34. iteuilko. V IMonl. v ponedeljek. 11. februarja 1901. XL leto. Ezhaja vsak da« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posli prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 25 K, zapol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto m k, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje d j tele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe ?rez isiodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat/— Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju, — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari JtteseSna priloga: „Slovenski Tehnik" i redisšetva telefon &L 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št. 85. l kakšnimi sredstvi se skuša slovenščina spoditi izpred sodišč. O famozni razsodbi graškega narisodišČa. oziroma najvišjega sodnega dvora, o kateri se določa, daje treba * IS. splošnega sodnega reda interpretirati tako, da je smatrati „v deželi navaden jeeiku kot jezik, ki se ga poslužuje sodna oblast, smo nedavno tega obširno govorili v posebnem. Članku. V tem članku smo brez ovinkov in odkrito ptvedali, da dotična škandalozna razsodba ne izvira iz pravnega prepričanja najvišje sodne oblasti, marveč, da je bila od vlade direktno naročena in da je vtem slučaju bila justica, ki bi naj delila pravico z zavezanimi očmi. ponižna dekla spekulativne politike. To naše domnevanje *e je izkazalo kot decela utemeljeno. Iz zanesljivega vira z I >unaja se namreč potrjuje, kakor smo že zabeležili med brzojavkami v soboto, da je vlada res naročila ono razsodbo, ki bi naj zadala smrtni udare* rabi slovenskega jezika ne samo pri vseh sodiščih na Koroškem, nego tudi pri celi vrsti sodile na Spodnjem Štajerskem.. Predsednik najvišjega sodnega dvora je dr. Km:! Steinbach. ki se ne odlikuje samo kot izboren jurist, marveč je na glasu kot vseskozi posten in pravično misleč mož, ki se v svojem nradovanju ravna zgolj po načelih objektivnosti in pravičnosti. Kot tak Steinbach ni lahko pristopen vplivom in pritiskom od aunaj. Zato je vlada porabila ugodno priliko, ko je Steinbach zbolel in je vodstvo najvišjega sodnega dvora prešlo v roke bivšega pravosodnega ministra dr. Ruberja, da poskusi svojo srečo, ker se ji je le ta zdel bolj dostopen njenim vplivom. Ln res se je sklenila „kupčija*4 in sicer kupčija v besede pravem pomenu! Vlada in dr. Ruber sta se ravnala po načelu ndout desu. Dr. Ruber je obljubil poskrbeti, da se bo dr. Brejčev pri/, i v rešil tako, kakor je vlada želela, vlada je pa obljubil a, dapokliče za to uslugo Ruberjevega sina, ki je bil svoj čas nameščen pri deželni vladi kranjski v Ljubljani, v ministrstvo. Torej za ceno, da je prišel sin začasnega voditelja najvišjega sodnega dvora v ministrstvo, se je pogazila pravica in se je izrekla smrtna obsodba nad slovenskim jezikom! Takšna je justica, ako se gre za pravice slovenskega jezika, pri nas na Avstrijskem in potem naj ima človek še zaupanje v tako pravo- sodstvo ! To je korupcija, kakor si hujše skoro ni mogoče predstavljati! Radi nadebudnega sinka dr. Ruberjevega seje obsodil v popolno brezpravnost slovenski jezik na Koroškem, to je škandal, ki kaže jasno, da smo v Avstriji srečno prijadrali že tako daleč, da justica pri nas ni več nedostopna boginja prava in pravičnosti, nego kupljiva dekla, ki je na uslugo vsakomur, ki jo placa! Ta škandal je tem. večji, ker se je zgodil na mestu, kjer bi morala kraljevati absolutna pravičnost in objektivnost, kamor bi ne smela pasti niti najmanjša senca dvoma, da bi ta forum ne bil zatočišče zakonitosti par excellence. Dogodek je tako nečuven, tako sramoten za naše pravosodstv< >. da bi se morala dvigniti vsa avstrijska javnost neglede na narodnost ter odločno remon-strirati proti temu, da bi se v najvišjih justičnih mestih vgnezdila takšna brezpri-merna korupcija. Res, žrtev te korupcije smo aedaj v prvi vrsti mi Slovenci, a kdo je porok, da ne bo jutri na našem mestu kdo drugi, ako se za časa korenito ne pomete Avgijev hlev?! Ako se zadeva premotri s stvarnega stališča, ne da bi se oziralo na narodnostni in strankarski moment, se mora priznati, da ima afera, v katero je zapleten dr. Ruber, tak značaj, ako abstrahiramo nacionalni moment, da bi se morale v interesu skupnosti zanjo interesirati vse stranke brez razlike narodnosti! Kam pa pridemo, ako se bo celo na najvišjih justičnih mestih baran-talo s pravom in pravico in se zanje sklepale kravje kupčije! Ker je pa razsodba o jeziku, v deželi navadnem v prilog Nemcem, seveda ni pričakovati, da bi nemška javnost odločno nastopila proti korupciji, ki smo jo odkrili pri najvišjem sodnem dvoru, zato bi bila tem bolj dolžnost vse slovanske javnosti, pred vsem slovanskega časopisja, da prične z jekleno energijo neizprosen boj proti brez -stidni profanaciji pravosod-stva, ki seje v 3lučaju Ruber pokazala uprav v bengalični luči. Trdno smo ^prepričani, da bo slovansko časopisje storilo svojo narodno in moralno dolžnost ter nas z vsemi svojimi razpoložljivimi silami podpiralo v težki borbi za občedobro stvar. Razsodba najvišjega sodnega dvora je pa še v drugem o zim vele-značilna. Jasno je namreč, da se vlada gotovo ni iz lastne inicijative ešofi-rala zato, da bi se dr. Brejčev priziv moral rešiti v gotovem smislu, marveč da je bila v to vezana vsled pakta, ki ga je sklenila z nemškimi nacionalci, da jih je pridobila za volilno reformo. Kakor se torej vidi, so bili interesi koroških Slovencev ob porodu volilne reforme predmet vsestranske kupčij e. Na eni strani je uboge koroško Slovence prodal dr. Susteršič s svojimi kumpani — vladi, da si je zagotovil ab- solutno gospodstvo na Kranjskem, na drugi strani jih je pa prodala vlada koroškim nemškim nacijon alcem, da si je tako zagot o-v i 1 a njih pomoč pri volilni preosnovi. Na vseh straneh so se torej sklepale kupčije na stroške bednega slovenskega naroda na Koroškem, in dejstvo je, da je volilna reforma plačana s srčno krvj©, ako ne celo z narodno eksistenco koroških SI oven c ev! Klerikalni poslanci so koroške Slovence prodali vladi, zato se tudi vlada ni pomišljala s kupljenim blagom barantati naprej in jo pr o d a t i N em c em z a lečo strankarskih koristi, dr. Ruberju pa za lepe oči njegovega sinka. A slovenski narod je še vedno tako zaslepljen, da se ne otrese tistih elementov, ki so mu na Koroškem že skopali narodno gomilo, drugod pa se trudijo, da mu polagoma in previdno odvzamejo in odtegnejo vse življenske sile j.n ga tako izroče narodnemu poginu. Žalostna nam majka ! Vlada ~a državne uradnike. Dunaj, 10. februarja. Deputacija centralne zveze avstrijskih državnih uradnikov je prišla včeraj k ministrskemu predsedniku baronu Becku in k finančnemu ministru vitezu Kory-tovskemu se zahvalit za zvišanje plač. Ministrski predsednik je izjavil, da mu je bilo veb'ko zadoščenje, da je mogel kaj storiti za uradništvo. Obljubil je, da ne izpusti iz oči službene pragmatike, ker smatra v interesu uradniškega ugleda in državne avtoritete, da se natanko določijo pravice in dolžnosti državnih uradnikov. Končno je govoril tudi o predstoječih državnozborskih volitvah ter izrekel upanje, da bodo državni uradniki zavzeli primerno (?) stališče ter se zdržali vsakega ekstrem-nega političnega delovanja (Aha!). — Finančni minister je izjavil, da ni na sproten nekaterim manjšim željam, ki mu jih je deputacija izrekla ter ja poslal deputacijo k prvemu sekcij-skemu načelniku, ki je vse obljubil. Minister Prade o jezikovnem vprašanju in razmerju z Ogrsko. Praga, 10. februarja. Tčeraj j« govoril nemški minister Prade v Li-bercih pred svojimi voli'ci. Glede jezikovnega vprašanja na Češkem je rekel, da mora priti do delitv* Češke. Priti mora zakonita ureditev jezikovnega vprašanja pri državnih in avtonovnih oblastvih, in sicer popolna preosnova državne uprave. Tudi uradniško vprašanje je mogoče rešiti le na temelju narodnostne omejitve vrhovnih oblastnij. Tujejezično uradništvo je nezdržljivo. 'Zakaj minister ni rekel, da velja to načelo po celi Avstriji, ne pa samo na Češkem? — Glede nagodbe z ogrsko je rekel minister, da je to prva naloga, s katero se bo baviti novemu parlamentu. Prispevanje k skupnim zadevam je krona leta odločila na_sramoten način Večje negotovosti v razmerju dveh skupnih držav si ni mogoče misliti, kakor je med Avstrijo in Ogrsko. Bdljsa je popolna ločitev. Zato je minister za parolo „proe od Ogrske", ako bi se z novo nagodbo hotele ohraniti vse dosedanje politične in državnopravne krivice. — Shod je ministra soglasno proglasil za kandidata v liberškeoi okraju. Ogrska magnatna zbornica. Budimpešta, 10. februarja. Zbornica je razpravljala včeraj o proračunu. V generalni debati je govoril grof M a j 1 a t h , ki je zahteval ostrejše naredbe proti hujskanju (?) nemad-žarskih narodnosti in socijalnih demokratov. Nadalje je zahteval reformo srednjega in visokega šolstva, pred vsem ustanovitev gospodarske visoke šole. Govoril je tudi proti izseljevanju ter zahteval, da se posestva ne smejo razkosavati. — Ministrski predsednik LISTEK. I) pustni noti... Spisal Josip Korban. Iavošček odpre nizka vrata in iz kočije stopi elegantna maska v mrzli zimski arak . . . Nekaj korakov po kamenitih stopnicah — in že mu dihne nasproti zrak, nasičen z opojnim duhom različnih dragocenih dišav in že objame prijetna toplota njegove oledenele ude . . V čarobno razsvetljeni dvorani je . . . Ozre se na desno, ozre se na levo. Povsod že vlada razkošno veselje. Prostrana dvorana odmeva od smeha in krohota razposajenih mask. To so ljudje, ki ne poznajo mo-rečih skrbi! Njihova srca se še nikdar niso krčila v bolesti! Nasloni se na steno in kar ne upa se v to veselo množico. Izmed vseh, ki so tukaj zbrani, je on edini, ki bi menda ne smel prestopiti praga te nebeško okrašene dvorane, polne dišav in svile. On, živ mrlič z neozdravljivo boleznijo v prsih, bi pač ne smel priti na ta veseli kraj motit ljudi, ki so šele začeli živeti in še nikakor ne mislilo na smrt! „No, dražestna Venus, kam so se zagledale tvoje lepe oči, zakaj stojiš tukaj, kakor vkopana! Stopi bliže, zarajala bova!" Šele sedaj se zdrami. To je res bedak, da tako neumne reči premišljuje, ko je oblečen v ženska oblačila in ima krinko na obrazu! Godba zaigra poskočen valček znanega komponista in maski se za-sučeti v veselem plesu . . . nKdo je neki ta krasna maska, ta Venus ?" „Saj ni Venus, Živa je.u „Naj bo že Venus ali Živa, krasen kostim ima! Izboren okus!" . . . V sosednjih prostorih je pokal šampanjec. Drago vino se je penilo v visokih kozarcih . . . Hej, in „Venus" je pila in pila, pila za žive in mrtve in njen lepi kavalir ji je pridno pomagal! . . . Po polnoči odloži „dražestna Venus" svojo svileno krinko, tedaj pa bušijo vsi navzoči v glasen smeh, ko namesto lepega ženskega obraza uzro mrtvaško bledi, koščeni lici privatnega uradnika Ivana Sršena. In, ko imajo še vsi usta Široko odprta in raztegnjena v zaničljiv smehljaj, pristopi k njemu mladenič visoke rasti in plavih las ter mu reče: „Prijatelj, vsi se ti smejejo; pojdi z mano, greva v zadnjo sobo . . . Saj me menda še poznaš?" Sršen molče pokima in stopa za njim. Korak se mu zapleta in ako bi ne balansira! z rokama, bi padel po parketu. „ Usedi se semkaj na zofo poleg mene, boš povedal, kako ti je kaj." „E, slabo, slabo.M Uprl je oči v strop in vzdihnil. „Vse premoženje, ki sem ga podedoval po očetu, vse je šlo k vragu. Danes bom zabil zadnje krajcarje, potem pa —u „Vse vem, Ivan, vse . . . Tvoji nekdanji sošolci smo videli, kako si živel. Videli smo dobro, kako si padal od stopnje do stopnje, kako si se z vsakim dnevom bolj pogrezal v blato in krvavelo nam je srce pri tem. Radi bi te bili zopet spravili na pravo pot, toda ti si se nam odtujil, nič več nisi hotel poznati nekdanjih prijateljev, preziral si nas.u „MolČi, Matevž, lepo te prosim . .. Sedaj, sedaj je tako že vse pri kraju. Kmalu bo konec vsega . . . Boš tidel, Matevž, da res . . . Sit sem že življenja, sit. In ni čuda, Človek se ga tako hitro naje, posebno če ga je s tako veliko žlico, kakor jaz. Ha, ha!w „Ivan, ne govori tako! Vem za dobro službo, ako si pameten —." „Ha, ha, služba! . . . Prijatelj, ali si slep?! Ali ne vidiš, da že stojim na robu groba? Ali ne vidiš, da jena mojem obrazu že zapisana smrt? Potrka se po prsih. „Ali slišiš, kako to votlo odmeva? Kakor bi potrkal na prazno krsto . . .! S tako revnim telesom, dragi moj, ne morem prevzeti nikake službe več ... Še to službico, ki jo imam sedaj, bom drugim prepustil . . . Glava bi še bila, glava, ali drugo, kar je pod njo, je vse gnilo, vse za nič . . . Ravno tak sem, kakor drevo, kojemu posekajo korenine.44 „če si bolan, zakaj ne ostaneš doma? S plesom in popivanjem si gotovo ne boš zopet pridobil izgub- ljenega zdravja! ... Pa pustiva sedaj to . . . Kje je mati ?u ' „Umrla." „Brat in sestra?" „Umrla." „Ljubica ?" „Oh, Matevž, koliko vprašanj ! . . . Prosim, pusti me samega nekaj Časa, naj malo zadremljem. Ta prokleta pijača se je ulegla kakor razbeljen svinec na mojo glavo in mi razdražila vse živce . . .u Zunaj žvižga zimska burja okoli oglov, se zaletava v okna in sili skozi špranje v sobo. Ivan Sršen čuti njen ledeni dih. Pomakne se bliže k oknu in položi razgreto glavo k šipi. Oj, kako to prijetno hladi! Ta dobrodejna sapica, ta bo pomirila razdražene živce! Na njegovo uho done glasovi plesne godbe, veseli, vriskajoči, kakor pesem razposajenega otroka. Ivan podpre glavo s suhima rokama ter se zamisli . . . Eno leto, komaj eno leto se je zasukalo v večnost — in koliko se je spremenilo! Bil je na maškaradi, kakor danes . . . Najlepše okrašena dvorana je šu- dr. \Vekerle je ugovarjal, da bi bila Ogrska le agrarna dežela ter povedal, de donaša kmetijstvo tri, industrija pa dve milijardi. — Grof Tisa a je ostro govoril proti ministrski naredbi, s katero se je uradnikom prepove-dalo sprejemati darila. Rekel je, da je to v mnogih krajih — star običaj. — Škof Prohaszka je zahteval zvišanje duhovniških plač. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 10. februarja. V 19 gubernijah je znan izid volitev volilnih mož. Povsod ima večino opozicija. — Izmed izvoljenih 9600 volilnih mož jih namreč pripada opoziciji 1402, strankam desnice 820, a -568 je nevtralnih. V livland-skih mestih je bilo izvoljenih sedem kadetov, šest radikalcev in le dva ustavna. Varšava, 10 februarja V Lodžu je življenje še vedno skrajno nesigurno. Včeraj je bil na tramvaju ustreljen neki Častnik. V neki sladči-čarni in na cesti so bile štiri osebe hudo ranjene iz revolverjev. Petrograd, 10. februarja. Car je odredil, naj se izdajo za 70 milijonov rubljev državne rente po 4°/0, m sicer v pomoč lakote trpečim krajem in v pokritje izrednih izdatkov v državnem proračunu. Oboroževanje Italije. Rim, 10. februarja. Izredni izdatki za oboroževanje do leta 1917. izkazujejo sledeče postavke: Celokupne potrebščine znašajo 253 milijonov lir, izplačljive v 11 letih. Za topništvo se izda 100 milijonov, za zgradbo in oboroženje trdnjav .'$7 milijonov, za puške 10 milijonov, za vojašnice d milijonov, za železniško brigado 14 milijonov, za strategične ceste in za nakup konj 9 milijonov. •46 milijonov ima vojna uprava takoj na razpolago, in sicer so to prebitki iz državnih proračunov leta 1901. in 1906. Iz prodaje zemljišč in starega orožja se je dobilo 7 milijonov. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Rim, 10. februarja. Papež je sporočil francoskim škofom, da ne sprejme ministrskega formularja za pogodbo med župani in župniki glede uporabe cerkve. Pariz, 10. februarja. Lvonski nadškof je dal zakleniti cerkev Sv. Jurja za duhovnike in vernike, in sicer zato, ker si je to cerkev izvolila verska zadruga z župnikovim privoljenjem za svoj sedež. Glasovi z Jesenic. Zadnja občinska seja se ni vršila, ker so bili vsi občinski odborniki slov. narodno-napredne stranke odsotni. K seji je prišel tudi okrajni glavar. Napredni odborniki so bili vedno za pošteno in mirno gospodarsko delo v občini. Ko pa je prišla Zabukovčeva klika s svojimi surovostmi na dan, je minilo naprednjake potrpljenje in ni več skupnega dela. mela kakor razburkano morje .... Povsod smeh in krohot, povsod brezskrbno veselje! In v krogu veselih mask, oblečenih v dragocena oblačila, je rajal tudi on „srednjeveski vitezu, z dolgim belim peresom za širokim klobukom, kratkim plaščem in ozkim mečem. In za roko je vodil vitko „Črnogorko", krasno, kakor bi zrastla pod vedrim nebom, tam doli na toplem jugu ... V žepu denar, na strani ljubečega dekleta, kaj si naj človek de več želi?! . . . Sladki zvoki plesne godbe so doneli kakor slepa pesem o sreči, po prostrani dvorani . . . On je pa plesal z Amalijo, plesal, da se skoraj ni videlo, kdaj se je noga dotaknila parketa in srce, poprej ljubezni žejno srce, mu je dejalo, da je našel srečo, da je našel rešilnega angela, ki ga bo iz zavožene poti pripeljal zopet na pravo pot kreposti ... In sedela sta ravno v tej sobici . . . Amalija, razgreta od plesa, je žarela kakor roža ▼ svojem cvetju. Beli, polni roki je o vila okrog njegovega vratu, uprla Tanj svoje svetle oči in njena mala ustica so šepetala: „Ivan, ljubi, dobri moj lvan!u In on se je pritisnil še bolj k njenemu vitkemu telesu in poljubo-vala sta se, kakor blazna . . . (Konec prih.) Naj se postavijo klerikalci s vlado vred na glavo, naprednjaki ne odstopijo niti za las od svojega sklepa, ker nimajo nikakih garancij, da klerikalci nekega dne zopet ne zdivjajo. Mi si umijemo roke in zvrnemo vso krivdo za morebitne posledica na tiste ljudi, ki so povzročili, da je vsako delo v občinskem odboru izključeno. Pervakenwahn. Pod tem naslovom je prinesel „Grazer Tagblatt" dopis z Jesenic, v katerem bljuje Žveplo in ogenj na jeseniške naprednjake. Sodeč po konfuznosti in plit-vosti dopisa smo popolnoma uverjeni, da je njegov duševni oče slavnoznani titular ni inšpektor c. kr. državnih železnic stari Querch. „Slovenski Narod" je pred kratkim prinesel par notic, v katerih se norčuje iz t^ueroha, ker smo pač hoteli dokazati, kake duševne reve stavi jeseniško nemštvo v ospredje, ker sploh nima zmožnej-ših ljudi, kakor je bivši "feldwebel" Queroh. Napredno Časopisje je poteg niio Quercha za nos, češ, da bo kandidiral v državni zbor. In tu pride „Grazer Taglatt" ter z vso resnobo poroča, da se je „informirat" pri starem ^uerchu, ki se ne namerava pečati s politiko. Za take germanske modrijane nimajo jeseniški naprednjaki drugega, kakor posmeh. Dopisi, ki jih prinaša „Grazer Tagblatt", so res v vsakem oziru „pubenhaft". V Kranjsko goro in Rateče Na Jesenicah se je osnovalo slo rensko kmetsko društvo, ki naj varuje politično samostojnost slovenskega kmeta. Zadnji čas je. da se tako društvo ustanovi tudi za občino Kranjsko goro in Rateče. Poznamo več mož, ki bi lahko to delo storili. Torej neustrašno naprej! Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. februarja. — Osebna vest. Avskultant pri tukajšnjem dež. sodišču g. R. Cele-stina je premeščen v Novo mesto, g. Josip JanŠa, avskultant v Novem mestu, pa v Ljubljano. — Nekaj za predpust ali Fur-lando furioso redivivus. Ce se ne motimo, je ravnokar disciplinarni svet odvetniške komore sklenil, da se proti \ dr. Tavčarju ne bode disciplinarno postopalo radi znane zadeve z dr. F. S tem je dognano, da je bil smešni „dvoboj", katerega je hotel dr. F. voditi s pomočjo dveh domobranskih častnikov, neutemeljen, in mož bi bil prav storil, da je Bogu hvalo pel, če se vse pozabi. Ali zopet se je zbudil Furlando furioso. in zopet je začel ta človek svoj plesnjivi dvobojek po predalih „Slovenca" razpostavljati ter se bahati s svojimi sekundanti in njihovimi „protokoli". Samo ob sebi je umevno, da so dr. Tavčarju ti protokoli deveta briga, ker mu niti lajtnanti niti generali ničesar ukazovati nimajo. Furlando furioso pa hoče to priliko iznova izkoriščati za svojo reklamo in zategadelj je najel znano alhohola polno antialkoholično mizo v hotelu „Union", da se je konstituirala in sodila o tem, je li dr. Tavčar še gentle-man, to se pravi, je li dr. Tavčar se pošten in spodoben človek, odkar ni hotel imeti prismojenega dvoboja z dr. F., Češ, da je „provokant" *ze itak vložil objavo na disciplinarni svet. Sodnika sta bila Štefe in Lampe, in glej čudo, razsodila sta, da dr. Tavčar ni več gentleman. Ali je treba odgovora V Ne! Najboljši bi pa bil: Bog daj norcem pamet! — Drugega odgovora ti kruljevi gentlemani in pošnofani kavalirji res niso vredni! — „TagespoŠta" Indirektno obsola germanizacilski zlatem na Koroškem! V eni zadnjih številk piše graška „TagespoŠta" o krivicah, ki se gode Malorusom od strani Poljakov. S „svetim" ogorčenjem se zgraža ta nemški list zlasti nad Šolskim zistemom, ki mu je baje edini namen poloniziranje maloruskih otrok. Maloruski učitelj je baje popolnoma brezpraven, on ne sme imeti samostojnega razuma (!), samostojne volje niti časti. Nekega maloruskega učitelja, ki je dal samo inicijativo k ustanovitvi neke Čitalnice, se je takoj odstavilo. Maloruskim otrokom se je baje prepovedalo, da ne smejo med seboj niti v svojem materinem jeziku govoriti. Tako navaja „TagespoŠta" še več slučajev o poljski „kriviČnosti" napram Malorusom ter imenuje ravnanje Poljakov sploh barbarično — Prav lepo je, če se kdo zavzema za pravico ter obsoja krivico; saj se tudi mi borimo le proti krivici. Odrekamo pa pravico tozadevno obsojati druge tistim, ko se sami poslužujejo naj-brutalnejiih in krivičnih sredstev, da zadostijo svojemu narodnemu šovinizmu. O šolskem sistemu na Pruskem Poljskem sploh ne govorimo; saj je ta germanisator i čni zistem sploh madež evropske civilizacije. Potegnimo samo paralelo med Malorusi in koroškimi Slovenci. Tudi na Koroikem je slovenski učitelj popolnoma brezpraven in ne sme imeti niti svojega mišljenja. Tudi na Koroškem se prepoveduje otrokom slovenska govorica! Značilen je slučaj, ko je nadzornik P ali a surovo napadel nekega slovenskega učitelja samo zaradi tega, ker je Čul o tem poslednjem, da je baje naročen na „Slovensko Matico". NeŠte-vilni zgledi nam sploh drastično osvetljujejo nemški barbarizem na Koroškem. Slovenski učitelj, ki bi se tudi javno udeležil kakega, in naj si bo še tako nedolžnega narodnega pokreta, je bil na Koroškem do zdaj sploh nemogoč. V nekem spodnjekoroškem okraju je bilo blizu skupaj več narodnih učiteljev, ki so bili med seboj v koreapondeneni zvezi. NekoČ so se ti učitelji in neka učiteljica sešli na prost razgovor in zabavo. Komaj je o tem slišal nadzornik Palla, takoj je razpršil te učitelje na vse mogoče vetrove, učiteljico pa je nastavil med Nemci ter se o nj ej izrazil, da jo princip i jalno ne nastavi v slovenskem kraju!!! Naj to za danes zadostuje. „TagespoŠta" ima torej najmanj povoda jadikovati o krivicah ter se zgražati nad barbarizmom drugih narodov. Nemci priznajo pravico samo tam, kjer je v prilog samo njim. Če bi pa zahtevali njihovi interesi, pa jim je dobrodošel največji barbarizem ! Vsekakor pa je „T a g e s -pošta" nehote indirektno kruto obsodila šolski zistem na Koroškem, ki mu je edini namen germaniziranje slovenskih otrok. Koro t an.s ki. — Štajerski deželni zbor se skliče dne 25. t. m. k večtedenskemu zasedanju. — Prihodnje zasedanje tria ikoga deželnega zbora ima za Trst poseben pomen. Razpravljal bo namreč o razširjenju volilne pravice v deželni zbor. Razun tega se predlože zakonski načrti o kanaliziranju mesta, o novem stavbnem redu in o ustanovitvi bančnega zavoda. — Iz ju stične službe. Pravni praktikant g. Alojzij Gradnik v Gorici je imenovan za avskultanta. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri, na pustni torek popoldne Ob poln 4. (za lože: par) se uprizori drugič na slovenskem odru velezabavna Rosenowova satirična ko • medija „Maček Spaček", ki je pri svoji premieri vzbujala toliko veselost. — Za petek (par) se pripravlja sloveča Kienzlova opera „Evangelj-nik", ki se odlikuje po krasnem, ve-ledramatičuem libretu in moderni, fini glasbi. To opero si je izbral dični naš baritonist, gosp. Jan Ouiednik. za svoj častni večer. Slovensko gledališče. Emil Rosenow: „Maček Spaček", satirična komedija v štirih dejanjih. E. Rosenow je bil socialističen nemški državni poslanec. Umrl je še mlad, „Kater Lampe" pa je njegovo edino dramsko delo, za Hauptmannovim „Bobrovim kožuhom" (Der Biberpelz) najboljša nemška komedija Napisal jo je pravi pesnik, kateremu se satira prele vi j a v človečanstvo. Pravzaprav je malo dejanja: Uboga para, grbast rezbarski pomočnik, ima mačko — in ta spravi vse pokonci, kjerkoli se pokaže. Zato jo županstvo zaseže in jo spravi na varno pri občinskem biriču, kjer naj mačka počaka nadaljnih višjih odlokov. Birič in njegova žena pa se v bedi polakomili ta mastne pečenke in zakoljeta in spečeta mačko — občinski žandar m in pismonoša pa, ki ju je ravno tisti kritični trenotek zaneslo v biričevo hišo — jo pojesta za zajoa. — To je vse, — ali tudi ta skromni sujet zadostuje pravemu pesniku, da naredi iz njega pravo in vrlo dramo. Osebe, ki nastopajo v njej, so vzete iz življenja, karikirane so samo malo — karikirane s tisto fino satiro, ki jo imenujemo „Simplioissimns Stil". In tako je ta komedija literarna, fina satira na kmetska županstva, na orož-niftvo, na kandidate v občinski na- stop — na politično upravo nemške drŽave sploh. Nikdar ne smemo pozabiti, da je „Maček Spaček" literarna komedija, torej nikakšna burka — da nasprotno visoko stoji nad tistimi fabrikati, ki preplavljajo ves moderni gledališki trg in ki se uprizarjajo po vseh odrih pod imenom burka, a la Kadelbnrg & Comp. Preložena je drama tako, da se je kolikor mogoče ohranil njen specifično saški kolorit. V jezikovnem oziru je preložena tako, da se je ohranil slog vulgarnega jezika — drama je originalno pisana v saškem kmetske m dialektu — ali dej -stvo, da je slog jezika vulgaren, nikakor ne upraviČuje, da bi se jezik govoril po domače — da bi se šva-palo! Tega gospoda umetniki ne smejo pozabiti. Sobotna premiera je ugajala — komedija je tako polna humorja, da občinstvo ves Čas ni prišlo iz smeha, ki se je stopnjeval do hrupnega krohota, ko izpove birič, kako je pravzaprav bilo z nesrečonosno mačko. — Ali! To, kar smo v soboto večer videli na našem odru, ni bila Rosenowa komedija, to niti ni bila burka, to je bil cirkus, cirkus Fuma-gali, ki se ne more ponašati s svetovno slavo. Specialno prvo dejanje. Tistega Čisto neopravičenega, skrajno neestetičnega kričanja absolutno ne maramo več slišati! Tudi absolutno ne moremo veČ trpeti, da bi se igralci dovtipom sami smejali. Neumljivo mi je tudi, zakaj se v literarni drami poveri večja vloga dami, ki uiti še ni začela biti diletantka. Tako mučnega vtisa name vsaj še ni napravila tekom 15 let, kar posečam gledališče, nobena oseba, kakor ta dama, ki je to pot ne imenujem — in imeli smo že lepo število diletantov-začetnikov. Z bogom! — Tempo drame, specialno še prvega dejanja, je bil prehiter — saj to ni burka — in fina satira nima časa, da bi izzvenela! Pojdimo v de-tail, kar po vrsti po plakatu: Gosp. Dragutinović — izborna maska — je župana totalno pogrešil. Župan ni cirkus figura, ampak mora biti smešen ravno zbog svojega namišljenega dostojanstva. O županovi soprogi sem že govoril. Gdč. Thalerjeva kot dekla je zadostila, pa bi se dalo tudi boljše narediti. G. B a r j a k t a r e v i c-je govoril precej perfektno srbščino — ampak na ljubljanski oder to ne spada — vzlic jugoslovanskemu brat -stvu. Gdč. Noskova je bila poleg g Verovška najboljša figura — či-mur se ne Čudim, kajti gdč. Noskova je resna in zelo inteligentna igralka, ki se ji odpira še lepa prihodnjost. G. Danilo je bil, če izvzamemo kratek spomin (ki pa je bil to pot epi-demičen), prav dober. Gdč. Bergan-tovi in ge. B ar j akt ar o vič ki nimam oporekati. Gosp. Boleška kot grbasti rezbarski pomočnik je bil mestoma premalo resen, vo^Če pa prav dober, g. NučiČ je svojo ne preveč naporno vlogo kot žandarm rešil prav izborno. Režiser igre g Verovšek je seveda odnesel palmo večera, po-spevši se v tretjem in zadnjem dejanju do umetniške višine komičnega karakterja. Ga. Danilova je Švapala — sicer pa je prav zadovoljila. Gosp. Bukšek je še precej ugajal, kar smem trditi tudi o njegovi ženi, gdč. K o -če var je vi. Komparzerija to pot ni ničesar skalila. Komedija se jutri ponovi in zasluži, da zopet napolni hišo. Humor, ki jo preveva, je zdrav in šegeta tudi najtopejše živce. Fr. K. Vseučiliško predavanje v Ljubljani. Snoči ob 8. je predaval v veliki dvorani „Mestnega doma" na povabilo „Akademije" vseučiliški profesor iz Zagreba gosp. dr. Lazar Car o vzroku smrti. Ko je predsednik „Akademije" g. dr. Ravni -h ar pozdravil v iskrenih besedah predavatelja, govoril je ta o veleza-nimivem predmetu obširno in vsestransko. Podal je najprej glavne poteze Darwinove teorije, katero je uporabil Weissmann in govoril nato o tega teoriji o vzroku smrti. Gospod predavatelj se je nad vse natančno pečal s so matičnimi in reproduktivni mi celicami životinj, razjasnje-val med drugim, kakšen pomen ima v celici protoplasma, ki je potreben za vzdržavanje življenja. V ilustracijo svojih navedb je risal govornik na tabli, kako se celice razvijajo, kako se večajo in pomnožujejo, pa tudi kako se uničujejo in pravil zakaj. Končno je povedal g. profesor tudi svoje mnenje o vzroku smrti, da prav zaprav še ne vemo, kaj je vzrok, da vsaka životinja konča svoje tuzem-sko življenje. Predavanje je trajalo od 8. do V obilnem Številu zbrano občinstvo je pazno poslušalo poljudno razjasnje vanje vede in se g. predavatelju zahvalilo na konci z burnim ploskanjem. Posebno veliko je bilo med poslušalci našega diČnega ženstva, ki kaže, da se zanima zs resne stvari, kot so znanost in veda, bolj nego za Šumno predpustno sa-bavanje. — Sokolova aaaakarada. Občinstvo se opozarja, da se bodo dobivale vstopnico jutri popoldne od 2. do 5. ure v restavraciji „Narodnega doma11 in v trgovini brata A. Škota na Dunajski oesti. Da ne bo na ve- čer pri blagajni prevelik* gneče, se občinstvo naprosi, de si v kolikor mogoče že poprej preskrbi vstopnice. Blagajna se otvori ob 7. uri zvečer. — Mokamedanska naselbino na l|nbl|an skesa batfn. Poleg boje vitih kitajskih boksarjev so se tudi Turkom začele sline cediti po osušenih ižanskih planjavah. Po posredovanju bosanske vlade so nekatere turške rodbine dobile dovoljenje se naseliti na barju, ker so izvedele, da je ljubljanski „morostu suh. Sadili bodo tobak in slive. Tam kjer je stala nekdaj Črna vas, sezidane bodo v kratkem kule. Raz vitkega minareta bode klical turški mežnar vernike k molitvi. Ižanski most ali turško Igova čuprija nas bode vezala z Han Iblanco, kakor se bode imenovala ta nova turška vas Vsi priseljenci zapustijo v nedeljo Novi Bazar in se odpeljejo čez Sarajevo, Vranduk, Han Begov, Brod, Sisek v Ljubljano, kjer jih bo v Sokolovi dvorani pričakoval v torek Grilc iz Trnovske gmajne, da jim pokaže bližnico do Črne vasi. Seboj pripeljejo žene in dekleta, in mi našim kranjskim fantom in možem svetujemo , naj nikar ne koketirajo s Turkinjami, Če ne utegne nastati kak kraval. Turk je mirna duša. toda ženo mu pusti lepo pri miru, drugače glava sek. — Plesni venček trgovskih SOtmdnlkOV se je vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Marodnega doma in je bil torišče samih veselih in dobrovoljnih ljudi. Obisk je bil dober, tako da je v vseh prostorih, zlasti pa v dvorani, ki je bila okusno okrašena z zelenjem in cvetjem, vladalo ves večer presrčno veselje in zabava brez vsake prisiljenosti. Ples je bil jako animiran in so ljubeznivi gospodje našli v dražestnih gospodičnah in lepih gospeh vnete plesalke, s katerim so rajali ob neutrudljivem sviranju Društvene godbe do zore. Češko besedo in četvorke je aranžiral g. K en da in pokazal pri tem izredno spretnost. Plesalo je prvo besedo 28 parov v 7 kolobarjih, četvorke pa 70 parov. Odbor za prireditev tega plesnega venčka je obstojal iz gospodov Jurja Schafferja, Frana Ber-jaka, Frana Janca. Josipa Hauptmanna, Pavla Fabijana. Josipa Zajca, Rudolfa Mlakarja, Matka Severja in Josipa UrbančiČa ter sme biti z uspehom v vsakem oziru docela zadovoljen, ker je vencek pokazal, da naši trgovski sotrudniki uživajo srčne simpatije med občinstvom, posebno pa njih gg. šefih, ki so se v obilnem številu udeležili prireditve svojih uslužbencev. Da je uspel venček tako fino, gre zasluga prirediteljem, ki so storili vse, da zadovole udeležence, da je pa vladalo pravo veselj e med vsemi, je pa pripomogel mnogo re-stavrater g. Kržišnik. ki se je kot navadno tudi to pot z uspehom potrudil, da se izkaže kot lastnika izborne kuhinje in izvrstne vinske kap -ljice. Končno pripomnimo, da smo med drugimi opazili na plesnem venčku podpredsednika trgovske iu obrtne zbornice g. Kollmanna. predstojnika tukajšnje fi lij alke avstro-ogrske banke gosp. Miibl bauerj a, pristava trgovske zbornice gosp. d r. \V i n d i s c h e r j a itd. — „Slavčeva" mažkarada. *Kar priredi naše priljubljeno pevsko društvo „Slavec", ima vse najlepši uspeh. To velja zlasti o njegovih maskara-dah, ki so se občinstvu tako priljubile, da jih vsako leto poseča v največjem številu in da bi se konci predpusta z začudenjem vpraševali, zakaj ni bilo „Slavčeve" maskarade, če bi je ne bilo. Tudi letošnja mas-karada ni prav nič zaostajala za dosedanjimi, ampuk jih morda v tem ali ornem oziru še nadkriliia Vršila se je snoČi v prostrani veliki dvorani hotela „Unionu. Komaj je napočil določeni čas začetka, že je mnogobrojna množica mask in civi istov polnila z vso hitrioo dvorano, ki je bila kmalu Če ne pretesna, pa vsaj napolnjena. Ni minula ura, a ie so bili zasedeni vsi stranski prostori ter seje oživel balkon, odkoder je bil pogled na pestrobojno vedno se spreminjajočo podobo v dvorani naravnost očarljiv. In kadar so zadoneli mogočni akordi Društvene godbe, dihnile je novo bujnejŠe življenje v vsa telesa, zbrana tam doli na plesišču ter so se zavrteli krasni pari v razaošnem plesu. Maske so se odlikovale po izredno krasnih toaletah Najštevilnejše so bili zastopani rajski otroci, bebeji in piroti, ki so prišli z izborno nastopajočim očetom Bila je to najlepša skupina, ki je splošnemu vrvenju dajala posebno podobo, ker se je pojavljala zdaj tu, zdaj tam in švigala kot blisk z enega konoa dvorane v drugega. Ti rajski otroci so bili silno razposajeni in bi se jim včasih kljub njih lepoti in presrčnoati spodobila leskovka — Če bi ne bih na maskaradi! Lepo lastnost so pa imeli, da so se vedno „vkup držali" in da so nauke modrega na prvi pogled izkušenega očeta Jr ado volj no ubogali. Postavljamo jih za sgled naši mladini! Veliko pozornost je vzbujal kopoiŠki stotnik, ki je pri-iedši z oddelkom vojakov a vso pri-znano strogostjo aretiral kopniftkega kopana in spraznil do dna občinsko blagajno Za ta svoj Čin ni odSel splošni pohvali! Naj omenimo na Jalje skupine Kitajcev in Japoncev oz. laponk in Kitajk z obligatnimi solnčniki. Mnogobrojno je bil zastopan rod Ciganov in Cigank, samo da se za zagrinjalom ni skrival zagorel obraz Ciganke, ampak navadno prav mičen smejoč se bel in rdeč obrazek, vabeč te k srčkanemu poljubu . . . Mnogo mask je bilo v naši narodni uosi Skupine dominov so prišle v najrazličnejših barvah, klovni pa, ki so ?i nadeli nalogo zabavati po svoji irkuški navadi, so to storili z večjim in manjšim uspehom. Pa vsaj dovtipi ^uđi drugod niso vedno vsi najboljši. j£jned posameznih mask naj omenimo l&haca iz cirkusa Botralo Billa, pomaranče, križevo damo, piretko, rokoko, maka. rdečo kapico, kozaka, perzijskega šaha, Juda odalisko, kri-zaatemo. češnjo, marjetico, ,Alt \Vien' izredno pogojeno), zeleno žabokne-gjDJo, preico itd. Opazili smo nadalje Uelokranjca, Hrvata in Hrvatico, Srba in Srbkinjo, Črnogorko, Dalma-unca in Dalmatmko, Cahinjo, Poljaka in Poljakinjo, Rusa in Rusinjo. Turčina in Turkinjo, Ogrinjo. Tirolko, Parižanko, Holandko, opanea in Špau-jolko, Američanko, Indijanca itd. Pri toliki mnogovrstnosti mask ni čudno, da se je koj odzačetka razvilo na maskaradi pravo pravcato predpustno veselje, ki se ni zmanjšalo do jutra. Plesalo se je ves čas z iskrenim navdušenjem in požrtvovalnostjo za kar največji užitek predpustnega rajanja, da je morala Društvena godba vsak komad po dvakrat ali še večkrat pojavljati. Prvo četvorko je plesalo S4 parov, drugo pa 98; Češko besedo je plesalo 60 parov v 1~> kolobarjih. Aranžiral je Četvorke in besedo gosp. Radivoj JeloČnik in mu gre vsa čast, ker je pri četvorkah s tolikimi plesalci izvršil krasne figure s popolnim aspehom Maskarado je obiskalo do 1000 oseb in je njen gmotni učinek na vsak način zadovoljiv kljub velikim režijskim stroškom. Odbor za prireditev maškara de je obstojal iz društvenega odbora, ki se je okrepil se z gg: Jeločnik o m. Pucem, pi. Sladovi c-em in Z a m 1 j e n o m Dvorano je kaj okusno dekoriral z zelenjem vrtnar g. B a j c. — IV. velika mednarodna maškara da se je vršila v soboto zvečer na starem strelišču in je bila dosti dobro obiskana, mask pa ni bilo veliko, in smo opazili le nekaj dominov, dva Kitajca, Tirolce in Tirolke, Go-renjke. ciganke, jokeva, dragonca, klovna itd. Razposajeno karnevalsko življenje se je kmalu vselilo v srca plesalcev in plesalk, pa tudi neple-saloi so se dobro zabavali in bi bili pozabili docela na vsakdanje življenje, če bi bila dvorana le količkaj zakurjena. Besedo in Četvorke je spretno aranžiral gosp. P r a č e k in je plesalo Četvorke povprečno po 40 parov. Vojaška godba je neumorno svirala poskočne komade, katere je morala vedno in vedno ponavjati. Ples je trajal do ranega jutra z isto silo kot od začetka. Upamo, da je željeni uspeh prirediteljev izpolnjen v polni meri. — V kranjski kmetijski soli na Grmu je bilo v času od 1. 1904. do tekočega leta učencev Kranjcev 27, Štajercev 24, Primorci 3 in 1 Korošec. V letošnjem prvem in drugem letniku je v vsakem po (\ Kranjcev in po 4 Štajerci. Toliko v dopolnitev članka „Kranjska in spod-nještajerska kmetijska šola" v sobotni številki „Slov. Narodau. — Lovskih kart je deželni odbor kranjski razposlal 190(i. leta J247 komadov. Prejeli so jih v oddajo lovcem: mestni magistrat ljubljanski £40, c. kr. okr. glavarstvo ljubljansk* 250, kranjsko 370, kamniško 190, radovljiško 257, logaško 400, postojnsko 230, litijsko 210, krško 285, novomeško 275, črnomeljsko 140, kočevsko 400. Dohodek vseh teh lovskih kart je znašal 14.250 K. — Poročil SC j« g Mtttko Zupan, C. kr. poštni asistent, z gspdč. Faniko Justinov o. Čestitamo! — Nova ženska bolnisčnica v Novem mestu se bo imenovala rElizabetna bolnisčnica". — Nesreča. V parketni tovarni v Trebnjem sta se ponesrečila delavca 221etni Anton Jerič in 20-letni Ivan Kolar. Obema je cir-kularna žaga odtrgala po en palec. — Redek lovski plen. Lovec Filip Klemenčič je pri Trebnjem ustrelil divjega mačka, ki je tam jako redka žival. — Delavsko izobraževalno društvo „Danica11 v Metliki bo imelo dne 17. februarja ob dveh popoldne v prostorih gostilne pri rSolncutt - t«.7 - 1 100 —I tocron <>fit>_{ fioao majska renta. 4*2";. srebrna renta . 4*, *v-6tr. kronska renta . 4*;, , zlata w ogr^V-a kronaka renta 4% „ zlata „ i\ posojilo del Kranjskr 4lv/, posojilo mesta Spije' **/«/, bos.-herc. železmšK« posojilo 1902 . . . 4«, češka det. banka k. *. 4*-j * m ■ i. o. 4; V, z asi. pisma gal. del hipotečne banke . ♦S*'« Peit* kom- k. o. 1 10^ pr...... raet. pisma Innerst. hranilnice.... /asi. pisma ogr. centr cci;. hranilnice . . -z. pis. ogr. Hp. ban obt ogr. iokainih železnic d. dr. ot>i. češke io • S ■>-_ ogrske a*p. banke . srbske i frs. 100- _ turške...... 3asih~ka *r«čka . . . Kreditne • ... iMNBOŠfcC • » • • Krakovske • ... Ljubljanske 9 . . -Avsrc. rdeč. križa . , . -OZ?. m - • ■ • • Rudolf ove m ... Saicburške % . » • Dunajske kom. * . . ■ DetitM*. luine Jeie.rnice .... Državne železnice . . . avatr.-ogrsks bančne del« avstr. kreditne banke . . Ogrske . m Zivnostensfce , Premogokop v Mostu (Bp^m \lpinske montan ... Praške tel. ind. dr. . . - ,t t Sima-MurAnyi.....N f 68 50 ?69\*0 Trboveljske pra«. *rwč*x . I *$^) _| ^3 avsir. orolne tevr. fio 684 75! £8 75 ;iT67 —I 771 — I r*6~ 7? 6 ! 619 2639 187 - 5*45-7b Hi- 620 — 2049 - M8 - I1-36 ^••09 r2 50 517 60i ^■451 ?6S 160.— li-40 19*12 :8 Xi*€6 :• BO •» 65 263 i!5i ?^4 — 4*41 K Dae 11. feoraarj« 1907 yfjg*na|aa. Menica na april . . M 50 * „ „ oktober . . „ PO . Ri .april . . 50 » Hcruza p maj .... 50 „ julij .... 50 . 3v7f* »prU '-O *1 v. 5 h višie. 7 55 7-87 6 82 5 26 5-40 7 56 Zahvala« Najtoplejšo zahvalo izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse obilne dokaze iskrenega sočutja povodom nena-domestne izgube iskreno ljubljene soproge. 516 Osobito se zahvaljujem preča-stiti duhovščini, gg. pevcem za ganljivo petje, gg tovarišem ter sorodnikom za krasne darovane vence in sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali zadnjo čast nepozabljivi rajnki. Moravče, dne 9. febr. 1907. Fran Scbmnck, c. kr. orož. stražmojster. Zahvala. Za mi povodom bridke izgube preljubljene, 31. prosinca t. 1. umrle tete, gospodične 3vane Vrančić izražena sožalja ter mnogobrojno spremstvo nepozabne pokojnice k večnem počitku se vsem najprisrč-neje zahvaljujemo. 510 Osobito se zahvaljujem v svojem in svoje soproge imenu č. go-spem Bele, Hafner in Kandolini ter g. c. kr. nadoficijalu Korošcu, ki so nama pri ureditvi vsega potrebnega nad vse požrtvovalno in neutrud- ljivo pomogli. Kostanjevica, 8. svečana 1907. Ivan Vrančić, c. kr. sodni pristav. Zahvala« Dovoljujem si izreči najtoplejšo zahvao za mnogobrojne dokaze prijateljskega sočutja ob priliki težke izgube nase nepozabne, iskreno ljubljene matere, stare matere, tašče, tete in sestre, gospe Frančiške Alvlan vdove Nilavec roj. GollOb vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastiti duhovščini za častno spremstvo, in vsem, ki so spremili drago pokojnico k zadnjemu počitku. 512 Vrhnika, 8. februarja 1907. Marila Inaoconte, hči. — Josip Milavec s rodbino, sin Stavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil 3 Dolenjske ceste 513 1 no 5^ Petro r\G$\p 53* Gregor jLenl^o čevljarski mojster v Ljubljani. Gospodične it trgovine ali uradnice M na ata—wanja in hrana. Kje, — pove apravniitvo „Slov. Naroda". 464 S lahko ob lahkem delo zaslutijo mnogo denarja. 448—2 Predstaviti se je od 9—12 in od 3 - 6 v Ljibijani, > V*gorih alicah it §, pnheno levo. aitttttttttttttttttttttttt^ v I. nadstropja s 4 sobami in pr tikh nami se Odda za majev termin na Jurčičevem trgu it 3. 489-3 Izve se podrobno tam ali pa v kavarni Prefieran. «4 Ranama .Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 usaktorek, sredo, četrtek 97 6 soboto In nedeljo vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fanl Pogačnik. Podraženje mila. Združitev tvorničarjev mila v ,.Zvezi avstrijskih industrijcev" je zaradi trajne podražitve vseh surovin sklenila, da cene milu vnovič (od aprila pret. leta četrtič) zviša in zadeva tokrat podražitev zlasti eschvvegsko milo. Javljajoč to svojim cenjenim odjemalcem, naznanjam, da sem se tudi jaz pridružil zvišanju cen, sicer pa in zlasti glede spremembe posameznih cen navajam ca svoja direktna poročila. V Ljubljani, u. februarja 1907. Pavel Seemann. Samo 6 dni 515 Havre-New York Francoske prekomorske družbe. lEdiaa najkrajša črta čez Bazei, pariz, )Cavre v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vsejslovenske pokrajin« IV §amo "M 4626 9 oblastveno potrjena potovalna pisarna tjubljana Dunajska cesta 18 fijnbljana t novi hiši »Kmetske poao|ilaiceMv nasproti gostilne pri »Flgovcn*. 5 .1 'i II "v Ravnokar izšel Jfribarjev naj a o vej ii »Splošni naslovnik' uradov, društev, tvrdk in zasebnikov dežel- F nega in stolnega mesta Ljubljane ter voj- & - vodine Kranjske. zzz: Ta najnovejša vsem uradom, trgovcem in zasebnikom neobhodno potrebna knjiga obsega na 30 polah velike oblike nad 100.000 naslovov industrijcev, uradov, du- II j hovščine, učiteljstva, obrtnikov itd. Ljubljane in cele Kranjske in je edina te vrste, lm Gena 10 kron, po posti 30 vin. vet. — Naroča so v saloinl knjigarni Dragotfna Hribar!« v L|abl|anl. m Lepo stanovanje s dvema sobami in pritiklinami se za maj poeeni aiia. RavDotam se tudi ndda lepa, svetla delavnica la lopo prostorno skla- sUMO. 509-1 Več v npravniatvn wSlov. Naroda". Pristni dobri brinjevec se dobi pri «0 4 L fEBEHIKU V Spod. fiBL barpT in lliike iianske graiŽine bodo v bogati izberi na pepelnlco, kvaterni potok i u na veliki potok na tukajSujem ribjem tr^u v vsaki množini na prodaj. 6U Dabllo na katera se vrsi v gostilni ,.pri Cenkarju" Jutri no pustni torek I Svira po vsem sveto znana godbo. Vato|ialBa iipoata. Pnu' r-»ća mc za < bUn obi^k yionovonje obstoječe iz 2 sob, kobinje in pr sil me SO Odda takoj ali za majev terma mirni stranki m Gradišća §L 13. __SCI-2 Kmsasrsmaaamaa strojevodja vsii kovačije, ključavničarstva, monti ranja, 28 let star, sedaj de'iij< i na parni žagi, teli slntbo prtmonltt. Ponadbe na npra n. „Sl»»v. NarodaM. Zaradi selitve se proda pohištvo malo rabljeno in za celo sobe. Ogleda ae lahko vsak dan od 12.—K/,£ are dop. in od 6.-7. ure popoldne in ob nedeljah dopoL, na Opekarski cesti it 10, I. nadstr. •»•-« ponovan] v pritličja i 2 sobama, kabinet« in, ku-binjo, kletjo, drvarnico in podatr^sieDi so odda za majev termin Pred igriščem št. 3 na levo. 470-3 Vte se poizve pri gdč. Jgtijaj) Premk v Gradišču št 2, II. irmVti Restavracija jri Lbts Marije Terezije cesta št. 16 Jutri, pustni torek zaključni == ples. Začetek ob štirih popoldne. Vstop prost. Na obiln i udeležbo vljudno vabi 472-3 Fran Slatuar, gostilničar. 617 Beti Kos, St. 4587. Razglas. V smislu § 7. postave o obdelovanju ljubljanskega Barja z dne 23. avgnsta 1877 1. dež. zak. Št. 14 naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev iz katastrskih občin Trnovsko in Kar lovsko predmestje, Gradišče in Štepanje vasi za volitev dveh odbor nikov in enega namestnika v glavni odbor za obdelovanje Barja sestavljeni in da se smejo od srede dne 13 t. m. skozi 14 dni t pisarni mestnega gospodarskega urada pregledavati in proti njim rlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal podpisani mestni magistrat. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 5. februarja 1907. kr. avtrjj.ke {fe državne ieleznlo«. Izvod iz voznega reda, Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. «31- 5 Is Llnbllano Int. soLi 7*1© zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žet, Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. M-30 preipoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drl žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. fOS popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. • oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c kr. drl leL Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-OB iveder Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 ivooer. Osebni vlak v smeri: Trbil k>-23 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenic«, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drl žal., Beljak, Inomost, Moaakovo. Oohod v Llnbllano (ni. ioL: 7-o© zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. n-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja Inea it iS predpoidna. Osebni vlak le c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 1-32 popoldne Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja 4- 30 popoldne. Osebni vlak iz Setetala. Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. 1. Trsta e. kr. ari. 1 5- 36 zvečer. Osebni vlak iz Straža-TaaUa, Novega mesta, Kočevja. e-45 zveOer. Osebni vlak iz Prage, Uaca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drl žel., Gorice c kr. drl laf u 34 ponoOl. Osebni vlak iz PontablM Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c kr. d. £ Odbod iz LJubljana dr*, kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 9-OS popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 10 zveOer. Mešani vlak v Kamnik. tO 43 ponoOl. Mešani vlak v Kamnik. (! v oktobru in le ob nedeljah m pi Pohod v LJubljano ara, kolodvori 0-40 zjutraj. Mešani vlak is Kamnika. tO O O p ed po Id ne. Mešani vlak Iz Kamata* • io zvaAer. Mešani vlak iz Kamnika. 300 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Sa*M v ot.-tobru in le ob nedeljah in praznJlr%, (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic t Trstu. 93 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani it Podružnica ▼ SPUSTU. Stritarjeve ulice it. 2. Podrainica v CELOVCU. mmfiASn glavnici! JUL 3.330.000. W**«fvaii fond WJL 2t 4* C*, m 17 priporoča k žrebanju dne IB. februarja I0O7 na 3° 0ne zem. kreditne srečke po Vloge na knjlilce in tekati rain obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 4,/3 %. Promese K 5'50; glavni dobitek K 90*000. Rentni Houek pinto tenka oma. Tadajatolj in) oigovorai orednik: Rastu P u »s t o p l a xn h e k. Lastnina, in tisk ..Narodne tiskarne4 i