Štev.134. POLITIČEN LIST Zii SLOVENSKI NAROD. Leto XXXII. ■rsduiitvo jc v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez dvorliče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti ie od Iv.—12. ure dopoldne. Kekopiai ae ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 7 V Ljubljani, v sredo, 15. junija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: sa cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V upravništvu prejonan: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije — I o s e r a 11 se računajo enostopna petitvrsta (doliln. 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, ta Irlkr.l 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsl. It b. — Pri večkratnem obj>vljen|n primeren populi. Vpramlikega telefona iter. 188. ^bilurjjentom. Preteklo je nekaj let, kar se je ustanovilo v Gradcu slovensko katoliško akade-mičito društvo »Zarja«. Ni se nam dosedaj zdelo potrebno, označiti javno, kaj da je »Zarja« in kaj hoče; saj je ustanovitev »£arjo« plod II. slovenskega katoliškega shoda., in je tudi vobče znano, da so ideje: slovenska, katoliška in demokratična, prave« našemu društvenemu življenju. Odkar so pa iskušali izrabiti naše zaupanje gotovi ljudje, .polovičarji po značaju, i nadejaje se, dc bode dajalo društvo potuho njihovi hinavščini — onimogrede omenjeno« so prav kanalu &pozna*i, da »Zarje« ni za-i menjati s podpornim 'društvom — nas je t napotilo to za gobove -cloje slovenskega dijaštva zaa6:fe.o dejstvo opredeliti, da se talkina nesporasumljenjem v okom pride, naše stališče posebno tudi očim, ki nameravajo t priti letos na visoke žole. Da je bil v prejšnjih časih pridevek »katoliški« slovenskemu društvu nepotreben pritikljaj, je umevno. A drugače je sedaj, v čaou, ko proovita verska.neodločnost in verski indiferentizem, ko se deloma širi tudi odločni odpor proti vborlu, kar nosi ime >.katoliško. Ako smo torej pripravljeni uravnati vse delovanje za earod in domovino po pravcu vere, na podlagi katoliške vere, čemu lega -ne bi izrazili v pre gramu ? Resnice se nam vendar ni treba sramovati! Dobro si cer vemo, da odganjamo ravno s tem velik del dijaštva od sebe, ki bi nam bil drugače naklonjen, vendar naj ostane pribito, da v mašam društvu, ki je in bode gojilo vedno •versko mišljenje in življenje, da v društvu, ki je in bode vedno krepilo omahljive v srerskem prepričanju, boječe hrabrilo, za kukavice ne bode prostora. To versko prepričanje nas usposablja delovati za blagor slovenskega naroda, in sicer delovati nič manj kot liberalno dijaštvo, katerega vrhovno načelo je zatreti vpliv katoliške duhovščine in »njen sistem«, osvoboditi narod »verskih spon«. Na verski pod ikgi delujemo lahko najmanj toliko kot dijaštvo, zbrano pod praporom narodnega ra-dakalizma, ki izkuša »utihetapiti med aka-demično mladino mlačnost in indiferentizem«, odvzeti s pomočjo vabljivih fraz mladini trdni značaj, ki je nadalje oni pojav, ona stouja, katera -se hoče vnovič blamirati pred slovenskim svatom. In zakaj ? V časih živimo, ko zahteva ljubezen do domovine velikih žrtev posebno v obmejnih pokrajinah, v časiJi živimc, ko se ubija in prodaja narodna zavest ca majhno ceno, za majhno osebno korist, -Kaj torej obvaruje »napred-njaka« pred nerodnim izdajstvom, kaj daje oporo narodnemu radikalcu v položaju, kjer si nasprotujeta osebna korist in narodna za-veBt, kaj mu branj, da se ne izneveri svojim rojakom, da ne postane obžalovanja vredna »žrtva razmer« ? Ka podlagi katerega zakona mu bodeš dokazal, da dela krivico, ako zataji svojo r.arodnost, ako ne na podlagi vere, ki daje človeku v vsakem položaju potrebno direktivo. Ako se torej kratke izrazimo: kdor ni veren, ni nraven, kdor ni nraven, ni zna-čajen, kdor ni značajen, ni nesebičen, in se-bičneži še nikoli niso delovali požrtvovalno v korist Slovencev. Rodoljubje narodnega ra-dikalizma, ki »obožuje kulturno narodnost« in zametava vero kot postransko stvar, je nepopolno, kajti materijalna podlaga brez duševne, moralne, ljudstvu še nikoli ni koristila. Očita se nam posebno po Štajerskem, da je ustanovljena »Zarja« z namenom, razdreti slogo v političnem življenju Štajerske. To očitanje zavračamo kot neosnovano, zlobno in obenem tudi smešno. Naloga .Zarje" je, kakor smo že zgoraj omenili in kakor jasno razodeva naše polno ime: Vzgojiti svoje člane v značajne narodnjake in dobre katolike. Kot pravi narodnjaki pripadamo pa tudi skrajno demokratični struji, ker smo prepričani, da mora biti pravi narodnjak tudi popoln demokrat. V prvi vrsti pa povdarjamo, da društvo ni politično in torej ne more imeti političnih namenov. Sploh pa poglejmo, ako more odl^ritosrčen mož, ki ima naše nazore, zrušiti štajersko »slogo« 1 Poznamo može, ki so bili ustanovniki ali člani »Danice« na Dunaju, kateri delujejo vztrajno kot pravi narodnjaki na Štajerskem. In kdo more biti tako nesramen, očitati jim, da so razdiratelji sloge ? — Dalje imamo na Štajerskem politične liste, ki pišejo od početka svojega do danes na podlagi kardinalnih idej našega programa, na podlagi slovenske, katoliške in demokratične ideje. In kdo more biti tako nesramen, da jim bo očital, da rušijo slogo ? Ali ne sloni vsa sloga ravno na teh idejah ? Lahko bi se torej povspeli do trditve, da je »Zarja« osnovana ravno na temeljnih idejah Bložnega delovanja, kar o drugih dijaških društvih ne moremo trditi. Da pa nas posameznike pri razmotriva-nju političnih razmer na Slovenskem ne more voditi kak nezdrav, vzdihujoč narodni senti-mentalizem, ampak le trdna načela, nam tudi nihče ne bode mogel zabraniti. Obžalovanja vreden je pa oni, ki bi hotel verjeti takim puhlim frazam. Obračamo se torej na vse značajne slovenske abiturijente, kateri si hočejo uravnati svoje življenje in delovanje za narod na podlagi naših trdnih načel in mislijo priti na graške visoke šole, naj se priklopijo našim vrstam, kjer bodo našli odkritosrčne prijatelje. Na delo krščansko! Odbor slovenskega katoliškega akademičnega društva „Zarje« v Gradcu. Rusko-japonska vojska. Rusi so se baje umaknili iz Hajčena in Inkava (Niučvana). »Daily Mail« pravi, da hočejo Japonci s prodiranjem proti Niučvanu pridobiti Niučvan kot za podlago svoji tretji armadi. Japonsko bombardiranje dne 6. t. mes. med Kaipinom in Suinju • reko pojasnjuje Togo, da je bilo ondi 3000 Rusov, ki so hoteli preprečiti japonsko izkrcanje. Rusi so sa morali umakniti. Listu „Morning Leader« se poroča iz Liaojana, da Kuropatkin v najkrajšem času pričakuje japonskega napada. Na vsak način se hoče vzdržati v Liaojanu, kjer je napravil močne utrdbe. Boji med prednjimi stražami se neprestano vrše. Vafantien (Vafankov) na jugu poluotoka Liaotun imajo baje še Rusi v rokah. Iz C fu poročajo, da imajo Rusi južno od Dašičao še 25.000 mož, nekatere vesti pa celo trdijo, da imajo ondi celo 40.000 mož. Te čete so bile namenjene zagrabiti generala Oka za hrbtom. Kaj bodo storile sedaj, ko jim bo Kuroki skušal za hrbtom zapreti zvezo, se ne ve. »Moskovskije Vjedomosti« pravijo, da oddelki, ki so šli proti P. Arturju, lahko zaidejo v past. »Graždanin" pravi, da glavna točka sedaj ni Port Artur, ampak to, da se hitro Kuropatkinove čete pomnože z novimi četami. Kitajci pridno režejo brzojavne zveze. Japonci so pomnožili blokado portarturske luke ter razdirajo njim nevarne mine. Togo poroČ8, da je bilo vreme pretekli teden oblačno in da je vesel, da ne more poročati o nobeni nesreči. Strokovnjaki pravijo, da se bo formalni naskok na Port Artur za par dni zakasnel, a da vsako uro moramo biti na vse pripravljeni. Rusi imajo v Port Arturju 400 topov. Došle so naslednje brzojavke : Petrograd, 14. junija. Poveljnik portarturskega brodovja ima povelje, v slučaju, da pade Port Artur, udreti iz luko ter pričeti boj z japonskimi bojnimi ladjami. Ako je treba, naj bo brodovje v tem boju LISTEK. Morje kot gonilna moč. Davno je že, odkar se je prvič pojavila misel, uporabljati morje kot gonilno silo. V 17- stoletju so n. pr. postavljali ob morski obali vodna kolesa, kakršna nam sedaj gonijo mline. Ko je ob plimi morje naraščalo in se ob obali dvigalo, je morska voda udarjala na lopate koles in kolesa so se vrtela. Toda ker je gibanje morske vode ob plimi jako počasno, niso imela taka kolesa nikakega praktičnega pomena. Voda je udarjala na lopate koles tako počasi in rahlo, da se je dostikrat kolo komaj samo vrtelo _kamo-li da bi bilo moglo gnati mlin ali haj podobnega. Zato so te naprave opustili. Tudi drugi poizkusi glede na uporabo plime se niso obnesli, ker so se vedno pojavljale znatne zapreke. Ni naš namen razkladati, kako se sedaj to vprašanje rešuje. Najprevidneje je čakati s sodbo dotlej, da se taka naprava praktično preizkusi, je li res uporabna. Znano je namreč: Tisti načrti, ki Be na papirju najlepše vidijo, so v praksi najbolj za nič, ker so preidealni. Ne bomo torej mučili bravca z razvijanjem na novo skovanih načrtov o uporabi morske plime in oseke, marveč naveli bomo samo težkoče, ki se protivijo rešitvi tega vprašanja. Umevno je, da človeka mika, podjarmiti si morske sile. Zakaj ob morskem obrežju bo res velikanske moči izgubljajo brez koristi. Koliko sil je v valovih, kateri grmeč butajo ob obal; kako ogromne sile hrani v sebi plimv, ki je po mnogih krajih jako visoka! Tako n. pr. ob francoski in deloma ob angleški obali morje ob plimi naraste za 4—7 metrov ter ob oseki za isto toliko pade. So kraji, kjer morje ob plimi naraste za 15 metrov! V zalivu Fundy v Severni Ameriki znaša višina plime celo 21 metrov, ker se ondi zedinjata dve od raznih strani prihajajoči plimi! Naši bravci gotovo še hranijo številko »Slovenca«, v kateri Bmo bili natisnili zemljevid rusko japonskega bojišča. Ondi je bilo zaznamovano, kako obsežni prostori so po tistih krajih ob času plime (torej 2krat na dan) preplavljeni z morsko vodo. Ob ;času oseke (torej tudi 2krat na dan) Be voda z dotičnih prostorov zopet odteče. Vzrok je ta, ker je ob severo-vzhodnem kitajskem obrežju plima zelo visoka. Pri mnogih lukah ustvarja plima prav posebne razmere. V kapstadtsko luko je velikim ladjam vhod mogoč samo ob plimi. V Trstu in v Reki je nasprotno plima jako neznatna. Njena višina znaša le okrog pol metra, kar je vsekako ugodno za promet v luki. Tehnično uporabo plime in oseke ovira že neenakomernost, ki jo opažamo v naraščanju in padanju morske votle. Zjutraj stoji visoko, in sicer par ur; potem nekaj časa pada, dokler ne doseže gotove nižine, kar se zgodi še pred poldnem; okrog poldneva nekaj ur ostane nizko, in nato narašča, dokler proti večeru ne doseže višine, na kateri je bila zjutraj. lato, kar se godi podnevu, se ponavlja ponoči. Kako torej uporabiti moč, ki deluje tako neenakomerno? Kako jo pretvoriti v silo, ki bi delovala enakomerno in neprestano ? In če se hočeš zadovoljiti s tem, da ti morje žene mlin ali kaj podobnega samo nekaj ur v dnevu, bi moral premagati še drugo ovire. Bodeš li mlin ali tovarno postavil tik ob morju, da ti jo prvi vihar raz bije? Sicer pa morje skoro nikoli ni popolnoma mirno. Tudi ob času oseke lahko nastanejo valovi, ki segajo več metrov visoko. Ob viharju sploh ni skoro nikakega razločka med plimo in oseko. Pa bi morda kdo ogradil z močnim zidom del morja v podobi majhne luke in bi uredil tako, da bi ob plimi voda pritekala skozi kako odprtino v to luko; ob oseki bi pa skozi isto odprtino izpustil vodo ven. V odprtino bi postavil kolo, katero bi ondi skozi tekoča voda gnala sedaj na eno stran, sedaj na drugo. Tudi to bi bilo brezuspešno. Zakaj kakor hitro bi voda okrog kolesa znatno narasla, bi se začelo kolo v vodi »topiti«, kakor pravijo mlinarji, in bi se ustavilo. Omenili smo tudi zgoraj, da voda ob plimi počasi narašča in ob oseki počasi pada; že zaradi tega ne more nikakega kolesa z močjo gnati. Dalje ne smemo prezreti nečesa, kar je sicer težje umljivo, pa zato ni nič manj važno. Pomisliti je namreč treba, da bi bila taka luka podobna posodi, ki je v zvezi z drugo posodo. Luka bi bila namreč po imenovani odprtini v zvezi z morjem. Vemo pa, da v posodah, ki so med seboj zvezane, tekočina stoji enako visoko — al. uničeno, tcdi skuša naj, kolikor mogoče oslabiti japonsko brodovje, da bo imelo pozneje baltiško brodovje lažje delo. Tako bi imeli Rusi potem znatno premoč nad Japonci tudi na morju ter jim na morju zapirali pot v domovino. Berolin, 14. junija. Iz Soula se poroča : Rusi se vračajo od Gen-zana proti Vladivostoku. Ko* zaki, ki so vznemirjali Japonce okoli Gan-zana, ao že odšli. Pri Čančienu stoji še nekoliko dragonskih polkov. London, 14. junija. Ko je prevoini parnik »Tajhokumaro« včeraj zvečer ob vbodu v portartursko luko polagal mine, eksplodirala je ena mina. 1 častnik in 18 mož je mrtvih, 9 pa ranjenih. London, 14. junija. Poroča se, da je položaj v Port Arturju zelo žalosten. Neki londonski list je dobil od nekega Kitajca, ki se je kot japonski ogleduh vtihotapil v Port Artur, toda bil na povratku v Niučvanu zasačen, sledeče poročilo: Rusi delajo noč in dan, da popravijo poškodovane bojne ladje, ter upajo, da jih v 14 dneh popravijo. O./leduh ceni rusko portartursko posadko n> 30 000 mož. Živil imajo le za dva mesena. Vsa živila Kitajcev so Rusi konfis oirali. London, 14. junija. General Oku ne pusti nič poročati o pripravah za oble ganje Port Arturja. Oskrbovanje armade z živili je izvrstno. London, 14. junija. »Daily Mail« poroča iz Niučvana: Dne 8. t. m. se je vršil pri biauSe blizu Kajčova boj med rusko in japonsko konjenico. RuBi so se umaknili proti jugu ter se dobro utrdili. Petrograd, 14. junija. Iz Liaojana se brzojavlja : Med pred.otražami bo se 10. in 11. t. m. vršile majhne praske, v katerih so zmagovali Rusi. Južnozahodno od Vafintiena bo odbili kozaki v bližini vasi Udadjana japonski napad. Japonci so se umaknili, izgubivši nad 20 mož, dočim so imeli Rusi tri ranjence. Blizu vasi Lidjatuna so pregnali ruski strelci Japonce iz njihovih utrdb ter se polastili bližnjih višin. Rusi so imeli štiri mrtve, 13 pa ranjenih. V s i u • janaki okolici so pregnali kozaki japonske prednje čete ter se p o 1 a s t i 1 i vasiStohadsi in H a m h a b o j, Spopadi na vzhodu nimajo nobene posebne važnosti. Tokio, 13. junija. Admiral Togo poroča": Dne 10. t. mes. je zapazilo japonsko brodovje v Talienvanskem zalivu v bližini Savpintana štiri ruske torpedne rušilce ter jih pregnalo v Port Artur. V Talienvanskem zalivu je bilo uničenih nad 70 min. Razven teh smo še uničili 30 plavajočih min, ki so bile deloma že v Pečiiskem zalivu. Petrograd, 14. junija. Ruska brzojavna agentura poroča iz verodostojnih krogov, da je vest inozemskih listov o po-izkušenem napadu na carja popolnoma izmišljena. London, 14. junija. 17. ru3ki vojni kor, ki odide v Vzhodno Azijo, je mobiliziran. Ves kor je dobil nove, manj vidne uniforme ter so mu bile stavljene koze, da Be zavaruje proti nalezljivim boleznim. Petrograd, 13. junija. Car je izdal 9 t. m. ukaz, po katerem se vpokličejo rezervni častniki in podčastniki izraznih pokrajin v aktivno službo. vsaj stremi po tem. Recimo torej, da bi voda stala v luki in v morju enako visoko. Kako naj bi v tem slučaju gnala kolo, katero stoji v odprtini, vežoči luko z morjem? Priznamo sami, da je v tem izvajanju malo zofizma, je pa v njem nekaj popolnoma utemeljene resnice. Slednjič treba upoštevati, da bi kolesa, ki bi jih gnala morska voda, morala biti železna. Lesene naprave bi ob hudem viharju valovi brez dvoma razbili. Znano pa je, kako železo naglo mine v slani vodi. Železna ladja se še brani rji; zakaj s pomočjo dokov jo lahko večkrat dvignejo iz vode in njen spodnji del na novo prevlečejo z barvo ali z minijem. Toda kako barvati železo, ki ga brez velikih troškov ui mogoče vzeti iz morske vode? Ali naj se vsako četrtletje razdere vsa naprava samo zato, da bi se železni deli vnovič prebarvali? Tudi to okolnost bi bilo vsekako treba uvaževati. Pač res je, da zastonj ni nobena reč. Ako stojiš ob morju in gledaš silno butanje morskih valov ob obrežje, se ti dozdeva, da je tu neizmerna množina moči, rekel bi, zastonj na razpolago. Pa le ni tako. Tudi morje človeku raje kljubuje, kot bi mu pomagalo. Zakaj tudi morje bi se prej smelo imenovati razdirajoč element kakor stvarilen. Maflš. London, 14. junija. Admiral Togo poroča o pomorskih operacijah na zahodni obali poluotoka Liaojan : Glavno brodovj« je v ponedeljek plulo ob obali jaino od Kajpina ter napadlo ruiki oddelek, obstoječ iz treh pehotnih stotnij in konjenice. Ta se je pred našimi streli umaknil proti notranjosti poluotoka. Dan pozneje smo ustavili s streijanjem neki proti jugu vozeči vlak. V sredo smo napravili pri Kajpinu stoječima ruskima stotnijama in enemu švadronu konjenice mnogo škode. Radi tega bombardiranja je baje zapustilo 3000 Rubov z 20 topovi Inkov. Kolin, 14. junija. »Koln. Zeitung« poroča iz Tokia: Japonske image slave tu s sprevodi, katerih se udeležuje izvanredno mnogo ljudstva. Pri nekem takem sprevodu, katerega so se udeležili tudi Angleži in Ame rikanci, je nastala na nekem mostu taka gnječa. da je bilo 19 oseb zmečkanib, mnogo pa poškodovanih. Policija ni mogla pomiriti ljudstva. London, 14. junija. Podmorski čoln »Protektor«, o katerem se razširjajo razne veBti, je pred dvema mesecema kupila Ja ponska ter ga vkroala na »Fortuni«. Akumulatorje za ta čoln, ki tehtajo 78.000 funtov, so prepeljali na Japonsko. Čoln spremlja ameriško vojaštvo, vendar pa ni znano, ako ga bo to tudi vodilo v boju. Japonska je dala zanj 250.000 dolarjev. Kako umirajo Japonci in Rusi. Dopisnik »Harbinsuega Vestnika« piše iz Liaojana: Naši, ki so se bojevali z Japonci, zelo hvalijo njihov pogum, s katerim Be bore in umirajo. Pred kuilienčensko bitko so Rusi zajeli japonskega častnika in ga pozvali, naj se uda. A on se je vrgel z glavo navzdol z visoke skale in bo ubil. Po bitki so Rusi hoteli z vezati ranjenega japonskega podčastnika. Oa je pa zbral vae Bvoje sile, da bi Bi glavo razbil ob kamnu. A to se mu ni posrečilo in odvedli so ga v bolnišnico. Tako je bilo tudi v drugih slučajih. Skoro vsi japonski vojaki rajši umro, kakor pa bi se udali. Zato je toliko Bamoumorov pri japonskih vojnih jetnikih. Ko so si Japonci hoteli izsiliti prehod čez r^ko Jalu, so drli naravnost noter v ruske topove. Padala je vrsta za vrsto, in čez kupe mrličev so se vedno novi Japonci metali pred topove in možnarje. Padali so v masah, a se niso zmenili za to in bo du-šili Ruse s svojim številom. Jjponsko topništvo jako dobro zadeva. Vidi se, da natančno poznajo kraje in razdalje. Zakaj neki japonski vojak rajši umre, kakor bi se dal vjeti ? Vzrok temu je v vojaški vzgoji japonski. Japonci vojake uče, da bodo v jetništvu mučeni in da bodo ž njimi nečloveško ravnali. Zato se hočejo s samoumorom ogniti trpljenju. Ko pa jetniki vidijo, da Rusi ž njimi lepo delajo, pa se več ne izkušajo moriti, ampak ubogajo s topo ravnodušnostjo. Ruski vojak se ne boji trpljenja, ampak ima za veliko sramoto, če ga vjamejo. Zato pa se ne da vjeti, dokler more še gibati. Vsi poveljniki govore s priznanjem o veliki hrabrosti ruskega vojaka. V strašnem artilerijskem boju, kjer so topničarji skoro vsi oglušili, ker so jim popokale ušesne mrene in je mnogim tekla kri z ušes, so Be še šalili med seboj. Prirojeni ruski humor jih ne zapusti, tudi če gledajo smrti v obraz. Videli so ruske vojake, ki so imeli po šest do osem ran, da so bili pri amputaciji čisto vedrega lica. Mnogi ranjenci so si sami naredili ber glje in ro na njih prišvedrali dvesto kilo* metrov daleč v Liaojan, pokriti s krvjo, pra hom in blatom. »Orlovska gnezda«. Pod tem naslovom opisuje J. Jelec v »Novoje Vremja« »Utrdbo št. 2« in utrdbico »Kuropatkin« pri Port Arturju, kateri si je sam ogledal, ter trdi med drugim: Na vrhu gora, obdanih od oblakov, stoje utrdbe in baterije, katerih se ni mogoče polastiti. Po enourni vožnji dospemo do utrdbe, kjer stoji ena baterija. Na prvi pogled je mogoče spoznati, da je Port Artur od suhe strani ravno tako izborno utrjen, kakor od morja. Utrdbe so pravcata orlovska gnezda ca gorskih vr hovih, katerih se ni mogoče polastiti. Gore se vzdigujejo nad več vrst široko dolino, ki nudi daljno strelno daljavo. O ruskem brodovju v Fort Arturju pričel je zopet zelo ugodno pisati v bero-linskem »Tageblattu« kritik Reventlo\v. Mi smo že enkrat povdarjali, da je ta kritik z dušo in telesom na strani Japoncev, in če takega kritika privajajo razmere do ugodne sodbe o ruskem brodovju, mora že biti nekaj, kar je pač vredno, da tudi mi tu pri bijemo: Najprej konstatira prav žalostno, da se je razmerje brodovja predrugačilo Rusom na korist. Japonsko brodovje je izgubilo od svojih sedmih oklopnic »Hatsuso«; »Fuji« in »Jašima« sta od min teiko poškodovani, morda se nista mogli niti vrniti v domače ladjetesalnice. Neka druga oklopnica leži na otoku Mautau, in ako tudi ne upoštevamo poročila zadnjih dni o japonskih izgubah, skrčilo se je število japonskih okloDnic na štiri, a najbrže na tri oklopnice. Ruii pa morejo postaviti tem nasproti: »Peresvjet«, »Sevastopol«, »Poltava«; najbrže tudi »Po-bjedo« in »Cesareviča«. O veliki japonski premoči na morju torej ni več govora. Od križark eo izgubili Japonoi še »Asama«. Dalje pa tudi ne morejo Japonci imeti vssb križark združenih pred Port Arturjem, ker morajo računati na vladivostoško brodovje, ki ima tri jako hitre in močne križarke, b katerimi more admiral Skrydlov v kritičnem trenotku udariti proti jugu in se utegne združiti z mornarico pred Port Arturjem. Da bi bil Port Artur blokiran, o tem ne more biti govora, ker ruske ladje zapuščajo ponoči pristanišče ter trosijo po onih lukah mine, kjer menijo, da pride sovražno brodovje. V glavnem stanu. Berolin, 14. junija. V Mukdenu je čilo življenje. Blizu postaje je generalni štab in posebni vlak namestnika Aleksejeva. V glavnem stanu liaojanskem je vse živo. Kamor pogleda oko, se vidijo bele strešioe vojnega taborišča. Prišlo je mnogo gostilni čarjev. Zvečer igra godba. Ruska armada raste vsak dan. Prebivalstvo se giblje Čisto prosto in brez Btrahu, dasi je sovražnik oddaljen le 180 vrst. Češki deželni zbor. Najvišji deželni maršal knez L o b -kovic je otvoril včeraj ob 12. uri 10 min. deželni zbor. Poslanci so prišli skoraj polno številno k seji. Deželni maršal je otvoril sejo v češkem jeziku. Obžaluje pred vsem, da ne more s takim veseljem pozdraviti po slance, s kakoršnim bi jih lahko v drugačnih razmerah. Parlamentarni položaj je v deželi in tudi v državi tak, da ni upanja na uspešno delovanje dež. zbora. Upam pa, da bodo, ako tudi še ne danes, vsaj v prihodnjosti oziri na potrebščine prebivalstva, parlamentarno zatajevanje samega tebe in zdrav razum povzročili odstranitev zaprek, ki ovirajo delovanje dež. zbora češkega. V nem škem jeziku izjavlja, da noče razviti obširnega sporeda, a prej ko slej je pripravljen izpolnjevati dolžnosti, katere mu predpisujeta deželni red in ustava. Prosi poslance, naj store to, kar Be jim zdi po njihovi vesti potrebno v korist po njih zastopanega ljudstva. Predsednik se spornilja tudi umrlih poslancev. Vršilo se je na to čitanje došlih vlog. Poslanec B f e z n o v s k y se je v interpelaciji pritožil, da se zadnji čas dogaja v Pragi mnogo tatvin. Interpelant trdi, da policija nima časa skrbeti za javno varnost, ker ima preveč posla z varstvom nemških buršev, katerim je češka hranilnica s češkemu prebivalstvu ukradenim denarjem sezidala dijaško zavetišče. Na to so pričeli razpravljati o došli prošnji dež. poslanca Barnreitherja za dopUBt, a pri tem so nemški poslanci pričeli z obstrukcijo. Poslanec M a 1 y izjavi, da sicer ne dvomi, da so vzroki prošnje za dopust utemeljeni, a je tega mnenja, naj se o prošnji temeljito razpravlja in preiščejo vzroki, vsled katerih je bil naprošen dopust. Predlaga v ta namen prekiniti sejo za deset minut in potem glasovanje po imenih o na vedeni prošnji. Daž. poslanec H e r o 1 d označi ta predlog kot začetek nemške obstrukcije, za ka tero nimajo sedaj v deželnem zboru nikakega povoda, in izjavlja v imenu svoje stranke, da so Mladočehi želeli in še žele delavnost deželnega zbora, te najvažnejše korporacije v izvršitev svojih narodno gospodarskih, politiških in kulturnih dolžnostij. Vlada se pa za te želje ni zmenila in je zavzela njim nasproti neprijazno stališče. Se daj pa, ko vlada ni mogla dvomiti o tem, da deželni zbor vsled nemške obstrukoije ne bode mogel delati, ga je pa nenadoma sklicala. Videti je, kakor da bi hotela vlada igrati šaljivo igro. Med češko obstrukcijo v državnem zboru in med nemško obstrukcijo v češkem deželnem zboru je velik razloček. Čehi se bore v državnem zboru proti njim sovražni vladi in proti škodljivemu vlad nemu sistemu, a Nemci hočejo dovesti edino parlamentarno zastopstvo v češkem kralje stvu ad absurdom. Čehi ne bodo žalovali, ako se razbije Schmerlingova ustava. Češki deželni zbor je najvažnejša institucija v državi, od katere je odvisna tudi habsburška dinastija. Nemška obstrukcija v češkem dež. zboru ne bode prav nič vplivala na češko obstrukcijo v državnem zboru. Cehom predpisuje obstrukcijo v državnem zboru njihova taktika, katera ni prav nič odvisna od nemške obstrukoije v češkem deželnem zboru. Ceškoradikalni poslanec K u b r protestira v imenu čeških agrarcev zaradi prešernega oviranja razprav v češkem deželnem zbotu. Biirnreitherju je bil nato dopust dovoljen s 112 proti 12 glasovom. Na isti način se je obravnavala prošnja za dopust poslanoa Richterja, kateremu je bil dopust dovoljen s 100 proti 18 glasovom. Deželni maršal je ob \ na tri zatvoril sejo in na- znanil, da bode prihodnjo sejo naznanil poslancem pismeno. Po daželnozborski seji sts sa deželni maršal in cesarjev namestnik posvetovala o odgodeniu češkega deželnega zbora. Kakor trde poučeni krogi, bode 19. t. m. s cesarjevim pismom deželnozborsko zasedanje odgodeno ali pa za kiju-če n o. Dr. Rezek je, kakor poroča „Prager Tagblatt", v seji mladočeškega kluba ostro grajal češko taktiko, zlasti pa to, ker klub prezgodaj objavlja svoje sklepe. Na predlog čeških agrarcev bode skupna seja vseh čeških strank. Mladočeški državni in deželni poslanci bodo zborovali 21. t. m. v Pragi. — Deželni cdbor predlaga razveljavljenje volitve poslanca Vollgruberja v Budjevicah, ker je bilo pri volitvah oddanih 33 neveljavnih glasov. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 14. junija. Zbornica je nadaljevala razpravo o indemnitetnih predlogah. Proti predlogi so govorili O 1 a y , S a g h y in M a r j a y, ki je očital vladi, da ne skrbi za ljudske koristi. Seja se nadaljuje jutri. Nemiri ruinunskih kmetov na Ogrskem. »Neues Pester Journal« poroča iz Arada, da bo med rumunskimi kmeti nemiri. Kmetje zahtev«jo, da naj se sedanjim najemnikom 5000 oral obširnega veleposestva odpove najemnina in naj posestva parceli-rajo in dajo v najem kmetom. Vlada je svoječasno odbila tozadevno prošnjo kmetov. Kmetje so nastopili proti sedanjim najemnikom. O.ožništvo je napravilo red. Avstrija in Italija. Milanski list »Perseveranza« označuje vest, da bi bilo oboroževanje avstrijske armade naperjeno proti Italiji, za izmišljeno. Obedve državi imata dolžnost vso pozornost posvetiti dogodkom na Vzhodu. Vsled rusko japonske vojske je morala prevzeti Avstrija na Balkanu vodilno vlogo, in Italijani morajo podpirati Avstrijo v tem, da ima ugled na Balkanu. Kako volijo v Galiciji. V gališkem deželnozborskem volivnem okraju Rohatyn se vrše sedaj volitve. Rusi ai kakor tudi Poljaki so postavili Bvojega kandidata. Proti Poljakom razburjeni rusin-ski kmetje so prišli na volišča oboroženi s kosami in s sekirami in bo baje branili Poljakom voliti. Orožništvo je bilo vsled tega pomnoženo. Poljaki stražijo po noči svoje hiše pred Rusini, oboroženi z revolverji. Mobilizacija za poskušnjo. V soboto, dne 12. t. mes, so v Hahen-mauthu za poskušajo mobilizirali 30. bram-bovski pešpolk. Poleg tega so od kmetovalcev rekvirirali konje in jih porabili za pri-prego eraričnih voz. Prepričati so se hoteli v kakem stanu bo razni vojaški pripomočki. Našli so vse v najlepšem redu. Zatiranje Armencev. Angleški poslanik 0'Gonnor je pri turški vladi vložil protest zaradi zatiranja Armencev. Porti ie naznanil, da so po konzulatnih poročilih Turki zažgali in razdejali 44 armenskih vasi in veliko Armencev pomorili. Veliki vezir je priznal, da je 25 armenskih vasij razdejanih, tajil je pa, da bi bil kak Armenec umorjen. Anarhisti v Transvaalu. Policija opazuje v Johanneaburgu že nekaj dni več tujcev, izmed katerih se je eden bahal, da bode poskusil umoriti nad-komisarja lorda Milnerja. Policija je zaprla tri osebe, o katerih sumijo, da so anarhisti. Z Balkana. Srbsko vladno glasilo »Samouprava« poroča iz Verizoviča, da Albanci zopet preganjajo Srbe in da turške oblasti vse to gledajo popolnoma mirno. Albanci se klatijo v 15 do 20 mož močnih četah po deželi Za-vratno so ustrelili med drugimi uglednega srbskega trgovca Stankovica in kmetovalca Milica. Dobro poučeni krogi v Sofiji so mnenja, da bode kralj Peter vrnil obisk bolgarskemu knezu. Obisk bode imel zasebni značaj in je kot kraj določen lovski grad Sint-jakov blizo omejnega mesta Samokova. Kakor poročajo Turki, nameravata general Cončev in polkovnik Jankov prekoračiti z dvema četama, kojih vsaka šteje 20 mož, makedonsko mejo. Nekaj o bližnji politični bodočnosti Evrope. V prostorih čikaške „Alliance Fran-gaise" je predaval francoski sociolog Ana-tole Leroy Beaulieu o bodočnosti Evrope. Pri tem je prišel do zaključka, da bo večina evropskih narodnosti končno prisiljena ustanoviti veliko federacijo, potom katere jim bode mogoče ubraniti se „rumeni ne- Priloga 134. štev. »Slovenca" dnč 15. junija 1904. varnosti" na iztoku in »ameriški nevarnosti" na zapadu. Predavatelj je prepričan, da bode do take federacije prišlo, ako preje ne, pa v prihodnjem stoletju prav gotovo. Samo tri države se omenjeni zvezi ne pridružijo: Anglija, katera se pridruži Zed. državam severne Amerike, Rusija, ker je velikanska, neodvisna država, katera tvori svet sama zase, in Turčija, katero bodo med tem ostale evropske države med seboj razdelile. Federacija evropskih držav je predvsem potrebna in sicer v svrho obrambe pred ameriško in rumeno nevarnostjo. Amerika namreč že sedaj gleda na Evropo tako, kakor otroci na ostarele starše. iz brzojavk. Dunaj. Cesar je na povabilo cesarja Viljema, naj se udeleži nemških velikih vo jaških vaj, odgovoril, da ga bo zastopal prestolonaslednik. Budimpešta. Ogrska kvotna deputacija je imela 14. t. m. popoldne sejo, v kateri je bilo naznanjeno, da sta se sicer obe deputaciji sporazumeli, toda ogrska deputacija vstraja še vedno na svojem prejšnjem stališču, ne da bi se spuščala v kako polemiko z referentom avstrijske deputacije. Budimpešta. Nasproti poročilu, da je vojno ministrstvo proti vpeljavi dveletne vojaške službe, poroča »Pester Lloyd«, da se merodajni krogi še vedno drže načela, da se vpelje dveletna vojaška služba, kakor hitro se izpolnijo pogoji, ki bodo omogočili, da bo armada tudi potem sposobna za boj. Razmere \ Spodnji Šiški. (Dopis.) V soboto je bila občinska seja v Spodnji Šiški. Na dnevnem redu je bil zopet vodovod. Predlog glavarstva, naj se vodovod zgradi, je bil z 10 glasovi proti 7 glasovom odklonjen. Pri zadnjemu požaru v Sp. Šiški se je pokazalo, kako potreben je vodovod. Po požaru je okrajno glavarstvo županstvu in obč. odboru poslalo dopis, da bi odbor to potrebo izprevidel in sklenil, da bi se vodovod zgradil. V dopisu je glavarstvo opozarjalo županstvo in odbor, da so volilci odbornike volili, da zastopajo koristi občanov, ne pa da bi vsak posamezen odbornik samo na svojo osebo gledal in da če odbor sklene, da se napravi vodovod, dobi občina 60 0/0 že zagotovljene podpore. Oglasil se je k besedi g. Oister z opombo, da ne bo naglašal potrebe vodovoda, ker je itak vsak odbornik popolnoma prepričan o tej potrebi, omenil pa je, da se naj odbor na dopis glavarstva ozira in da naj za korist občanov dela. Nato se je oglasil k besedi odbornik g. Ivan Jenko z opombo, da ima on zadosti dobro vodo, je g. Oister mu odgovoril, da je njegova dolžnost, da ne gleda samo nase, temveč naj gleda tudi na njegove volilce, da bodo tudi ti z vodo preskrbljeni, in da se mora zastopati koristi volilcev. G. Jenko je odgovoril: „Jaz zastopam svoje interese, ker jaz moram davek plačevati." G. Oister mu je odgovoril, da bodo pač pri prihodnji volitvi volilci vedeli, kake može bodo volili. Ko se je v debati omenilo škode zadnjega požara, se je oglasil virilist Jakob Burger z besedami: „Nobene škode ni naredil požar, saj so bili zavarovani, in če vse pogori, saj je vsak zavarovan." v Ko je g. Oister omenil, da če bi se v Sp. Šiški vodovod in dobra šola napravila, bi se potem Šiška veliko bolj razširjevala, kakor se zdaj, je g. Burgar dejal, da Šiški ni treba, da bi se razširjevala. Seveda to temu gospodu ne diši, kajti pri zadnjemu odboru je bil on pravi župan in g. Vodnik samo na papirju, ker pa železničarji ne puste temu gospodu oblast, vkakor jo je preje imel, mu ni všeč, da bi Šiška napredovala. Proti napravi vodovoda so glasovali trije hišni gospodarji, kateri pri svojih hišah nimajo vodnjakov. To se vidi, kaki naprednjaki" so v Sp. Šiški! Ko se je v Ljubljani vodovod delal, je bilo mnogo Ljubljančanov proti temu, in danes pa vsak Ljubljančan uvidi korist vodovoda. V Spod. Šiški je pa drugače. V Šiški so prebivalci za vodovod le župan ne. Namestu da bi župan za vo d*vod govcril, jo bil nasproten, če je tudi načelnik požarne brambe, seveda »brez vode*. G župan Viljem Maurer nima menda pcjma o vodovodu. Omenil je Pri seji : »Voda bi preveč veljala gospodarja« Zupan menda ne ve, da vodo ne plačujejo samo hišni gospodarji, temveč tudi gostači. Omenil je tudi župan, da je pri zadnjem požaru govoril z dež. predsednikom baronom Ileinom in da mu je ta rekel, da priporoča vodovod, če so denarne razmere za to. Malo je verjetno, da bi baron Hein to govoril z županom, kajti vodovod so ie na peljale občine, katere nimajo takih dohod kov in tacega upanja za razširjenje, kakor Sp. Šiška in tudi take potrebe ne, kakor v Sp. Šiški. Konec dobate je g. O ster županu rekel, da obžaluje, ker ima prebivalstvo ta cega župana, ki je proti vsaki potrebni stvari in tudi proti vodovodu, dasi je načelnik po žarne brambe. Na dnevnem redu se je določila tudi taksa za uporabo Skalnega voza. Odbor je sklenil, da se plača za uporabo fekalnega voza za celi dan 4 K in za pol dne 2 K poleg tega se mora še plačati za konje in za delavca. Gosp. Oister je stavil predlog, da se vsem gospodarjem prepove izpraznjevati pred 9. uro zvečer gnojnico brez fekalnega voza. Omenil je, da se bo, če ne se to sklene, voz malo uporabljal, da bo občina na škodi in da se v zadevi sanitarnosti ne bo nič »boljšalo. Sprejet je bil predlog, da se smejo fo kalne jame z navadnim sodom izpraznjevati od 9. ure zvečer do 4 ure z utraj. Dogodki na Laškem. Dne 5. in 6. junija je bila na Laškem birma. Pri tej priliki pišejo vsi nemški listi o krvavih izgredih, kakor da bi bila polovica prebivalstva ranjena in pobita. Listi pi-šeio neresnično, hujskajoče in z očitnim na menom, slovensko ljudstvo pred širnim svetom spet kompromitirati kot tolpo razboj nikov. Zato smo prisiljeni podati pred vsem stvarno poročilo in pojasnilo. Mladeniči so hoteli postaviti velikanski mlaj s slovensko trobojnico. Obč. zastop je iz strahu pred tem prepovedal vsako triko loro — tudi frankfurtarioe. S frankfurtarico škofa gotovo ne bodo pozdravljali. To jo umevno. Da je bila prepovedana slovenska zastava, se pa tudi ne čudimo obč. zastopu. Mladeniči so pripeljali mlaj ter bi ga bili kljub občinski prepovedi tudi postavili s slo vensko trobojnico. Toda slovensko zastavo jim je prepovedal nemškutarskemu tero rizmu na ljubo laški nadžupnik in kanonik Z u ž a. Vendar so postavili mlaj s cesarsko zastavo. Čez dan in osobito zvečer so spet hoteli obesiti slovensko trobojnico, pa radi pre-malega števila tega niao mogli storiti. Čez noč niso poskušali ničesar. V nedeljo proti osmi uri pa naenkrat zaplapola velikanska trobojnica in sioer raz zvonik. To je bil ogenj v strehi. Policaj je divjal besen okoli. Zupan Veber se je tresel od jeze in zavijal oči. Prišli so tudi orožniki. Mladeničev je bilo vse polno v zvoniku od vrat do zastave, da ni mogel nikdo v zvonik. In pred cerkvijo jih je mrgolelo ko listja in trave. Toda čudno mirno in dostojno so se obnašali. Župan in po licaj, posebno zadnji, je s sekiro udrihal po stolpnih vratih, dokler se mu ni polomila. Geslo mladeničev pa je bilo : mi z mirno krvjo branimo svojo zastavo. Zastave ne damo za nobeno ceno in naj pride kdorkoli. Župan in policaj sta še naprej rogovilila, dočim se je žandarmerija na lastne oči prepričala, da nima nobenega po voda posredovati, zato je tudi delala samo pasivno asistenco. Slednjič je prišel tudi župan do prepričanja, da ne more ničesar opraviti in tako je zginil on in policaj, in tudi žandarmerija je odšla. Zdaj so mladeniči sami prostovoljno s n e i i zastavo, ki je blizu tri ure vihrala raz zvonik. Med navduše nimi »Zivio« - klici so jo nesli po trških ulicah. Zagiizeni nemčurski tržani se niti dihati niso upali, ampak le s strahom so opa zovali navdušeno množico. Od začetka pa do sedaj ni prišlo do nobenih dejanskih izgredov. In tudi ob tej priliki ga je povzročil policaj. Hjtel je tej množici vzeti zaBtavo. Pa kar je žo dclgo iskal, to je zdaj našel. Kar pomandrali so na tla policaja. Kakor bi se ne bilo prav nič zgodilo, so mladeniči nesli zastavo do del niške pivovarne, kjer se je končala ta ne dolžna, a obenem za slovenstvo po meniji va demorstracija. To je popolnoma nepristransko, stvarno poročilo Zdaj pa berite nam sovražne nemške liste. Kake laži, kako hujskanje, kaki na padi! Kri je tekla v potokih, nikdo ni bil varen življenja, vršili so se pretep', poboji itd. Da, celo od škofovega blagoslova so bili izključeni vsi mladeniči, ki so so udeležili demonstracije. Tako p še j o nemški listi. Na te laži ne bomo odgovarjali, ožigosala jih je pred svetom že »Domovina«. V zvezi z mladeniško demonstracijo ni bilo prav no benega izgreda, razun onega, v katerem je dobil policaj zelo tehtne in nepozabne spomine. Prišli so hajlat tudi celjski nemški di jaki, in če so kaj skupili domu grede za svoje rogoviljenje, so si sami krivi. Slišali pa že dolgo niso takih laški nemškutarji, posebno župan, kakor ob tej priliki. Slovenska zastava jim smrdi, slovenski denar pa ne. Nikoli ga ni v cerkev, zdaj pa vedno slika krog nje. Vse je bilo odkrito, le župan ne. Zato so mu kli cali: Ti Veber, ali imaš tiča pod klobukom ? Kakšen pa je? To je ubogega moža tako jezilo, da ga je začel želodec boleti. Umevno, če ne more želodec prebavljati. Omenimo samo šo to, da so bile nemškutarske gostilne v teh dneh prazne, da so se gostilničar|i penili od jeze, njih žene pa so jokale radi Škode. Vae pripravljeno, a slovenskega ljud- stva ni. Tudi pri županu ne, ki ima tudi gostilno. Zahvalite se mu zato in ga povabite, naj pride on sedaj k vam pit in jest. Zakaj pa ne pokličete policij« in žandarmerije. da bi odganjala Slovence od vaših gostiln in prodajalnic, kakor ste s sabljami in z bajoneti hoteli razkosati slovensko zastavo. Vas ni sram? Ali ste vi značajni ljudje? Celi božji dan, zlasti ob nedeljah in praznikih ni pri vas slišati nemške besede, slovensko ljudstvo pa vabite: Pridite očka, mamioa, poglejte, kupite! Na drugi fctrani pa mu hočete zabraniti, da pokaže svoje narodno čustvo in nastopate proti njemu ? Imena, kakor so: Veber, Gradt, D r o 1 c, Hermann, Falta itd. si bo slovensko ljudstvo od zdaj dobro zapomnilo. Vsi so sinovi slovenskih očetov in — narodni odpadniki. Kakor posojujete vi ljudstvu, tako vam bo ljudstvo tudi vračalo. Zapomnite si to! v Štajerske novice. š Zahvala. Corkveno-glasbena šola v Celju, izraža tem potom prevzvišenemu kne-zošktfu dr. Mihaelu Napotniku najiskrenejšo zahvalo za podarjenih 50 kron. Za vodstvo: Karol Bervar. š Slovenci na Spodnjem Štajerskem Pod tem naslovom prinaša praška »Politik« obširen članek. Člankar pravi, da se mora »Proč od Gradca« pokazati v prvi vrsti na gospodarskem polju in priporoča ustanovitev gospodarskega društva za celo Spodnje Štajersko. š Umrl je dne 31. maja v Gradcu znani krčmar in posestnik v Trnovljah, Miha P 11 i h , po domače Ložnar. Pcgreb je bil dne 3. t. m. na pokopališču pri 8v. Petru v Gradcu. — V Celju je umrl g. Vinko S o r n , c. kr. oficijal v pokoju. — G. Fr. J o š t u v Celju je umrl sinček Vladimir, dr. Mohoriču v Ormožu pa sinček Branko. š Strela je ubila dne 8. t. m. posestnika Franca Kostanjšeka na Veter-niku pri Kozjem. Njegova žena in štiri dni narice, ki so bile zraven Kostanjšeka na njivi, so le omedlelo. š Osebne vesti. Davčni praktikant Jernej V i d e n š e k iz Kozjega je prestavljen v Celje, Anton O s v a 1 d iz Cradca v Rogatec. š Otroci zažgali so z žvepljenkami poslopje posestnika Antona Pauliča v BuSah, okraj Kozje. Ogenj je napravil 8000 kron škode. Dnevne novice, V L j u b i j a, a j, 15. junija. »Slov. Narod" in vseslovanski di jaiki shod v Pragi. Iz Prage se nam piše: Veliko začudenje in skrajno ogorčenje je zbudilo v jugoslovanskih akade-miških krogih v slovanski Pragi dejstvo, da takozvano glasilo slovenske »narcdno-na-predne inteligence": »Slovenski Narod" ni niti z besedico omenil manifeatačnega shoda vseslovanskega dijaštva v Pragi. Ako gospodom pri „Narodu" slovenski referent na vseslovenskem dijaškem shodu žo ni ravno per-sona grata, bi najnavadnejši takt in naravna dostojnost zahtevala, da bi »Slov. Narod« vsaj zabeležil dejstvo, da so je na shodu v Pragi maniftsliralo v prvi vrsti za slovensko univerzo v Ljubljani. Toda gospoda, ki se je nekdaj ogrevala za absolutno narodnost, ki je s ponosom trdila, da je v njenem taboru velikanska večina slovenskega akademičnega dijaštva — danes nima časa brigati se za slovenske kulturne zahteve — za slovensko univerzo, nima niti srca niti smisla več za težnje slovenskega dijaštva, za kulturne zahteve slovenskega naroda. Gospodje imajo druge skrbi. . . . Raje s Schweglora kakor z Mahničem. ... in Schwegel je proti slo venski univerzi. — Komentara ni treba. — Kaj pravijo bojeviti »Savani" k svojemu fa možnemu glasilu } ... . Sapienti sat . . — Umrl je v Gorici v starosti 97 let umirovljeni dvorni svetnik I. vitez Bosi-z i o , oče umirovljanega namsstniškega podpredsednika Alojzija viteza B o s i z i o. Od 1. 1860—1865. je bil v Gorici okrajni glavar ter vladni zastopnik v deželnem zboru. Pozneje je bil vodja deželno vlade kranjske. Kot dvorni svetnik jo šel v pokoj. Pokojnik je bil tudi pesnik in jo preložil Sohillerjeve pesmi na laško. Njegov sorodnik, duhovnik Janez Bosizio, je bil preložil Virgilija na fur-lanščino. — Zapustil je tudi nekaj nemških pesmi Bovizio je bil vedrega duha do zadnjega hipa. — Šolska politika c. kr. okrajnega glavarja kranjskega. S Stare O s e 11 c o , 11, junija. V začetku leta 1904. je prišlo na županstvo pismo od o. k. okr. glavarstva v Kranju, da bo komisijski ogled za zgradbo šolskega poslopja za g. Pipana, nadučitelja iz Trate, exkurendo učitelja na Trebiji »ob ugodnem vremenu konec aprila ali maja meseca. Ker ni bilo ugodno vreme, so dobili možje obč. odbora povabilo še le za 10. junija t. 1., da se bo vse ukrenilo za zidavo šole na Trebiji, katera je potrebna samo g. Pipanu, nadučitelju na Trati. Razen dveh bolnikov je prišel ves odbor in je po jasnil g. c. kr. glavarju razmere fare in povedal, da naj bo šola pri farni cerkvi, na sredini cele fare, kamor lahko otroci od vseh hiš prihajajo. Zapisnikar je bil g. Pipan, nadučitelj s Trate, ki je ta dan imel odpust in je možem pripovedoval: »Postava je postava« in lagal, da je na Trebiji v šoli 9 0 otrok. Ker se možje obč. odbora niso hoteli udati, je g. Piro povedal, da je tu ministrski odlok. Ko so ga možje hoteli videti, oziroma slišati, je rekel, da b o š 1 o zdaj na ministrstvo. Naredili so zapisnik, ki ga možje niso podpisali, akoravno jim je g. Pipan povedal, da si nakopavajo kazen in Btroške. Hotel je g. glavar pokazati tudi „plan" za novo šolo, moije so pa rekli: Mi hočemo imeti šolo v sredini pri cerkvi, tu ni potrebna. G. glavar pa pravi: »Ravno pri cerkvijemi nočemo«. »Plan ste naredili, sami ga glejte, mi ga ne sprejmemo«. Zapisnik vkljub prigovarjanju gosp. Pipana ni bil podpisan. Konec debate! Zupan vpraša: »Kje čemo vzeti denar za šolo? Davki so že tako veliki«. C. kr. okr. glavar pravi: »Bopaeksekutor priftel r u b i t«. Zaključek naj si naredi vsak razsodni človek o c. kr. okr. glavarju, — v okraju cesarskem namestniku. — V goriško bolnico so pripeljali težko ranjenega Janeza Tomazina, cestarja. Neznan sovražnik ga je napadel in ranil v trebuh. Tomazin je brez zavesti in ni še mogel povedati, kdo je bil napadalec. — S prvega nadstropja je padel v Gorici šestletni Karol Mužnia, ko se je igral na oknu. — Vol je napadel v hlevu Katarino Luznik v Solkanu in jo je z rogovi ranil v telesu ter podrl na tla. Prepeljali so jo v žensko bolnico. — Hrvaške novice. Glavna skupščina srednješolskih profesorjev bo dno 5. julija v Zagrebu. Na dnevnem redu bo tudi razgovor o društvenem glasilu. — Žrtev dela. Pri gašenju apna je padel v Zagrebu neki delavec v jamo, kjer je bil v par trenotkih mrtev. Delavec Matija Strici iz Kočevja je težko ranjen. — Industrijo s čipkami bodo zopet uvedli v Dalmaciji. Umrli so v Ljubljani: Matilda Marija R u c h , usmiljenka, 24 let, Radeč-kega cesta št. 11, pljučna tuberkuloza. — Karol Jeglič, ječarjev sin, 6V» leta, bodnijske ulic9 št. 5 — Ivan Jakopič, dninar, 64 let. — Josip Avšič, gostač, 80 let, Dunajska cesta št. 25. — J a • k o b Kos, prosjak, 70 let. — Franja U r h , delavčeva žena, 40 let. — Danijel Nedeljko, davčnega adjunkta sin, 2'/s leta. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem svojim podružnicam. Vsepovsodi se priznava, da je družba svetega Cirila in Metoda v Ljubljani prepo-trebna; vsepovsodi se priznava, da je njeno delovanje v največjo korist našemu milemu slovenskemu narodu; vsepovsodi se priznava, da je ista vsestranske podpore potrebna, če naj doseže svoj vzvišeni smoter. Vkljub temu pa nima naša družba v svojem narodu tiste splošnje podpore, ki bi jo morala dobivati. Za Čehi z njihovo „Osrednjo Matico" stojimo daleč daleč Slovenci s svojo »Družbo sv. Cirila in Metoda". Denarni pri-mankljaj se družbi veča leto za letom. Leto za letom so ogromneje potrebščine, a podpore, ki naj pokrijejo družbine potrebščine, pa ne rasejo sorazmerno ž njimi. Prevažna vprašanja čakajo vže davno na rešitev, a gmotno družbino stanje ne pripušča, da bi se rešila ugodno. Prispevki, ki prihajajo naši družbi, so postali tako pičli, da ista ne more več izhajati brez izrednih denarnih operacij. Ako oni faktor, ki ima edin korist od naše družbe, naš slovenski narod, nc podpre naše družbe tako, da bi izhajati mogla, prisiljeno bode vodstvo opustiti re-aliziranje marsikake koristne naprave. Naval s tujejezičnih strani na naš narod je vedno hujši in ljutejši. A sredstva naše družbe so v primeri s sredstvi naših nasprotnikov prav malenkostna in radi tega v takih slučajih ne moremo tako delovati, kakor bi želeli in morali. Prva opora naši družbi pa so podružnice, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju. V njih naj bi se zbirali vsi Slovenci, bodisi gospod ali kmet, ter naj bi na ta način podpirali svojo matico: družbo sv. Cirila in Metoda. Mnogo je podružnic, ki res redno delujejo, ki pobirajo doneske udov ter jih vestno pošiljajo glavni družbi. — Vsem tem bodi tu prilično izrečena naj-iskrenejša zahvala na njih neumornem do-morodnem naporovanju. Te podružnice naj bi bile vzgled rodoljublja vsem onim podružnicam, ki takorekoč spe. In teh je žal mnogo. Tem podružnicam oziroma njih vodstvom, veljaj v prvi vrsti pričujoči poziv. Zdramijo naj se pomneč, da je vsak nas toliko kar premore — za mili narod storiti dolžan. Podpisano vodstvo se torej obrača do vseh svojih podružnic s prošnjo, naj iste, kjer je le mogoče-in čim preje prirede kakih veselic naši družbi v korist ali pa vsaj čim preje nabero prispevke svojih udov za leto 1904. ter jih vpošljejo vodstvu, da ne pride družba v najneprijetneje položaje. Sedaj trkamo, odprite! Ce preslišite glas, ne sodite nas, ko bo prepozno — ne recite, da smo mutasti bili takrat, ko nam je bila dolžnost govoriti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dnč 8. junija 1904. — Toča. Kakor poročajo, je napravila toča v petek mnogo škode v občini Kopriva na Krasu. Tudi iz Istre prihajajo v tem pogledu žalostne vesti. V soboto je razsajala namreč okolo Motovuna v Istri silna nevihta. V občinah Novaki in Karajba je uničila toča vse pridelke. — Medvod se klati po Golici. — Na Bledu so Lahi sv. Antona dan zvečer na kakih peterih domačinih poskušali svojo spretnost z noži tako ročno, da je moral domači kaplan ob eni ponoči iti previdevat za smrt. No, menda ne bo nihče umrl. — Domačini, pustite tujce pri miru! — Radi žene. Andrej Presen, posest nika sin iz Črnega vrha pri Ljubliani, spri se je v nedeljo s svojim prijateljem. Beseda je dala besedo in slednjič, ko je prišlo do najskrajnejšega, potegne Prosen nož iz žepa ter zada svojemu prijatelju težko rano. Pri zaslišavanju je Prosen izpovedal, da mu je prijatelj hotel odpeljati ženo in da je ta čin izvršil v stanju skrajne ljubosumnosti. — Žalosten boj med Hrvati in Slovenci. Pretekli teden so se sprli pri že leznšiem predoru v Hrušici v neki gostilni slovenski delavci s Hrvati. Prišlo je do hudega pretepa, pri knterem so hrvaški delavci Miko Mešič, Pava Boric, Tome Borič, vsi trije doma iz Kamenice, okraj Brinj, in pa Marko Blažanin iz Brinja na Hrvaškem, rabili nože. Oklali so več slovenskih de lavcev. — Zaprli so v Radovljici brezposelnega črevljarja Jožefa Peikara, doma iz Be niša v Sieziji. Peikar je po Radovljici bera čil in kradel. — Slovenske novice iz Amerike. Iz P u e b 1 o , C o 1 o., se poroča, da Je skoro polovico tamošnjih našiti rojakov osta-vilo Pueblo. Nekateri so odpotovali v Evropo, drugi zopet v druge kraje republike. Mod delavci v jeklarni vlada velika nezado voljnost, kajti plače so jim znižali. V topilnicah poslujejo še dovolj dobro, toda delo je težko dobiti, ker je tudi tam malo dela. — Iz Shire Oaks, Pa. poročajo, da gre tamkaj z delom le počasi dalje. V imenovanem mestecu je le par Slovencev. V Shire Oaks je prišel nedavno nek mladenič, rodcm iz Trbovelj. Ime mu je R i h a r d R a n z i n g e r. On je velik, krepak in ru-dečelas, toda delati se mu ne ljubi in se skuša preživeti na drugi znani način, po katerem je že prišel do denarja, ki je bil zaprt v kovčegu. — Slovenci v N e w Y o r k u nameravajo ustanoviti »Slavjansko Besedo« kot središče ondi živečih slovanskih narcdncstij. Ondi bi bila knjižnica, časnižki biro in bolnica. — Duhovne vaje morejo opravljati gosp dje duhovniki tudi letos pri oo. jezu itih posebno mest ca julija, avgusta, septembra in oktobra. Slobodno se oglase za kateri teden koli. Začetek bo redno v pondeljek zvečer ob šestih. — Naslov pri oglasih bodi: Predstojništvo oc. jezuitov. 2 — Shod Sod. C. J. za duhovnike leskovške dekanije bo dne 2 0. junija na Čatežu ob Savi. — Umirovljen je nadpcročnik 97. pešpolka Maks K n a u s. — Slovensko sirotiiče v Gorici. Ustanovni zbor slovenskega sirotišča v Gorici je bil včeraj zvečer. — Odlikovanje Cesar je podelil pisar niškemu ofioijalu okrožnega sodišča v Novem mestu, g. Jakobu A r h u , povodom njego vcga umirovljenja zlat zaslužni križec s krono. — Dr. Graziadis Luzzatto je sedaj policijski zasledovan. — Poneveril je okolu 300 000 kron. — 300 delavcev polaga nov želez niški tir med Litijo in Savo. — K sebi je ulomil. Tržaško porotno sodišče je obsodilo lastnika konces. zastavljalnice 321etnega Jurija Proteydica na eno in pol letno težko ječo. Proteydico se je zavaroval za 7000 K proti ulomu, potem pa sam ulomil v svoj zavod in simuliral tatvino v inesku zavarovane svote. — Ponesrečil se je Janez Kocijančič, kovač iz fare Sv. Vida pri Cerknici. Vračajoč se domov s sejma v Loškem potoku je prihitro vozil po klancu v lavoršičah. Z deskami obložen voz se je prevrnil nanj in v nekaj trenotkih je umrl. — Kresovi. Pri Sv. Vidu je gorelo več krosov na predvečer praznika presv. Jezusovega Srca. — Poročil se je g. Viljem Hribar, trgovec na Opčinah z gdč. Ljudmilo K a r i ž e v o , hčerko poštarjsvo. — Ljubezniva nevesta. 70 letna Marija Marušič v Opatjem selu je dala čez premoženje svojemu sinu, ki je pripeljal nevesto v hišo. Sin seveda se je zavezal v pogodbi, da bode dajal materi stanovanje in hrano, ter da bode ž njo lepo ravnal, in ravno to ji je obljubila tudi nevesta. Iz začetka je nevesta svojo obljubo izpolnjevala, ali kasneje zdela se ji je tašča presitna in prišlo je v nedeljo tako daleč, da se je ljubezniva nevesta spravila nad taščo celo z rokama, jo vrgla na tla, jo na tleh suvala z nogami in z metlo in sicer tako močno, da so morali taščo prepeljati v goriško bolnišnico. -— Služba paznika v zaporih c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju je razpisana. — Častno občanstvo. Občinsko starešinstvo na Libušnjem je v svoji seji dne 9. t. m. soglasno izvolilo za častnega občana velezaslužnega g. Janeza Lapanja, deželnega poslanca, predsednika cestnega odbora itd. v Kobaridu, radi premnogih njegovih zaslug za blagor občine. — Imenovanje pri vojni mornarici. G. Dušan pl. Preradovic, sin slavnega hrvaškega pesnika, je imenovan poveljnikom vojne ladje „Budapest". — Grozna nevihta v Hrenovicah. Iz Hrenovic pišejo »Edinosti« : Dne 10 t. m. smo imeli sv. birmo v hrenovski fari. Že ob 9. uri smo bili zbrani z birmanoi vred v cerkvi in pred cerkvijo pod zvonikom. Ljubljanski vladika je dospel ob '/t 11. uri. Kar se je začulo silno gromenje od morja sem in grozno bobnenje iz črnih oblakov. Bilo je, kakor da se hoče vse razrušiti gori nad nami. Bobnenje je prihajalo bližje in bližje preko Sožane in Senožeč. V istem hipu pa je prihrumela nevihta na nas tudi z Nanosa. Mi pa Bmo vztrajali na svojem mestu in čakali med tolikim strašnim tre-skanjem in bliskanjem, da se je gorovje treslo. Birmanci so trepetali bledi od strahu. Treskalo je na desno in na levo od naše cerkve. Jaz sem isti čas stal v vrsti pod zvonikom s svojima birmancema. Ker pa sem si mislil, da tu ni varno v bližini strelovoda, sem se pomikal v cerkev. Tako je storilo tudi več druzih. A nisem bil še dve minuti v cerkvi, ko se je zasvetilo tako, kakor da smo sredi gorečega plamena; ob enem je strašno počilo ; udarila je strela v strelovod in je utrgala strelovodno žico na koncu. Več njih, ki so stali pod zvonikom, je popadalo. Birmanci in tudi mnogi odrasli so zagnali silen krik ter jeli drviti vse na-vsk"riž. Nastala je neopisia panika. Kaj ta cega ni doživel še nikdo izmed nas. Vladika ni mogel nadaljevati sv. opravila. Čez nekoliko minut se je vendar posrečilo duhov nikom, da so nekoliko pomirili ljudstvo in je spravili zopet v red, da je bilo možno dovršiti sv. birmo. Ali ljudstvo, zlasti pa otroci, so kar koprneli še vedno v strahu. Ko smo se vozili domov, videli smo, kako so bila drevesa razklana od strole. Bilo je to res grozno divjanje elementarnih sil. — Od Sv. Križa pri Kostanjevici se poroča : Debele potne kaplje zalivajo in prava liberalna pobožnost obseva dopis, ki se je skuhal pri nas za 131. številko »Slov. Naroda«, 11. t. m. Dva liberalna »Johanna brez cerkve" se zaletavata v našega obče-spoštovanega gospoda kaplana, ker je poskrbel, da se je procesija sv. Rešnjega Telesa zvršila v kar najlepšem redu. Opozoril je tudi prav uljudno načelnika tukaj, požarne brambe, da naj gre njegov oddelek na navadnem mestu. Tu pa se naenkrat vname nekaj pod čelado nagajivemu Janezu Ruparju ter poln" svetega ognja pravi: Mi stopamo Bogu v slavo — a precej na to stopi Bogu v slavo — veleč svojemu oddelku: „Levo kreni, di rekcijon bircavs«. Kaj čemo, ko je »mož od nog do glave« gledal vojake samo na šem peterskih ograjah. Po pravici so bili nevolini naši vrli možje, ko je zapeljal Ruparjev Jo-han njih poštene fante od Jezusa k sodčku piva. Johan Rupar naj to poizkusi še enkrat ali pa naj poizkusi jih peljati počastit dr. Ja neza Tavčarja na kak shod in videl bo, če-gavi so ti krepki gasilci. Le starega Domi-neta zna pripeljati do Tavčarja — če mu še ta ne tiide med potjo v kako šnopsarijo. Ti šolski Johan pa, ključavnico na usta in roko proč od našega gospoda kaplana ter precej nehaj tudi samo namigovati, ali pa ti pono vimo spomine iz Sv. Križa, Leskovca in Se miča; teh menda ne boš tajil, ko jih vedno srečujemo. Obema pa povemo mi Križevci, da se iz Marijinih svetinjic in naših poštenih deklet no pustimo norčevati, 6c6, da no sijo Marijine svetinjice na pangelcu kakor gosposki kužki, sicer odgrnemo kaj vei, da so pokažejo vaši gosposki kužki brez — svetinjic. Razumeta ? Ljubljanske novice. Ljubljanski občinski svet. Ultimatum mesarjem. Najvažnejša točka včerajšnje seje obč. sveta je bilo brezdvomno poročilo z zadnji seji izvoljenega odseka, katerega naloga je bila proučevati draginjo v Ljubljani in storiti proti neopravičeni draginji primerne korake. Imenom odseka je poročal g. pod župan Karol vitez B 1 e i w e i s. Povedal je, da se je odsek posvetoval o raznih predlogih, med drugim se je pečal tudi z vpeljavo tedenjskih semnjev, za katere bo treba, da se prodajalce privabi v Ljubljano, znižati tržne pristojbine. O upeljavi tedenskih semnjev še ni sklepal, pač pa se je posvetoval, kako bi se v najkrajši dobi znižala cena mesa. Prišel je do zaključka, naj se dovoli onim mesarjem, ki so se že za to oglasili in ki so izjavili, da so pripravljeni cene govejega mesa znižati, prodajati goveje meso na stojiščih v Šolskem drevoredu. Tako bi postalo meso ceneje, ker bi tem mesarjem ne bilo treba imeti dragih prodajalnic, kajti stojišča bi bila brezplačna. Zgoraj omenjene ponudbe nekaterih mesarjev je odsek pregledal, vendar znižanje cen še ni tako, da bi ga mogel odobriti. Cene bo, kakor v Gradcu za vsak mesec posebej moral določati magistrat, oziraje se na ceno živine, in tem po magistratu določenim cenam, se bodo morali podvreči mesarji, ki bodo hoteli prodajati na stojiščih. G. podžupan je poudarjal, da so cene mesa v Ljubljani res neznosne in da je v Avstriji samo še eno mesto, ki je deloma dražje, kakor Ljubljana. Potreba je torej, da se kolikor mogoče zniža cena. Dalje je poudarjal g. podžupan, da magistrat mora kaj storiti proti neznosnim cenam ter je imenom odseka predlagal, naj se m e s a r s k i z a d r u g i naroči, naj se do 2 4. t. m. izjavi, ako hoče primerno znižati ceno mesa, če pa dobi do tedaj magistrat negativen odgovor, tedaj sme na podlagi podatkov, katere je imel odsek v rokah, dovoliti onim mesarjem, ki so se za to že oglasili, prodajati goveje meso na stojiščih pod onimi cenami, katere bo odobril magistrat. Občinski svetnik gosp. P 1 a n t a n je predlagal, naj se ne omeji prodaja na stojiščih samo na Šolski drevored, ampak naj se za to določijo tudi še kaki drugi javni trgi n. pr. Sv. Jakoba trg. Občinski svetnik g. Predovič je dejal, da se iz tega, da se obrača obč. zastop na mesarsko zadrugo, skoro vidi, kakor bi hotel UBtrečivprvi vrsti le mes ars k i z a drug i, ne pa občinstvu. Tako še dolgo ne bomo prišli do nobenega pravega konca. Tistim mesarjem, ki so se oglasili za prodajo na Bto-jiščih, naj se to takoj dovoli, ne da bi se obračali na mesarsko zadrugo, ki bo morda dejala, da cene nekoliko zniža, potem bo pa zopet pr.šla, da po teh cenah ne more več prodajati. Če hočete ustreči prebivalstvu, vpeljejo naj sa tedenski semnji in določi se naj takoj predaja govejega mesa na stojiščih. Mali mesarji bo tudi davkoplačevalci, kakor vedki mesarji. Če bomo simo mesarsko zadrugo vprašali, ne bomo mnogo pridobili. Končno se je g. Predovič zava roval proti vestem, da je hotel z nekim pismom in podatki g. županu, izvršiti le zvijačo ter zahteva, naj ta stvar preišče magistrat. G. župan je to odklonil in dejal, da je bilo pismo pristno. Neka zadruga v Kapo švaru je ponujala g. Preduviču pitane vole za 90 stotink živo vag«ne kg s 7 odstotki popusta. Pri glasovanju sta bila odsekov predlog in predlog obtf. svetnika Plantana sprejeta. Gospod Josip Kozak je sredi seje popihal iz dvorane. (Ali se je sramoval, da je odsek s svojim poročilom sa postavil na stališče, da Kozakovi podatki niso bili pravi? Grdo je, da si je g, Kozak upal občinstvo imeti za norca. Iz poročila odse kovega se lahko izprevidi, da ni prav nič »klerikalizma« zraven, ako se občinstvo brani plačevati neopravičene visoke cene, ampak da je to splošna gospodarska stvar. Mesarjev noče nihče uničiti, prav pa je, da se cene rntsa pravično urede Morda bo sedaj končno uprevidel tudi »Narod«, zakaj se gre. Gg. mesarji pa naj se zahvalijo za takega svojega prijatelja, ki jih zavede, kakor g. Kozak, do vednega zviševanja cen, potom pa pred poročilom cd seka — pobegne. Ured.) Prodaja vojaškega oskrboval i š č a. Ofertna obravnava za prodajo vojaškega oskrbovališ3a bo dne 27. t. m. Svoj čas je občina ponujala za to posestvo 280.000 K, sadaj zahteva vlada 544370 K. Z ozirom na to je sklenil občinski svet, da se občina ofertne obravnave ne udeleži. Zs Vegov spomenik. Občinski svet je sklenil, da daruje za Vegov spomenik tedaj, ko bo odkrit, iz ob činske blagajne 1000 kron. Z ozirom na to, ker bo ta spomenik res v kras Ljubljani in v ponos Slovencem, bi bilo pričakovati znat nejšega daru. Razne zadeve. Priprego za vožnjo odgoncev io za ga silne in r< šilne posle je obč. svet za tri leta oddal g. Jos Turku z« 3400 kron, za 400 kron več nego v pretekli dobi. — Žu pan je naznanil, da je izvoljen za načelnika šolskega odseka g. I v. S u b i c , za pod-načelmka g dr, G r e g. Krek, načelnik direktorija mestnega vodovoda jo g. 1 v a n Subic. Občinski svet je sklenil, da proda ves prostor, kar ga je ostalo med Dilmatinovo in C galetovo ulico, g. Dagenghiju za 9081 K 12 v. Tako je prodan ves stavbinski prostor, katerega skupiček je namenjen za stavbo poslopja višje dekliške šole. — Prošnja ljubljanskega dirkalifikega društva za odpis najemščine js bila odklonjena. — Prošnji Rudovih dedičev, da bi smeli v Tesarskih ulicah namesto zaukazane jim žične ograje zgraditi zid z opeke se je ugo dilo. Občina a& v ta namen 100 kron. — Prošnji g. Viktorja Accettotu, da se mu dovoli odložitev naprave hodnisa in ograje pri njegovih hišah na Privozu, se je ugodilo za eno leto. — Priziv Marije Kramarjeve je bil odklonjen, istotako prošnja gosp. Franca Kandareta za parcelacijo njegovega zemljišča v Karlovskem predmest u. — Parcelacija sveta Janeza Mrzela v Vodmatu ob stari poti je bila dovoljena. — Glede neke poti v mostnem logu je bilo sklenjeno, da obrambo ceste ob Gradašici prevzame občina in jo preloži, za kar kupi svet od Aurovih dedi čev, za nasipanje pa prepusti materijal brez plačno. Vaje topničarjbv na Gradu so bile da neb. Topničarji so enkrat ustrelili. Ljubljan-čanje so mislili, da gori. Drugič naj se take vaje naznanijo v časopisih, da ne be prebivalstvo po nepotrebnem v strahu. Občni zbor črevljarske zadruge. Včerajšnji občni zbor črevljarske zadruge ni bil sklepčen kljub temu, da je bila na dnevnem redu zelo važna zadeva: kako preprečiti konkurenco, ki jo delajo črevljarjem v prisilni delavnici. Povabljeni so bili tudi drž. in deželni poslanci: dr. Šusteršič, dr. Žitnik, Povše, dr. Krek in dr. Tavčar. Dr. Šusteršič je pismeno opravičil svojo odsotnost, dr. Žitnik in Povše nista bila v Ljubljani in dr. Tavčar je, kakor so rekli črevljarji, rajše sedel pri Roži, kakor da bi bil prišel med obrtnike. Ker občni zbor ni bil sklepčen, je bil svo-bodon razgovor, na katerem je obrazložil dr. Krek, na kak način bi se dala prepre čiti oziroma omejiti škoda, katero dela prisilna delavnica s konkurenco prisiljencev obrtnikom in črevljarjem. Shod delavcev tobačne tovarne v Pun-tigamski pivnici je bil 6. t. m. slabo obiskan. Vzrok je v tem, ker je delavstvo slišalo, da bode govoril na Bhodu g. Findeisen, ki ni priljubljen. Bilo je na shodu 130 oseb. Ko je predsednik Čatar otvoril shod, poročal je soc. dem. Findeisen o shodu »Zveze tobačnih delavcev* v Avstriji, ki ae je vršil letos o Binkoštih na Dunaju. Rekel je sicer, da je ta zveza nestrankarska, toda iz njegovega poročila je razvidno, da pobira zveza od vsakega uda po dva krajcarja na teden strankarskega davka. Tudi zahteva zveza, da naj udje plačujejo po 10 krajcarjev na teden, dobili bi pa v slučaju bolezni skozi 2 8 d n i j po 30 krajcar, na dan. Vos drug denar pa bišelskorosamoza agitacijo. V ljubljanskem podpornem društvu tobačnih delavcev plačuje delavstvo samo po 15 krajcarjev na mesec, dobiva pa posameznik v slučaju bolezni 1 6 tednov po trikrone nateden podpore. G. dr. Krek je pokazal potem to zvezo v pravi luči, povedal navzočim svoje pomisleke in jim odsvetoval stopiti v to zvezo. Odgovarjal je na podle napade »Rdečega Prapora« na delavstvo in njegovo osebo. G. Ivan Nep. Gostinčar je pokazal par zgledov iz socialno demokra škega tabora, kjer voditeljem ni druzega mar, kakor dobre Blužbe, ki jih imajo v stranki. In ker jih je delavstvo že precej spoznalo, hočejo si ustvariti novo molzno kravo v podobi »Zveze tobačnih delavcev". Ko so govorili še Marija Klepec, Findeisen, Helena Koprive, gospa M 11-t e r m a j e r, je predsednik zaključil shod. Ljudska veselica povodom vsesokolskega Shoda. Na velikem travniku pod tivolskim gradom bo pri imenovani veselici postavljenih 9 paviljonov (za vino, pivo, čaj, kavo, slaščice, šampanec i. dr. Tržačani in Gjri-čani prirede baje za nedeljo, 18. julija, po soben vlak v Ljubljano. Splošno društvo za prodajo mesa. Poroča se nam, da je pripravljalni odsek za ustanovitev tega društva imel včeraj sejo, v kateri je odobril pravila. Prihodnji teden bo večji sestanek konsumentov. Zadruga krojačev, klobučarjev itd vabi cenjene svoje člane na prijazen, zelo važen razgovor, ki so bode vršil v četrtek, dne 16. t. m., točno ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Kroni« (Gradišče). Med drugim se bode razgovarjalo o razstavi vajenskih del v Ljubljani, ter o pristopu k „obligatorični mojstrski bolniški blagajni", katera se ustanovi vsled sklepa obč. zbora deželne zveze obrtnih zadrug za Kranjsko. Ker se bode pri prihodnjem občnem zboru o tem sklepalo, jo jako važno, da se o tem pr&j nekoliko dogovori. Nadejati so je za to obilne udeležbe. Odbor. Nesreča. Delavca Frana Japelj in Janez Porenta sta včeraj na at. Petra oesti fit. 9 nosila drva. Japlju se je na dvorišču izpod-drsnilo. Zlomil si je nogo. Društvena godba priredi jutri, v četrtek zvečer, društven koncert na vrtu gospoda Fantinija, Gradišče. Vstopnina ca člane prosta, nečlani plačajo 40 b. Začetek ob 8 uri zvečer. Književnost in umetnost. * Slike biikupa J. Strossmajerja in dri poslanca Jurija Biankinlja v štirih barvah je založil Tomislav Krizman, atelier, Zagreb, Ilički trg, št. 3. C«na posamezni sliki je samo 4 K, a pcšta 20 v. več Rsb lepi sliki si lahko vsakdo ogleda v naši izložbi v Kopitarjevih ulicah. Priporo čamo! * Operno pevko Bogumilo Vilhar-jevo, hči našega rojaka, glasbenika F. S. Vilharja, je češka opera v Pragi pozvala da gostuje na engagement. * Slovanska knjiinioa. Snopič 134 do 137 prinaša popravljen prevod ptijub ljene podonavske povesti » K i r d ž a I i «. Poljski spisal Mihael Čajkovski. 360 strani obsežna knjiga velja le 1 K 20 vin. Naro čila eprejema »Goriška Tiskarna« A. Ga-b r S č e k v Gorici. V tisku je Sienkievičev roman »Potop«. Darovi. Za pogorelce na Spodnji Pristavi so dalje poslali: Župni urad Šmartno 10 K ; žunni urad Gogdovič 6 K; iupni urad Mirna 5 K ; g. J. Jarm, uook. učitelj, 2 K; župni urad Suhor 22 K 16 h ; žnpni urad Polica 5 K ; župnija Unec 10 K; župnija Velike Poljane 10 K ; č. g. Mihael Arko, dekan, 15 K 22 h ; župnija Podbrezje 5 K; župnija Ljubno 20 K; župnija Komenda 7 K ; dekaniiski urad Semič 24 K ; župnija D. M. Polje 20 K ; č. g. J. Drnov šek, župnik, 12 K ; uredništvo »Slovenčevo« 30 K ; č. g. župnit Andrej Zaman 40 K. V imenu ubogih pogoreloev se vsem blagim dobrotnikom zahvaljuje Župni urad Podgradom, dne 10. junija 1904. And. Češenj, župnik. Poslani našemo uredništvo: Za družbo sv. Cirila in Meto d a: Gospod phil. Vinko Marinko na Du naju 12 K 40 b, katere sta nabrali na zabavnem večeru »Straže« na Dunaju dne 12. juniia t. 1. v »Fiorasaalu« gospioi Marija Caj in Marica Gospič. Društva. (Slov. katol. akad. društvo „Z a r j a" v Gradcu javlja, da priredi v petek, 17. t. m. svoj II. redni občni zbor v letnem tečaju. Lokal: „Zur griinen Steier-mark", Radetzkystr. 17. Spored: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov br. dr. „Danice" in „Hrvatske". 3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. Narodno gospodarstvo. Podraženje črevljev. Dunajska črevljarska zadruga je sklenila, da se poviša cena črevljev. Podraženje so povzročile visoke cene usnja. Trtna uš na Ogrskem. Kakor priobčuje ogrsko kmetijsko mi nistrstvo, je bilo na Odrskem, preden je nastopila trtna uš, 662.000 oral vinogradov. Trtna uš je pa na Ogrskem uničila do leta 1902. 442 000 oral; ponovili so pa 227 000 oral. Izpred sodišča. I*pred deielnega sodišča. Dva nealožna delavca. Nande Pirnat, Žagar na Bregu pri Vrhniki, in Žagar Karol Potočnik sta delala na bvigeljevi žagi na Bregu. Pirnat je z zaprtim nožem obdelaval Potočnika po glavi, nato ga je pa še s kolom udaril po mazinou desne roke ter mu ga zmečkal. Obsojen je bil na Štiri mesece ječe. — Tatinska Toneta. Anton Penko, »Grabenčev«, in Anton Penko, »Mehlečev«, posestnika sina v Nadajnem-selu, ata v tatinski družbi zvečer 17. aprila v Bitigarjevi krčmi; pri kateri je tudi bra-njarija, iz prodajalne mize vzela a papirjem pokriti mošnjiček, v katerem je bilo 13 K. Vzeti denar sta si potem med seboj razdelila. Prvi je bil obsojen na 5, drugi na 4 tedne ječe. Tat in postopač. Andreja Kovača mlinarskega pomočnika iz Goričice je dne 1. februarja t. 1. zasačil Jože Kokalj v svoji sobi, ko je imel že zloženo njegovo obleko v vrednosti 45 kron, da bi jo odnesel. Dne 10. aprila je pa v Ihanu Mariji Kepec, med tem ko je šla k maši, vzel listnico s 60 krenami. Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev težko ječo. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani- Klub samomorilcev. Jar W«g-ner, bogat restavrater v Bridgeportu, ae je v nedeljo zvečer ustrelil v nekem ntwyor-Skem hotela. Bil je zadnji član samomoril skega „Kluba trinajstih«, ki se je ustanovil pred 15. leti v Bfidgeportu Vsi člani ao si sami končali življenje. — Po ž e n i t o -vanjskem potovanju se je obe-B i 1 a v Požunu 201etna, nedavno poročena soproga poročnika Adolf* Mišeka viteza MaaBburga. — Ruskemu pisatelju C e h o v u so zdravniki prepovedali potovanje na bojišče. — Strašni umori se gode v Barolinu. Našli so že tiupla dveh žensk brez glave in udov. Pobe