^Šr 9 1 0 Št. 175 (15.903) letoLIM. M ' ■* ’j MSB m ■ PRIMORSKI DNEVNIK Je zcčel izhajati v Trstu 13. ” - B§e SB jg^Sft' Jgt SSSB BS maja njegov predhodnik PARTIZANSKI vi DNEVNIK pa novembra 1943 v vasi Zoto S® m S mm m M m m m ŠW ■ g g m g g gtg gg A ^ osrednja knjižnica g ■/ g g gj \ w g ■ J srečka vilharja ^ ^ TRG REVOLUCIJE 'r ■BI* ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA X" K OPČINE-Tel. (040)21491 TRST - NABREŽINA SESUAN - BAZOVICA ,suu uk ČETRTEK, 24. JULIJA 1997 Tudi PO »Stobi« »Stobo« Vojko Coua Slobodanu Miloševiču je včeraj uspela kvadratura kroga. »Beograjski pokeraš« je namreč postal predsednik Zvezne republike Jugoslavije, ker po ustavi ne more več kandidirati za predsednika Srbije. Tako se ne bo več ubadal s septembrskimi srbskimi predsedniškimi volitvami. Sedaj mora le spremeniti ustavo iz leta 1992 in protokolarnim funkcijam predsednika srbsko-čmogorske federacije dati dejansko oblast, tako da bi bila brez posledic morebitna septembrska zmaga opozicije. Miloševič je navsezadnje strokovnjak za nedemokratično spreminjanje ustav, saj je prav likvidacija »Kardeljeve ustave« iz sedemdesetih let pomenila začetek konca Avnojske Jugoslavije. Črnogorci upajo, da jim bo sedaj uspelo preprečiti spreminjanje ustave, a že sam način, kako je Slobo postal predsednik federacije, zgovorno dokazuje, da bo z lahkoto prelisičil Črnogorce, saj je tudi sam po rodu Črnogorec, tako da dobro pozna njihove Šibke točke. Črnogorski premier Djukanovič seveda zagotavlja, da mu bo to preprečil, a kaj, ko Miloševiča podpira predsednik Bulatovič, ki mu je popolnoma jasno, da bi brez srbskega voditelja že davno zmrznil. Miloševič navsezadnje doma skoraj nima več nasprotnikov. Opozicija, ki je v začetku leta skoraj zamajala njegov režim, se je popolnoma razklala in v boju za oblast izničila svoje zmage. V Srbiji ne bo torej nihče nasprotoval spreminjanju ustave, »drugo oko na skupni glavi«, pa bo kot rečeno že prelisičil. Seveda se ne boji obsodb mednarodne skupnosti, saj jo je Se lažje vlekel za nos tako ob izbruhu sovražnosti na Hrvaškem, ko se je njegova JLA leta 1991 postavila v bran »golorokega srbskega naroda« kot aprila 1992, ko je sprožil klanje v Bosni in Hercegovini. Miloševič je celo za muslimanske Bošnjake sprejemljivejši sogovornik od raznih književnisko navdihnjenih Draškovičev in Džindžičev, ki so bili v svojih izjavah pri uresničevanju Velike Srbije krvoločnejsi od tehnokrata Miloševiča. Njegova vila na Krfu, kamor naj bi se zatekel v primeru' padca, bo torej Se samevala, ker lahko njegovi spet vzklikajo po Slobu, Slobo. ____________TRST / ZA POTREBE ŠPORTNEGA KROŽKA UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV Na Kolonkovcu spet nevarnost razlaščanj kmetijskih površin Kmečko zveza poseglo pri županu lllyju in pri vseh načelnikih svetovalskih skupin ITALIJA / V SENATNEM OKROŽJU MUGELLO Di Pietro je potrdil svojo kandidaturo RIM - Bivši sodnik Antonio Di Pietro je potrdil namen, da kandidira v senatnem okrožju Mugello v Toskani. Na včerajšnjem srečanju z voditelji Oljke je nekdanji tožilec napovedal, da se bo v prihodnjih dneh srečal s krajevnimi političnimi predstavniki okrožja, od katerih čaka zeleno luč za kandidaturo. V Mugellu je bil na zadnjih volitvah izvoljen v senat Pino Arlacchi, ki pa zapušča parlament, ker bo v kratkem sprejel pomembno funkcijo v okviru OZN. Arlacchi je bil izvoljen v Palačo Madama s kar 67 odst. glasov, sama D SL pa ima v tem okrožju absolutno večino. Srečanja z Di Pietrom se niso udeležili voditelji zelenih, ki so še naprej kritični nad to kandidaturo. Pomisleke ima tudi Stranka komuni-| stične prenove, ki pa menda ne bo predstavila svojega kandidata. TRST- Mestna občinska uprava namerava v kratkem odobriti projekte za gradnjo večnamenskega centra, ki ga športni krožek univerzitetnih študentov (CUS) načrtuje na Kolonkovcu med ulicama Puccini in Gravisi. Razlastili naj bi nekatere kmetijske površine, kar je povzročilo protest in reakcijo Kmečke zveze, ki je s tem v zvezi včeraj poslala županu Illyju in načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu odprto pismo. V njem KZ ostro protestira nad napovedanimi gradbenimi posegi. Pri zvezi so tudi prepričani, da je na Tržaškem že veliko slabo ali sploh neizkoriščenih športnih objektov, Občina pa žal ne kaže nobenega zanimanja za razvoj kmetijskih panog. Na 3. strani Znan resnični morilec Helen Schartner, zaradi katere bi 0’Dell moral umreti GREENSVILLE - Zadnje ure pred eksekucijo, do katere naj bi prišlo ob 3. zjutraj na današnji dan po srednjeevropskem času, so bile za Josepha 0’Della izredno mrzhčne. Njegovi odvetniki so od devetih sodnikov vrhovnega sodišča zahtevali prekinitev eksekucije, ker je guverner Allen kršil 0’Dellove pravice, ker ni pooblastil testa DNK, pritisnili so tudi na guvernerja in mu izročili izjavo nekega jet-niškega paznika, v kateri je izpoved resničnega morilca Helen Schartner, za konec pa se je 0’Dell še porqčil s svojo izbranko, 41-letno Lori Urs. In prav zaradi te ženske bi lahko guverner Allen 0’Della pomilostil, ker je napovedala, da se bo borila in dokazala 0’Dellovo nedožnost tudi po njegovi morebitni eksekuciji. Guverner je dosedaj izjavljal, da ne bo klonil pred mednarodnimi pritiski, a bi to lahko storil iz »politične računice«. Na 7. strani ALBANIJA / KONEC SPORA ZRJ / UMESTITEV Predsednik Šali Berisha je odstopil TIRANA - Le eno uro pred umestitvijo novega albanskega parlamenta je predsednik Berisha včeraj odstopil in tako preprečil spor zaradi nezdružljivosti funkcij. Kasnejšega zasedanja parlamenta se tako kot poslanci njegove stranke ni udeležil. Izjema je bil le tajnik Pollo, ki je tudi zapustil parlament, ker mu predsedujoči ni dal besede.Po vsem tem se vsiljuje sum, da-se v Albaniji rojeva nov režim in ne demokratična vladavina. Na 7. strani Miloševič odslej zvezni predsednik BEOGRAD - Srbskim specialcem je uspelo preprečiti, da bi Beograjski študenti Slobodanu Miloševiču skalili slavje ob včerajšnji umestitvi za predsednika ZRJ. S pravim živim okopom so preprečili, da bi se študentje spopadli z Miloševičevimi pristaši. Več tisoč študentov je skandiralo gesla proti desetletnemu gospodstvu Slobodana Miloševiča, ki je Srbijo pahnil v revščino in jo ločil od ostalega omikanega in razvitega sveta. Na 7. strani Sedaj še očitek »slovenskega ekspanzionizma«... No, sedaj smo doživeli tudi očitek »slovenskega imperializma«. Briljantno potezo si je omislil videmski pokrajinski svetovalec Fausta Deganutti, pripadnik Berlusconijeve Forza Italia, izhodišče za vprašanje predsedniku pokrajine pa je izbrskal v stališču dveh koroških politikov, ki sta Slovenijo obtožila teženj po »Veliki Sloveniji«. Temelj te obtožbe je, tako beremo v Deganuttijevem stališču, novi Atlas Slovenije, to je tretja izdaja tega pomembnega dela Mladinske knjige iz Ljubljane. V to izdajo naj bi bili kot del upravne enote »Velike Slovenije« vključene tudi občine Tržič, Trbiž in Čedad. Deganutti, kateremu se očitno ni zdelo vredno, da bi sam preveril izjavo koroških politikov, terja od predsednika videmske pokrajine, naj to preveri in, če bo ugotovil, da je trditev resnična, naj zahteva od poslancev dežele Furlanije Julijske krajine, naj »odločno posežejo na primernih mestih proti taki ekspanzionistični politiki Slovenije.« Sinoči novice nismo mogli preveriti, vemo pa, da smo Slovenci v Italiji ob prvi izdaji atlasa protestirali, ker vanj ni bilo vključeno celotno slovensko narodnostno ozemlje. Ze itak v Sloveniji premalo vedo o Slovencih za mejo in tak atlas, smo menili, to poznavanje še omejuje. Iz Deganuttijevega vprašanja sklepamo, da je Mladinska knjiga, zasebna založba, pomanjkljivost popravila, vendar ne verjamemo, da bi bil kdo v Lju- bljani tako nor, da bi na zemljevidih spreminjal državne meje Slovenije. Kot komentar bi lahko nekaj povedali o težkih prizadevanjih Slovenije, da postane enakopravna članica evropske skupnosti in o odnosu, ki ga je imela do tega vprašanja Berlusconijeva vlada. Namesto komentarja bomo raje navedli naslednji podatek. Na Jezikovnem atlasu Italije, katerega prvo knjigo je pred poldrugim letom izdala Univerza v Turinu, javna ustanova, in ga je natisnila italijanska državna tiskarna, je še vedno upoštevana rapalska meja. To pa Deganuttija in njemu enakih očitno ne moti, saj to ni ... slovenski ekspanzionizem. B.Br. Danes v Primorskem dnevniku Istat izmeril bogastvo dmžin Kupna moč italijanskih družin se je lani zaradi večjega davčnega pritiska in kljub znižanju inflacije povečala za samo 0,4 odstotka, kar pa je vseeno več kot v letih 1995 in 1994. Stran 2 Trebenci so zelo zadovoljni Trebenska vaška skupnost je zadovoljna s sklepom tržaškega občinskega sveta, ki se je opredelil proti odprtju odlagališča gradbenih odpadkov. Stran 3 Po procesu Priebke »Zločina sploh niso uokvirili v nacistično ideologijo«, ugotavlja tržaški zgodovinar Miccoli, a predsednik židovske skupnosti ne skriva zagrenjenosti. Stran 4 Tesnobne Freyeve sanje Na Mittelfestu je skupina odličnih interpretov predstavila Schizophrenio Damirja Zlatarja Freya. Stran 6 Regulacijski načrt v Sovodnjah Sovodenjski občinski svet je v regulacijski načrt vnesel številne popravke, ki so jih zahtevah občani, odobril pa je tudi načrt za novo nogometno igrišče. Stran 8 Končno tudi v Trstu nov prodajni motor koramiko in kopalniško opromo 1000 m2 razstavnega prostora takojšnja dobava, neverjetne cene UGODNOST in STIL TRST - Strada della Rosandra 40 tel./fax 040/813719 - 813716 odprto od ponedeljka do sobote RIM / PROCES PRIEBKE-HASS ' TRENDI / PODATKI ZAVODA ISTAT Italijanski in tuji odmevi na razsodbo Širi se ocena o preblagi, dasi diplomatski odločitvi Kupna moč dmžin lani zrasla za 0,4% Gre za realno rast ki pa je večja kot dve leti poprej - Davčni pritisk znižal finančne rente GLOSA Zločincem vedno sodijo močnejši Jože Pirjevec Obsodba Ericha Priebkeja in Karla Hassa, za katero se je v torek odločilo rimsko vojaško sodišče zaradi pokola talcev v Ardeatinskih jamah, odpira marsikatero vprašanje. Predvsem vprašanje pravne gotovosti v Italiji, ob dejstvu namreč, da sta bila Priebke in njegov tovariš na istem sodišču zaradi preskrip-cije že oproščena, zaradi splošnega ogorčenja pa nato pridržana v zaporu in ponovno sojena. Čeprav gre za vsega zaničevanja vredna nacistična rablja, se ni mogoče znebiti vtisa, da nista bila kaznovana zaradi želje po pravici, temveč bolj zaradi politične oportu-nosti: italijanska država se očitno noče zameriti mogočnemu židovskemu lobbyju. Taka, kot harmonika raztegljiva pravica, pa vzbuja strah. Poleg te uvodne misli bi nanizal še eno. V zgodovini se je vedno dogajalo, da so bili premaganci kaznovani zaradi svojih »vojnih zločinov«, medtem ko se zmagovalci z njimi - očitno - niso omadeževali. Do druge svetovne vojne je bila krivda vedno kolektivna in je torej prizadela neki narod ali državo kot celoto. Nemčija je bila na primer, leta 1919 na Pariški mirovni konferenci obsojena, da plača državam, ki jih je napadla, ogromno vojno odškodnino. Sele po drugi svetovni vojni so zmagovite velike sile uvedle tudi kategorijo individualnih vojnih zločincev, ki so bili na Niiremberškem procesu poklicani, da odgovarjajo za svoja dejanja. Vzporedno s tem so države, ki so bile žrtev nacifašistične agresije, izdelale svoj spisek vojnih zločincev in ga predstavile organizaciji Združenih narodov, ki naj bi poskrbela, da bodo omenjeni ljudje tudi primerno kaznovani. Ta koncept - čeprav se je bolj redko udejanil - je dobil novo razsežnost prav v zadnjih dneh, ko je zveza NATO sklenila, da bo v Bosni aretirala lokalne vojne zločince in jih predala mednarodnemu sodišču v Haagu. Brez dvoma gre za pomemben korak naprej v utrjevanju mednarodnega prava, po katerem zločini proti človeštvu ne zastarijo in tudi niso omejeni na kraj, kjer so bili izvršeni, temveč zavezujejo vse članice mednarodne skupnosti, da jih primemo preganjajo in kaznujejo. Do sem vse lepo in prav. Problem pa se postavlja, ko je treba določiti, kdo se je omadeževal z zločinom proti človeštvu in kdo je poklican, da mu sodi. V Priebkejevem primem se je zgodilo, da je država, ki je bila v dmgi svetovni vojni premagana, sodila vojnemu zločincu, pri čemer si je to Italija lahko privoščila, ker se želi njena bivša zaveznica, Nemčija, povsem distancirati od nacizma. V svoji nameri, da se predstavi kot žrtev druge svetovne vojne, pa gre Itaija še dalje in hoče zaradi 'fojb postaviti pred sodišče tudi državo zmagovalko - Jugoslavijo, oziroma njeni naslednici Hrvaško in Slovenijo. Vsa stvar postaja še bolj čudna, če opomnimo, da Italija ni kaznovala nobenega svojega državljana za grozote, ki jih je počenjal med leti 1936-43 v Etiopiji, na Balkanu ali v Rusiji. Se več, da tega poglavja svoje zgodovine sploh še ni primerno ocenila in se od njega distancirala. Skratka, Priebkejev primer narekuje misel, da bodo še naprej vojnim zločincem sodili tisti, ki so močnejši. Pri tem ni važno, ali imajo za takšno početje tudi'moralno pravico. RIM - Dan po razsodbi vojaškega sodišča proti »krvnikom Ardeatinskih jam« se nadaljujejo polemike in ocene o odločitvi sodnikov. Splošni oceni, da so se sodniki »diplomatsko« odločili, veliko predstavnikov italijanskih židovskih skupnosti in svojcev žrtev Ardeatinskih jam pridaja, da so bili sodniki do storilcev oz. do nestrpnosti, iz katere izvirajoa njune zločine, preblagi. Kot je včeraj ponovil rabin Toaff v intervjuju za vatinsko radijsko postajo, sodniki niso ničesar rekli o rasizmu. V isti oddaji pa je zgodovinar Pietro Scoppola zatrdil, da je velik pomen razsodbe v tem, da odklanja tezo o »zapadlosti« vojnih zločinov. Proti odpustu 10 let zapora, ki je bil dodeljen obema obsojencema, pa se je včeraj javno izrekel evropski center »Simon VViesenthal«. Predsednik Shimon Samuels je na predsednika italijanske vlade Prodija in pravosodnega ministra Flicka naslovil zahtevo, da bi Priebke in Hass v celoti odsedela zaporno kazen. O zaključku procesa so poročali tudi nemški mediji, pridali pa so tudi stališča sodnika Klausa Schla-chta. Izjavil je, da se s procesom »primer Priebke« ni avtomatično zaključil: Nemčija ne odstopa od zahteve, da bi Priebkeja predali nemškemu sodstvu. Priebkov zagovornik Taormina pa je povedal, da se še ni odločil, če bo vložil priziv. To pa glede na dejstvo, da bi lahko tudi Priebkeja v kratkem izpustili, Hass namreč že ni več v hišnem priporu, temveč je samo pod nadzorom.Vojaško sodišče pa je včeraj zavrnilo zahtevo po izpustitvi Priebkeja, ki so jo zagovorniki vložili še med procesom RIM - Za italijanske družine lansko leto ni bilo rožnato, nasprotno, kljub nekaterim obetavnejšim gospodarskim trendom se ni bistveno razlikovalo od kriznih let 1994 in 1995. Po podatkih iz poročila o ekonomskih računih družin in podjetij, ki ga je včeraj objavil zavod Istat, izhaja, da se je davčni pritisk na družine lani povečal za pol odstotka v primerjavi s predlanskim letom in da je dosegel kar 26,2 odstotka. Najvidnejši je bil porast davčnega odvzema od dohodkov (+7,8%), saj se je davek Irpef (na dohodke fizičnih oseb) povečal za 4,8 odstotka, medtem ko so odtegljaji od kapitalskih donosov poskočili za 18 odstotkov. Sploh je znižanje finančnih donosov povzročilo 1,5-odstotni upad čistih finančnih dohodkov družin (potem ko so leto prej porasli za kar 12,3 odstotka). Znižanje inflacije se na bilancah družin sploh ni poznalo, saj se je njihova kupna moč zvišala v zanemarljivo majhni meri. Dohodek, s katerim so družine razpolagale, se je nominalno povečal za 4,8 odstotka, medtem ko znaša dejanski porast komaj 0,4 odstotka. Istat pri tem dodaja, da je dohodek družin leta 1995 realno zrasel za 0,3 odstotka, medtem ko se je leta 1994 celo znižal, in to za 0,4 odstotka. Preprost izračun nam pove, da se je v treh letih povečal za komaj 0,3 odstotka. Na obtožbe predstavnikov opozicije, češ da Istatovi podatki dokazujejo, kako je Oljkina vlada obubožala italijanske družine, je včeraj takoj odgovorilo predsedstvo ministrskega sveta. V njegovem tiskovnem sporočilu je zapisano, da ni bilo na noben način ugotovljeno hudo osiromašenje družin, nasprotno, zavod Istat je ugotovil, da se je kupna moč družin kljub velikim žrtvam za sanacijo javnih računov vendarle povečala. Realni porast kupne moči za štiri desetinke odstotka je boljši rezultat od tistega iz leta leta prej in še posebno v primerjavi z letom 1994, ko se je kupna moč celo znižala (naj spomnimo, da je bil takrat v palači Chigi Berlusconi). Vladina tiskovna nota se končuje z ugotovitvijo, da lanski porast kupne moči dmžin gotovo ni zadosten, vendar ga v nobenem primem ni mogoče interpretirati kot znak obu-božanja. Nasprotno, za vlado je porast pozitiven ravno zato, ker je do njega prišlo v letu hudih žrtev in odpovedovanja za sanacijo javnih financ in za znižanje inflacije. PALERMO / TE2KE OBTOŽBE UMOR V SOMALIJI / URADNA NOTA Zahteva po sojenju sodniku Carnevaleju Obtožen je sodelovanja pri mafijskem združevanju Bremenijo ga izjave številnih skesancev in Brusce Rimsko pravdništvo nima imen morilcev Mirana in llarie PALERMO - Državno pravdništvo v Palermu je vložilo zahtevo po sojenju bivšemu predsedniku 1. sekcije kasa-cijskega sodišča, Corra-du Carnevaleju: dolžijo ga sodelovanja pri mafijskem združevanju. Zahteva je zapisana v okrog tisoč strani obsežni dokumentaciji, v kateri so tudi pričevanja dvanajstih skesancev in Gio-vannija Brusce ter zapisi telefonskih prisluškovanj. Nadalje so navedeni številni procesi, ki naj bi jih bili »priredili« v korist Cose Nostre. Preiskava proti Carnevaleju se je pričela že 28. marca 1993, po umoru Salva Lime, ven- dar je bila po dveh letih, 3. aprila 1995, arhivirana. Se isti mesec je rimsko pravdništvo posredovalo v Palermo vrsto dokumentov, ki so se nanašali na Carneva-leja, zlasti telefonska prisluškovanja, iz katerih je izhajalo, da je bil v stikih z nekaterimi osebami iz Rima, proti katerim je tekla preiskava. Iz Firenc pa so prišle izjave Gaspareja Mu-tola, ki je pravil, da je bil Carnevale »dosegljiv«. Tako so konec meseca Carnevaleja spet vpisali v seznam osumljencev v Palermu. Vlogo Carnevaleja, o katerem skesanci pravijo, da je za Coso No-stro predstavljal »garancijo«, je palermsko pravdništvo že dodobra osvetlilo v okviru procesa Andreotti. Karnijske Alpe spet zahtevale smrtno žrtev VIDEM - Med ekskurzijo na gori Semio med Arto Terme in Paularom se je predsinočnjim smrtno ponesrečil 22-letni Alberto Gentilini iz Vidma. Skupno s prijateljema 22-letnim Davidom D’Agostinijem in 24-letnim Cesarejem Palmo se je vračal v kočo Semio, ko je iz še nepojasnjenih razlogov padel v približno petdeset metrov globok propad. Bil je na mestu mrtev. Prijatelja sta takoj poklicala na pomoč gorsko reševalno službo iz kraja Fond Avoltri, ki pa je šele včeraj zjutraj našla truplo nesrečnega mladeniča. S helikopterjem so ga pripeljali v mrtvašnico v Arto Terme. RIM - Rimski državni pravdnik Salvatore Vecchio-ne je včeraj s pisno noto zanikal vest, po kateri naj bi priči umora Mirana Hrovatina in llarie Alpi na nedavnem zaslišanju izdali imena storilcev. »Novinarske vesti, po katerih naj bi ta urad prišel do imen domnevnih odgovornih za delikt, so brez vsake osnove,« je zapisano v tiskovnem sporočilu rimskega pravdništva. Kot smo poročali včeraj, je vest o tem, da sta priči umora v Mogadišu izdali imena storilcev, prišla na dan na predvčerajšnji predstavitvi posebne oddaje druge televizijske mreže RAI, ki bo na sporedu drevi ob 22.35 (in ne ob 20.50 kot smo včeraj povzeli po Ansi). Na predstavitvi sta avtorja oddaje, ki nosi naslov »Sest ladij v slanem morju...«, govorila tudi o 10 ur trajajočem zaslišanju obeh Somalcev, ki sta bila spremljevalca llarie Alpi in Mirana Hrovatina ter kot taka neposredni priči njunega umora 20. marca 1995. Pravdnik Vecchione je v noti zanikal tudi trditev staršev llarie Alpi, češ da prejšnji vodja preiskave De Gasperis ni odredil avtopsije novinarkinega trupla: »Truplo Alpijeve,« piše v noti, »je bilo podvrženo sodnomedicinskemu pregledu, o katerem je bilo sestavljeno izčrpno pisno poročilo.« Tudi če je bilo poročilo še tako izčrpno, to seveda ne spreminja dejstva, da je bila avtopsija izvedena komaj dva meseca kasneje. Starša llarie Alpi zato ne nameravata opustiti svojih prizadevanj za dokončno razsvetlitev umora v Mogadišu. ; 23. JULIJ 1997 $88 INDEKS MIB-30: +1,76% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 16.375 +1,57 Montedison 1.264 +2,01 Bca di Roma 1.490 +1,36 Olivetti — — Bca Fideuram 6.375 +4,23 Parmalat 2.645 +5,12 Benetton 29.486 +4,45 Pirelli Spa 5.119 +3,39 Comit 4.536 +2,43 Ras 15.943 +1,80 Credit 3.676 +1,63 Rolo 23.397 + 1,56 Edison 9.199 +3,12 Saipem 9.614 + 1,87 Fiat 6.570 +2,70 San Paolo To 14.945 +2,69 Generali 38.513 +4,31 Sirti 10.243 +1,14 Imi 17.891 +7,29 Štet — — Ina 2.778 +1,53 TIM 6.213 +4,08 Italgas 6.039 +1,94 Telecom Ita 12.069 +4,64 La Fondiaria 8.550 +3,74 Mediaset 8.441 +3,11 Mediobanca 12.965 +2,62 Mediolanum 24.556 +3,05 2 23. JULIJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni < m |j ameriški dolar 1747,00 1792,00 N nemška marka 961,00 981,00 funt šterling 2940,00 2995,00 ž 1 O švicarski frank 1176,00 1206,00 N h « U) O) ££ belgijski frank 46,02 48,02 francoski frank danska krona 283.00 250.00 293.00 260.00 norveška krona 231,00 241,00 3 |mw švedska krona 221,00 231,00 ■n kanadski dolar 1261,00 1301,00 ■ 3E <0 N portugalski eskudo nizozemski gulden 9,11 847,00 10,01 872,00 oc avstrjski šiling 135,50 140,00 o španska pezeta 11,03 12,13 < illpltll grška drahma 5,91 6,71 N I irski šterling 2582,00 2662,00 / 7 F. japonski jen 14,83 15,73 J avstralski dolar 1252,00 1322,00 m 57 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,75 23. JULIJ 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1750.00 962.00 283.00 847.00 46,19 2918.00 2561.00 251.00 6,02 1260.00 1177.00 135,64 10,40 1780.00 980.00 293.00 872.00 47,99 2998.00 2656.00 261.00 6,62 1295.00 1202.00 140,14 10,70 23. JULIJ 1997 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1777,700 EKU 1927,030 nemška marka 972,060 francoski frank 288,360 funt šterling 2989,740 nizozemski gulden 863,170 belgijski frank 47,082 španska pezeta 11,550 danska krona 255,340 irski funt 2629,220 grška drahma 6,228 portugalski eskudo 9,634 kanadski dolar 1291,560 japonski jen 15,438 švicarski frank 1198,480 avstrijski šiling 138,160 norveška krona 236,460 švedska krona 226,920 finska marka 330,540 TRST Četrtek, 24. julija 1997 PROJEKT KROŽKA CUS / VELIKA ZASKRBLJENOST KMEČKE ZVEZE NOVICE Kolonkovcu zopet preti nevarnost novih razlastitev Odprto pismo županu lllyju in načelnikom svetovalskih skupin Tržaška občinska uprava namerava v kratkem odobriti projekte za gradnjo Športnega centra, ki ga Športni krožek univerzitetnih Študentov (CUS) načrtuje na Kolonkovcu med ulicama Puccini in Gravisi. Razlastili naj bi kmetijske površine družin Karis, Krecmar in Poljšak, kar je povzročilo protest in reakcijo Kmečke zveze, ki je s tem v zvezi poslala Zupanu Illyju in načelnikom svetovalskih skupin v občinskem svetu naslednje odprto pismo: V zvezi z vestmi, da namerava tržaška Občina odobriti načrte za izgradnjo športnega centra za univerzitetne študente na Kolonkovcu, se na izrecno zahtevo naših članov, ki so neposredno prizadeti z gradnjo ome- njenega športnega objekta, obračamo na Vas, da vam ponovno izrazimo stališča naše organizacije in naših članov, ki bi vam sicer morala biti že znana, in ugovore, ki smo jih vložili v zvezi z novo varianto k regulacijskemu načrtu novembra 1995. Menimo, da je občinska uprava hotela prezreti voljo in zahteve prizadetega prebivalstva, saj ni upoštevala niti ugovorov njegovih strokovnih organizacij, niti ugovorov samih prizadetih. Naša zveza se že celo vrsto let bori, da bi se kmetijske površine pri Sveti Mariji Magdaleni spodnji in zgornji ohranile kot take, saj spadajo brez dvoma med najboljše kmetijske površine v tržaški pokrajini. Na teh po- dročjih je kljub večkratnim krivičnim in neupravičenim posegom, ki so zelo skrčili obdelovalno zemljo, razvito visoko specializirano intenzivno vrtnarstvo, ki dnevno zalaga domači trg z zelo kvalitetnimi pridelki. Prepričani smo, da ima kmetijski sektor tudi na tem mestnem predelu svoj nezanemarljiv gospodarski pomen, saj se s to dejavnostjo ukvarja izključno ali dopolnilno nad 100 družin. Seveda bi bilo že od vsega začetka potrebno, da se za ta področja kot tudi za ostali teritorij tržaške občine izdelajo podrobni načrti, za posamezne produktivne dejavnosti, ki naj bi pravilno usmerjali družbeni in gospodarski razvoj. Tej nujnosti pa ni bi- lo zadoščeno, zaradi česar so kmetje v negotovosti in pomanjkanju realnih perspektiv za bodočnost večkrat zapuščali kmetije in odhajali za boljšim kruhom. Mnogo pa jih je še ostalo, med njimi tudi dokajšnje število mladih, pa še več bi jih lahko ostalo, če bi pristojne oblasti imele več spoštovanja in posluha do problemov kmetijstva in kmetov. Da bi se zgoraj omenjena območja ohranila kot kmetijsLa, se je Občina obvezala že leta 1963 in leta 1982, ko je sprejela zahteve naše zveze in prizadetega prebivalstva in spremenila svoje načrte glede gradnje ljudskih hiš na območju Svete Ane pod Rovtami in to predvsem da bi se ohranile zelene površine okoli mestnega središča, ki naj bi po eni strani bile »zelena pljuča« za urbano območje, po drugi strani pa potrebna ločnica med mestom in industrijskim območjem. Zaradi vsega povedanega se nam zdi že določilo nove variante, ki je namenila tisto področje predvsem postavitvi objektov za javne storitve, nesprejemljiva, še manj pa moramo sprejeti dejstvo, da se tolikšen del danes kmetijsko izrabljenega zemljišča nameni izgradnji takega objekta, ki ga ne moremo prišteti med objekte, ker ni namenjen širokim krogom tržaškega prebivalstva, ampak služi le ožji skupnosti. Taka izbira nasprotuje tudi zahtevi, da je treba pri načrtovanju posvetiti večjo pozornost gospodarstvu, torej zahtevi, za katero so se izrekle vse družbene in politične sile v državi, še posebej pa na krajevni ravni. Menimo, da kmetijstvo ne sme biti gospodarska dejavnost drugorazredne važnosti in ga je torej treba obravnavati enako pozorno kot ostale sektorje, po drugi strani pa bi radi opozorili občinsko upravo tudi na takojšnjo in neposredno škodo, ki bi jo ukep povzročil kmetom na tem področju, saj bi se družine katerih zemljišča bi objekt zasedel, nenadoma znašle brez vsakršne gospodarske osnove za preživljanje. Poleg splošnih zaposlitvenih težav, ki izhajajo iz pomanjkanja delovnih mest, bi se namreč za kmeta pojavilo še vprašanje, za starejše kmete zelo hudo, vključevanja v zanj povsem nove dejavnosti. Prepričani smo, da je na območju tržaške občine veliko športnih objektov, ki so malo izkoriščeni in drugih, ki bi se z veliko manjšimi javnimi sredstvi lahko prilagodili športnim potrebam univerze. Vsekakor pa si dovolimo poudariti, da tudi če omenjenih možnosti na Tržaškem ne bi bilo, bi občinska uprava bila dolžna bolj gospodarno in pametno uporabljati svoj teritorij in javni denar, ter spoštovati obveze in načela, ki jih je slovesno sprejela v korist kmetijstva in slovenske narodnostne skupnosti h kateri pripada velika večina kmetov na tem območju in v pokrajini sploh. Razumljivo je, da so zaradi takih izbir tržaški kmetje hudo prizadeti in upravičeno ogorčeni. IZGINIL JE Z ZLATIMI VERIŽICAMI Roparja odkrili v prtljažniku Za zapahi tudi njegova pajdaša, prav tako hrvaška državljana Tiskovna konferenca DSL o zaščitnem zakonu Deželna zveza Demokratične stranke levice prireja v ponedeljek, 28.julija ob 11. uri v tržaškem Novinarskem krožku novinarsko konferenco za obrazložitev osnutka o »Določilih za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini«, ki so ga vložili poslanci Hrasta Fabio Mussi, Antonio Di Bischeglie (prvi podpisnik), Umberto Ranieri, Pietro Folena in drugi. Na srečanju z novinarji bodo navzoči posl. Ranieri, ki pri vsedržavnem vodstvu Hrasta odgovarja za zunanje odnose, posl. Di Bisceglie, senator Darko Bratina in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, načelnik slovenske komponente DSL. De Vidovich, Balkan in Narodni dom... Nekdanji poslanec MSI in danes predsednik »Svobodne občine Zadar v izgnanstvu« Renzo de Vidovich zelo po svoje tolmači zgodovino Narodnega doma. V odprtem pismu rektorju Univerze Giaco-mu Bonusu predlaga, da bi nekdanji Narodni dom (ah hotel Balkan kot ga imenuje) poimenovah po poročniku italijanske vojske Luigiju Cascianiju, češ da je pred besom fašistov branil takratno središče slovenske kulture. Zanj je bil Narodni dom vsekakor le leglo paravojaških in jugoslovansko usmerjenih organizacij. Terminal pri Fernetičih: poseg poslanca Tamina Znani zastoji na tovornem postajališču ob italijan-sko-slovenski meji so predmet interpelacije, ki jo je v evropskem parlamentu vložil poslanec Zelene liste Gianni Tamino. Predstavnik zelenih sprašuje med drugim pristojne oblasti, zakaj v resnici te težave in zastoji in če je predvideno boljše usklajevanje dela med italijanskim in slovenskim terminalom. Ilegalni prehodi: uspešna akcija karabinjerjev Karabinjerji so preiskavo priceh že aprila, po aretaciji 33-letnega Gerarda Tozza iz Loga 198, sedaj so svoje delo zaključili, za zapahi sta se znašla še 30-le-tni Gianfranco Velussi iz Ul. delTEremo 31 ter 20-letni Christian Aigenti iz Ul. Montasio 7. Operacijo so karabinjerji poimenovah »matrioska«, bha pa je precej zapletena, saj so naposled stopih na prste organizaciji, ki je iz vzhodnih držav omogočala prihod deklet, katerih pot se je končala na pločnikih. Organizatorji so dobro sluzih, od 8 do 10 milijonov lir na mesec. Niso pa se omejevah na dekleta, ki so bila namenjena predvsem turističnim in obmorskim krajem, »poskrbeh« so tudi za Pakistance in Albance, ki so delah na črno ah pa so se vključevali v kriminalne organizacije, ki so jih vodih prav njihovi rojaki. Od aprila do julija so tako tako prestregli okrog 15 tujcev, ki so ilegalno prešh mejo, prijeh pa so tudi osebe, ki so jim omogočile prehod. Kot smo dejali, so najprej zasačih Tozzo, s sabo je imel tri tuja dekleta. Maja sta jim padla v roke Argenti in Alessan-dro Paoleth, peljala sta tri Pakistance, istega meseca so aretirali taksista Mairra Bellotta in srbskega državljana Milana Vukoja. Prijeh so ju v Portogruaru: agend so pred tem opažih tri tuja dekleta, ki so prešla mejo, vendar niso posegh, odločih so se, da jim sledijo, peljal jih je Velussi, ki je tudi vodil »posel«. V Portogmaru sta ga čakala Vukoje in Bellotta. Junija se je z lisicami na rokah spet znašel še Tozza, peljal je tri Albanke. Neznanec je izkoristil ugoden trenutek, prodajalki v zlatarni »Giubbani« (na sliki KROMA) v Ul. Roma 11 sta bili zaposleni s klienti, zagrabil je šop zlatih verižic, silovito odrinil eno od oseb, ki mu je bila očitno v napoto, in jo urnih nog ubral proti železniški postaji. Z njim je izginil skoraj poldrugi kilogram zlata, toliko so tehtale verižice. Do ropa je prišlo ob 17.15, že zvečer pa je bil za zapahi ne samo ropar, temveč tudi njegova pajdaša: odkrili so ga v prtljažniku avtomobila fiat uno, ki je bil parkiran pri železniški postaji. Ugotovih so, da gre za 23-letnega Željka Mičiča z Reke. V preiskavi je sodelovalo več policijskih izvidnic, saj so te dni okrepili kontrolo prav zaradi vse številnejših ropov in tatvin. Svojo pozornost so agenti usmerili na področje železniške postaje, kamor se je usmeril neznanec. Tako je patrulja železniške pohcije ugotovila, da se okrog silosa motajo tri sumljive osebe. Skupaj z osebjem letečega oddelka so se ustavili pri omenjenem fiatu, imel je pordenonsko registrsko tablico, za volanom je sedel 24-letni hrvaški državljan Goran Brkič, doma z Reke. Pokazal je italijansko osebno izkaznico, prebival naj bi v Občini Co-gnola (TN), avto je bil zapisan na očeta. Avto so podrobneje pregledati in pod šoferjevim sedežem našh šop zlatih verižic. Agenti so biti na pravi poti, pogledali so še v prtljažnik, čakalo jih je presenečenje, v njem je čepel Mičič. Kasneje je agentom padel v roke še 37-letni Dragan Do-nanič, prav tako z Reke. Ločil se je od svojih dveh pajdašev, da ne bi zbujal pozornosti, in se potepal po bližnjih uticah. Spet odprt predor Včeraj okrog 19.30 so za promet spet odprli predor med Montebellom in Car-bolo, kjer je predvčerajšnjim prišlo do težke prometne nesreče, v kateri je izgubil življenje albanski šofer. Sele včeraj so namreč povsem odstraniti tovor mesa, ki ga je prevažal tovornjak. Omejitve hitrosti Na dveh odsekih pokrajinske ceste med Opčinami in Bazovico so uvedli omejitve hitrosti. Omejitev na 50 km/h bo veljala med Opčinami in šolo pri Banih ter med Padričami in Bazovico. TREBČE / PO SKLEPU TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zadovoljstvo trebenske skupnosti, boj proti odlagališču pa še ni končan V vasi snujejo odbor ki bo spremljol predvsem poteze pokrajinske uprave Najbolj zadovoljni s sklepom tržaškega občinskega sveta, ki se je opredelil proti odprtju odlagališča, so seveda Treben-ci. Velika večina vaščanov je namreč mnenja, da je načrt podjetja Tecpram zelo pomanjkljiv in - kar je najpomembnejše - da ne gre za resno sanacijo, ampak le ža novo deponijo gradbenih odpadkov. V to je prepričana tudi rajonska svetovalka Stranke komunistične prenove, domačinka Luisa Tirel (na sliki), ki je res prava »duša« boja proti načrtovanemu odprtju odlagališča. Bila je med pobudniki stališča, ki ga je o vprašanju soglasno sprejel vzhodnokraški sosvet, ter manifestacije, s katero so Treben-ci, skupno z zelenimi in s pisano mavrico političnih sil, prejšnjo soboto javno izpričali nasprotovanje načrtu. »Seveda sem zelo zadovoljna s sklepom občinskega sveta, boj proti odlagališču pa je vse prej kot končan,« nam je dejala Tirelova. Politični pritisk ne sme nikakor popustiti, zato je padel predlog, da se čimprej ustanovi krajevni odbor, ki bo spremljal to zadevo, ki ne sme sloneti le na dobri volji in angažiranosti nekaterih posameznikov. Tirelova upa, da bodo v akcijo, poleg Trebencev, pristopili tudi prebivalci sosednjih vasi Gropade in Padrič, še posebno pa Banovci, saj problem neposredno zanima tudi njih. »Ljudje so predvsem v zadnjem času zelo pozorno spremljali razvoj dogajanj, mnogi pa so prepričani, da se stvari rešujejo kar same od sebe in da zanje ni treba velikih naporov. Žal pa ni tako. Cimveč ljudi bo pristopilo v odbor, temveč bo jamstev, da bomo dosegli zastavljeni cilj«, nam je še dejala Tirelova. Tudi ona je vsekakor začudena nad stališči, ki jih je o tem problemi v mestni skupščini zavzela Illyjeva občanska lista, ki je v krajevnem rajonskem svetu odločno nasprotovala odprtju trebenskega odla- gališča, začenši s podpredsednikom Brunom Fabriccijem. To je, kot rečeno, tudi stališče velike večine Trebencev. Edina senca, če jo lahko tako imenujemo, je mnenje nekdanjega jusarskega odbora, ki je pred časom uradno pristal na poseg občinske uprave, a, kot kaže, le pod pogojem, da bi področje sanirali. To je povzročilo nekaj slabe krvi v trebenski skupnosti, zadeva pa je menda že mimo. Sedaj bo treba, meni še Tirelova, pozorno spremljati poteze pokrajinske uprave, ki je na osnovi deželnega zakona pristojna za odpiranje novih odlagališč. Odločitev o tem bo verjetno padla septembra. Do takrat bi morale biti nared tri nove deponije izkopnih materialov v nekdanjih kamnolomih v devinsko-nabrežinski občini (-dve pri Sesljanu in ena pri Križu). NOVICE Voditelji tržaške, videmske in goriške hranilnice o možnostih sodelovanja Na pobudo predsednika sklada Fondazione CR-Trieste Renza Piccinija, ki je bil nedavno imenovan v upravni svet bančnega holdinga Unicredi-to, so se včeraj v Trstu sestali predsedniki fundacij in delniških družb treh hranilnic iz Furlanije - Julijske krajine. Poleg Piccinija so bili na sestanku predsednik tržaške CRTrieste Bance Roberto Verginella, predsednika fundacije in banke videmske hranilnice GRUP Appiotti in Comelli ter goriške CRG Obizzi in Tripani. Voditelji treh deželnih hranilnic so se pogovarjali o možnostih sodelovanja ob spoštovanju svojih avtonomij in nakazali tudi konkretno možnost: s sodelovanjem v nekem industrijskem projektu, ki bi ga podprl holding Unicredito. Predlog Tržačanov se je zdel zanimiv tudi kolegom iz Vidma in Gorice, vendar bo treba še veliko razprave, zato so se sogovorniki strinjali, da bi podobna srečanja postala peridodične priložnosti za izmenjavo mnenj. V Sesljanu drevi film za otroke in odrasle V nekdanji Caravelli v Sesljanskem zalivu se nadaljujejo poletne kulturne prireditve Občine De-vin-Nabrežina v sodelovanju z videmskim centrom za filmsko ustvarjanje (CEC). Drevi ob 21.15 bodo v slikovitem okolju zaliva predvajah animirani film Notredamski zvonar po slovitem romanu Victorja Hugoja. Vstop je prost. Film je namenjen otrokom, a je nedvomno zanimiv tudi za odrasle. Sesljanska poletna prireditev je bila doslej zelo uspešna, kot priča podatek, da si je filma II ciclone in Angleški pacient ogledalo kar dva tisoč ljudi. Ples v filmu V okviru poletnih prireditev muzeja Revoltella pripravlja krožek Cappella Underground tudi kratek niz filmov o plesu. Gre za izbor kratkometra-žnih filmov, med katerimi so nekateri že zgodovinski. Drevi ob 21. mi bodo v muzeju predvajali nekaj izredno zanimivih filmov, ki segajo od začetkov filmske umetnosti do skoraj dananšnjih dni. Prikazani bodo: Early Dance Films (1894) neznanega avtorja, Daineff Sisters (okrog 1900) tudi neznanega avtorja, Salome (1924) Charlesa Bryanta, Study in Choreography for Camera (1944) Maye Deren in Nine Variations on a dance Theme (1967) Hillary Harris. Predvajanje filmov bo spremljala glasba, ki jo bosta izvajala Claudio Cojaniz in Giorgio Pacorig. Pomoč malemu Giuliu Tržaška knjigama Borsatti se je pridružila široki humanitarni nabirki, s katero želijo zagotoviti sredstva za zdravljenje malega Giulia. Leta ’90 se je Giulio, ko je bil star pet let, hudo opekel po obrazu in po telesu. Zaradi hudih opeklin so ga morali večkrat operirati in rabi stalno zdravstveno nego, zato pa so potrebna sredstva, ki jih družina nima. Kdor bi želel pomagati malemu Giuliu, se lahko zglasi v knjigami Borsatti (v novih prostorih na vogalu med ulicama Santa Caterina in Ponchielli). (I Pl II m PO RAZSODBI RIMSKIH VOJAŠKIH SODNIKOV / DELJENA MNENJA »Zločina sploh niso uokvirili v nacistično ideologijo« Tako ugotavlja zgodovinar Miccoli - Zagrenjenost Wiesenfelda Po predvčerajšnji razsodbi rimskega vojaškega sodišča, ki je zaradi pokola v Ardeatinskih jamah Eric-ha Priebkeja obsodilo na 15 let ječe, Haasa na 10 let in 8 mesecev (vendar so slednjega zaradi odpusta že izpustili na prostost), so bila mnenja deljena, vendar ne toliko kot ob prvem procesu. Razsodba namreč prinaša novost, potrjuje načelo, da zločini proti človeštvu ne zastarajo. Na to dejstvo je včeraj opozoril tudi tržaški zgodovinar Giovanni Miccoli: »Pomembno je priznanje,« je menil, »da vojni zločini ne morejo zastarati in mislim, da je to načelo prvič tako jasno prišlo do izraza na nekem italijanskem sodišču.« Miccoli, ki je dejal, da sicer ne razpolaga s celotnim tekstom razso- dbe, in se mora torej osla-njati na drage vire, v konkretnem primem na časopisna poročila in komentarje, pa je opozoril še na drugo vprašanje: »Drugi aspekt, ki pa si po mojem mnenju zasluži kritiko, je naslednji: zločina Ardeatinskih jam niso uokvirili v nacistično ideologijo, ta ideologija ni nikjer omenjena. To se mi zdi zelo pomembno, na to dejstvo je opozoril zlasti rabin To-af, in sicer na težavo italijanskega sodišča, da zločin uokviri v ideologijo, iz katere se je porodil, in ki ni samo proizvod vojne. Jasno je, da sama represa-lija, kot so si jo zamislili in izpeljali, izhaja iz ideje o višji rasi. Ob tem aspektu smo zaprepadeni, kritični, razumljivo mimo višine kazni, pravnega igračkanja o odpustu 15,10 let in podobno, gre za osebe, ki imajo več kot 80 let, višina kazni ni bistvo vprašanja. Manjka pa sklicevanje na ideologijo, ki je zločin proizvedla, to je bilo osnovnega pomena.« Je možno, da to sklicevanje manjka, ker je bil proces na vojaškem in ne na civilnem sodišču? »Ne vem, tega ne vem, težko bi dal svojo oceno: pomislimo na neko drago sodišče, civilno sodišče, ki na primer vprašanje fojb po mojem mnenju zastavlja na bistveno zgrešen način. Torej ne vem, če je pri tem kakšna radikalna razlika. Možno je, da je vojaško sodišče bolj občutljivo za ukaze, za spoštovanje ukazov in podobno, ne bi vedel. Kar pa se mi zdi, je tole, in sicer, da iz vse naše pravne tradicije izhaja izrazita pomanjkljivost, da bi nacistične in fašistične zločine uokvirili v ideološki kontekst, in ne samo v vojne razmere, ki so jih proizvedli. Zdi se mi, da je bilo to prisotno že v prvih letih republike. Kaj več bi v tem trenutku težko povedal: ne preseneča me višina kazni in vse, kar je z njio povezano, bolj me preseneča ta aspekt.« Sandi Volk, raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani in sodelavec odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, pa je menil: »Razsodba ni nepričakovana glede na to, kako so se razvijali dogodki ob tem procesu. Glede načela, da zločini proti človeštvu ne zastarajo, je sodba zadostila zahtevi, da se obtožencema sodi in se ju obsodi, za kar gre zasluga mobilizaciji ob prvem procesu. O višini kazni, češ da gre za humana načela, bi dejal, da glede na osebnosti take tenkočutnosti ne bi imel, saj sama nista pokazala nobene humanosti. Kot ob prvem procesu pa so razsodbo izdati v poletnih mesecih, ko so ljudje najmanj pozorni, ali so na dopustu ali mislijo na počitnice.« Svoje zagrenjenosti pa ni skrival predsednik tržaške židovske skupnosti Nathan Wiesenfeld: »Zbegan sem, ker smo upali, da bo sedanji proces popravil moredno škodo, ki jo je naredila prejšnja razsodba. A nova razsodba, potem ko je priznala, da sta Priebke in Haas kriva zločinov proti človeštvu in vojna zločinca, da sta zakrivila številne zločine in mučenja, se je omejila na računovodske operacije, kot da bi šlo za običajna kazniva dejanja, kot da bi hotela opravičiti obsodbo, namesto da bi ju obsodili na najvišjo možno kazen, M bi bila potrebna za taka zločinska dejanja, tudi kot opozorilo za prihodnost, za mlade generacije. In na koncu sta se tako Priebke kot Haas, čeprav je bilo priznano,,da sta kriva zločinov, ki ne zastarajo, bila dejansko izpuščena na prostost, eden takoj, celo zaradi odpusta, a drugi se mu bo zaradi računovodskih izračunov pridružil čez 6-7 mesecev. Smo globoko razočarani, ker bi ta razsodba morala zaceliti globoko moralno rano, popraviti škodo, ki je bila narejena človeški vesti in podobi Italije.« KRAJEVNE UPRAVE / URADNI OBISK PREDSEDNIKA POKRAJINE V DOLINI Pogovori na županstvu in ogled obrtne cone Župan Pangerc in odbornik Lavriha predstavila Codarinu in Battistiju položaj v občinii Predsednik pokrajinske uprave Ren-zo Codarin in odbornik Sergio Battisti sta bila včeraj na uradnem obisku v dolinski občini, kjer sta ju na županstvu sprejela župan Boris Pangerc in odbornik Milan Lovriha. Po predstavitvi občine in njenega gospodarskega, kulturnega in športnega utripa, sta se gosta z gostitelji lotila nekaterih najbolj perečih problemov, ki se nanašajo na pokrajinske ceste in na nekatera druga vprašanja. Sogovorniki so podčrtali dobre odnose, ki jih je pokrajinska uprava vzpostavila tudi z okoliškimi občinami, Pangerc in Lovriha pa sta opozorila na zgledno etnično sožitje v občini in na potrebo po zakonski zaščiti slovenske manjšine. Codarin in Battisti sta si ogledala tudi dolinsko obrtno cono, kjer ju je sprejel predsednik konzorcija Franco Mingot. POSTAVLJANJE OPTIČNIH KABLOV PO MESTU Povezanih je že 15 tisoč porabnikov Za dela je v imenu Telecoma zadolženo podjetje Sirti, ki posege usklajuje z Občino Konec julija je bilo z mi uticami in zastoji v pro- saj pri podobnih izkopih optičnimi vlakni poveza- metu se iz razumljivih ra- in postavljanju kablov ati nih že 15 tisoč porabnikov, zlogov ni mogoče izogniti, cevi ob drugih priložnostih kar je že solidna številka in vendar si pristojni po svo- odprtine na cestah tudi po že nekako odtehta nevšeč- jih močeh prizadevajo, da tedne samevajo in opoza-nosti, ki so povezane z nji- bi bile čim manjše. Dela rjale na učinkovitost (ali hovim nameščanjem. Prav namreč gredo precej hitro bolje neučinovitost) tistih, nevšečnostim nameščanja od rok, o čemer se lahko ki bi morali opravilo do- z zaprtimi ali delno zaprti- prepričamo na lastne oči, končati. Te dni je podjetje Sirti, ki kable postavlja za Telecom, zaposleno v številnih uticah (Belli, Rossetti, Pic-colomini, Slataper, Toro, Amatori, Buozzi, Oriani, Pascoli,' Curiel, Vasari, S. Giacomo in Monte, Gigante, Madonna del Mare, Madonnina, D’Azeglio, Foscolo, Tor Bandena, Gi-uliani, na Borznem Trgu, na področju Trga unita, na Istrski ulici itd.). Načrt posegov koordinirajo z Občino, saj morajo na najbolj prometnih odsekih priskočiti na pomoč tudi mestni redarji. Izkope zatem pokrijejo z asfaltom, vendar je to začasno, saj se teren običajno nekoliko sesede in tako počakajo kakšen mesec, da cesto povsem nanovo asfaltirajo. Trenutno tako asfaltiranje poteka na področju Nabrežja, San Vita, hipodroma, a marsikje so*ga že dokončali. Na celotno omrežje pa bo treba še čakati, pravijo, da bo zaključeno čez dve ati tri leta. ______DEŽELNI SVET______ Smrtna kazen je groba kršitev človekovih pravic Dramatični primer Josepha 0’Della je včeraj odjeknil tudi v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine. Pred začetkom popoldanske debate o urbanističnem zakonu je predsednik sveta Roberto Antoni-one je poudaril odločno nasprotovanje skupščine smrtni kazni, ki pomeni zanikanje človekovih pravic. Antonione je ugotovil, da je primer Josepha 0’Della, ki je tako odjeknil v italijanskih sredstvih množičnega obveščanja, simbol boja proti smrtni kazni. Zato se ni hotel spuščati v analizo obsodbe kot tudi ne razlogov, zaradi katerih je ameriško vrhovno sodišče potrdilo obsodbo na smrt. Antonione je v imenu deželne skupčine hotel predvsem poudariti nesprejemljivost smrtne obsodbe kot kazni, ne glede na to, kakšen zločin je obsojenec zagrešil. Dodal je, da je italijanski parlament v skladu z nače- lom o spoštovanju človekovih pravic odpravil smrtno kazen in celo možnost obsodbe na dosmrtno ječo, saj se le tako zagotovi obsojencu možnost prevzgoje in zopetnega vključevanja v dražbo. Človeško življenje je absolutna vrednota, je dejal Antonione, in nihče si ne more lastniti prvi-ce, da nit življenja pretrga. Z izvajanjem predsednika deželnega sveta je v imenu deželnega odbora povsem soglašal predsednik Giancarlo Cruder. Bersani drevi na gradu Drevi bo na tržaškem gradu nastopil mladi italijanski kantavtor Samuele Bersani, ki ga nekateri prištevajo med najbolj obetavne predstavnike njegove generacije. Doslej je posnel tri albume, Channo prešo tutto, Freak in zadnjega, ki za naslov nosi njegovo ime Samuele Bersani. Po oceni strokovnjakov gre za njegovo najboljšo ploščo, na kateri so skladbe, ki opravičujejo njegov dosedanji sloves in ugled. Tržaški Bersanijev kon-cer sodi v okvir poletnih prireditev na gradu Triestate, katerih se udeležujejo zlasti mlado obiskovalci, saj je tudi program precej prirejen njihovemu okusu. Za širšo publiko ljubiteljev sodobnega plesa pa je sobotna, najkvalitetnejša ponudba letošnjih prireditev: gre za nastop slovite skupine Mombc. Povratek otrok iz Comegliansa V sredo so se pripeljali v Trst otroci, ki so se udeležili letošnje kolonije v Comegliansu (foto KROMA). Na letovanju, ki ga prireja Slovenska Vincen-cijeva konferenca iz Trsta, je bilo letos nekaj nad 20 otrok, od teh večji del s Tržaškega, manjša skupina pa tudi iz Gorice. Bivanje v šolskem poslopju v Comegliansu je trajalo 20 dni, z otroki pa je bila skupina vzgojiteljic, ki jih je vodila učiteljica Srečka Tul. Letovanje je lepo potekalo, organizatorji pa so pripomnili, da je tokrat deželna uprava prispevala sredstva samo za nekaj otrok, medtem ko jim je od ostalih uprav priskočila na pomoč samo tržaška občina. Za otroke je namreč letovanje brezplačno. Prispevki za gozdarjenje Predsednik Kraške gorske skupnosti sporoča, da predvideva DZ št. 22 z dne 9. 4. 1982 »Predpisi o gozdarjenju« izplačilo denarnega prispevka zasebnikom ali združenjem za pogozdenje, izboljšanje in nadomeščanje drevesnih vrst na gozdnih površinah. Predvideni so finančni prispevki do največ 75% dopuščene investicije za sledeče posege: a) dejavnosti za izboljšanje gozdov; b) posegi z obnavljanje uničenih ali zaradi kakršnega koli vzroka poškodovanih gozdov; c) posegi za nadomeščanje gozdov za sečnjo v naravne gozdove, d) postopna sečnja v gozdovih z visokimi drevesi; Predvideni so med drugim finančni prispevki do največ 30% dopuščene investicije za posege v zvezi z upombo za sečnjo dozorelih gozdov. Samo po sebi umevno je, da se predvideni prispevki dodeljujejo le za gozdove, v katerih so stroSki posegov višji od bodočega dobička. Prošnje na kolkovanem papirju je treba sestaviti na osnovi obmzca, ki ga je pripravila Krška gorska skupnost - Comu-nita Montana del Carso in jih je treba predložiti najkasneje do 12. ure dne 31. 7.1997. Za obrazec in morebitne informacije se zainteresirani lahko zglasijo na sedežu Kraške gorske skupnosti v Seslja-nu St. 54/D. Danes, ČETRTEK, 24. julija 1997 KRISTINA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 14.55 - Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 11.12 Jutri, PETEK, 25. julija 1997 JAKOB VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,8 stopinje, zračni tlak 1022,5 mb narašča, veter 8 km na uro severozahodnik, vlaga 73-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lorenze Izzo; Eriča in Giacomo Drius, Lorenzo Muro, Prancesco Frullani, Roc-co Possidente, Stefano Strambaci, Marco Lolato, Francesca Bianchin, Paolo Tedisco, Francesca Si-nagra. UMRLI SO: 58-letna Annamaria Fortunati, 89-letni Domenico Scorcia, 48-letna Maria Maiorana, 26-letni Stefano Scozzari, 74-letna Aurelia Bernardi, 83-letni Rodolfo Bernardi, 87-letna Vittoria Braida, 51-letni Giuseppe Sartorelli, 77-letni Re-dento Abatangelo, 57-let-ni Luigi Tentoni. I : LEKARNE Od PONEDELJKA, 21. do SOBOTE, 26. julija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 VCERAJ-DANES Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osop-po 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 UL Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Ca-vana 11. BOLJUNEC (tel. 228124)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 (na prostem) »La stanza di Marvin«, r. Jerry Zaks, i. Meryl Streep, Diane Kea-ton. EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.50, 20.25, 22.00 »Dne sulla strada«, r. Stephen Frears. EKCELSIOR - 18.40, 20.20, 22.00 »Fuga dalla scuola media«. r. Todd Solondz. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE - Zaprto zaradi dopusta. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. Loterija 23 JJUJA1997 BARI 73 45 11 15 72 CAGLIARI 64 10 9 27 37 FIRENCE 47 67 79 89 32 GENOVA 10 73 3 82 40 MILANO 18 63 68 54 13 NEAPELJ 61 70 68 14 56 PALERMO 71 80 2 77 5 RIM 31 29 63 19 47 TURIN 64 29 2 79 33 BENETKE 49 47 ENALOHO 43 41 38 2 2 X 1 1 2 2 X 2 X 2 1 KVOTE 12 25.267.100,- 11 1.332.400,- 10 132.100,- CAPITOL - 18.00,20.00, 22.10 »Hamlet«, i. K. Bra-nagh, J. Christie. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Capitan Conan«, r. Bertrand Tavernier. HI PRIREDITVE KD RDEČA ZVEZDA pod pokroviteljstvom OBČINE ZGONIK »Poletni večeri v zgoniški občini«, v četrek, 31. julija, ob 21. uri pri Petelinovih v Zgoniku: predstava Eduarda de Filippa »Fi-lumena Marturano«, dramaturška priredba in režija Mario Uršič, v glavnih vlogah Miranda Caharija in Livio Bogateč. U OBVESTILA TPK SIRENA vabi da-ne na glasbeno zabavni večer danes, četrtek, 24. t . m., ob 20.30. Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel GUBA LIBRE. F.C. PRIMORJE priredi na Proseku »ŠPORTNI PRAZNIK«. Jutri, 25. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol. Sobota, 26. 7., ob 20. uri v krožku FC Primorja predstavitev Zbornika slovenskega športa v Italiji 1996-97; ob 20.30 ples z ansamblom Cuba Libre, ob 21. uri plesna šola Club Diamante.^ Nedelja, 27. 7., ob 19. uri koncert Godbe iz Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet. Ponedeljek, 28. 7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. KD PRIMORSKO vabi na S AGRO, ki bo od 25. do 28. julija v borovem gozdiču v Mačkoljah. Jutri, 25. t. m., bo ob 19. uri igrala glasbena skupina »Long Slunk«, ob 21. uri ples z ansamblom »Happy day«, ki bo plesalce zabaval tudi v soboto, 26. julija. V nedeljo, 27. t. m., ob 19. uri koncert godbe na pihala »V. Parma«, ob 20. uri nastop skupin plesnih šol »Top dance« iz Tržiča in »Fal-co club« iz Trsta, ob 21. uri ples s kvintetom »Mi«. V ponedeljek, 28. t. m., ob 21. uri igra ansambel »Free way«. Kioski z jedačo in pijačo bodo delovali od 17. ure dalje. MLADINSKI KROŽEK BAZOVICA prireja 26. in 27. t. m., S AGRO. Igrata ansambla Faraoni in Gasi. SK DEVIN priredi ŠPORTNI PRAZNIK v Praprotu. Sobota, 26. julija, ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18. uri kolesarski poligon za otroke do 14. leta starosti, ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol - med plesom se bodo vršile razne igre. Nedelja, 27. julija, v 10. uri tekma v skrlah, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop plesne skupine, ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet, ob 22. uri tombola - med plesom se bodo vršile razne igre. VZPI - ANPI prireja tradicionalni praznik v ljudskem domu v naselju Sv. Sergija 26. in 27. julija. Program: sobota, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20. uri ples z ansamblom I muli de una volta; nedelja, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 18. uri koncert godbe Arcobale- no, govor Jolande Gustinčič in Giorgia Marcija na temo »Da bi ne pozabili na vrednote antifašizma«, ob 20. uri ples z ansamblom I muli de una volta. KRAJEVNA SKUPNOST in ŽUPNIJA RODIK vabita na vaško opasilo in praznovanje 350-letni-ce župnijske cerkve, ki bo 26. in 27. julija 1997. Sobota, 26. julija, ob 20. uri: kulturni program na »Linčevem borjaču« (Rodik 50), predstavitev knjige »Rodik med Brkini in Krasom«, družabno srečanje. Nedelja, 27. julija - opasilo: ob 10. uri slovesna sv. maša, po maši koncert, kratek kulturni program in vaška X70C0 I 1 fO GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA sporoča, da so na razpolago brošure ob 100-letnici društva. Zainteresirani naj se javijo vsak ponedeljek in četrtek, ob 20.30 na sedežu društva, oz. na tel. št. 201187. ZSKD obvešča, da je tržaški urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 14. ure. Od 28. julija do 14. avgusta pa bo urad zaprt zaradi poletnega dopusta. SKLAD MITJA ČUK vpisuje otroke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen sobote (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi v svoje vrste nove pevce in pevke, ki bodo začeli novo pevsko leto s teden dni trajajočimi študijskimi dnevi v ponedeljek, 25. avgusta v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Vabljeni novi pevci in pevke pa tudi tisti, ki so že peli v zborih. Vse zaželjene informacije dobite na tel. številkah 215367 (Danev) in 213348 (Sossi) v večernih urah. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKGZ sporoča, da so do konca avgusta uradi odprti samo v jutranjih urah. LETOŠNJI 17. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR se bo odvijal v Kanalski dolini, od 25. 8. do 6. 9. 1J)97. Prijavnice lahko dobite na odseku za zgodovino v ul. Petronio 4, v Narodni in študijski knjižnici v ul. sv. Frančiška 20, in v Knjižnici Damira Feigla v Gorici. PATRONAT INAC (UL Cicerone 8/b Trst) obvešča, da bo urad odprt od 7.7. do 31.8. od 8. do 15. ure. KRUT obvešča, da bo do 31. 8. pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo do 31. 8., pisarna odprta samo v jutranjih urah z urnikom od 9. do 12. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 5. sep- tembra odprta s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Od 28. julija do 14. avgusta bo zaprta zaradni letnega dopusta. KRUT prireja turistič-no-termalno bivanje v zdravilišču Chianciano terme od 21. 9. do 30. 9. 1997 ter zdravljenja na Ichii od 11. 10. do 25. 10. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072, vsaki dan razen sobot od 9. do 12. ure. B_______________IZLETI KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu in KMEČKA ZVEZA obveščata, da je na razpolago še nekaj mest za že tradicionalni tridnevni izlet ob priliki Radgonskega sejma in z obiskom sosednjih krajev Avstrije in Madžarske. Izlet bo potekal v dveh izmenah z enakim programom, in sicer prva od 25. 8. do 27. 8. in druga od 28. 8. do 30. 8. 1997. Za podrbnejše informacije se lahko obrnete na urade kmetijske zadruge, tel. 8990111, oz. Kmečke zveze tel. 362941. a SPISKE VESTI GLASBENA MATICA - Sola »M. Kogoj« sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 97/98, vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure do 29. julija. DTTZG »Žige Zoisa« obvešča, da bo do 30. 8. 1997 tajništvo odprto z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure; ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure; sobota zaprto. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča starše in dijake, da že sprejema naročila vseh učbenikov za šolsko leto 1997/98. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, posluje v mesecu juliju in avgustu ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040-7796333 TRGOVSKO PODJETJE v Tržiču nujno zaposli skladiščnika. Pismene ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Mon-tecchi 6, 34137 - Trst, po šifro »skladišče«. PRODAM 150-litrski kotel za kuhanje žganja ter mize in stole rabljene za osmico. Tel. 231381. PRODAJAM KNJIGE za 3., 4. in 5. razred trgovskega zavoda. Tel. 228311 v večernih urah. OPRAVLJAM vrtnarska dela, kosim travo. Tel. 228547. KNJIGE druge roke za 1., 2. in 3. razred nižje srednje šole v dobrem stanju kupim. Zainteresirani ' telefonirati na 828251 v večernih urah. OPEL CALIBRA 2000, 8 ventilov, letnik 1992 prodajam v odličnem stanju, črne barve, alumi-niaste feltne, široke gume komaj zamenjane, centralno zapiranje, vgrajena alarmna naprava. Aleš, tel. na št. 228174. DEBORAH v Nabrežini ima ugodne popuste na ženskih, moških in otroških kopalkah, na spodnjem perilu in otroških oblačilih. Obiščite nas, ker boste zadovoljni. KUPIM stiskalnico (prešo) za grozdje, od 150 do 200 litrov. Tel. 229335 ob uri kosila. POHIŠTVO KORŠIČ pri sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 ali 575145. FRIZERSKI SALON CECILIA (moški in ženski) v Boljuncu posluje s poletnim urnikom: ponedeljek, torek in četrtek od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, ob petkih in sobotah neprekinjeno od 9. do 19. ure, zaprto ob sredah; tel. 228351. PRODAM računalnik Note book z nasledjimi značilnostmi: CX 486 DLC, 4 mega bitov RA-Ma, hard disk 120 mega bitov. Kličite v večernih urah na tel. št. 0038666/281831. PRODAM VELIKO OMARO s štirimi vrati. Tel. 212313. OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO je v Mavhinjah odprl Terčon Ivan. OSMICO je odprl Janko Škrk v Saležu -Lorkovi. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. OSMICO je odprl Pu-rič Romano, Repen 13. OSMICO sta odprla Mario Gruden in Ondina, Samatorca 17. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. OSMICO sta odprla Slavko in Magda Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! ODLIČNO belo in črno vino prodajamo v Mavhinjah po ugodni ceni. Tel. 299806. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Olge Petelin darujeta Zvonka in Nora 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob Guida Zidariča daruje družina Jazbec 150.000 lir za KD Rdeča zvezda - Vokalna skupina Odmevi. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 od ponedeljka do petka. t Zapustila nas je naša draga mama in nona Angela Dobrinja vd. Puntar Žalostno vest sporočajo sin Sergij, hčeri Marija in Milena z družinami Pogreb bo v soboto, 26. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga v kontovelsko cerkev. Kontovel, 24. julija 1997 OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM 3len»« io. 10. do 15 ure Četrtek, 24. julija 1997 KULTURA 6 MITTELFEST / SCH1ZOPHRENIA DAMIRJA ZLATARJA FREYA Tesnobno zaznamovana sanjska predstava V »koreooratoriju« nastopa vrsta odličnih interpretov V torek zvečer je bila na sporedu v Čedadu predstava Schizop-hrenia Damira Zlatarja Freya, ki spada nedvomno med osrednje dogodke letošnjega Mittelfesta. Delo v postavitvi ljubljanske Ko-reodrame je nastalo v koprodukciji z ljubljanskim Festivalom, čedajskim Mittelfestom, gledališkim festivalom v Astiju in newyorškim Living Theatrom; doslej so ga predstavili v okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani in v Astiju. Sicer je Freyeva Koreodrama v prejšnjih letih že večkrat in z velikim uspehom nastopila na Mittelfe-stu. Schizophrenia - Fragmenti testamenta Agate von Goldenberg je predstava, ki s sanjsko zaznamovano simbolično govorico govori o gledalčevemu notranjemu svetu, v katerem gospodarijo občutki, čustva, govori o čustvenem doživljanju, ki mu racionalnost ni pravo vodilo. Tako so v predstavi v bistvu stranskega pomena stvarna zgodba in razmerja med številnimi nastopajočimi liki, ki imajo v gledališkem listu vsak svoje ime in določeno mesto v okviru družin Goldenberg in Kott, pomembno je njhovo notranje doživaljanje, njihovo čustveno medsebojno dojemanje, njihov notranji svet, ki v predstavi vzpostavi neposreden stik z gledalčevim notranjim svetom, ki ga preplavijo enaka čustva. Delo je prežeto z značilnimi elementi gledališča Damirja Zlatarja Freya, z vizualnostjo, ki izraža tesnobne, moraste občutke, utesnjenost, ujetost, omejitev. Sam avtor v intervjuju v gledališkem listu poudarja, da ga zanimajo potencirana čustvena stanja, da je osnovna ideja predstave raziskovati čustveni svet, ki ga obkroža. Z do podrobnosti dode- lanimi in vizualno zelo učinkovitimi prizori, ki se navezujejo na ekpsresionistično umetnost, in z glasbo Zbignievva Preisnerja predstava gledalce nezadržno potegne v ta svet. Čeprav je Schizophrenia tako izrazito Freyevo delo, predstavo odlikuje tudi dobra igra številnih igralcev, ki se spaja v usklajeno enoto. Omenili bi Petro Govc kot Hanah von Goldenberg, katere boleči čustveni svet se razpira gledalcu, Štefko Drolc kot njeno ljubečo in trpečo mater, ki ji ne more pomagati, Judih Malina kot Agato von Goldenberg, ki s svojo uničevalno prisotnostjo gospodovalno pogoujuje Hanino doživljanje, in še Josipo Lisac, Lorenzo Zambon, Pavla Ravnohriba, Boštjana Štormana, (bov) Jutri se začenja letošnji Senjam beneške piesmi Jutri se bo na športnem igrišču za cerkvijo na Lesah ob 21. uri začel letošnji »Senjam beneške piesmi«. Ta priljubljena beneška manifestacija gre letos že v 22. izvedbo, kar še največ pove o tem, kako se je Senjam z leti utrdil v eno izmed tradicionalnih kulturnih pobud. Novost letošnje izvedbe je v tem, da so nastopajoči vsi mladi in nekateri izmed njih, bodisi kot avtorji ali izvajalci nastopajo prvič. Tudi celotna organizacija prireditve, ki je kar zahtevna, je prešla v roke mladih, katerih glavni koordinator je David Klodič, glasbeni festival pa se kot vsako leto odvija v režiji društva Rečan z Les. Program sejma se bo odvijal v treh večerih, na katerih bodo mladi avtorji izvajali enajst novih pesmi, ki bodo prišle v poštev za nagrajevanje, izvedene pa bodo tudi nekatere pesmi iz prejšnjih sejmov. Jutri bodo nastopili David s pesmijo In nato od daleča, Leila s pesmijo Povej mi pa zaki, znana Checco in Chiara bosta nastopila s skladbo Beneška vi-čer, Massimiliano bo zapel Ist an ti, Mirko pa bo pel pesem Spomini. Gostje večera bodo Denis Novato s svojo diatonično harmoniko in duo Tasič-Tornik iz Ljubljane. Na sporedu pa je, kot rečeno, tudi nekaj starejših pesmi sejma, »da ne bodo šle v po-sabo«. V soboto, 26. julija, bodo ob 21. uri nastopili Kristina, Guido, Karen, Mara, Matteo in Mirko ter Marco, ki bodo zapeli po vrsti: Samo sonce jo razume, Beneške žene, Moj non, Sila, Bod Bruna in Me kličejo damu. Gostje večera pa bosta Igor in Zdrundino-band iz Barda. V nedeljo se bo Se- njam pričel že ob 18. uri, na sporedu pa bo ponovitev pesmi in nagrajevanje. Gost večera bo tokrat ansambel Jukebox iz Gorice. Vse tri večere bodo pevce spremljali Mic-hele Tomasetig s kitaro, Mauro Osgnach z basom, Nino Bracciale z bobni, na klaviaturah bo David Klodič, na diatonično harmoniko pa bo igral Marčo Cucovaz. Spremljava pa bo, tako kot na velikih festivalih, tudi vokalna, zanjo pa bodo poskrbele Kristina, Mara, Marianna in Stefania. DU V Čedadu tudi dvakrat Merimo Drevi bo na letošnjem Mittelfestu na sporedu tudi prva od dveh predvidenih predstav Merime. Gre za monolog, ki ga je pripravila in v katerem nastopa Barbara Della Pola (na sliki). Predstava se odvija na vlaku, ki ponazarja beg Merime Hamulič Trbojevič, ženske, ki jo je pregnala vojna vihra na območju bivše Jugoslavije. Kot pojasnjuje podnaslov - Nisi est salus nisi in fuga, je za Merimo edina rešitev beg najprej od krajev, nato pa še od same sebe, saj pravi, da je z odhodom iz Sarajeva izgubila tudi lastno identiteto. S trdno voljo in jbomočjo drugih žensk (naslovna junakinja je dalj časa živela v Trstu in delala v ženskem centru) pa si je začela graditi novo. Monolog je nastal leta ’96, na oder oz. na vlak je prišel na pobudo gledališča Miela in zadruge Bonawentura. V Čedadu bo predstava drevi in jutri ob 22. uri, ih sicer na železniški postaji. Prirediteljem letošnjega festivala pa povzročajo preglavice »raztreseni« gledalci, ki so se udeležili dolge popo-tovalne predstave Donava. V soboto zvečer so namreč 500 obiskovalcem posodili male zložljive stole, skoraj 200 oseb pa je (očitno) menilo, da gre za spominek, ker so mične stolčke odnesli domov. Organizatorji so uve-rjeni, da marsikdo stolčka ni vrnil, ker je bila ura pozna, utrujeni obiskovalci pa niso dovolj vztrajno iskali zadolženih oseb, ki so zbirale posojeno. Vse »raztresene« sobotne obiskovalce vsekakor prosijo, naj izposojeno vrnejo. DREVI / NASTOPA GILBERTO GIL Brazilska glasba na videmskem poletju Na današnji večer je v raznih krajih dežele več zanimivih koncertov lahke glasbe to socialno-politično nastrojena in tako napadala politiko in moralo brazilske družbe. Zaradi tega sta tako Gil kot Veloso imela precej problemov (Gil je bil tudi dvakrat v ječi) in sta morala tudi zapustiti Brazilijo, tem kot so rasizem, socialne razlike, politična umazanija, korupcija, svobode besede pa nista nikoli opustila. V vseh teh letih je Gilberto Gil sodeloval s številnimi brazilskimi glasbenimi mojstri, od Georga Bena do Marie Betanhe, do že omenjenega Velosa do Gai Coste in posnel več kot dvajset albumov. Meje južnoameriškega tržišča je presegel leta 1978, ko je izredno uspešno nastopil na jazz festivalu v Montreauxu. Od takrat njegove turneje stalno zaobjemajo tudi Evropo in severno Ameriko. Pred nekaj meseci je posnel dvojni album Quanta, na dno bogat program lahke glasbe. Izredno bogato kariero je začel katerem sodeluje tudi Milton Na-Najbolj zanimiv bo jutrišnji ve- pred več kot tridesetimi leti. scimento. čer, ko se bodo v naši deželi vr- Nanj je močno uplival Joao Gil- V Vidmu bo predstavil nekaj šili kar trije koncerti vredni obi- berto, predvsem pa vsi brazilski del te plošče, njegov koncert pa ska. Na tržaškem gradu bo nasto- ritmi (od sambe do bossanove) in bo predvsem pregled skozi tride-pil mlad italijanski kantavtor Sa- svetovne, dokaj ritmirane glasbe- set let kariere. V tem, dosedaj ze-muele Bersani, v Spillimbergu ne zvrsti kot so rock, reggae, lo dobro opravljenem delu mu bo v okviru Folkesta nastopil funky in pop. V poznih letih pomaga uigrana skupina, ki jo se-Jackson Browne, v Vidmu pa šestdeset je s kolegom Caetanom stavljajo Celsoo Fonseca (kitara), nam tamkajšnje poletje ponuja Velosom ustanovil gibanje Tropi- Paul Mascarenhas (kitara), Paulo zanimiv koncert brazilske popu- calismo, ki je glasbene elemente Calazans (klaviature), Arthur Ma-larne glasbe. (predvsem) s e verno-vzhodne ia (bas), Jorge Gomes (bobni), Le- Na trgu Matteotti bo ob 21.15 Brazilije združevalo z ritmi mo- onardo Reiss in Gustavo Leite nastopil znani kantavtor Gilberto derne glasbe severne ameriške (tolkala). Gil (na sliki). Rojen leta 1942 v celine, besedila pa so bila izrazi- AW ■ Zadnji julijski dnevi bodo mestu Salvador de Bahia, Gil je vsem tistim, ki se niso še podali eden najpomembnejših ustvarjalna letni dopust, ponudili izre- cev sodobne brazilske glasbe. ZDA / NOV ZAPLET V PRIMERU 0'DELL Sedaj znano ime pravega morilca Le nekaj ur pred eksekucijo se je O'Dell poročil - Ženo se bo borilo tudi po smrti GREENSVILLE - Usoda se Se vedno poigrava z Josephom 0’Dellom. Le nekaj ur pred njegovo skoraj gotovo usmrtitvijo je neki virginijski jetniški paznik izjavil, da mu je leta 1993 usmrčeni David Mark Pruett zaupal, da je ubil tudi Helen Schart-ner, zaradi katere je bil 0’Dell obsojen na smrt. Izpoved je kot kaže prišla prepozno, da bi lahko zaustavili eksekucijski stroj. Tega lahko sedaj zaustavi le virginijski guverner Allen, ki pa tega noče storiti. Morda pa mu bodo njegovi pravni svetovalci vseeno navedli, da bi lahko prej ali slej prišlo na dan, da je bil 0’Dell res nedolžen. V takem primeru bi lahko guverner pozdravil svojo politično kariero, ki je zanj važnejša od človeškega življenja. Sedaj je dokončno gotovo, da bo Lori Urs uresničila svojo napoved, da se bo tudi po O'Bellovi smrti borila, tako da bo dokazala njegovo ne-dožnost. Včeraj le nekaj ur pred predvideno eksekucijo se je ta raz- vajena in bogata ločenka končno poročila z 0’Dellom. Guverner Allen se bi moral ob tem zamisliti, ker je jasno, da bo ta ženska terjala pravico in seveda bajno odškodnino. Za sedaj se guverner še ni izjasnil. Pred dnevi je le povedal, da je gotov v 0’Dellovo krivdo. Morda pa bo izkoristil sedanjo zakasnelo izpoved nekega jetniškega paznika, tako da se bo častno izognil kasnejšim zapletom, ne da bi razočaral svojih volil-cev, ki na ves glas zahtevajo 0’Dello-vo usmrtitev. 0’Dell je bil nedvomno nasilnež in zločinec, a da mora plačati za zločin, ki ga ni zagrešil, bi bilo tudi za ameriške zagovornike smrtne kazni težko prebavljiv zalogaj. Morebitna krivična usmrtitev 0’Della bi lahko tudi v ZDA sprožila množično gibanje proti smrtni kazni, ki bi oblastem in ljudem odvzela dosedanji alibi, s katerim zagovarjajo smrtno kazen. Nedvomno pa je že sedaj Američanom jasno, da je za Evropo 0’Dell nedolžen. ALBANIJA / PRED ZASEDANJEM NOVEGA PARLAMENTA Predsednik Berisha je končno odstopil Zasedanja se niso udeležili poslanci Berisheve stranke Bivši albanski predsednik Šali Berisha (Telefoto AP) TIRANA - Pred umestitvijo novega albanskega parlamenta je predsednik republike Šali Berisha odstopil in tako preprečil spor zaradi nezdružljivosti funkcij. Berisha se je namreč odločil, da bo le poslanec in vodja opozicije. V svoji odstopni izjavi je navedel, da bo nadaljeval s svojim političnim bojem na načelih»tržne politike in integracije Albanije v Evropo in v atlantska telesa«. Seveda je Berisha poudaril, da je bil izbran za predsednika od parlamenta, ki je bil izvoljen na bolj demokratičnih volitvah, kot so bile sedanje. Bivši osebni zdravnik nekdanjih visokih partijskih voditeljev, ki je vrnil partijsko iskaznico, ko je bilo SRBIJA / ŠTUDENTOM NI USPELO SKALITI SLAVJA Miloševič od včeraj predsednik ZRJ Slobodan Miloševič je sedaj predsednik ZRJ (AP) BEOGRAD - Srbskim specialcem je uspelo preprečiti, da bi Beograjski študenti Slobodanu Miloševiču skahli slavje ob včerajšnji umestitvi za predsednika srbsko-črnogorske federacije. S pravim živim okopom so preprečili, da bi se študentje spopadli z Miloševičevimi pristaši, ki so jih množično pripeljali na trg pred zvezno skupščino, da bi podprli svojega predsednika. Več tisoč študentov je skandiralo gesla proti desetletnemu gospodst-vu Slobodana Miloševiča, ki je Srbijo pahnil v revščino in jo ločil od ostalega omikanega in razvitega sveta. Proti skupščini pa so zagnali le nekaj od predvidenih 450 tisoč čevljev, ki naj bi simbolizirali vse osebe, ki so morale s trebuhom za kruhom zbežati iz Srbije. V svojem umestitvenem govoru je Miloševič vse Srbe in Črnogorce pozval, »naj si vsak prevzame nase svojo odvomost«, za skupni cilj pa naj imajo »preporod Jugoslavije«. Po njegovem je v zadnjih šestih letih Jugoslavija doživela težke trenutke zaradi »bližnjih vojn«, mednarodnih sankcij, gospodarskih težav in političnih spopadov. Opozicijo in neodvisni tisk pa je napadel in jima očital, da sta nebogljeno orodje v rokah tujine. Seveda Miloševič ni omenil resničnih vzrokov razpada nekdanje Jugoslavije. Tega navsezadnje ne omenjata ne opozicija in ne študenti, ki se nočejo ograditi od srbske osvojalne vojne, ki je klavrno propadla in ki je glavni vzrok za sedanje srbske težave. Voditelji opozicije sedaj rohnijo na Mi- loševiča, ker je v zadnjih dneh zaprl tri televizijske in dve svobodni radijski postaji, a dosledno pozabljajo, da so mu stali ob strani, ko je bilo treba klati »genocidne Ustaše« in »islamske mudžahedine«. Za večino Srbov sta namreč termina Hrvat in Bošnjak še vedno nesprejemljiva, prvi so Ustaši, drugi v najboljšem primem samo Turki. Z včerajšnjo Miloševičevo umestitvijo pa ni bilo konec napetosti v Beogradu, sinoči je bila namreč v srbski prestolnici tudi nogometna tekma Pokala prvakov med beograjskim Partizanom in zagrebškim Dinamom, ki se na Tudmanov ukaz sedaj imenuje Croatia. K sreči ni bilo hrvaških navijašev, tako da so morali specialci bedeti le nad življenjem hrvaških nogometašev. vsem jasno, da je konec komunističnega režima, bi si lahko ta izpad prihranil, ker so celo na Zahodu volitve z »bolgarsko« zmago njegove Demokratske stranke ocenili kot sleparijo. Berisha se je torej umaknil, za seboj pa pušča v bistvu paradrža-vo, ki jo bo novi parlament le s težavo dvignil iz brezna anarhije in nasilja, kamor jo je pahnil kratkovidni režim Demokratske stranke. Uro po Berishevem odstopu se je ob 17. uri sestal novi albanski parlament, ki se je z enominutnim molkom spomnil' vseh žrtev nasilja. Začasno je zasedanju predsedoval najstarejši poslanec Dritero Agolli, eden od najbolj znanih albanskih pisateljev in eden najbolj gorečih nasprotnikov predsednika Beri-she in njegove Demokratske stranke. Edini uradni akt včerajšnjega zasedanja je bila ustanovitev komisije za preverjenje, ki bo ugotovila morebitno nezdružljivost funkcij novih izvoljenih poslancev. Prav Agolli pa je poskrbel za zaplet, ko generalnemu tajniku Demokratske stranke Gencu Polhi ni dal besede. Pollo je bržkone hotel pojasniti, zakaj se prvega zasedanja niso udeležili poslanci Demokratske stranke, a je nato tudi on kot edini predstavnik opozicije zapustil parlament. Sodeč po včerajšnjem zadržanju Demokratske stranke in socialistov se vsiljuje sum, da se v Albaniji ponovno rojeva nov režim in ne demokratična vladavina. Islamski verski skrajneži zaklali 57 civilistov ALZIR - Islamski teroristi so v noči na torek v treh vaseh pri Blidi (50 kilometrov južno od Alžira) zaklali 57 oseb. Kot je zapisal včerajšnji Le Matin, so teroristi s strelnim in hladnim orožjem ubili 39 oseb v vasi Jema M’Ghita. Podobna usoda je doletela devet pripadnikov dveh družin v bližnji vasi Benašur in devet oseb v Diri. Gl A, oboroženo krilo alžirskega fundamentalizma, to je odgovor na uspehe varnostnih sil, ki so prejšnji teden pobile na desetine skrajnežev. EVROPSKA UNIJA / ODLOČITEV PO POLEMIKAH IN PRITISKIH Zelena luč za združitev družb Boeing in Mc Donnell Douglas Edini konkurent novemu koncernu je evropski Airbus BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj načeloma sprejela pozitivno stališče glede združitve ameriških proizvajalcev letal Boeinga in Mc-Donnell Douglasa, potem ko se je Boeing včeraj na vztrajanje komisije odpovedal določilom o ekskluzivnih pravicah v pogodbah o dobavi letal trem ameriškim letalskim pre-voznikom: Delti, American Airline-su in Continental Airlinesu. Odločitev je danes opoldne v Bruslju sporočil evropski komisar za konkurenco Karel Van Miert, ki je vodil pogajanja z Boeingom. Ta so trajala do pozno sinoči, zato komisija dokončnega besedila še ni utegnila pripraviti in bo formalno stališče o združitvi Boeinga in McDonnell Douglasa sprejela na svoji redni seji prihodnji teden. Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je odločitev komentiral za oceno, da "rezultat potrjuje trdnost zakonodaje Evropske unije o konkurenci". "Odločitev je rezultat objektivnega izvajanja predpisov o združitvi. Rezultat pa kaže na nujnost, da Evropska unija resno preuči posledice globalizacije gospodarstva na njeno industrijsko politiko, zlasti na področju letalstva, " je poudaril Santer. Boeing je včeraj komisarju Van Miertu poslal telefaks, v katerem je pristal na zahtevo Evropske komisije, da umakne določila o eksluziv-ni dobavi letal trem ameriškim letalskim prevoznikom v obdobju 20 let. S tem je preprečil trgovinsko vojno med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo, ki je v nasprotnem primeru nameravala združitev Boeinga z McDonnell Douglasom razglasiti za protizakonito. Van Miert je v petmesečni raziskavi 14 milijard dolarjev vredne združitve dveh ameriških proizvajalcev letal ugotovil, da bi tri pogodbe o ekskluzivni dobavi letal močno omejile trg evropskega proizvajalca letal Airbusa, in sicer po nekaterih ocenah na komaj 30 odstotkov svetovnega trga. Zavrnil je prejšnjo Boeingovo ponudbo, da ekskluzivne pogodbe skrajša na 13 let. Ce bi EU združitev obsodila, bi lahko zahtevala odškodnino v višini 10 odstotkov Boeingovih prihodkov, vendar bi to gotovo sprožilo protiukrepe ameriških oblasti, česar si niso želeli na nobeni strani Atlantika. Pred trgovinskim sporom med EU in ZDA so zlasti svarile Britanija, Nemčija, Švedska in Finska, ki so se bale, da bi ostri ukrepi komisije ogrozili dobre transatlantske odnose, medtem ko je bila Francija odločna v vztrajanju, da združitev poteka v skladu s pravili poštene konkurence. Po združitvi bo koncem Boeing -McDonnel Douglas največji na svetu. Imel bo 200.000 uslužbencev, skupna naročila pa že sedaj presegajo 1200 milijard dolarjev. Sicer pa Beoing že sedaj krije približno polovico vsega svetovnega tržišča. Edini resni konkurent novega koncerna bo evropski konzorcij Airbus. (STA) Zaradi norih krav prepovedali telečje glave in vranice drobnic BRUSELJ - Da bi omilila nevarnost človeške okužbe z boleznijo norih krav, je Evropska unija sklenila prepovedati prodajo telečjih glav (razen jezikov) in hrbtnega mozga, ne pa ostalega kostnega mozga, tako da so rešili severnoitalijansko specialiteto kračne pečenke s kostjo (ossobuco). Italijani pa se bodo morali odpovedati deželnim specialitetam z ovčjimi in kozjimi vranicami, ker bodo te sedaj prepovedane, v zameno bodo lahko uporabili goveje vranice. Sklep sveta ministrov za kmetijstvo Evropske unije, ki naj bi zavaroval potrošnike, je podprlo osem držav, sedem pa jih je bilo proti. Ukrepu, ki ga je zahtevala predvsem Velika Britanija, nasprotujejo Italija, Nemčija, Španija, Belgija, Danska, Avstrija in Grčija, ki upravičeno trdijo, da bi morali upoštevati dejansko zdravstveno stanje v posameznih državah in ne kaznovati vseh. Zagovorniki prepovedi so ukrep predložili potem, ko jim je uspelo na svojo stran pridobiti še Portugalsko in Finsko, ki sta v začetku nasprotovali temu ukrepu. To jim je uspelo, ker so dovolili, da telečje glave, hrbtni mozeg in vranice drobnice lahko predelajo v krmno moko za kožuhovinarje. Ukrep bo stopil v veljavo 1. oktobra leta 1988. GORICA 7^ 8 Četrtek, 24. julija 1997 SOVODNJE / OBČINA SPREJELA ŠTEVILNE PRIPOMBE OBČANOV r FILM / 16. PREGLED SERGIO AMIDEI — V regulacijski načrt vnesli precej popravkov Odobren splošni načrt zo novo nogometno igrišče Odobritev splošnega regulacijskega naCrta s spremembami, ki so jih vnesli na osnovi ugovorov Dežele in pripomb občanov, je predsinoči cele tri ure zaposlila občinske svetovalce v Sovodnjah. Regulacijski naCrt kot tak so sicer odobrili že pred meseci, tokrat pa je šlo za vnašanje sprememb na osnovi ugovorov, ki jih je uprava sprejela. Pri tem je župan pojasnil, da so skušali ugoditi vsem ugovorom domačinov (teh je bilo približno 50), ki niso bili v nasprotju s predpisi ali z zasnovo načrta. Nekatera vprašanja, ki jih ni bilo možno rešiti v sklopu naCrta, nameravajo upoštevati pri kasnejših variantah. Načrtovalka arh. Luisa Codelha je obrazložila, ka- tere spremembe so vnesli na osnovi ugovorov Dežele in katerih niso upoštevali. Večinoma je šlo za prilagajanje specifičnim normam. Omembe vredno je Črtanje zazidljivega loti-zacijskega območja v severnem delu vasi, ki so ga odpravili (ohranili pa so predvideno cesto) tudi na zahtevo nekaterih občanov, medtem ko so ohrani-li podobno “vzhodno” območje sredi vasi v smeri železnice. V načrtu je predvideno skupno povečanje bivalnih površin za 2, 47% (deželni predpisi dopuščajo največ 10-od-stotno povečanje). Občinski svet je soglasno odobril popravke glede na ugovore Dežele kot tudi večino sprememb na zahtevo občanov (le pri nekaterih se je opozicija vzdržala). Pri ugovorih občanov je v največ primerih šlo za vračanje prvotne namembnosti zemljišč, ki jim je bila - pogosto zaradi napak v sestavi načrta -odvzeta zazidljivost. Uprava je večinoma ugodila tem zahtevam in sprejela tudi nekatere nove prošnje za zazidljivost oziroma za druge spremembe namembnosti površin. V nadaljevanju seje je občinski svet sprejel še nekaj pomembnih sklepov s področja javnih del. Najpomembnejša je odobritev predhodnega splošnega naCrta za novo nogometno igrišče, ki ga nameravajo mediti na zemljiščih pod občinsko telovadnico. NaCrt bo vreden 850 milijonov lir in ga bodo izvajali v treh delih. Za prvega (300 milijonov) bodo denar dobili od zavoda Credito sportivo, finančne vire za kritje preostalih dveh pa bodo še morali poiskati. Drugi splošni naCrt predvideva 50-milijonsko investicijo (30 milijonov prispeva Kraška gorska skupnost, preostalo bo krila Občina) za odpravo arhitektonskih pregrad in postavitev ograje v rekreacijskem centru na Peci. Arhitektonske ovire bodo odpravili tudi v šoli na Vrhu, kjer je predvidena še postavitev lope (skupno 12, 5 milijonov lir), približno 40 milijonov (30 mil. bo prispevala KGS) pa bodo namenili obnovi treh kraških vodjakov na Vrhu, v Rupi in Gabrjah. Vse zadevne načrte je občinski svet odobril soglasno. Start z »Nirvano« G. Salvatoresa Filmi na sporedu vsak večer do 2. avgusta Gledalci bodo imeli na voljo tudi Internet »Nirvana«, film Gabrieleja Salvatoresa, ki je skupaj s G. Gorico in P. Cacuccijem tudi avtor scenarija, bo nocoj ob 21. mi pod prireditvenim šotorom na goriškem gradu otvoril 16. pregled Sergio Amidei za najboljši filmski scenarij. Poletni festival, ki se bo nadaljeval do 2. avgusta, bo v naslednjih dneh ponudil srečanja z raznimi uglednimi gosti iz filmskega sveta. Med prvimi bo igralec Alessandro Gassman, ki mu bodo v soboto zvečer podelili nagrado za najboljši krstni nastop v nosilni vlogi, kar predstavlja novost letošnje izvedbe festivala Amidei. Gassman je nagrado prejel za nastop v filmu »II bagno tmco - Haman«, ki ga bodo v soboto vrteli v tekmovalni selekciji. S filmom »Nirvana«je briljantni Salvatores podal svoj pogled na sodobni svet, v katerem kraljujejo tehnologija, multinacionalke in zmeda. Pravzaprav gre za dva svetova, saj se dogajanje v realnem svetu prepleta z dogajanjem v “virtualnem” računal- niškem svetu, iz katerega se skuša junak videoigre preseliti v pravo stvarnost. Salvatores z njemu značilno lahkotnostjo in ironijo načenja vrsto vprašanj, ne nazadnje tudi to, kateri svet - raCiunalniški ali resnični - je bolj utesnjujoč in zaprt. V filmu nastopa vrsta znanih igralcev kot so Christopher Lamnbert, Diego Aba-tantuono, Sergio Rubini, Stefania Rocca, Amanda Sandrelli, Emma-nuaelle Seigner, Claudio Bisio. S tematiko otvoritvenega filma se ujema novost, ki jo organizatorji, elani kulturnega združenja Sergio Amidei ponujajo ob tehnični pomoči družbe Transmedia. Vse veCere bo na gradu gledalcem na voljo računalniška povezava s svetovno mrežo Internet s posebno pozornostjo na informacije s filmskega področja. Na Internetu bo na naslovu http://ami-dei.tmedia.it mogoCe najti tudi vse informacije o festivalu s sporedom, gosti, obrobnimi prireditvami, odmevi v tisku. NOVICE ■ Za 32 delavcev predilnega oddelka tovarne Se-tral v Romansu, ki tvegajo izgubo delovnega mesta, perspektive niso nic kaj spodbudne. Čeprav je danes na Zvezi industrij cev napovedan sestanek lastnika s sindikati, je prav vCeraj lastnik dal prepleskati zunanjost hale, ki naj bi jo zaprli, s katere je izginil napis Setral (na sliki - foto Bum-baca). Stanje v podjetju je paradoksalno: tovarna je zelo uspešna, produktivnost visoka, tržišče “vleCe”. Zakaj potem lastnik zapira oddelek (marsikdo se boji, da mu bodo sledili še drugi v podjetju, ki zaposluje približno sto delavcev)? Zdi se, da namerava prenesti proizvodnjo v Slovenijo ali na Hrvaško. Sindikati in tudi deželni svetovalec SKP Antonaz zahtevajo poseg deželne finančne družbe Friulia, ki ji je lastnik dolžan 15 milijard in opozarjajo na nevarnost, da se za vso operacijo ne skriva špekulacija, saj bi s selitvijo v tujino najbrž javna družbe ne dobila vec nazaj denarja. Podgora: koncert “na britofu” Na trgu Lojze Bratuž pred cerkvijo v Podgori, po domaCe “na britofu”, bo v soboto, 26. julija, druga izvedba poletnega koncerta, na katerem bosta letos nastopila poleg domačih moške pevske skupine Akord in mešanega zbora Podgora še zbora “Corale di Rauscedo” in “Corale Gialuth” iz Rovereda in Piano (oba pokrajina PN). Zbori bodo izvajali program pesmi na ljudsko vsebino, kot se spodobi za koncertni prostor in za poletni veCer. Zanimiva bo primerjava slovenskih in furlanskih napevov, namen srečanja pa je predvsem v spoznavanju in valorizaciji petja kot povezovalnega dejavnika med različnimi kulturami. Izlet gostincev v Langhe Gostinci pri SGZ Gorica prirejajo konec avgusta dvodnevni izlet v Langhe v Piemontu. Predviden je obisk treh vinogradniških posestev Enrico Scavino, Giorgio Rivetti, Fantino Conterno, sirarne Occelli ter pekarne in slaščičarne Alba. Na sporedu so degustacije vin, sirov in slašCic v okolici Albe in Cunea. Odhod je v ponedeljek, 25. avgusta, ob 5. uri izpred hotela Nanut v Gorici in povratek na isti kraj, naslednji dan, 26. avgusta, okrog polnoči. Interesenti naj se javijo na SDGZ v Trstu (040-362949) ali na SGZ v Gorici (537388) Cim-prej, saj je število mest omejeno. GORICA / PROGRAM NOVEGA VODSTVA ZDRUŽENJA TRGOVCEV Na prvem mestu obramba obstoječega Od občine zahtevajo posege v korist male trgovine in proti veliki distribuciji Vodstvo združenja trgovcev Ascom se je na nedavnem obenem zboru temeljito prenovilo. Novi predsednik Enzo Comelli in podpredsednika Wal-ter Blasig in Claudio Tomani (na sliki - foto Bumbaca) so vCeraj predstavili novinarjem program delovanja. V njem je močan poudarek na interni prenovi (delitev odgovornosti, več sodelovanja z bazo) in povezovanju (v kratkem naj bi tudi doslej samostojni tržiški Ascom pristopil v pokrajinsko zvezo). Navzven ostaja Ascom vezana na obrambo tradi- Za Jožetom Pahorjem ostaja globoka vrzel. Posebej jo bodo občutili rojaki v Laškem in Tržiču, kjer je bil doma. Ogromna množica ljudi, ki se je včeraj udeležila pogreba dokazuje, da je bil pokojnik znan in spoštovan zaradi svoje pokončne drže in vztrajnosti, ko se je bilo treba postaviti za pravice naših rojakov v Laškem pa tudi drugod. Od pokojnika so se v mrliški veži bolnišnice, kjer so poskrbeli za Častno stražo, poslovili lovci, elani Društva slovenskih lovcev FJk Doberdob in številni predstavniki lovskih društev iz Slovenije. Lovski pevski zbor se je od elana soustanovitelja in dolgoletnega predsednika poslovil s pesmijo na pokopališču, kjer je Jožetu v zadnji pozdrav odjeknil glas trobente. Žalni obred je v slovenščini in italijanščini opravil župnik Armando Zorzin. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovi- cionalne male trgovine pred grožnjo velike distribucije. Odločno nasprotujejo komercialnim centrom v predmestju (to je glavni kamen spotike z li ravnatelj Vladimir Sturm v imenu profesorjev in uslužbencev šol, Wilma Prinčič (Mira) v imenu tržiških rojakov in vseh sorodnikov, znancev in prijateljev z obeh strani meje, Simon Komjanc v imenu slovenskih lovcev v FJk. Prof. Sturm je poudaril Pahorjev pozitivni znaCaj, saj je znal s primernim na- novo “disidentsko” zvezo trgovcev, ki jo snuje Claudio Orzan). Po eni strani se novi voditelji zavedajo, da se morajo prilagoditi izzivom Časa stopom umiriti še tako napete odnose. VVilma Prinčičeva - Mira, ki je Jožka spremljala od rojstva, je poudarila, kako je bila Pahorjeva družina od zmeraj, posebno pa med narodnoosvobodilnem bojem, pomembno referenčno mesto v Tržiču. V takem okolju je odraščal Jože in veliko ter na različnih po- in so. pripravljeni tudi na avtokritiko (vec skrbi bo treba posvečati domačim kupcem, ki bežijo drugam, voditi agresivnejšo promocijsko politiko, aktivneje sodelovati s Sejemsko ustanovo), po drugi pa ni zaslutiti še izoblikovane razvojne strategije, ki bi presegala golo obrambo obstoječega. Od občine zahtevajo Čimprejšnjo odobritev plana za komercialne dejavnosti, ureditev mestnega središča (parkirišča, zelenje) in prireditve, ki naj bi privabljale več turistov in potencialnih kupcev. droejih prispeval, zato da bi naši rojaki ne pozabili lastnih korenin. Simon Komjanc je orisal pokojnikovo vlogo pri postavljanju temeljev in vodenju lovske organizacije, ki ga bo ohranila v trajnem spominu, ki ne bo ovenel, kot ne bo smrekova vejica, ki so jo ob slovesu položili na krsto. KINO GORICA GRAD 21.00 Pregled S. Amidei: »Nirvana«. G. Salvatores. VTITORIA Zaprto. CORSO Zaprto. E ČESTITKE KGM Čestita svojim elanom Ani Cemic, Aljoši Sošo-lu, Matjažu Klemšetu, Davidu Geju, Mitji Primožiču in Iztoku PrinCiCu ob uspešno opravljeni maturi. U OBVESTILA SD JUVENTlNA vabi na redni občni zbor jutri, 25. julija, v domu A. Budal v Stan-drežu, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. POGREBI Danes: 9.30, Karmela Lozar vd. Črnigoj iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.00, Mauro Conighi (prihod žare s pepelom iz For-ni di Sopra) v cerkvi v Straži' cah in na glavno pokopališče; 11.00, Nada Zbona vd. D’Urso (iz Vidma) na glavnem poker pališCu; 11.00, Maria Aresi vd. Delai iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. Ob bridki izgubi moža Joška Pahorja izreka ženi Sonji, predsednici Komisije za slovenska vprašanja pri Občini Ronke, globoko sožalje društvo Jadro. Lovska družina Jami je izreka iskreno sožalje soprogi, otrokoma in svojcem ob prerani smrti prijatelja in zglednega lovca Joška Pahorja TRŽIČ / NA POGREBU MNOŽICA ZNANCEV IN LOVCEV Ganljivo slovo od Jožeta Pahorja Lovci so ga pozdravili s pesmijo - Govorniki poudarili njegove zasluge in odprt znaCaj KOLESARSTVO / TOUR Bo Pantani napadel? Danes zadnja možnost 17. etapo dobil Stephens Stephens si je v zadnjih kilometrih prikolesaril minimalno, a zadostno prednost (telefoto AP) COLMAR - Štiriintridesetletni Avstralec Neil Stephens iz Melbourna je zmagovalec 17. etape kolesarske dirke Po Franciji od Fribourga do Colmarja. Drugi je bil Švicar Oscar Carnenzind , tretji pa je Rus Vjačeslav Jekimov. Vsi najboljši so za skupino 13 kolesarjev, ki je vodila celih 110 kilometrov, zaostali slabe štiri minute, tako da v skupnem seštevku pri vrhu ni prišlo do sprememb. Še naprej ostaja v vodstvu Nemec Jan Ullri-ch. Za Stephensa je bila to najpomembnejša zmaga v baneri, na cilju pa jo je posvetil štirimesečni hčerki. Danes bo skušal Marco Pantani napasti Viren-epiea. Štirideset kilometrov po štart-u etape s ciljem v Montbeliardu bo Vzpon na 1360 m visoki Dran Ballon, sledil pa bo šest kilometrov dolgi vzpon s šestodstotnim naklonom na prelaz Ballon n Alsace. Do konca Toura bosta nato še dve povsem ravninski etapi in pa etapa na kronometer po Eurodi-sneyu. Vrstni red 17. etape (Friburgo-Colmar, 218, 50 km): 1. Stephens (Aus/Fe-stina) 4.54:38, s poprečno hitrostjo 44.495 km na uro; 2; Camenzind (Švi) +00.03; 3. Jekimov (Rus); 4. Roux (Fra); 5. Dekker (Niz); 6. Pascual (Spa); 7. Julich (Zda); Oučakov (Ukr); 9. Farazijn (Bel); 10. Mengin (Fra); 11. Po-denzana (Ita); 12. Totsch-nig (Avt) +00.05; 13. Gar-mendia (Spa) 00.06; 14. Zabel (Nem) +03.58 in glavnina v Zabelovem Času. Skupni vrstni red: 1. Ullrich (Nem) 81.29:10; 2. Virenque (Fra) +06:22; 3. Pantani (Ita) +10'13; 4. Escartin (Špa) +16:05; 5. Olano (Špa) +16:40; 6. Ca-sagrande (Ita) +17:14; 8. Riis (Dan) +18:07; 8. Jime-nez (Špa) +23:42; 9. Conti (Ita) +28:20; 10. Dufaux (Fra) +29'46. NOGOMET / POKAL UEFA Novogoriški Hit gladko premagal romunski Galati Po vodstvu v prvem polčasu še 2:0 v zadnji minuti tekme HIT Gorica - Otelul Galati 2:0 (1:0) Strelca: Demirovic (32), BeCaj (90). HIT GORICA; Mavric, OrCeviC, Srebrnic (od 58. Kržišnik), Mitrakovič, Debenjak, Ribarič, Protega, BeCaj, KomoCar (od 73. Goga), Demirovic, NikCeviC (od 77. Osterc). Novogoričani so v svojem letošnjem evropskem debiju v 1. predkolu pokala UEFA povsem zasluženo z 2:0 premagali CetrtouvršCe-no ekipo iz romunske lige. HIT Gorica je bila boljša predvsem v prvem polčasu, ko je bil napadalni trio KomoCar, Demirovic, NikCeviC, nerešljiva uganka za romunske branilce. Hitov-ci bi že v prvem polčasu lahko dosegli kar nekaj golov, a je bil NikCeviC v zaključku nekajkrat nenatančen. V 32. minuti sta NikCeviC in Demirovic lepo kombinirala, slednji pa je nato iz bližine zadel spodnji kot vrat gostov. V drugem polčasu so se domačini osredotočali na obrambne naloge in poskušali nasprotnika presenetiti iz protinapadov. Romuni so sicer imeli premoč, a jim goriške mreže ni uspelo zatresti. Najbližje zadetku sta bila V. Ion v 48. minuti ter kapetan Stefan v 89. minuti, obakrat je gol preprečil Mavric. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo z minimalno zmago domačih, je BeCaj s 25 metrov izvedel prosti strel, po napaki gostujočega vratarja pa je žoga še enkrat končala v mreži. Pred povratno tekmo, ki bo prihodnji teden v Romuniji, imajo torej hitovci lepo prednost. Evropska liga: Nef-tak Baku - Widzew Lodz 0:2, Kosiče (Sik) -Akranes )Izr) 3:0 [-[KOTALKANJE Tanja Romano bo šla na EP 0018.8. Bordeauxu Tanja Romano, bo so' likih kot , prostem 5?rJr— obveznih likih, Borto-lozzijeva pa samo v ST^d v teh dneh za nastop na cebnskem prvenstvu pripravlja v Domžalah pod vodstvom treneta Petra Brleča. I j jij NOVICE Agassi si še ni opomogel od medenih tednov LOS ANGELES - American An dre Agassi nadaljuje s slabimi teniškimi predstavami v tem letu. V prvem krogu ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 303.000 ameriških dolarjev v Los Angelesu ga je s 7:5 in 6:2 izločil rojak Justin Gimelstob, kar je že šesti poraz Agassija v prvem krogu osmih turnirjev, na katerih je letos nastopil. "Uspeva mi prevzeti pobudo in voditi, vendar še vedno ne znam zmagati, " je slabo predstavo opravičeval Agassi. Hrvat Goran Ivaniševič, ki je prvi nosilec turnirja, je po svoji navadi dodobra rahljal živce svojim navijačem v prvem nizu dvoboja proti Južnoafričanu Nevillu Godvvinu. Hrvat se je na koncu izvlekel v tie-breaku, ki ga je dobil s 7:4, nato pa v drugem nizu brez težav zaključil zaCeto delo (6:3). Honda načrtuje vrnitev v F1 TOKIO - Japonska Honda načrtuje svojo vrnitev na dirkahšCa formule 1 najkasneje do leta 2000. Honda je leta 1992 izstopila iz tekmovanja formule 1 zaradi slabe prodaje avtomobilov. Podjetje pa ni izgubilo stika z dirkalnim športom, saj je bilo udeleženo v tekmovanju formule bidy. V sodelovanju z britanskim McLarenom je Honda osvajala naslove v konkurenci konstruktorjev in posameznikov. Ayrton Senna je bil s Hondo svetovni prvak leta 1988,1990 in 1991, Prost pa je s Hondo osvojil svoj Četrti naslov svetovnega prvaka v letu 1989. Začetek sezone NBA na »noč čarovnic« CHICAGO - Tekmovanje v najmočnejši košarkarski hgi na svetu NBA se bo letos prvič po 12 letih začelo 31. oktobra, na »noC Čarovnic«. Nove sezone v h-gi NBA so se vse od leta 1986 začenjale 1. novembra. Letošnja sezona bo 51. v zgodovini NBA. Prvaki tige Biki iz Chicaga bodo gostovati v Bostonu, prvič letos pa bo tekma rednega dela sezone izven ZDA. V mehiški prestolnici se bosta 6. decembra pomeriti moštvi Dallasa in Houstona. Edvin Bevk predsednik ŠD Breg... Edvin Bevk je bil imenovan za novega predsednika ŠD Breg, dosedanja predsednica Divna Sancin Cuk, ki je odstopila takoj po junijskem obenem zboru društva, je sprejela funkcijo podpredsednice. ...Franco Bagon pa ŠZ Olympia Novi predsednik goriškega ŠZ 01ympia je Franco Bagon, njegoVo mesto pri »podružnici« Govolley pa je prevzel David Grinovero. Podpredsednik SZ 01ympia je po novem Igor Černič, tajnik je Andrej Vogrič, blagajnik pa je Marjan Vogrič. PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Izlet SPDT v Dolomite Vse tiste tržaške planince, ki se pripravljajo na lepe planinske užitke v Dolomitih in se bodo v nedeljo odpeljati z lastnimi sredstvi do Auronza, prireditelj obvešča, da bo odhod iz Trsta že ob 5.30 in ne ob 6.00, kot je bilo prvotno najavljeno. Zgodnji odhod je nujno potreben, da ne zamudijo avtobusa, ki pelje iz Misurine do koCe Au-ronzo ob 9.25, kasnejši pa je za potrebe izletnikov prepozen. S tem si bodo izletniki prihranili približno poldrugo uro hoje po asfaltu, oziroma plačilo visoke cestnine za avto. Torej v nedeljo, 27. julija bo odhod s Trga Oberdan ob 5.30 in dvajset minut kasneje s parkirišča pri bencinski Črpalki AGIP na avtocesti pri Devinu, kjer bodo čakali planinci s Krasa. Precej številna skupina planincev, prijavilo se jih je 25, se bo potem v koloni odpeljala po avtocesti do Camie in od tam dalje mimo Sappade do Auronza, kjer bodo stopiti na avtobus, ki jih bo Popeljal do koče Auronzo. Tam se bo pričel dvodnevni izlet in planinci se bodo napotili na krožno pot najprej do koce Lavaredo, najbolj izkušeni bodo nadaljevati vzpon na Pa-terno, ostati pa po bolj položni poti do koce Locatelli in Pian di Cengio, odkoder bodo nato skupaj z osvojevalci vrha prišli do koce Zsigmondy Gornici, kjer bodo prenočiti. Naslednjega dne bodo tržaški planinci nadaljevali pot na Sedlo Giralba in se v popoldanskih urah spustili do koce Carducci, od tam pa do Auronza. Obeta se torej lep pohod, na katerem Ue bo manjkalo planinskih užitkov, seveda Ce bo vreme tako, kot mora biti julija meseca. Ponavljamo: odhod bo v nedeljo, 27. julija ob 5.30 s trga Oberdan in ob 5.50 iz Devina. Za vsa potrebna pojasnila je na voljo Stojan Gla- vina (tel. 228967), ki izlet tudi vodi. SPDT po soriških obronkih Saurisa Za nedeljo, 3. avgusta, pripravlja SPDT lep izlet po krožni poti po gorskih obronkih Saurisa. To območje je bilo povezano s Kamijo samo preko gorskih poti in šele v tem stoletju je bila zgrajena vozna pot. Prav iz tega razloga je to področje še precej divje in pristno, zato tudi bolj privlačno za prave ljubitelje gorske narave. Izletniki se bodo z osebnimi avtomobili peljali do gorske vasice Sauris di Sopra na višini 1394 in se od tam povzpeti po strmi poti do prelaza Fe-stons. Premagati bodo morali 500 metrov višinske razlike, nakar se bodo napotiti po slikoviti položni krožni poti med jezerci in planšarijami pod vznožji Morgenleita, Pietiinisa, Vinadie in Festonsa in se vrniti v Sauris di Sopra. Izlet je za vse, ki so navajeni hoje. Te bo za približno 5 ur. Ne bo manjkalo planinskih užitkov in predvsem opažanja prvobitne narave v teh lepih gorskih krajih. Izletniki se bodo zbrati na trgu Oberdan v nedeljo, 3. avgusta, ob 6.30 in ob 6.50 pri bencinski Črpalki na avtocesti pri Devinu. Izlet vodi Marinka Pertot, ki za vsa potrebna pojasnila in prijave odgovarja na telefon 413025. Planinci iz Trevisa prehodili Julijce Zadovoljna in navdušena nad krasnim gorskim svetom Julijcem je skupina planincev sekcije CAI iz Trevisa prejšnjo nedeljo zaključila osemdnevni pohod po najvišjih slovenskih vrhovih. Za pripravo pohoda so se planinci iz Trevisa obrnili za pomoC na SPDT, ki jim je pripravilo primeren program vzponov in nočitev po slovenskih pla- ninskih postojankah ter jim poskrbelo tudi spremstvo. Skupina iz Trevisa je že v soboto, 12. julija, prišla na Vršič, kjer so jih Čakali spremljevalci SPDT. 2e isto popoldne so se povzpeti na Mojstrovko in po prenočitvi v Poštarskem domu naslednji dan plezali po jubilejni na Prisojnik. Spustili so se potem v Trento, obiskali koCo pri izviru Soče in se v ponedeljek, 14. julija, zagrizli v strmino do Pogačnikovega doma. Tam so prespali dve noči, saj so se povzpeti na Razor, na Stenar in Križ in v sredo, 16. julija, po Sovatni prišli v Aljažev dom v Vrata. Tam so jih pričakali drugi spremljevalci SPDT, ki so planince iz Trevisa pospremiti po Pragu na Kredarico in jih še istega dne, v Četrtek, 17. julija, peljati na vrh Triglava. Sicer bi morati na Triglav šele naslednjega dne, vendar vremenske napovedi niso bile najboljše, zato so izkoristili še kolikor toliko ugodne razmere in se potruditi na najvišji slovenski vrh, kajti naslednjega dne jih je pošteno močilo na poti od Kredarice mimo Planike do Doliča. Pohod so planinci iz Trevisa nadaljevali v soboto, 19. julija, in prišli preko Hribaric po dolini Triglavskih jezer do istoimenske koce, zaključiti pa v nedeljo, ko so izkoristiti lepo sonCno vreme in se preko Lepega Spicja spustiti v Zadnjico. Biti so navdušeni, da so spoznali ta lep gorski svet, Čeprav so bili po osemdnevni naporni hoji in številnimi vzponi in spusti pošteno utrujeni. Niso mogli prehvaliti prekrasna doživetja na slovenskih vršacih in njihov vodja, Renzo Bellato se je na koncu še posebno zahvalil SPDT za strokovno pomoC in zlasti za spremstvo na tej globoko doživeti gorski turi. (L.A.) Člani AO SPDT v Dolomitih 5. in 6. julija se je skupina elanov AO podala v Dolomite, da bi splezala nekaj zanimivejših dolgih smeri. Vreme jim je tudi tokrat prekrižalo programe, tako da so prvi dan plezali le krajše smeri v previsu s težavami do osme stopnje. Plezati so v kraju imenovanem Cinque Torri, ki stoji nedaleč od Gortine D’Ampezzo. Čeprav je ves dan deževalo, je skupini uspelo priti na vrh enega od tolikih stolpov imenovan Torre tiiglese visok slabih osemdeset metrov. Mikela Gregoretti, Betty Drago in Massimo lengo so se naslednjega dne podati na smer »Diedro Consiglio DaltiOtio alla cima del lago« (4 +350 metrov). Vreme jim je dovolilo lepo smer speljati do konca. Ostati so se podati spet na stene kraja Cinque Torri. Zaradi izpostavljene lege je na tem kraju pihal tako močan veter, da je plezalce kar butalo ob steno. David Strajn in Andrej Močilnik sta splezala smer Lusy (4. stopnja 135 metrov) in tako osvojila drugi stolp imenovan Torre Lusy. 12. julija sta Pavel Barazut-ti in David Strajn po spremljanju gostov iz Trevisa na Mati Mojstrovki preplezala še nekaj smeri v prekrasni dolini Trente na takoimenovanih balvanih. Skupno sta po napornem dnevu splezala šest smeri do 6+ do 7+ stopnje. Naslednjega dne so se jima pridružiti še drugi aktivni člani AO. Skupaj so prišli na vrh Prisojnika po zavarovani poti Cez okno in nato so obiskali novo plezališče v bližini Bovca. V četrtek, 3. julija je potekala na stadionu Nereo Rocco tekma v prostem plezanju na umetni steni. Tekmo so organizirali predstavniki združenja Olimpie Rock za vse tržaške plezalce. Andrej Močilnik, elan AO SPDT se je uvrstil na zelo dobrem 14. mestu. Rezultat je nedovmno zelo dober, kajti prisotni so biti prav vsi najboljši tržaški plezalci in Andrej je komaj letos opravil tečaj pri AO SPDT. Zadnjo soboto in nedeljo v juliju izlet na Planjavo Odsek za planinske izlete pri SPDG nadtuje za soboto in nedeljo, 26. in 27. julija izlet v Kamniške Alpe z vzponom na Planjavo in Brano. Prenočevanje je predvideno v koci na Kamniškem sedlu. Prevoz z lastnimi sredstvi. Predvidena smer: Kamniška Bistrica - koca na Kamniškem sedlu tri in pol ure hoje; koCa - vrh Planjave dobri dve uri hoje; vrh - sestop v dolino okrog 4 ure. Izlet glede težavnosti ni posebno zahteven, Planjava pa velja za enega najbolj obiskanih vrhov v Kamniških Alpah. Informacije in prijave (samo še danes) pri Biserki. Vzpon na Antelao samo do bivaka Cosi Skupina članov SPDG se je v soboto 19. in nedeljo 20. julija podala v Cado-re. Za cilj izleta so si izbrali Antelao, drugi najvišji vrh v Dolomitih in to po navadni smeri pristopa. Izboljšanje vremena ob koncu tedna je v ta kraj privabilo številne planince in tako je bilo v zavetišču Galassi, (2018 m), kar natrpano. Vreme je bilo v nedeljo kot nalašč za precej zahteven vzpon, saj je do vrha veC kakor štiri ure hoje. Skupina goriških planincev je nekaj po 11. uri dosegla bivak Cosi (3.111 m), na-dalnji poti proti vrhu (višinske razlike je samo kakih 150 metrov) pa se je odpovedala zaradi zimskih razmer na tem delu precej izpostavljene poti. Do vrha so se odpraviti le redki od sicer tisto nedeljo številnih obiskovalcev na gori. Spust je v vršnem delu gore težavnejši od vzpona zaradi ostrega naklona kamnitih pragov in drobnega grušCa. RUBRIKE. SLOVENIJA ■ PRIREDITVE LJUBLJANA / DRŽAVNI ZBOR Enotna podpora »kulturnemu tolarju« Ministrsh/o za kulturo predstavilo finančni predlog FURLANIJArJULUSKA KRAJINA SESLIAN LJUBLJANA - Vse poslanske skupine v Državnem zboru enotno podpirajo tako imenovani zakon o kulturnem tolarju, zato so ga na včerajšnjem rednem zasedanju po-spremenili skozi prvo obravnavo. Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe . republike Slovenije v kulturi so v parlamentarni postopek vložili predstavniki vseh poslanskih skupin, poslanci pa so včeraj sklehili, naj ga predlagatelji za drugo branje pripravijo v sodelovanju z vlado in upoštevajoč sprejeta stališča. Predlagani zakon temelji na štirih vsebinskih programih, opredeljenih v posebnih prilogah. Zagotovil naj bi sanacijo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, približevanje mednarodnim standardom za splošno izobraževalne knjižnice, ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture ter ohranjanje dosežene stopnje razvoja ljubiteljske kulture in izenačevanje razvojnih standardov po regijah. V šestih letih naj bi Slovenija v te namene dodelila 12,7 milijarde tolarjev. V tem obdobju naj bi sredstva letno obremenjevala državni proračun v višini 0,11 bruto državnega proračuna, to je približno 12, 9 odstotka letnih proračunskih sredstev za kulturo in 0,3 odstotka letnega državnega proračuna. Ker je zakon v zakonodajnem postopku že več kot leto in pol, je potrebno dopolniti in popraviti vsebino prilog zakona, zato je Državni zbor sklenil, naj predlagatelji v sodelovanju z ministrstvom, ki ima najnatančnejši pregled trenutnega poteka in načrtov sanacij najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, predložijo prednostni vrstni red nalog in programov. Ti programi naj se tudi finančno ovrednotijo po posameznih letih, predlagane investicije pa obrazložijo. Dan prej pa so minister za kultu- ro Jožef Školč in državna sekretarja v ministrstvu Majda Sirca in Silvester Gaberšček novinarjem predstavili predlog programa ministrstva v letošnjem letu oz. predlog (so) financiranja programov in projektov v letu ’97, za katerega se bodo potegovali ob sprejemanju državnega proračuna za letošnje leto. Program, v skupni vsoti ovrednoten na nekaj več kot 17 milijard tolarjev, vključuje po Skolčevih besedah sofinanciranje zavodov in po lanskem razpisu sprejetih projektov. Prograin obsega 18 področij oz. projekte na 18 področjih, ob teh pa je tudi več na novo prevzetih nalog, ki v deležu proračuna ministrstva pomenijo za približno milijardo tolarjev novih obveznosti. Med slednjimi je tudi postavka »sredstva za kulturne dejavnosti Slovencev po svetu« (60 milijonov tolarjev). V to kategorijo sodi tudi državna podpora Evropskemu mesecu kulture, ki znaša 240 milijonov tolarjev. ODDAJA ANGLEŠKE TV -i Ali grozi izumrtje človeške ribice? LJUBLJANA - Britanska televizijska postaja Channel 4 je prikazala oddajo o Proteusu anguinusu, ki živi le v Sloveniji, več kot kilometer pod morsko gladino v popolni temi in v okolju, kjer so temperature blizu ledišča. V oddaji Absolutely Animals (Absolutno živali), ki jo je Channel 4 pripravil skupaj s slovenskimi pomorskimi biologi in potapljači, so bile te živali prikazane v njiho- vem naravnem okolju, ki ga po trditvah avtorjev te oddaje vse bolj ogroža onesnaženje. Voda je namreč nedavno v bližnje jezero naplavila poginule človeške ribice, kar je po mnenju strokovnjakov najverjetneje posledica industrijskega onesnaženja. Sedaj jih ostaja le še 20.000 in poleg tega samice nimajo veliko mladičev. Strokovnjaki menijo, da je človeške ribice še mogoče rešiti. (STA) GOSPODARSTVO / LUKA KOPER Junija večji pretovor Porast v tranzitu za zaledne države KOPER - V Luki Koper so junija pretovorili 459.068 ton blaga oziroma za osem odstotkov manj kot v lanskem juniju. V letošnjem prvem polletju pa je pretovor blaga znašal 3.579.713 ton, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani, so sporočili iz Luke Koper. Junija so naložili 110.710 ton blaga, razložili pa 384.358 ton. Pri tem je bilo največ blaga v tranzitu za zaledne države, in sicer 354.407 ton blaga, sledita pa uvoz z 122.346 tonami blaga in izvoz z 18.315 tonami pretovorjenega blaga. V tranzitu za zaledne države, ta je junija porasel za 22 odstotkov, je bilo največ tovora pretovorjenega za Avstrijo, kar 196.891 ton. Tranzit blaga skozi koprsko pristanišče je porasel tako za Avstrijo, Češko, Madžarsko in ostale države, medtem ko pa je upadel tranzit za Slovaško za 24 odstotkov. V prvem letošnjem polletju je pretovor blaga v tranzitu za zaledne države znašal 2.229.876 ton blaga, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pretovor blaga v izvoz je znašal 100.697 ton, v uvoz pa 1.249.140 ton blaga. (STA) TRST Festival operete Gledališče Verdi: jutri, 25. t. m., ob 20.30 opereta »Kneginja Čardaša«. Nastopajo orkester, zbor in balet Gledališča Verdi. Orkester vodi Julian Kovatchev, zbor pa Franco Mo-nego. Rezija in koreografija Gino Landi. Zadnja ponovitev v nedeljo, 27. t. m, ob 18. uri. V soboto, 26. t. m., ob 20.30 premiera operete »V deželi zvončkov« po zamisli Carla Lombarda. Glasba Virgilio Ranzato, režija in koreografija Roberto Croce. Nastopajo orkester gledališča Verdi pod vodstvom Guerrina Gruberja, zbor pod vodstvom Franca Monega in baletni ansambel. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500); v teku je predprodaja vstopnic za opereti »V deželi zvončkov« (29., 30., 31.7., 2. in 3.8.) in »Mi-longa Boulevard« (7., 8., 9., 10.8.). Avditorij Muzeja Revoltella: v ponedeljek, 28. t. m., ob 21. uri »Tangolita« - tango in opereta. Miramarski grad - Luči in zvoki V soboto, 26. t. m., ob 21. uri glasbena predstava »A cena con Massimiliano«. V ponedeljek, 28. t.m., ob 21.30 in ob 22.45 »Miramarski cesarski sen«. Triestestate - Grad Sv. Justa V soboto, 26. t. m., ob 21. uri baletna predstava skupine Mombc »Supermomix«. Triestate Kino: v nedeljo, 27. t. m., ob 21.30 bodo predvajali film »Shine«. V ponedeljek, 28. t. m., ob 21.30 pa bo na vrsti »Basquiat«. ___________KOROŠKA_____________ BEKŠTANJ Bekštanjski festival - Grajska arena: danes, 24. t. m., ob 20. uri koncert Dunajskih slavčkov. Jutri, 25. t. m., ob 20. uri koncert Kurt Ost-bahn. PISMA UREDNIŠTVU Odprto pismo odboru ZSŠDI Spoštovani izvršni odbor ZSSDI Odbor 01ympie je v četrtek, 17. t.m., med drugim, preučil tudi članek, ki ste ga posredovali tisku. Obravnaval bom Vaš cenjeni članek kot tisti, ki je vso to polemiko sprožil. Ze v naslovu nekaj ne gre. V mojem poročilu na O.Z. sem samo povedal svoje mnenje o neki stvari, ki je vsem v zamejstvu znana. Mene so že v osnovni šoli učili, naj odgovarjam, samo če sem vprašan. V tem mojem odgovora Vam bom postavil nekaj vprašanj. Upam in želim, da mi na to odgovorite tako točno, kot le Vi znate. Da so bile volitve na občnem zbora ZSSDI-ja dne 13.3. demokratične in transparentne, sem Vam tudi že povedal. Gotovo Vam je znano, da je predsedniški kandidat pred O.Z. rekel, da sprejme to mesto samo pod po-. gojem, da pridejo v izvršni odbor izvoljene določene osebe. To smo tudi razpravljali na sejah pred O.Z. Ce to zahtevo Vi ne imenujete veto, povejte kako naj jo kličem. To v kolikor ste v članku omenili, da kaj takega ni nikoli nihče rekel. Sedaj drugo vprašanje predsedniku, ker nekaterih članov vašega cenjenega izvršnega odbora v prejšnji dobi ni bilo. Kako je mogoče, da je Vaš funkcionar dva dni pred O.Z. šel vabit predsednika Soče in mu povedal, da bosta izvoljena za Gorico Marko Lutman in Andrej Briško? Po moji logiki uslužbenec dela, kar mu ukaže gospodar, ki ga plačuje. Upam g. predsednik, da mi boste to razložili, ker, kar Vaši uslužbenci delajo, ste za to Vi odgovorni. Zato smatram, da če uradnik nekaj naredi, je gotovo za to dobil ukaz. So bili Vaši kontrolni organi o tem dogodku obveščeni? Kar se tiče našega izstopa iz ZSSDI-ja, Vam še enkrat in zadnjič povem, da ni bil prenagljen, in tudi Vaš sum je popolnoma odveč, češ da je bilo že prej nekaj pripravljenega in dogovorjenega v našem društvu. Na Vašo žalost in v naše veselje, ah pa obratno, vedite da ste prav Vi dali povod, da smo začeli razmišljati o novem organu. Vse to se je zgodilo po 13. marcu. Ce mislite, da smo zelo razočarani in obupani nad našim sklepom, Vam pustimo, da še naprej tako mislite in se s tem tolažite. ma v SSO? Obudim Vam spomin in povem, da je SSO, katerega ustanovni član je bilo prav SZ 01ympia, bil ustanovljen že 16.12.1976. Vi pa ste opazili to pomanjkljivost in poravnah ekvi-distanco samo pred kratkim. Kje je bilo Vaše nestrankarsko in apolitično gledanje in delovanje skoraj dvajset let? In še zadnje vprašanje. Ali vsa Vaša včlanjena društva vedo, da lahko dobijo za vsakega atleta, ki se udeleži priprav, nekaj finančne podpore? Tega nam nikoli nihče ni povedal in smo to slučajno izvedeli šele po skoraj desetih letih članstva. Ce imate tri plačane uradnike, bi ti lahko dobili od Vas nalogo, da novim članicam sporočijo kakšne so njihove dolžnosti in pravice. Ne morem razumeti, zakaj Vas naš odstop tako moti in razburja. Zelo enostavno se mi zdi, da če se nekdo slabo počuti v neki skupini, jo lahko tudi zapusti. Je pa dolžnost skupine, če ta Zeli imeti v svoji sredi nekoga, da naredi vse, kar je v njeni moči, da se zopet vrne. Pri ZSSDI-ju tega nisem opazil. Po našem odstopu smo se srečah v Gorici. Takrat ste rekti, da se bomo še dobi-h in če bo mogoče reših probleme. Ce bi Vas to zanimalo, bi se gotovo pripeljati v Gorico, saj imate plačano pot-nino. Upal sem, da mi bo kdo vsaj telefoniral pred O.Z. in preveril, če so se zadeve kaj spremenile in če je kaj novega. Toda tudi to se ni zgodilo, kar pomeni, da Vas naše članstvo malo briga, razen samo v člankih, ki jih posredujete tisku. Ne vem, če je to Vaša odločitev, ker drugače vse to potrjuje kar sem rekel na O.Z. v svojem poročilu. Ne bom se naveličal ponavljati našo pripravljenost za razgovore. Morda se bomo v prihodnosti srečali in bomo ob kozarcu briškega gotovo več dosegli, kot s polemičnimi članki. Zelo mi je pri srcu vsa slovenska športna in kulturna dejavnost v zamejstvu. Visoko cenim tiste, ki se za to žrtvujejo in nesebično delajo za našo rast; zato moramo vsi stremeti za tem, da naredimo čim več v korist naše skupnosti. S spoštovanjem in športnimi pozdravi bivši predsednik 01ympie Sirnem Komjanc Poletje v Sesljanu Danes, 24. t.m., ob 21.15 predvajanje Walt Disneyevega filma »II gobbo di Notre Dame«. ZGONIK Poletni večeri v zgoniski občini V Četrtek, 31. t. m., ob 21. uri bo pri Peterh-novih (Zgonik št. 6) na sporedu »Filomena Marturana« E. de Filippa. Režija Mario UršiC. Nastopata M.Caharija in L. Bogateč. LIGNANO Arena Alpe Adria V nedeljo, 27. t. m., ob 21.30 večer musica--lov s predstavo »Broadway Memories«. Nastopa orkester gledališča Verdi pod vodstvom Hervviga Gratzerja. ČEDAD Mittelfest Danes, 24. t. m., ob 21. in ob 24. uri pred Stolnico (Corte del Duomo) »Noli me tange-re«; ob 22. uri v cerkvi sv. Frančiška »Rom Stalker« v izvedbi Link Project; ob 23.15 na Trgu Paolo Diacono »Caterina e il Mamaluc« v izvedbi Accademia de gli Sventati. ___________SLOVENIJA______________ KOPER 4. Primorski poletni festival Danes, 24. t. m., ob 19. uri v Izoli - Verdijeva ulica: Rod Bumett »Punch and Judy«. V soboto, 26. t. m., ob 21.30 v Izoli - Kopa- | liska ulica: E. de Filippo »Filomena Martura-no«. Režija Mario Uršič. Nastopata Miranda Caharija in Luvij Bogateč. VETRINJ Samostanska cerkev: danes, 24. t. m., ob 20.30 Margit Kem »Akkordeon Solo Akkordeon«. NA GORI Pri Kosarju:.v soboto, 26. t. m., ob 20.30 koncert »Poper in sol«. Nastopajo VašCani pojo, Staffa Musi iz Rosenheima in Trio Drava. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Grad Sv. Justa - Triestate 97 Danes, 24. t. m., bo ob 21. uri nastopil kan-tavtor Samuele Bersani. Poletje pri Sv. Ivanu Danes 24. t.m., ob 21. uri večer z DJ. Jutri, 25. t. m., ob 21. uri bosta nastopila pevka Valeria Nicolovska, spremljal jo bo kitarist Andrea Allione. ZGONIK Poletni večeri v zgoniški občini V sredo, 20. avgusta bosta v RepniCu - pri Stubljevih na št. 11 nastopila violinist Ales-sandro Simonetto in harmonikaš Roberto Da-ris s ciganskimi melodijami in ritmi. ČEDAD Mittelfest Danes, 24. t. m., ob 19. uri v gledališču Ri-stori koncert »Incantesimi«: nastopata Pi-nuccia Giarmana in Alessandro Lucchetti (klavir). Folkest - Mednarodni festival etnične glasbe Danes, 24. t. m. bodo v Spilimbergu, na Trgu Duomo nastopili »David Essig«, »Kate & An-na« ter »Mc Garrigle; Jutri, 25. t. m. bodo v Spilimbergu, na Trgu Duomo nastopili »Ta- zenda« ter »Christy Moore«; v soboto, 26. t m. »Esta« in »The Byrds«; v nedeljo, 27. t. m. »I Viulan« in »Jethro Tuli«. V Vidmu, na Trgu Matteotti bo danes, 24. t. m. nastopil Gilberto Gil. VERONA Arena - 75. Festival 1997 Danes, 24. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Aida«. Dirigent Nello Santi. Jutri, 25. t. m., ob 21.15 Carmen« G. Bizeta-Dirigent David Gimenez. V soboto, 26. t. m., ob 21.15 Verdijeva opera »Macbeth«. Dirigent John Neschling. V soboto, 2. avgusta, ob 21.15 Puccinijeva opera »Madama Butterfly«. Dirigent Angel0 Campori. ___________SLOVENIJA ^ IZOLA Festival Mediteran Jutri, 25. t.m., ob 21. uri bo nastopila grška skupina Lakis & Ashvvach. PORTOROŽ Avditorij - portoroSča ploščad V nedeljo, 27. t. m., ob 20. uri »Istrski večer«. Nastopajo Istrski muzikanti. Vstop prost. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: do 31.8. je ob 90-letnici umetnika Lojzeta Spacala odprta velika razstava. Urnik ogleda: ob delavnikih (razen ob torkih) 10-13,15-0.1, ob nedeljah 18-0.1. Galerija Cartesius: do 31. t m. je na ogled razstava Graziana Romia. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. je na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: na ogled je skupinska razstava z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. REPEN Galerija Kraške hiše: razstavljata Marjan Miklavec in Janko Kastelic. Na ogled v nedeljo, 27.7. in 3.8.: 11-12.30, 15-17. GORICA Goriški grad: do 10.8. je na ogled razstava -Albrecht Duerer 1471-1528 - stari tiski (od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30). Pokrajinski muzej na gradu: Perujski zakladi (odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure). Ars Galerija - Katoliška knjigarna (Travnik 25): razstavlja Herman KosiC. SLOVENIJA PIRAN Galerija Meduza 2: do 1.8. je na ogled je raz stava slovenskega slikarja Valentina Omana’ ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . NOVA GORICA Grad Dobrovo: na ogled je razstava slikat s kih del Jaglenke M. Leban in B.Scurka. KOROŠKA CELOVEC Kavama Kamer: odprta je razstava Tatja0® Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrir’ Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. Deželna galerija (Burgasse 8): do 14.9. j®11® ogled razstava »Dve stoletij umetnosti na E roškem«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled etn0 loška in zgodovinsko-socialna razstava »N vi lov v Karavankah« in pa razstava slik 1 risb Antona Repnika. DOBRLA VAS , V Samostanu: do 15.8. razstavlja Giselber Hokej. RAI 3 slovenski program RAI 2 §3 RETE 4 ITALIA 1 S RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7,00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00,9.30) dnevnik Film: Un pugno di fango (dram., ZDA ’61, i. D. McBain, A. Kennedv) Dnevnik Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luna Sardella, Jamra Majello), vmes Zeleni nasveti in astrologija Vreme in dnevnik Nam: Gospa v rumenem -Kateri zmed treh? (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo TV film: Gambe d’ oro (kom., It. ’58, i. Toth, M. Carotenuto, R. Como) Mladinski variete: Solle-tico (vodita Mauro Serio in Elisabetta Ferracini), vmes nan. Pka Nogavička, risanke Batman in nan. Boy meets vvorld Dnevnik Risanke Nan.: Se bojiš teme?, 18.50 Velika dolina Uči-tejica iz Mese (. B. Stanwyck) Vreme, dnevnik, Šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca) Variete: Va ora in onda (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualna oddaja: Passag-gio a Nord-Ovest - Potovanje po Indiji (vodi Alberto Angela, 2, del) Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Aktualno: Tempo, 0.55 M. Cacciari Aktualno: Pane al pane Nad.: La traidora Variete za najmlajše Nan.: Lassie Rubrika o medicini Nad.: Quando si ama, 11,00 Santa Barbara, 11.45 dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Salute, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) . Nam: Wolf, policaj v Berlinu 17.15 dnevnik flash Nan,: Bonanza, 18,10 vreme Dnevnik in šport Oddaja o izletih in potovanjih Serenb variabile Nan.: Hunter Komični filmi S. Lamela in O. Hardyja Večerni dnevnik Film: Scusi, dov’e il We-st? (kom., ZDA '79. i. Gene Wilder, H. Ford) Aktualno: Sei navi nel mare salato Dnevnik Aktualno: Zvezde meseca, 0.05 V Parlamentu RAI 3 Jutranji dnevnik Dok.: Geo magazine Film: II padrone di New York (krirn,, ZDA ’61) Tempo Novecento, 11.00 Grand Tour (vodi Mino Damato) Dnevnik Nad.: In nome della fa-miglia, 12.35 Nan,; Man with a camera Deželne vesti, dnevnik Nan.: ENG - V živo Kolesarstvo: Tour de France (18. etapa) Avtomobilizem Nad.: In nome della fa-miglia, 18.30 Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Un gioco a... Nan.: Friends TV film: Morte apparen-te (thriller, ZDA ’94, i. L. Ann Down, B. Bostvvick) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Top Secret Variete: Italians Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Nad.: Lasciati amare TV film: II grande fuoco (dram., ’94, i. C. Alt) Nad,: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.45 Mila-gros, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg 4 CM mi ha visto estate Nad.: Sentieri - Steze Film: Appuntamento a Ischia (kom.. It. ’60, i. D. Modugno, Mina,) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Una botta di vita (kom., It. ’88, i. A. Sordi) Film: La dotforessa ci sta col colonnello (kom., It. ’80, i. Lino Banfi) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Nan.: VVonder Woman, 10.00 La donna bionica, 11.00 Blondinka za očeta, 11.30 V osmih pod isto streho, 12.00 La tata, 12.30 Nonno Felice (i. Gino Bramieri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-: diani Nad.: Beautiful TV filjn; Morire d’ amore (dram., ZDA '92, i. Martin Landau, M oliv Ringvvald) Nan,: Sisters (i. Swoosie Kurtz) Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis) Nan.: Časa Vianello -Psihanaliza Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Mc Gyver Film: Emil e il cucciolo (pust., ’95) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti (vodi Paolo Li-guori) Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao Ciao Parade in risanke Variete: Mai dire TV Nan.: Hercules. Variete za najmljase, 17.25 Giovani intrapren-denti Nan.: Prvi poljubi, 18.00 Helene in njeni prijatelji Zaročenka za Sebastie-la Odprti studio, vreme, 18.55.Spori studio Nan.: Baywatch, 20.00 Mr. Cooper Odprti studio Nogomet: Monza - Milan (prijateljska) Nan.^American Gothic -Ognjeni krog (i, Garv Cole, B. Bakke, P. Turco) Festival Giffoni Fatti e misfatti Italija 1 šport TEl-E 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amando Joana I Informacije v nemščini tM Non siamo mica america- _J ni M Film: L’ uomo della porta I accanto MONTECARLO Slovenija 1 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor: nan. Ho-ganova druščina (ZDA, 1. epizoda), 11.00 nad.: Cadfael (VB, i. sir Derek Jacobi, Sean Pertwee) Dokumentarna nad.: Rojen med divjimi živalmi (Fr., 8. del) Poročila TV igrica: Kolo sreče Videostrani Novice iz sveta razvedrila TV Prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Quasi-modove čarobne dogodivščine (Francija, 14. del), 17.35 Tom in Jerry Nad: Ljubezen boli (VB, 7. epizoda) Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri, 19.15 Risanka TV Dnevnik, vreme, šport Tednik Drama: Moški in ženske so ustvarjeni za srečo (Fr., r. P. De Broca, i. B. Le Coq, F. Cottenqon, zadnji del) Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme Spori Poletna noč. Nad.: Pacific . Dri ve (Avstral., 2. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, zadnja epizoda, r. Don Edmonds, i. Rob Estes, Mitzi Kapture) Tednik Videoring Videostrani Slovenija 2 - 1.25 Teletekst TV Slovenija Euronevvs Tedenski izbor: Poletna noč. Nad.: Pacific Drive (Avstralija, 1. epizoda) Nanizanka: Svilene sence (ZDA, 21. epizoda) Spori Filmski triki Dokumentarni magazin: Skrb za zemljo (VB, 11.) Dnevnik, vreme Šport Film; Sladka Lorraine (ZDA, 1987, r. Steve Go-mer,- i. Maureen Staple-ton, Trini Alvarado, Lee Richardson) Včeraj, danes, jutri. Šepet iz naslonjača TV drama: Ciklamen (J. Kersnik) Koncert ob 75-letnici profesorja in akademika Uroša Kreka (2. del) Trio Luvrigana EP v atletiki za mladince (Posnetek iz Ljubljane) Koper Variete: 6 del mestiere? (vodita Claudio Lippi in Luana Ravegnini) 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- Dnevnik TG 5 nik, 19.50 Spori Variete: Paperissima I ragazzi della prateria Sprint (vodi Michelle Nan.: Ironside Hunziker) Film: Tarzan, 1’ uomo Film: Revenge (dram., scimmia (pust., ZDA ’32) ZDA '90. r. T. Scott, i. Nan.: Booker Kevin Costner, Anthony Variete: Poletni Zap zap Quinn, M. Stowe) Film: I mastini della Dnevnik guerra (vojni, ZDA ’80, i. Variete: Maurizio Costan- ' Tora Berenger) zo Shovv, vmes (0.15) Film: Il seme della vio- nočni dnevnik lenza (dram., ZDA ’55) Euronevvs Film: Testimony (VB, biog., 1988, r. T. Palmer, i. B. Kingsley) Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Prijatelji ostanimo prijatelji Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, spori Nan.: Dragnet, 20.00 Risanke: Super Book Potovanje z internetom (avtor Sergij Premsu) Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Oddaja o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Spazio mare Dokumentarna oddaja Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Milje in vozli, 23.15 Zabavno glasbena oddaja: Karaoke TV dnevnik: Vsedanes, vreme Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10,30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 18.30 Simfrock; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Stari gra: Piofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30.10.30.11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Planinske informacije; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13,30 Glasb, mla- 14.05 Izobraževalni program; 15.00 \dna; Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16,05 Naši operni umetniki; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23,20 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Poročila -Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 10.00 Italijanska glasba: Pizza Connection; 11.00 Intervju; 11.30 Aktualnosti; 12.30 Opoldnev-nik; 13,00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.0-19.00 Glasba in Se kaj; 18.45 Informativni koledar; 19.00 Prenos RS; 20.00-22.00 Večer Oskarjev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Glasba. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.0), 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasb, vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Glasba za vse okuse; 9.30 Izbrani listi; 10.10 Trobilni kvintet GŠ iz Sežane; 11.10 Pop Musič; 11.30 Odprta knjiga: Ptičja pesem (A. De Mello, r. M. Peterlin, 3. del); 12.00 Sestanek ob 12-ih, nato Slov. glasba; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na barko kliče strel, nato Potpuri; 15.15 Jazz - to sem jaz; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva:, 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Zadnje Aleksandrinke; 18.40 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov, ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena; 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Četrtek, 24. julija 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER r ,. SREE MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANil- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah doteka k nam od zahoda bolj vlažen zrak. 1020 KOBENHAVlt ^ a-isfj? ° - -4.0ND0NO AMSTERoAM 14/22 BERLIN 14/27 oBRUSE o PARIZ "/22 17/27 ŽENEVA 17/25 ° MILANO ° 20/31 UNAJ 14/23 O LJUBLJANA 16/26 ° BEOGRAD 16/23 / - o X SPLIT -/- OSOFIJA14^ DANES - TRBIŽ ČEDAD— 18/25 0 ^ OVIDEM 16/28 —.N. GOR,c; GORICA o 15/28 19/2Č0 O KRANJSKA GORA ^ 11/24 O TRŽIČ 13/26 O KRANJ .. LJUBLJANA 15/28 N. MESTO 16/29 POSTOJNA O o 11/25 KOČEVJE trst: w ,7/2^rtoroz UMAG POREČ -N CRNOMEU PAZIN O OPATIJA O, REKA Spremenljivo oblačno bo. Popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 24 do 29 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Spremenljivo oblačno bo. V krajih zahodno in severno od nas bodo plohe in nevihte, ki se bodo zvečer Sirile proti vzhodu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.39. Dolžina dneva 14.55. Luna vzide ob 23.37 in zatone ob 11.12. ------------------------—----- — PLIMOVANJE Danes: ob 6.49 najnižje -51 cm, ob 13.34 najvišje 43 cm, ob 19.40 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.07 najvišje 22 cm, ob 7.26 najnižje -41 cm, ob 14.20 najvišje 39 cm, ob 20.46 najnižje -18 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 24,3 stopinje. Vreme bo na počutje in razpoloženje vplivalo obremenilno. Sredi dneva in popoldne se bo po nižinah pojavila tudi toplotna obremenitev. Izogibajte se soncu in večjim fizičnim naporom. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda RSIovenijej TEMPERATURE V GORAH °c 500 m.............25 1000 m.............19 1500 m.............15 °c 2000 m............11 2500 m .............9 2864 m..............6 JUTRI ■ GRADEČ 15/24 / TRBIŽ ; CELOVEC O 13/23 O KRANJSKA GORA . 9 GRADEC 14/24 M. SOBOTA O 15/26 MARIBOR / O 15/25 PTUJ 12/22 CELJE o 16/25 OVIDEM 17/27 GORICA GORIC£) O '6'27 TRŽIČ 14/24 O KRANJ LJUBLJANA 16/26 N. MESTO 16/25 POSTOJNA o O 14/24 KOČEVJE -f CRNOMEU eiR o________ OPATIJA J*™ 18/27 ^ V petek in soboto bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo plohe in nevihte. Več sončnega vremena bo ob morju. SVET / SLIKA PRI SLIKI.ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA ŠE RES JE Zaradi NASE Francoz ob polet v vesolje HOUSTON, KOROLJOV- Vodja programa Shuttle - Mir z ameriške strani Frank Culbert-son je sporočil, da ameriški astronavt Michael Foale ne bo sodeloval v vesoljskem sprehodu, med katerim bodo izvedli popravilo v ruski orbitalni postaji Mir. V Središču za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so med včerajšnjim sestankom z Američani želeli, da ameriška vesoljska agencija NASA pojasni svoje stališče do popravila v Miru. Culbertson dodaja, da se NASA strinja s tem, da popravilo izvedeta dva nova ruska kozmonavta, ki bosta prispela v orbitalno postajo Mir približno 7. avgusta. Javna ruska televizija ORT je že v soboto poročala, da NASA ne dovoli svojemu astronavtu, da bi pomagal pri ponovni priključitvi plošč sončnih celic poškodovanega modula Spekter, v katerega je 25. junija trčila samodejna tovorna ladja Progres M 34. Za to zahtevno opravilo sta potrebna dva vesoljca. Rusi so predlagali NASI, da bi ameriški član posadke Mira, Michael Foale, ki je v preteklosti že opravil vesoljski sprehod med poletom raketoplana in je vadil v ruskem skafandru, sodeloval pri popravilu potem, ko so pri poveljniku posadke Vasiliju Ci-blijevu zaznali neenakomerno bitje srca. Glavnino dela bi sicer izvedel ladijski inženir Aleksander Lazutkin. NASA je sprva formalno privolila, toda zaradi njene bojazni za varnost ameriškega vesoljca med vesoljskim sprehodom, kakršnega v vsej dosedanji zgodovini vesoljskih poletov doslej resda Se niso izvedli, oz. zaradi pritiskov ameriških kongresnikov, bo moralo popravilo po ponedeljkovi uradni ruski odločitvi počakati naslednjo rusko posadko, ki bo k Miru poletela predvidoma 5. avgusta. V tej posadki pa prav zaradi popravila ne bo, kot so načrtovali prej, francoskega vesoljca Leopolda Eyhartsa. Potem ko je prejšnji teden eden od vesoljcev v Miru pomotoma izključil kabel za usmerjanje kril sončnih celic k soncu, je nek predstavnik CUP na novinarsko vprašanje, kdo je to storil, odgovoril, da posadke o tem še niso vprašali, ker da to zdaj tako ali tako ni več pomembno. Ruska televizijska hiša NTV pa je nato poročala, da je krivec Ciblijev. (STA) Na Odri je popustil prvi jez FRANKFURT NA ODRI - Na poplavljenem območju ob reki Odri je včeraj na nemški strani reke popustil prvi jez (na sliki AP). Brandenburški notranji minister Alwin Ziel je povedal, da je popustil jez na območju občine Brieskow-Finkenheerd južno od Frankfurta na Odri. Evakuirali naj bi približno 200 ljudi, s helikopterji pa poskušajo iz zraka oceniti razsežnosti poškodbe jezu. Ker sedaj zaradi naraščajočih voda že obstaja življenjska nevarnost, bodo Gasilci uspeli omejiti škodo v požaru strehe Palače Chaillot PARIZ - Pariškim gasilcem je predsinočnjim uspelo preprečiti, da bi se požar s strehe muzeja Chaillot razširil na spodnja nadstropja. Edino Škodo na eksponatih je povzročila voda (AP) prebivalce z ogroženega območja izselili tudi proti njihovi volji. Kar se je že zgodilo v vasi Aurith, kjer so ljudi evakuirali, ko je voda že zalila ceste. Gladina Odre v Frankfurtu je poleg tega včeraj dopoldne ob 9.45 dosegla 6, 36 metrov in tako presegla doslej najvišjo gladino 6, 35 metrov, ki so jo namerili leta 1930. Razmere v mestu se tako Se zaostrujejo, v najbolj ogroženih mestnih predelih pa "možnosti evakuacije več ne izključujejo. (STA/dpa) Poljska televizija kaznovana zaradi filma s prizori nasilja VARŠAVA - Poljski svet radia in televizije se je odločil, da denarno kaznuje televizijo Polsat, ker je v nedovoljenem terminu predvajala film, v katerem so bib številni prizori nasilja. Televizija Polsat bo morala plačati 300.000 zlotov (približno 100.000 dolarjev), saj je prekršila zakon, ki med 6. in 23. uro prepoveduje predvajanje filmov, ki lahko ogrozijo moralni in psihofizični razvoj otrok in mladine. Omenjena telvizija naj bi 12. marca ob 20. uri predvajala film, v katerem so "cenzorji" našteli 63 ubojev in prizorov mučenja in posilstev. (STA/Tanjug) Podvojitev samomorov med stavko psihiatrov v Izraelu JERUZALEM - V Izraelu se je maja in junija zaradi dolgotrajne stavke psihiatrov, zaposlenih v javnih službah, podvojilo število samomorov. Kot so poveda-b v stavkovnem odboru psihiatrov, si je v omenjenem obdobju vzelo življenje 30 oseb, medtem ko si je aprila sodilo 15 ljudi. V prvem tednu jubja pa je napravilo samomor sedem ljudi. V tem obdobju so zabeležih tudi do 40 odstotkov večjo porabo zdravil, še zlasti pomirjeval. Ministrstvo za zdravstvo sedaj vodi raziskavo, da bi ugotovilo vphv stavke psihiatrov na ljudi z duševnimi težavami. (STA/AFP) Uporabniki tramvajev v Turinu bodo lahko brali med vožnjo TURIN - Uporabniki tramvajev v Turinu si bodo lahko od septembra naprej med vožnjo brezplačno sposodili knjige za branje. Kot so povedale občinske oblasti, je namen te odločitve spodbuditi kulturno izobraževanje ter zanimanje za branje knjig pri uporabnikih tramvajev. Knjige bodo prilagojene trajanju vožnje, zato bodo to večinoma pesniške zbirke in kratke, nekaj deset strani dolge novele. Ce se bo poskus obnesel, bodo branje knjig uvedb v celotni javni promet v Turinu. Tyson tudi po kazni ni reven NEW YORK - Boksarski multimibonar Mike Tyson ima tudi po trimilijonski kazni zaradi ugriznin še vedno dovolj denarja, da si privošči novega terarija. Nekdanji svetovni prvak v težki kategoriji je bil kaznovan s tremi milijoni dolarjev in prepovedjo boksa, ker je med tekmo za naslov prvaka nosilcu Evan-derju Holyfieldu odgriznil del ušesa. Tyson je osramočen in v nemilosti nedavno bival v Spring Val-leyu, kjer si je za tolažbo omislil novega Ferrarija 456 GT, ki stane med 200.000 in 250.000 dolarji. Denarna kazen ga tudi sicer ni pretirano prizadela, saj je za spopad s HolyfieIdom dobil kar desetkrat več oziroma 30 mibjonov dolarjev. (STA/Tanjug)