S 1 in se že delajo v času, ko dobi la ukaz moč, se smejo dogotovili in spraviti v promet, ako se dodelajo brez uporabljanja delavcev na domu do 31. dne marca 1917. 1. ali, dalje uporabljajo delavce na domu, do 15. dne aprila 1917. 1.
Ti čečlji in predpisom tega ukaza ne ustrezajoči čevlji, ki so bili že narejeni, preden dobi ta ukaz moč, se sinejo oddajati kupčevalcem še do 10. dne. maja 1917. 1. iri porabnikom do 10. dne julija 1917. 1.
Uporabnosti občili zakonitih predpisov nasproti prodajalca nesposobnih obuval pa se ne tičejo ta prehodna določila.
Kazenska določila.
8 8-
Vsako ravnanje zoper predpise lega ukaza in na podstavi tega ukaza izdanih predpisov naj
57
kaznujejo politična oblastva prve stopnje z zapornimi kaznimi do ti mescev ali z denarnimi kaznimi do 5000 kron, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo.
8 9.
Določilo S 1, šl. 2, dobi moč gledé porabljanja nadomestil za golo popravljanje z It), dnem maja 1917. I.
Določila S 4 dobé moč z 10. dnem aprila 1917. 1. Ostala določila lega ukaza dobé moč z dnem razglasitve.
Trnka s. r.	Urban s. r.
#7.
Kazglas trgovinskega ministra v poraznimi z ministrom za javna j dela z dne 9. marca 1917. I.
ô nadomestilu usnja za obuvala.
Po tj I,' številka 2, minislrstvenega ukaza z dne 9. marca 1917. 1, (drž. zak. št. 90) se smejo za narejanje in popravljanje pet, podplatov (tudi dvojnih podplatov), notranjih podplatov iu oglavja usnjatih čevljev namesto usnja porabljati le taka nadomestila, ki jih trgovinsko ministrstvo proglasi za dopustna.
(Od tega predpisa so izvzeti čevlji iz bombaževimi [tkanine, lastiuga], platna, jadrovine, le-lovadni čevlji iu dr., plesni čevlji, domači čevlji j n oopale in sploh narobe šivani čevlji.)
Prošnje. (Iu se nadomestila proglase za dopustna, je vlagali po „komisiji presojevalcev za nadomestilo usnja“ pri gospodarski zvezi usnje podelujočili obrti, in vposlati se mora toliko nadomestila. da zadostuje, da 'so naredi 10 parov čevljev z nadomestilom. Nadomestila se preiščejo kemijsko in fizikalno, ako je to morda potrebno, z njimi opremljeni čevlji, ki se dado narediti uradoma, pa se bodo nosili za poskušnjo. Pre-skušuje se na vložnikove stroške.
Doslej se je s pridržkom preklica spoznalo, da so naslednja nadomestila pripravna, in so proglašena za dopustna:
Izdelovalec	Nadomestilo	Dopustno porabljanje in druge pripomnje
A. Pete		
	Trdi les	Peta mora biti najmanj 5 mm na debelo od spodnje površine iz usnja
Kocli & Go., di-, z o. z.,, Altkins-berg pri Ghebu	Umetno usnje „Koko“ Umetno usnje „Wako“ '	
Schwarzkopf & Go. (Nemško)	„Hideite“	
Melvo, dr. za usnje z. o. z. (Nemško)	„Melvo“	
Paul Schulze (Nemško)	„Futursko , usnje“ („Grispinus“)	
It. Podplati		
	Trdi los Guma	1	Neomejeno “ Batata	
11. N o l r a n ji podplati		
-		Notranji podplati se smejo ojačiti s tem, da se prevlečejo s tkanino ali „Unionom“ (glej spodaj)
	Les	Za čevlje z lesenimi podplati
Koch & Go., Allkinsberg pri Ghebu	„Union“	Za prešito in taksano blago, z „Agom“ lepljene čevlje m za čevlje z lesenimi podplati
Karol Lenz ml., Sanningstein, Gomjeavstr.	„Ledrette“ (se oznamenja tudi za rjav nepremočljiv „Palent-deckel“)	Za. taksnuo blago in za čevlje z lesenimi podplati
D. 0 g 1 a v j e		
Avstr, fabrika grauitola (umetnega usnja) in povoščenega sukna Nemška delniška družba za umetno usnje (Nemško)	Granitol	- Neomejeno
Kocli & Co., Alt-kinsberg pri Ghebu	„Union“	Za čevlje z lesenimi podplati
Ker se čevlji po navedenem minislrstvencm nega usnja, ki jih je spojiti z lepivom, ki se ne ukazu ne smejo narejati z uporabljanjem še ne | raztopi \ vodi. dopuščenih nadomestil in ker je tudi porabljanje
ne izrečno dopuščenih nadomestil za popravljanje ;	5.
dovoljeno le še do 10. dne maja 1917. 1., sol
opozarjajo interesenti na to. da bo dobro vložiti i	IVedpisi točk .1 in I se ne nanašajo na
čim prej prošnje za dopustitev.	čevlje iz bombaževim: (tkanine, lastinga), platna,
j jadrovine, na telovadne čevlje in dr., nadalje na
Trnka s. r.	Trhau s. r. Ple8UC	doniače ■<';evl.ic 'in w,Pat(' sploh
; na narobe šivani1 čevlje.
os.
(■>.
Kazal ji s	trgovinskega ministra ‘Vi'« ki neustrezaj« prepisu točk t—4,
. . .	.	se smejo oddajati kupčevaleem še do 10. dni'
v porazumu z ministrom za javna maj« 1917.1. m porabnikom d« m. dne julija
1917. I. Po tem času se podplati, ki ne ustrezajo predpisu točke 3, tudi za popravljanje čevljev ne
o nadaljnjih predpisih za izdelovanje obuval.	',J' P01
dela z dne 1). marca 1917. I.
Na podstavi miiiistrstvenega ukaza z. dne 9, marca 1917. I. (drž. zak. št. 90) se razglašajo; nastopni predpisi za izdelovanje. „
7.
Izpolnjevanje sprednjih predpisov se nadzoruje po zaukazu ministrstvenega ukaza z dne 9. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 90).
Da se varčuje z usnjem, je prepovedano narejati obuvala s celimi usnjatimi dvojnimi podplati.
2.
Čevlji z okorelimi lesenimi podplati morajo biti na mestu, kjer se stopa, in na petah opremljeni s podstavki (kosi usnja od podplatov, železnimi žeblji z velikimi glavami ali drugačnimi železnimi okovi). Namesto da se v pete zabijejo žeblji, se more uporabiti v pet" vdelano železo.
Trnka s.
Vrinili s. r.
Za sandale ne velja sprednji predpis.
3.
Podplati za usnjate čevlje, ki so iz zlepljenih leg tanjšega usnja, morajo biti narejeni z lepivom, ki se. ne raztopi v vodi, in morajo biti najmanj 4 mm debeli, ako so zlepljeni iz dveh leg. Za vsako nadaljnjo lego se zviša predpisana debelost za en milimeter.
O».
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za deželno bran in v soglasju z vojnim ministrom z dne 9. marca 1917. I.
o prometu z usnjem za strojne jermene, z odpadki strojnih jermenov in konfekcijskimi odpadki.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. I. (drž. zak. št. 274) se, izpreminjujč predpise §§ 3 in 1 ministrstvenega ukaza z dne 9. junija 1916. I. (drž. zak. št. 7 7). zaukazuje :
Pravtuko kakor usnje za strojne jermene in 4-.	; odpadke od podelovanja usnja za strojne jermene
I smejo ludi strojne jermene oddajati izdelujoči Notranje podplate in oglavje usnjatih čevljev Ubrati 1(. #e dnižbi za nabavo usnja z n. z. na Dule treba ojačiti, ako se porablja cepljeno usnje | najll j,, „djemnikom, ki jih («nameni la družba, manj nego 2'5 nun debelo, z pripuščenim nadomestilom ali narediti iz dveh ali več leg ceplje-	Izjemna določila so ustanovljena v 4 do (>,
Družba mora zaloge usnja za strojne jermene in strojnih jermenov, ki so ji na razpolaganje, od-kazovati ustrezno zaukazom „Komisije za razdeljevanje usnju za strojne jermene“, odpadke pa po predpisu ministrstvenega ukaza z dne 16. oktobra 1916. 1. (drž. zak. št. 955) (§ 1).
S a.
Izdelovalci strojnih jermenov smejo usnje za strojne jermene podelovali v strojne jermene ali za druge namene le ustrezno ukazilom, ki jih je izdala komisija za razdeljevanje usnja za strojne jermene. To velja tudi gledč podelovauja usnja za strojne jermene, ki so ga izdelali izdelovalci jermenov, ki so hkratu izdelovalci usnja.
§ 3.
Obrati, ki potrebujejo strojne jermene, morajo svoje prošnje za dobivanje, ki jih je omejili na najnujnejšo potrebo, vposlati družbi za nabavo usnja, uporabljaje uradne tiskovine, ki so jih založile trgovinske in obrtne zbornictu Prošnje za dobivanje se morejo vlagati pri lej družbi nepo-srednje ali s posredovanjem kupčevalca, ki je vpisan v imeniku, razgrnjenem v trgovinskih in obrtnih zbornicah 1er v obrtnih nadzorništvih (.Imenik .1 na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 9. marca 1917. 1. [drž. zak. št. 99]“). Ta imenik scslavi trgovinsko ministrstvo, zaslišavši komisijo za razdeljevanje usnja za strojne jermene in „Državno zvezo kupčevalcev s tehniškimi potrebščinami".
Podjetja, ki imajo opraviti edino ali pretežno za namene vojaške upravo, morajo naznaniti svojo potrebščino strojnih jermenov za bodoči mesec, da se bode s prednostjo oziralo nanje, vsako-časno do 20. dne prejšnjega mesca vojnemu ministrstvu (skupina za usnje, Dunaj. I., Kolowrat-ring 11), uporabljaje prej navedene uradne tiskovine, ki so izpoložene v trgovinskih in obrtnih zbornicah.
S i.
Za oddajo v svrho popravljanja oprosti „Komisija za razdeljevanje usnja za strojne jermene“ izdelovalcem jermenov določne množine trakov jermenov po družbi za nabavo usnja.
S 5.
Da se preskrbi potrebščina strojnih jermenov manjših obratov, I. j. obratov, ki porabijo sile do
20 PS, se poveri izbranim izdelovalcem jermenov in kupčevalcem, da jih prodajajo takim obratom. V ta nameri odkaže „Komisija zn razdeljevanje usnja za strojne jermene“ lem prodajalnicam določne množine jermenov. Produjalnice in posameznim prodajalnicam odkazani prodajni okoliši, se vpišejo v seznamku, ki je razgrnjen v trgovinskih in obrtnih zbornicah in v obrtnih nadzorništvih („Seznamek H na podstavi ministrstvenega ukaza z dne 9. marca 1917. I. [drž. zak. št. 99]“). Ta seznamek sc sestavi tako, kakor je navedeno v g 3.
S 6.
Izjeme od predpisov tega ukaza more dovoljevati trgovinski minister le, ako so dani tehtni razlogi.
S 7.
Ostala določila ministrstvenega ukaza z dne 9. junija 1916. I. (drž. zak. št. 17 7), všlevši tudi za prestopke predpisov lega ukaza veljajoča kazenska določila, ostanejo neizpremenjena.
8 8-
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem aprila 1917. 1. Georgi s. r.	Urban s. r.
too.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri in v soglasju z vojnim ministrom z dne ‘.I. marca 1917. 1.
o ustanovitvi gospodarskih zvez industrije usnja.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1911. 1. (drž. zak. št. 274) se zaukazujc tako:
8 1.
dospnilurski zvezi in pi'ipjulniki zveze.
Vsa podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem usnja, se združujejo v „ gospodarsko zvezo izdelovalcev usnja“.
Vsa podjetja, ki narejajo obuvala ali drugo I V koliko se izroči zvezama izvrševauje lakili usnjato blago, so združujejo v „gospodarsko zvezo i odredb, in v koliko jo privzeti zvezi na sodelo-usnje podel lijočih obrti“.	vanje, zlasli v stvareh, navedenih pod št. 2,
[določi trgovinski minister v porazumu z udeleže-Obe gospodarski zvezi imata svoj sedež na nimi ministri dokler traja vojna, zlasti v po-
Dunaju.
Podjetja, v kojih obratu se usnje ne le izdeluje, temveč tudi podeluje, so glede dotičriih delov svojega obrata pripadniki obeh zvez.
O pripadnosti k zvezama odloči v dvournih primerih trgovinski minister, zaslišavši pristojno vodstvo zveze.
Državni obrati niso pripadniki zvez. '
S 2.
Namen in področje zvez.
V področju, odkazanem zvezama, to je \ stvareh izdelovanja usnja na eni strani in po-delovanja usnja na drugi strani, so naloge gospodarskih zvez:
1.	voditi natančen pregled o delovnih razmerah in obratnih uredbah podjetij, ki prihajajo v poštev, poizvedovati o zalogah, izdelovanju in razpečavanju, ako treba, s sodelovanjem pristojnih trgovinskih in obrtnih zbornic;
2.	sodelovati oh razdeljevanju potrebščin in izdelkov, s katerimi se javno gospodari, v mejah predpisov, izdanih za promet s temi tvarinami in izdelki, in — dokler traja vojna. v prvi vrsti oziraje se na potrebe vojne uprave;
3.	sodelovati oh postavljanju predpisov za uravnavo izdelovanja, in sicer gledé izdelovalnega postopka, množine in kakovosti blaga, ki se izdela v posameznih obratih, in gledé vrst blaga, ki se pripnsté za razpečavanje;
i. slaviti predloge, kadar se določajo cene;
5.	svetovati osrednjim oblast vom, kadar oddajajo naročila;
6.	sodelovali ob uravnavi vprašanj gospodarske uprave, zlasti pri vseli navedbah, da se pospeši izdelovanje ter uvoz ali izvoz, pri izdajanju in izvrševanju uvoznih in izvoznih prepovedi, pri navedbah na polju trgovinske politike in socijnlne skrbi in pri vseh vprašanjih, ki se podajajo ob razoroževanju in prehodu v mirovno gospodarstvo, končno izvrševati na to se nanašajoče odredbe.
razumu z vojnim ministrom in ministrom za deželno hran.
S 3.
Pravno svojatvo zvez.
Zvezi sta jurislični osebi. Na zunaj zastopata zvezni vodstvi (§ 11). V imenu zveze podpisuje prnvnoobvezno predsednik ali eden namestnikov.
S 4.
Dolžnosti zveznih pripadnikov.
Pripadniki zveže morajo, kolikor mogoče, pospeševali namene zveze in opuščati vse, kar je pripravno oteževati ali ovirali njih izpolnjevanje. Slušati morajo odredbe, ki jih je ukrenilo zvezno vodstvo, tudi odredbe gledé prispevanja k stroškom poslovanja, in morajo dajali vsa potrebna pojasnila za njih pripravljanje in izvrševanje. Nadalje morajo dati svoje obrate in svoje opravilno poslovanje nadzorovali, kolikor je potrebno, da se dosežejo nameni zveze. To nadzorstvo izvršujejo posebni uradni organi, ki jih postavi trgovinski minister in, dokler traja vojna, tudi vojni minister in minister za deželno hran.
# S 5.
Mesto za zglašanje potrebščine.
Ako treba, je zvezama pridelili mesta za zglašanje potrebščine za obrtniške in industrijske porabnike, ki so izven zveze. Obseg in poslovanje teh mest določi trgovinski minister.
8 6.
Organi zvez.
Organi zvez so:
1.	zvezna odbora,
2.	zvezni vodstvi,
3.	skupni odbor obeh vojnih zvez.
Dva odbornika naj pošlje državna zveza posameznih zvez avstrijskih čevljarskih zadrug in po I enega zastopnika čevljarske obrti naj pošljejo ! v zvezni odbor porazumno nastopno navedene Zvezni odbor je sestavljen iz “20 do U od- •' ‘finske in obrtne zbornice:
Zvezni odbor gospodarske zvezo izdelovalcev usnja.
bornikov.
Odborniki se postavljajo, dokler se ne j ukrene drugače, kakor je oznamenjeno v na- j stopnem. Končnoveljavna določila o sestavi zvez- j nega odbora ukrene trgovinski minister, zaslišavši j odbor in v poraznimi z udeleženimi ministri.
Osem udov naj imenuje strokovna skupina industrijcev usnja v zvezi avstrijskih industrijcev.
Šest odbornikov naj pošljejo v odbor nastopne imenovane trgovinsko in obrtne zbornice iz vrst imetnikov manjših strojarij. Z manjšimi strojarijami se umevajo pri tem liste, ki na teden poprečno ne podelajo več nego 100 sirovih kož. Pri lem morajo izbrati po enega uda porazumno nastopno pod o do f navedene trgovinske in obrtne zbornice :
a)	trgovinske in obrtne zbornice na Češkem,
b)	trgovinske ii. obrtne zbornice na Moravskem in Sleškem.
c)	trgovinske in obrtne zbornice na Gališkem.
d)	porazumno trgovinske in obrtne zbornice na Primorskem in v Dalmaciji.
Šest do deset odbornikov imenuje trgovinski minister; pri tem se jemlje ozir tudi na zastopstvo važnejših drugih strok podelnvanja usnja v zveznem odboru.
S 9.
Skupna določila.
Vsi udje zveznih odborov opravljajo svoje I posle kakor častno službo.
a)	trgovinske in obrtne zbornice na Češkem,
b)	trgovinske in obrtne zbornice na Moravskem
in Sleškem,	Ako izstopi nd, ki so ga odposlale trgovin-
.	,	.	,	,	.	j ske in obrtne zbornice ali ki ga je imenovala
7 r	ena izmed združb, je v štirih tednih postavili
• d) trgovinske in obrtne zbornice na Nižjeavstrij-1 nadomestnih,m. skem, Gomjeavstrijskem in Salcburškeni,
.	ir v.	Trgovinski minister more iz javnih ozirov.
e.) trgovinske in obrtni1 zbornice na Koroškem,,
®	x	. ,	.	_	, zaslišavši zvezni odbor, iziaviti, da ie url izgubil
Kranjskem, Štajerskem, tirolskem m Pred- \	. v,
k	I svojo službo, ter tudi zaukazali popolno novo
1 sestavo odbora. Ako se sestavi odbor na novo, f) trgovinske in obrtne zbornice na Primorskem i se morajo izvršiti tudi nova imenovanja, ki so in v Dalmaciji.	, pridržana trgovinskemu ministra. Dotlej da se iz-
i vrši nova sestava, ostanejo dosedanji udje v službi. Šest do deset odbornikov imeffuje trgovinski j minister; pri lem se jemlje ozir tudi na zastopstvo važnejših drugih odboru.
strok s troj a rs Iva v zveznem
S S.
/vezni odbor gospodarske zveze usnje podelnjočili obrti.
Zvezni' odbor je sestavljen iz 20 do i4 odbornikov.
Odborniki se postavljajo, dokler se ne ukrene drugače, kakor je oznamenjeno v nastopnem. Končnoveljavna določila o sestavi zveznega odbora ukrene trgovinski minister, zaslišavši odbor in v porazumu z udeleženimi ministri.
Po štiri odbornike imenuje društvo avstrijskih fabrikantov čevljev na Dunaju in društvo fabrikantov čevljev na Češkem, Moravskenï in Sleškem.
Oblasti zveznih odborov.
Zvezni vodstvi morala zaslišati zvezna odbora pred vsemi odločbami in odredbami načelne vrste. Sklepi zveznih odborov so obvezni za zvezno vodstvo.
Zveznima odboroma je zlasti naloženo:
1.	ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v g 2.
2.	sklepati o zalaganju in porazdelitvi stroškov poslovanja vojne zveze,
3.	nadzorovati upravo blagajnic in polaganje računa.
4.	ustanavljati določne učine, ob katerih more zvezno vodstvo ali razsodišče (§ 19) nalagati kazni zaradi nereda, ter določati izmero teh kazni, ki pa, ako naloži kazen zvezno vodstvo, ne sme seči čez 2000 K, v drugih primerih ne čez 20.000 K.
5.	postavljati pododbore, da obravnavajo določna prašanja,
6.	postavljati strokovne odbore za vprašanja, ki se tičejo posameznih industrijskih strok ali trgovine,
7.	privzemati pridane svetovalce.
S n.
Opravilni red zveznih odborov.
Zvezna odbora se zbirata praviloma enkrat na mesec.
Ako zahteva eden izmed vladnih komisarjev, ali na predlog najmanj petih udov dotičnega zveznega odbora je sklicati sejo odbora v 14 dneh. Zvezni odbor je sklepčen, ako sla navzoča vsaj dva uda zveznega vodstva in najmanj pet udov, ki ne pripadajo zveznemu vodstvu. Sklepa se z večino glasov.
V zveznem odboru predseduje predsednik zveznega vodstva ali eden njegovih namestnikov. Predsednik tudi glasuje. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas.
Udje zveznega odbora imajo vsakčas pravico slaviti zveznemu vodstvu predloge, o katerih mora vodstvo sklepali v svoji prihodnji seji.
S sklepom večine glasov navzočih se more ^mediti, da morajo oslali lajni posamezni posvetovalni predmeti in nanje nanašajoči se predmeti glasovanja.
S 12.
Strokovni odbori, komisije, pridani sveti.
Zvezna odbora moreta po potrebi ustanovili strokovne odbore, da zastopajo posamezne zvezi pripadajoče obrtne in industrijske stroke, ki so posvetovalni organi zveznega odbora v prnšatijih. ki se vsakočasno tičejo doličnih strok izdelovanja. Predpise o sestavi in poslovanju strokovnih odborov izda trgovinski minister.
Za podajanje mnenj o cenah obuval postavi trgovinski minister v zmislu doličnih predpisov.
zaslišavši zvezna odbora in v poraznimi z udeleženimi ministri posebno komisijo („Komisija pre-sojevalnikov cen za čevlje“), ki se sestavi iz izdelovalcev obuval, kupčevaIcev z obuvali in porabnikov.
v Pravtako se postavi „Komisija preaojevalnikov za nadomestilu usnja“, ko je sestavo določi trgovinski minister v porazumu z udeleženimi ministri.
Da se postavi „Komisija presojevalnikov za cene usnja“, se pridržuje odredbi trgovinskega minislra, ki se ukrene, zaslišavši zvezne odbore in v porazumu z udeleženimi ministri.
V (lotičnih predpisih določeni delokrog „Komisije za razdeljevanje usnja za strojne jermene“ (ministrstveni ukaz z dne 9. junija 1916. 1. [drž. zak. št. 177J) ostane neizpremenjen. Eventualne izpremembe v sestavi • te komisije odredi trgovinski minister, zaslišavši zvezna odbora.
Za zastopanje interesov trgovinskih strok, ki pridejo v poštev, kadar se rešujejo v področje obeh gospodarskih zvez spadajoče stvari, se postavijo pridani sveti, kojih delokrog in sestavo določi trgovinski minister.
S Uh
/vezno vodstvo.
Zvezno vodstvo je sestavljeno pri vsaki teli zvez iz predsednika in deset nadaljnjih udov, vštevši enega ali dva predsednikova namestnika.
Predsednika, njegova namestnika in ostale ude zveznega vodstva imenuje trgovinski minister v porazumu /. udeleženimi ministri.
Vsi pripadniki zveznega vodstva opravljajo svoje posle kakor častno službo.
Zvezno vodstvo zastopa- zvezo na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi kaka pogajanja z organizacijami drugih industrij v strokovnih stvareh. Vodstvo odloča v vseh prnšanjih, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa o njih zvezni odbor. Zveznemu odboru mora tekoče poročati o svojem delovanju.
Zvezno vodstvo je dolžno dajati račun o upravi denarja in mora vsako leto predložiti računski sklep zveznemu odboru, da ga popre-skusi (S 10/3).
Predsednik, ako je zadržan, njegov namestnik j sklicuje seje zveznega odbora in zveznega vodstva | in predseduje v njih.
Zvezdo vodstvo postavlja potrebne uradnike in pomožne moči, ki se plačujejo iz novcev zveze. Za namestitev oseb v uradni službi je treba potrditve trgovinskega ministra.
§ H-
Opravilni red zveznega vodstva.
S 16.
Opravilni red skupnega odboru.
Skupni odbor se zbira na seje po potrebi.
Sklicali ga je na sejo v osmih dneh, ako zahteva to eden vladnih komisarjev.
Za sklop je treba, da je navzočih šest udov skupnega odbora. Sklepa se z navadno večino glasov. Predsednik glasuje tudi. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas:
Zvezno vodstvo se zbira na seje po potrebi.
Zvezno vodstvo je sklicati na sejo v 8 dneh, ako Id zahteva eden izmed vladnih komisarjev ali trije udje zveznega vodstva z navedbo razpravnih predmetov.
Za sklep je treba, da je navzočih pel udov, vštevši predsednika.
Sklepa se z navadno večino glasov. Pred' sednik glasuje tudi. Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas.
Tudi po izvedbi skupnega glasovanja morajo obema zvezama pripadajoči udje skupnega odbora ločeno glasovati, ako to zahteva eden vladnih komisarjev ali dva uda ene izmed zvez v isti seji, in sicei' najkasneje takoj po skupnem glasovanju.
Pošledek ločenega glasovanja je predložili, ako se .ne ujema, trgovinskemu ministru v odločbo.
8 17.
Stroški poslovanja.
S 15.
Skupni odbor obeli gospodarskili zvez.
Ako gre za vprašanja načelne vrste, ki se tičejo delokroga obeh zvez, se sklepa v skupnem odboru obeli gospodarskih zvez. Na ta način je zlasti tildi dognati, katera poročila je za namene zvez medsebojno tekoče izmenjavati med njima.
Sklepi skupnega odbora so obvezni za zvezna odbora iti zvezni vodstvi obeh zvez.
Skupni odbor je sestavljen, všlevši predsednika in enega ali dva predsednikova namestnika, iz 20 do 21 udov. Predsednika, njegovega namestnika in ostale ude skupnega odbora imenuje trgovinski minister v počazumu z udeleženimi ministri izmed udov zveznih vodstev ali zveznih odborov obeh gospodarskih zvez, in sicer se pokliče iz vsake obeh zvez enako število udov v skupni odbor.
Kake posebne stroške, ki nastanejo z uradovanjem skupnega odbora, morata plačevati obe zvezi po enakih delih. Skupni odbor popreskusi le stroške.
Za zalaganje slroškov poslovanja zveze morajo pripadniki zveze plačevati prispevke, ki jih določi zvezni odbor in ki se morejo izterjali s politično izvršbo.
§ 18.
Kazni zaradi nereda.
Zvezno vodstvo more zaradi dejanj ali opustitev pripadnikov zveze, ki nasprotujejo tisti m predpisom in odredbam, ki jih je izdalo zvezno vodstvo po tem ukazu, da se dosežejo nameni zveze, nalagati ' kazni zaradi nereda, ako je učin na podstavi sklepa zveznih odborov (§ 10), ki ga je odobril trgovinski minister, postavljen pod kazen zaradi nereda.
Ako je zvezno vodstvo naložilo kazen zaradi nereda, se more razsodišče (§ 19) prositi za odločbo, ne da bi priziv imel odloživo moč.
Kazenski zneski se izterjavajo na prošnjo zveznega vodstva s politično izvršbo in dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določi trgovinski minister na predlog zveznega vodstva.
8 19.
Razsodišče.
Z a odločijo v vseli sporih med pripadniki zveze v stvareh zveze, nadalje v tistih primerih, v katerih smatrajo pripadniki zveze, da so prikrajšani v svojih -pravicah z odločbo ali odredbo, ki jo je ukrenilo zvezno vodstvo ali zvezna odbora, se ustanavlja pri vsaki obeh zvez zvezno razsodišče.
• Odločbe in odredbe zveznega odbora in zveznega vodstva, ki jih je odobril trgovinski minister (g§ Iti, 21, 22), se ne morejo izpodbijati na razsodišču.-
Dejanja in opustitve, ki merijo zoper liste odredbe ali predpise, ki jih je izdalo zvezno vodstvo po tem ukazu, mora zvezno vodstvo, ako nima samo po § 18 pravice naložiti kazen zaradi nereda, naznaniti razsodišču, ki naj razsodi, ali je naložiti kazen zaradi nereda.
Razsodišče odloča nadalje o prizivih, ki jih pripadniki zveze vlagajo zofier kazni zaradi nereda, ki jih je naložilo zvezno,vodstvo.
Ako 'je za določene učine izmera kazni ustanovljena s sklepom zveznega odbora, ki ga je odobril trgovinski minister, je razsodišče vezano nanjo, kadar odmerja kazen. V vseh drugih primerih je izmera kazni prepuščena svobodnemu preudarku razsodišča; toda kazen zaradi nereda v vsakem posameznem primeru ne more presegali zneska 20.000 kron.
Razsodišče je sestavljeno iz sodniškega funkci-jonarja, ki ga postavi trgovinski minister v pora-zuinu s pravosodnim ministrom, za predsednika in iz štirih udov ali njihovih nadomestnikov, ki jih imenuje trgovinski minister. Udje in nadomestniki opravljajo svoje posle kakor častno službo. Pripadati ne smejo niti zveznemu odboru niti zveznemu vodstvu ene izmed vojnih zvez.
Stvari, o katerih je sklepal skupni odbor obeh gospodarskih zvez, so pridržane skupnemu razsodišču, ki je sestavljeno iz udov razsodišča obeh zvez. Za predsednika skupnega razsodišč poslujeta menjaje predsednika obeli razsodišč, ako ni predsedstvo v teh razsodiščih itak izročeno istemu sodnemu funkcijonarju.
Vse odločbe razsodišča so končnoveljavne. Postopanje pred razsodiščem se ravna po določilih četrtega oddelka VI. dela civilnega pravdnega reda, kolikor sc iz predpisov tega ukaza ne pokaže kaj drugega.
Predsednik razsodišča more, uporabljaje za postopanje na rednih sodiščih veljajoče predpise, povabiti priče in izvedence in te osebe ter stranke zaslišati pod prisego.
Kazenski zneski se izterjavajo na prošnjo zveznega vodstva s politično izvršbo in dohajajo občekoristnemu namenu, ki ga določi trgovinski minister na predlog zveznega vodstva.
8 20.
Razpust zvez.
Zvezi se razpustita, zaslišavši dotični zvezni odbor, z odredbo trgovinskega ministra v pora-zumu z udeleženimi ministri. Trgovinski minister odloči tudi o porabi morebitnega upravnega prebitka.
§ 21.
Državno nadzorstvo.
Zvezi sta pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji, 'lake komisarje imenuje trgovinski minister v porazumu z udeleženimi ministri in, dokler traja vojna, tudi vojni minister in minister za deželno bran.
Vladne komisarje je vabiti na vse razprave in seje zveznili organov, pravico imajo vsakčas povzeti besedo in slaviti predloge, o katerih se mora sklepati. Glasovanja se ne udeležujejo.
Nadalje imajo pravico odložiti izvršitev sklepov in odredb zveznih organov za toliko časa, da odloči trgovinski minister v porazumu z udeleženimi ministri.
Vladni komisarji imajo tudi pravico vpogle-dovati v vse knjige, zapiske in opravilne spise organov gospodarskih zvez in zahtevali vsa pojasnila, ki se jim zdé potrebna.
(Sloveniich.)
58
§ 22.
Državno odohrnnjc.
Odobrenja trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri potrebujejo vse odločbe,' sklepi in odredbe zveznih odborov in zveznih vodstev, ki se tičejo:
n) višine zveznih prispevkov, ako jih morajo pripadniki zveze plačevali po § 17 ;
h) ustanovitve tistih določnih tiČinov, za katere lahko nalaga zvezno vodstvo ali razsodišče kazni zaradi nereda, in določitve višine teh kazni.
§ 23.
Kazenska določila.
Prestopke lega ukaza kaznujejo politična oblastva prve stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 kron ali po svojem preudarku z zaporom do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožje kazensko določilo.
§ 24.
Začetek veljavnosti.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Georgi s. r.	Trnka s. r.
Urban s. r.

Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.