Polovica jeklaren je podpisalo z unijo Med Go M. in unit o Jre ni snorazuma Med jeklarnami in oni j o CIO prihajajo sporazumi glede mezde. Philip Murray, predsednik CIO je naznanil, da je pripravljenih že več kot 90% jeklarskih delavcev iti nazaj na delo. Prva, ki je podpisala z unijo po-■ godbo o višji mezdi, je bila U. S.-Steel i korporacija v petek zvečer. V soboto I popoldne je sledila druga največja je-karna, Bethlehem Steel Co. Potem so sledile druge in ob tem času je več kot polovica od 750,000 jeklarskih delavcev imela v rokah novo pogodbo za višjo mezdo, 18V->c na uro poviška. Predsednik Murray je izjavil v Washingtonu, da pričakuje, da bodo vsak čas podpisale novo plačilho mezdo Wheeling, Youngstown Sheet & Tube, National, Sharon & Allegheny, Crucible, Republic in druge. Murray je pa dalje rekel, da bo vzelo od enega tedna do 10 dni, predno bodo mogle jeklarne obratovati s polno produkcijo. Vsaka jeklarna, ki je dozdaj podpisala pogodbo z unijo, je privolila v povišek 18i |)c na uro. Samo Aluminum Co. je privolila v 19c poviška, da "bodo lažji računi." Jeklarska stavka je tajala 27. dni. Zdaj, ko je ta stavka taktično končana, bodo najbrže kmalu končane tudi druge stavke, kot pri General Electric in Westinghouse, kjer je že 34 dni na stavki 200,000 delavcev. Enako se pričakuje poravnave vsak čas pri General Motors, kjer je stavka avtnih delavcev že 80 dni. Unijski voditelji se bodo zbrali v četrtek v Pittsburghu, kjer bodo uradno naznanili sposazum z jeklarnami. Izjavljajo tudi, da boclo sredi tega tedna nazaj na delu vsi jeklarski delavci. K poravnavi stavke v jeklarski industriji je pomagala vlada s tem, da je dovolila $5 pri toni višjo ceno jeklu in sicer za čisto in mešano jeklo. Vlada je prepričana, da je s končano stavko v jeklarski industriji odstranjena glavna ovira in da se bo zdaj začelo obratovati s polno paro vsaj v glavnih ihdustrijah. Toda vlada še ni izjavila, za koliko se bodo podražile življenjske potrebščine z višjo ceno jeklu. Nekateri so mnenja, da se bodo podražile do 10 odstotkov. Splošnega podviga cenam življen-skim potrebščinam pa ne bo, ker ima i OPA še vedno v rokah cene Ta bo dovolila višje cene samo tam, kjer bodo .' produ centi dokazali, da drugače ne morejo zmagati poviška v mezdah. V Clevelandu se pričakuje danes nazaj na delo več kot 13,000 delavcev pri Republic Steel in American Steel & Wire Co. Jones & Laughlin Steel korporaci-'ja še ni podpisala. Toda unija trdi, da pričakuje sporazuma vsak 'čas. Tukaj Sje na stavki 3,500 delavcev. Republic Steel je privolila 181/oC poviška delavcem, kar je veljavno od 15, februarja 1946 do 15. februarja 1947. Unija je obljubila, da v tem času ne bo nobene stavke, kompani.ja se .je pa zavezala, da ne bo nobenih'izprtij. Vodstvo tovarne je pa izjavilo, da bo vzelo morda en mesec, predno bo produkcija v polnem razmahu. Veliko je odvisno od produkcije v teli tovarnah tukaj od tega, kdaj bodo poravnane stavke v avtni in električni industriji, ki jemljejo izdelke od jeklaren. V Lorainu se bo vrnilo nazaj na delo kakih 10,000 delavcev pri National Kanadci so prišli na sled veliki ruski vohunski mreži po deželi Santa Fe, N. M. j— Generalni major Patrick J. Hurley je povedal, da je bilo v inozemstvu še pred koncem vojne znano, da so Rusi dobili v roke potom vohuh-ske službe tajnosti atomske sile, kar je zopet zglecl, da je že sko-ro vsakemu znana tajnost, ki je tako važna za našo narodno obrambo, samo ameriškemu narodu ne. * * * Washington. — Poslanec John Rankin je v soboto izjavil, da je bila v Kanadi odkrita velika vohunska zarota komunistov, ki seže tudi v Zed. države. Rankin je član odseka, ki preiskuje pro-tiameriške aktivnosti in je rekel, munistom na sledu. -o- Wallace ne bo kandidat proti preds. Trumanu Des Moines, Iowa. — Trgovinski tajnik Henry Wallace je izjavil napram časnikarskim poročevalcem, da ne bo predsedniški kandidat leta 1948, ako bo kandidiral predsednik Tri'man. Rekel je tudi, da ne namerava izstopiti iz Tumanovega kabineta. Wallace je govoril tukaj pred Narodnim farmarskim institutom ter je ob tej priliki izjavil, da se ne daje pokojnemu pred-| sedniku Rooseveltu dovolj kre-I dita za iznajdbo atomske bombe, Idejo mu je dal profesor Einstein in Mr. Roosevelt jo je potem izpeljal. -o-- Mrs. Roosevelt je v Berlinu Berlin, Nemčija. — Sem j< dospela Mrs. Eleanor Roosevelt Pripeljala se je z letalom i: Frankfurta. NOVI GROBOVI so Ottawa, Kanada. — Kanadsko asopisje je v soboto na dolgo V iroko pisalo o ruski špijonaži poj eželi. Ministrski predsednik j [ing je tudi priznal, da so prišle j ažne tajnosti v roke inozemski i rpsiji tukaj Odgovorni viri tr-ijo, da je bila. ta misija iz Ru-ije in da so bile tudi atomske ajnosti izdane. Kanada je namreč ena izmed reh dežel, ki so ji znane tajno-ti atomske sile Ostali dve dr-avi sta Amerika in Anglija. Canada ima tudi sklade urani-j a, ki se ga rabi pri izdelavi! itomske bombe. Mnogo Kanadcev je bilo v slu-ruske špijonaže, zlasti pa| 'ladni uslužbenci. Kanadska po-j icija jih je dozdaj zaprla že 22. j 'roti 12 imajo velike obtežilne lokaze, 10 jih je pa bolj za pričo >roti prvim. Vsi prijeti so tako strogo zastraženi, da ne more j lihče do njih. Nahajajo se v( ustični palači prestolnice. Vsaj preiskava se vši v največji ta j - j losti, cla se ne izve, koliko je ka-1 iadski oblasti že znanega o tej t rohunski aferi, ki jo je Sovjetska Rusija razpredla po vsej de-seli. Med prijetimi, ki so bili v ruski vohunski službi, so sedanji vladni uslužbenci, pa tudi taki, ki so bili včasih zaposleni pri raznih vladnih agencijah. * * * Washington. — Charles Ross, osebni tajnik predsednika Tru-mana je rekel, da je kanadski premier obiskal še v novembru predsednika Trumana in mu povedal, da so prišli na sled ruski vohunski zaroti in da zasledujejo v vsej tajnosti osebe, ki so jih Rusi najeli za vohunsko delo. Državni oddelek je bil o vsem tem dobro poučen Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: V Belgradu je imel Tito zaprtega srbskega generala Nediča, ki je čakal, da pride pred /sodišče kot vojni izdajalec. Pred nekaj dnevi je pa Nedič skočil skozi okno in se ubil. Vprašanje nastane: ali so imeli tako važnega jetnika zaprtega v navadni sobi brez križev na oknih, ali pa mu je morda kdo "pomagal" zadej, da je hitreje priletel z glavo na tla? Math Vihtelič V petek dopoldne-ob 8:40 je .umrl v bolnj^ngn sv., Ale-ia Math Vihtelič, star 60 let, doma iz Vrhnike. V Ameriki je bil 45 let. Dom družine se nahaja na 998 E. ,78. St. Tukaj zapušča žalujoče soprogo Marijo, doma iz Straže pri Novem mestu, sinove: Franka, \Yil-liama in Albina; Frank je bil častno odpuščen iz armade,'Alain se nahaja doma na vojaškem dopustu, William je pa še v službi Strica Sama ter hčer Dorothy. V Detroitu, Mich., zapušča brata Johna, ki je dospel s svojo soprogo na pogreb. Bil je član društva Carnio-la Tent 1288, Makabejcev. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. ■ Filipa Neri ob 10 in na Kalvarijo. Naj po-' čiva v miru, preostalim. soža-lje. Gertrude Petrič V petek zjutraj je umrla za' srčno hibo Gertrude Petrič, r j. Šile, in sicer ravno ob času, ko je bila pri sv. maši v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Bila .je stara 68 let in doma iz vasi Glo-belj, fara Sodražica, odkoder je prišla v Ameriko pred 87 leti. Prebivala je na 3916 St. Clair Ave. Bila je članica društiva Srca Marije in sv. Neže št. 139 C. K. of O. Soprog John ji je umrl leta 1941. Tukaj zapušča bratranca John Gornika, ki je gl- tajnik SDZ, nečakinje: Mary Baraga, Alice Kretič, Frances Šuštaršič, Rose Prijatelj, redovnico s. Mary Andrej, nečaka Franka in Augusta Prijatelj ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo j utri zj utraj ob devetih iiz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Andrew Spitzig V nedeljo zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici Andrew Spitzig, star 46 let. Stanoval je na 15308 Daniel Ave. Doma (Nadaljevanje na 3. sirani) Rusija zahteva, da se razoroži poljske čete pod angleškim poveljstvom v Italiji Poslanka Clare Luce |e prestopila v katoliško Cerkev New York. — Clare Boothe Luce, kongresnica iz Connecti-cuta, je prestopila v soboto v katedrali sv. Patrika v katoliško Cerkev. Obenem je pa izjavila, da ne bo več kandidirala v kongres, v katerega je bila izvo,jena iz 4. okraja prvič leta 1942 in ponovno leta 1944. Nauke v katoliški veroizpovedi .je dobivala pet mesecev od Msgr. Sheena, ki je profesor na katoliški univerzi v Washing | tonu. Nj.en mož je Henry R. | Luce, urednik revij Time, Life j in Fortune. Msgr. Sheen jej .-preobrnil v katoliško vero že tri; znamenite Amerikance, kolum-j nista Ileywood Brouna, bivše-! ga komunističnega voditelja Bu-j denza in zdaj kongresnico Mrs Luce. NAJNOVEJŠEVESTI Prošnja iz domovine Anton Grdina je prejel pismo od rojaka Ivana Oven iz Mengša, ki je bil rojen leta 1913 v Clevelandu. Rojak prosi svoje ameriške prijatelje in znance, če bi mu nicgel kdo kaj pomagati, bodisi v obleki denarju, ker je bil v tej vojni hudo prizadet. Njegov naslov je: Ivan Oven, Mengeš št. 56, Sloveni j a, Jugoslavi j a. -o-- Državnika obiščeta v Floridi Churchilla i Washington. — Državni tajnik Byrnes in Bernard Baruch sta odšla v Miami, Florida, kjer sosta obiskala bivšega angleškega premierja Churchilla. Pravita, da je obisk popolnoma družaben. (Hm). VATTKAN—Papež Pij XII. bo' danes povišal 32 škofov v-kardinale. Obredi bodo tra-' jali 5 dni. V sredo ob 7:15 (1:15 pop. vzhodni standard i čas) bodo radijske postaje." prenašale papežev govor v'J angleščini. Ta teden bcf pa-; pež imenoval tudi več nad- 1 škofov in drugih cerkvenih.* dostojanstvenikov. BRUSELJ — Pri včerajšnjih;5 volitvah v Belgiji je dobila k a t o 1 i I k a stranka naj več J mandatov. Poročila iz 7 od 9 provinc kažejo da je dobila;; katoliška stranka 76 sedežev izmed 202 v parlamentu. Socialisti so dobili 46 sedežev, komunisti 12 in liberalna stranka 9. Katoliška stranka je dobila včeraj 3 mandate' več kot pri zadnjih volitvahj' leta 1939. •LANCASTER, Pa. — Unija A.: | F. of L. je poklicala z delaj p vse svoje članstvo v tem mestu, da podprejo stavko voznikov pri ulični železnici in! busih. Povsod, kjer delajo1 i unijski člani, danes delo sto-' ji. Samo policija in pismo-noše, ki so tudi člani unije, so izvzeti od te odredbe unije. DAROM! P AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN SLOVENIAN MORNING 1N LANGUAGE °NLY AMERICAN HOME __ • CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, FEBRUARY 18, 1946 LETO XLVIM—VOL XI VIII ausche je ; kapitolu zu0 cenjen Mn0en e — Do A Se, Soyori- da bo ^Predsedniški kan-*dat leta 1948. :So seto?8?01*- v prestolnici Etični v P0Javile govorice o' Werner • bodočnosti ohi j skega' VeVeda«- i > V W'ko je bil guv. Lau-1 Sikai,;^mgtonUi je povedal Ni J' da se odpelje zve- ! v Beli S dan se je P°javil! lŽg0V0ril se ^ Vila V domov radi slabega , h °sti>l a zanikal Pa "i- da '.HednZat0- da je obiskal S^kondl UHO zasedanje Jim velo Varnostni koncil Kčm združenih narodov j :?V0.Za8eda"je. Pred kon-: i,in .^vJa je ruski delegat| >■ ^ste rabil m0Č vetira"i 'm Pokazal, da smatra I N n« -T0 mero> za druge ; N(1Pd drugo. :Hn;°^ilom je bil0 namreč| SUV^eta Francija in Angli-1 JStna V°je Sete iz Sirije in' ' ■ Ameriški delegat th^-t, Je Stavil posredovalni! > Pr^adete države sa- kdaj bi bilo varno Vi.^ov .Zet' čete ven. Večina IižjHi ipRJ blla za ta predlog.i C0' "i PH Predl°& vetiral z c Je to zadeva vsega j^la, Jrzijska delegacija za- />meci p koncil reši nespo- K ' VzameUSj°.in Perzij0't0 ;>;» ' le Vis- Kusna svoje čete rekel, daje to ' HClla" Zda6 6 Samih in ne [je 'lo Vj>r„v J' ko je prišlo po-' N na dnevni red, k>je /^naenkrat spreme-Q^lišče in zahteval, da , , dv'iava ves koncil. —0t7- V°21Jo nemške ; domov .i^i^.- Angleži so lOWvojo ladjo več kot () Ji ^iodol^^^rjev, da jih <>C°kV-- T° S0 m0rnar- iO Ki so •b°3ne ladje Graf ! %ski ^ sami potopili ob i ah decembra 1939 i , Pod argentinsko S s i, ^nSvlSESTRA. SPOMNI ftXsMKAKIM London. — Ker Jugoslavija ni čferriea varnostnega konc Ha organizacije združenih narodov, je ruski komisar Višinski prinesel pred koncil zahtevo Jugoslavije,! da se takoj razoroži in pošlje domov 107.000 poljskih vojakov/ ki nahajajo danes pod angleškim poveljstvom v Italiji. Vi-' finski je poudarjal, da so poljski vojaki sovražni Jugoslaviji in cla njih navzočrtbst v Italiji ogroža mir in red na jugoslovanski meji. V tej zahtevi je Višinski poudarjal, da se poljske čete v Italiji pomičejo proti jugoslovanski meji že več'mesecev in da so že nadomesti« vse angleške edinice ob severnem obrežju Jadranskega .morja. V decembru je baje došlo tudi 700 poljskih vojakov v Trst. Dalje trdi ruska spomenica, da rekrutira poljska armada v Hali j i begunce, ki so pribežali iz Jugoslavije pred komunisti. Njih geslo je: "Boj proti komunistom v Jugoslaviji!" ; ........... ' j Razne drobne novice iz Clevelanda in le J 'okolice Zahvala :.u rože_ Mrs. Mary Kraje, 1205 E. 60. St. se zahvaljuje vsem za rože, darila in karte, ki jih je prejela v času 3 mesečne bolezni. Se je preselil— Frank Kumel, ki je živel na 18791 Abbey Ave., živi zdaj pri svojem sinu Josephu na 18618 Aspinwall Ave. Jože zopet na delu— Naš zastopnik Jože Grdina se je zadnji teden podal v Indianapolis, IrnL, za novimi naročniki. Vse izgleda, da bo dobro opravil. V par dneh je dobil 14 novih naročnikov. Father /jaznik r Rimu— Vojaški kurat Rev. Louis Baiznik sporoča, da b:, dines najbrže v Rimu, kjer se bo udeležil obredov pri p.i.-večanju novih kardinalov. Z obredi bodo pričeli danes. Iz Rima odide Father Baznik v Lid o pri Benetkah, na 28. feb. bo pa zopet nazaj v Kanalu pri Gorici/. K nji ice imamo— Društvom K s K.) naznanjamo, da imamo zdaj plačilne knjižice: v zalogi. Tajniki in tajnice, ki so jih naročili, jih zdaj iahfe doaije. ■■ Lepo so i graf i— Igra "žlički je treba moža," ki jo je sinoči podala v dvorani sv, Vida podružina št. 25 SŽZ je zelo dobro izpadla. Vsi igralci in igralke so bili deležni obilo priznanje od gledalcev. Dvorana je bila veliko premajhna za ta večer, toliko ljudi je prišlo glodat igro. Kot slišimo bodo igro ponovili enkrat' drugi mesec, čim bo dvorana na razpolago. Zaroka— Mr. in Mrs. Frank Mrhar iz 990 E. 63. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Jennie z Mr. Antona Klemenčič iz 653 E. 160. St. Bila srečno. Na operaciji— Srečno j t prestal operacijo Anthony Nosse iz 6508 Bonna Ave. Nahaja se v Cleveland Clinic. Obiski so že dovoljeni. Deveta obletnica— Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi šv. Vida maša za pokojnega John Tomsicka v spomin 9. obletnice njegove smrti. Pozdravi iz Fforide— Joseph in Frances Medved pozdravljata svoje prijatelje po . Clevelandu iz Miami, Fla., ka-jmor sta se podala za nekaj ča- ,sa na oddih. I V bolnišnico— i Poznana Mrs. Rose Šimenc, tajnica društva Collinwoodske ' Slovenke št. 22 SDZ se bo da-..nes podala , v bolnišnico sv. Aleša. Članice na j se za ta čas I * obrnejo v vseh društvenih zadevah na zapisnikarico Rose Mickovic, 16002 Holmes Ave., 'tel. MU 0032. Mrs. Šimenc že-!lhno,\da bi se kmalu boljšega !zdravja povrnila domov. K molitvi— ! Članice društva Srca Mari-' je in sv. Neže št, 139 C. K. of O. naj se zberejo nocoj ob 7:80 II v Zakrajškovem pogrebnem za-1 vodu. da se pošlo ve od pokojne " sestre Gertrude Petrič, jutri naj se pa po možno-ti udeleže ' pogrebne sv. maše. (Nadaljevanje na 3. strani) Tube Co., ki je podružnica U. S. Steel Co. V drugih podružnicah te jeklarne je pa 9,000- delavcev. V državi Ohio je za U. S. Steel Co. največja Republic Steel Co., ki zaposluje 56,000 delavcev v Clevelandu, Youngstownu, Warrenu, Niles, Canton in Massillon. * * * Detroit, 17. feb. — Danes popoldne so se vršila pogajanja med unijo avtnih delavcev CIO in zastopniki General Motors. To je bilo prvič, da so se vršila pogajanja v nedeljo, odkar je stavka. ZboroValci so šli narazen, ne da bi dosegli sporazum, je poročal podpredsednik unije, Walter P. Reuther. S pogajanji bodo zopet začeli v pondeljek popoldne. Kar se tiče mezde so samo še en cent narazen. Korporacija ponuja 181/oc na uro poviška, unija vztraja pa pri 19'/oc. Obenem pa unija zahteva, da kompanija prizna zopet staro pogodbo, ki jo ,je razveljavila 10. decembra zaradi stavke. Kot se poroča, je uniji več na tem, da dobi staro pogodbo z vsemi pravicami, kot' pa ji je za tisti cent. AMERIŠKA DOMOVTNA. FEBRUARY 18, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po požti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznašalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 34 Mon., Feb. 18, 1946 O naši Primorski ciji bi radi dali Trst Italiji tudi za to, da ga rešita pred komunistično poplavo. Rekli smo, da misli Pertinax, da Rusi tudi Italijo snubijo. Ne samo radi Sredozemlja ampak tudi iz razlogov komunistične borbe same. V Italijo so vrgli Rusi že ogromne milijone za komunistično propagando. Vsi poročevalci trdijo, da imajo italijanski komunisti med vsemi strankami največ denarja za časopise, letake, shode itd. Togliatti, spretni komunistični agent Moskve, je v začetku radi Trsta med Lahi zgubil mnogo na veljavi. Znano je namreč, da so v začetku njegovi komunisti v Trstu sodelovali s titovci. Sedaj so italijanski komunisti obrnili svojo taktiko in zahtevajo tudi oni Trst za Italijo. Vprašanje je sedaj, ali se bo hotela Rusija zameriti italijanskim komunistom na ljubo slovenskim. Pertinax misli, da ne. In jih je tudi več in so torej pomembnejši za komunizem v celoti. Jugoslavija je na drugi strani vse storila, da se oso-vraži pri zapadnih velesilah. Ne samo da ni Tito držal danes besede, tudi sicer je nastop komunistov na Primorskem dražil zaveznike. Prišlo je tako daleč, da je pri Dornbergu partizan ubil ameriškega vojaka. Napetost med jugoslovanskimi partizani in ameriškimi vojaki je tolika, da pomeni tem Jugoslovan toliko kot komunist. Razumljivo je, da vse to ne koristi naši Primorski. Med ameriškimi vojaškimi krogi se je že pojavil predlog, da vsa Primorska s Trstom vred postane neodvisna držaA^a, tako da bi bil zlomljen italijanski in jugoslovanski vpliv. Ne dvomimo nad dobrim namenom tega predloga, vendar jasno, da bi tako ostali primorski Slovenci odtrgani kulturno in gospodarsko od ostale Slovenije. Vprašanje je tudi, kako dolgo bi taka državica obstala in ali ne bi biia to pot, da enkrat cela pade v območje Italije zlasti, če bi v Jugoslaviji komunizem še dlogo gospodaril. Primorsko vprašanje je torej še zavito v meglo. Zdi se pa, da bo držalo za dolgo dobo, kar bo sedaj odločeno. Zato želimo in smatramo za edino pravilno, da pride vsa Primorska pod Jugoslavijo. Komunizem in njegove strahote bodo minile. Narod na Primorskem pa ostane. Njegova srečnejša bodočnost je zagotovljena le v zvezi z ostalim narodom. *-> i i ■—» *—a J—■ ■—> •—» mT-rn mim mmn mm i i mm mum Vprašanje Trsta in vse naše Primorske zopet stopa v ospredje. Vzporedno z londonskim zborovanjem UNO so v angleški prestolnici razpravljali tudi o pogojih miru z Italijo. Mnogo je ugibanj, kako daleč so prišli v razgovorih veliki, ki odločujejo usodo Italije, vendar je jasnosti malo. Vse je v predlogih in protipredlogih. Eno težkih vprašanj je Trst in njegovo zaledje. V smislu septemberskih sklepov v Londonu na seji predsednikov treh velesil začne posebna komisija preiskovati na licu mesta, kakšna je resnična narodnostna meja med Slovani in Italijani. To samo po sebi res ni težko delo, ker naša Primorska ni kaka indijska provinca, ampak civilizirana dežela, kjer je narodnostna zavest visoko razvita. Toda, kadar hoče diplomacija kaj zavleči, pošlje komisijo na lice meta. Do prvega maja bi moral biti pripravljen predlog za mir z Italijo, kef bi se ta dan morala začeti delna mirovna konferenca v Parizu. Dvomimo, da bi bila do takrat vsa nasprotja med Rusijo in zapadnimi demokracijami, v kolikor zadevajo Italijo, izravnana, vendar vprašanje Primorske je radi tega datuma spet na dnevnem redu. V Londonu je tudi Jugoslavija znova postavila svoje zahteve glede nove meje med Italijo in Jugoslavijo. Neprijetno je odjeknilo, da je Titova Jugoslavija svoje zahteve spet spremenila, kakor da Kardelj in drugi, ki vodijo jugoslovansko delegacijo v Londonu v septembru niso vedeli, kaj bi radi. Sedaj zahteva Jugoslavija Beneško Slovenijo in vso Goriško in Istro brez Furlanov na desnem bregu spodnje Soče. Ta meja je tista, ki io je predlagal že leta 1941 odbor Slovenske Zaveze v Ljubljani in katero zahtevo je potem slovensko zastopstvo dosledno postavljalo. Po tem predlogu bi slovenski del Primorske prišel pod federativno slovensko edinico Jugoslavije, hrvatski del Istre pa pod Hrvatsko federativno edinico. Za Trst predlaga Jugoslavija avtonomijo s statusom federativne edinice v okviru jugoslovanske države. Kaj naj točno spada pod pojem Trsta ni določeno. Ali tudi slovenske okoliške vasi, ki so včasijj spadale pod občino Trst? To bi pomenilo, da jih tržaško italijanstvo v doglednem času poitalijanči. V koliko bo Jugoslavija s svojimi zahtevami uspela? Biti bi bilo treba prerok, da bi mogel to kdo napovedati. Ne smemo pozabiti, da bo to odvisno od trdega diplomatskega boja v dveh smereh. Prvi boj je boi dveh imperializmov za Sredozemeljsko morje. Anglija smatra to morje za najvažnejšo svojo pot na Vzhod in hoče biti resničen gospodar te poti. Rusija pa tudi hoče na vsak način na Sredozemeljsko morje. Stoletni sen ruske diplomacije je bil, kako priti skozi Dardanele do odprtega morja. Od krimske vojske in od balkanskih osvobodilnih bojev, pa do prve svetovne vojne vedno je Rusija imela kot enega svojih ciljev pot na Sredozemeljsko morje. Danes se spet ponavlja isto. Na štirih točkah se bije ta boj: Eno vprašanje so Dardanele in prost prehod skozi nje. Drugo je, kdo bo gospodar grškega Dodekaneza, ki ga je imela sedaj v posesti Italija. Rusija je dalje postavila zahtevo, da dobi sama varstvo nad doslej italijansko kolonijo Tripolita-nijo. In četrta točka je Jadran. Anglija je doživela prav na tej četrti točki že težke poraze. Na rusko zahtevo je v vojni stiski dvignila na ščit ruskega agenta Tita in tako Rusiji skozi komunistično Jugoslavijo in komunistično Albanijo nehote odprla pot na -t- Jadran. Gotovo ni odločevala samo vojaška potreba, ampak tudi nerodnost angleške diplomacije, ki je preveč zaupala v spreobrnjenje komunistov in se zanesla na njihovo besedo. Toda danes Anglija spoznava svojo napako in bo hotela rešiti vsaj Trst in okolico izpod ruskega vpliva. Kako se bo ta igra odigravala je težko reči. Na katerih točkah bodo odnehali Rusi in na. katerih Anglija? Francoski žurnalist Pertinax misli, da Rusija že ne pritiska več tako močno za jugoslovanski Trst kot je delala pred meseci. On misli, da hoče Rusija imeti za prijatelja tudi Italijo. Tudi Italija je pomembna v boju med angleškim in ruskim imperializmom za moč v Sredozemeljskem morju. Saj je Italija izrazito središče tega morja. Če Rusija preveč pritisne in vzame Italiji Trst, si to odbije za dolgo časa, Pertinax govori, da bo skušala prav Rusija olajšati Italiji težke mirovne pogoje, ki jo čakajo. Tudi Anglija bo'skušala ostati v dobrih odnosih z Italijani in bi torej mogli ti pričakovati, da pridejo iz te vojne prav dobro. In tako je mogoče, da Rusija huje pritisne drugod, kjer ima sporne točke z Anglijo in pusti Trst Italiji. Vedno bo pri tem vprašanje, koliko ozadja bi ostalo temu italijanskemu Trstu. Tudi ne smemo pozabiti, da sta vojaško v Jadranu najvažnejši točki Kotor in Saseno. In ti dve sta že v komunistični Jugoslaviji odno-sno Albaniji in tako pod rusko kontrolo. Trst je-važen s trgovskega in splošno gospodarskega vidika za po Rusiji obvladane dežele Srednje Evrope, ne pa toliko z vojaškega. Nič manj pa ni važen boj med zapadnima velesilama in Rusijo o tem, kako daleč bo segal komunistični vpliv. Bevin je na londonski konferenci UI^O brez skrivalnic povedal, da smatra komunizem kot vojno nevarnost. Kako daleč sta danes prisiljeni Amerika in Anglija, da spustita komuniste? Ali naj prepustita Trst in okolico ruskemu vplivu, da ta seže točno do črte Stetin-Trst? Zapadni demokra- ' Da, tekom strašne vojne tukaj so tudi izdajalci bili slovenski naši Efialti, s sovragom, ki so se družili. Številne žrtve njih v grobovih po gozdih, poljih še ležijo — 'Sramota vsem morilcem bratov!' Slovencem takim' vsem velijo." Pravilne, Mr. Zupan! Tisoč dokazov že doprinaša slovenska zgodovina, da so izdajalski komunistični partizani vse to počeli najmanj DVE LETI MED VOJNO, preden se je našel le en domobranec, ki je dvignil roko v obrambo tako kruto izdanega slovenskega naroda. Zato se nič ne čudimo, da je tudi Vam prikipel gnev nad temi Efialti do vrha in se je razlil v verze, ki sicer niso dosegli kakega Prešerna ali magari samo Zormana, vendar jim ne moremo odrekati neke "pesniške zanešenosti." Naj vas vaša brhka Muza še večkrat tako— zanese! * * * Na, ta je pa spet dobra! Pošta mi je prinesla "Jugoslovanski Obzttf" iz Milwaukee in v njem berem pismo, ki ga je voditelj slovenskih socialistov pisal IZ BEGUNSTVA — Ivanu Molku! Baje je to pismo prinesel tudi "Prolaterec." Morda tudi — Glas Naroda . . . Spet mi torej uhajajo misli na SANSovo sejo sredi aprila 1944. Takrat je že omenjeni; "pritepenec" na seji vsem skupaj povedal, da so vseslovenski | razglas proti partizanom podpisali tudi slovenski SOCIALI-j STI. Ko .je to strašno reč sli-j šal predsednik Etbin Kristan, j se mu je ocl gnusa obrnil želo-i dec. Pa ne od gnusa nad slo-i venskimi socialisti, njegovimi i tovariši ali sodrugi, ampak nad "pritepencem," ki si je dr-i znil kaj tako groznega blek-i niti o slovenskih socialistih; Et-| bin je povzdignil glas in kakor živ ognjenik bruhal iz sebe: I "Hitlerjeva kovačnica, to vam rečem! Predobro poznam svoje tovariše v starem kraju, da bi si mogel kaj takega misliti o njih! To je laž! To je j smešno, to je nezaslišane! Moji nekdanji tovariši v zname-|nju Marksa, pa naj bi bili da-; nes — kraljevaši . . ." In še I več takega. j Well, well, well! Tovariš i ali sodrug Etbin je kljub temu doživel težki dan, ko je moral, kakor se zdi, v samem PROLE-TARCU citati čisto mirno zapisane besede izped pferesa vo-diteja svojih sodrugov, slovenskih socialistov: "Žal mi je, da sodrug Etbin Kristan, če je res, kakor slišim, ni ohranil jasne glave, kakor Vi (Ivan Molek)." Tako je zapisal sodrug dr. i Celestin Jelene in potem ne-i kaj stavkov popolnoma tako, i kot je "pritepenec" govoril na tisti SANSovi seji, ki je prišel nanjo Z JASNO glavo, do-čim je imel Etbin Kristan tisti dan kot zmerom v tistih časih glavo do vrha polno takega "močnega vina," kakoršnega je Ivan Molek "metal naprej" [ njemu in ostalim sodrugom, dokler je imel kje prostor za svoje pisanje. Kako boš, človek sodrug in tovariš, v takih ! okoliščinah ohranil — JASNO ! GLAVO!? * * * HARPERS MAGAZINE j (nekdanje Adamičevo glasilo) ■je pisal leta 1944, da so štirje | znaki za kak FAŠISTIČEN re-| zim naslednji: 1. Samo ena politična stranka v državi; 2. ,državna tajna policija (n. pr. OZNA!). 3. Oboževanje "vodje" (na ^ pr. Titota). ' 4. Uradna uniforma (rdeča zvezda pri titcvcih, ker- jim manjka blaga za kake "srajce"). Ce so te točke držale za Hitlerja in Mu3solinija, drže pač tudi za Titota. TITOVA Jugoslavija je v luči teh točk STOPROCETEN FAŠIZEM! * * * Mrs. Roosevelt se pri UNO v Londonu zelo dobro poteguje za BEGUNCE. Vsa čast ženi! Nepričakovano dobro popravlja decembrsko "Zarjo." Tudi ti, ki čitaš o Mrs. Roosevelt drugod in v tej koloni, imej begunce pri srcu in PODPIRAJJ L I|G O KATOLIŠKIH SLOVENCEV! — Zaplot. -o- List se bori samo za pravico Odpri srce, odpri roke. . . V "Zarji" beremo, da je rekla Mrs. Roosevelt v Londonu: "Ako hočemo ohraniti civilizacijo in člaveštvo, moramo vsako nadaljnjo vojno onemogočiti." O, kako iz srca je povedala to Mrs. Roosevelt vsakemu pametnemu človeku. Le škoda, da Mrs. Roosevelt o nekaterih rečeh govori pametno, o drugih pa ne. * * * t ' IX -i. J Še mnogo bolj škoda, da nekateri oblastniki ,niti takrat ne poslušajo Mrs. Rooseveltove, kadar govori tako pametno kot v gornjem primeru. Vzemite na primer Titota! V Jugoslaviji imajo močno armado. Močno se trudijo, da bi jo šc ojačili. Niti ženskih vojakov še niso demobilizirali in jih ne mislijo tako kmalu, če sploh. Vprašali so Titota, zakaj vzdržuje v teh "mirnih" časih tako veliko armado. Odgovoril je, da zato, ker je to "socialna potreba." Razložil je pa tako: Ali mislite, da bomo poslali svoje zveste vojake domov — stradat? Dokler so v armadi, imajo vsaj kaj jesti in kaj obleči in kam glavo položiti. Saj mora vse civilno prebivalstvo svojim ustom prftrgavati, da se hrani armada! To vam je "pojasnilo"! to potrebno zato, da bodo imeli; Nemci svoj "prostor pod son-| cem." Ko se je vršila v Nemčiji si-' stematična militarizacija vsega | nemškegai naroda, od ljudske šole in celo od otroških vrtcev do: univerz, je ves svet dobro ve-: del, da Hitler hoče vojno, vojno' in spet vojno. Ko sedaj Tito oponaša Hitler-. ja in ga celcj prekaša, in isto-| časno oponaša Stalina in ga men-1 da tudi hoče prekositi — ali je! res svet zdaj tako neumen, da bo1 sprejel "pojasnilo" o "socialni potrebi"? * » « Kljub temu se "Zarja" tudi: pojezi ne samo nad nasprotniki; Mrs. Rooseveltove, ampak tudi; nad "hudobnimi nasprotniki" | Jugoslavije, namreč TITOVE j Jugoslavije, zakaj dandanes dru-! ge sploh ni. Na drugi strani pa "Zarja" močno pohvali ameriškega senatorja Toma Connallyja, ker se je zavezi za nepristransko pomoč vsem potrebnim. Dejal je, ko je zavrnil predgovornika Tafta: "Zdi se mi, kakor bi (po Taf-tovo) bilo treba ljudi premeriti in presoditi, h kakšni politični stranki spadajo. To je seveda umetno merilo, katerega se senator Connally ne bo držal in tudi ne bo upošteval. Lačne je treba. naviti in nage je treba obleči, tako je končal svoj govor senator iz Texasa in upamo, da bo to obveljalo." Tudi mi to upamo. Poleg tega nas veseli, da je s temi besedami senator Connally dobro zafrknil ne samo svojega tovariša Tafta, ampak tudi de-cembersko "Zarjo," ki je merila ljudi in presojala, h kakšni politični stranki spadajo" . . . in je naravnost povedala, da beguncev, kadar so lačni, NI treba nasititi, in kadar so nagi, NI ti'eba obleči. . . Hvala senatorju Connallyju, da je tiste besede popravil, ko jih "Zarja" ni popravila! Mora res biti dober mož in "Zarja" ga je še vse premalo pohvalia. Podpirajte LIGO KATOLIŠKIH SLOVENCEV, ki se ravna po besedah tega moža. • • * Kolonar čestita pesniku Ivanu Zupanu, da je v "Zarji" postavil tako zelo zaslužen spomenik izdajalskim komunističnim partizanom. Ob koncu pesmi 'starokrajska pisma" je tem gr-dobam Ivan Zupan zabrusil pod nos naslednji dve kitici: Pa ni samo to, da mora biti v Jugoslaviji močna armada in se mora še povečati. Tudi ni samo to, da mora vse civilno prebivalstvo sebi pritrgavati in rediti ktiilno armado. . . . . . tudi vsa vzgoja mladine gre za tem, da bo ves narod vedel: Armada je hrbtenica TITOVE Jugoslavije! Ko otrok v prvem razredu .ljudske šole odpre svoj "abecednik," najdem tam pod črko "a," da to pomeni: ARMADO! Slika, ki spremlja črko "a," predstavlja vojno letalo. In tako gre naprej skozi vso abecedo. Ne vem več, pri kateri črki je neka "Janja zaklala svinjo." Abecednik pa zraven pove, da je "Janja slanino dala — ARMADI". Vse --Armada! O, jugoslovanski otrok ne sme zvedeti, kako lepo je govorila Mrs. Roosevelt o odpravi vojne in kako ginljivo je o tem pisala "Zarja." * * * Natanko tako je delal — Hitler. Njemu je bila tudi armada vse. Bil je pa vsaj toliko iskren, da ni varal sveta s kakim izgovorom, da je to "socialna potreba." Odkrito je povedal, da je Enumclaw, Wash. — Zadnjič sem poslala naročnino za list Ameriško. Domovino, potem sem pa videla, da sem premalo poslala, ker ste pač morali list podražiti, zato pošiljam sedaj primanjkljaj, ker nočem, da bi trpeli škodo, kajti zavedam se, da imajo tudi uredniki težko delo. Ameriška Domovina je res katoliški list, ki piše resnico in pobija krivico. Tak list ni nikdar predrag. Berem več slovenskih listov, pa vsi so več ali manj za partiza ne-komuniste. Imenujejo jih tudi osvoboditelje Jugoslavije. Pa kakor je videti iz pisem in drugih poročil iz Jugoslavije, so jo še bolj zasužnili ne pa osvobodili, kjer morajo biti ljudje le partizani in se vese^ le, ko so narod tako zasužnili, da ne sme niti z mezincem po-migat. Nekateri Slovenci tukaj pa jih še povzdigujejo, da so partizani pognali Nemce iz Jugoslavije. Nikjer pa še nisem brala ali videla, da bi bilo kje zapisano, da so Nemci bežali pred partizani. Premagali so Nemce zavezniki in zato so morali iti tudi iz Jugoslavije. Tudi nisem nikjer videla, da bi bilo kje 'zapisano, da bi bili partizani kaj v Nemcev pobili. Včasih so res katerega Nemca ohladili, da >so potem Nemci bolj morili talce. Ko bi v Jugoslaviji ne bilo teh grdih komunistov, bi bilo ostalo pri življenju več tisoč Slovencev, ki so jih Nemci pobili samo radi komunistov. Na tisoče pa sc jih komunisti sami mučili in pobili in trpinčili ter žive metali v razne jame in brezna Svoje žrtve so zakopali po go-zodovih, .da bi tako zabrisal; sled svojih zločinov. Ker je bilo ravno sedaj nekaj partizanov in partizank iz Jugoslavije tudi tukaj v Ameriki, bi jih bil moral kdo vprašati, zakaj so tako mučili in pretepali nedolžne ljudi, pa cerkve, šole in cele vasi rušili in požigali. Ce so vedeli, da bodo oni vladali Jugoslavijo bi jo ne bili smeli tako uničiti, da sedaj ubogi ljudje nimajc ničesar. Kajti s tem ste samo Slovenijo popolnoma uničili. Pa še Glasilo KSKJ je vse za partizane, vse za SANS. Kako so se ljudje zmotili. Katoliški ljudje, pa še podpirajo SANS. Vse tiste naj bi vse poslali v Jugoslavijo. Saj beremo iz poročil, kako se imajo komunisti tam dobro; reveži pa nam pišejo sem: pošljite nam kaj, ob vse smo, ničesar ne dobimo. Katoliško Glasilo pa priobčuje pisma iz Jugoslavije, ki jih pobere iz drugih časopisov. Čudno se mi zdd le to, zakaj pa noče ponatisniti tistih, ki jih dobi v Ameriški Domovini, ki jih begunci pišejo, da bi ljudje tukaj bolj vedeli, kaj so komunisti počeli v Jugoslaviji. Tudi tista imena beguncev, ki so bila vlAmeriški Domovini bi bil lahko še kateri drugi slovenski list priobčil, da bi vsaj tukaj živeči Slovenci lahko izvedeli za svoje sorodnike, ki sedaj prezebajo po tujini. Ker mnogo naših ljudi ni naročenih na Ameriško. Domovino, zato tudi niso videli tistih imen. Jaz sem videla med imeni, da je tudi en moj brat in njegov sin med temi nesrečnimi begunci. Bežal je tja, kakor šrf } man. Dobro vem, kako M brat ljubil Jugoslavijo k" Rozman. Zato pa niso sprejeti komunizma zat' d' so bili res pravi katolik es kaj jih pa katoliški a, motijo z izdajalci, ki * s premoteni po lažnjivih' n lih ,da imajo laž za r^ a obratno. 2) Pred nekaj dnevi sei» , v roke sliko škofa Ro^" a izgleda danes. Na obri tk mu vidi, kako strašn je vidi, kam je Jugoslavia ip( Smilijo se mu ljudje $ > oni, ki so morali bežati fk munisti, da so si rešiliv \ lo življenje. Ko sem ^ I; sliko in videla, kako Mi (Nadaljevanje na 3J>JTtei T "Joj, kakšen pa si, ** ^ del v kakšno lužo?" ®J * zdravil«oberjager . sem prisopihal k og."' 11 vrečo s polhi na tla i11^ ,e ii ognju. . Nekaj časa sem sVeIJ okrog sebe, zlasti v te® ^ tere sem prej le planil . som, misleč, da me "f, ^ vse coprnice, kar ji'1/ naša Notranjska, ki ^ grede rečeno, najlepša Jc svetu. Polagoma sem* p pa sem zinil in poved* Matevžu in prijatelj" Pojetu: "Coprnice so me n° k-lini!" k( 'Da so te?" je krojač Matevž, ki Je ( ] 1 zelo potolažen, da sel® > . doživel in bom tak° vere njegovmi prip^ Jl strahovih. "Srečen si, da si . 11 pomagal tudi prija^ , r jev Jakob in pome^, dal svaka, enčeš, še $ * tegniva, Japčka. "Tudi jaz pravim- 1* ?en," je intoniral k^ . 1 ster, "ker če bi se* ^ spravila za vrat, ,| 1)lc podila v zrak in nes®, ^ ral na Slivnico, kjf \ Samo eno bi te v tak • ii lahko rešilo in je g zapomniš." "Meni se že ne b° I k primerilo kaj takega & či ne bom šel nik«1' S strehe," sem odločno.™ 'i 0 "Nič se ne ve, kam le poslušaj dober 1)8. ^a če bi se ti kdaj P^o J* zadobile nad teboj 0 ^ nice in bi se ti ^ jh spraviti za vrat, ^ jezdnega konja, ti fes. gega, kot da napra)" M vo roko in suneš vn";« ven pa izgovori tri | de. . ." "Cuker, med, ge," sem naglo iz£°v 9 "Saj ne rečem, da 'S ke besede, pa niso pri coprnicah, ki s° 9 in take sladkarije 9 Ti takrat, ko boš sil'1« go, izgovori: JezuS* 9 žef, in kot bi treni1 9 okrog tebe in cop1"11« na vso moč poma# 9 ki boš v dobrem va^jB| bro si to zapomni l »noč ima svojo m°c'.,9p Tako me je lepo "J krojač, ki me je s s «1 vedovanjem v d° Mm večerih spravil ^ 9^ strah in trepet, da S19 sto od njegove 9 sem upal brez pa v posteljo pa k°9 vo, da nisem nič slišal. Pa sem me''9 pozabil na ta nj®», <9 ti coprnicam, kaj*1 9 se me lotile in sice*,;i glavnem stanu na V. e ^ mor sfe nekoč za§el ^ umnosti. No, ker s^,. ,i» ^ bom pa še tisto P j( '^'i če ne pride kaj vme ne fržmaga. 2 KHERTSTnnirnvTNA. FEBRUARY 13, i«M6 nosti in skromnosti profesorjevi, zakaj znano je bilo njegovo uspešno delovanje daleč naokoli in domovina bi se ne mogla pritoževati, ako bi imela o-bilo takšnih sinov in takšnih delvacev, kakoršen je bil profesor Poljanec. Strog do skrajnosti proti samemu sebi, usmiljen, dasi pravičen sodnik proti drugim. Počasi je stopal konjič po strmi cesti proti vrhu. Komaj je prestavljal noge in večkrat se je voz nenadoma ustavil, zakaj konj je bil dan za dnem na cesti in gospodar njegov je bil obdarjen s preveliko družino, da bi ga mogel krmiti po gosposko, kakor bi bila žival v resnici zaslužila. Bilo je po leti, in kadar je potegnil čez goro veter, se j e zavil voz v oblak prahu, ki ga je še povečalo in napravilo up)>av neznosnega par avtomobilov, drvečih mimo njega v dolino proti dalj njemu mestu. Profesor si je tiščal rpke pred usti in se zavil tesneje v obrabljen površnik ki ga je bil vzel s seboj nalašč v take namene. Staro topol,ovje ob cesti in redko cerovje po bližnjih obronkih je bilo debelo naloženo s sivkastcibelo prašno plastjo, ki se je vselej nekoliko otresla, kada rje priletela čez cesto na'vejo čopasta šoja. Kakor sneg se je vsipal prah na o-paljeno travo . . . "Na vrhu smo," se je obrnil voznik do profesorja ter pognal konja. Profesor se je zdramil iz svojih misli ter se nekoliko dvignil raz sedeža. Njegovo oko je iskalo rojstno vas, stiskajoče se v majhni dolinici prav v kotu pod visokim zelenim gričem. In res, tam v daljavi se je prikazal začrneli zvonik, prav takšen, kakoršen je bil pred petindvajsetimi in še več leti. Z radostjo v srcu ga je pozdravil profesor. Sedaj, sedaj mora zagledati še druge vaške hiše, stare znanke, bele kakor golo-Jbe, posejane po mali ravnici I sredi vrtov in nikdar pozabljenih trat. Sedaj, sedaj . . . ! Toda, kaj je to? Ali ga nt varajo oči? Tam v ozadju za i zvonikom se hipoma dvigne i proti nebu visok dimnik, zt Injim drugi in tretji. In na des. j ni sama velika ponosna poslop i ja in nove hiše. One stare bel* hišice, tako domače in prijaz I ne, s« se poizgubile, zaman jil ' išče oko. KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV FEBRUAR 27.—Materinski klub fare sv. Vida "Card Party" v šolski dvorani. MARC 2.—Plesna veselica dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v SDD na Recher Ave. APRIL 25. — Društvo Clairwood št. 40 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 27.—Društvo Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ. petintride set letnica, v Slovenskem Domt na Holmes Ave. DELO DOBIJO prispevala sledeče: Modern Crusaders, št. 45 SDZ; Svoboda, št. 748 SNPJ; Progresivne Slovenka, krožek št. 1; V Boj, št. 53 SNPJ; Utopians št. 604 SNPJ; Dramsko društvo "Anton Verovšek"; Združeni bratje, štev. 26 SNPJ; Združene Slovenke, št. 23 SDZ; Collin-wood Hive št. 283 T. M.; po $20.00 so prispevali. Mladinski pevski zbor S. D. Doma; po $15.00 so prispevali; Waterloo. Camp; Pevski zbor Jadran, Progresivne Slovenke, krožek št. 7; po $10. so prispevali: Strugglers, št. 614 SNPJ; in TVIr. in Mrs. John Zaic. Po $5.0: East End1 Social klub; Mrs. Mihelich, A. Vad-nal, J. Gorju p, K. Koncil ja, S. Krall, F. Hribar, M. Fibiaš, A. Tomle, J. Zeitz. P'Oi $4.00: F. in M. Slejko; po $3.00: M. Kuhel, Arcade Ave. Po $2.0: A. Gor j anc, L. gamsa, J. Balish, F. Globočnik, L. Samsa. Po $1.00: Mrs. Cankar, J. Gorjanc, M. Aučin, A. Kalin, A. Gorjanc, A. Jerina. Po 50c, M. Ponikvar. Obdržavali smo tudi par dobro izpadlih veselic, tako da imamo sedaj v balgaj-ni $1,371.00. Nadalje apeliram na društva, katera še ni&o,; poslala zastopnikov, da to storite prej ko mogoče, da bo delo hitreje končano. Obenem vas pa prosimo, da prispevate v ta sklad po svojih močeh. Ravno tako se apelira ± na posameznike, da darujete 1 po svojih močeh, za kar vam ne J žal, ker pomenik bodo ob- 1( čudovali še pozni rodovi. Odbor -se iskreno zahvaljuje vsem da- 1 rovalcem. 1 S pozdravom, G. Koshel, tajnica. -o- LIST SE IiORI SAMO ZA PRAVICO (Nadaljevanje z 2 strani) 'ska razlika pred desetimi leti ali danes, so mi solze zalile oči, 'da čas nisem mogla citati naprej. Prav pridno so se pričele o-'glašati članice Slov. ženske zveze in protestirati proti takemu pisanju glasila Zarje, ki tako nesramno napada naše duhovnike in tako lažnjivo piše čez nje. Ko sem prvič čitala tisto v Zarji, kar nisem mogla verjeti, da bi moglo biti v katoliškem listu toliko blatenja na-; ših duhovnikov. Nisem si mo- leg staršev zapušča brata Ed-warda in Williama. Pogreb jej danes zjutraj ob 9:30 iz Svet-! kovega pogrebnega zavoda v' cerkev sv. Jeronima in na Kal- j varijo. MESTNE VESTI (Nadaljevanje s 1 stran J) Članki so jim všeč— List "Slovenski Primorec," ki izhaja v Gorici, je v izdaji od' 10. januarja letos ponatisnil v: celoti naš uredniški članek "Dve fronti," ki smo ga mi prinesli 29. okt. 1945. List omenja, da prinaša članek v celoti zaradi njegove jasnosti in važnosti ter opozarja svoje čitatelje, naj članek pazljivo in ponovno prečita j o. Dva grobova v domovini— John Rogelj iz 3593 E. 81. St gla misliti, da to res piše ženska, ki se izdaja za katoliško da ima resnico za laž in laž za resnico. Prav veseli me, da je toliko dobrih članic, ki pro-testirajo proti takemu pisanju in da se ne bo kaj takega še nadalje pisalo v katoliškem listu. Čudno, se mi zdi, da nekateri ljudje tako hitro verjamejo, če slišijo kako kleveto zoper duhovnike. Jalz pa kaj takega ne verjamem kar tako, ker mi je znano še iz starega kraja, kako so napredni mnogokrat čisto po nedolžnem prinesli kaj na dan zoper duhovnike, ker pač niso mogli videti duhovnikov. Prav taki so bili kot so sedaj komunisti, saj so mogoče že takrat bili komunisti, čeprav je bilo to že pred več kot 30 leti. Tudi tukaj mnogi napred-njaki mislijo, da če bolj udrihajo po duhovnikih, bolj so napredni; tega pa ne pomislijo, da bi bilo veliko lepše zanje, če bi duhovnike pustili v miru, da bi se brigali bolj za resnično izboljšanje delavskega položaja. Delavcem prav nič ne pomaga, če samo blatijo svoje brate, slovenske duhovnike. S tem samo pokažejo, da niso izobraženi. Ko bi bili vsi ljudje pošteni in če bi ne bilo toliko laži in nevoščljivosti, pa bi bilo veliko lepše življenje na svetu, čeprav moramo trdo delati. Pa kaj hočemo, ko ima vsaka glava svojo pamet. Zato je pa tudi toliko zmešnjave na tem puklastem svetu. Sedaj, ko je vojne konec, so pa druge zmešnjave. Tako številni štrajki nam prav nič dobrega ne obetajo, ker ta debeli se ne vdajo, ko imajo vsega dovolj. Tukaj pri nas se še kar dobro dela po jamh (majnah) in na žagi. Tako da smo še kar zadovoljni. Vreme imamo pa vedno bolj deževno in le kakšen dan nas malo pogleda sonce, potem je pa zopet dež; tudi sneg se nam pokaže včasih, a kmalu zgine. Le gori v gorah ga je pa vedno zadosti. Pozdrav vsem bralcem Ameriške Domovine in listu pa želim veliko novih naročnikov. Kaj Mr. Jos. Grdina tudi štrajka, ali še kaj pobira naročnino za ta list — ? (O, Jože je že na poti in prav pridno pošilja nove na-j ročnike iz Indiane. Op. ured.) —J. L. NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s 1 strani) je bil iz Ulma na Nemškem in v Ameriki od 1904. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary roj. Struna, sina Williama, v Fibre, Mich, sestro Barbaro Thompson, v Toledo, O., pa sestro Ano Bell Randall. Pogreb bo v sredo ob .dveh popoldne iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Wayne Iioerner V petek popoldne je umrl staršem Edward in Elizabeth Koerner 10 mesecev star sinček Wayne. Materino dekliško ime je bilo Hochevar. Družina 'stanuje na 750 E. 203. St. Po- je prejel pismo od sestre Angele ž'emberger iz Argentine, ki mu piše, da mu je v domovini umrla ljubljena sestra Amalija Rogelj, njen sin Ivan je bil ubit pa od partizanov. Oba sta bila doma iz Gorenje Nemške vasi, župnija Trebnje. Naj jima bo lahka domača gjruda. Ta je pa imel pa smolo— Emil Brandes iz 3231 Woodland Ave. je izgubil za 10 dni pravico voziti avto. V enem dnevu je bil dvakrat aretiran radi kršenja prometnih postav in sicer zjutraj ob 7, ko se je peljal na delo in zvečer ob 5, ko se je vračal z dela. Prestal operacijo— V Huron Rd. bolnišnici se nahaja dobro poznani John Je-raj, 1243 E. 89. St., ki je srečno prestal težko operacijo 14. februarja. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni. Vabilo na sejo— Nocoj ob 7:30 je seja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Seja bo v navadnih prostorih. Starši so prošeni, da se udeleže v velikem številu. MALI OGLASI Novo vodstvo! Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom, St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Luč za zdravljenje revmatizma gre na vsak regularni saket. $1.65 M AN DEL DRUG 15702 WATERLOO RD._ Moški in ženske Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY. potrebuje žensko it hišno znaženje poslopij v mesta Stalno delo — dobra plaž* Poln ali delili čas 8 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:4Q pj. ZglaBite te v Employment Office 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 5 pop. vtak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-rar zanima, naj se zglasi na 360 E. 185. St. (x) To vam je družina, da se reče. — Slika nam predstavlja Mrs. J. W. Dabney, stara 32 let, iz Tallahassee, Fla., ki je obdana od svojih otrok. Dva starejša fantka sta bila rojena 1937 in 1939. Od takrat naprej pa je rodila vselej dvojčke. Oče teh otrok, Mr. Dabney, je slep in nezmožen za delo. Vsa dr užina živi od penzije $125.00 ki jo dobiva od države, živijo v nekurjenem stanovanju in tudi vode nimajo v hiši. ki morajo nositi opore (trusses) bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore. Lekarna je odprta ob nedeljah. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Oble Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Thomas Flower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE. Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE _Tel. GL 4316_ Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Vprašajte na 6510 Dibble Ave. (F^). 12,13,18) Hiše naprodaj Na Glass Ave.-sta naprodaj 2 hiši, za 4 in za 2 družini; 3 stanovanja po 4 sobe, 2 stanovanj po 3 sobe, 1 stanovanje 5 sob. Dohodki $111 na mesec. Davki so $90 na leto. Cena je $10,00. Več informacij da Joseph P. Muliolis, 6606 Superior Ave. (36) ženske za čiščenje Poln dnevni čas od 6. zj. do opoldne Plača Stalno delo Zglasite v employment office 51 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (34) MALI 0GLAŠT~ Fanna naprodaj Naprodaj je 20 akrov farma, 6 sob moderna hiša, vroea in mrzla voda, dvojna garaža, hlev, kokošnjak, svinjak, 800 sadnih dreves, en aker trte, en aker špargljev in drugo. Fina farma za pridnega človeka. Zglasite se pri Matt Teubel Route 86 Painesville, O. (3 milje od mesta.) (37) Stanovanje iščejo Poštena slovenska družina z 2 dekletoma, bi rada dobila 4 ali 5 sob v okolici St. Clair Ave. ali ' v Collinwoodu v bližini katoliške šole. Se morajo takoj seliti. Kdor ima kaj primernega naj pokliče po'5 popoldne EX 0437. __(35) Posestvo naprodaj Proda se nova hiša za 4 družine z 4 in 14 akra zemlje, 2 milji vzhodno od Willoughby na cesti 20; dosti prostora za gostilno ali gazolinsko postajo. Pokličite Willoughby 910 W 3. __(37) Kupim vaš avto Kateregakoli izdelka in v kakršnemkoli stanju. Plačam v gotovini. Pokličite ENdicott 9712. (M-W-x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5208 550 E. 200. St. (Fri., Sat. x) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vov'nl St. Clair Ave. in E. 63th ENdicott 4211 Pes se je zatekel Zatekel se je pes, črn in bel, z dolgim repom, v okolici Addison Rd, in Edna Ave. Kdor bi vedel zanj, naj obvesti Mr. Mihelicha, 1200 Addison Rd. tel. HE 1893 in dobi nagrado, Kupujte Victory bonde! Ndarjevi spomini! Spisal Jos. Kostanjevec. its k),. ■ ■ ' 1 I 1 I I 1946 FEB. 1946 0BI5300JS® mnnnmr 34j 5 6 7 8;iT 1011L12 13 ii4 15 16 17 18 19 20 21:22 H mmmmr ar' era ! Kakor bii! tf^j;'? vendar kakšna 1 * 1 smo- izPrememba! j še bili s k u p aj < * 4**1' bratje in se- « Zna sošolci, sorod- 1 ir i J1'. Prijatelji in so- < liai j k 0ri m slabi, mehki i 3ri t^ } danes> danes J ^ Je at petindvaJsetih 1 l8i»PornlrVSi'kar sejih ' (if o Va Ja moje srce in p?? tS Zahrepenela rrifcja s e> ( Plinih6 hrepenenje, 1 * j i "sl° vaše trdo delo 1 ■Mai 6ga P0k°J'a? še * |jf Jzivih, a poraztro- > rl,'hfwSVetu' majhni in 1 ii« in U leili in izmučeni, i *, k nai*ena, ki ste ga 1 kaibeiPmSte bili dovolj i nte vaši *alod^ost po- ] 0 «hče • Pozabljeni 1 jS in ne briga za 1 vaših duš. i ' )iVa SV0'lih otrok> 1 J ! vedlne Poznajo, ker 1 1 lP kleniti nase 1 iisl«W; Je močna> da 1 Boga in do 1 i i* '»jih' niS0 sr®čnejši o- ] ^4rL!metla debelo ti- < 11 il(l ^ kij enih listih, < da1 1 °ni pisaln° mizo ] ,ljii Nila i niso dočakali, i [ak opH misel iz njih ^ SdX2 nj0'veli-' foer evano. v večno i "e t Jši ; ta sam, naj- . ' > Ho s Z? vseh, kaj se % jV ?°lnil upe in na-150 , sta lav ' v tebe vsi jii*hnznlm sc™dniki> itel! 1 Him ?' pred vsem hlj' Ali J"' domovi-lepe tvoje X tVoji cilJi- ali tvoje ^ Me« ! / ako si kaj e li Nva,- pa- "mea cul" ji V let brez sle- | ,gti K So; da«i je bila po- S ttcnih žarkov ih ! in d°l"0 8lav dobne misli so P. ^ ■ pr°fesorju Po- b" *1 letih VOzil P° petin" 1' ga . v svoj rojstni! :oli1 'koVati°Pet vidi- Noče" ' !i0])r v k°liko so bi-, dVlčene, v koliko jed Kamo-:obtožba, | rip^f^s^^o kazalo o vest- i liRSED FAT HELPS MAKE COTTON ' ''Xfw ..w,-Ii,. Jk. Ir, e ehd' Thict'n^ made at the J. & P. Coats Co.. a« ji ^o^^ness ''9ht ropes of cotton are being wound and pjt'-t 4N.>Up "nt» light texture in the finished thread.Evcrj.-.n« B S,R d in itnEable c°tton thread is to our everyday life. (/"»k« j * Processing. Save and'turn in every .i)(.op of °V««hoirt "5trial soaps used in the produt-tlcn ot nun/ i "" —> Hems. ......' 0 spomeniku vojakom | Cleveland, O. — Na znanje | društvom in posameznikom v t okolici Slovenskega delavskega ^ doma na Waterloo Rd.: Na po- j budo društva "Združeni brat- , je" štev. 28 SNPJ, da se posta- j| vi nekakšen spomenik fantom- ^ vojakom, kateri so se borili v drugi svetovni vojni; spomeniki"1 take vrste, da bi bilo nekaj trajnega in primernega, se je ( osnoval poseben klub, katerega ^ tvorijo društva s svojimi za- . stopniki. Prva seja tega.kluba ] se je vršila 31. marca 1945. Na tej seji se je razmotriva-lo, kaj bi se naredilo, da bi od- ^ govarjalo času in tudi pozneje. ^ Končno smo si osvojili načrt, cla postavimo spomenik iz ka- r mna. Načrt nam je naredil J. Kcisič (Kraška kamnoseška o- ( brt). To bo krasno delo in bo kiju- ; bovalo dežju in snegu in bo trajno, ne samo za par let. Po njegovem zatrdilu lahko stoji tisoč let. Predložena cena tudi ni visoka. Mr. Kosič je rekel, 1 da bo naredil za polovično ce- . ho, radi tega, ker ima na roki . nekaj materij al a, katerega ne bo treba plačati po sedanji visoki ceni. To poročila bi moralo biti že ipreje v Javnosti, pa ga nismo mogli objaviti, ker nismo vedeli kje bo-prostor do-cčen za spomenik. Zadnja delničarska seja ; Slov. del. doma na Waterloo Rd. je pa stoodstotno odobri-j ! la, da naj se spomenik postavi j na vrtu, če bo tak, kakoršnje-ga predstavlja načrt. Direktio-, rij ima polno moč za vse na-I dalj ne ukrepe. Tukaj vam podam poročilo o , prispevkih in finance sedaj, j Prva denarna pomoč je od za-, j stopnikov društev, zbrano naj j prvi seji in sicer so- prispevali j po $1 sledeči: George Panchur, J J. Koss, A. Tomle, E. Coff, J. S Zaman, G. Koshel, F. Zulich, M. Erjavec, T. Marash, A. Somrak, F. Slupar, M. Jakin, j M. Sila, T. Gorjanc, \F. Strum-! bel j, Mr. Intihar, V. Starman, I L. Samsa, S. Barton, j Po $2.00 so prispevali: M. i Vesel, M. Bashel, A. Kalin. Skupaj $25.00. To je bil začetek. V naslednjem so navedeni prispevki od društve, katera so darovala do sedaj. Po $25.00 so AM£fcl&KA DOMOVINA. FEBRUARY IB, 1940 C^ 1871 THE SUN LIFE OF CA^ issued its first policy from a s ^ office in Montreal. In 189' .5 jjP'piMB important date in the CoflJp* history—the organization tended into the United States where, from coast, it now maintains a highly efficient branch o . and agency service. The Company's growth ficant proof of wide public acceptance. Through lj quarters of a century, during which wars have sc^e the earth, and mighty inventions and discoveries $ altered man's destiny, the Sun Life of Canada successive opportunities, expanding as life and i" ^ try took on new shapes and aspects. In 1895 end of the first twenty-five years of operation ^ assurances in force amounted to $35 million./*■ $ end of fifty years—in 1920—this amount had Vs . jjc $488 million. Today, after seventy-five years of P service, the Sun Life of Canada holds a leading ?o0c among life assurance companies with well over ^ million policyholders, and assurances in f°r „(|i $3,390,372,327. The Company's financial stte(%e and high standard of service are indeed worthy P finest traditions of a great time-honored enterp<"lS ' Admiral Chester W. Nimitz, rodom iz Texasa, je zopet oblekel mojo domačo "uniformo," djdl na glavo veliki klobuk in se podal na banket "Texas Brag" v Washingtonu. Na jedilni listi tega banketa je bilo tudi meso klopotač. Ja-Vna postrežba Ker stoji nasproti večjim izdatkom za javno postrežbe;, je mesto Cleveland uvidelo potrebo, da dobi več denarja '/» splošno obratovanje. V namenu, da se to zgodi, mora dobiti mesto do vol jen.k z dodatkom v čarterju. From the 1945 Annual Report Benefits paid since Organization $1,800,672,431 Benefits paid in 1945 a ■■ j $90,226,067 I Assurances in force t $3,390,372,327 > Jg New Assurances in 1945 $241,409,819 M, Da sc zagotovi nadaljno javno postrežbo brez po večanih davkov, spodaj podpisane organizacije po te inelj-tein premisleku priporočajo, da volivci pri izrednih volitvah v torek 19. februarju odobrijo. SUN LIFE OF CANADA Copy oj the Annual Report for 1945 may be obtainei MICHAEL T E LIC H SPECIAL REPRESENTATIVE CHerry 7877 2121 NBC Building VOLITE "YES" na CITY CHARTER AMENDMENT Mestna zbornica je soglasno sprejela resolucijo, da se izvrši ta načrt sanio za leto 1946 in da se to ponovno predloži volivcem prihodnje jeseni. CLEVELANDSKA TRGOVSKA ZBORNICA ZVEZA LASTNIKOV APARTMENT Hiš CLEVELANDSKA ZVEZA HIŠNIH LASTNIKOV IN POSLOVODIJ CITIZENS LIGA CLEVELANDA CLEVELAND ZEMLJIŠKI ODBOR EUCLID AVENUE ZVEZA {Office closed on Saturdays} AUGUST HOLLANDER V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio HEnderson 4148 NAZNANJA: DA pošilja denar v vse kraje stare domovine potom navadne ali zračne poŠte (AIR MAIL) in potom kabel-na. Vsaka pošiljatev je jamčena; DA prodaja zaboje za pošiljanje hrane in obleke v stari kraj; DA izpolnjuje listine za dohodninski davek, (INCOME TAX) in DA opravlja notarske posle. Postlrežfoa pri Kollanderju je vedno točna. Obrnite se nanj v vselh zadevah, ki spadajo v njegov delokrog. V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE-LJUBLJENE MATERE Alojzije Mejac ki je preminula in za vedno v Bogu zaspala dne 18. fcl>rU Eno leto je že minulo, Ml ostali vam želim® kar truplo Vaše že trohni, večno milost in Wf11' a mi Vas še nismo pozabili, večna luč naj sveti. v srcih naših še živi spomin, dokler nas ne združi Žalujoči ostali: JACK in LOUIS, sinova; MARY in ROSE. hčere. Cleveland, O. 18. februarja 1946. ŽIVI VIRI IVAN MATICIC Kaj žar Jazbar je pa gruntal tedne in tedne. V kamnolomu mu je bil zažugal nadzorova-telj šajmul, naj si poišče drugega kruha, ako se mu ne zdi vredno, priti se poklonit simbi. Naj se nikar več ne prikaze na delo!—-Lahko je ukazovati bajtarju, ki nič ne premore in nič ne Velja. Vse dni je tesal, da si je prihranil ta borni domek, a zdaj naj postane žival? 0, kako z veseljem bi Jazbar usekal tistega trobastega po šobi, a se je moral kar lepo splaziti proč in se je zaprl doma v 'razmiš-ljevan.je. Ko je pa slednjič njegova tegoba dosegla višek, ga je zaneslo iz bajte in je 'bil kakor iz uma. Oprijel se je plotu pa se razgledal okrog sebe: reven hlevec je stal tu, pred njim kup gnoja, v hlevcu pa koza, edino njegovo imetje. Ta koza, okajena bajta, z lubjem krita, pa kopica otrok. S kom naj 'se tedaj Jazbar spopade? Naj se o-sloni na to uboštvo, ki tako polomljeno visi v rebri — Pogledal je gor mimo Kljuno-ve kaj že pa uzrl dalje gori Kresove mostovže, kozolec in hleve, še više pa Murnovo in Odri-novo domovanje in vse te bele domove zemljakov in polzem-ljakov. Pa ga je popadla neka zavist: gruntarji sedijo na trdnem — bajtarji pa vise v rebri, kakor v zasmeh. In prav nad to bajtarsko nadlogo so se spravili Liguri; hm, dobro vedo pesjani ,da pač najlažje I- AUTO STORE " DELI IN POTREBŠČINE 6321 ST. CLAIR AVE. GLEJTE! POSEBNO TEŽKE KOŠARICE; ZA IHCIKLJE ai nakiipcvfinje' FOOT MATS da se zavaruje vaše podenske podlage pred luknjami. Mere 19Vjx9'/a palcev Posebna cena po in več Denar piihranite, če kupite pri KING AUTO STORE JŠM V BLAG SPOMIN PETE OBLETTNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZANEGA SOPROGA IN . STAREGA OČETA Mihaela Knez I i Iki je zatisnil svoje mile oči ^ 10. februarja 1941. j Hladna te zemlja let že pet krije, j v tihi gomili pokojno zdaj spiš, ( sonce zdaj zimsko na grob ti res sije, Z v duhu pa večno med nami živiš. Žalujoči: ( c MARIJA, soproga; r JOAN, vnukinja. j Cleveland. O. 18. feb. 1946. i 1 zlomijo uboištivo! In ponujajo i lačnim bajtarjem pečenje, prav . pod nos jim ga mole ti grduni, . v zasmeh. V bajti korenje in i repa, tam pa pečenje in vino in beli rogljički, pa zagotovljen t zaslužek v lomu, a v nedeljo še . srebrnik povrhu. Kje se laže ; zasluži? O, gruntarji premo-i rejo še srebrne pšence, o, tudi l zlatih kovancev ne manjka v . skrinji! Dosti so jih potrošili, I res, a še jih imajo, da lahko ; zamašijo gobec vsemogočnemu . simbi. S čim naj mu ga zama-. ši Jazbar? i Jazbarica je prišla pa motrila moža, za njo se je usuia iz bajte še kepica boscev, ki se je . zapletla Jazbarju pod noge. ; Njega je zdajci popadlo: vse [ je spehal noter, pošteno jih na-t drl,.nato se pa splazil proč. Ka-i kor tat je šinil mimo Kljun o ve t kajže. V Skukovenvkotu je ce-i pil gospodar drva; Jazbar si ! je potisnil gebo na oči pa se i pohulil mimo. Ni maral ogo-. varjati Skuka, nikoli si nista . bila navzkriž. Izognil se je ko-. vačiji pa zavil v Odrinov kot. . — "Kje je gospodar?" je popa-. del fanta pred hlevom. Ta ga s je samo pogledal. Saj vendar . vse Pogorje ve, kako je z Od-:l rinom, nekdanjim županom. . Da tiči gori v izbi in se ne pri-i> kaže več na dan. Je ves hrom od same tegobe. Nu, bajtar je e dobro vedel, kako je, dečak si je pa le mislil, da ga gre pro, e sit na posodo. Hm, saj bi tudi dobil, če bi hotel, Odrin da koli likor more; domačim vse, če 'prav se razlomi grunt, da h enim ne pade v roke. Odrir j rajši vse popali in pokoplje njim odstopi le pepel. — Jazbar je vstopil pri zadnjih vra-i tih. V veži ga je ustavila stra-ža. — Kam? "Pit!" se je zadri bajtar. ■ 1.3 čumnate je stopila Odrinka, tiha in sključena. Začu-jdena je gledala, gosta. — "Žganja md dajte!" je ukazal ta dokaj glasno, da se je žena kar sklonila. Res, krčmo imajo, vina in žganja, ali hoditi je treba po prstih, da se ne zbudi simba. Pivci naj se shajaj« zunaj, v hlevu, tako je odredil I zapovednik. Jazbar pa pride | in se vstopi nemarnež kar na • sredo veže, in sredi popoldne! Kaj bi utegnilo to pomeniti? Hm, žena je slušala pa mu prinesla žganja pa molče odstopila. Ni ga ogovorila, dasi bi ga rada, tako rada ibi se po-razgovorila\ z domačinom. To je tista žena, ki je zasadila nekoč velikemu alemanskemu zapovednik« kuhinjski nož. Danes je tako čudne topa, boji se straže, boji simbe, vsem se izmika. Odrinka je zlomljena. Jazbar je izpi-1 mero na dušek pa zaukazal še eno. Stražarji so se suvali s komolci, žugali bajtarju, a ta se ni zmerni! zanje, jih ni niti pogledal. — "Vse bo vzel hudič!" je siknil, ko se je gospodinja vrnila. "Vse naj vzame, naj odnese, da tem prasetem nič ne ostane!" — Ssst! Za božji sveti križ! Odrinka je kar izginila v kamro. Ko je Jazbar pogoltnil tretjo mero, je rekel, da bo že jutri plačal, pa se je zamajal ven. Na*pragu je s komolci odrinil stražo, pljunil, pa se zanesel na pot. Zdaj je koračil naravnost h Glavanovi hiši. Tu so imeli kr-delarji svoje veselje. Eden je razbijal po bdbnu, drugi so. se pa zvijali v kolobarju pred hišo pa s pevanjem spremljali svoje plesne gibe. Plesali so U-gurski narodni ples pa ga gnali brez konca in kraja. Jaz- Ibar je prišel in kar z nekakim doipadenjem gledal to živo po-! 1 skakovanje, te nagle gibe, te( i bliskovite obrate, ognjevite vz-| krike pa sunkovite vzgone s tal l navpik in padec zviška na zem-| ljo. To je ogenj to, ne pa tisto pogorsko mrtvilo, si je mis Hi ' in kar zadavljen buljil v vrvež. I Zdajci je uzrl med njimi svoje- Iga nadzirate] j a iz kamnoloma, pa se mu je tako čudno, neka-} ko milo storilo ,da je kar pristopil pa ga potrepljal po rami. Šajmul se mu je nasmeh-j ' nil pa ga pritegnil v krog — in ( vrtinec ga je zgrabil in kar dvi-j gnil od tal pa odbijal od enega konca do drugega, kot bi se i ^ razbesnelo valov je poigravalo z lesenim otesalem. Buren «meh j . in vrišč vsega krdela. Ze ko1 je bil ples dodobra v kraju, je. Jazbarja še vedno metalo sem | J in tja, in ko ga je končno tisti: njegov nadziratelj le srečno u-j 1 jel in obdržal na. nogah, je Jaz-1 bar že komaj levil sapo. šlo i mu je bolj na jezno plat, ven-j dar ni prav vedel, bi se srdil ali j [ smejal. Nu, ligurskega plesa se pač ne podstopi več. Tisti | njegov znanec bi pa le rad vedel, kaj je možaka privedlo i sem, pa je pozval Slakovega, naj tolmači. In ko je dedec polagoma izdal svojo težko j skrivnost, so ga obstopili živahni šajmuli in kar poskakovali okrog njega, prav ko bi jim t prinesel mošnjo zlatov. Potem so ga spravili v hišo; tu so ga predstavili čelniku. Ta mu je prijazno ponudil stolico 1 pa se zanimal za to in ono, in t, vse mu je bilo po tolmačih pojasnjeno. Končno se je Jazbar še nekako pobahal, da se je bil pravkar mudil pri simbi, ~ kjer se mu je hotel osebno po-' kloniti, a je žal prav tedaj slad-ko snival veliki glavar, Jazbar | pa ga ni hotel dramiti. Vse to J je- prijazni čelnik z zanirna-( njem peslušal ter končno pri- 2 volil, naj se/vrli /mož sprejme e v krdelo. Zdajci so prinesli barvila in igle, možu odpeli telovnik in srajco, in eden je pri-/ stopil pa pričel na gole prsi pikati z iglo četniško znamenje. Naj prvo krog, to je obroč: znak dostojanstva, v sredo ob-; roča pa'glavo tigra: znak bud-' nosti in sile. Izredno spretno je Ligur to pikal, a Jazbarja je, skelelo, da mu je pot lil po '' čelu in je dihal kakor pastuh. ^ Kaj neki počno z njim, bi rad vedel, pa so si razgalili prsi Slakov, Klopov in Kljun in te-j daj je videl, da so vsi tetovirani, ne le ti, tudi Liguri so mu z j pekim zanosom pckaaai svoje tigre. Jazbarja je pa to nemilo zadelo. x t Ni mislil, da gre tako za res. 1 Nameraval si je to zadevo šele j nekoliko ogledati in si premi-Isliti, ne pa da ga kar p reče. j j j Ugrabijo pa zaznamujejo za vse! . večne čase. Bog in sveti božji j , križ, saj to ne gre, pustiti mu j . morajo vendar časa za premi-1 . slek! i Čudno mu je spreletavalo ■ i vse to in bil je čisto na tem, | • da jih odrine od sebe in se po-: žene skozi vrata. In res si je' . skušal popraviti noge, a ni bi-: . l-o mogoče. Zdaj je šele uvidel, da je v kleščah: na nogah in na ramah so mu viseli Liguri, . da je oni laže pikal. Križani Bog! Docela je bil zdelan, ko j so končali. Tedaj je čelnik j prijanzo 'pomolil predenj bo-: dalo; nekdo je Jazbarju prijel desnico in jo položil na ostrino. Čelnik je slovesno izgovarjal neke besede in Jazbarju poki-mal, naj izgovarja za njim. Ni vedel, kaj pomenijo tiste besede, vendar je nekaj grkal in suval iz sebe; mislil si je pač, da mora biti to prisega. Ko mu je čelndk na koncu ponudil bodalo v poiljub so ovili možu o-krog glave lepo pisano ovija-čo, in s tem je bila stvar o-pravljena. Nazadnje so ga še pogostili i močnim vinom pa hladnim pečenjem. Navrh vsega so mu dali še srebrnik. Ko je končno po vsem tem I odhajal, je bilo že temno. Bil ■ Je dodobra omamljen, in tisto jiia prsih ga je. močno skelelo. Cavsov Tine ga je spremljal. Mož je pogrkaval, kakor bi ga v grlu močno dušilo, Tine pa mu nekako sočutno pošepeta-val o teh stvareh, ki so se zdele fantu povsem nespodobne in grešne. Tu človeka na zvijačen način ulove v mrežo in mu zagrene življenje, skoro da ga popolnoma ugonobijo. Priseči jim mora, da bo vse svoje moči j posvetil krdelu, da bo navajal v to svoje otroke, svojo družino in vso soseščino svojo in -se bo vse svoje žive dni trudil za veličino ligursko. — Jazbar se je ustavi-l pa kar prepaden buljil v fanta. Kaj to je prisegel? Da, to, mu je pritrdil fant. — Hm, taka prisega pač nič ne velja, ko je pa ni razumel, je otresel mož. — Ne, ne, ga je zavrnil fant, prisegel je tudi, da je pripravljen dati svojo glavo, ako bi ne izpolnil prisege. Vsakdo od teh, ki so bili navzočhi, in vsakdo iz krdela ima pravo razpolagati z njegovo glavo od te ure dalje. — Križani Jezus! Jazbar je kar klecnil. Ja, kdor vstopi v kdrelo, se zapiše samemu hudobcu, je tožil Tine. Toda tistega mu pa niso vtisnili na prsi. — Ne? Kako to? — Ni si pač pustil napikati tiste sramote. Hotel je ubežati. Rekli so: dobro, zdaj imamo tvojo glavo pod sekiro — in vsak dan ti lahko odleti, če ne slediš vsemu, kar zahtevamo cd tebe. "Le kako da ni tega nihče prej povedal!" — je stokal Jazbar. — "Kdo- naj pove?" — ga je zavrnil Tine. Domači, ki jih peče ta sramota, nočejo razkladati ljudem to grdobijo, Tine ne pove tega niti lastni materi; Liguri pa niso neumni, cla bi na ta način odvračali -■—" tj ljudi. Strašno je, m pe^lu! Fati Šla sta narazen. f<1 , nil proti domu, k* Jazbar se je pogr*21^ reber ves polomije^/ W Hitro! Olajšal'6 11 j I Hrblobol u \l / , j Snnje P M* V' A t ^n. d" ,1 ^^ lu. P«»"e HACK PLASTER r"v5Vl mesto. Tu lahek lck PJ'„ i« vaš hrbet, olajša l)°'cc„0il» lost. Gorka flanelasta^ je pred mrzloto -— — vpliva prijetno. * ^ * Johnson & Johnson. v