102. številka Ljubljana, v soboto 4. maja 1901. XX KIT, leto SLOVENSKI NAROD. bhaja vsak dan zvečer, izimftl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ograke dežele za vse leto 96 K, m pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K. za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko ved, kolikor —aH poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiriatopne petit-vrsta po 19 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po io h, 5s se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85. Preki sod v državnem zboru dne L majnika. Zbornica ni še nikdar dne 1. majnika tako slavila, kakor se je to letos zgodilo. Ker je bilo že dan pred to sejo razglašeno, da pride do poročila grajalnega odseka, zbralo se je skoro polno število poslancev, kajti zanimanje za izid častne zadeve dr. Šusteršiča proti poslancu Steinu bilo je izvanredno. Komaj se je poročevalec dr. Kramar na svoje mesto podal, stopila je vsa zbornica krog njega v kolobar in ga do konca z največjim zanimanjem poslušala. Medklici, ki so se čuli, bili so za dr. Šusteršiča in njegove pristaše ostre pušice, in kmalu so se eden za drugim iz gnječe zmazali. Tudi knez Liechtenstein šel je žalostnim srcem v stran in neki hudomušnež je rekel, da se tudi ta aristokrat boji, da bi se umazal, če bi še dlje poslušal početja dr. Šusteršiča. Poročilo odseka bilo je že samo na sebi prava obsodba dr. Šusteršiča, in vse je bilo mnenja, da je mož kot parlamentarec za večne čase ubit. A prišlo je še huje. Dr. Dvk je hotel sicer razveljaviti sklep odseka in trudil se je, da bi dosegel izrek graje proti Šušteršiču, ali bil je sila nesrečen v svoji argumentaciji in zlasti, ko je pobijal razsodbo kazenskega sodnika. Poslanci so mu večkrat klicali, naj se ne trudi zamorca prati, ker je to delo popolnoma brezuspešno in povsem odveč. Govoril je tako milo o dr. Šuster-šičevih manevrih, da si je le-ta ginjenega srca oči z ruto brisal. Potem se je med splošnim nemirom dr. Susteršič sam pral, ali prav za prav zagovarjal, in to je bil zadnji žebelj v njegovo politično krsto. Ta govor je tako žalosten utis na poslušalce napravil, da je marsikateri izmed njegovih prejšnjih prijateljev izrekel, da se je dr. Susteršič sam najbolj ubil in pokopal. Silno smešno je pa bilo slišati, ko je dr. Susteršič z emfazo proslavljal svojo LISTIvK« Usmiljeno pismo. Gospod urednik, sami veste, da sem blaga duša, da bije v mojih prsih mehko srce, in dasi pravijo, da imam strupen liberalen jezik in mefistofelsko brezverski obraz, mi še vendar ni odrekal nikdo rahločutja in usmiljenosti. Zato mi gotovo verjamete, da se mi gospod generalni feldmaršal dr. Janez Susteršič danes globoko smili. Vsaka žilica mojega telesa utriplje zanj v tej strašni dobi njegovega parlamentarnega linčanja, in najrajše bi pohitel k njemu in z njim vred porosil solzo sočutja. Zato pa me je razveselil nepopisno tisti venec, ki ga je obesila plemenita duša na vrata njegovega stanovanja, izra-žujoč mu s tem, da bi zaslužil mučeniško krono za svoj junaški boj z antižlindri-janci. Victus victor, evoe! Vodstvo klerikalne stranke mu je nemudoma poslalo svojo zaupnico, — in to je lepo, značajno. Pastir je bil tepen, dobrodelnost, o kateri do danes še nikdo ni slišal, in ko je za klical, da ni samo 1000 gld. dal za žlindro, temveč da bo i v bodoče dal še marsikak dar za dobre namene! Poslanec Peška ni se mogel vzdržati in zaklical mu je ves srdit: ali Vas ni sram, da nam tukaj kaj tacega pravite ? Drugi zopet so klicali, ne pošlušajmo ga dalje, pojdimo ven itd. Zabavljal je nad sodbo kazenskih sodnij, imenoval njene razloge nonsens in zahteval, da zbornica ne jemlje teh sodb v poštev, ker se bode itak prokuratura morala pritožiti. Dr. Susteršič je morda v svoji mogočnosti že ukazal, da generalna prokuratura njemu v korist ničnostno pritožbo vloži. Končno je še naglasa!, da je hotel stvar le pojasniti, in da je to storil, in da mu je vse drugo vse jedno! Te besede vzbudile so občno nejevoljo, ker je obtoženi dr. Susteršič s tem pokazal, da se za izrek grajalnega odseka in zbornice neče prav nič brigati. Ko je jenjal svoj pogrebni govor, ni se upal tudi ne en sam njegovih političnih somišljenikov mu ploskati. Vladala je splošna nejevolja med poslanci, in zs-doneli so govorniku od V3eh strani le grenki fej-klici na uho. Kazen božja ga je dohitela za nesramne napade »Slovenčeve« na napredne slovenske poslance, in mož se je hitro odstranil iz zbornice. Od sedaj naprej pričele so pa strele iz jasnega, in vsaka zadela je nezmotljivega in krotkega dr. Šusteršiča kot vojskovodjo klerikalne stranke v srce. Prej se je le bliskalo, sedaj je pa skoz 3 ure brez odmora treskalo, da še nikdar tako. Prej se je vse čudilo, da ni dr. Susteršič, ki se je vedno bahal s svojimi imenitnimi zvezami v parlamentu, n i jednega klerikalca v celej zbornic in našel, niti med svojimi pristaši, da bi ga saj navidezno pred zbornico zagovarjal. Sedaj je pa razkril dr. Salk vse konkurenčne nereelne spletkarije dr. Šuster- a ovce ga niso zapustile! To je ginljivo! In Kregar, Štefe in Gostinčar so mu brzo-javili imenom krščansko-katoliških delavcev, da upajo, da bo vztrajal! To je idealno! Da, človeka mora veseliti, da se klerikalci drže zvesto svojega vodje — v sreči in nesreči — in samo želeti je, da bi bili tudi liberalci vselej taki. Po mojem mnenju bi bilo moralo prirediti vodstvo kat. narodne stranke dr. Šušteršiču v sredo zvečer bakljado, godba bi morala svirati pred Ovijačevo hišo, rakete naj bi bile švigale v zrak ter naznanjale vsemu svetu, da je dr. Susteršič vzlic vsemu vendarle še ljubljenec sv. Duha, škofa Jegliča in ogromne večine petokurijancev. Jaz želim, da bi dr. Susteršič ne odstopil, da bi ne posnemal niti Irota niti Mittermaverja, nego si priboril kot generalni klerikalni feldmaršal še mnogo tako zmagovitih porazov, kakoršen je bil oni v sredo! Sifon ali kupčevanje s človeškim mesom je vendar vse kaj druzega, kot nehonetno žlindranje. Zato, Susteršič, upamo, da boš vztrajal! Spoštuje te vse, kar leze ino gre. šičeve »Gospodarske zveze« in pribil tudi njenega načelnika na steno, tako da se je človeku v resnici skoro smili. Zaklical mu je na ves glas, če ima že res dve časti, ima vendar dr. Susteršič le dve roki in ti sta obe od žlindre zamazani, in on izgubil je vsako upanje, da bi se kedaj na kakem ministerskem fotelju širokoperil! Splošno odobravanje sledilo je tem besedam dr. šalka in istotako, ko je svoj jako stvarni govor končal z besedami: »da naj zbornica kakorkoli izrek stavi, toliko je gotovo, da javno mnenje, v kolikor ima še moralnega čustva, bode gotovo poslancu Šušteršiču izreklo svoje zaničevanje.« — Potem je govoril dr. Tavčar celo uro in politično gonjo dr. Šu-steršičevo proti napredni stranki natančno opisal. V zbornici so se za njegov govor zelo zanimali in obča sodba je bila, da je dr. Tavčar eden najboljših govornikov, ki mirno in stvarno v gladki besedi svoje prepričanje izraža. Od vseh strani so mu koncem govora ploskali in čestitali. Konečno je prišel še poslanec Plantan do besede. Njegovo stališče ni bilo lehko, kajti dr. Kramar, dr. Schalk in dr. Tavčar so v 3urnih govorih že stvar obširno pojasnili, in bati se je bilo, da se zbornica ne bode več brigala za njegova izvajanja. Vendar zgodilo se je, kar ni bilo pričakovati, da je zbornica z velikim zanimanjem ves njegov govor poslušala in mu živahno pritrjevala. Poslanec Plantan ožigosal je najprvo surove napade »Slovenca« na napredne slovenske poslance in na njegovo osebo posebej, in potem pa se je lotil »Gospodarske zveze« in njenih otrok gospodarskega (?) značaja. Opisal je temeljito delovanje »vinogradniškega društva«, konsumov in drugih gospodarskih društev in razkrinkal namene klerikalne stranke, ki uničuje srednji stan t. j. meščana, trgovca in obrtnika, ker se ne pokori njenim ukazom in se pogumno za napredne ideje in svobodomiselna načela bori. Liberalci so mu zložili celo himno in »žlindra marš«. Himna se glasi takole: VrS, vrč, vr§, mi smo pa žlindričanje! Smo v cajtengah žlindro ponujali, da bi družbo kmetijsko pokopali I a smo se grd<5 goljufal'! VrS, vrč, vr§, mi smo žlindričanje! Vrč, vrč, vrč, mi smo pa žlindričanje! Pred rihto smo žlindro vso zvozili, da umazanih rok bi se rešili, ali dvakrat so nas nabil'1 Vrč, vrč, vrč, mi smo žlindričanje I Vrč, vrč, vrč, mi smo žlindričanje! Se Susteršič je s Steinom .skušal, a Schalk mu špas je giftno sfušal, ter mu Tavčar brco dal. To danes pač že ve, kar leze ino gre . . . Vrč, vrč, vrč, mi smo pa žlindričanje! Druga, varijanta himne pa se glasi takole: Tlaka je vkazana, Žlindra vmazana]! Hej, hej, hej, hej, kaj bo pa zdejl Velik utis je dosegel zlasti, ko je razodel zbornici, da je »Gosp. zveza«, to je strankarsko bojno društvo, dobilo 5000 gld. podpore brez vsakih informacij od strani poljedeljskega ministrstva. Zahteval je odločno, da vlada ustavi vsako tako nadaljno porabo državnih sredstev, in da pojasni, od kod je dobila priporočila, da je dovolila tako znatno podporo takemu društvu, kakor gospodarski zvezi, ki nima druzega namena, kako* spodkopati tla »kmetijski družbi« in zasnovati same Občnemu blagru škodljive in srednji stan uničujoče »konsume« itd. Konečno je ožigosal početje Vinogradniškega društva in popisal, kako so je vino tam vtihotaplalo, in kako je bilo radi tega tudi kaznovano. Velikansko senzacijo je pa vzbudil, ko je povedal, da je načelnik temu društvu član slov. centra g. Vencajz, prej tudi član kaz. doh. sodišča v Ljubljani. Splošna nejevolja in začudenje sta zavladala, ko je govornik še pristavil, da je finančno ministrstvo kazen od 1000 K na 200 K znižalo in s tem tihotapstvo nagradilo, dočim bi se kakemu malemu krčmarju gotovo niti jedna krona ne odpisala, če bi tudi z golimi koleni do ministrstva priromal. Govornik konstatiral je tudi, da vlada očividno klerikalno organizacijo podpira, in da se ne upa nikjer kazensko proti isti postopati, če tudi daje veliko povodov zato. Brez usmiljenja slikal je nesrečno razmere na Kranjskem in naglašal, da bode slovenski narod še sto let čutil usodapolne posledice politične zveze dr. Šusteršiča in kardinala Misije. Konečno je še izjavil, da dr. Šusteršiča tudi to ne reši in ne opere, če bi se Steinu graja izrekla in da je dr. Susteršič to zaslužil, kar se mu je pripetilo. Zbornica je živahno ploskala tudi temu govorniku, in potem se je vršilo usodepolno glasovanje, kakor so listi itak poročali Dr. Susteršič je moralno za zbornico mrtev. R. I. P. Jaz bom pa žlindro prodal, da jo bom za tlako dal! Hej, hej, hej, hej, kaj bo pa zdej! Meni se dr. Susteršič smili! Take himne vendar niso vredne moža, kije prvi politik cele Kranjske, ki je vodja lepega kluba, in čegar misli se dvigajo orlovsko. Da, v istini zaslužil bi himno Antona Hribarja! Te dni pa se je vršil v neki kuhinji na Kongresnem trgu tale dialog. Kuharica (ponižno): Gnadljiva gspa, al* jeh smem nekaj pros't? Gospa (milostno): Kaj pa bi hada? Kuharica: Nej no pogledajo, gnadljiva gspa, kako zakajena in umazana jo kuhinja! Gospa (osorno): Meni to nič mah! Ali sem mohda jaz gospodah ali zidah? Kako pa danes zopehno govohiš! Kuharica (plaho): Ali naj ne zamerijo, gspa, jest mislim, da bi dali kuhinjo pobeliti! Gospa (veličastveno ponosno): Tega nj phav nič theba! Pobelili bodo že dhugi. Mi tako ostanemo le še eno leto v tej hiši, potem pa se pheselimo na ono sthan! Žlindra v državnem zboru. (Konec.) Posl. dr. Tavčar je svoj govor, katerega prvo polovico smo včeraj priobčili, končal takole: Vsakdo, ki pozna razmere na Kranj-skem — in ta je nekaj gospodov, ki so objektivni — mi bo pritrdil, da stori naSa kmetijska družba za slovenskega kmeta v jednem tednu več koristnega, kakor tako-imenovana klerikalna gospodarska organizacija v desetih letih. Duša te gospodarske organizacije naj-klerikalnejše barve je bil dr. ŠusterSič. Ta mož je po svojem poklica advokat in tej okolnosti — ki je za nas srečna okolnost — se imamo zahvaliti, da nas advokatov klerikalci tako hudo ne trgajo, kakor bi se sicer vsekako zgodilo. (Veselost.) Kot advokat je dr. ŠasterSič nekoč tu na Dunaju 14 dni obiskoval neki kmetijski tečaj, je prišel potem nazaj v Ljubljano in začel na vse strani gospodarstvo organizirati. (Čajte!) Lahko si mislite, kaj je skupaj spravil! (Veselost.) Njegove želje so bile v prvi vrsti posvečene kmetijski dražbi, ta mu je bila trn v peti, že zategadelj, ker je po tej družbi zlasti liberalna inteligenca postala popularna pri kmetskem ljudstvu. Kmetsko ljudstvo je reklo: Da, kmetijska družba stori nekaj za nas, mi imamo nekaj od te družbe. Vsled tega je postala inteligenca, ki se je za dražbo žrtvovala, popularna. Mej člani nas je dobra tretjina, ki prav za prav nimamo kmetijskih interesov, a družbo vendar podpiramo, ker se gre za dobro stvar. (Pritrjevanje.) Kot dober taktik je dr. Susteršič takoj uvide!, da je kmetijska družba trdnjava, ki se mora zavzeti, ako naj postane pot prosta za klerikalne eksperimente. A še nekaj drugega ga J9 mikalo : družba ima namreč lepo premoženje. (Živahni klici: Aha!) Ne Vem, če je tudi pri vas v druzih kraljestvih in deželah tako, da ima klerikalna stranka is vrsten nos za to (Veselost), kje je kako premoženje, ki bi se dalo konfiscirati. (Živahna veselost) Pri nas je tako. Od tod naskok na kmetijsko družbo. Odkar obstoji kmetijska družba, je veljalo kot jamstvo za nje uspešno delova nje, da se družba ni Čisto nič vlačila v politični boj. Vse stranke, kar jih je v deželi, so se združevale v slogi na tem polju delavnosti, in smatralo se je kot samo ob sebi umljivo, da so bili v vodstvo dražbe voljeni samo sposobni ljudje ne glede na to, Če so tega ali onega političnega mišljenja. (Pritrjevanje.) Tadi klerikalci so bili vmes, če so bili sposobni in pošteni, so bili vedno voljeni v vodstvo. Dražba ima okrog 5000 članov ali udeležba pri občnih zborih je bila vedno jako skromna in pri volitvah v odbor ni bilo do 1. 1899. nikdar boja. Dr. Susteršič je tedaj našel, da je družbo možno z zavratnim napadom pridobiti, in izdal je meseca junija 1899 leta tajno okrožnico (Čujte! Čujte !) na vse župnike v deželi (Čujte !) s katero je opozarjal, da je možno liberalno stranko z zavratnim naskokom iz družbe spraviti; dobili naj bi kolikor možno Članov, in jih v zadnjem trenotku privlekli v Ljubljano. Zajedno je bila sestavljena hiperklerikalna (In pokazala je preko Zvezde na — deželni dvorec!) — — — Da je dr. Susteršič res sila imeniten, vsegamogočen in vsegaveden mož, misli tudi v Ljubljani še marsikdo. O njem se govori po klerikalnih družinah z največjo spoštljivostjo; zato pa se je v IV. razredu neke tukajšnje ljudske šole dogodilo sledeče: Učitelj je razlagal ustavoznanstvo in omenjal tudi deželno predsedništvo ali namestništvo. In pri tej priliki je vprašal dečka, sina klerikalne rodbine: »No, kdo je pa na Kranjskem deželni predsednik ali cesarjev namestnik!« Učenec (mirno in samozavestno:) »Dr. Susteršič!«-- Vidite, g. urednik, tak ugled ima mož, katerega veljavo so poslanci v parlamentu te dni razcefrali, kakor igrajoče se mačke staro krilo, in katerega poraza se veseli križem slovenske domovine vse I— vse! — V Kamniku je dejal dr. Brejc, da se »bo moral dr. Susteršič ustreliti, če bode župan Svetlin oproščen.« Svetlin je bil oproščen dvakrat, a Susteršič se vendar ■i ustrelil ... In prav je itoril junaški lista, umeje se ob sebi, da z dr. Š aster 5 i-čem kot načelnikom, zakaj za manj kakor za načelniStvo ni moža dobiti. (Veselost) Upalo se je, da bo tista garda, ki naj bi jo žnpniki privlekli v Ljubljano, klerikalni listi pomagala do zmage. Ali mi se nismo pustili presenetiti in se mirno postiti zadaviti. Prišlo je do druzega občnega zbora, pri katerem je zmagala naSa lista z ogromno večino, dočim jo je moral dr. ŠasterSič osramočen in premagan odkuriti. Na ta način se je kmetijska dražba rešila. Ali iz tega vzroka — to je bil glavni nagib — je nastala v klerikalni stranki nepopisna srditost in skoval se je takoj načrt za maščevanje. Pred vsem so klerikalci dražbo, in nje zaslužnega ravnatelja, v kmetijskem ministrstva kar najsolidneje očrnili. (Čajte! Čajte!) Pojdite danes v kmetijsko ministrstvo in videli bodete, da smatrajo gospodje tamkaj našo kmetijsko dražbo za ničvredno in okorno, dočim je dr. Susteršič jedini svetnik s Kranjske, ki ga tam molijo. (Medklici.) Gospodje v kmetijskem ministrstva bodo še doživeli, da bo ta od samouka — izraz je precej hud, a rabim ga vse jedno — s težavo ustvarjena takoimenovana gospodarska organizacija na Kranjskem zani-kerno propadla. Cela ta organizacija je zanikrno šušmarsko delo in bo vzela zanikrn konec. — Boste videli, da bo tako. Toda o tem drugi pot. Nadalje je bil skovan drag načrt, da se kmetijska dražba materialno uniči, in sicer s tem, da se družba pri kmstskem prebivalstva na umeten, rekel bi, skoro na goljufiv način spravi ob dobro ime. Ta načrt ni tako nedolžen, kakor je to dr. Susteršič v svojem zagovora hotel dopovedati gospej Blaške. (Veselost) .Gosp. zveza" — središče Šasteršičeve organizacije, kakor to na Kranjskem na kratko imenujemo — je sama prevzela nalogo, da izvrstno kmetijsko družbo spravi ob dobro ime in jo uniči. Pri tem pa so gospodje imeli občutek, da bo stvar veljala denar. Pri denarju so pa silno natančni — to je povsod tako — in radi tega se je načrt napravil tako, da bodo troški kar mogoče majhni, in da bo jeden del teh troSkov plačala molzna krava klerikalne gospodarske organizacije, namreč kmet. (Čajte! Čajte!) Videli bođete, gospoda moja, kako premeteno je bil ta načrt izveden. Brez strahu lahko izrečem, da je bil pri tej operaciji naš kmet prav za prav ogoljufan; pravim: ogoljufan, sicer ne po besedila kazenskega zakona, ali po čutu vseh dostojnih ljudij. Gonja zoper kmetijsko družbo je tekla na las ob meji kriminalne goljufije. Na las, gospoda moja! To bođete videli. (Čajte! Čajte!) Da se ta meja ni prekoračila, za to se ima BGosp. zveza" brez dvoma zahvaliti izkušenemu juristu, ki jo je učil hoditi med malinami kazenskega zakona zanesljivo steao. Takole je nastopila „Gosp. zveza" zoper kranjsko kmetijsko dražbo: Kmetijska dražba je vsled tega postala tako popularna, ker je v zadnjih 10 katolik, da se ni ustrelil niti v sredo, ko je zmagal — Svetlin še tretjič . . . Sedaj čaka razsodbe še zadnje, najvišje instance — najvišjega sodišča, če propade še ondi, še četrtič, kaj pa potem? Ali se ustreli tedaj? —. Gospa dr. Šusteršičeva je pohitela na Dunaj, da je ob strani svojega soproga. To je lepo in žensko! Klobuk z glave pred ženskim čustvom! — Ali nehote se spominjam danes zopet tistih belorumenih trakov, ki so se iztresli gospej Šusteršičevi, stopivši na kolodvor tistega januarskega opoldne, ko se je peljala s svojim g. soprogom poslancem prvikrat na Dunaj. Spominjam se, da bi bil takrat dr. Susteršič kmalu zamudil vlak, da mu je, stopivšemu v vagon, padla z glave čepica! Mala omina! — slaba znamenja! — tako sem dejal takrat, pred tremi meseci. Danes so se ta znamenja že izkazala kot resnično slaba . . . Ali pa je Šusteršičevih nesreč s porazom v sredo konec? — Bojim se, da je bil v sredo šele začetek konca! — Zato pa, g. urednik, ker sem blaga duša in imam mehko srce, se mi dr. Susteršič danes smili, resnično globoko smili. * * * letih mej ljudstvom obudila smisel za rabo umetnih gnojil. Samo tej družbi se imamo na Kranjskem zahvaliti, če je poraba umetnih gnojil x o žirom na naše razmere velikanska. Kmetijska družba je storila vse, kar je bilo možno, da preskrbi ljudstvu umetna gnojila čim najbolj ceneje in najboljše kakovosti. Kmetijska družba kranjska ni nikdar dajala drage žlindre, kakor 18 odstotno. Kakor znano, je pri žlindri odločilno, koliko odstotkov fosforjeve kisline da ima. Videli bodete, kako se je polagoma razvilo nepošteno ravnanje „Gosp. zveze". Ta je namreč prišla do spoznanja, da mora, ako hoče tekmovati, ljudem tudi žlindro prodajati, sicer bi bila „Gosp. zveza" nepotrebna, a da se ta nepotrebnost prikrije, je treba tadi žlindro prodajati. Kmetijska dražba je imela izključno pravico prodajati na Kranjskem žlindro. Kakor znano, je v Pragi urad, ki oddaja pravico oddajanja žlindre v Avstriji. Kmetijska družba je torej imela pravico prodajati na Kranjskem žlindro po najnižji ceni in brez njenega privoljenja ni mogel nihče dobiti žlindre po tisti ceni kakor družba. Da si napravi zalogo, je „Gosp zveza" kupila s privoljenjem kmetijske dražbe 10 vagonov žlindre, a plačala jo je dražje, kakor kmetijska dražba, in sicer po 45 kr. vsak meterski c^-nt dražje. Tako je prišla do zaloge; zdaj pa jej je bilo na tem, da dobi še cenejšo zalogo, da bi konkurenca preveč ne veljala. Ia tu zopet ni pošteno postopala. V Gorici je firma, ki ima pravico, dobivati za Goriško žlindro po nizki ceni Ta žlindra pa je, ker je namenjena za gorske kraje, manjodstotna, kvečjemu je 15 ali 16 odstotna. Oi te žlindre so si gospodje preskrbeli deset vagonov. Zanimivo je dopisovanje mej to firmo in ,Gosp. zvezo". Firma je izjavila: 17odstotne žlindre Vam ne moremo preskrbeti, pač pa imamo v zalegi 15 in 16 odstotno žlindro, pa saj je vse jedno, saj pri Vas o žlindri tako nihče Se dunsta nima in Vi torej to blago lahko tudi kot 17 ali 18 odstotno predajat*." Tako se je preskrbela zaloga in ta zaloga se je potem poslala v boj. Opozoriti moram visoko zbornico na neko dejstvo. To je popolnoma neresnično, da .Gosp. zveza" ni spravila manjvredne žlindre v promet. (Čajte! Čajte!) Res je marveč, da je „Gosp. zveza" vso svojo zalogo, tako tisto, ki jo je s privoljenjem ^Kmet. družbe1, drago kupila, kakor tisto, ki jo je dobila iz Gorice po ceni, spravila vseskoz kot 18odstotno žlindro v promet. (Burni klici: Goljufija!) Povedal bom, zakaj to ni prava goljufija. Ta imam pismo necega kaplana ali kmeta s Krke, originalno pismo, na „Gosp. zvezo" z dne 12. septembra 1899. Ta siromak je pisal: , Žlindro sem dobil dne 17. Prosim pojasnite, kaj je to. Jaz sem naroČil 17odstotno, na tovornem listu je 16odstotna, v Vašem računa pa lSodstotna. (Živahni klici: Čujte! Čujte!) Jaz sem radi tega zadnji pondeljek bivšega ravnatelja „Gjsp. zveze" izprašal in povedal mi je: Nam je Konjedic izrecno povedal, da ima od njega kupljena žlindra samo 16 odstotkov. Mi smo pa — na če-gav nasvet, tega mi ni povedal — vso žlindro, ki smo jo dobili iz Gorice, svojim odjemalcem zaračunili kot 18 odstotno, ali — in tu vidite, gospoda moja, krempelj iurista, ki se skriva v ozadju — mi smo strankam poslali obvestilo z vsebino: Pustite blago preiskati, ker mi ne moremo jamčiti, da je 18odstotno." (Živahno klicanje: Čujte! Čajte!) To je faktam, gospoda moja, to mi je bivSi ravnatelj „Gosp. zveze" Se pred nekaj dnevi v Ljubljani potrdil, ko sem ž njim govoril pri neki priliki, katero bom Se omenil. To je dejstvo in kmetje so plačali to žlindro kot 18odstotno. Kako si morete misliti, gospođa, da bodo kmetje, če dobe od tako spo&tovane strani, kakor je klerikalna „Gosp. zveza", kako pošiljatev, prišli na to, pustiti kemično preiskati kacih 100 žakljev žlindre, ne glede na to, da na deželi nimajo kemika, ki bi mogel to preiskavo izvrSiti ? (Pritrjevanje.) Vsa stvar diši po slepariji, o tem ni dvoma. (Jako res!) Gospoda moja! Ker se je danes že toliko govorilo o pismu, ki ga je dr. ŠusterSič pisal svojemu ravnatelju, bom s predsednikovim dovoljenjem to pismo pre-čital, zakaj zdi se mi važno, da se pozna cela vsebina. (Čita:) I „Gospod ravnatelj, naročite Tomaževa žlindro natančno toliko odstotno, kakor jo naročajo zadruge". — Ker se je bila že prej naročila manj vredna žlindra, zdi se mi, da je ta uvod jako previden, morda zato, da bi pozneje dr. Susteršič.imel priliko reči: „1, gospoda, jaz sem pisal, naj se tako naroči, a naročilo se je, ne po moji krivdi, drugače'. (Čita:) „Gosp. zveza" pa bo žlindro za drugam tako zaračunavala, da jo dobe Se za 20 kr. ceneje, kakor jo daje kmetijska dražba svojim Članom. Izgubo bom jaz pokril. To pa ostane seveda tajno (Čajte! Čujte!) Razglasite nemudoma v ..Slovenca'-, da dobivajo zadružniki pri „Gcsp. zvezi" žliadro za toliko ceneje, kakor pri kmetijski družbi. Zajedno razglasite seveda tudi, za koliko so te cene nižje, kakor cena, ki jo morajo plačati člani kmetijske družbe, in pozovite zadruge, naj tiste, ki doslej niso pri nas jemale žlindre, to zdaj pri nas ntročs" itd. „Seveda ostane vse strego tajno, na kakšen način bomo to letos izpeljali" — (Najstrožja tajnost — to je slaba vest!) — „Pri prevzetju blaga pa zite dobro, da na3 ne bodo zopet goljufali. Slabi zaboji se morajo takoj na razpolaganje dati. Tudi pustite na naše stroSke napraviti poskašnje, koliko odstotna je žlindra" itd. To, zdi se mi, je važno, na eni strani zategadelj, ker se vidi tu ža načrt, previden in še zagrnjen načrt za celo gonjo, ki se je vprizorila zoper kmetijsko družbo in ki je šla na to, kmetijsko družbo javno dolžiti, da svoj denar zapravlja in kmete Škoduje, in da si pusti žlindro predrago plačati, dočim je prišla ,,Gosp. zveza" vsled izbornih in srečnih zvez v položaj, da žlindro ceneje prodaja. Vidi se mi pa to važno tudi zategadelj, ker vidite, kako se dr. Susteršič tudi za malenkosti briga. Če pride zdaj tak mož in pravi: „Jaz o celi stvari nisem ničesar vedel", potem se mu mora reči: „Ljubi moj, če si se brigal za posamezne, ničvredne kišto, potem nam ne boš natve-zil, da nisi vedel, da je tvoje društvo 16 odstotno žlindro kot 18 odstotno v račune postavljalo." Imamo v tem ozira še drage dokaze. Ker me je dr. susteršič danes na tak način napadal in me predstavil kot človek*, kateri naj se pred drugimi ljudmi semnje, si ne bom pomišljal omeniti, kar se je v ponedeljek zgodilo v Ljubljani. V ponedeljek je bil dr. susteršič v Ljubljani v namen, da poišče dokazil za grajalni odsek. Prežal je v prvi vrati na bivšega ravnatelja Sajovica. (Čajte! Čajte!) Sajovic, ki naj zdaj vse grehe prevzame, je prišel ob devetih ves poten k meni v pisarno in mi je rekel: Dr. Susteršič me trpinči, naj mu podpišem izjavo, da o celi stvari, o celi manipulaciji ni ničesar vedel (Čujte l Čujte!) in da je popolnoma nedolžen". Vprašal sem ga, zakaj prihaja ravno k meni, ki sem vendar nekoliko interesi-ran in mu rekel: „Ča ti vest dovoli, pa podpiši". On je na to rekel: „Jaz mu bom polovico izjave prečrtal in potem podpisal." Popoldne ob štirih je bil siromak zopet pri meni in je rekel: „Toliko smo črtal*, a jaz se še vedno ne npam podpisati. Svetujte mi, kaj naj storim?" Odgovoril sem mu : „Vprašajte svojo vest." On je rekel: „šasteršič me trpinči, bil je vedno dober z menoj, dokler sem bil pri njem; ob pol sedmih moram zopet k njemu; jaz bom podpisal." Jaz sem rekel: „Storite kakor vesce in znate", vprašal sem ga pa — na to pokladam važnost: — „Mladi mož, od Vas se zahteva spričevalo, da dr. Šasteršič o manipalaciji s 16, 17 in 18 odstotno žlindro ni ničesar vedel. Ali morete tudi priseči na to, da dr. ŠasterSič ni ničesar vedel." Sajovic je na to odgovoril: „Priseči ne morem." (Velikanska senzaoija in klici: Čajte! Čajte') Po tem morete spoznati, kako vrednost ima izjava, ki jo je dr. ŠasterSič včeraj predložil grajalnemu odseku. Mislim, da je stvar zadosti pojasnjena. Jaz dr. šušteršiču naposled nič slabega ne želim. Glasujte kakor hočete. Zdi se mi, da je nad njim že izrečena ostra sodba. (Pritrjevanje.) Mož je vzlic svojim talentom zašel na napačna pota, morda mu bo današnji dan dobra lekcija. Iz današnje razprave bo pred vsem lahko zajel nauk, da liberalne stranke, da liberalne stroje v P^T Dalja v prilogi. Tfcal Priloga »Slovenskemu Narodu" št 102, dne 4. maja 1901. Slovencih ne bo mogel zadušiti. (Živahno odobravanje.) pa naj porablja fle tako zavržena sredstva, kakor jih je doslej rabil zoper nas. Jaz bom glasoval zoper grajo. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje. Govorniku se Čestita) Posl. Plantan: Visoka zbornica! Ako sem se danes oglasil za besedo, zgodilo se je to samo vsled sramotnih in krivičnih napadov „leibžurnala<( feldmarsala klerikalne stranke na Kranjskem dr. ŠusterSiča. Njegov leibžurnal .Slovenec" je v soboto nas, liberalne Slovence, napadal na tako sramoten način, da bi bilo od nase strani strahopetstvo, ako bi molče vtaknili to žaljenje in psovanje klerikalnega lista. Bodite prepričani, da je nam kot rojakom tega gospoda dr. ŠusterSiča jako težko in mnčno, tu v javni zbornici o njem govoriti in ga zavrniti v pristojne meje. Ako se nam v lista, ki vesla pod katoliško zastavo, ki je, mimogrede omenjeno, čisto napačna zastava, ako se nam v tem lista očita strahopetstvo, pertidija in naj večje narodno izdajstvo, potem je to pro-vokaoija, na katero moramo odgovoriti. Mislim, da ga ni člana te visoke zbornice, ki bi taka žaljenja, taka sramotenja mirno vtaknil, in zato sem se oglasil k bs-sedi, prvič, da zavrnem ta sramotenja, dru gič pa, da stvar, v kolikor še ni pojasnjena, po svojih močeh, povsem objektivno, na podlagi dejstev razložim. V omenjenem listu se mi je — imenovan sem bil s polnim imenom — nasleđ* nje očitalo. Sumničilo se me je zveze in konspiriranja z vse ne ruško stranko, in sicer samo zate, ker sem zadnji petek mej go vorem g dr. Schalka aplavdiral, radi česar me je poslanec baron Morsey takoj pri dr. šušteršiču denunciral (Čajte! čajte!) Jaz sem tedaj v navzočnosti gospoda dvornega svetnika dr. Ploja osebno izjavil dr. Šušteršiču. da še nikdar z nobenim članom vsenemške zveze nisem govoril, kaj Se o Člankih, ki jih je prinesel „Slovenski Narcd* v zadevi žlindre, da se nisem ž njimi pogajal, in da jim sploh nisem ničesar povedal. Gospod dr. Žlindra, pardon (Veselost) dr. ŠasterSič, je od mene samega vedel, da nimam nobene zveze z vsenemško stranko, da nihče izmed nas liberalnih Slovencev ni vsenemški zvezi nikaoega materijala dal, in vendar je bil tako predrzen, nam v svojem leibžurnalu očitati izdajstvo, konspiriraDje z Vsenemci in nam podtikati ter nas sumničiti, da smo samo mi liberalni Slovenci zamogli biti tisti, ki so Vse nemcem preskrbeli dotične članke, jim preskrbeli prevode in j, in visoka vlada gleda na to, ne da bi imela poguma, ustaviti ljudstvu Škodljivo počenjanje te stranke. Naravnost neverjetno je, da vlada vse dopušča, kar vesla pod klerikalno zastavo. (Tako je!) Ako bi naSa stranka kaj taeega storila, ako bi ustanavljala druStva, kakor je .Gosp. zveza", pri kateri so same juridične osebe, kaj bi vse z nami storila? Neverjetno je, da visoka vlada ne uvidi, da je ljudstvu in ljudskemu blagostanju na neizmerno Škodo, če kaplani v konsumnih društvih nastopajo kot kramarji, in če se siromašnemu trgovcu, ki se mora bridko boriti za obstanek, vzame kruh in se ga izroči obubožanju samo zategadelj, ker je političen nasprotnik te stranke. (Živahno odobravanje.) Pričakovati bi bilo, da se visoka vlada vendar že vzdrami iu uvidi, da mora srednji stan, najboljSo oporo države, dr »ti in reSiti, in da ga ne sme prepustiti naklepom tiste stranke, ki ni imela nikdar ljudskega blago* stanja pred očmi, ampak vedno le sebične namene. (Živahno pritrjevanje) Povedati Vam hočem v kratkih besedah Se dva slučaja, katera bosta drastično iiustrovala ves politično-gospodarski boj, oziroma častivredno tendenoo nasprotne strani pri ustanovitvi in vodstvu gotovih gospodarskih podjetij. V Ljubljani eksistira otrok te .Gosp. zveze" z imenom .Vinogradniško druStvo* — katero je seveda tudi sad te zveze pod egido dra, ŠusterSiča, in namen tega druStva je, pospeševati vinorejo, nabavljati orodja za vinorejo in za kletarstvo, naku-pavati vina, zlasti domača, prodajati jih itd. itd. Ia sedaj vam hočem povedati, kako izvrSuje to druStvo svojo nalogo. To društvo je pođ načelniStvom, oziroma predsed-niStvom člena slovenskega centroma, odsotnega gospoda advokata Vencajza, in to druStvo je storilo sledeče: Hotelo je delati kupčije v velikem slogu ter doseči mnogo dobička, ne da bi pri tem kaj riskiralo, in kako sredstvo si je izmislilo? čudili se bodete, kako pametna je ta zveza. Ker dandanes ni dobiti vina zastonj (Veselost), marveč ga je treba drago plačati, so si mislili, je najboljše, da prodajajo nezada-ceno vino; na to idejo so priSli — in kaj so naredili? Dolgo časa so brosgali in uti-hotapljali vino, boletirane steklenice so iz- nova napolnili in oddajali; na ta način so prodali veliko množico nezadačenega vina in sioer pod načelniStvom člana dohodar-stvenega sodiSča v Ljubljani, (čajte ! Čajte!) Predsednik tega druStva je član dohodar-stvenega sodiSča. Smehu bi človek zbolel, ako čuje kaj taeega. (Živahni medklici.) A to druStvo je zaSlo kmalu v kolizijo s tem dohodarstvenim sodiSčem; in to je imelo zanimive posledice, prvič, da je Sel gospod Venoajz v pokoj, drugič je bil predpisan temu društva naknadno užitninski davek 2143 kron 79 vinarjev, in razun tega Se plačilo v obliki denarne kazni od 1000 K. Tedaj pa je reklo omenjeno druStvo tole: Ako moramo plačati pristojbine, tedaj smo izgubljeni. Nismo si Se toliko pridobili na ta lep način, da bi se mogli vzdržati. Poginiti moramo. Zato je napravilo druStvo proSnjo na deželni odbor in je tam dejalo: .Deželni odbor, imej toliko usmiljenja z menoj in odpusti mi to kazen. Odpiši mi to naknadno pristojbino užitninskega davka, sicer moramo napovedati konkurs". Deželni odbor pa ima v sebi čut pravičnosti, zato je rekel: .Da, soditi nočemo po načelu: Male tatove obešajo, a velike iz-puSčajo! Tudi velicega treba jedenkrat obo siti. Ia zato mu ni odpisal te kazni. Toda dr. ŠusterSič z načelnikom tega društva ni bil nikakor v zadregi za drago pomočno sredstvo. Gospodje imajo odprta vedno Sa katera vratica, skozi katera smuknejo lehko vun. Takoj so bili pri visokem c. kr. mi-nisteriju in so dejali: .Visoki c. kr. finančni ministerij! OdpiSi nam pristojbino in kazen! Berači smo, uboge pare! Saj vendar jadramo pod klerikalno zastavo, zato tudi gotovo zaslužimo največji ozir". Najbolj čudno na vsej stvari je sedaj sledeče: Kompetentna odpisati ali ustaviti kazenske postopanje v dohodarstveno kazenskih zadevah je le fiaančna deželna direkcija, ki je tudi v Um slučaju naznanila vinogradniškemu društva pogoje, pod katerimi bi postopanje ustavila. Toda društvo ni hotelo sprejeti teh pogojev, in zato se je obrnilo na gospoda finančnega ministra, in finančno ministrstvo se je pokazalo ne razumno usmiljeno; reklo je: .Ker si tako nedolžen greSnik, ti zmanjšamo kazen na 200 keon". (Poslanec Malik : Kak minister je to?) To se je zgodilo v letošnjem letu. (Živahni čujte, čujte — klici) Sedaj vas hočem vprašati: Kaj bi se storilo kmetu, kateri se je zagrešil s tem da se je odtegnil nžitninskemu davku, in kateremu bi predpisali le 50 kron, in ko bi se tudi po nagih kolenih priplazil na Dunaj k finančnemu ministru? Temu bi ne odpisali niti ene krone. A tu se je uresničil zopet pregovor, da velike tatove izpuste. Tu bi se bilo moralo začeti kazensko postopanje, ne le dohodarstveno kazensko postopanje, marveč kazensko postopanje radi goljufij?. Tu je bila kazen tako nizko stavljena, namreč samo na 1000 kron, dočim bi morala biti po ka ženskem zakoniku stavljena mnogo višje. Pa niti s tem se ni zadovoljila ta klerikalna strankina organizacija, temveč mučila je tako dolgo ministrstvo in moledovala, dokler ji ni potom milosti odpisalo 800 K ter zmanjšalo kazen. To gotovo ni bilo na pravem mestu, in nečem preiskovati, jeli je finančno ministrstvo pcspeSevalo moralo, zlasti davčno motalo. Sicer pravijo vedno: To in ono služi v povzdigo davčne morale. Prosim, če pa honorira ministrstvo tako odtezanje davkov, tedaj preneha vsaka davčna morala. Kmeta, to ubogo paro, vedno tlačijo in teptajo, dočim velikih tatov ne zadenejo. Obžalovati je, dasi pri-voSčim vsakomur največjo popustljivost od strani oblastev, ako se honorirajo tako eklatantai prestopki zakonov, tako eklatantno odtezanje davkov. Izgubiti moramo vso vero v pravičnost vlade, ako se postopa na tak način. Vprašam nadalje, kaj pravite k temu, da je dobila ta strankina organizacija v zadnjih dveh letih is državnih sredstev 5000 gld. podpore, ne da bi nam bilo znano, od kod je dobilo visoko poljedelsko ministrstvo informacije, da je pomogla temu očividno bojevitemu društvu s tolikimi sredstvi. Ako bi bilo prosilo podpore kako druStvo, ki zasleduje res plemen.te namene, bi ga bili zavrnili ali pa odpravili s kako bagatelo. Imel bodem priliko Se enkrat v bud-getu o tem govoriti. Tu pa konstatiram le eno, da na Kranjskem deželna vlada niti vedela ni, da je dobilo društvo to podporo (Čajte! Čajte!) Prosil bi torej prav vljudno njega ekscelenoo, gospoda poljedelskega ministra, da nam pove, odkod je vzel informacije, da je dal klerikalnemu društvu tako ogromno podporo na razpolago, in ako je to res storila kranjska vlada, potem naj navede vzroke na to, in govorili bomo ž njo potem nadalje. Doslej pa je splošno znano, da vlada o tem ničesar ne v<5, da so dali preko glave deželnega predsednika klerikalnemu bojevitemu društvu, „Gosp. zvezi" to izredno visoko podporo na razpolago. Omenjam to iz dvojnega vzroka. Prvič zato, da boste videli, da so klerikalci pri nas res dete, katero vlada vedno neguje, dočim nam popolnoma drugače na prste gledajo, dragic zato, ker sem našel neko gotovo notranjo zvezo med to podporo in med onimi 1000 gld., katere je plačal dr. ŠasterSič iz lastnega žepa. (Živahno pritrjevanje) Gospodje! to je zame jasno, da mora vladati neka notranja zveza med temi podpornimi sredstvi in med onimi 1000 gld., katere je dr. Šasteršič Sele v najnovejšem času razglasil kakor svoje privatno darilo. (Čajte! Čajte!) Ne bom trdil, da se je to res zgodilo, toda jako radoveden, in jako hvaležen bi bil jaz na oni račun, ki bi ga nam dala .Gospodarska zveza" glede porabe teh 5000 gld. Torej, gospodje, hotel sem reči, da bi me zanimalo, ako bi nam visoko poljedelsko ministrstvo pojasnilo, kaki motivi so bili merodajni, da je dovolilo stranki ta velikanska darila. Potem pa bi vprašal finančno ministrstvo, zakaj je postopalo napram temu društvu tako milostno pri odpisu kazni. Kako vredno podpore, in kako splošno koristno je to vinogradniško druStvo, bom dokazal Se z nečem družim. To društvo je imelo preteklo leto kazensko obravnavo, in pri tej se je uradno — morda bode gospod dr. ŠasterSič zopet kratko malo rekel, da so bili tam slabi juristi (Veselost) — sledeče dognalo: .Toženo druStvo izjavlja po svojem zastopniku, da mu je neki Udovič sestavil bilanco meseca februvarja t. 1. — to je bilo 1. 1900 — in da je bilo izkazano 84 kron prebitka, a da je bila ta bilanca le približna (aproksimativna), ker se ni napravil nikak inventar, in ker se je moralo vino dražje prodajati, nego je bilo vredno, ker bi sicer moralo društvo konkurs napovedati. (Veselost in Čajte! Čajte !) To je sodba z dne 23. oktobra 1901 pod štev. C. G 28/00/14. Ta sodba in to priznanje vam podajata najjasnejšo sliko o Čudnem poslovanju in Čudni organizaciji tega društva in o krasnem knjigovodstvu. Glede knjigovodstva so izjavili trije, pod prisego zaslišani knjigovodje sledeče: Absolutno nemogoče je sestaviti bilanco; nobenega začetnega inventara ni, nobene blagajniške knjige o začetku pedetja, in tudi nikakih količin vina ni možno konstatirati, kajti vpisano ni niti, koliko vina se je nakupilo, niti kako se je izpre-minjalo. Tako posluje druStvo pod načelniStvom bivSega dež. sodnega svetnika (Posl. dr. Ferjančič: Advokata \\ sedaj je advokat. Ko je izstopil iz sodnijske službe, je postal odvetnik, padel je toraj na boljšo plat. Zgodovina označuje prav razločno stvari, in glejte: če predloži sicer kdo falsificirano bilanco, ga po zadružnem zakonu § 89. takoj primejo. A kaj se je zgodilo v tem slučaju? Tu je naSs glasilo, .Slovenski Narod", naravnost pozvalo drž. pravdnika in dejalo: Drž. pravdnik, ali ne poznaS § 89. zadružnega zakona? Tu je priznan falsifikat, ponarejena bilanca! Loti se druStva, kakor se ga po zakonu moraS lotiti! Toda do danes se ni zgodilo nič in to dokazuje, da je roka pravice tako kratka, da klerikalne stranke ne doseza. To so razmere, ki nam dajo mnogo misliti. Kaj naj si mislimo o vsej pravičnosti ali o objektivnosti uradov, ako se dan na dan kršijo zakoni tako, he da bi se to zakonito kaznovalo? Glejte, to druStvo je bilo predrzno, da je malo časa nato, ko je bilo obsojeno, zagrešilo novo brozganje vina, in vendar se je z ravnateljstvom užitninske davkarije previdno dobrim potom poravnalo proti plačilu 64 gld. (Čujte!) To je oči vidna sistematična goljufija, rekel bi lahko, na drž. imetju in na dohodkih. To pa ne sme biti, tega na sinemo trpeti! Ali naj morda s tako stranko začnemo gospodarski konkurenčen boj, ali je to možno, ne da se onečastimo, ne da si omažemo rok, ter ne da zaidemo v kolizijo s kazenskimi zakoni? Ne! Mi smo izročeni tej stranki, ne da bi skora imeli upanja, da kdaj zmagamo, kajti klerikalna stranka ima vsa druga sredstva na razpolago in so njene San se 99krat ugod nejSe kot naše. Videli boste, da je treba nesebičnosti in poguma v boju proti tem klerikalnim nasprotnikom, ki so povsod osebni ter preganjajo vsakogar, nas in volilce. Nas pa preganjajo zato, ker vedo, da držimo kviško zastavo napredka in svobodomiselnih idej, in da ne po;demo nikdar v eni tabor, kjer .sta najti neresnica in ne odkritosrčnost. (Živahno odobravanje in ploskanje) Vi vidite torej, kako stoje pri nas stvari, kako se je razvil boj, čegar duševni oče je dr. Susteršič pod patronanco njegove eminence kardinala Missije. Ako bi dr. Susteršič ne bil postal političen poma gač dkifa Missije in njegovega naslednika, bi ne bil nikdar vsplamtel ta straSni boj v naši domovini, boj, ki bo imel najškod-ljivejše gospodarske in socialne posledice. Mi moremo samo preklinjati ono uro, v kateri se jo sklenila ta zveza dra. Šuster šiča s klerikalizmom, kajti posledice bomo nosili še stoletja. Sedaj prehajam od teh dejstev, ki so za ilustracijo prepornega vprašanja potrebna, k msritornemu vprašanju in hočem biti kratek, ker se je to umazano perilo danea že toli dolgo pralo. Izzivali nismo mi Doslej, kakor nam morete pričati sami, tri mesece našega tukajšnjega bivanja smo bili tako mirni, da smo se rajši odrekli besedi, kot da bi se lotili klerikalne stranke. Ker pa smo bili tako izzivani, pa nas je končno premagalo sice, zato oprostite, da kot sorojaki tudi nad sorojakom sodimo in ga obsojamo. Mi smo docela tistega mnenja, kakor visoki grajalni odsek, da je v stvari in v vprašanju glede krivde ali nekrivde gosp. Steina soditi jako težavno. To verjamemo radi in to tembolj, ker je vzlic najnatančnejšim informacijam, ki jih je na »ral grajalni odsek, vendar-le težko, v toli kratkem času pridobiti si natančno informacijo in čisto sliko. Rečem samo eno. Kar je grajalni odsek na podlagi sodnih aktov konstatiral in nag I a šal, je moralična obsodba dra. Š aster-šiča in nič druzega. Četudi se izreče gosp. Steinu graja, s tem dr. ŠasterSič vendar ne bo umit Zaklicati Vam moram le to: Njegov današnji obrambeni govor je napravil name v tisk pesni labodnice, in mislim, konsekvence so neizogibne. Z mojega stališča je teško razumeti, kako je grajalni odsek mogel potrditi vse, kar se očita dr. Šusteršiča, a vendar smatrati klic „dr. Žlindra" za psovko in reči: D;\, postopal je nekorektno, a tega priimka ne zasluži. Gospodje! Onega, ki je postopal nekorektno, se bode vendar smelo klicati s pravim priimkom! Saj se mu ni reklo nič hu dega, nihče mu ni dejal: tat, goljufali kaj takega; .žlindra1 se mu je zaklicalo, češ: boš že vedel, v kakšni zvezi si ž njo! To mislim, je premalo, da bi se mogočnemu' klicarju pred Gospodom, posl. Steinu smela izreči graja. Glasoval bom torej proti graji in samo še jedno bi rad k- nstatoval, da izpre-vidite, kako zelo občutljiv je g. dr. Susteršič v zadevi časti. Bil je namreč čas, ko je stal dr. ŠusterSič v divjem boju z mojim tukajšnjim prednikom, dvornim svetnikom Šukljetom. Radi njegovega govora, ki ga je imel v Novem mestu leta 1900, ga je tudi v Kamniku — Čudno, vedno se vrtimo okoli Kam nika in kamenja — torej tudi v Kamniku je dr. ŠasterSič, ki je danes kamen napotja, podtikal dvornemu svetnik'. Šukljetu, ki ga na politični visokosti in na skromnosti presega stokrat, toliko ignoranco zakona, da je moral dvorni svetnik Šuklje dr. ŠusterSiča neusmiljeno v treh člankih (1. 1900 avgusta meseca) v .Slovenskem Narodu" raztrgati. In raztrgal ga je v zraku, kakor se pravi, v teh .Rscontra* nazvanih člankih, v katerih je 25 avgusta 1900 tudi rekel, da je dr. ŠosteiSič v svojem govoru o dvornem svetniku Šukljetu na mnogih mestih vedoma govoril neresnico, in da je vedoma, za vratno in zvijačno zavijal besede dvornega svetnika Šukljeta! To se je zgodilo javno, pa li mi slite, da je ŠasterSič reagiral? Saj bi bil lahko tožil, kot katoliški mol bi ga bil lahko tožil. To sem Vam hotel povedati kot karakteristiko. Končno prosim oproSčenjs, da sem vi soko zbornico zadrževal tako dolgo. Mislim, da se najdejo danes vsi častivredni značaji, in da porečejo, da so po tem, kar se je zgodilo tu, prepričani, da se ni prizadela dr. ŠusterSiča nobena krivica, in se zategadelj tudi g posl. Steinu ne sme izreči graja. (Živahno odobravanje.) Predsednik: K faktičnemu popravku dajem besedo g posl. dr. Sohalku. Posl. dr. Sohalk: Visoka zbornica! NaproSen sem, da v visoki zbornici v imena vsenemške zveze in v svojem imenu resnici na ljubo podam izjavo, da mi v tej pravkar razpravljam zadevi materiala, kakorSnega sem imel ogromno na razpolago, niso dali liberalni Slovenci, in da me niso na nika koršen in noben način opozarjali na g. dr. ŠusterSiča in na njegove temne pege. To izjavljam sedaj resnici na ljubo ter pristavljam, da sem se seznanil z liberalnimi Slovenci Sele pozneje, šele potem, ko sem v nekaterih sejah v faktičnem popravka visoki zbornici pojasnil položaj; liberalni Slovenci so priSli k meni s prošnjo, naj lo jalno izjavim, da oni niso tisti, ki so informirali mojo stranko ali mene. To hočem imenom stranke sporočiti visoki zbornici, pa Se pripomniti, da sem od ogromnega materiala, ki ga imam na razpolago, in ki ga je mogel rabiti grajalni odsek, porabil le jako majhen del, ker sem se hotel strogo stvarno držati le današnji seji določenega predmeta, ker sem se oziral na govornike za seboj, ki so tadi hoteli marsikaj povedati, in končno zato, ker mrtveca nisem hotel ubijati Se nadalje. (Živahna veselost in ploskanje). Predsednik: Gosp. poročevalec ima sedaj zadnjo besedo. Poročevalec dr. K r a m a f: Visoka zbornica! Nočem zadrževati zbornica in bom govoril kolikor možno kratko. Dolžnost moja pa je za pojasnite v napraviti Se nekaj opazk. Po moji misli se namreč predlog grajalnega odseka, ki se je sklenil — to konstatiram — v grajalnem odseku s 7 glasovi proti 1 glasa, da naj se g. posl. Steina radi izraza „Dr. Žlindra" izreče graja, ni razumel docela. Priznavam, da sem bržkone jaz sam tega kriv, ker se nisem izrazil dovelj jasno. Konstatiram, da grajalni odsek sploh ni hotel izraza „Dr. Žlindra" spravljati v vso afero, da torej grajalni odsek nikakor ni hotel reči, da je g. posl. Stein morda z izrazom „Dr. Žlindra", oziroma s pomenom in vsebino tega izraza g. posl. dr. ŠusterSiča tako napadel, da bi zaslužil grajo visoke zbornice. Tega nikakor nismo hoteli. Nasprotno, odsek hoče izraz „Dr. Žlindra", oziroma rabo tega izraza z vso afero Tomaževe žlindre odločiti. (Klici: To pa ne gre!) in zadeti le dejstvo, da se je rabil priimek v žaljivem pomenu. To je namen odseka. Tako je predlagal v odseku neki član — katerega pa nisem opravičen imenovati — o tem predloga se je glasovalo, in kakor rečeno, ta predlog je bil sprejet s 7 glasovi proti 1 glasu. Konstatiram, da ne dodajam nič iz svojega, nego da sporočam le sklep odseka, kar je moja dolžnost. Želim, da bi se mi posrečilo, pojasoiti Vam, da prav za prav ta „Dr. Žlindra" z vso afero nima nič opraviti (Ugovori in ameb) in da se gre le za to, da je gra jalni odsek hotel zadeti neparlamentaren izraz. Tu se ne gre za afero ŠusterSič nego za dostojnost v visoki zbornici. Sicer pa nimam večje moči in boljših sredstev, prepričati Vas, in moram na-daljne prepuščati VaSemu sklepu. (Odobravanje.) Dovoljujem si, sporočiti Vam predloge, cakor jih je formuliral odsek. Grajalni odsek predlaga (čita): Visoka zbornica skleni: 1. ) Posl. Steinu naj se ne izreče graja radi izreka: Ker torej moja opazka „Dr. Žlindra" ni bila razžaljiva in jaz besede „Suft>" nisem zabrusil dr. Šušteršiču, nego sem zahtevano pojasnitev odklonil s tem, da sem rekel: „Z Vami ne občujem, ker ste obdržali besedo „5ufi" in „ausge-vvachsener Schufi", ne da bi reagirali", mislim, da nimam vzroka gosp. dr. Šušteršiču čitati o besedi »žlindra" priva-tissimnm. 2. ) Radi medklica: „Vaae roke so umazane od Tomaževe žlindre, to je izja- vilo o. kr. okr. sodiSče", naj se posl. Steinu ne izreče graja. 3) Radi izraza „dr. Žlindra" se naj izreče posl. Steinu graja. (Ugovor in klici: To ni možno!) G. posl. dr. Dyk je stavil k prvi točki odaekovega predloga izpreminjevalen predlog, ki se glasi (čita): Radi izreka posl. Steina, ki ga je izgovoril v seji 2G. aprila proti posl. Šušteršiču: „Z Vami ne občujem, ker ste obdržali besedo „Sufi" in „ausgewachsener Scbufo', se izreka graja. Imenom odseka prosim visoko zbornico, naj glasuje proti temu predlogu. (Odobravanje) Predsednik: Prišli smo do glasovanja. Predlogov ne bom čital več, ker so jih gg pravkar slišali Kar se tiče glasovanja, dijem predlog Dyka, kot najširši najprej na glasovanje. V slučaju, da bode Dykov predlog sprejet, odpade glasovanje v prvem delu odsekovega predloga. Ako pa Dykov predlog pade, pride na glaso vanje prvi del odsekovega predloga potem drugi in potem ti e tj i del. One gospode, ki so za Dykov predlog, prosim vstati. (Se zgodi) Predlog je od klonjen. (Odobravanje) One gospode, ki so za prvi odstavek odsekovega predloga, prosim vstati. (Se zgodi) Ta odstavek je sprejet One gospode, ki so za drugi odstavek odsekovega predloga, prosim vstati. (Se zgedi. — Posl. dr. Ferjančič: Prosim, naj se konstatira razmerje glasov!) Prosim, gg. zapisnikarje, naj določijo razmerje glasov. (Koso se glasovi prešteli:) Drogi odstavek odsekovega predle ga je sprejet s 182 glasovi proti 33 glasom. (Živahno odobravanje in ploskanje.) One gespode, ki so za tretji odstavek odsekovega predloga, naj se posl. Steinu radi izraza „dr. Žlindra' izreče graja, pro sim vstati. (Klici: Naj se glasovi preštejej l) Prosim torej one gg poslance, ki stoje oziroma ki sede ter gg zapisnikarje, naj glasove preštejejo! (Ko se je to zgodilo:) Tretji odstavek odsekovega predloga je odklonjen s 118 glasovi proti 103. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Velik nemir.) _ Uf LJubljani, 4 maja. K parlamentarnemu položaju. Za predlogo glede umetnega surovega masla pridejo na dnevni red drž. zbora sledeče točke: poročilo o deklaraciji nad vojvode Franca Ferdinanda, poročilo odseka glede vinske carinske klavzule in budgetni provizorij. Zadnja točka pride, če ne bo kakih zaprek, že koncem prihodnjega tedna Seveda se bo vnela ob proračunskem provizoriji daljSa debata. Glede nadvojvedove deklaracije hočejo podati levičarske stranke le kratke izjave. Splošno ima parlamen tarni položaj še vedno jako zmeden značaj. Predvsem pa se zanima vse za dvoje najvažnejših predmetov: za vodne ceste in za investicijsko predlogo. Prvi še ni dozorel. Poročevaltc bo menda posl. dr. Menger. Razpravljanje investijske predloge pa gre gladko izpod rok. Železniški odsek tudi pridno dela in baje ni nemožno, da pride že po prihodnjem tednu na vrsto s predlogi Krščansko socialni posl. princ Liechtenatein se je izrazil o položaju jako pesimistično ter trdil, da so se razmere v parlamenta po Veliki noči poslabšale. Princ nima nobene nade, da bi se mogle dogna'i velike predloge. „Reichswehrw meni, da vidi Liechtenstein razmere ven darle prečrno, dasi položaj v istini ni več ugoden. Macedonsko vprašanje. .Politik" piše: Vzroki oportunitete so prisilili tudi macedonski tabor, da je krenil nazaj. Macedonski kongres vse Sarafove skupine, ki je sicer zaprta, ni volil več v najvišje vodstvo komiteja. Predsednikom je bil izvoljen bivSi učitelj francoščine na visoki Soli v Sredcu, Stojan Mihajlovski, jivši poslanec, precej znan pesnik satir, rojen Bolgar, ki stoji že dolgo v Macedon-skem taboru. Včasih je tudi hodil s Sara fovim, a se pridružil v zadnjem času zmernejši skupini. Vlada bi bila imela rajSi, ako bi bil izvoljen general Zončev, ki je vglednejSi in vplivnejši, dočim bode Mihaj-lovskega gibanje nosilo. Vojna v Južni Afriki. Angleška ekspedicija na jugovshod Oranja v takozvano ,Oranje • River kolonijo* je dosegla uspeh. Ujtth je bilo 30 Buro v, zaplenjenih 60000 ovac, 6000 volov in krav, 100 vozov, 300 konj in okoli 800 žensk, starcev in otrok. 800 Barov v WoIvesholku je v veliki stiski, ker jih Angleži ob!egajo. Baje se bodo morali An gležom udati. Iz Kapstadta poročajo, da so se Buri v velikem Števila združili pod nekim svojim odličnim vodjo pri Hartbert-fonteinu. General Babington je streljal na močno pozicijo ves dan in končno prisilil Buie, da so se 27. aprila umaknili. Naslednjega dne pa je imel Babington z Bari pri Lopfonteinu nov hud boj. Polkovnika Bynga so Buri napadli južno Wepenerja in ga zapodili v mesto. Izgubil je več ujetnikov, mrtvecev in ranjencev. Pri Eienburgu (južno Bloemtonteina) so Buri ujeli angleško patruljo Scheeper je napadel pri Stokdalu v Kaplandiji angleški oddelek in ga zapodil v beg Progo med Pretorijo in Pieters-burgom so Buri 28. m. m. porušili. Glede operacij generala Plumerja na severu Transvaala poroča „Daily Telegraph*, da so Buri doslej ob reki Oliphant, kjer so Acgleži, dekaj mirni in da so dosegle angleške patrulje nekaj uspehov ter nekaj Bu rov in konj ujeli. Tudi major Colenbrander je jugovshodno Pieterburga zaplenil nekaj živine, vezov, žensk m otrok. AngleSki častniki pa poročajo svojcem v domovino, da je položaj v Juž. Afriki skrajno neugoden. Zdravstveno stanje v angleški armadi je jako slabo. Sedaj je v bolnišnicah okoli 35000 angleških vojakov 30 častnikov se je moralo vrniti domov. Ang'eški vojni minister je priznal, da se mora vojna nujno končati. Ruske .Novosti" nujno priporočajo, naj se sklene mir. Če ga noče skleniti ta vlada, naj odstopi in naj ga sklene druga vlada! Preureditev južnega kolodvora v Ljubljani. Interpelacija državnega poslanca Ivana Plantana in tovarišev na Njega ekscelenco gospoda ces. kr. železniškega ministra radi preureditve južnega kolodvora v Ljubljani. Kolodvor južne železnice v Ljubljani bil je pred več kakor 50 leti zgrajen in je pač za takratne prometne razmere popolnoma zadoščal. Tekom let so se pa, kakor po celem svetu, tudi na južni železnici te razmere popolnoma spremenile, in promet se je tako silno in nepričakovano razvil, da južni kolodvor v Ljubljani nikakor več zahtevam osebnega in tovornega prometa ne ustreza, kajti ne samo kolodvor sam je veliko premajhen, tudi železniških tirov je premalo za uvistitev vlakov, tako da so radi nezadostnega prostora vsak dan ne samo popotniki, temveč tudi železniški uslužbenci na tem kolodvoru v vtliki nevarnosti pri premikanja vlakov. Danes se namreč stekajo v Ljubljani nastopne železnice: južna železnica, gorenjska državna železnica, kamniška državna železnica, dolenjske državne železnice in vrhniška železnica, in vse te dovažajo ogromne množine oseb in tovorov. Oči vidna je torej potreba, da se v Ljubljani zgradi nov centralni kolodvor, in če bi to ne b lo že sedaj moguče, mora se pa vsaj ju ini kulodvor popolnoma preurediti in za to skrbeti, da se prostori za osebni promet ia oni za tovornine ločijo in potrebam časa primerno razširijo, in da sa več tirov položi, kajti to, kar se dandanes na tem kolodvoru opazuje, je tako kričeč nedostatek, da je že iz javnih czirov treba za odstranitev istega skrbeti. Pritožbe potujočega občinstva se od dne do dne množe, ker tacih nečuvenih razmer ni morda nikjer drugod v Evropi najti. Pa tadi meSčanstvo in prebivalci ljubljanske okolice trpijo silno radi pomanjkljivih naprav južne železnice, kajti ista križa državno dunajsko cesto, Marije Terezije (gorenjsko) cesto in sv. Martina cesto, to so ravno največje prometne žile, in sicer prav blizo kolodvora. Ker je treba razne vlake na peronu vedno premikati, to velja zlasti za tovorne vlake, so gori navedene ceste skoraj celi dan zaprte, in ljudje in vozovi morajo pri zaprtih ograjah dolgo časa čakati, dokler se jim posreči prehod čez železniški tir. Uhod in prehod je na tem kraju mesta silno zadržan in skoraj nemogoč. ^^^^ (ta- Dalja v prilogi. ^ Priloga »Slovenskemu Narodu" žt. 102, dn6 4. maja 1901. Radi te zgolj nepotrebne izgube časa nastala je že po vsem mesta velika ogor čenost, ker je vendar nmevno, da bi se ti kričeči nedostatki dali prav lahko odpra viti, če bi dotični faktorji le količkaj resne ▼olje v tem pogleda imeli in železniški tir aa toliko zviiali, da bi bil podvoz pod njim mogoč. Uvažuje" vse te okolnosti, izrekel je deželni zbor kranjski v svoji resoluciji iz leta 1896, da je neobhodno treba odpraviti gori opisane, občinstvo mučeče nedostatke. Istotako je občinski svet ljubljanski v seji z dne 5 januvarja leta 1897 soglasno sklenil, da se na c. kr. železniško ministrstvo in na glavno ravnateljstvo južne železnice odpošlje peticija radi zgradbe cen tralnega kolodvora ia radi odprave napo minanih promet in varnost ljudi ovirajočih nedostatkov. Ti peticiji sta se tudi v resnici od poslali, in od tistega časa potekla so že polna štiri leta, in razmere ostale so do danes ravno iste, kakor so prej bile ! Občinski svet ljubljanski je med tem že opetovano sklenil, Njega ekscelenco gospoda železuiškega ministra za hitro rešitev tega za Ljubljano in okolico silno perečega vprašanja naprositi, kar se je tudi zgodilo. Tudi mestni župan ljubljanski je po naročilu občinskega sveta že mnogokrat pismeno in osebno Njega eksce lenco gospoda železniškega mini. stra za pospešitev te velevažne zadeve prosil. Toda navzlic lepim obljubam železni škega ministrstva, ki je priznalo potrebo preureditve kolodvora, ni se istemu tekom celih dolgih 4 let posrečilo provzročiti od srav.itev gori navedenih kričečih nedostat kov na južnem kolodvoru v Ljubljani. Visoko ministrstvo dopisuje in raz pravlja 4 leta z južno železnico, in to bode še tako dolgo trpelo, kakor le hoče južna železnica. Ker ni upanja, da se ta zadeva v doglednem časa reši, kar pa nikakor ni dopustno, da še naprej na južni železnici v Ljubljani ostanejo gori opisane neznosne prometne razmere, in ker je očividna potreba, da se iz ozirov na varnost potnikov in železniškega osobja nemudoma pcovzroči preuredba južnega kolodvora v Ljubljani, smatramo za svojo dolžnost, na Vašo ekscelenco staviti nastopna vprašanja: 1) Iz katerih vzrokov ni tekom celih 4 let c. kr. železniško ministrstvo moglo odpraviti gori navedenih nedostat kov na južnem kolodvoru v Ljubljani, oziroma ni pro/zročilo preuredbe tega kolodvora ? 2.) ali hoče Njega ekscelenca z vso potrebno eneržijo in z vsemi zakonitimi sredstvi nasproti južni železnici postopati in jo primorati, da se brez odloga loti preuredbe južnega kolodvora v Ljubljani in odstrani gori opisane izvanredne nedostatke na kolodvoru v Ljubljani? Dnevne vesti. V Ljubljani, 4. maja. — „Narodna tiskarna". Opozarjamo vse gospođe delničarje na občni zbor .Narodne tiskarne", ki se bo vršil jutri dopo-ludne ob 11. uri v uredniških prostorih. — Zaupnice dr. Šušteršiču. Sedaj smo se do dobra prepričali, da klerikalne stranke še danes ne poznamo popolnoma in da je ta stranka še veliko slabša in nemo r aln ej ša, kakor smo si mislili. Po strašni obsodbi, ki jo je parlament izrekel nad dr. Šusteršičem, je bila klerikalni stranki odprta samo jedna poštena pot, izreči bi bila morala: Mi nismo krivi dr. Šusteršičevega postopanja z žlindro, kar je dr. Susteršič storil, to je storil na svojo odgovornost in zato naj tudi nosi posledice. Tega pota pa klerikalna stranka ni nastopila. Nasprotno ! Klerikalna stranka je izrekla dr. Šušteršiču po obsodbi v parlamentu svoje zaupanje, identificirala se je ž njim popolnoma in odobrila njegovo nepošteno manipulacijo z žlindro. Glo-bokeje že ne more pasti nobena stranka. Kaj tacega se sploh še ni zgodilo. S strankarskega stališča nam je seveda le prav in v korist, če ostane dr. Susteršič po- slanec in voditelj klerikalne stranke in zato se tudi čisto nič ne razgrevamo, da hoče klerikalna stranka držati svojega Šusteršiča. Dlje ko ga drži, bolje za nas, prej bode ko nec klerikalizmu, s Šuster šič je dobljene zaupnioe hitro raz glasil v dunajskih klerikalnih listih Kake vrednosti je zaupnica, na kateri so podpisani Gostinčar, Štefe, Moškrc, Kregar in Pip, o tem se ne izplača govoriti. Ves Dunaj bi se smejal tej zaupnici, ako bi poznal na njej podpi sane junake. Na telegramu vodstva kleri kalne stranke so podpisani duhovniki: Kalan, dr. Janežič, dr. Karlin, dr. Krek, dr. Lampe, Sajovic, Smolnikar in Šušnik ter odvetniški koncipijentje dr. Brejc, dr Schvveitzer in dr. Pavletič. Da sta tudi dr. Krek in kanonik šušnik, dva moža, ki smo jih kraj vsega nasprotstva vedno spoštovali, tako pozabila na svojo osebno dostojnost, da sta podpisala zaupnico, to je pač jako žalostno. — Ovacije dr. šušteršiču so sedaj na dnevnem redu, seveda so to ovacije, katerih dr. Š. ne more biti vesel. Vse se bavi z dr. Š., delajo se nanj neusmiljeni dovtipi, zlagajo in komponirajo se nanj celo pesmi in tudi po javnih deskah se ovekovečuje njegova slava. Taka ovacija seje čitala danes na reklamni tabli, ki jo je postavil odposlanec cirkusa Barnum & Baler na cesarja Jožefa trgu. Ker še ni prilepil nanjo reklamnih plakatov za cirkus, za pisali so pa drugi na to tablo »reklamo« za dr. Šusteršiča, ki kot politik res spada mej Barnumove abnormitete. — Susteršič — portretiran. Kako senzacijo je obudila državnozborska razprava o žlindri, se vidi iz tega, da je glasilo dunajskih fijakerjev, imenovano »Krvava sekira«, priobčilo — podobo dr. Šusteršiča. »Krvava sekira« prinaša navadno samo portrete znamenitih roparskih morilcev in ponarejevalcev bankovcev ter slike o umorih in slovečih sodnih obravnavah, afera dr. Šusteršiča je morala torej »Krvavi sekiri« silno imponirati, da je v svojo galerijo znamenitih sodobnikov uvrstila tudi dr. Šusteršiča. Podoba je očitno narejena po moment-fotografiji, kajti dr. Susteršič se drži na sliki tako grozno klavrno, kakor se je mogel držati le tedaj, ko je parlament s 182 proti 33 glasom izrekel, da ima vodja kranjske duhovniške stranke od žlindre umazane roke. — ..Laibacher Zeitung" je včeraj mej domačimi vestmi poročala o zaupnici, ki jo je «slovansko središče« dr. Šušteršiču tisti dan, ko se je nad njim izvršila v poslanski zbornici zaslužena justifika-cija. Ker »Laibacher Zeitung» navadno nima prostora za domače politične zadeve, ampak posvečuje svojo pozornost le bolj dogodbam v Argentiniji, v Patagoniji in v osrednji Avstraliji, je zabeleženje te »zaupnice» obudilo nekoliko začudenja, tembolj, ker jer »Laibacher Zeitung» o zadevni razpravi v drž. zboru poročala tako čudovito sumarično, kakor bi hotela Šusteršičevo afero prikriti. To, da je »Laibacher Ztg.» na jedni strani takorekoč zamolčala sodbo dr. Šusteršiča, na drugi strani pa priobčila zaupnico, naredi čuden utis, in mi le ne vemo, . ali je hotela s tem priskočiti na pomoč klerikalcem ali hotela pokazati parlamentu, da jej njegova sodba nič ne imponira. — Zloraba spovednice. Gonja v spo-vednicah zoper napredne liste se hrabro nadaljuje. Danes je bil odličen pristaš naše stranke, znan rodoljub iz Notranjske, pri ljubljanskih frančiškanih pri spovedi. Spovednik ga je seveda trdo prijemal, da ne sme čitati naprednih listov, češ, da so prepovedani in da je čitanje teh listov gieh. Naš pristaš, občespoštovan poštenjak, pa se spovednikovemu terorizmu ni udal ampak raje odšel brez odveze, kakor da bi bil obljubil, da naprednih listov ne bo več čital. Tu imamo zopet slučaj očitne zlorabe spovednice v klerikalne politične namene. Taki slučaji se zgode vsak dan ia potem se klerikalci še nekaj čudijo, da vera peša. — Reški „Novi List" je včeraj priobčil članek, v katerem se zrcali najprist nejša klerikalna peifiiija. Prostor nam na dopušča, da bi ta napad že danes ožigosali, storimo pa to prihodnji teden. Že danes pa izrečemo svoje zadovoljstvo, da je ta list tako odkrito pokazal svojo barvo in svoj značaj. Zdelo aa nam je sicer vedno, da ja to volk v ovčji koži, ki se plazi krog nas in se vtika v zadave, ki ga nič ne brigajo, a zdaj je jasno pokazal, da je res tako, in zato ne bomo pozabili, tega volka primerno napoditi. — Knazoikof v Radečah. Minolo ne deljo je bila v Radečah birma, in je pri tej priliki imel škof sam pridigo. Govoril pa ni ne o zakramentu sv. birme niti sploh o verskih stvareh, ampak je strastveno, kakor je že njegova navada, politi koval. Izražal se je sicer splošno, a vender je količkaj razn men poslušalec prav natančno vedel, da lete škofovi ndarci na napredno narodno stranko. Zlasti srdito je škof govoril zop-r napredno časopisje. Govoril je pa tudi, da so duhovniki jedini, ki so poklicani, da dajejo ljudstvu v političnih rečeh dobre svete in rotil poslušalce, naj volijo pri volitvah le take krščanske može, ki jih bodo du bovciki priporočali. Politike v cerkvi splch nihče ne odobrava, naj bo že te ali one stranke, škofovo politiziranje pa je bdo celo neumestno. Za danes se nečemo spuščati v kritiko škofove pridige, povemo pa, da v prihodnje ne bomo več tako obzirni, če se nas bo izzivalo. Kdor v cerkvi politizira, mora biti pripravljen, da se ga kritikuje kot politika. V Radečah je bilo tadi kmet-sko ljudstvo jako nezadovoljno s škofovo strastno pridigo in splošno se je čula sodba : Kaj nam in otrokom danes o volitvah pridigajo, rajši bi kaj o birmi povedali. — Odbor odvetniške zbornice je v včerajšnji seji sklenil, da skliče izvanredni občni zbor, na katerem zavzame zbornica stališče nasproti načrtu novega odvetniškega tarifa in tozadevno predlogo justič-nega ministrstva. Od zborničnega sklepa bo odvisno, ali predsedstvo in odbor odložita svoje mandate, kakor v nižjeavstrij-ski odvetniški zbornici. Občni zbor se bo vršil 12. t. m. ob 11. uri d o p o -ludne v pisarni predsednika. Sklenile so se tudi izjave, ki se vsled istega povoda brzojavno odpošljejo predsedstvu odvetniške zbornice nižjeavstrijske in moravske, zvezi odvetnikov in zvezi sodnih uradnikov v poslanski zbornici. — Občinske volitve v Kranju. Včeraj se je vršila volitev iz II. in iz I. razreda. Silni poraz, ki je pri vol i t vi iz tretjega razreda zadel klerikalno stranko in zlasti njena voditelja Pavšlarja in Koblarja, je klerikalce tako zbegal, da so vrgli puško v koruzo in se razgubili na vse strani. Volitev iz II. in iz I. razreda se klerikalci sploh niso upali udeležiti, in so bili napredni narodni kandidatje soglasno izvoljeni. Klerikalci so zopet dobili pošteno lekcijo. Mesece in mesece so z vso strastjo in z največjo hudobijo Sču vali kranjsko meščanstvo zoper občinski odbor in celo zoper častitljivega in veleza-služnega župana g. ces svetnika Šavnika, razvili so kolosalno agitacijo, a vrlo meščanstvo se vzlic temu ni dalo ujeti na li-manice in ni hotelo plačati menice, ki jo je podpisal Koblar, ko je postal teb »nt. — Realka v Idriji. C. kr. deželni šolski svet je v zadnji svoji seji jednoglasno in brez ugovora sklenil predlagati naučnemu ministrstvu, naj se odobri ustanovitev mestne spodnje realke v Idriji, njena učna osnova in njeni učni načrt, kakor ga je sklenil mestni odbor. — Iz tega se najbolj razvidi, koliko je vredno vedno bevskanje »Slovenčevo« proti nameravani idrijski realki in idrijskemu za-stopu. Deželni odbor ni imel nobenega pomisleka proti jamstvu, katero je občina prevzela za zdržavanje realke, marveč je potrdil proračun, kakor ga je mestni za-stop v Idriji sploh enoglasno sklenil. Sedaj je deželni šolski svet v šolskem in učnem pogledu odobril ves projekt. Vendar pa klerikalna zarotica v Idriji še naprej bega občinstvo. Debelo laž zopet pogreva predvčerajni »Slovenec«, da je »vlada bila pripravljena državno gimnazijo v Idriji ustanoviti, torej gimnazijo, ki bi Idrijča-nov nič ne veljala, idrijski občinski zastop pa se je prenaglil in prekrižal to namero, ko je sklenil ustanoviti realko.a — Kdor to verjame, je slepec, a kdor kaj takega trosi med ljudstvo, je slepar. Mi smo že pred tedni priobčili najzaneslivejšo informacijo, da v naučnem ministrstvu ni absolutno nič znanega o kakih namerah zastran ustanovitve državne gimnazije v Idriji, če je pa res, da je vlada celo »pripravljena« bila k takemu koraku, zakaj se ne oglasi tisti, ki to dobro ve? Naj vendar malkontenti idrijski povedo, kdo jim je to velikansko raco natvezel? Kajti raca, in še zelo umazana raca jo trditev, da bi vlada, vrat na nos pomnožila število gimnazij na Kranjskem, da bi gimnazijo postavila kar v Idrijo kot najprimernejši kraj Notranjske in to brez najmanjših stroškov za občino. Mi bi radi poznali le enega razsodnega in vso dotične razmere poznajočega človeka, bi li zamogel zastopati omenjeno trditev, ne da bi se — korenito osmešil. — Blejcem v opomin. Iz Radovljice se nam piše: Malo časa poteče, in projekt za zgradbo bohinjske železnice »Gorica-Jesenice« zadobi v državni zbornici po-trjenje. Kakega pomena bo ta železnica za razvoj prometa v naši divni Gorenjski, bi bilo odveč tu razmotrivati to sprevidi vsakdo, ako le umeje do pet šteti. Nove železnice vesele se Bohinjci, Jeseničani in posebno Blejci. Blejci so nove železnice tako veseli, da so postali nekam brezbrižni in se nihče ne gane v namen, da bi se trasa v toliko premenila ter bi Bled dobil kolodvor ali na ravnini nad Skaletovo vilo »Danica« med pokopališčem in vilo »Triglav«, ali na zagoriškem in želeškem polju. Čemu treba železnice za jezerom, še bolje, čemu treba dragih predorov skozi Ilom in Zako> Te dva predora v skupni dolgosti 1G80 metrov bodeta prav po nepotrebnem požrla svoto okolu 1,500.000 gld. ali 3,000.000 kron. Ker imajo BI ejci na sedanji kolodvor v Lescah ' . ure peš poti, je lahko umevno, zakaj ne znajo ceniti vrednosti lege novega kolodvora tik Bleda; in tako če ostane pri tej trasi, dobi Bled kolodvor ali v Zaki, ali pa nad grajščino Grimšiči že blizo Spodnjih Gorij. Zakaj bi se ne gradila železnica okoli Homa na Zasip, od tod preko blejskega pokopališča na Zagorice, Želeče, Selo, Mlino in od tam naprej v Boh. Belo? Ta trasa bi bila ceneja, kajti odpadla bi tu omenjena draga predora, in Bled dobil bi lahko kolodvor v Želečah, v Zagoricah, ali na ravnini nad vilo »Danica«. Lepše in ugodnejše lege, nego je tu označena nad vilo »Danica«, si sploh Blejci misliti in želeti ne morejo, to bi bil pravi kras za Bled. Ne samo od Zake, tudi od tu bi potniki v postaji kar iz železniških vozov uživali krasen razgled po jezeru in lepih planinah; dočim od Zake tujec sploh ne vidi Triglava. Sedanji občinski odbor Blejski obstoji iz mož napredno-narodne stranke, iz mož, ki imajo razum in srce za občinsko korist in najboljo voljo, storiti za občino in za prebivalstvo, kar se le more storiti. Naj bi občinski odbor storil tudi potrebne korake glede premembe trase. Lahko se pripeti, da Vam bodo Vaši potomci očitali in predbacivali, da ste zamudili ugodni trenotek, kakor se to sedaj godi v Škofji Loki, kajti tudi tam bi bili lahko dobili kolodvor tik mesta, mesto na Trati, a za Skofjo Loko je sedaj prepozno tarnati; predniki so spali. — Za dobrodelni bazar, ki se bo vršil danes teden, v soboto dne 1 1. t. m., se vrše marljivo priprave. Deko-raterji izdelujejo pod vodstvom gg nad po-ročnika Righettija in dr. Zamika pavilijone, ki bodo na ličnosti in efektu presegali vse, kar se je dosedaj v Ljubljani podobnega videlo. Opozarja se občinstvo, da se ne bodo izdajala nikaka vabila in tudi ne plakati, da je pa proti vstopnini 1 krone bazar vsakemu pristopen. Obleka: navadna pomladanska (promenadna.) Bazar se prične ob polu 7. zvečer. Omeniti je še, da bedo imeli predmeti, ki bodo na predaj, f i k sne cene, ki ne bodo nikakor pretirane. — Za bazar se je iz vseh ljubljanskih krogov darovalo nad 400 predmetov in tudi že okrog 600 kron denarja. Nj. cesarska visokost nadvojvodinja Elizabeta, sedanja pokroviteljica tuksjSnje otroške bolnice, je darovala 100 kron. — Vprašanje rscijonalnega obdelovanja ljubljanskega barja prišla sta po naročila c. kr. poljedelskega ministrstva proučevat tega ministrstva nadzornik Koppens in načelnik gališkega oddelkt za barska obdelovan ia ingenieur K o r n i e 11 a. Mudila sta se v Ljubljani predvčeranjim in včeraj ter sta si v spremstvu župana Hribarja in ravnatelja dr. Kramarja ogledala razne partije ljubljanskega barja. — VInaraka zsdruga v Novem mestu je imela dne 1. maja svoj občni zbor. .Slovenec" je poročal, da so gg. dr. Slano in njegovi somišljeniki ta shod razbili No, mi borao prihodnji teđen tso zadevo obširneje pojasnili in tedaj se pokaže, da sta nastalih nasprotstev kriva bila g. dvorni svetnik Šoklje in pa novomeški prost g dr. Elbert, ki povsod zgago dela, koder se prikaže. — Izkusinje zrelostne vsposoblje-nosti se začno v ponedeljek za ljudske in meščanske šole. Oglasilo se je 27 kandidatov in kandidatinj, in sicer en kandidat za meščanske šole z nemškim učnim jezikom, dve kandidatinji za francoščino, trije kandidatje k specialni izkušinji iz nemškega učnega jezika za ljudske šole in končno pet kandidatov ter 16 kandidatinj za ljudske šole z nemškim in slovenskim, oziroma z nemškim učnim jezikom. •— Telovadna skušnja ženskega telovadnega društva bode, kakor £e opetovano naznanjeno, jutri, v nedeljo ob 11. ari dopoludne v „Sokolovi dvorani". Povabljeui naj blagovolijo priti v največjem števila. Med vajami bo svirala meščanska godba. — Pevsko društvo „Slaveo" priredi, kakor že znano v nedeljo, dne 2, junija t. 1. svojo običajno vsakoletno veliko ljudsko slavnostna Kozlerjevem vrta z mnogovrstnim, izbranim vsporedom, kojega podrobnosti se objavijo pravočasno. — Pevsko društvo „Ljubljana" napravi jutri v nedeljo ob ugodnem vremena popoladanski izlet v Gameljne. Odhod ob 2 uri popoludne z državnega kolodvora. Prijatelji petja in zabave dobro došli. — Novo oborožen vojak nahaja se v Ljubljani, in sicer ima najnovejše orožje, a to je palica Mož je podčastnik 17. peš-potka, in je pred letom dni ponesrečil na železnici tako, da ne more brez palice hoditi. Letos je klican na — orožne vaje, kamor ga bo morala tudi verna — palica spremiti. — Bralno društvo „Mir" na Dvoru priredi v nedeljo, dne 5. maja v prid revni Šolski mladini v prostorih g. I. Klinca maj nikovo veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude pol krone. — Prostovoljno gasilno društvo v Postoj ini praznovalo bo v nedeljo, dne 5. maja praznik sv. Florijana. Ob 8 uri zjutraj bo maša, popoludne ob 4. uri velika vaja, po vaji pa bo prijateljski sestanek v salonu gospe Vičičeve. — Uboj. 20. aprila ponoči je šel rudokop Lovro Razinger iz Planine pri Kranjski gori s kmetiškim fantom Jož. Smolejem iz Planine pod okno nekega dekleta. Medtem, ko je Smolej klical dekleta, je stal Razinger za oglom hiše. Nakrat sta ga napadla fanta Lovro Cop in Iv. Robič ter ga pobila na tla. Razinger je radi teških poškodeb umrl teden nato. Napadalca sta zaprta. — Nesreča pri streljanju s topiči. 28. m. m. so v Št. Jurju pri Sv. Trojici streljali s topiči. Ker se dva topiča nista hotela vžgati, je pokleknil posestnik Ivan Umek iz Kapljevasi in prižgal vrvico z vžigalico. Smodnik se je unel, še predno se je mogel kmet umakniti. Ranjen je bil tako, da je pol ure nato umrl. — Žganje ga je umorilo. 27. aprila ponoči je prišel okoli 30 let stari samski, slaboumni loncevez Peter Janež s Kozjega vrha, občina Prezid, okraj Čaber, v gostilno Pavla Turka v Sušju pit žganje. Jedva je spil J/s žganja, ga je zadela kap, in umrl je kmalu nato. Janež pa je popil že dopoldne mnogo žganja. — Nova orožniška postaja se je ustanovila v Št Janžu v krškem okraju ter so ondi od 1. t. m. trije orožniki. V Kam niku, Litiji in v Rp.dečsh pa so se orožniške postaje pomnožile le za jednega moža. — Delavske hiše v Celju. Zadruga za zgradbo delavskih hiš »Lastni dom« v Celju je kupila tik cinkove tovarne v Gaberjih ležeče stavbičče, ki meri 5199 štirijaških sežnjev. Ta svet se razdeli na parcele po 200 stirjaških metrov. Letos se zgrade dve ali tri delevske hiše. — Predrzni tatovi. V noči 29. m. m. bo v Celju neznani tatovi kar na treh krajih poskušali vlomiti, pa se jim ni posrečilo kaj ukrasti, ker so jih se pravočasno pregnali. — Zoper cigansko nadlogo. Višje sodišče v Gradcu je izdalo podrejenim sodiščem ukaz, da morajo strožje postopati proti brezposelnim in tatinskim ciganom, ki so za Kranjsko in Sp. Štajersko velika pokora. Ukaz graja, da so sodišča dosedaj mnogo preblago sodila cigane ter zelo redko katerega obsodila v prisilno delavnico, dasi je po zakonu in ministrskih naredbah vsak cigan zrel za prisilno delo. — Vse pride na dan. V Rošpohu pri Mariboru je umrl dne 17. aprila 801etni posestnik Anton Pihlerič. Gospodinjila mu je Neža Košir, s katero pa je živel rajni zaradi njenega življenja v pogostem prepiru. Ko se je izvedelo, da je Košir vkljub temu imenovana glavnim dedičem, so začeli mnogi izrekati različne sumnje. Orož-niški vodja je preiskoval in dokazal, da je Košir večkrat nabirala strupene rastline. Med tem je orožniku tudi priznala, da je testament po njenem ljubimcu ponarejen. Da bi Pihleriča zastrupila, je še vedno tajila. Pri hišni preiskavi našli so žandarji na hiši in v kuhinji posodici z arzenikom. Zdaj so prijeli Koširko in jo gnali v preiskovalni zapor. Med potjo je priznala, da je dajala Pihleriču polagoma strup v jedila. Dne 29. aprila so izkopali truplo rajnega Pihleriča. — Hrvatsko pevsko društvo „Lfpa" v Oseku priredi 25 t. m. kumici svoje zastave, gospej Adeli Neumann serenado, 26. t. m. je v mestnem vrtu velika ljudska veselica, 27. t. m. pa matinee v mestnem gledališču. Sodelovalo bode več hrvatskih pevskih društev. Ta sla v n ost se vrši ob priliki blagoslovljenja nove društvene zastave. — Mestna kopel. Od 21. do 27. aprila letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 450 kopeli), in sicer za moške 361 (prsnih 250, kadnih 111); za ženske pa 89 (prsnih 11, kadnih 78). — Iz Nemčije so poslali 75 delavcev nazaj domov. Včeraj so se pripeljali iz Inomosta v Ljubljano. Tukaj jih je mestni magistrat prehranil in odposlal z blagotvorno vožnjo naprej. — Z lestve je padel včeraj popoldne v Karunovih ulicah kleparski pomočnik Anton Kristan. Pripeljal se je mimo neki voznik, ki je z vozom zadel ob lestev in o podrl. Kristan se je na desni nogi poškodoval. — Povozil je vČ8raj popoldne na Tržaški cesti trgovski pomočnik A. N. s kolesom šolsko učenko Ivano Legatovo z Viča. Deklica je na levi nogi poškodovana. — Steklenico v nogo je vrgel včeraj sloga v hotela .Stadt Wien- delavki Katarini Strehovi, ko je šla mimo uvoznih vrat na Franoa Jožefa cesti Ž enska je na nogi poškodovana. — Nepreviden kolesar je včeraj opo-ludne v sv. Fiorijana ulicah podrl na tla nekega pešca in ga povozil. — Vozni red in cene, založil Ivan Bonač, izide kot posebna priloga v .Slovenskem Narodu" prihodnji torek. Cena 20 vinarjev. - * Postajni načelnik v ženski obleki. Don Juan Parera, postajni načelnik v Le-ganesu na Španskem, ima zalo ženko in zalega sinčka. Ali zala ženica noče ali ne more dojiti zalega sinčka sama, zato ji je galantni niožiček kupil dve kozici, kateri molze zala ženica in hrani z njunim mlekom zalega sinka. Sinko uspeva ob kozjem mleku izvrstno in apetit ima sinček vedno naravnost klasičen. Kadar se zbudi, hoče imeti mleka, in zala ženka galantnega postajenačelnika mora skoro neprestano molzti svoji kozici. Te dni pa je morala ženka po nujnih opravkih v Madrid. Predno se je odpeljala, pa je svojemu soprogu zabičila strogo, da naj pita sinčka sam ter naj pomolze kozici takisto sam. Mleko mora biti namreč vedno sveže, nanovopomolzeno in še gorko. Galantni možiček in preskrbni papa se je torej takoj spravil h kozicama, da bi ju pomolzel, kakor hitro je sinek začel kričati za mlekom. Ali kozici sta bili navajeni zale gospe, ne pa bradatega in nerodnega gospoda. Zato sta skakali in se z vsemi štirimi brcaje branili, da bi ju postajenačelnik pomolzel. V silni stiski in vsled obupnega sinčkovega kričanja se je zatekel načelnik k duhoviti zvijači. Hitro se je oblekel v obleko svoje lepe ženice, vtaknil svojo brado za ovratnik jopice ter si zavezal na glavo ženin robec. Tako gre molzt vnovič, in res, kozici nista pogruntali sleparije, nego se dali mirno molzti. Ali v tem trenotku je pridrdral vlak na postajo. Vse je klicalo načelnika, in načelnik je tekel k vlaku, docela pozabivši, da je v ženini obleki. Sprevodniki in strojevodja ter potniki so se krohotali, a z vlakom je dospel tudi višji železniški uradnik, ki je mislil takoj, da je načelnik — zblaznel. Pomignil je torej dvema sprevodnikoma, naj zgrabita nesrečnika, da ga odvedeta v blaznico. Načelnik se je branil, otepal se in pripovedoval, da je molzel kozici, da napoji sinčka; to vse pa je ljudi samo potrdilo v veri, da je postajenačelnik resnično blazen. Končno pa se je zmota vendarle pojasnila, načelnika so pustili, ali molzt ne pojde nikdar več. Telefonska in brzojavna poročila. Železniki 4. maja. Zli duh žlindre pomagaj nam pregnati nevernega dr. Tavčarja! Volilci selske doline. Vrhnika 4 maja. Slava, slava, slava, — Susteršičev škorenj že zopet plava! — Vrhniški čolnarji. Postojna 4. maja. Šusteršičevega poraza se veseleči, katerega je še njegov sv. duh zapustil, čestitamo narodno-naprednim poslancem v borbi za pravico in resnico. Pereat goljufiva žlindra! Postonjski naprednjaki. Dunaj 4. maja Dr. Susteršič razpošilja poslancem daljši spis, v katerem skuša opravičiti svoje postopanje z žlindro. Tudi v tem spisu zastopa stališče, da je imel samo namen — kmetom dobroto izkazati. Vse stranke so nejevoljne, da jih skuša dr. Susteršič s takimi nerodnimi mahinacijami preslepiti. Dunaj 4. maja. Položaj v parlamentu se je znatno poostril, ker odklanjajo nemške stranke mladočeške postulate glede regulacije rek in glede junktima mej investicijsko predlogo in regulacijo rek. Mladočeški klub izda danes izjavo, da ostane pri svojih po-stulatih. Dunaj 4. maja. V poljskem klubu je bila danes burna razprava radi tega, ker je podpredsednik Prade v včerajšnji seji poslancu Michejdi vzel besedo. Po jako živahni razpravi je klub sklenil, zahtevati v prihodnji seji zadoščenja za to postopanje. Dunaj 4. maja. Uradni list prijavlja danes cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicujeta delegaciji na dan 20. maja na Dunaj. Gradec 4. maja. Hrvatsko akad. društvo „Sloboda" je hotelo prirediti shod, da se izreče simpatija ruskim visokošolcem, toda policija je shod prepovedala. Dunaj 4. maja. Razni listi so poročali, da je Rusija sklenila s Srbijo vojaško konvencijo. Srbsko poslaništvo izjavlja, da je to popolnoma izmišljeno. Berolin 4. maja. Cesar je sprejel demisijo finančnega ministra Micmela, trgovinskega ministra Brefelda in poljedelskega ministra Hammersteina. Bruselj 4 maja Predsednik K r tiger je dobil iz Laurenzo Marqueza poročilo, da se ustaja Afrikanderjev v severnih delih Kaplandije širi. Baje se je pridružilo že nad 7000 oboroženih Holandcev Burom. Bruselj 4. maja. Kriiger je dobil od generala Bothe vest, da je vojni položaj Burov skrajno ugoden. Frenchove operacije so se izjalovile in Buri so gospodarji vsega ozemlja Pre-torije. Kužne bolezni se med Angleži širijo. Darila. Upravnlatvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Minica Kramaršič, Radeče iz nabiralnika 5 kron. — Vesela družba v Narodni kavarni 1B kron. — Gospića Kristina Demšar, Šmartno pri Litiji 5 K mesto venca na krsto malega Julčka Wurzbacha pl. Tannenberg-a (darovale: gg. Marija Zore 2 K, Klem. Watzak 1 K, Krist. Demšar 1 K, Minka Robavs 1 K). Peta kurija v spomin faldmaršalu Žlindri 25 kron, s pesmijo: Te kronce smo zložili da žajfo bi kupili, da žnjo bi si roke opral naš slavni feldmaršal; ker pa zato bi bilo d'narcev vendar škoda, naj čiste jih dobe roke Ciril Metoda. — Veseli izletniki na Žalostni gori darovali 11 K, in sicer gospe Knez, Saboty in Vencajz po 1 K, gospe Orožen, Rohrman in Starič po 2 K in g. notar Orožen 2 K. — Skupaj 61 kron. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Vesela družba v Narodni kavarni 10 K. — Živeli! Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „MoIl-ovo francosko žganj« in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (2—G) Hladilen In bolečine olajMiajor, VMako vnetje zadrzujor uMpeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima pratil*.© domače mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (9) ■m* A . Južne železnice postaja: Polčane r#l K OOPj (Poltschach). — »wp^l Krasno prebivališče za po le«. ■~_ . Preizkušeno zdravilišče za bolezni » ftf O 0"£l Tf^f* želodcu, na Jetrih in ledvicah, za ,xuSalVV sladkorna bolezen (diabetis), iolčne ,. kamene, katarhe v go! tancu in na >c Slatina, krhiju ud. Prospekti te dobe pri ravnatelju. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 808-3 m. Srednji tračni tlak 7.16-0 mm. Stanje Cas opa-| baro-zovanja metra v mm. fes* SI Vetrovi 4| Nebo IS Z 3 9. avečar 4 ?. smatraj ., 1 2. popoL 735 0 735 5 7314 13'4 si. svzhod del jasno g 8 7 si. jvzhod del. oblač. | 17-0 sr. jvzhod del. oblač. ^ Srednja včerajšnja temperatura 133", nor-male: 12 43. Dunajska borza dne 4. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4° „ , . . , Ogrska zlata renta 4°,0...... Ogrska kronska renta 4R/U . . . Avstro-ogrske bančno delnico . . . . Kreditne delnice......... London vista........ Nemfiki državni bankovci za 100 mark 20 mark ........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini..... .... 98 55 9815 11790 97-60 117-60 93 16 1675 — 687 — 24025 117'52'/t 23 50 1909 9065 1131 f i Amalija pl. Keck javlja v sv -jem ter v imenu svojega sinčka Vilija tužno vest, da je njen soprog, gospod Alojzij pl. Bsck uradnik po kratki bolezni, previđen s sv. zakrn-menti za umirajoče, v 40. letu preminil, Priporočam ga v blag spomin. Plzenec-Selo 4. maja 1901. (938) t Fran Terdlna naznanja v svoiem in v imenu brata in sestre ter vseh sorodnikov žalostno vest, da je nenadoma preminula preljubljena sestra, teta in svakinja, gospa Marija Metile roj. Terdina trgovka in posestnlca danes 3. maja, ob polu 6. uri zjutraj v 66. letu ter mirno t Gospodu aaspala. Truplo drage rajnice bode v nedeljo, dne 5. maja, ob 3. uri popoludne v hiši žalosti, na Dolenjski cesti št. 2, svečano blagoslovljeno ter potem na pokopališču pri sv. Krištofu položeno v lastni grob. Sv. maše zauu5nice brale se bodo v ponedeljek ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi sv. Jakoba. Drago pokojnico priporočamo v pobožni spomin. (947) V Ljubljani, dne 5. maja 1901. Zahvala. Za mnoge ljube dokaze odkritosrčnega sočutja, že mej dolgj in mučno boleznijo, kakor tudi povodom smrti svojega iskreno'.jubljenega soproga, oziroma brata, strica in svaka, gospoda Ivana Schink-a veleposestnika kakor tudi za izredno veliko udeležbo pri pogrebu ter za darovane prekrasne vence izrekam iz prežalostnega srca v svojem ter v imenu vseh ostalih sorodnikov najiakrenejšo zahvalo. (948) V Zagorju, dne 1. maja 1901. Ilermina Schink roj. Grenso alkališna kislina najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo najodličnejši zdravniki kot bistveno -pod-^ira-lsn.© sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (2j—1) V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih 5pe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Za avgustov termin se išče epo stanovanje z dvema sobama in kuhinjo (eventuelno sobo in kabinet). (916—3) Ponudbe na, upravruštvo „SIov. Nar". Učenec ysprejme se v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. (933—i) Kje? pove upravništvo „Slov. Nar.". rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. ^573-14) Zastopstvo in zaloga za Kranjsko in Primorsko : iftjnton IBitricIi ■.Jiililjnim, Marije Terezije cesta ». (932) posredovalnica stanovanj in siužeb ^sa*4 i G-ospodske ulice št. 6 priporoča in namešča le boljše službe iskajoče vsake vrste (!iio/.ke in ženske) za LJubljano In drugod. — Potnlna tukaj. — Vestna ln kolikor možno Iiitra potttrezba zagotovljena. S I!Veliko denarja! i Epilepsija. (571-8) do IOUO kron na mesec % lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega % • stanu — (tudi kot postranski zaslužek;. " Več se izve pod ,,Reell 118" po S % anoncni pisarni E. ItristofKik, m g Innsbruck. Poštno predalo 36 (847-4) • i*MMMiee989feM«M0*lC9 Pozor! WW Pozor! V nedeljo in pondeljek v hotelu „Virant" ' s-sr. ZTa-lzoToa. trg- št 2 Ciganski koncert slovite družbe 3 bratov iz Vukovara. Svirali bodo narodne komade in operetne točke. Začetek ob 8. uri zvečer. Oba dneva vstop prost. K obilnemu obisku uljudno vabi (940) JPr^HC Gia?iČ; hotelir. Lattermannov drevored. Na splošno zahtevanje nepreklicno predzadnji dan. Danes v soboto 2 predstavi. %ačetek on -4. uri popoludne in ob 8. url zvečer. Spioeo gledališče pod vodstvom ravnatelja Josipa. Spinett Predstavljale se bodo najboljše prodnkolje. Nov vspored. V nedeljo zadnje 3 velike^ predstave. Začetek ob 3. in 5. url popoludne In ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Sedež s številko 4« kr., I. prostor *5 kr., II. prostor 15 kr., galer. stojišče lO kr. Za mnogobrojni obisk prosi udano (939) JToslp Mplnett. Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v ttchvvanen-Apothekc, Frankfurt a./ff. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1901. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga tez Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Ausse, Soluograd, čez Klein-Reining v Steyr, v Line čez Amstetten na Dunaj. — Ob 7 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danai, čez Selztahl v Solnograd, Inomosr, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri fi m popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jeze u, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo, Pariz, čez Klein-Reifling, v Steyr, Line, Bude-ievice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novo mesto in v Kefcevje. Osobni vlaki : Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Duuaja čez Amstetten, Monakovo, Inomo-t, Franzensfeste, Solnograda, Linci, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak z Trbiža. — Ob 11. uri IG m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Iaomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pomabla. — Ob 4. uri 38 m popoldne osobni vlak z Duuaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Ino» mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. Oiobui vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoldne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri ''5 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljub ljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri B m dopoldne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljab in praznikih. (41 Veliki krah! r'» New-York in London nista prizanašala ■ i niti evropski celini ter je bila velika to-[js varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho; , 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj fin. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo »Id. 8*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na &Sši nlkakšni slepariji •■ Wr3& zavezujem se s tem javno, vsakemu, ka-teremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudiza vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—25) A. II1JRS1HBER€--a Eksportni hiši američanskiga pat. srebrnega blaga na Dunaji )i„ Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, w ali če se znezek naprej vpošlje. šr**8* f*. Čistilni prašek za njo IO kr. ^ ^ , Pristno le z zraven natisnjeno varst- 'J || iv veno znamko (zdrava kovina). Izvleček Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. ■■•■■iiniiiiiiiiiiii sirup lekarnarja Piccolija vlijnbljanl se prireja kar najskrb-nejše iz dišečih gorskih '^aDu^J malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo para,v in je torej najbolj čist izdeiek nepresezne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malino-vim sokom, ki je v prodaji, in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker. Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 130. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po 10, 20 in 40 kilogr., ter se 1 kilo zaračuni z K 1*10, 100 kilogr. «= 100 kron. I. (1368—31) Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine posije se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju a K 6*30. Preklic. Podpisani Ivan Bizjak, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani, na Poljanski cesti št. 25, preklicujem s tem javno vse žalitve, katere sem izrekel na izvanrednem občnem zboru „ Pekovskega podpornega društva v Ljubljani" proti odboru tega društva, kot popolnoma iz trte izvite, izmišljene in neutemeljene; srčno obžaluje žalitve, izjavljam, da je gospodarstvo v tem društvu popolnoma v redu in pravilno, in prosim zato javno odpuščanja za svoj neosnovani napad na neomadeže-vano čast in poštenje odbornikov zgoraj imenovanega društva. V Ljubljani, dne 3. maja 1901. (931) Ivan Bizjak. Hiša v Ljubljani enonadstropna s 7 sobami, 3 kuhinjami, kletjo in vrtom, pripravna za vsako obrt, zlasti tudi za kakega duhovnika v pokoju, ker je blizu cerkve. Proda se iz proste roke, plača se tudi lahko ni obroke. Natančno se poizve pri g. pooblaščencu: Rožne ulice št. 17, I. nadstr. (708—8) Jlova trgovina v zvezdi v Tambornino-vi hiši. Prijazno naznanjam p. n. občinstu, da sem isto otvorila s 1. majem v zalogi z nakitnim, perilnim in pletenim blagom, kravatami itd. Posebno priporočam cenjenim damam svoje podjetje in vabim uljudno na obilen °b'sk- Z velespoštovanjem .i*-« jflarija ttehovc. Varuj svojo ženo! ^Za vsako rodbino najvažnejšo^ 'knjigo v otroških zadevah s čezl 'tiaoč zahvalnimi pismi pošilja) (diskretno »a 90 vin. v avstr. znamkah (odprto 70 vin.) gospa A. Kniipa, Berlin S. W. 220 L.in- denstraase 66 g B (300—37) se proda ali đći v najem. V Rudolf o vem na Dolsnjskem je dobro znana gostilna in hiša za zalogo piva na prodaj ali pa se s 1. decembrom t. 1. na več let da v najem. Hiša ima lep, senčnat gostilniški vrt s krasnim razgledom, zaprto kegljišče, ki se lahko po zimi kuri, američansko ledenico in velike kleti ?a vino z vsem potrebnim. Več se iz^e pri lastniku Maksu Bruner-Ju v Rudolfovem (928—1) restitucijski fluid. JP5 C. in kr. priv. voda za umivanje konj. Cena steklenice K 2 80. Že 40 let se rabi v dvornih konjarnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih za ojače-nje pred in za okrepčanje po velikih naporih, pri zvinjenjih, okorelosti kit i. t. d., vsposoblja konja za Izredna dela v trainingu. Pristen samo z gorenjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. — Glavna zaloga: Franc Iv. Kwizda c. in kr. avstrijski in kralj, romunski dvorni dobavitelj okrožni lekarnar v KORNEUBUROU pr! Dunaju. L (1363—M) Postranski zaslužek trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domaee zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.999" Gradec, poste restante. (766—4) dc 30C goldinarjev na messe lahko zasluzijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest. (606—7) Pluss-Sfaufer-jev klej • v tobolelh ln Mteltlenieah večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi svetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene aivan, ima na prodaj Fran kollmann v LJubljani. (611-5j cenca vsprejme v trgovino s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem (942—1) Anton Um c k v Brežicah. Stanovanje s 3 sobami na Bleivveisovi cesti št. 20 odda se v pritličju s 1. avgustom, event. tudi precej. Ogleda se lahko vsak dan od 12. do 1. nre. Vpraša naj se pri F. Supančic-u, Rimska cesta št. 20. (936—1) ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav" priporoča (12—101) Edmund Kavčič 7 Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Dobre cenene nre s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Ifloat (BrUx) t'e»k.o. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti badilec..........., 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—40) IC3~ Iluitmrani katalog zastonj in jtoitnin* protto. V Trubarjevih ulicah štev. 2, poleg sv. Jakoba mostu, se da v najem stanovanje (934-1) v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, slaž-niške sobe. kuhinje, shrambe, kleti in pod strešja za 1. avgust 1901 za skuono na jemščino 400 gld. — Stanovanje se lahko ogleda od 11. do 12. ure dopoludne. Natančneje pri hšnern gospodarju katehetu Ivanu Smrekarju, II. nadstropje. o-c ve o»vo t7vi^>>.>^>A<^ Hafnerjeva pana. Z današnjim dnem prevzamem zopet v svojo lastnino pripadajočo gostilnico _ ... __ . _ _€€ pri pivarni Sv. Petra cesta št. 47 in Komenskega ulice ter se priporočam častitim gostom za mnogo-broj en obisk. V Ljubljani, dne" 1. maja 1901. (913-2) Ivan Hafner. Čokolada I l*arl« 1»00. ttrand Pri v. (23—15) 6649 V najem se odddajo lepi gostilniški prostori s stanovanjem, vrtom in hlevom v Ljubljani, in sicer najpozneje s 1. oktobrom 1.1. Ponudbe se sprejemajo in pojasnila dajo" na Mestnem trga fit. 7. (884—2) Karbolincj Patent Avenarlus h 25 let preskušeno, les obvarujoče sredstvo. Pred ponarejanjem se svari. Tovarna za karbolinej R, Avenarius Amstetten na Niž. Avstrijskem. Pisarna Dunaj, 111/1, Hauptstrassa 18. Prodaja L. Spoljarič, Ljubljana. (717—3) Mlad (903—3) trgovski pomočnik detajlist, vsprejme se takoj pri tvrdki Kari C. Holzer v Ljubljani. Za. ka&elj ln katar so Kaiserjevi prsni bonboni. uspešno sredstvo, A/JdA notarsko ove-kar se prlpoznava rovljeniml z v spričevali. Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru In zasliženju. Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnk6czyju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič. Prva kranjska tovarna sadnih destilatov in pristnega žganja priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor: destOat Iz beaga, destilat Iz drnnlj, to le v buteljkahs dalje ia sllvovee Iz domačih češpel| in Ia 1»rinjm-c- v sodčkih in manjših množinah in druge destilate. Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. pSjjT" Prekupcem večjih množin ugodni pogoji in popust. ™8&Q Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele ir LJubljani. ♦ • P*»ca;«»ji. ugodni. . ♦ (616-7) Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-eement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee nadkriljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila in spričevala raznih uradov in najslovitejših t v r d k so na razpolago. Centralni urad: ZZ Dunaj, I., IrIaxizniliansti*assG 9. — (628—7) Št. 169. Uradno spričevalo. (944-1) Podpisano županstvo kupilo je maja meseca 1900 od tvrdke "R. A. Sniekal, podružnica Zagreb, po poslovodji gospodu Fran Samsa malo snemalno brizgalnico na štirih kolesih, takozvano -TJniverzalko . Resno se je rabila ta brizgalnica prvikrat pri velikem požara dne 26ega aprila 1901 in smelo trdimo s prav dobrim uspehom, tako, da je bilo vse občinstvo z orodjem zadovoljno, ki dela mirno, a z gotovostjo. Županstvo na Studencu-lgu, dne 30. aprila 1901. Martin Zdravje 1. r. (Pečat.) župan. Opomba podružnice: Pretečeno leto se je prodalo te vrste brizgalnic „univerz alk na Kranjskem sedem, letos pa tudi že sedem. Vkupno na Kranjskem in Hrvaškem 43 komadov! Za podružnico R. A. Smekal Fran Samsa. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obntalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko črnilo za svetla obutala samo (24—18) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c kr. priv. poveodl. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- BsV OA 17awn s.1 "W stl pazi naj se natančno na moje Ime fjejr J7 erUOiHlttV. -ajaj S. Goldschmidt & sin tovarna šteflilnih ognjišč Wels, Gornje Avstrijsko. Prenosilna sledilna oarnjlsea v navadni opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po vsaki renomirani trgovini z železnino. — Kjer ni zastopa, se naravnost pošilja. (923—1) Tovarna ustanovljena 1. ISTO. Anton Sodia, puškar v Rorovljali (Ferlach) Koroško priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom. Speelalifete s Trocevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene. Prevzamem vsako popravilo in predelovanja narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. gsV* Cenike dopošiljam slovenske ali nemške brezplačno In franko. ~VQ (1963—33) (611—4) Kisova esenca Vinacet daje z vodo zalita, najzdravejši, naj-trpežnejsi in najokusnejši kis. Mala steklenica za 5 do 10 litrov kisa K 1 — Velika . „ 20 „ 40 „ „ , 3 — Holilva se v špererijMklli, delikatesni It in drox<*riJ. škili prodajal nali. Pazi naj se na varstveno znamko. (711—5) Nič več prahii! Ni treba ribati, ne škropiti tal, absolutno nič prahu! ako se vporablja „Zentner-jevo zakonito zavarovano prašno olje". Pristno se dobiva v Ljubljani samo pri tvrdki Brala Klierl v JLJuliljani. Tiscč priznan] na razpolago. 946—1) Št. 605. (869 -2) Razpis službe stražnika. ■v Pri mestni občini Skofja Loka popolniti je službo mestnega nadstražnika oziroma stražnike z letno plačo 800 K, oziroma 480 K in službeno obleko. Desluženi vojaki imajo prednost. — ProSnje na mestno županstvo do 20. maja 1901 ter se naj dotičnik v tem času osebno predstavi županu, pri katerem se izvedo* na tančneji pogoji. Mestno županstvo v Skofji Loki dne 20. aprila 1901. Zivljenska zavarovalnica v Gotha. Stanje zavarovanj dne 1. februvarja 1901: 792 v? milijonov mark. Bančni fondi dne 1. febr. 1901: 528 „ „ Dividenda v leta 1901: 29 do 128 °/0 letne normalne premije, po starosti zavarovanja. K pristopu vabi (422-4) Eda Msthr. Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 19 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika Izbirka dr. Sohoenfeld-ovih barv v tubah za a.kad. slikarje. -<*■ Zaloga ■«>** vsakovrstnih čoplčev za pleskarje, slikar je in zidarje, itedllnega, mazila za hrastove pode, karbollneja itd. Posebno priporočava si. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Rapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. urar, trgovina z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Stari trg št. 28 priporoča svojov veliko zalogo raznovrstnih Švicarsklli žepnih ln stenskih ur. Nikelnasta remontoar ura.... od gld. t-oo. Srebrna cilinder remontoar ura „ „ a«—. Trgovina vseh optičnih predmetov i očal, barometrov, termometrov, daljnogledov. Popravila m larrinjejo natančno in i jamstvom. Anton Presker krojač Ljubljana, Sv.Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 1Q jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovej&ih ozorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. Prodaja na drobno in debelo. Ceniki brezplačno. Klobuke najnovejši facone priporočam J. S. Benedikt 19 Ljubljana, Stari trg, tik moje glavne prodajalne na voglu. Patentirani ročni in nahrbtni )K )K žveplalni pri stroj i navadno in dvojno delujoči patentirani Peronospera - pristroji najnovejših sestavov brizgalnice za žvepleni ogljik (injektorji) proti trtni uBi pristroji za streljanje proti nevihtam specijalne brizgalnice za sadno drevje in vsa orođja za sadjarstvo in vinarstvo I se dobivajo po najnižjih tovarniških eenah pri (198—11) IG. HELLER, Dunaj, II., Praterstrasse 49. •i i i i i i C J Na drobno, j SIS I Na debelo. Ivan N. Adamič^0 vrvarstvo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 33 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga kakor: itmnge, ujzde, »pugo. vrvice, uireže za seno, vrvi za seno, transmisije i. t. d. Vsa druga v to stroko spadajoča dela se solidno iu po najnižjih eenah izdelujejo. (866—3) Oenilii in vzorci brezplačno. S morsko kopališče ggjig- Postaja: Devin-Sistiana h avstrijske m u........u Muni -------------m— iti^miii ' "" ■ ■■ ■—■ južne železnice. fMA j k Lastnik: kne/ Aleksander pl. Thurn-Tasis. _V Klimatično zračno zdravilišče za celo leto. Iz Trsta */« ure vožnje po železnici. Odlično biva-jm lisce pri zmernih cenah. Penzija. Dunajska kuhinja. Tople morske kopeli. Hotelski WA voz na postaji. (487—19) Ravnatelj Frane CSansmiiller rMA Na prodaj je nov, fin !Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin! Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (488-3) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obleganega konjaka iz dolenjskih vin v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In starih dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt Opozarja se na %&C pelinkO VCa. užganl probek J±m lo Wtit»clier Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani. !Brinovec in slivovec v steklenicah! il i i CD (Mj "i 1) le malo rabljen in par komatov. Več pove lastnik Janez Kaučlč V Iliriji. (872-2) Dve prodajalnici v novo zidani Pallusevi hiši na Sv. Jakoba trgu (907-2) se dajo v najem od 1. avgusta t L pri gospoda dr. Maksimilijanu pl. Wurz-bach-u, v Ljubljani, na Bregu it. 10. Objavljenje. (920-1) Od cestnega odbora za sodni okraj Senožeče se naznanja, da bo pristojbina mitnice na Reški deželni cesti pri Vremih za tri leta, to je od 2. junija 1. 1901. do 1. junija 1904 na javni dražbi MT dne ±<£u maja 1901 ob 9. uri dopoludne v hiši gospoda Maksa Dekleva v Vremskem Britofu v zakup dana pod sledečimi pogoji: 1. Zakupnik zadobi pravo mitniško pristojbino pobirati, katera znaša: a) od jednega upreženega voznega živinčeta po................8 vin. b) od jednega teSkega gnanega živinčeta, (vola, konja, bika, krave, junčka, junice, mezga in osla) ali neupreženega živinčeta po..................4 r) od jednega lahkega gnanega živinčeta (teleta, ovce, koze, prasca, in svinje) po ... 2 „ Živinče, neseno ali peljano ne spada pod odrajtilo mitniške pristojbine. Zakupniku stoji v porabo mitniški hlod s pritiklino, potem stanovanje v mitnični hisi proti letnemu ponaprednemu izplačilu najemSčine 60 kron, na cestni odbor Senožeče. 3. Zakupnina se mora vsak mesec na slavni c. kr. davkarski urad v Senožečah ponazadno od-raj tati, sicer pa 5 od sto obresti od vsacega zapadnega obroka plačati. 4. Dražbe se zna vsak udeležiti, ki ima za to postavno sposobnost in zamore dati pogojeno varnost ter iz mitničnih zakupov ni izrecno izločen. 5. Kdor bi v imenu katerega druzega ponudbo staviti hotel, se mora s sodnijsko poverjenim pooblastilom svojega pooblastitelja pri komisiji, pred dražbo izkazati in taisto njej izročiti. 6. Pismene, s postavnim kolkom previđene ponudbe morajo: a) Varščino (Caution) vsled odstavka 8. teh pogojev v gotovini ali pa v državnih papirjih po zadnje spoznanem borznem kurzu ali pa z dokazanim spričevalom, da je ta znesek pri jednej eraričnih zalog v gotovini ali pa v državnih papirjih po kurzni vrednosti uložen ali hipotekarno ali pupilarno utrjen bil, tedaj če je kavcija hipotekamo zagotovljena, mora biti taista z deželno ali zemljiško-knjižnim zastavnim vpiskom ali izpiskom in sodnijsko cenit-veno listino od hipoteke previđena. b) Take ponudbe morajo I.T <3Lo ±3. aao-stja, 1901 okrajnemu cestnemu odboru v Senožečah zapečatene doiti. c) Pismene ponudbe morajo znesek v številkah odločno in razumljivo povedati in mora ponudnik svoje ime in priimek, potem stan in stanovališče podpisati. Stranke pisave ne možne, naj svoje lastnoročno znamenje k pismeni ponudbi prideno, v kateri mora biti podpisan tudi jeden podpisalec kot priča in še jedna priča ter obeh stan in stanovaliSče. če je več oseb skupno jedno pismeno ponudbo uložilo, morajo v taisti povedati, da se kot nerazdelni soplačevalci jeden za vse in vsi za jednega, na dopolnitvo zakupnih pogojev zavežejo. Ob jednem morajo v ponudbi tistega soudeleženca naznaniti, na katerega ime se bo napisal zakupni objekt. d) Take ponudbe ne smejo imeti nobenih pristavkov (klausel), katere bi utegnile prikrajševati dražbene pogoje, ampak morajo odločno izraževati, da hoče ponuialec vse v tem objavljenji zapopadene in one pri ustmeni dražbi prečitane, v dražbeni zapisnik zapisane pogoje natanko spolnjevati. e) Zunaj morajo pismene ponudbe imeti ta-le napis: »Ponudba na zakup mitnice pri Vremih". /) Pismene ponudbe so pravovezilne za ponujalca od ćasa njih uloge, za cestni odbor pa 5e le od dneva, katerega se potrditev ponudbe dotičnemu ponujalcu na znanje da. Pismene po« nudbe bodo po dovršeni ustmeni dražbi v priča zakupnih dražbenikov odprte in razglašene. Zakup se bo potem, ne da bi se naprej dražilo, tistemu priznal, kateri bo ali po ustmeni dražbi ali po predpisani pismeni ponudbi največ ponudil, pa naj si bo, da jo ta ponudba izklicani znesek dosegla ali presegla, če je za sklepanje dotične zakupne pogodbe pripravna. Omeniti je, da, ako bi pismena in ustmena ponudba jednaka bila, dobi ustmena, od dveh ali več jednakih pismenih ponudb, dobi pa tista prednost, za katero bo žrebanje odločilo, izpeljano po dražbeni komisiji. 7. Zakupnik je navezan kavcijo šesti del cele zakupnine poloviti, to se zna ođrajtati V gotovini, državnih papirjih ali fidejusorično. 8. Vsak mora predno se sme dražbe udeležiti, znesek 200 K dražbeni komisiji kot začasno kavcijo izplačati; to izplačilo zna biti, kakor zgorej rečeno, v gotovini, zemljisko-odveznih obligacijah ali c. kr. državnih papirjih po zadnje spoznani kurzni vrednosti. 9. Precej po dovršitvi dražbe bodo kavcije nezakupnikom povrnjene, zakupniku pa bo taista še le po dogotovljenju kavcije (v zmislu točke 7) povrnjena; to dogotovljenje mora se zgoditi pred izročenjem zakupnega objekta. Vsi drugi splošni zakupni pogoji se morejo ogledati pri cestnem odboru v Senožečah in v Postoj ini. Odbor skladnih cest v Senožečah dne 1. maja 1901. Obrazec aa pismeno ponudbo. Jaz ponujam za nakup pobiranja mitniške pristojbine na Reški deželni cesti pri Vremih za čas od 1. junija 1901 do 1. junija 1904 zakupni znesek (ponudni znesek v številkah) piši: (ponudni znesek v črkah), in storim zagotovilo, da se hočem pogojev, kateri so v dotičnem objavljenji naznačeni, točno držati. Kot začasno kavcijo prilagam tu znesek 300 K. (Podpis mora biti po objavljenem predpisu.) V* cvetja • j? fsa v Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah. Ljubljana Dunajska cesta št. 13. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, sip itd. itd. po najnižjih cenah. 19 Pristen okusen jetrni tran a 70 h. — a 1 k. Jelkino Francovo žganje a 1 k 20 h. Jedini IzdelateU 18 Mr. Ph. Mardetschlaeger Ishsssss? trn fcsssjju P0101 ax» Ivkamliko LOl Blaž Jesenko Izubijana, Stari trg št. 11 Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 19 Mehanik Iran Sterl stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Šivalni stroji pa najnižjih eenah. Blelhle in v to stroko spadajoča popra- _vila izvršuje dobro la eeno._19 fJflT Vnanja naroČila se točno izrrsč. -fjBj Kdor kupuje sukneno blago ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Špitalske ulice št 5 kjer se lahko prepriča o Glavno skladišče Loškega ševiota (sukna) katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah. Sukneni ostanki 19 različnih vrst za polovico eene. Vzorca pošilja na zahtevanje poštnina prosto. 68^4 27 Važno! Za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi r ne aparate in po-IrrbMrlnr. klrurgična obvezlla vsake vrate, aredstva za deslnfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 18 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za žlrlnore|ee posebno priporočljivo: grenka sol, dvojne sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno 1.1, d. Vnanja naročila izvršujejo se točno in solidno. Drogerija Antnn Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 3 j% Alojzij Erjavec A ćrerflarski »ojsfer v Ljubljani, Čevljarski ulice 3. Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Izubijani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter rasne potrebščine za to obrt. 19 M*rt a ibrmjuj*j». — Vnaijin n&roćilon «»j a prida« nor*. Josip Oblak umetni in galanterijski strugar m alineah št. 9« fiilijalka: Šelenburgove ulice št. 1 priporoča svojo veliko zalogo strugarsklh del lastnega Izdelka. Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvrSuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvrSuje vsakovrstna popravila v jantarju, morski peni, kosti, rogu, lesu itd. 19 MODERCE natančno po životni meri sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconl ® ® ® © ©■ priporoča © © @ ® ® UFNRIk' k,FnlllAv Mubljani, Glavni trg flLlinllV AlNUH ® m štev. 17. @ ®,o Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a a a m e klobuke ze dame, tkana In kratka roba na debelo in drobno, e a o g a apaaaa.aaaaaaaaAaaaa.fttf^a m Jakob Zalaznik Stari trg fit. 21 Tu se dobiva 4krs1 na dan sveže, ukusno, zdrsvo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi Spržen kruh hlebčki po to, 15 In «5 kr. V slasčlčarnlci postrezam z najfinejšim nasladnlm pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjene zavitke. 20 se i **«f##^**^*eesr* 1'slniiovljono 1872. Ustanovljeno 1872. iSGRiafb, 188*-., Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *— ^ _JJ=,_ nermana Janke * sveto vnoslo vit obnovilec barve las Je najboljše sredstvo sveta za barvanje las. Brez svinca In žvepla. Po dvakratnem namazan ju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli cb barvo. Jamstvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejša, kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost. Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno Cena za karton gld. in gld. ©•—. Herm. ,Tmwbe? Berlin \ IV., Ulttelstrasse «1. Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredovr, Berlin, piSe: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen, rr« "Hfftrl^ J ^° Herm- Janke-jevi ..nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke ZjcI UI cltlC . tudi brez obveze v trajni najboljši legi. 1 steklenica gld. 1*—. Poševna palc-iea vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani aea h—l*iw«^ ssIs-s/sskss cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: 9. Iffllttelhaeh, U a naj, I., Hoher Marki 8. — "V Kijubljanl ima Oton Feltleh- Craiiklieim, Hongrcanl trg št. 19. (853—4) Kdor hoče denar hraniti! gre naj k Beriiatoviću v „angleško skladišče oblek" v Ljubljani, Resljeva cesta št. 3. Tam se dobivajo lepi moderni slamniki, kakor tudi obleke za gospode in za dečke po jako nizkih tovarniških cenah. Damske konfekcije v največji izberi, mej njimi tudi čudovito lepi, velefini, dolgi čipkasti ovratniki in paletoti. as««««««««««««««« -tsfiSH*- Vse čudovito po ceni! -ucrni trg |t. 1, nasproti „JCarcdnc ^uuarne". Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|„ brez odbitka rentncga davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne nre: razun nedelj ln praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (2693—18) Poštnega hranilničnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Dela in dobave pri zgradbi vodovoda za Novomesto in sosednje vasi Čermošnice, Gotna Vas, Jediščina, Šmihel, Kandija, Žabja Vas in Bršljin, katerih stroSki so proraCunjeni na 310.000 K, se bodo oddala potom javne konkurence. Dotične ponudbe, katere naj se raztezajo ali na vso zgradbo ali pa na nje posamezne dele, sprejema podpisani deželni odbor do 15. maja t. 1. opoludne V ponudbi, katero je kolkovati z 1 K, zapečatiti in potem označiti z nadpisom: „Ponudba za prevzetje vodovodne zgradbe za Novomesto in okolico" mora ponudnik izrecno potrditi, da so mu stavbni pogoji popolnoma znani, da jih v polnem obsegu prizna in se jim podvrže. Ponudbam je priložiti vadij v znesku 5° 0 stavbne svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kursni ceni. Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da ne gleda na visokost ponudbe po svojem prevdarku izbere podjetnika, da izroči vsa dela ali jednemu samemu podjetniku, ali pa, da odda dela po posameznih vrstah (stavbno delo, dobavo strojev, kopanje jarkov za polaganje cevij, dobavo cevij in armature itd.). Tuli si pridržuje deželni odbor pravico, da razpiše novo obravnavo. Načrti, stroškovni proračuni in stavbni pogoji so v navadnih uradnih urah razpoloženi pri deželnem stavbnem uradu. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani (830—3) dne 17. aprila 1901. m Založena 1847. \iir Založena 1847. Tovarna pohištva J. d. v Ljubljani 19 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške-vozičke, zastore, preproge itd. •a? s I I i i sr* "ir* »i* *i* *ic •if Wr» *k* *k* "i* *it* *it* i . Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4 Be priporoča slavnemn občinstvu za izdelovanje civilnih ob.'ek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-00ni in najpovo\jnej8ih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-Dim uradnikom pa za izdelavanje "je v in bar eto v. 10 5W «3 »;W7Tr7TT?^W ZW5 Darila za vsako priliko! ■ Frid. Hoffmann = urar = v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vssh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobrs do najfinejše kvslltete po nizkih esnah. ft&J v žepnih in stenskih urah so vedno ▼ zalogi. 19 Izvršujejo nsjtočnsjs. Optični zavod J. P. GOLDSTEIN Ljubljana, Pod trančo 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov. Zaloga fotografičnih aparatov. Vss v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno. 19 Sušnih ostankov vedno veliko v zalogi. Za pomladno in t poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, platnenim inHmanufak-xxx turnim blagom x x x Hugo Ihl xxxv LJubljanixxx vSpitalskih ulicah it. 4. Vzorci na zabtnaajt poštnimfiprosto. I Iščejo se 4 dobro izvežbani zmožni slovenskega in nemBkega jezika, ki so vajeni klati prašiče in vole ter tudi prodajati dotično blago. — Isto«ako se Isee poslovodja za govejo mesarijo. — Ponudbe s spričevali naj se pošljejo na upravnifitvo „Slov. Nar.". (898—2) Radi rodbinskih razmer je na prodaj lepa dvonadstropna lisa 3 v Ljubljani |; s pripadajočim svetom Ista stoji na lepem prostora v obližji novih Gornpovih hiS ob projektirani progi električne železnice. Približna cena 60.000 kron. Ponudbe sprejema in pojasnila daje u8tmeno in pismeno g. Miran Plntai> odvetniški solicitator v Ljubljani. (870—2) L. LnserJ" obliž za mrisie. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--iul]«m Itd. itd--_- Glavna zaloga: L. Schwenk-ova lekarna Dunaj -Meldling. ssr Lnser-je?-^ Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mavr, C. Piccoll. V Kranju: K. Šavntk. (627—7) Koštrani na rasnu pečeni. Majnikova slavnost o z godbo o vrSila se bo v nedeljo, dne 5. maja 1901 ob 2. uri popoludne na Toškem čelu rm»«l SS*. Vidom. Vstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi najuljudneje vabi Jurij Zore (924—2) gostilničar na ToSkem čelu. dh ^ Faret. znamka: Sidro. iz Klehterjeve lekarne v Pragi priznano izborno, bolečine tolažeče mazilo ; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (2498—23) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, I. Elizabete cesta 5. I IHaJ boljša uporaba Kar največ in najfinejšega surovega * * * masla! Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po Alfa-Separator-ju. 500 prvih priznanj; v Parizu 1900 „Grand-Prix". v* milijona tacih strojev v rabil TJravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka. Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo. popolne oprave za dobivanje sirotke na roko ln parno moč. —o-. Načrti proračuni. (470) Akcijska družba Alfa-Separator Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29. Ceniki, poučne brošure brezplačno. "V prUsisMs trga •» Savi, postaje južne Selesnice, se prostovoljno proda jednoandstropna in sa vsako trgovino primerna z dvoriščem, gospodarskim poslopjem in drugimi potrebnimi prostori. K hiSi spadajo tudi sadni vrtovi, njive ob cesti in travniki, vse v lepi legi. (901—4) Kupna cena znafia I4.0OO kron, in zadostuje predplačilo 4000 kron; ostanek se zavaruje proti obrestim in plača po dogovoru. Natančneja pojasnila daje sF"s-sass«5 M**s*imssss^ posestnik v Nakrosefu. r Mizarski poslovodja. Za neko žagarijo z izdelovanjem par-ketov in tal v Bosni se vsprejme spreten poslovodja, ki je dobro izurjen v izdelovanja defičnih tal z vporabo strojev. Ponudbe naj se pošiljajo pod našlo vom: ,,Mizarski poslovodja" npravniStvu .Slov. Naroda". (810—5) Kupuj pa steklenicah". Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin I A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner lEdmund Kavčič V IJublJanl pri gospodih Adolf Kopriva I A. Lilleg Anton Ječminek | Kham & Murnik Bled: Oton Wolfiing, P. Homan. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Tork. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar. Kamnik: Alojzij Cerar, A. Pintar, Fran Šubelj. Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vuj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreuzberger, Jan. Majdič, Karol Savnik, lekarnar pri sv. Trojici Ivana Perdana nasledniki Rudolf Petrič l Karol Planinsek Aumana sin, B. Jožef Kordin Anton Krisper Peter Lassnik Kari Lexander Krško: F. H. Engelaberger. Litijs: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri škofu. Novo mesto: Kussel & Končan, Adolf Pauser. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, Fr. Kogoja vdova, G/. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, L občno rade&ko konsumno društvo, J. Haller. (836—3) J. C. R8ger A. Šarabon Viktor Schiffer Anton Stacul Fran Stupica M. E. Supan Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško - konsumno društvo. Radovljica: L. Fiirsager, Friderik Homan, Oton Homan. Sodražica: Jean Levstik. Skofja Loka: E. Burdvch M. Žigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržič: Fr. Raitharek Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Briley. Zagorja: R K Mihelčič, Jan. Muller sen. Žužsmbsrk: Jakob Dereani. Knjigovez zmožen vseh v to stroko spadajočih del, ako možno vajen tudi nekoliko črkostav-skega posla, vsprejme se v trajno službo. Naslov pove upravniStvo a Slovenskega Naroda". (941—i; Lepo posestvo v nekem velikem kraju nedaleč od Ljubljane z opremljeno prodajalnico, v kateri se že 40 let s prav dobrim uspehom izvršuje trgovina z mešanim blagom, •48 je na prodaj. ggn~ Takoj se zahteva na račun 3000 gld Pojasnila daje H. Halbenstelner v Izubijani. (878-2) Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-York. Prihodnje odplulbet 9. maja Amsterdam 5*00 popoldne. 16. maja Statendam 11*30 dopoldne. 23. maja Potsdam 4-30 dopoldne. 30. maja Maasdam 11-30 dopoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (759—4) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K „ j nišča HI. razred 107 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10; I za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu. [ ROHCEGNC najmočnejša naravna, arsen in železc sodržujoča mineralna voda priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pr anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in žen- skih boleznih, mal-ariji itd. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712—5. Južno Tirolsko, postaja ralsogutk« itleuici, V/4 ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, blatna parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, za ščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj Zdravilišče prve vrste z obširnim lepim parkom prekrasen razgled na dolomite, 200 sob za tak obedovalnice in bralne sobe, zdraviški sali Povsod električna razsvetljava, ^draviška godb.; la-vra-tennis. Senčnata izprehajališča, zanimiv izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in poja nila daje kopališko ravnateljstvo v Roucegnu. Kopališče Roncegno tees^wMpa^weeeeeeeeeeeeeei 8 Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaeb) na >j Koroškem se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih s pušek za lovce in strelce po najnovejših £ g sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- I S) deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- I S vrstna popravila, ter jih točno in dobro ® S izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse- ti • valnici in od mene preskušene. — Iluitro- m S (2692) vasi osniki saitooj. (17) j eWf>fMjejsj>4)sj>sjsss#sjsssssssssssssssee P rašfco domače mazilo Iz lekarne B. FHAGUER-ja v Pragi Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. V pušicah a 35 kr. in 25 kr., po pošti 6 kr. več. Razpošilja se vsak aan. Ako se vpošlje naprej gld. 1 58, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 1'68 6,2 pušic, ali za gld. 230 6/1 pušic, ali za gld. 2 48 9,2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. ' Vsi deli embalaže imajo zraven sto- ječo zakonito de- ponovano varst-veno znamko. Glavna zalogfa: B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj lekarna »»pri erneni orlu" Ps-aass/a Mala strana, ogel Nerudove ulico 203. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar b detschlager, J. Mayr. 1742-18 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.