KRŠKO — Realni ekonomiji se ne približujemo, ampak oddaljujemo. Proizvodnih zmogljivosti ne povečujemo, z inflacijo še nismo začeli obračunavati. Izgube se povečujejo, težnje, da bi jih socializirali, pa so še naprej prisotne. Tako pa ne gre več naprej, zato slovenski izvršni svet v celoti podpira ukrepe zveznega izvršnega sveta. Seveda ne bo šlo brez bolečin, toda vsi ti ukrepi so nujni, je dejal predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj na razgovoru z direktorji, potem ko se je v teku celodnevnega obiska v krški občini seznanil s problemi kovinarske industrije in kmetijstva.
Poudaril je še, da potrebujemo vodne elektrarne, novo železarno in seveda ceste, ki so med drugim tudi združevalni dejavnik v Jugoslaviji, če hočemo omogočiti slovenskemu gospodarstvu razvoj in nemoten izvoz. Umik s konvertibilnih trgovpabi bil za slovensko industrijo katastrofalen.
V SOP so predsednika Šinigoja seznanili z razmerami v kovinskopredelovalni industriji, kijev krški občini nosilka razvoja, a ima s Kovinarsko v svojih vrstah tudi težkega bolnika. Za nujen kakovosten zasuk so potrebni kadri in tudi dobra oprema. Medtem ko opremo že še nabavijo, pajetežjezljudmi,saj
strokovnjaki le neradi prihajajo na obrobje Slovenije. Zato se delovne organizacije povezujejo in ustanavljajo projektivne biroje v večjih republiških centrih. Direktorji delovnih organizacij kovinske branže pa so omenjali tudi druge probleme, kot so izvozne zagate, neskladja cen, zapiranje trga itd.
Šinigoj je dejal, da se je treba od izdelkov, ki porabijo veliko surovin, energije in malo pameti, posloviti.
Pri tem je omenil SOZD Združena podjetja strojne industrije (ZPS), ki ne opravlja dobro svoje vloge. Poudaril je, da bo potrebno odpreti trg, pa naj se tam izkaže, kdo je dober.
DUŠAN ŠINIGOJ V KRŠKI OBČINI — Med celodnevnim obiskom v krški občini je predsednik IS SRS Dušan Šinigoj obiskal SOP in M-Agrokombinat. Na sliki: med ogledom proizvodnih prostorov SOP. (Foto: J. Simčič)
JUTRI NA VSEH SREDNJIH ŠOLAH INFORMATIVNI DAN
Vse srednje šole v Sloveniji bodo imele jutri dan odprtih vrat za vse učence, ki v tem šolskem letu končujejo osnovno šolo. To bo tako imenovani informativni dan, na katerem bodo osnovnošolci dobili vsa pojasnila o izobraževanju na šoli, za katero se odločajo. Dopoldne se bodo vrata srednjih šol za osnovnošolce, ki bodo v šolskem letu 1987/88 napolnili njihove prve letnike, povsod, torej tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, odprla ob 9. uri. Vse informacije o šolanju na srednjih šolah pa bodo kandidati za nove prve letnike dobili tudi popoldne od 15. ure dalje. Za zamudnike bo informativni dan v soboto, 7. marca, ob 9. uri. Ta dan bodo lahko dobili vsa pojasnila tudi tisti, ki se nameravajo izobraževati ob delu ali izdela. Prijave za vpis v prve letnike bodo srednje šole sprejemale do 25. marca, tako da bodo kandidati do 10. julija dokončno zvedeli, ali so sprejeti ali ne.
Ostre ocene dolenjskih borcev NOB
Medobčinski svet o Novi reviji in plakatu — Sodeloval B. Gorjan
NOVO MESTO — Nekatere članke Nove revije odločno odklanjamo, ker omalovažujejo in potvarjajo vsebino našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije ter povojne graditve socialistične družbene ureditve. Ne moremo dopustiti, da bi izničili tolikšne žrtve za naše socialistične pridobitve in da bi sovražnikom iz vrst našega naroda pripisovali enake prispevke in žrtve v boju za našo svobodo in naš obstoj. Odločno zahtevamo, da se vsem posameznikom, ki skušajo s takimi in podobnimi načini rušiti federativno družbeno ureditev, v prihodnje onemogoči neodgovorno, lažnivo in neznanstveno poseganje v naše javno politično življenje.
To so med drugim zapisali v protestnem pismu, ki so ga poslali na republiško konferenco SZDL, člani medobčinskega sveta ZZB NOV za Dolenjsko in Belo krajino v torek popoldne, ko so se posebej sestali zaradi pisanja 57. številke Nove revije in retrogardističnega plakata za dan mladosti, ki s svojim nacističnim izvorom žali čustva naših ljudi.
Na seji je bilo izrečenih več ostrih ocen in zahtev po odločnem ter naglem ukrepanju, med drugim tudi, da je oportunizem v republiških političnih vrhovih sokriv za negativne pojave, vendar je Bogo Gorjan, predsednik slovenskih borcev, ki se je tudi udeležil seje, s celovito politično oceno umiril razpravo. Poudaril je, da je treba zaplete reševati z odločno politično akcijo, ne pa s silo. Orožje ni represija, marveč dober javen argument. Ob težavah, kakršne imamo v družbi, ne zadoščajo »partizanski« odgovori, ki so bili svoj čas revolucionarni, zdaj pa ne zadovoljijo več mladih ljudi, zbeganih zaradi svoje negotove prihodnosti.
M. LEGAN
Dolenjski izvoz začel nazadovati
Januarja je bil pot manjši kot lani
NOVO MESTO— Dasejevizv-ozu začelo letos zatikati vsem štirim dolenjskim občinam, je več kot očitno. Januarja letos so na tujem iztržili le 5 milijard dinarjev ali 41 odst. vsote, s katero so se lahko pohvalili januarja 1986. Izvoza pa je bilo letos več kot 80 odstotkov usmerjenega na konvertibilno tržišče. Še najbolje so se odrezali v Črnomlju, kjer je nazadovanje samo 12-odstotno. Metličani so januarja letos dosegli le 36-odst. raven izvoza v primerjavi z januarjem 86, Novomeščani 39-odst., Trebanjci pa so izvozili letos samo 5 odst. tega kot pred letom dni.
Nazadovala je tudi stopnja pokritja bilance blagovne menjave s tujino. Medtem ko je bilo januarja 1986 doseženo kar 186-odst. kritje izvoza z uvozom, je Dolenjskazdaj pristala na 100,08-odst. pokritju, na konvertibilnem trgu pa je pokritje le 81,7-odstotno.
Ob teh dejstvih je upadel tudi delež dolenjskega gospodarstva v slovenskem izvozu. Od 15.28 odst. v januarju 1986 je zdrknil na 12,42 odst., medtem pa seje pri uvozu dolenjska udeležba v Sloveniji povečala za dobrih 10 odst. Tudi pokritje uvoza z izvozom je ta čas v Sloveniji boljše kot na Dolenjskem, kar se v zadnjih letih ni zgodilo.
Ti podatki, zbrani v medobčinski gospodarski cbornici, so gotovo znak za preplah med dolenjskimi gospodarstveniki. Kaj je v ozadju tolikšnega nazadovanja v izvozu, bo pokazala globlja analiza. Trenutno je še ni.
R. B.
DOGOVOR O DELITVI BO TEŽKO IZVEDLJIV
Mladinski kulturni dan za štafeto
V Novem mestu pripravljen okvirni program obe-ležitve štafete mladosti
NOVO MESTO — Predsedstvo novomeške občinske konference ZSMS je na posvetu s predsedniki osnovnih organizacij pretekli torek obdelalo okvirni program novomeških prireditev v dneh, ko bo štafeta mladosti v Sloveniji, predvsem pa v regijskem festivalnem dnevu. Kot večina verjetno ve, se je slovenska mladina odločila, (to odločitev sicer zelo napadajo, a zaenkrat še drži) da s štafeto ne bo tekala iz kraja v kraj, ampak bo palica mirovala ves teden v Bohinju, mladi pa jo bodo obeležili s sedmimi festivalskimi dnevi„
Za Dolenjsko, Posavje in Zasavje bo združen regijski festivalski dan 24. marca v Trbovljah. Naša mladina se bo vključila v prireditve in v okroglo mizo o ekološki problematiki Zasavja, vključila se bo tudi v posavske prireditve v Krškem, glavne prireditve ob letošnji štafeti mladosti za dolenjsko regijo pa naj bi se zvrstile 25. marca v Novem mestu. Predlog je, naj bi to bil pouka prost dan, ki bi ga mladi seveda zapolnili z najrazličnejšimi dejavnostmi, ki jih zanimajo, z obravnavo problemov, ki jih tarejo in s prireditvami po šolah, ki pa naj ne bi bile klasične proslave. To naj bi bili kulturni, športni, naravoslovni dnevi.
V Novem mestu bo ta dan tudi regijska okrogla miza o problemih in možnostih mladinske kulture na Dolenjskem, osrednja prireditev pa naj bi bila na Glavnem trgu, in sicer pripravljajo gledališko predstavo »Ali bo svoboda znala peti, kot so sužnji peli o njej?« V športni dvorani naj bi se potem predstavile še neuveljavljene skupine, zatem pa bi bil še mladinski ples. Otroci iz osnovnih šol in vrtcev naj bi prispevali likovne izdelke, ki bodo uporabljeni tudi za okrasitev mesta. Vključiti želijo seveda tudi mlade v JLA,
Trg naj pokaže, kdo je dober
Predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj na obisku v krški občini — Potrebno je združevati ustvarjalne sile — Umik s tujih trgov bi bil katastrofa
KRŠKO — Medobčinski svet Zveze sindikatov za Posavje je v ponedeljek obravnaval predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SFRJ. Hkrati so člani sveta obravnavali tudi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji. V razpravi je bilo zastavljenih več vprašanj o metodologiji izračunavanja mase za osebne dohodke. Nekateri razpravljalci so menili, da bosta oba dogovora v praksi težko izvedljiva in izrazili so dvom, ali je take dogovore, ki niso izvedljivi, sploh smiselno sprejemati.
Cena za enakopravnost
Ko so si napredne ženske pred slabim stoletjem izborile en dan v letu, 8. marec, za svoj dan, je bila to izjemna zmaga in dosežek v boju za žensko enakopravnost. Nič novega ni, da so bile ženske v hudo neenakopravnem položaju z moškimi, ekonomsko povsem odvisne, brez volilne pravice, njihova skrb so smeli biti le otroci, kuhinja, družina. Danes je večinoma tudi pri nas precej drugače. V Sloveniji je zaposlenih kar dobrih 45 odstotkov žensk, ekonomska neodvisnost pa seveda pomeni bistveno drugačen položaj ali vsaj možnost za to. Formalno je enakopravnost zagotovljena. Žal je dejstvo, da mnoge ženske delajo v panogah, ki ustvarjajo največ delov-' nih invalidov, prav tako, da so feminizirani poklici in panoge že tradicionalno podcenjene in slabše plačane. Kljub vsem usmeritvam jih je osupljivo malo na vodilnih in vodstvenih mestih in funkcijah. Nobena skrivnost ni, da so kljub nekaj spremenjeni mentaliteti dom, kuhinja in seveda otroci za večino še vedno ženino delo in skrb. Delo v službi, družina, ki ji je družba z vsemi svojimi dejavnostmi kaj slab in majhen servis, pa seveda nikjer ne vžge kot razlog za odpoved družbenopolitičnemu delu. Sicer pa je družbenopolitično neaktivna ženska že spet neenakopravna. Tako ženske plačujejo prav zares hude visoko ceno za formalno enakopravnost pa mnoge za dan žena nočejo več slišati. Kljub vsemu drobna pozornost verjetno ne bo nobeni odveč.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
LESARJE BODO ŠOLALI DOMA
KOČEVJE, RIBNICA — Končno bo z lesom bogato območje zahodne Dolenjske le dobilo tudi šolo lesne usmeritve. Pravzaprav bo to dislocirani oddelek Srednje lesne šole Ljubljana. Šola bo triletna, letos bodo sprejeli prvih 30 učencev v prvi letnik, izobraževali se bodo za lesarja širokega profila, sepravi do četrte stopnje zahtevnosti. Interesentje za šolanje bodo podrobneje seznanjeni z vsem na jutrišnjem (6. marca) informativnem dnevu, ki bo na SŠTUD (Srednja šola tehničnih usmeritev in družboslovja) v Kočevju. Prijave za vpis bodo sprejemali pri SŠTUD do 25. marca, za preusmerjanje pa bo čas še do 25. aprila.
V drugi polovici tedna bo še suho in hladno vreme.
OBČNI ZBOR PRFORCENHAUSA — Včeraj seje s pogrebom Kurenta v Kostanjevici končalo 39. povojno praznovanje Šelme, ki v tem starem niestu traja kar štiri dni. Osrednji dogodek šelmanja je prav gotovo občni zbor prforcenhau-sa, ki je bil v ponedeljek zvečer v kulturnem domu. \ nabito polni dvorani so Kostanjevčani poslušali o svojih grehih in napakah, dogodek zase pa je bil ustoličenje očeta Šelme in predsednika prforcenhausa. Te častne funkcije se vsi na vse načine branijo, tako da morajo zapreti vse izhode v dvorano, da purgarji lahko pripeljejo kandidata na oder. Na sliki: kronanje in zaprisega novega predsednika prforcenhausa Braneta Cuka. (Foto: J. Pavlin)
Novo vlogo mora dobiti tudi denar, nasploh pa stvarno vrednotenje osnovnih sredstev, delovne sile.
Povrniti je treba tudi zaupanje v dinar. Kdor bo dobro gospodaril, naj od tega tudi kaj ima, kdor pa se ne bo sposoben obdržati, bo moral v stečaj, in to brez prevelikih spek-
• Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je obiskal tudi krški M-Agrokombinat, kjer so ga seznanili s svojimi rezultati in načrti. Predsednik Šinigoj je menil, da je treba obdržati dosedanjo pridelavo hrane, kmetijstvo pa mora tako kot ostalo gospodarstvo poslovati po načelih ekonomije. Tako v kmetijstvukot v drobnem gospodarstvu so še rezerve, ki še niso izkoriščene.
taklov. Le tako bo osebni dohodek spet postal ekonomska kategorija, s katero bo moč delavce spodbuditi k delu. Omenil je tudi, da sedanji bančni sistem ne ustreza več, saj je preveč atomiziran, v njemje pretok kapitala prepočasen.
J. SIMČIČ
BERITE DANES!
na 2. strani:
I* Stroje ustavile plače
« na 3. strani:
• Gnojevke za tisoč hektarjev
na 4. strani:
• Miloščina za evropske norme
na 5. strani:
V Lisci zdaj plaz solidarnosti
Po razdejanju tovarne v Zagorju je še bolj zavzeto poprijel celoten kolektiv — Letos ne bo niti proslave 8. marca — Pomembni sanacijski ukrepi
• Pijemo zmes vode in gnojnice?
na 8. strani:
• Še enkrat: in vendar se vrti
ZAGORJE, SEVNICA — Poročali smo že, da je velik plaz jalovine in mulja razdejal proizvodne prostore tozda Lisce v Zagorju. V vsej Lisci, od Babušnice v Srbiji tik bolgarske meje do Zagorja, kjer delajo v zasilnih prostorih tamkajšnjega TVD Partizan, vlada zdaj izjemno delovno vzdušje.
V kar največji meri želijo nadomestiti zmanjšane proizvodne zmogljivosti. V sevniških tozdih verjetno ne bo niti tradicionalne proslave dneva žena, zdaj ni časa zanjo, saj stotine delavk bije bitko za izpolnitev izvoznih pogodb.
Posebno koordinacijsko telo v Lisci je sprejelo več sklepov, med katerimi jih je osem še posebno tehtnih. V vseh tozdih Lisce bodo dodatno delali za solidarnostno pomoč na dve prosti soboti. Proizvodni program bodo prilagodili zmanjšanim zmogljivostim tozda v Zagorju. Nemudoma se lotevajo sanacijskega
—“*—““
in investicijskega načrta ter finančne koonstrukcije za zidavo novih
POPIT NA ČELU ČASTNEGA ODBORA
LJUBLJANA — Kot je znano, slavi kolesarski šport letos visok jubilej, stoletnico obstoja, za proslavo tega dogodka pa je bil minuli teden v Ljubljani imenovan poseben častni odbor, na čelu katerega bo France Popit, predsednik predsedstva Slovenije. Omenimo, da bo začetek praznovanj tega jubileja prav v Novem mestu, kjer bo 10. maja cilj mednarodne kolesarske dirke Alpe-Adria.
delovnih prostorov v Zagorju. Letos bodo odložili vse naložbe razen najnujnejših. Še posebno budno bodo spremljali stroške. Začasno odlagajo vsako dodatno izplačilo osebnih dohodkov. Proučujejo tudi možnost nekaterih oprostitev davkov in prispevkov v sedanjih težkih razmerah.
V težkem položaju ni zmagalo malodušje in potrtost, marveč solidarnost inpožrtvovainost. Zagorske delavke so se na seji v Sevnici že zahvalile vsem za pomoč.
A.ŽELEZNIK
na 9. strani:
• So nasprotniki pokopališča zamudili vlak?
| na 12. strani:
• Poljub je skoraj zakrivil umor
na 20. strani:
• Marko muči sebe in svoje ovce
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
Končno obnova brigadirskega naselja
Naložbe bodo veljale 15 milijonov
LOKVE PRI ČRNOMLJU — Na republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije so belokranjskima občinama letos postavili pogoj, da morata urediti brigadirsko naselje na Lokvah pri Črnomlju, sicer letos mladinske delovne akcije v deželi ob Kolpi ne bo. To pa ni bil edini razlog, da so se v Beli krajini končno odločili urediti naselje, v katerem razen tekočega vzdrževanja ni bilo narejenega ničesar. Naselje namreč ni več ustrezalo današnjim življenjskim zahtevam in potrebam.
Tako bodo pred pričetkom MDA Bela krajina 87, torej do konca junija, na Lokvah asfaltirali brigadirsko naselje in športno igrišče, adaptirali leseno stavbo, kjer sta kuhinja in jedilnica, ter opravili tekoča popravila v zidani stavbi, kjer so spalnice. Kupili pa so že leseno poslopje z 9 prostori za interesne dejavnosti. Načrtujejo, da bodo v prihodnjih letih dogradili tudi prostor za skladišče in spalnice. Letošnje naložbe bodo veljale 15 milijonov dinarjev, denar pa bodo prispevale obe belokranjski občini ter republiška konferenca ZSMS.
Posavska banka dobro posluje
Na zboru LB-Temeljne posavske banke delegati sprejeli plan za leto 1987
izgub iz preteklega
Naša anketa
KRŠKO — Ljubljanska banka-Temeljna posavska banka Krško je lansko poslovno leto zaključila z zelo ugodnimi poslovnimi rezultati. Tako priznanje je bilo na nedavnem zboru slišati tako od strani predstavnika krškega izvršnega sveta kot predstavnika varčevalcev te banke. O dobrih poslovnih rezultatih v lanskem letu priča celotna bilanca, pa tudi rast skupnega dohodka banke ter seveda likvidnost, s katero banka v lanskem letu ni imela težav.
Ko so delegati na zboru sprejemali dogovor o skupnih ciljih in nalogah poslovne politike Ljubljanske ban-ke-Temeljne posavske banke za leto 1987, so lahko slišali podatek, da se bodo skupna združena in zbrana sredstva banke letos povečala za več kot 67 odst. ali za več kot 30 milijard dinarjev. Povečanje sredstev uporabnikov družbenih sredstev bo znašalo 4,2 milijarde dinarjev, sredstva prebivalstva, ki bodo še vedno zavzemala domala 44 odst. vseh sredstev, pa bodo narasla za več kot 72 odst. Delež skladov banke bo znašal 11 odst., tako da bo banka ohranila svojo kreditno sposobnost, člani izvršilnega odbora pa so menili že pred zborom, da se morajo skladi banke še okrepiti. Banka ima namreč v tem obdobju pred sabo še velike naloge, zlasti v naložbeni politiki, kjer pa bodo imela prednost vsa tista področja gospodarstva, ki so kot taka zajeta že v resoluciji o družbenem razvoju. Hkrati je jasno tudi, da banka pravega plana še ni
mogla sprejeti, saj novi zakon o skupnem prihodku in dohodku še ni bil sprejet, prinesel pa bo veliko sprememb.
Temeljna posavska banka bo pomagala delovnim organizacijam, ki so zašle v težave. Tako so na zboru banke sprejeli tudi sklep o začasnem odlogu združevanja sredstev v sklade banke za Kovinarsko. S 140 milijoni dinarjev, kolikor znaša odlog, pa bo banka še dodatno pomagala pri reševanju najhujšega problema v Kovinarski, ki zasedaj še ni zbrala vsega potrebnega denarja
PREDAVANJE
ARHEOLOGA
DOLENJSKE TOPLICE — Arheolog Borut Križ iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu bo danes ob 17. uri v malem salonu tukajšnjega zdraviliškega doma predaval o prazgodovini Dolenjskih Toplic. Predavanje bo spremljano z diapozitivi.
za pokrivanje obdobja.
Na zboru banke so sprejeli tudi predlog dogovora o skupnih ciljih in nalogah poslovne politike bank Ljubljanske banke, predlog zaključnega računa LB-Temeljne posavske banke itd. Na zboru so pooblastili tudi delegacijo za prihodnji zbor LB Združene banke.
-J. S.
Sindikalist ni deklica za vse
Ni pa zato, ker ni kos vsemu delu, ki mu ga naložijo — V sindikalnih organizacijah _________naj bi po svojih močeh delali vsi, ne le predsedniki
ČRNOMELJ — Na nedavni letni seji črnomaljskega občinskega sveta Zveze sindikatov so delegati v odkriti razpravi opozorili na številne t ežave, o kat erih pa žal že predolgo le govorijo. Kot je dejal predsednik medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko Jože Mozetič, celotna družba nekatere stvari prepočasi uresničuje, vendar bi se morali zavedati tudi tega, da so člani sindikata vsi dglavci, in si delo razdeliti, ne pa, da pade vse breme le na predsednike osnovnih organizacij.
Opozorili so, da v sindikatu še vedno niso dovolj uspešni pri uveljavljanju vloge delavskih svetov, saj je v še veliko delovnih organizacijah odločanje na delavskih svetih le formalnost. Prav tako niso odigrali svoje vloge pri varovanju družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev organi samoupravne delavske kontrole, težave pa so se pojavile že pri kadrovanju v te organe. Veliko težav v kolektivih pa izhaja iz osebnih dohodkov. V Beltu in Rud-/	'i	oniV.hviio	i ur-
niku Kanižarica so tik pred referen-' dumi za sprejem novih pravilnikov in samoupravnih sporazumov o osebnih dohodkih, toda glede na to, daje v občini veliko težav pri delitvi po delu in rezultatih dela in da je bil pred kratkim v semiški Iskri izid takšnega referenduma negativen, je vprašanje, če je ob številnih problemih v gospodarstvu sedaj sploh primerno vzdušje za razpis.
Delegati so se obregnili tudi ob izobraževanje in sposobnost sindi-
ljubljansko
pismo
Kdo in kaj sili delavce, da stavkajo
Sindikat predlaga izredni zbor delavcev
LJUBLJANA — Čeprav so stavke dokaj pogoste, so še vedno nekaj, česar se ljudje, ko se pri njih to zgodi, sramujejo in bojijo. Ce pa že do njih pride, nihče ne izbira sredstev, predvsem nesamouprav-nih, da bi stavko čimprej potlačili in pozabili. Delavcem navadno povečajo osebne dohodke ter s tem kupujejo njihovo zaupanje in lažni socialni mir'.
Nekateri še vedno mislijo, da so stavke nezakonito dejanje. Noben zakon v državi stavk izrecno ne proglaša za nezakonite, Jugoslavija pa je v mednarodni skupnosti sprejela obvezo, da bo v skladu s svojimi predpisi priznala pravico do takšnega izražanja delavskega nezadovoljstva.
Tudi veljavni zakon o združenem delu na neki način spodbuja licemeren odnos družbenopolitičnih organizacij do stavk. Takšen odnos se izraža v ocenah: »Zahteve delavcev so upravičene, metoda pa je nesprejemljiva«... Če bi bila v tem zakonu jasneje predpisana »pravila igre« pred samimi stavkami ter med njimi, odgovornost ne samo udeležencev stavk, temveč tudi tistih, ki so do tega pojava pripeljali, bi lahko natančno vedeli, ali so stavke upravičene ali ne.
V zakonu o združenem delu so jasno določene pravice za udeležence stavk, niso pa določeni ukrepi in zahteve po ugotavljanju odgovornosti tistih, ki so s svojim obnašanjem in poslovanjem največ prispevali k njihovemu izbruhu. Stavke dejansko v največ primerih povzročijo vodilni ljudje s svojimi postopki in poslovanjem. V takšnih okoliščinah se ugotavlja odgovornost po dveh različnih tirih, pri čemer je krivda delavcev »eksaktna« in postopek teče gladko. odgovornost vodilnih delavcev pa se brez izjeme ugotavlja po drugih »kanalih«, postopek pa ni tako nagel in učinkovit. In prav v
tem pogledu obstaja v zakonu praznina, zato bi morali s posebnimi določili opredeliti tudi obveznost ugotavljanja odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili.
Čeprav za sindikate ostaja veljavna temeljna usmeritev, da bodo krepili in uveljavljali zlasti tako imenovane poti samoupravnega reševanja sporov, pa so stavke bile, so in bodo tudi v prihodnje ena od oblik izražanja zahtev in nezadovoljstva delavcev, ki se kaže zlasti v obdobjih »zaostritve družbenih razmer«. Zato so na zadnji seji predsedstva slovenskih sindikatov govorili tudi o poteh za rešitev sporov med delavci in vodilnimi v ozdih oziroma zunanjimi dejavniki.
• V sindikatih predlagajo, naj bi vpeljali institucijo izrednega zbora delavcev, ki ga mora sklicati sindikalni poverjenik, če to zahteva večina delavcev v delovni enoti. Poverjenik se mora v vsakem primeru poistovetiti z večinsko izraženimi zahtevami delavcev; tudi izvršni odbor sindikata se ne more opredeliti do izrečenih zahtev, če predtem ne izdela »prave in jasne ocene«. Če je mogoče, so lahko zahteve delavcev sprejete že na izrednem zboru, drugače pa mora o njih takoj razpravljati delavski svet, ki lahko v obravnavo vključi tudi dejavnike zunaj organizacije združenega dela — če to zahteva narava spora.
Če pa vendarle pride do stavke, bodisi da poskus poravnave spora na izrednem zboru ni bil uspešen, bodisi da izredni zbor sploh ni bil sklican, se takoj oblikuje skupni odbor, ki ga predvideva že zakon o združenem delu. Sindikat bo izjemoma, to je tedaj, ko bo ugotovil, da delavci po redni poti zaradi različnih vzrokov niso mogli uveljaviti svojih zahtev, so pa te zahteve »dejansko usmerjene v odpravo etatističnih in birokratskih odnosov, v krepitev samoupravnega položaja delavcev« podprl tudi »različne oblike pritiskov« in se s temi zahtevami poistovetil.
Proti delavcem, ki so zahtevali sklic izrednega zbora, pa ta ni bil sklican, ni mogoče uvelj.,vljati disciplinske odgovornosti, če prekinejo delo, prav tako pa tudi ne, če prekinejo delo po izrednem zboru, ker njihovim zahtevam niso ugodili v rokih, na način in po poteh, sprejetih na zboru.
VINKO BLATNIK
kalnih aktivistov za svoje delo. Delegat iz Belta je prepričan, da dajo v šole tiste, ki imajo čas in ki jih delovne organizacije pač najmanj pogrešajo. »Menini, da bi morali imeti v večjih kolektivih že strokovno službo, ki bi delala za sindikat. Kaj vsemoradanes sindikat že delati, saj mora biti povsod zraven! Za vse to delo pa morajo biti sindikalni delavci tudi sposobni, prepričan pa sem, da nismo, in to z mano vred. Tudi zato ne, ker gospodarimo na meji rentabilnosti, tuhtamo, ali bomo zaključili delo z negativno ali pozitivno ničlo, za delavca, za njegov oddih, zdravilišče in še marsikaj pa na koncu zmanjka denarja,« je ostro dejal Beltov delavec. Osnova za sindikalno dela je,narpreč denar, tega pa navadno ni. Predstavnik,Išk« rine organizacije sindikata pa je spraševal, kdo naj bo sploh sindikalni delavec. »Če hoče biti človek dober delavec, ne more biti dober sindikalist, ker mu zmanjka časa za sindikalno delo. Če pa je dober sindikalist, ne more biti dober delavec v proizvodnji — prav tako zaradi pomanjkanja časa — s tem pa je slab zgled drugim.«
M. BEZEK-JAKŠE
Pomagajte sebi in drugim
Na računu za atomski absorber je sedaj 2.464.570 dinarjev
NOVO MESTO — Medobčinski sklad za nabavo dragih medicinskih instrumentov pri občinskem odboru RK Novo mesto in Dolenjski list že nekaj tednov vodita akcijo za nakup atomskega absorberja, naprave, s katero ' bodo delavci Zavoda za socialno medicino in higieno lahko natančno določali prisotnost težkih kovin tako v vodi, hrani kot tudi v človeškem organizmu. Uporabna bo seveda v diagnostične namene. V akciji bi morali zbrati 10 milijonov dinarjev. Zaenkrat je na posebnem računu za absorber 2.464.570 dinarjev. Manjka še precej, torej je še dovolj možnosti, da se izkaže znana dolenjska dare-žljivost. Prispevke lako nakažete na račun 52100-678-80144 »za absorber«.
V preteklem tednu so za absorber prispevali: Srbska pravoslavna cerkvena skupnost Novo mesto
5.000 dinarjev; kolektiv skladišča Emona Dolenjka Novo mesto 14.500 dinarjev; družina Žefran, Gotna vas 29, Novo mesto, 8.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Petra Predoviča); Ela Jug iz Novega mesta, Šegova 7,2.000 dinafjev; OO sindikata LB TDB PE Črnomelj 35.000 dinarjev, društvo upokojencev Dolenjske Toplice 13.550 dinarjev; delavci Tiskarne Novo mesto 11.600 dinarjev (ostanek denarja od venca za Janeza Lavriča); družina Mavsar iz Smo-lenje vasi 3 10.000 dinarjev (namesto cvetja na grob Revinškove mame); stanovalci Šegove 9 v Novem mestu 25.100 dinarjev (namesto cvetja na grob Helene Smerdu); OO sindikata osnovne šole Šentjernej 25.000 dinarjev (namesto obdaritve delavk ob 8. marcu); Angel Lazar, Mali Slatnik 8,
5.000 dinarjev (namesto cvetja na grob soborca 12. SNOUB Jakoba Kaščka iz Vavte vasi); Metličani Franc Brancelj, Jože Dular, Gojko Jug in Albin Peča var 40.000 dinarjev (namesta cvetja na grob sodnika Romana Keržana). Vsem darovalcem iskrena hvala!
Stroje ustavile plače
Zaradi manjših osebnih dohodkov, kot sojih obljubljali, v Novoteksovem tozdu Predilnica ustavili delo
METLIKA — V torek, rja, je dopoldanska
17. februa-izmena v Novoteksovem tozdu Predilnica v Metliki za nekaj časa ustavila delo. To so storili tudi v popoldanski izmeni. Neposreden vzrok za to so bili osebni dohodki za januar, ki so bili nižji, kot so jim jih obljubljali. Rečenojebilo.da bo vrednost točke za januarsko plačo za 15 odst. višja od tiste za decembrsko, v resnici pa je bila višja za 6 odst. Osebne dohodke so izplačali v ponedeljek, v torek pa je vsa zadeva prekipela.
V metliški Predilnici pravijo, da delavci oz. delavke, ki so bile najglasnejše, niso upoštevali, da je bila decembrska učinkovitost večja kot januarska in od tod tudi razlike. Poleg tega delavcem stimulacija za osebno in
skupinsko učinkovitost pripada samo za tiste dni, ko delajo, ne pa na primer za bolniške in dopust.
O vsej zadevi je 21. februarja razpravljal tudi izvršni odbor sindikalne organizacije in jo obsodil. Ocenjujejo, da je do vsega tega prišlo zato, ker delavci niso bili dovolj in pravočasno seznanjeni, vodje izmen, ki so vvečini novi delavci, pa tudi ne poznajo dovolj Sistema nagrajevanja in delavcem niso mogli dati ustreznih pojasnil. Sindikat meni, daje tak način nesprejemljiva oblika izražanja nezadovoljstva.
V metliški Novoteksovi Predilnici izdelajo na dan po 6 ton preje, ta dan pa sojo zaradi prekinitve naredili 1.200 kg manj. Sindikat zahteva, naj ta. izpad nadomestijo.
A. B.
NOVI DEVIZNI TEČAJI IS?
lista št. 41 marca 1987
držav*	valuta	tečaj velja za	nakupni za devize	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	3951.44	3957,38	3963.32
Belgija	frank/C	100	1342,06	1344,08	1346,10
Belgija	frank/F	100	1326.95	1328,94	1330,93
Danska	krona	100	7365,08	7376,14	7387,20
Finska	marka	100	11180,93	11197,73	11214,53
Francija	frank	100	8349,07	8361.61	8374,15
Nizozemska	gulden	100	24605,12	24642,08	24679,04
Italija	lira	100	38.92	38,98	39,04
Norveška	krona	100	7236,70	7247,57	7258,44
Portugalska	escudo	100	356,70	357,24	357,78
ZR Nemčija	marka	100	27791.29	27833,04	27874,79
Španija	pezeta	100	395.39	395,98	396,57
Švica	frank	100	32953,57	33003,07	33052,57
Švedska	krona	100	7835,04	7846,81	7858,58
V. Britanija	funt	1	784,67	785.85	787,03
Japonska	jen	100	330,61	331.11	331,61
Kuvajt	kv. dinar	1	1825,87	1828,61	1831,35
Kanada	dolar	1	380,58	381,15	381,72
ZDA	dolar	1	506,52	507,28	508,04
Avstralija	a. dolar	• 1	341,13	341,64	342,15
	ECU	1	574,21.	575,07	575,93
— _							
C
D
Mladi bodo prizadeti
i ■
i
Že kar nekaj časa so v Jugoslaviji prisotna razmišljanja, da bi morali posojila, predvsem stanovanjska, ta pa so tudi ena redkih,- ki so do danes ostala, postaviti na realne noge. V (asih take inflacije, kot jo poznamo mi, v pogojih nerealnih obresti, posojilni obroki namreč že po kratkem času postanejo bagatela tako za banko oz. posojilodajalca, kot tudi za tistega, ki je posojilo vzel in ga odplačuje in ki se mu zadolževanje tako seveda splača. Razmišljanja so se sedaj spremenila v konkreten predlog in rešitev, po kateri bodo posojila ohranila svojo realno vrednost, kakorkoli bodo to v praksi že izpeljali. Možnosti je več (realne obresti, dvig glavnice itd.), v bankah vse še proučujejo. Vsi pa so prepričani, da bodo sedaj ljudje manj jemali stanovanjske kredite, prizadeti pa bodo predvsem mladi.:)"
KATARINA VRVIŠČAR, vodja odseka za stanovanjsko-komunalno krediti-' ranje v LB v Metliki: »Novi zakon, ki se nanaša na spremenljivo obrestno mero.za posojila, bodo občani seveda občutili v svojem žepu. Če bo to obveljalo, bo stanovanjska gradnja gotovo zastala ali celo nazadovala. Res je bilo nekaj treba ukreniti,, saj so posojila izpred let popolnoma razvrednotena, gotovo pa bi banka lahko izbrala kaj milejšega. Tudi mi pa še nimamo natančnih pojasnil, kakšna naj bi bila ta realna obrestna mera. Upamo, da ne bo tako hudo.«
MIRICA DAJČMAN, administratorka na črnomaljski zdravstveni skupnosti:
»Mi smo se že vselili v novo hišo, in kakor sem razumela, se že porabljeni krediti ne bodo valorizirali. Gotovo pa bodo ljudje še jemali posojila, saj je pričetih veliko gradenj. Če bi mi še gradili, bi gotovo temeljito pretehtali, ali vzeti posojilo ali graditi bolj počasi. Upam, da na koncu le ne bo tako hudo. Če bodo ljudje manj gradili, se bodo pojavile težave v industriji gradbenega materiala pa še kje.«
ELZA BUKOVINSKY, tajnica brežiške SIS za socialno varstvo: »Popolnoma razumem naše ekonomske težave, a se hkrati zavedam, kako težko bi valorizacija posojil prizadela mlade družine in jim vzela voljo za gradnjo ali nakup stanovanja. Povečal se bo pritisk na družbena stanovanja in na,kredite iz sredstev v stanovanjski skupnosti. Socialnemu varstvu bi tak zakon prišel prav v toliko, ker bi dedičem umrlih svojcev in prejemnikov družbene pomoči lahko obračunali njeno realno vrednost.«
DARINKA RESMAN, Fotokopiranje, Kočevje: »Država bi morala urediti tako, da bi bil denar nekaj vreden, da ne bo inflacije. potem tak ukrep ne bi bil potreben. Dokler so bila posojila poceni, si je marsikdo rešil stanovanjski problem. Zdaj bo to težje, saj bo manj zasebhih gradenj, pa tudi podjetja bodo kupovala manj stanovanj za svoje delavce. Težko je že za delo, zdaj bo še za stanovanja.«
VINKO MLAKAR, referent za splošne gospodarske zadeve občinske skupščine Ribnica: »Skrajni čas je, da vsak odplačuje svoje dolgove. Krajši konec pa bo zdaj potegnila mlada generacija in socialno slabše stoječi občani, ki že doslej niso mogli graditi. Ob vsem tem pa se moramo zavedati, da Jugoslavija ne bi zabredla tako globoko, če bi že doslej moral vsak sam odplačevati svoje dolgove.«
MINA GRIL, socialna delavka iz Novega mesta: »Z novim predlogom se popolnoma strinjam, čeprav me je kot socialno delavko strah. Mislim, da bo težko predvsem za mlade družine, ki si šele ustvarjajo dom. Včasih je bilo stanovanje brez participacije pa še opremljeno povrhu. Danes so soudeležbe velike, stanovanje pa je golo. Tudi jaz sem gradila s posojilom, takrat so bili takšni časi. Danes mnogi odplačujejo smešno nizke obroke. Čudno se mi zdi, da se začno stvari na tem področju urejati šele po toliko letih.«
ALOJZ DIMIČ, vodja sektorja za poslovanje z občani v LB, Temeljni posavski banki Krško: »V banki vemo o vseh teh spremembah toliko kot občani. Če bodo vse napovedane spremembe v resnici uveljavljene — o tem pa ni dvoma, saj so bile obresti doslej zelo nizke — se lahko zgodi, da jugoslovanskega načrta o 30 tisoč stanovanjih ne bomo uresničili. V naši banki smo letos v te namene pripravili 1,3 milijarde. Opaziti je že zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih kreditih, ki se bo po spremembah še stopnjevalo.«
MARIJA KLADNIK, konstruktor modelar v Jutranjki, Sevnica: »Kot v vsej tekstilni industriji so tudi pri nas plače slabe in že v preteklosti ni bilo kakšnega pretiranega zanimanja za stanovanjska posojila. Če bodo uvedli realno obrestno mero, si bo posojilo lahko privoščilo zelo malo delavcev. Težko si predstavljam, da bi morala naša družina začeti na novo.«
DUŠANKA PEČEK, učiteljica z Mirne: »Z učiteljsko plačo se pač moraš navaditi živeti. Nikakršna razsipnost ni dopustna. Pri naših dohodkih ni nobenih pravih možnosti, da bi s stanovanjskim posojilom po novih pogojih prišli do svoje hiše. Ne verjamem niti v igre na srečo, a glede na razmere je možnost, da bi prišli do svojega doma, približno taka, kot da zadenemo hišo v akciji Podarim-dobim.«
kmetijstvo
m\
Živeža kar za tri Jugoslavije?
Take so po oceni strokovnjakov naše teoretične možnosti za pridelovanje hrane, _____številke	pa	dokazujejo,	da	je	stvarnost	čisto	drugačna
Jugoslovansko kmetijstvo, o katerem vse bolj govorimo samo še kot o možnosti, vse bolj zaostaja za razvitejšim svetom. Jugoslavija je po pridelku pšenice od 27 evropskih držav na 18. mestu, med 16 državami, ki pridelujejo koruzo, na 12. mestu, po mlečnosti krav na 26., po količini mleka na prebivalca na 20. mestu.
KVIZ »MLADI IN KMETIJSTVO«
ADLEŠIČI — V petek, 6. marca, bo ob 18. uri v domu v Adlešičih regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Sodelovalo bo 6 ekip iz štirih dolenjskih občin, kulturni program pa bodo pripravili tamburaši iz Gribelj.
PREDAVANJA ZA KMETE
KOČEVJE — V tem mesecu bodo v kočevski občini izvedena predavanja za kmete kooperante, in sicer v Predg-radu, Osilnici, Strugah, Dragi in Kočevju, Predaval bo veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič, in sicer o higienski proizvodnji mleka, o nekaterih kužnih boleznih in o morebitnih zapletih pri porodih.
SLOVENSKA JABOLKA ŠE SLOVIJO
LJUBLJANA — Izvoz jabolk iz lanske'letine je Sloveniji navrgel 4,5 milijona dolarjev (izvozili smo 3.100 ton namiznih in približno 20.000 ton industrijskih jabolk), pri tem pa je treba reči, da smo dosegli take cene, kot so jih imeli sadeži jz-drugih dežel. Celotni jugoslovanski izvoz namiznih jabolk je znašal le dobrih 1000 ton več, kar dovolj zgovorno dokazuje, kako je Slovenija usmerjena in kakšno kakovost premore. Bolj temna od sedanjosti pa je prihodnost slovenskega sadjarstva, saj za obnovo ni denarja, krčenje starih nasadov pa za tretjino presega sajenje novih. (Gospodarski vestnik)
KOMASACIJA OB GABERNICI
BREŽICE — Na predlog Agrarie TOK Brežice je občinska skupščina na zadnji seji sprejela odlok o komasaciji zemljišč na območju Gabernice. Teh površin zaradi velike razdrobljenosti brez združbe ne bi mogli intenzivno obdelovati in tudi ne vpeljati donosnejših kultur.
USTAVLJENA GRADNJA HLEVOV
LJUBLJANA — Kot so ugotovili na skupščini zadružnih hranilno-kreditnih služb, se je v Sloveniji posrečilo obdržati na knjižicah Stvarno vrednost denarja — skupno nekaj več kot 26 milijard dinarjev. Dodali pa so, da investiranje v kmetijstvo že od 1983. leta močno nazaduje. Novih hlevov kmetje skoroda ne gradijo več, večino denarja pa porabijo za nakup in obnovo mehanizacije. Posebej vzbuja skrb, da ta čas zelo malo vlagamo v govedorejo in da marsikateremu kmetu zmanjka denarja že za vsako malo večjo naložbo. (Kmečki glas)
In zakaj je tako? Jugoslavija ima kar 17 mil. raznih malih parcel, v 15 letih smo »dobili« 2,5 mil novih lastnikov zemlje, česar ne poznajo nikjer na svetu. Tu pa je še 1,5 mil. ha obdelovalnih površin, ki jih nihče ne obdeluje.
Ob vsem tem ima Jugoslavija 10-krat več obdelovalne površine kot Japonska (skupno 10 mil. ha), pa vendar le enkrat večjo skupno proizvodnjo. Intenzivnost proizvodnje v jugoslovanskem kmetijstvu je 2 — 6-krat nižja kot v razvitih državah.
Čeprav je prav hrana eden naših naj večjih izvoznih »adutov«, je bilo v _preteklosti največ problemov prav z izvozom hrane, predvsem zato, ker agroindustrije niso obravnavali kot enega glavnih jugoslovanskih izvoznikov. Agroindustrijo zato že tretje leto pesti upadanje akumulativne in reproduktivne sposobnosti.
In namesto, da bi hrano izvažali, jo uvažamo. Najnovejši primer je uvoz 100.000 pitancev in svinjskih polovic, kar bo negativno vplivalo na domačo proizvodnjo. Kaže, daje veliko laže najti devize za uvoz hrane kot pa za spodbujanje domačega kmetijstva.
Pridno uvažamo tudi naše osnovno živilo — pšenico. Ob veličastnih besedah o naših pridelovalnih možnostih so lani v Vojvodini zatrjevali, da pšenice ne bo potrebno uvažati. Potem so se dogovorili za uvoz 380.000 ton pšenice in je nazadnje uvozili še enkrat toliko. Doma smo je sicer pridelali več kot 5 mil. ton, kar pa je več kot dovolj za naše potrebe. Neskladje je torej med tržnostjo pšenice in pridelanimi količinami.
Prepričanje novosadskih strokovnjakov, da bi pri nas letos lahko pridelali 6 mil. ton pšenice, je vse-
Monopolisti skubejo kmeta
Odnos cen se je za kmetijstvo zelo poslabšal — Regres le obliž, ki uvaja papirnato povodenj
moč dobiti za 1.000 litrov mleka 2.100 kg umetnega gnojila, zdaj samo še 1.150 kg; tedaj je za traktor zadoščalo 18.610 I mleka, zdaj ga je treba dati 42.0001, itd. V tako podrtih cenovnih razmerjih je izplačilo regresa komaj kaj več kot obliž na rano, povrhu vsega pa terja še veliko administrativnega dela, ki dosti slane, ne ustvari pa samo po sebi — ničesar.
M. LEGAN
Slovenija je v letu 1985 — lanske številke nimamo — prispevala 3,4 milijarde (novih!) dinarjev za izplačilo regresa tovarnam umetnih gnojil. Nekaj tega denarja je bila deležna Tovarna dušika Ruše, večina pa je šla v druge republike, kjer so pač tovrstne tovarne. Ker je regres zamišljen predvsem kot pomoč kmetijstvu, ne pa industriji, je bilo tudi v Sloveniji že mnogokrat mogoče slišati zahteve, naj bi regres raje priznavali in izplačevali pridelovalcem hrane. Novi zakon o regresih je to tudi uveljavil, kaj hitro pa se je izkazalo, da je sprememba vprašljiva, saj uvaja pravo poplavo dokaznih papirjev, in skoraj neverjetno se zdi, da tega ni mogel nihče vnaprej predvideti. V Jugoslaviji je 11 tovarn in jim je bilo obračunati regres neprimerno lažje, kot bi bilo po novem tisočem pridelovalcev hrane. Nekdo je izračunal, da bo moralo na SDK romati 12.800 različnih papirjev, da bi porabniki regres sploh lahko uveljavili. Slovenski delegati že pripravljajo predlog, da bi se izognili novi birokratski povodnji.
Seveda se vedno znova ponavlja tudi vprašanje o smiselnosti regresiranja nasploh. Ali ne bi bilo bolje dosledneje uporabljati ekonomsko logiko in kmetijstvu priznati, da je del gospodarstva, ne pa sociala. Za kaj kratkovidno se izkaže administrativno zadrževanje kmetijskih cen, ki bi bile po zakonu o ponudbi in povpraševanju višje, kot so sedaj, hkrati pa pustiti, da monopolisti, ki delajo kmetijski reprodukcijski material, neusmiljeno skubejo taisto kmetijstvo. Kako bi se sicer moglo zgoditi, da so se razmerja tako poslabšala v škodo kmetijstva. Na primer: še leta 1980je bilo
Kmetijski
Seme se loči od semena
Seme je speča rastlina v malem in začetek življenja. Njegov pomen je odločilen za uspeh pridelovanja, pa naj gre za poljedelstvo ali vrtnarstvo. Zlasti pri slednjem imamo po zaslugi Semenarne in njene predhodnice firme Sever et Comp. bogato tradicijo in veliko izbiro, tako da seje pri sortiihentu vrtnin že kar težko znajti.
Na drobno semenarne prodajajo semena vrtnin v malih vrečkah, po Severjevem načelu »Ena vrečka za eno gredico«. Še druga navodila je mogoče prebrati že na vrečkah, kjer je običajno naveden tudi odstotek kalivosti. Ker je kalivost semena najpomembnejša njegova lastnost, ki pa je močno odvisna tudi od okolja, skozi katero to seme potuje, je pred setvijo koristno kalivost še enkrat preizkusiti. V ta namen se obnese stalno navlažen pivnik, na katerega je treba nasuti prešteto število semen in po nekaj dneh ugotoviti, kolikšen odstotek jih je skalilo.
Poleg kalivosti je pomembna pravilna izbira sorte, predvsem kar zadeva ranost rasti in uporabnost pridelkov. Pri vseh vrtninah poznamo rane, srednje pozne in pozne sorte. Tako med zgodnjimi sortami zelja priporočajo ditmarško, junijsko in ekspresno zelje, med poznimi, zimskimi sortami, primernimi za kisanje, pa ljubljansko, varaždinsko, langedijker in holandsko rdeče.
• Največja izbira je med solatami, tolikšna, da solato lahko vrtičkar prideluje prav vse leto. Za zgodnje spomladansko pridelovanje je najboljša zimska rjavka ali sorta nansen, med najbolj zgodnjimi pa Botnerjeva siljenka. Seveda ni moč mimo izjemno priljubljene majske kraljice, med poletnimi sortami pa lahko izbiramo med različnimi ledenkami, sorto braziljanko, unicum in great lakes. Med endivijami se priporoča za zgodnje pridelovanje rumena eskariolka, za pozno pa zelena eskariolka in dečja glava.
Podoben izbor je tudi pri drugih zelenjadnih semenih. Posebno pozoren je treba biti pri redkvicah, kjer pridelek kaj rad propade, nadalje pri sortah plodovk, pri čebuli in česnu, pa tudi pri korenčnicah in stročnicah, kjer se sorte med seboj izjemno razlikujejo.
Inž. M. L.
5
I
0
/
0
5
S
0
0
I
1
PRIJAVE ZA PRIDELOVANJE TOBAKA
ČRNOMELJ — Pospeševalna služba črnomaljske kmetijske zadruge poziva vse tiste, ki sebodoletos odločili za pridelovanje tobaka, da se čimprej, najpozneje pa do sredine marca, prijavijo pri vodjih zadružnih enot ali na kmetijski zadrugi. Le tako bo namreč mogoče pravočasno razdeliti seme in začeti s setvijo tobaka.
GREGORJEV SEJEM
ŠENTRUPERT — Krajevna skupnost in turistično društvo obveščata, da bo tradicionalni Gregorjev sejem v soboto, 14. marca. Vabljeni kupci in prodajalci živine ter kramarskega blaga!
O *	*	vz	v
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotni sejem v Brežicah so rejci pripeljali 480 prašičev, starih do 3 mesece, in 7, starih nad 3 mesece. Mlajših živali so prodali 245 po 1.200 do 1.300 din kilogram žive teže, starejše pa 3 po 850 do 900 din kilogram žive teže.
NOVO MESTO — Na zadnjem sejmu so rejci ponujali 407 prašičev, lastnika je zamenjalo 395 živali. Naprodaj je bilo 400 prašičev, starih 7 do 9 tednov, in 7, starih 24 do 29 tednov. Cena prvih je bila 38.000 do 52.000 din, starejši so stali do 750din kilogram žive teže.
Naprodaj je bilo 18 glav goveje živine, prodanih 15. Cene so bile: volom 600 do 650 din za kilogram, kravam 400 do 500 din, mladi živini pa 600 do 700 din za kilogram.
kakor spodbudno. Krhati pa se začne pri gnojilih. Številni kmetovalci namreč niso prodali koruze in tako nimajo denarjp za nakup gnojil, brez gnojil pa še tako visokorodne sorte slabše obrodijo.
Pri tem pa se moramo vprašati, kje so ukrepi ekonomske politike, ki je v besedah kmetijstvu kar lepo naklonjena, v resnici pa njenih učinkov ni in ni ali pa se sprevržejo celo v nasprotje tistega, kar smo načrtovali.
V. BLATNIK
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Ponudba na novomeški tržnici se je močno popravila. V ponedeljek, 2. marca, je bilo zelo živahno tudi na živilskem delu tržnice, kjer so ženske ponujale jajca po 70 din, smetano v skodelicah po 600 dinarjev, radič po 1.500 din kilogram, šopke teloha po 200 din, jušno zelenjavo itd. Dobro so bile založene tudi stalne stojnice, kjer so imeli zeleno solato po 800 din kg, krompir po 100 din, zelje po 250 din, pomaranče po 790 din, jabolka po 250 do 330 din, grozdje po 500 din itd. Med obrtniki je zadnje čase vse več prodajalcev bižuterije, medtem ko so pletenina-rji, konfekcionarji in suhorobarji vselej isti. V Novem mestu so ob tržnih dneh prisotni več let in stranke so jih že vajene.
PRIKAZ REZI
SEVNICA — Društvo vinogradnikov vabi na prikaz rezi vinske trte v nedeljo, 8. marca, ob 10. uri v Podvrhu pri Klenovšku in ob 14. uri na Vrhu pri Dolinšku. Rez bo prikazal inž. Darko Marjetič iz krškega agrokombinata. Vabljeni!
IZGUBA PRI IZVOZU VINA
LJUBLJANA — Slovenija je lani izvozila več kot pol milijona hektolitrov vina, pretežno na konvertibilni trg. Za izvoženo vino smo dobili 20 milijonov dolarjev, vsak izvoženi liter pa je izvozniku prinese! v povprečju 207 din izgube. Ljubljanski Slovin, ki izvozi pol jugoslovanskega in večino slovenskega vina, je moral pokriti ta primanjkljaj znotraj sozda v skupni vrednosti 4,5 milijarde dinarjev. Za nazaj mu je to uspelo (k temu je pripomogla tudi operacija »toro«), za naprej pa je vse še »v božjih rokah«. Seveda bi se stvari bistveno izboljšale, če bi imeli realni tečaj dinarja. (Gospodarski vestnik).
i EN
! HRIBČEK ! BOM ! KUPIL...
s
I
S Ureja; Tit Doberšek
Ustavno sodišče ugodilo pritožbi vinogradnikov
Odpravljena je nepravična delitev pomoči zaradi zimske pozebe
Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric je protestiralo proti načinu razdeljevanja solidarnostnih sredstev vinogradnikom, ki so bili prizadeti po pozebi vinogradov v zimi 1984/85. Po navodilih republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu in uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč na seji 18. marca 1986 sprejel sklep, da so do solidarnostnih sredstev upravičeni le družbeni lastniki vinogradov in pogodbeni vinogradniki, ki so vključeni v organizirano družbeno pridelovanje grozdja.
S tem sklepom pa ni bilo zadovoljno Društvo vinogradnikov ljutomerskO-ormoških goric, svoje nezadovoljstvo pa so na sestanku v Ljubljani izrekla tudi druga društva vinogradnikov sever-novzhodne Slovenije in društvi vinogradnikov Dolenjske ter Bele krajine. Ker društva pri ustreznih republiških organih in odboru podpisnikov navedenega dogovora niso naletela na razumevanje, so zaprosila za sprejem pri tedanjem predsedniku republiške skupščine Vinku Hafnerju. Sklep sestanka je bil, naj odbor podpisnikov družbenega dogovora in republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ponovno prouči svoj negativni sklep. Toda odbor podpisnikov družbenega dogovora in republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta vztrajala pri svojem stališču. Tudi na širšem pogovoru o tej temi z zastopniki društev vinogradnikov pri Zadružni zvezi Slovenije vprašanje nibilo rešeno, nekateri so na tem sestanku celo hoteli prikazati društva vinogradnikov kot negativen pojav v današnji družbi, kar je seveda nesprejemljivo in žaljivo.
Ker zastopnikom društev vinogradnikov ni uspelo vplivati na pravično delitev solidarnostnih sredstev za pozeble vinograde vsem prizadetim neglede na sektor lastništva in sklenjene pogodbe, je Društvo vinogradnikov ljutomer-sko-ormoških goric z Društvom vinogradnikov Dolenjske začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Ustavno sodišče Slovenije je s sklepom št. U157/86-13 dne 22. 1. 1987 (sklep je objavljen v Ur. I. SRS št. 5/87) razveljavilo sklep odbora podpisnikov družbenega dogovora z dne 18. marca 1986, po katerem je odbor podpisnikov tega dogovora (ki so se ga držale tudi občinske skupščine) namenil in delil solidarnostna sredstva le družbenim pridelovalcem grozdja in združenim kmetom, prizadetim po zimski pozebi vinogradov v letu 1985. Društvo vinogradnikov ljutomersko-ormoških goric je v svoji pritožbi navedlo primer, ko so ta sredstva prejela družbena posestva, ki njihovih vinogradov pozeba sploh ni prizadela, pač pa so propadli zaradi zanemarjene oskrbe. Ustavno sodišče v obrazložitvi navedenega sklepa ugotavlja, da sredstva solidarnosti pripadajo vsem neglede na lastništvo in na pogodbena razmerja s trgovskim značajem. Lastništvo in pogodbena razmerja nimajo nič skupnega z namenom sredstev solidarnosti za odpravljanje elementarnih posledic naravnih nesreč. Ta sredstva so namenjena vsem prizadetim v enaki meri.
Občinske skupščine s svojimi službami in odbori bodo morale odpraviti-nezakonita stališča in ponovno, pravično porazdeliti namenska sredstva vsem prizadetim ne glede na lastništvo in pogodbeno obveznost. Pri tem bodo morale upoštevati upravičene predloge zastopnikov društva vinogradnikov iz območij podružnic društva vinogradnikov. To stališče je bilo sprejeto na seji UO Društva vinogradnikov Dolenjske dne 25. februarja in je preko Dolenjskega lista posredovano vsem prizadetim in javnosti.
TIT DOBERŠEK tajnik Društva vinogradnikov Dolenjske
J
Gnojevke za tisoč hektarjev
Priznana kmetijska strokovnjaka sta kmetom razlagala, kako bo mogoče koristno izrabiti gnojevko z velike farme prašičev na Pristavi
VELIKI PODLOG — V petek sta dr. Mirko Leskošek in dr. Raoul Jenčič z Biotehniške fakultete v Ljubljani številnim zbranim kmetom iz okoliških vasi na kraju samem pojasnjevala, kako je s hranilno vrednostjo in načinom uporabe gnojevke s farme prašičev na Pristavi.
Na podlagi podatkov, da gnojevka iz lagun vsebuje v kubičnem metru le kilogram dušika, 40 dkg fosforja in 70 dkg kalija, se je v razpravi izkazalo, da se je ne izplača prevažati na njive in travnike. Gnojevka, ki priteče iz hlevov in kakršno zajemajo za odvoz na polja pred napravami za grobo čiščenje, je za ta namen bolj primerna.
LETO VINA
Leto 1987 je Mednarodni urad za vino (OIV) s sedežem v Parizu, katerega članica je tudi Jugoslavija, proglasil za leto vinske trte in vina. Tako naj bi letos med drugim članice tega urada pospeševale kulturno potrošnjo vina, potrošniki pa naj bi dobili čimveč strokovnih informacij o resnični kvaliteti vina.
Na hektar kmetijske zemlje je mogoče razpršiti 50 do 60 kubičnih metrov gnojevke, če je zemlja težja, pa tudi do 100, Dr. Jenčič, ki vodi izdelavo projekta cevnega namakalnega in gnojilnega sistema za Krško polje, je pojasnil, da bo mogoče polniti lagune 118 dni in da bo v tem obdobju prav gotovo kdaj primeren čas oziroma potreba za gnojenje in namakanje. Predvidena je gradnja cevovodov za namakanje, ki bo imelo zajetje v Krki, ob farmi pa bodo tej vodi dodajali gnojevko, ki bo zadoščala za pognojitev približno 1.000 ha zemlje. To mešanico bo mogoče porabiti kjerkoli.
Z napravo tega namakalnega sistema bo postal velik del Krškega polja, ki ga dostikrat prizadene suša, neodvisen od vremenskih razmer. S pomočjo namakanja in dodajanja hranil bo mogoče dosegati rednejše in večje pridelke. Denar bodo prispevali kmetijski skladi, kmetje-lastniki zemljišč pa bodo finančno soudele-
ženi na podlagi pridobljenih koristi. Kljub predvidenim dobrim gospodarskim učinkom bo zamisel povzročila še obilo preglavic, saj gre za usklajevanje interesov mnogih lastnikov zemljišč in za sorazmerno majhne parcele z zelo različnimi kmetijskimi kulturami.
A. PIRC
Salonit, tozd OPEKARNA	BREŽICE
GLOBOKO
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO	IN
Nudimo vam silikatne fasadne bloke, fasadne zidake In silikatne fasadne ploščice za zunanje In notranje obloge.
Z našimi proizvodi lahko estetsko In toplotno sanirate stare objekte s 25-odstotnlm prihrankom energije, gradite nove stanovanjske In gospodarske objekte 30 odstotkov ceneje na kvadratni meter zidu, ker Jih zaradi gladke površine ni potrebno ometavatl In finalno opleskatl. Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068 61-798 v naši Prodaji v Brežicah.
V Metliki prazna klet, dober rezultat
Brez izgub v novo, negotovo poslovno leto
METLIKA — Lansko leto je metliška Vinska klet, temeljna organizacija Kmetijske zadruge, zaključila pozitivno, ima celo 57 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka. Za še ne v celoti poračunano rdeče grozdje letnika 85 bodo vinogradnikom izplačati 7,5 milijona dinarjev.
Čeprav je poslovni rezultat pozitiven in je to brez dvoma razveseljivo dejstvo, pa se v njem skriva tudi nerazumljivo protislovje današnjih ekonomskih (ne)zakonitosti. Vinska klet je namreč lani zaradi izredno slabe predlanske letine grozdja — večino je »obrala« zimska in spomladanska pozeba — poslovala ob hudem pomanjkanju vina In kakor se čudno sliši, ji je tudi to pomanjkanje vina pripomoglo k — dobremu poslovanju. Tako jim ni bilo treba najeti toliko dragih kreditov za zaloge vina.
Kljub temu kletarji raje vidijo, da je klet polna vina, čeprav to prinaša več dela, več skrbi, večje stroške in s tem, žal, tudi slabši poslovni rezultat. Metliški kletarji pa vsaj brez izgube začenjajo novo poslovno leto, ki je zanje kljub lanski dobri letini (ali pa prav zaradi nje) polno negotovosti.
A. B.
DOLENJSKI LISTI
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NkŠIH OBČIN
Botrov ni več
Mirnopeška Beti uspešna, sicer pa morje težav
MIRNA PEČ — Da bi na kraju samem spoznali problematiko, seje 2. marca v Mirni peči mudila ekipa najodgovornejših občinskih mož s predsednikom skupščine Boštjanom Kovačičem in predsednikom izvršnega sveta skupščine Ivom Longarjem.
Dopoldne so se gostje zadržali v edini tovarni na območju krajevne skupnosti, v mirnopeški Beti, ki zaposluje 114 ljudi in je lani zelo uspešno poslovala. Kar 42 odst. vseh proizvodnih zmogljivosti je namenjenih izvozu. Ker ta kolektiv nima nobenih dolgov in je lani tudi fizični obseg proizvodnje povečal za 6 odst. so imeli tudi dokaj lepe finančne rezultate. Odsev le-teh je znatna akumulacija, ki zagotavlja postopno obnovo strojnega parka in posodabljanje tehnologije, in pa osebni dohodki, ki so januarja letos v poprečju znašali 125.000 dinarjev.
V tej eni med 5 konfekcijskimi tozdi metliške tovarne BETI, razen občasnih težav z uvozom surovin in predvsem plačilom le-teh v novem deviznem sistemu, nimajo hujših problemov, toliko več pa so jih razgrnili na popoldanskem sestanku predstavniki krajevne skupnosti in organizacij.
Izstopajo težave s cestami. Na območju krajevne skupnosti imajo 50 km cest makadamskih in samo 7 km asfaltnega cestišča, vzdrževanje slabih makadamskih cest pa je lani požrlo 85 odst. vsega samoprispevka. Najhujša nejevolja je v Globodolu, od koder se vsak dan vozi na delo 60 ljudi. Na izredno slabi cesti uničujejo osebne avtomobile, zato bi radi avtobusno zvezo, te pa ni možno vpeljati, dokler ni cesta za tak promet usposobljena. Občani so sami začeli akcijo za posodobitev ceste in so zanjo pripravljeni prispevati ogromne vsote.
Poudarjali so tudi nejevoljo v Mirni peči zaradi slabe trgovske oskrbe, hudo kri pa povzroča polžje počasna gradnja telefonije. Krajevni funkcionarji si niti ne upajo ljudem povedati, da bo po zadnjih vesteh iz PTT letos na voljo le polovica obljubljenih novih telefonskih priključkov. Medtem ko so z zdravstvenimi storitvami le delno zadovoljni — hvalijo zobozdravnika, ni pa jim všeč nenadno zaprtje splošne ambulante ob dopustih —, imajo v kraju tudi težave s pomanjkanjem zmogljivosti v otroškem varstvu. Glede tega se nadejajo izboljšanja ob dograditvi osnovne šole, ko bosta poleg telovadnice zgrajena še dva varstvena oddelka. Krajani so nejevoljni tudi ob vesteh, ki zadevajo gradnjo avto ceste, češ da predvidena študija trase ni najbolj ustrezna, pripombe so na komasacijo v Globodolu itd. Posledica vsega tega je, da je vse manj ljudi pripravljenih opravljati funkcije.
Na marsikatero vprašanje so ob tej priložnosti dobili odgovore, marsikakšen krajevni načrt pa se bo tudi omajal, ker niso dobili nobenih zagotovil in obljub, da bi utegnila dodatna potrebna sredstva priti iz drugih virov. Denarja ni! Pomembna pa je bila tudi zaključna beseda predsednika Kovačiča, ki je dejal: »Mislim, da ste se zavedli dejstev, da krajevne problematike ni več možno reševati s pomočjo stricev in botrov, ampak le z dobro organiziranostjo v veljavnem sistemu.«
R. BAČER
POROKE, ROJSTVA, SMRTI
METLIKA — Prejšnji teden sev metliški občini ni nihče poročil, umrla pa je Pavlina Pezdirc iz Drašičev, rojena 1924.
O SLADKORNI BOLEZNI
METLIKA — Občinski odbor Rdečega križa Metlika in tamkajšnji zdravstveni dom sta za petek, 6. marca, organizirala predavanje o sladkorni bolezni. Predavanje bo ob 18. uri vsejni sobi občinske skupščine.
Most za odrinjene
Načrti za most čez Lahinjo pri Geršičih že narejeni — Gozdna uničuje ceste
DOBRAVICE — Kaže, da bodo prebivalci Geršičev in z njimi cela krajevna skupnost Dobra vice letos končno dobili nov most čez Lahinjo, na katerega so neposredno vezani, saj pelje čezenj najkrajša pot do šole in trgovine ter do avtobusne postaje. Sedanji je že več let zaprt za ves promet, zadnjo zimo se pa tudi peš niso več upali čez ta podirajoči se objekt.
Tone Žunič: »Najprej moramodo-biti most.«
»Načrti za most so narejeni. Po sedanjih cenah naj bi stal okoli 120 milijonov dinarjev. Investitor je metliška komunalna skupnost, kjer je za gradnjo rezerviranih 50 milijonov dinatjev,« je povedal Tone Žunič, predsednik sveta te krajevne skupnosti. Nujno bi bilo letos asfaltirati še cesto Dolnje Dobravice — Geršiči, ki smo jo krajani s pomočjo komunalne skupnosti že pred leti pripravili za asfaltiranje pa od tega do danes ni bilo nič. Ker ta cesta ni asfaltirana in dobro splužena, pozimi šolski kombi pripelje samo do Krivogla-vic, naprej pa ne, tako da morajo otroci iz Geršičev, Gornjih in Dolnjih Dobravic do Krivoglavic in nazaj peš. Že dve leti imamo v planu razširitev in obnovo ceste od Primostka do Krivoglavic. Ta ozka cesta je bila asfaltirana pred 11 leti, vse je bilo narejeno na hitro, pred proslavo, v devetih dneh, in je tako uničena, da ni več kaj popravljati.«
Predlani in lani so uredili še cesto Krivoglavice —Geršiči. Komunalna skupnost je dala 7,5 milijona dinarjev, krajani pa smo opravili ostalo delo. Gozdna, ki tam seka, pa nam je z vlečenjem dreves povsem uničila kakih 400 metrov ceste, za katero ni nič prispevala, še odgovora na prošnjo nam niso poslali. Obljubili so sicer, da bodo cesto popravili, vendar imamo z njimi slabe izkušnje. Tako so naredili tudi na cesti Dolnje Dobravice — Geršiči, potem pa so nacesto pripeljali dva kamiona šodra, ga stresli in pustili, ljudje pa so morali cesto spet sami popravljati. Mi gradimo ceste za naše potrebe, če pa hoče gozdna trdnejše, naj prispeva.«
Sedaj v celi krajevni skupnosti ni niti enega telefona, zato ni čudno, da so se ljudje vključili v akcijo za napeljavo telefona; prijavilo se je 35 interesentov, kisoplačali po 300 tisočakov, opraviti pa bodo morali še precej dela. Da je ta krajevna skupnost res od rok, pove tudi to, da takrat, kadar eden od dveh gra-daških poštarjev zboli, dobivajo pošto v te kraje samo enkrat na teden. »Ali moramo sami po pošto v Gradac ali pa čakati, dajo bo poštar prinesel, prav pa bi bilo, ko bi takrat nosili pošto po bolj oddaljenih krajih, tisti iz Gradca in okoliških vasi jo lažje pridejo sami iskat.«
A. B
P
E
Prednost podprli z denarjem
Novomeška raziskovalna skupnost uspešno pospešuje raziskovalno in inovacijsko dejavnost v občini — Letos 178 milijonov — 31 raziskovalnih nalog
NOVO MESTO — Že v prejšnjem srednjeročnem obdobju je imela raziskovalna dejavnost v novomeški občini določeno prednost, vendar se to ni videlo tudi v denarju, ki smo ga zanjo namenjali. Kljub vsemu je občinska raziskovalna skupnost kar dobro uspela s spodbujanjem razvojno raziskovalne in inovacijske dejavnosti v občini. Njeno delo in rezultati na tem področju bodo lahko še precej večji — to bi bilo glede na stanje tudi zelo dobrodošlo — saj smo se zaposleni v občini odločili v sedanji petletki to prednost podpreti tudi z denarjem. Za to dejavnost prispevamo v raziskovalno skupnost 0,1 odstotka od dohodka.
Po tej opredelitvi v samoupravnem sporazumu smo lani združili v raziskovalni skupnosti 102 milijona dinarjev, v celoti pa je ta razpolagala z dobrimi 109 milijoni. Večji del denarja, skoraj 76 milijonov, je razdelila za sofinanciranje raziskovalnih nalog. Lani je bilo v program uvrščenih 32 nalog, za 5 nalog, ki so širšega pomena, pa so dali predujem in bodo dokončane letos. Raziskovalne naloge so bile kot navadno z najrazličnejših področij. Nosilci, med njimi jih ježe redno največ iz raznih tozdov Iskre, Krke pa Pionirja, IMV, Zavoda za družbeno planiranje in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, so raziskovali vse, od varstva okolja in na primer, porabe kulturnih dobrin v občini do povsem konkretnih rešitev v proizvodnih programih posameznih delovnih or-
ganizacij. Za pospeševanje raziskovalne dejavnosti so namenili dobrih 5 milijonov, in sicer predvsem raznim klubom, mladim raziskovalcem po šolah pa šestim šolam za nakup računalnika.
Letos pa naj bi novomeška raziskovalna skupnost po sedanjih predvidevanjih pospeševala razvojno raziskovalno in inovacijsko dejavnost z okrog 178 milijoni dinarjev. S približno enakimi deleži kot doslej bo še naprej spodbuajala inovacijsko in raziskovalno dejavnost, večino, zaenkrat 140 milijonov, pa kani vložiti v sofinanciranje raziskovalnih nalog. Na razpis je to pot prišlo 43 prijav.
Delegati so na skupščini pretekli torek potrdili takšen letošnji program ter se strinjali, da skupnost ne podpiše sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje skupnih nalog
v republiški raziskovalni skupnosti, po katerem naj bi tako združili kar desetino v občinski skupnosti zbranega denarja. V preteklosti je bilo tu veliko nereda, saj mnogi sploh niso združevali, prispevna stopnja pa je po občinah tako zelo različna. Seveda pa so za sofinanciranje konkretnih nalog na republiški ravni. Za to naj bi dali največ 5 odstotkov občinskega raziskovalnega denarja.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
CEPLJENJE PROTI TETANUSU
Za prebivalce krajevne skupnosti Majde Šilc v Novem mestu bo od 12. do 14. marca cepljenje proti tetanusu. Cepili bodo na Ragov-ski 7A od 12. do 17. ure v navedenih dneh. Proti tetanusu se morajo cepiti vsi občani, stari 40 ali več let, ki še niso bili cepljeni ali tega ne morejo dokazati s potrdilom. Cepljenje je po zakonu obvezno.
Zavod za socialno medicino in higieno
SZDL bo prisluhnila ljudem
Programska seja občinske konference SZDL Novo mesto
NOVO MESTO — Na programski seji občinske konference SZDL je pretekli četrtek ocenila svoje lansko delo in sprejela usmeritve za letošnje organizacija SZDL v novomeški občini. Tudi za njo je zelo zahtevno leto, ko seje ukvarjala s številnimi težkimi problemi. Nekatere je uspešno rešila, o veliko drugih pa žal le brez uspeha razpravljala. Razkorak med številom sej, sklepov in uresničenim pa dela ljudi nestrpne. Le prevzemanje pobud in odpiranje problemov ter spodbujanje dialoga, kolikor je pomembno, še ni dovolj.
Delo novomeške SZDL je bilo lani bogato. Veliko so ga seveda vložili v volitve. Dalje je SZDL posvečala veliko pozorrfost uresničevanju resolucije, sanaciji razmer v IMV, razvoju trgovine, kjer se naloge slabo uresničujejo, vprašanje trgovine in boljše preskrbe pa ostaja še naprej eno najpomembnejših vprašanj v krajevnih skupnostih. Ukvarjala se je z ustanavljanjem novega sisa za preskrbo, možnostjo racionalizacije delegatskega sistema za večjo učinkovitost, z lastno organiziranostjo in delom, ki naj Bi bilo na vseh ravneh nefo-rumsko, vendar povezano z drugimi organizacijami in organi. Ukvarjala se je z delom potrošniških svetov, ki je marsikje še v povojih, ter se z vrsto konkretnih aktivnosti vključevala v področje vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva in socialne politike, informiranja, varstva okolja ter v ohranjanje in razvijanje tradicij NOB. Sveta za zadnji dve področji pri predsedstvu sta tudi najbolj aktivna od vseh. Tudi kadrovska politika, problemi kmetijstva, družbenopolitičnega izobraževanja, inva-
• Na seji so potrdili tudi zaključni račun za lani in predlog letošnjega finančnega načrta, v katerem so zaenkrat »prekratki« za skoraj pet in pol milijona dinarjev. Po planu naj bi letos razpolagali s 46,6 milijona dinarjev.
lidov, odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, položaja žensk itd. so bolj ali manj odzivno in uspešno zaposlovali novomeško najbolj množično organizacijo.
Vsa ta področja in problemi bodo novomeško SZDL zaposlovali tudi letos. Organizacija pa bo predvsem
prisluhnila ljudem in njihovim problemom, pripravljala naj bi sekcijske razprave o temah, ki jih sprožajo ljudje, pri tem pa naj ne bi več bilo tabu tem. Od vseh področij dela, s katerimi se bo SZDL po programskih usmeritvah ukvarjala, so razpravljalci na seji posebej izpostavili varstvo okolja, na področju vzgoje in izobraževanja
večjo in boljšo vzgojo v šolah, posebno domovinsko, da mladina ne bo plen negativnih vplivov, trgovino, 'varstvo spomenikov, sodelovanje na ravni Novega mesta, delo delegacij, družbene dejavnosti, ki bi jih morali nehati gledati kot porabo, enotnejše reševanje problemov v medobčinskem svetu in enotnejši nastop regije v republiki, informiranje (ljudje pogrešajo glasilo Odločajmo in lokalni radio, za zagotavljanje materialnih pogojev za Dolenjski list pa naj bi bile usmeritve bolj zavezujoče), pa kulturo in telesno kulturo, kjer naj bi zagotavljali, da bodo plani — predvsem investicij — samoupravno sprejeti.
Z. L.-D.
Miloščina za evropske norme
Metliški sindikat o lanskem delu — »Ljudje hočejo plačo!«
METLIKA — Na nedavni programski seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Metliki so največ pozornosti posvetili poročilu o lanskoletnem delu tega organa. Čeprav je bilo v poročilu in razpravi, ki mu je sledila, poudarjeno, da je metliška občina lansko leto zaključila brez izgub, za kar naj bi bilo zaslužnotudi dobro delo v sindikalnih organizacijah, so razpravljavci opozarjali tudi na druga vprašanja, ki jih delavec marsikdaj boleče občuti.
Vsekakor delavce najbolj zam-	plače delavca iz industrijsko razvitih
majo osebni dohodki. »Ljudje	dežel. Poleg tega so osebni dohodki v
hočejo plačo!« je dejal eden od raz-	naši občini med nižjimi v Sloveniji,
pravljavcev. Seveda dobro vedo, da	če pa bi hoteli deliti take osebne
je ne morejo dobiti za slabo delo ali celo brez njega, za dobro, kvalitetno in vestno delo si jo pa zaslužijo. Vendar ni vedno tako. Da pa bi dobrega delavca spodbudili in ga lahko primerno nagradili, je treba onemogočati tako imenovano socializacijo izgub, se pravi, da priden in vesten delavec od svojega že tako skromnega dohodka plačuje slabega, nesposobnega ali lenega. »Naš delavec krepko dela osem ur, dosega evropske norme, dobi pa petino
dohodke kot marsikje drugje, bi zašli v težave.« Obsodili so tudi poprečne ocene, da se pri nas slabo in malo dela, kajti zadnje analize kažejo, daje v neposredni proizvodnji, kjer veljajo evropske norme, rezerve le 15 do 20 .minut v osmih delovnih urah.
Seveda je beseda nanesla tudi na prekinitve dela oz. štrajke. Medobčinski sindikalni sekretar je dejal, da na tem področju vlada brezvladje in da napak misli, kdor trdit-da bi se sindikat moral postaviti na čelo
stavk. »Pri nas je to povsem neorganizirano, kdor se spomni, prekine delo. Sindikat mora delovati, da bomo to odpravili, sporne zadeve reševali po samoupravni poti in šele
• Ponovno so opozorili, daje eden največjih sovražnikov delavcev inflacija, ki razvrednoti zlasti pridobitve uspešnih. Prav na tem področju pa stvari slabo kažejo, saj inflacije ne samo da ni uspelo zajeziti, ampak se celo povečuje. »Bitka za rešitev vseh bistvenih vprašanj se začne in izvaja v osnovnih organizacijah sindikata!« je na koncu naglasil predstavnik republiškega sindikata.
ko so vse samoupravne poti izčrpane in se zadeva ne razreši, se lahko sindikat postavi na čelo stavke.«
A. B.
Proti hitremu postopku
Na kile gradiv za obširne seje republiške skupščine — Bolj bi morali poslušati ekonomiste
METLIKA — Belokranjska združena delegacija za zbor združenega dela v republiški skupščini šteje 14članov, po sedem iz vsake belokranjske občine. Iz metliške občine je v tem mandatu članica tudi Danica Puljak, ki sicer dela v finančni službi Pionirjevega metliškega tozda. V prejšnjem mandatu je bila Puljakova eno leto nadomestni član te delegacije za republiško skupščino.
»Sedaj je sedež naše delegacije v Črnomlju, prej je bil v Metliki. Pred sejo republiške skupščine se naša delegacija zbere, vsak prej dobi gradivo, tako da se lahko pripravimo na razpravo. Našega sestanka se navadno udeležijo tudi poročevalci občinskih strokovnih služb. Dogovorimo se, kakšna bodo naša stališča, in določimo delegata za republiško skupščino. Če pa je na dnevnem redu kakšna zadeva, ki se tiče cele dolenjske regije, se prej sestanemo delegati iz regije, da zavzamemo skupno stališče. Seveda so za nas obvezujoči tudi sklepi, pobude in stališča zborov združenega dela obeh belokranjskih občinskih skupščin.«
• Zadnje čase je burila duhove predvsem zahteva za pokrivanje izgub elektrogospodarstva. Kakšno je bilo vaše stališče?
»V našem zboru na prvi seji, ko je bil govor o tem, ta predlog izvršnega sveta ni bil sprejet in tudi naš delegat je bil proti. Vendar je dejstvo, da ta izguba je in da jo je treba pokriti. Predlagatelj je zagotavljal, da je izguba nastala iz
Danica Puljak
objektivnih razlogov. Ko smo drugič glasovali za ta predlog, smo delegati zahtevali, naj izvršni svet dosledno spremlja delo in poslovanje elektrogospodarstva in naj jamči, da se bodo razmere na tem področju uredile.«
• Kako poteka povratno informiranje?
»Delegat, ki se udeleži seje republiške skupščine, delegaciji o tem poroča, in to ne samo o sklepih, ampak tudi o razpravi. Prav te so večkrat zelo kvalitetne, vendar je o njih javnost premalo seznanjena, tako da lahko ljudje dobijo občutek, da gredo vsi predlogi gladko skozi in da delegati samo dvigamo roke, kar pa je daleč od resnice, saj se mnenja večkrat hudo krešejo. Skupščina nikakor ni kimavsko telo in prav bi bilo, da bi bila javnost seznanjena tudi z razpravami in da bi vedela, kdo je bil za kakšno zadevo in kdo proti.«
• Kako pogosto so seje skupščin in koliko časa trajajo?
»Seje so precej pogosto, skoraj vsak mesec, dnevni red pa je ponavadi zelo obširen, enkrat smo imeli celo 36 točk. Dobivamo na kile gradiva in težko je vse to podrobno pregledati in se pripraviti. Obširnejše seje trajajo dva dni; takrat naredimo tako, da je delegat na seji prvi dan, drugi dan ga pa zamenja drugi. Vse to gre seveda na račun našega prostega časa, poleg tega pa je to še velika odgovornost, zato ni lahko dobiti ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti to funkcijo. Vsekakor bi morala biti gradiva krajša, razumljivejša, bolj jedrnata.«
• Kaj vas pri vašem delu moti?
»Kot že rečeno, preobširna gradiva in predolge seje, še posebej pa sprejem zakonov po hitrem postopku. Gradivo dobimo šele na seji in delegati se moramo na hitro odločiti, brez razpravljanja in stališč iz baze. Po eni strani govorimo o nujni razbremenitvi gospodarstva, po drugi pa sprejemamo razne zakone, ki še dodatno obremenjujejo to gospodarstvo. Večkrat bi tudi morali bolj upoštevati mnenja ekonomistov. Sicer pa neposrednih pritiskovpri našem odločanju ni, so pa razna prepričevanja, nekatere zadeve se ponavljajo, dokler niso sprejete.«
A. BARTELJ
Novomeška kronika
ZGLED — Minuli teden smo na tem mestu zapisali, daje šentjernejsko osnovno šolo pred dnevi obiskal šolski inšpektor in si v tretjem razredu pred učenci in učiteljico prižgal cigareto. Novica je neresnična, v tej šoli v zadnjem času ni bilo nobenega inšpektorja, torej o kajenju ne more biti govora že iz tega razloga. Inkriminirana vest se je rodila 20. februarja v šentjernejski osnovni šoli, kjer se je občinski družbenopolitični in gospodarski vrh z Miranom Potrčem pogovarjal o tekočih problemih. Navzoče so zaprosili, naj v šoli ne bi kadili. Prošnji je bilo ustreženo, hkrati pa je stekla beseda, da v tej šoli s kajenjem ni bilo vedno tako, svoj čas naj bi biU šolski inšpektorji ob šentjemejskih obiskih kadili celo v razredih. Naša vest je netočna predvsem zato, ker je postavljena v napačno časovno obdobje (pred dnevi), nobenega dvoma pa ne bi smelo biti o tem, da je kajenje v razredu vredno obsodbe ne glede na časovne razdalje. Prizadetim se opravičujemo.
KARTICA — Naše banke in še kdo nas prepričujajo, naj ne plačujemo z gotovino, ampak (tako kot ves svet) s čeki in plačilnimi karticami. S čeki smo se na Dolenjskem že nekako sprijaznili, plačilne kartice pa so trši oreh. Dokaz za to je tudi blagovnica Mercatorja v Novem mestu, kjer Eurocard sicer prepoznajo in priznajo, zamotano plačilno operacijo pa opravijo, tudi če gre za simbolično vsoto, samo v pisarni, dokler je kdo tam.
Ena gospa je rekla, da v kinu Doma kulture radi presenečajo s tehničnimi novostmi. V soboto so med prvo predstavo kakšno uro preskušali, kako gledalci reagirajo na neostro predvajan film.
5)
v času od 19. do 25. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Albina Longar iz Trebnjega — Mojco, Rozi Gruden s Kašče — Draga, Rozalija Pucelj iz Velikega Gabra — Jožico, Martina Pisek iz Orehovca — Boruta, Snežana Žganjer iz Metlike — Majo, Zvonka Verdnik iz Ručetne vasi — Jano, Olga Medved iz Sevnice — Sašo, Fatima Babič iz Kanižarice — Zlatko, Anica Jakša iz Črešnjevca — Antona, Jožica Ostanek iz Radohove vasi — Suzano, Janja Šiška iz Žužemberka — Nejca, Majda Stopar iz Kočarije — Robija, Jožica Nadu iz Škocjana — Tineta, Dragica Žibert iz Lukovca — Mirjano, Darja Gantar iz Gorenje Straže — Mateja, Suzana Mohar s Krke — Roberta, Darinka Žagar iz Podtruna — Jureta, Renata Budič iz Dolnje Pirošice — Janjo, Zdenka Jančar z Rateža — Tino, Marija Bele iz Smolenje vasi — Ines, Anica Sluga iz Dolenje Brezovice — Majo, Alenka Korasa iz Žabje vasi — Klemena, Nataše Vide iz Grobelj — Jernejo, Danica Kovačič iz Železnega — Mateja, Angelca Uhemik iz Otočca — Ingrid, Ivanka Banko z Dvora — Petro, Darja Kic iz Zloganja — Tomaža, Janja Drenšek iz Gornjega Kota — Aleša, Antonija Medvešek iz Blatnika — deklico, Anica Božič s Kalc — deklico, Mirjana Prevolšek iz Dolenje vasi — deklico, Irena Glavan iz Dolenje Straže — deklico, Anica Gorenc iz Stranske vasi — dečka in Majda Žabkar iz Dobruške vasi — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Mojca Novak s Kristanove 41 —Nejca, Anica Strojin, Nad mlini 22—Mateja, Majda Višekruna z Zagrebške 4 — Tino in Jožica Novak, Nad mlini 41 — Petra. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
PODZEMELJSKA MLADINA vabi v soboto, 7. marca, v gasilski dom Podzemelj staro in mlado. Tam bo ob 19. uri prireditev, posvečena 8. marcu. V slovesnem delu bodo nastopili: metliški mešani pevski zbor Beti pod taktirko Ani Jankovič-Šober, osnovnošolci, mladinci ih Edi Maceles harmoniko. Po programu ne bo treba takoj domov: za zabave željne bo igral ansambel Tonija Verderberja. Mladinci iz Podzemlja obljubljajo, da tja do jutranjih ur.
V PETEK, 6. MARCA, in V SOBOTO, 7. marca, bosta v srednji šoli tekstilne usmeritve informativna dneva za vse tiste, ki se želijo v šolskem letu 1987/88 šolati v tej na Dolenjskem edini tekstilni šoli. Na pogovor lahko pridejo tudi starši, saj bodo zvedeli marsikaj zanimivega. V petek vas pričakujejo ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. Sobotno spoznavanje šole je namenjeno predvsem tistim, ki se zanimajo za šolanje ob delu in iz dela.
9. MARCA 1987 BO OB 19. URI v Kulturnem domu Edvarda Kardelja v Metliki predstava igralske skupine iz Prečne z naslovom Vrnitev večnega zdomca Josefa Švejka. Delo je napisal Igor T orkar, prireditev paje posvečena dnevu žena. Dopoldne bo ista predstava za učence srednje šole tekstilne usmeritve.
IZ NkŠIH OBČIN
»
IZ NtkŠIH OBČIN
črnomaljski drobir
DELEGATSKI ODGOVORI — Delegati zborov črnomaljske občinske skupščine so znani po tem, da na sejah zastavljajo veliko vprašanj. Na odgovore, ki so jih potem dobili, so imeli velikokrat pripombe, zadnje čase pa vse kaže, da so z njimi v glavnem zadovoljni, saj pritožb skoraj ni slišati. Ko pa prideta takšno vprašanje in odgovor iz že potrjenega zapisnika v časopis, dvigne odgovor zlasti med prizadetimi nemalo prahu. Tako se človeku nehote zastavi vprašanje, kako in kje odgovorni na občini sploh iščejo odgovore in komu so večkrat nepopolna pojasnila sploh namenjena. Mar samo tisti peščici delegatov na seji, da jim z odgovori — kakršni pač so — zamašijo usta?
GUSARJI — Semiški gusarji, torej člani tukajšnega pustnega društva, so za pustovanje ob prečrpališče vode.v gasilskem domu postavili tudi skrinjico, v katero naj bi obiskovalci metali prostovoljne prispevke. Toda komaj se je kateri od darovalcev približal skrinjici, je že pritekel eden od gusarjev. Darovalec si ni znal razložiti, zakaj. Ali morda zato, ker seje gusar bal, da namerava oseba, ki seje približala skrinjici, le-to odnesti, ali zato, da je darovalcu, ki je že vlekel denar iz denarnice postalo nerodno in se je v hipu odločil, da bo prispeval več denarja.
Drobne iz Kočevja
DVA DNI BREZ VODE — Težak sneg je 20. februarja potrgal več električnih žic na daljnovodih. Električarji so prizadevno popravljali, a kljub temu črpalke vodovoda zaradi izpada elektrike niso delovale. Zato so bila predvsem višja območja Kočevja dva dni brez vode. Seveda je največ pikrih moral požreti direktor Hydrovoda, ki je bil pri vsem tem najmanj kriv.
ŠE EN BAZEN?—Že sredi pomladi bo pri Opreminem tozdu Sintep začela delati nova čistilna naprava. Delovala bo na bazi izgorevanja plinov, ki zdaj onesnažujejo okolje. Toploto, ki bo pri izgorevanju nastala, bodo v hladnem obdobju leta uporabili za ogrevanje prostorov. Med občani pa se že poraja predlog, naj bi izkoriščali toploto tudi poleti, in sicer za ogrevanje vode v letnem bazenu. Tega bazena sicer šeni, včasih pa je bil že v načrtu prav zadaj za Opremo oz. Kemično tovarno, nekje tam, kjer je zdaj otroško igrišče.
RIBNICA PRED PRAZNIKOM
RIBNICA — V ribniški občini se pripravljajo na svoj občinskr praznik 26. marec. Tokrat bi morala biti svečana seja občinske skupščine sicer v Loškem potoku, a je odbor za pripravo praznika predlagal, naj bo v Dolenji vasi (26. marca ob 10.30), ker bo v dneh pred praznikom osnovna šola v Dolenji vasi poimenovana po SNOUB Ivana Cankarja.
V dneh pred praznikom bodo obeležili še začetek gradbenih del za tretjo fazo vrtca v Ribnici, v Makošah bo spominsko srečanje borcev mladine in občanov; bo pa tudi več kulturnih in športnih prireditev, razstava o življenju in vojskovanju SNOUB Ivan Cankar (v Dolenji vasi), 21. marca ob 9. uri bo na Travni gori smučarski tek v počastitev spomina na narodno herojinjo Majdo Šilc.
Ribniški zobotrebci
HUDA ZASTRUPITEV — Ko je nekdo oni dan iskal nekega odgovornega ribniškega občinskega moža, je zvedel, da leži doma bolan. Gre za zastrupitev: prejšnji dan je jede] pečenico in spil tudi dva deci mleka. Prijatelji in znanci ugotavljajo, da seje očitno zastrupil z mlekom, ki ga je popil v trenutku duševne zmedenosti zaradi prevelike obremenitve z delom. Bolnik je namreč že prej večkrat javno zagotavljal, da bi pil mleko le,če bikravejedle grozdje.
USPEH IN PORAZ — Nedavni nenadni poizkus mobilizacije v Ribnici je izredno uspel, saj seje v določenem roku na zbornem mestu zbralo preko 83 odstotkov mobilizirancev. Žal pa je nato med pohodom precej vojakov omagalo, nekateri pa so celo padli, tako močno so se spoprijeli s »sovražnikom« alkoholom.
Trebanjske iveri
VEST — Zadnja vest o odstopu podpredsednika občinske vlade je dvignila precej prahu. Namen je bil drugačen: povedati tisto, kar bi ljudje morali vedeti, če že nekaj postane javna skrivnost. Očitno je predpustni čas pripomogel, da so si nekateri nadeli še kakšno dodatno masko, in pač ni bilo moč prodretidočisteresnice. Zato smo se odločili, da se za prihodnji prispevek napotimo k pravnemu izviru — najbolj prizadetemu.
TRGOVINA — Na Mirni so trgovine bolj zadolžene kot marsikje v ve čjih mestih, čeprav' seveda krajani še zdaleč niso povsem zadovoljni s ponudbo. Najbolj pa jih moti izbor v mesariji. Karkoli že mesar vrže navago.je za Mirenčana očitno dobro, pa še pošteno mora plačati za kos mesa, ki ni tak, kot bi ga dobil v Trebnjem ali Ljubljani.
liL
TUDI LESNA OBRT V KRIZI
RIBNICA — Splošna kriza v lesarstvu je zajela tudi obrtnike. Pravega dohodka ni več, dva sta obrt odpovedala, še nekaj pa jih zagotavlja, da jo bo tudi odpovedalo. Surovine se namreč dražijo, cene izdelkov pa ne. Nekateri pa menijo, da so si lesni obrtniki za težave delno tudi sami krivi. V občini jih je namreč največ, celo nekaj sto, a kljub temu nimajo svoje organizacije niti zadruge, ki bi jim zagotavljala skupen nastop in pomagala premoščati težave.
ZAPRTA JELKINA KUHINJA
RIBNICA — Inšpekcija je za več dni zaprla kuhinjo ribniške restavracije Jelka. Ugotovili so namreč, da so higienske razmere neprimerne, da večina žarnic ne sveti, da so nekateri prostori celo brez luči, da manjkajo na tleh ploščice itd. Izkazalo se je, da je prišlo tako daleč zelo verjetno tudi zato, ker so slabi medsebojni odnosi, saj nihče nikogar ne uboga, niti šefinje ne.
P-c
KRVODAJALSKA AKCIJA
RIBNICA — Od torka, 10. marca, pa do četrtka, 12. marca, bo v ribniški občini spet krvodajalska akcija. Občinsko vodstvo Rdečega križa vabi vse zdrave in polnoletne občane, da se je udeležijo.
OB ŠTAFETI V RIBNICI
RIBNICA — Za ljubljansko regijo bo gostitelj štafete mladosti Litija. Medtem ko bo štafeta v tej občini, bodo mladi v Ribnici, kot je povedal sekretar OK ZSM Ciril Andoljšek, organizirali za mladino tri brezplačne filmske predstave, na katerih bodo pokazali filme z letošnjega Festa v Beogradu, na dveh okroglih mizah bodo razpravljali o temah Štipendiranje in zaposlovanje mladih in Reforma reform, pripravili bodo spet »bolšji semenj« itd. Sekretar Andoljšek meni, daje v zadnjem času čutiti pri delu mladih premik na boljše, in sicer predvsem zato, ker širša skupnost sprejema in razume stališča mladih. Ribniška mladina se tudi strinja z vsemi stališči mladinskega kongresa v Krškem.
M. G.
NI ZANIMANJA ZA IDEJNO USPOSABLJANJE
TREBNJE — Odziv na vprašalnik OK ZK Trebnje, s katerim so skušali zvedeti, kako se uresničuje prenova ZK in kakšna je aktivnost članstva, je bil kaj pičel. Od 642komunisotvjih je vrnilo vprašalnike komaj 198. Vseeno so po tej nereprezentativ-ni metodi dognali, da je veliko (40 odst.?) takih komunistov, ki nišo obiskovali še nobene oblike idejnopolitičnega usposabljanja. Zelo majhna je tudi pripravljenost, da bi nadaljevali z izpopolnjevanjem (le približno petina). Podatek, da se kar 84 odst. komunistov udeležuje sestankov, pa je še najbolj nerealen, saj v Tesnilih, KPD Dob in še kje niso bili še nikoli sklepčni.
Za red morajo skrbeti najprej meščani sami
ČRNOMELJ — Vzdrževanje mesta Črnomelj in pogrebno dejavnost je imela do leta 1985 na skrbi skupnost krajevnih skupnosti Črnomelj, takrat pa je ta dela prevzel Gokov tozd Komunala. A ne le delo, Komunala je podedovala tudi skrbi in težave, s katerimi se je že prej večkrat brezuspešno ubadala skupnost krajevnih skupnosti.
»Lanko rečem, da posebnih pripomb na naše delo doslej ni bilo. Razen pozimi, ko ljudje niso bili seznanjeni z odlokom in niso vedeli, da morajo sami očistiti pločnike pred hišami,« pove vodja te službe Franc Grahek. Pri vzdrževanju mesta in pogrebni službi dela 9 ljudi, urediti pa morajo okrog 10 hektarov zelenih površin ter skrbeti za 11 kilometrov mestnih cest. »Težave imamo predvsem z vrtna-
Velika so bremena zdravstva
Črnomaljska zdravstvena skupnost imela lani 50 milijonov izgube_
Franc Grahek
rji. Črnomelj bi moral imeti 3, sedaj pa nimamo nobenega. Pri pogrebni službi pa so težave s pogrebci, ki bi nosili krste in bi bili pri nas honorarno zaposleni. Že skupnost krajevnih skupnosti je trikrat dala razpis, a zaman, prav tako neuspešni pa smo bili tudi mi. Nekako smo se morali sprijazniti s tem, da za poklice na Komunali ni zanimanja, zlasti ne med domačini. Kar petina zaposlenih v našem tozdu je Romov, ki pa jih moram pohvaliti, saj doslej z njimi še nismo imeli nikakršnih težav,« pravi Grahek.
Franc zatrjuje, da je to, kako uspešni so pri svojem delu, veliko odvisno od tega, kako znajo za red skrbeti tudi meščani sami.M. B.-J.
^ ČRNOMELJ — Medtem ko je imela občinska zdravstvena skupnost Črnomelj leta 1985 zanemarljivo majhno izgubo, le 640 tisočakov, pa sojo imeli lani kar 50 milijonov. Seveda so pokrili vse obveznosti, ki so jih imeli do novomeške Splošne bolnice, črnomaljskega Zdravstvenega doma in drugih izvajalcev, s katerimi imajo sklenjene pogodbe, kar jim leto poprej ni uspelo. Le še Splošni bolnici dolgujejo 36 milijonov za investicijsko vzdrževanje.
In kateri so glavni razlogi za izgubo? Povečalo seje število dializnih bolnikov, pokriti so morali 25
O POLOŽAJU MLADIH IZOBRAŽENCEV
ČRNOMELJ — V Črnomlju, kjer letos ne bodo sprejeli štafete, bodo pripravili okroglo mizo o visoko izobraženih mladih ljudeh v črnomaljski občini. Okrogla miza bo predvidoma 25. marca v Beltu. Poleg okrogle mize pa bodo mladi pripravili še vrsto spremljajočih prireditev.
KMALU EVIDENTIRANJE BRIGADIRJEV
ČRNOMELJ — Na tukajšnji občinski konferencei ZSMS bodo kmalu začeli evidentirati brigadirje. Črnomaljska brigada »Milka Šobar-Nataša« bo letos po predvidevanjih odšla na MDA Rogla 87, kjer bodo urejali pašnike in smučišča, delali pa naj bi v prvi izmeni. Črnomaljci bodo morali zagotoviti 35 brigadirjev, a upajo, da jim bo to uspelo.
PRUS PREDSEDNIK
RIBNICA — Občinski svet Zveze sindikatov Ribnica je pred kratkim izvolil za predsednika Antona Prusa iz Dolenje vasi, ki je zaposlen v Inlesu, za podpredsednika Zvoneta Oberstarja iz Ribnice, ki je zaposlen v ITPP Ribnica, za člana sveta pa Jožeta Ložarja iz Rika.
OBČNI ZBOR
ČRNOMELJ — Društvo upokojencev vabi vse upokojence na redni letni občni zbor, ki bo včetrtek,
19.	marca, ob 9. uri v Kulturnem domu v Črnomlju (kino dvorana).
milijon dinarjev izgube v črnomaljskem Zdravstvenem domu in Splošni bolnici Novo mesto, znatno so porasli stroški za zdravstveno
• V tukajšnji zdravstveni skupnosti menijo, da bo moč pokriti izgubo le s povišanjem prispevne stopnje, ki naj bi bila večja za 1,07 odst. Druge možnosti po njihovem mnenju ni. Da bi komur koli karkoli odškrnili, je nemogoče in tudi na zmanjševanje bolniških izostankov z dela ne morejo več računati, kajti lani so se v primerjavi z letom poprej zmanjšali še za 0,6 odst. in so bili z 3,25 odst. najmanjši v zadnjih petih letih.__________________
nego v socialnih zavodih, povečalo se je tudi število oskrbnih dni v Kliničnem centru. Zdravstvena skupnost je morala plačati tudi del zdravljenja ljudi, ki so zastrupljeni s PCB. Zagotavljali pa so tudi izenačitev osebnih dohodkov z gospodarstvom v Zdravstvenem domu Črnomelj, Splošni bolnici in Zavodu
za socialno medicino in higieno ter lekarni.
Letošnje leto za črnomaljsko zdravstveno skupnost gotovo ne bo lahko. Dovolj veliko breme bo že samo pokrivanje izgube, a kaj, ko se obetajo tudi nove zaposlitve v zdravstvenem domu in bolnici ter veliki stroški z zdravljenjem ljudi, ogroženih od PCB. Slednjih v Črnomlju gotovo ne bodo mogli sami pokriti, zato pričakujejo pomoč republiške zdravstvene skupnosti in Iskre.
M. BEZEK-JAKŠE
JESENI KANALIZACIJA V STARI CERKVI
STARA CERKEV — Delavski svet Komunale Kočevje je minuli teden sklenil/ da bo- do konca letošnjega septembra zgrajeno kanalizacijsko omrežje Stara cerkev—Slovenska vas —Kočevje. Ta investicija bo veljala po sedanji oceni 357 milijonov. Po sprejetem finančnem načrtu naj bi Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava za to gradnjo prispevala 110 milijonov. Na zadnji seji je izvršni svet obravnaval osnutek odločbe o ugotovitvi splošnega interesa za graditev tega objekta, končno pa bodo o tem odločali delegati občinske skupščine na seji v marcu.
V. D.
Prostori so, denarja §e ni
Zato nameravajo kočevski mladinci del pridobljenih prostorov oddati zasebnikoma v najem za gostišče
KOČEVJE — Hotel Pugled Kočevje je za i,7 milijona dinarjev (ki jih je zagotovil izvršni svet občinske skupščine) odstopil gostilno »Rog« v Kočevju za potrebe mladine, se pravi mladinskega kluba oz. mladinskega kulturnega centra.
Občinsko mladinsko vodstvo pa nima denarja, da bi dobljene prostore primerno uredilo in vzdrževalo. Zato je predlagalo, naj bi oddali del teh
Pijemo zmes vode in gnojnice?
Loški potok ima kanalizacijo speljano v podzemlje, od koder dobivata pitno vodo kočevski in ribniški vodovod — Tudi Ribnica nima kanalizacije
RIBNICA, KOČEVJE — »V našem vrtcu že dve leti kontroliramo količino klora v vodi. Kljub kloriranju pa Zavod za socialno medicino ugotavlja, da je voda, ki jo prejemajo naš vrtec pa tudi šola in zdravstveni dom, oporečna. Od takrat je minilo že dva meseca, a do danes še nismo dobili odgovora, če seje stanje popravilo. Vodo sicer prekuhavamo, ne moremo pa, na primer, starejšim otrokom preprečiti, da ob umivanju ne bi popili tudi kaj vode.«
Tako delegatsko vprašanje je zas-	ranje ne pomaga in voda ni pitna.
tavila ravnateljica Vzgojnovarstve-nega zavoda (vrtca) Majde Šilc v Ribnici Andreja Hojč na zadnji seji zborov krajevne skupnosti in združenega dela občinske skupščine Ribnica.
Za odgovor smo zaprosili Cveta Obranoviča, direktorja Hydrovoda Kočevje—Ribnica, ki nam je povedal, da Hydrovod uradno o tem ni bil obveščen, pač pa da je za to zvedel v ustnem pogovoru s predstavnico Zavoda za socialno medicino dela.
Kočevje in Ribnica dobivata oporečno vodo, zato jo tudi redno klorirajo. Ob deževjih pa tudi klori-
Pred pitjem ali uporabo jo je treba prekuhati, o čemer Hydrovod obvešča občane tudi po radiu. Brez čistilnih naprav se vode ne da očistiti. Take naprave pa so predrage, saj bi veljali dve (za Kočevje in Ribnico) okoli 6 milijard dinarjev.
Kočevju in Ribnici bi tako lahko zagotovili zdravo pitno vodo le z vrtinami. Vendar tudi iz vrtin ne priteka več čista in zdrava voda, ker je tu kras. Z vrtinama so prišli do zdrave vode le na območju Sodražice, kjer je drugačna sestava tal. Črpalka je že montirana, črpalni preizkus pa bo opravljen spomladi. Za vrtino v Slovenski vasi pri Kočevju pregle-
Drugačna organiziranost nujna
Začasni poslovodni organ v GKP Trebnje povečal osebne dohodke za petino
TREBNJE — Začasni poslovodni organ v Gradbenem komunalnem podjetju (GKP) Trebnje seje zaradi povsem različnega družbenoekonomskega položaja dejavnosti odločil za koncept dveh enovitih delovnih organizacij. V tem vidijo najhitrejši izhod iz sedanjega težkega položaja tudi delavci GKP, podporo pa daje tudi občinski izvršni svet.
Komunala je dejavnost posebnega družbenega pomena s svobodno menjavo dela, gradbeništvo pa pridobiva prihodke s povsem svobodnim oblikovanjem cen v konkurenčnem boju z drugimi ponudniki. Številčno majhne enovite delovne organizacije, komunalne in gradbene, so se iz znanih razlogov v Sloveniji uveljavile kot sposobne.
Komunala naj bi se poslej ukva-rjaja le z vzdrževanjem, načrtovanjem in investitorstvom, gradnjo komunalnih naprav pa naj preko licitacij opravljajo samo najugodnejši ponudniki, saj samo tako lahko pričakujejo čiste račune med uporabniki in izvajalci. Velik problem so naprave, ki formalno še niso prenesene v upravljanje (okoli 50 km
vodovodnega omrežja z objekti, čistilni napravi v Trebnjem in Mokronogu) in za katere se zaradi tega tudi ne obračunava amortizacija. Delavci komunalne dejavnosti imajo izjemno nizke osebne dohodke, saj zaostajajo za kolegi v sosednjih občinah tudi za 40 odstotkov.
Ukrep družbenega varstva je bil sprejet v času »mrtve sezone« za gradbeništvo, zato še ni pravih učinkov prizadevanj začasnega poslovodnega organa delovne organizacije, ki ga vodi Ciril Pungartnik. Nasploh pa menijo v prisilni upravi GKP in tudi delavci, da se stvari ne bodo zasukale na bolje, dokler bodo dobivali okoli 60 odst. plač istih dejavnosti v Sloveniji. Sprašujejo se, kako je možno, da v nekaterih delovnih kolektivih v trebanjski občini.
kjer so izgube neprimerno večje, lahko izplačujejo sorazmerno visoke
• Trebanjski občinski izvršni svet je sprejel poročilo začasnega poslovodnega organa o izvajanju ukrepov družbenega varstva v GKP. Podprl je predlog ZKO in komisije za spremljanje aktivnosti pri spremembi organiziranosti GKP, da se osebni dohodki povečajo za pet ino, s tem da b i polovico povišanja pomenil gibljivi del za spodbudo. Tega so zaenkrat deležni le v tozdu Komunala, medtem ko v tozdu Gradbeništvo in DSSS pridejo na vrsto šele tedaj, ko boopazen konec zdajšnje »mrtve sezone«. IS SO je menil, da je pravilna usmeritev, da GKP pridobi strokovnjake (zaenkrat vsaj 2 dipl. gradbena inženirja) tudi za čas po prisilni upravi, pomagal pa bo tudi pridobiti dela za gradbince.
osebne dohodke (tudi za 40.000 din večje kot GKP!).
P. P.
dujejo vzorce vode že dve leti, a Zavod za socialno medicino dela še vedno ni dal mnenja, če je voda primerna. Na območju obeh občin raziskujejo vodne vire že peto leto.
»Razumem, da so ljudje nestrpni, vendar se v preteklosti zamujenega ne da zdaj rešiti na hitro,« pravi direktor Hydrovoda Cveto Obrano-vič, ki zaradi vode dobiva tudi mnogo neprijetnih telefonskih klicev.
Marsikaj bi morali pametneje urediti tudi drugi organi, ne le Hydrovod. Tako Ribnica še vedno nima kanalizacije. Voda je speljana v kraško podzemlje. Vodovodne cevi pokajo in mešata se pitna voda in
9 Hvdrovod bi nujno potreboval aparat za odkrivanje napak na vodovodnih ceveh. Takih naprav v Jugoslaviji ne izdelujemo, za uvoz — stanejo pa 35.000 nemških mark — ni deviz. Direktor Obranovič meni, da bi se tak aparat zelo hitro sam odplačal, saj bi imel Hydrovod manj stroškov za elektriko, ki poganja črpalke, da načrpajo toliko vode, ki potem izteka iz vodovodnih cevi. Upanje je, da bo tak aparat kupil kakšen zdomec-zasebnik, ki bi ga bil nato Hydrovod pripravljen zaposliti.
gnojnica. Bolje bo šele, ko bo Ribnica dobila kanalizacijo in čistilno napravo, kar pa še ne bo tako kmalu. Podoben vdor fekalij v vodovodne cevi, kot je bil zadnji v Ribnici, imajo po nekajkrat v letu v Željnah pri Kočevju, a pravega vzroka za napako še niso odkrili.
Lani so v obeh občinah popisali 40 vodnih virov in letos jih bodo približno še toliko. Delo opravlja Hidrogeološki zavod Ljubljana. Pri teh vodnih virih bo nato potrebno z občinskima odlokoma zavarovati ožji in širši varovalni pas. To pa bo težavno, saj je, na primer v Loškem potoku vsa kanalizacija speljana v podzemlje, odkoder priteka voda za kočevski in ribniški vodovod. Tudi Loški potok torej nujno potrebuje kanalizacijo in čistilno napravo, da ne bomo še naprej pili potoške gnojnice.	j. PRIMC
prostorov v najem Dušanu Železnjaku in Romanu Kirnu, ki bi odprla tu zasebno gostišče. Hkrati z gostiščem bi uredila s svojim denarjem tudi klubski prostor za mladino. Zasebnika bi tudi nakupila vso potrebno opremo za klub.
O tem predlogu pogodbe je na seji 25. februarja razpravljala občinska konferenca ZSM, ki naj bi se tudi odločila že na tej seji o podpisu pogodbe, kasneje pa še o dodatkih k pogodbi. Mladinci pa so sklenili, da je treba v pogodbo vnesti tudi vse, kar naj bi po predlogu bilo določeno v kasnejših dodatkih k pogodbi, saj bi v nasprotnem kaj hitro lahko prišlo do nesporazumov. Predlog je bil sprejet.
J. P.
OBRT POTREBUJE UREJENA ZEMLJIŠČA
KOČEVJE — Dolgoročni in družbeni plan občine sta tako pomembna dokumenta, da bi o njiju morali biti občani čimbolj podrobno seznanjeni, predvsem glede rabe in preobrazbe prostora, ki se nanaša na pridobivanje zemljišč, potrebnih za obrtno dejavnost. V razvojnih načrtih bi morali opredeliti prostor za obrtne cone. Kot pri mnogih zadevah, ki so povezane z obrtjo, pa lahko ugotovimo, da tudi obrtne cone ostajajo več ali manj le na papirju. Pred štirimi leti je reševanje tega problema res oviral republiški interventni zakon, ki je prepovedal spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč, zdaj pa so te ovire povsem odpadle.
V. D.
Hude obtožbe
Gre za spor med Klubom študentov in predsedstvom OK ZSM Kočevje
KOČEVJE — Zlorab, političnega in gospodarskega kriminala dolži Klub študentov Kočevja predsedstvo OK ZSM Kočevje ter njegovega sekretarja oz. njegovo skupino. »Obtožba« je dolga kar 6 tipkanih strani, naslovljena pa je na razne organe in organizacije. Na kratko so bili z njo seznanjeni tudi udeleženci zadnje seje OK ZSM.
Sekretar Marko Glavač je na seji trditve iz pisma zavrnil. Udeleženci seje pa so kljub temu sklenili, naj predsedstvo OK ZSM pripravi odgovore na vsa vprašanja, ki so jih sprožili študentje. Razen tega naj tudi študentje pripravijo poročilo o delu svojega kluba in porabi denarja. Na skupnem sestanku naj nato oboji svoje trditve dokažejo, umaknejo ali zavrnejo. Na osnovi čistih računov naj potem mladi združijo moči za boljše in uspešnejše delo.
J. P.
IZ NtkŠIH OBČIN
IZ NKŠiH OBČIN
ii
Brežice: srednjeročni plan sprejet
BREŽICE — Občinska skupščina je na seji 26. februarja sprejela družbeni plan za obdobje 1986— 1990. Javna razprava o njem je bila izredno zavzeta, še posebej za prostorski del. Vanjo se je vključevalo veliko delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti organizacij, društev in posameznikov, ki jim ni vseeno, kako bodo živeli in gospodarili do izteka desetletja.
Predsednica izvršnega sveta Jelka Barlič je v uvodu dejala, da iz plana veje pogum in da se bodo v občini morali spopadati z navidez nerešljivimi problemi, a tudi z utečeno prakso pri njihovem reševanju. Po mnenju nekaterih je v tem dokumentu več dolžnosti, kot jih bodo nosilci razvoja lahko uresničili.
Dejstvo, da je plan sprejet, seveda ne bo preprečilo nekaterih sprememb, ki so pred vrati. Gre predvsem za posege v prostor, ki jih bo povzročila gradnja drugega pasu avto ceste.
Ludvik Metelko
Umrl je velik prijatelj mladega rodu Ludvik Metelko iz Brežic. Ne bolezen ne upokojitev ga nista odvrnili od razdajanja za otroke. Več kot dve desetletji je kot dobri dedek Mraz budil radost v otroških očeh. Zanj je bilo to najlepše plačilo. Zavzemal se je za to, da pri obdaritvi ne bi delali razlik, kar je ob vsestranski podpori tudi dosegel. Bil je vrsto let predsednik občinske Zveze prijateljev mladine, V šestdesetih letih seje Metelko uveljavil kot odličen igralec DPD Svoboda bratov Milavcev. Igral je s srcem in kultura mu je bogatila življenje, a ne samo njemu, tudi sodelavcem in občinstvu. Za svoj prispevek kulturnemu ljubiteljstvu je pred leti prejel oktobrsko nagrado.
Ludvik Metelko se je rodil 1921 v Ločah pri Dobovi. Jeseni 1941 so njegovo družino izgnali in vojnaletaje preživel v Šleziji. Po vrnitvi je vložil veliko energije v družbenopolitično delo. Služboval je na krajevnih uradih v Brežicah in v Podbočju, nato v Novem mestu. V Brežice seje vrnil leta 1960. Ves prosti čas je posvetil amaterski kulturi in še nekaterim društvom. Deset let je predsedoval DPD Svoboda in si kot igralec prislužil Linhartovo značko.
Ime Ludvika Metelka je tudi tesno povezano z IMV od ustanovitve brežiškega obrata naprej. Začel je kot vršilec dolžnosti upravnika in kolektivu ostal zvest do upokojitve. Metelka so cenili kot izredno delavnega funkcionarja in delegata v občinskih, regijskih in republiških organih Skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Vsakemu delu je vtisnil pečat človečnosti. Izkazoval jo je tudi kot krvodajalec. Človeško toplino je poleg iskrenosti najbolj cenil tudi pri drugih ljudeh. O njegovem vsestranskem delu pričajo številna zlata odličja. Ponosen je bil zlasti na kipec kurirja Joviče, ki ga je prejel 1980 kot najvišje zvezno priznanje za delo z mladimi.
J. T.
»Se letos bomo imeli postajo Rdečega križa«
V Brežicah ima Rdeči križ nad 1600 članov
BREŽICE — Naše delo je na terenu in ga ne merimo po številu sestankov, ampak po učinkovitosti,« je dejala predsednica krajevne organizacije RK v Brežicah Marija Hrovat. »Aktivistke so zelo požrtvovalne in iznajdljive. Znajo se približati vsem, ki so potrebni pomoči ali samo tople besede. Prav nič jim ni nerodno pritiskati na kljuke delovnih organizacij, obrtnikov, trgovin in naprositi darila za srečelov, s katerim poživimo vzdušje na srečanju starejših občanov. Naš namen je, da niti en socialno ogroženi krajan ne bi ostal osamljen. Evidenco o njih sproti dopolnjujemo.«
Hrovatova je povedala, da ima organizacija RK v mestu nekaj nad 1600 članov in daje članarina
Marija Hrovat
pomemben dohodek za njeno dejavnost. Z desetimi tisočaki dotacije ne bi mogla izpeljati programa. Ob članarini so zbrale aktivistke 70 tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov. Vrednost vseh dejavnosti vključno z organizacijo srečanja, obdaritvijo ostarelih za novo leto in prispevkom za šolo v naravi seje povzpela na 3,3 milijona dinarjev.
»Vse dosedanje delovne oblike vnašamo tudi v letošnji program, ki smo ga sprejeli februarja na letni seji,« je zagotovila predsednica. »Uresničevati ga začenjamo z obiski 90 krajank, starih 75 let in več. V marcu ali aprilu bomo skupaj z občinskim odborom RK priredili tečaj za nego bolnikov in poškodovancev na domu.«
Nazadnje je Hrovatova opozorila še na novost, ki jo vpeljujejo. To je ustanovitev postaje Rdečega križa v Brežicah. Zanjo pridobivajo zdravstvene in socialne delavce, da bi z njihovim sodelovanjem uvedli na sedežu postaje dežurni dan v mesecu.' j j
Ni lahko med dvema ognjema
S programske seje občinske konference Zveze socialistične mladine
BREŽICE — Programsko sejo občinske konference mladinske organizacije je predsednik Bojan Petan začel z besedami, da je poročilo pesimistično, da omenja samo to, kar je slabo, ker je blestečih poročil v naši družbi že tako preveč.
Sprva je kazalo, da sploh ne bodo sklepčni, in po dvajsetih minutah čakanja se je končno le zbralo 51 odst. delegatov. Največ jih je manjkalo iz krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov, kar se je poznalo pri razpravi. Kljub temu da delo občinske konference po mnenju predsedstva spominja včasih na boj med dvema ognjema: me družbenopolitičnimi organizacijami in skupščinskimi organi, ki pričakujejo prilagajanje njihovim interesom in željam, in med množico mladih, ki si želijo več zabave kot resnega dela.
V občini delo mladih le ni bilo brez odziva. Sprejeli so vse njihove predloge. Najbolj so zadovoljni, da so prav oni spodbudili sklic javne tribune o ekoloških vprašanjih. Toda odnos delovnih organizacij do strokovnjakov je bil porazen, zahteve po povečanju kadrovskega štipendiranja in zaposlovanja diplomantov neuresničene.
Na seji so samokritično potrdili, da so bili lani pri organizaciji mladinskega prostovoljnega dela neuspešni, saj se jim sploh ni posrečilo zbrati popolne brigade. Toda udeleženci akcije so se dobro izkazali na delu v Beli krajini.
Z informiranjem prav tako niso zadovoljni, zato so sklenili izboljšati mladinske oddaje na radiu in redno izdajati svoje glasilo. Povezava konference z društvu v katerih delajo mladi, je bila doslej slaba. Vsak čas se bo znašlo na cesti 400 tabornikov, radioamaterjev, modelarjev, strelcev in članov foto-kino kluba, zato jim bo konferenca pomagala do novih prostorov.
Med drugim so zahtevali še reformo izobraževanja saj sedanja usmerjena šola zaduši vsako nadpovprečnost. V osnovnem šolstvu podpirajo spreminjanje šolskih okolišev, da bi se tako izognili nastalim prostorskim in drugim težavam. V odnosih med materialno proizvodnjo in družbenimi dejavnostmi mlade moti medsebojno obtoževanje, češ da mora združeno delo več ustvariti, oziroma da morajo družbene dejavnosti mani
porabiti. To zadnje namreč prav tako vodi v revščino, zato zagovarjajo za oboje enak položaj.
O skupnih problemih naj bi se poslej več dogovarjali s sosedi, je dejala gostja iz Krškega in pozvala mlade, da bi se v Posavju za vselej znebili občinskih plotov.
J. TEPPEY
DAN ZENA
Že sedaj potekajo priprave na proslave ob 8. marcu, dnevu žena. Najpomembnejša bo seveda osrednja prireditev v prosvetnem domu 6. marca, na kateri bodo nastopili učenci glasbene in osnovne šole Brežice. Na nastop se pripravljajo recitatorji, vokalna skupina in obe ritmični skupini. Z malo skrajšanim progi \mom se bodo predstavili tudi gostom hotela Terme v Čateških Toplicah in delavkam delovne organizacije Emona Posavje. Zanje bo prireditev v restavraciji brežiške blagovnice.
PRIMOŽ JESENKO, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
Dobri predavatelji vlečejo
V Posavju nezadovoljni s političnim usposabljanjem
V času od 15. do 21. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Bojana Hostnik iz Sobenje vasi — Tejo, Marinka Škrlec iz Breganskegasela— Mateja, Božica Pasarič iz Laduča — Anastazijo, Jožica Prah iz Krajnih brd — Antonijo, Marija Podlesnik iz Mrčnih sel — Katjo, Slavka Bunarkič iz Sevnice — Marino, Jagoda Obra-dovič iz Krškega — Nikolo, Liljana Dutkovič iz Luga — Ivana, Ana Krajan iz Račje vasi — Anamarijo, Anica Supančič iz Loč — Uroša, Branka Milenkovič iz Brežic — Ivana, Olga Koritič iz Radovlje— Jureta, Branka Hočevar iz Podbočja — Aleša, Milka Lazarevič iz Brežic — Jeleno, Manja Travnikar iz Brezovice — Marka, Cvetka Trček iz Sevnice — Gaberja, Vida Starc iz Sred. Arta — Jureta, Irena Žibert iz Dovškega — Dragana, Anica Jurčin iz Noršič sela — dečka. Čestitamo!
KRŠKO — V Posavju niso zadovoljni s številom slušateljev, ki se udeležujejo seminarjev za idejnopolitično usposabljanje. Kot kaže statistika, so sedaj na predzadnjem mestu v Sloveniji. Vendar se stanje v zadnjem času izboljšuje, kot je bilo rečeno na zadnji seji medobčinskega sveta ZK za Posavje, pa bo potrebno poskrbeti tudi za to, da se bodo absolventi tečajev in seminarjev lahko vključili v politično delo.
V času od leta 1985 do 1986 seje V pedagoško vodene oblike izobraževanja vključilo v Posavju le 2,1 odst. članov ZK, kar je zelo slabo v republiškem merilu, pa tudi mnogo slabše kot v preteklih letih. To velja tudi za krško občino, kjer je število slušateljev od nekdanjih 3,9 odst. padlo na komaj 1,8 odst. Ze lani novembra in letos januarja so člani sveta medobčinskega študijskega središča temeljito analizirali dosežene rezultate, zastavili pa so si tudi program delovanja za letos. Programi so prenovljeni, poudarek pa je bil tudi na metodah dela.
Na seji medobčinskega sveta pa so opozorili tudi na to, da programi sami po sebi še niso dovolj za kakovostne premike. Očitno je namreč, da kvalitetni predavatelji, z dobrim metodološkim pristopom pritegnejo slušatelje, ki se dobrih strokovnih predavanj raje udeležujejo. Problem paje nemara tudi
v tem, da v Posavju absolvente teh izobraževalnih seminarjev ne vključujejo v politično delo niti v združenem delu. V Posavju je okoli 50 komunistov, ki so končali najvišje oblike partijskega izobraževanja, pa niso vključeni niti v samoupravne organe v združenem delu.
J. S.
Komunisti bodo odgovarjali
Občinski komite ZK Krško v celoti podpira sanacijski program za Kovinarsko
KRŠKO — Na seji občinskega komiteja ZK Krško so 26. februarja obravnavali poročilo o sanacijskem programu Kovinarske, predsanacijski postopek v Novolesovem tozdu Bor in poročilo o pripravah na referendum za samoprispevek.
Predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Kovinarske Vinko Trafela je skupaj s svojimi sodelavci pojasnil dosedanji potek sanacijskih postopkov. Zdajje že znano, da je do izgube, ki znaša 1,57 milijarde dinarjev, prišlo zaradi strmega naraščanja stroškov, ki jim cene izdelkov niso sledile. V tovarni je bilo tudi preveč režije, neustreznih programov, vse slabosti pa so se do kraja razkrile ob poslu z Luko Koper. Zato Trafela predlaga drugačno samoupravno organiziranost delovne organizacije, opuščanje nekaterih programov in zmanjšanje
števila zaposlenih delavcev. Združeno delo v občini, posavska temeljna banka in drugi so za sana-
• FRANC DULAR EVIDENTIRAN — Ker sekretar občinskega komiteja ZK Krško Jože Habinc odhaja na novo delovno dolžnost, so za novega sekretarja evidentirali Franca Dularja. Volitve bodo na prvi prihodnji seji občinskega komiteja ZK.
cijo prispevali dovolj denarja, pač v skladu z možnostmi, zataknilo pa se
Želijo urejeno varstvo otrok
V krajevni skupnosti Loka nezadovoljni s telefonijo in cestami_
LOKA -*- V krajevni skupnosti Loka je ob željah in potrebah po novih telefonskih priključkih in boljših cestah ta hip najbolj pereče, kako zagotoviti varstvo za kakih 20 otrok. Znano je, da so številni krajani zaposleni na železnici, pa tudi drugod, zato je skrbi staršev, kam z otroki, medtem ko oni služijo ljubi kruhek, prejkone obilo.
Krajevna skupnost nima denarja za gradnjo vrtca, še manj za prenovo stare šole, ker naj bi po eni izmed inačic, vendarle lahko prišli do prepotrebnih prostorov za malčke. Prenovo naj bi opravili kar med letošnjimi šolskimi počitnicami. V vodstvu krajevne skupnosti se, resnici na ljubo, bolj ogrevajo za montažni objekt. Izvedenci, urbanisti, predstavniki otjčinske skupnosti otroškega varstva in osnovne šole »Savo Kladnik« iz Sevnice naj bi družno s krajani čimprej našli najugodnejšo rešitev. Poprej bodo z anketo pri starših ugotovili dejanske potrebe.
Ločani se precej hudujejo na trboveljske poštarje, saj se kar naprej nekaj zgovarjajo, enkrat je problem telefonska centrala, drugič medkrajevne povezave, ko bi morali na PTT prinesti izračun, kaj morajo krajani sami narediti in koliko denarja še primakniti, če se želijo dokopati do telefonskega priključka.
Še huje je to, da 10 gospodinjstvom v Okroglicah in Radežu telefon še ne zvoni, menda je ozko grlo medkrajevni kabel Loka—Račiča, čeprav so za telefon že plačali kakor 80 že priključenih naročnikov.
»Smo pred novim referendumom, niso pa še izpolnjeni vsi dolgovi starega referendumskega programa. In v tem je bila tudi teleforjija. Zato bomo skušali krajanom, ki so svoje storili, preskrbeti telefon še pred novim referendumom. 85 številk je še na razpolago, vsaj toliko je pa tudi interesentov. Upamo, da nam bodo poštarji preskrbeli novo centralo.
No, za kaj najsodobnejšega niti ne bi bilo denarja, da pa nam skušajo odriniti vedno najbolj zastarele naprave, tudi ni prav. Zdaj imamo sposojeno ATC z Izlak, ko bo prišla ,nova’ centrala, bo verjetno že premajhen sedanji prostor v Trubarjevem domu,« razlaga predsednik sveta KS Loka Branko Pec.
P. PERC
je pri ZPS (Združenju proizvajalcev strojne opreme), ki ni prispevalo toliko, kakoi^so v krški občinL pričakovali. Občinski komite je v sklepe zapisal, da podpira dolgoročni sanacijski program Kovinarske, hkrati pa poziva združeno delo, naj pomaga pri pokrivanju izgube. O novi samoupravni organiziranosti je potrebno temeljito razmisliti, prav tako pa tudi o odcepitvi temeljne organizacije Transportne storitve iz Dol pri Litiji. Občinski komite je sprejel tudi pobudo predsedstva, da je treba oceniti odgovornost komunistov, odgovornih za nastali položaj. To velja tudi za komuniste, ki so v času po zaključnem računu 1985 zapustili delovno organizacijo. Vsem bodo izrekli vzgojno-politične ukrepe.
Člani komiteja so ugodno ocenili predsanacijski program Novoleso-vega tozda Bor, kjer so se v zadnjem času razmere na splošno precej izboljšale, kar je bilo očitno tudi obob-
• Predsednik občinske konference
SZDL Branko Pirc je poročal o dosedanjih pripravah na referendum za samoprispevek. Dejal je, da vse akcije tečejo, da je bilo v občini 96 zborov občanov, kjer sicer udeležba ni bila kdove kako velika, zato pa so na vseh zborih podprli program izgradnje zdravstvenega doma in programe krajevnih skupnosti. Na komiteju so sprejeli tudi sklep o pomoči vsem krajevnim skupnostim pri izvedbi referenduma.
ravnavi zaključnega računa. Komite je ocenil, daje bilo ravnanje izvršnega sveta občine Krško, ki seje reševanja zagat v Boru lotil tako temeljito, v celoti pravilno.
J. S.
Zenske težave
KRŠKO — »Aktiv žena deluje pri sindikalni konferenci Tovarne celuloze in papirja že dvanajst let. Zanimanja za delovanje v aktivu je veliko, vprašanje pa je, kaj lahko aktiv doseže. V tovarni ženskam naložijo največ dela, poleg tega pa je vsaka ženska še mati in gospodinja, časa za kakršnokoli dejavnost zunaj tovarne ali doma pa skoraj ni,« pravi Marija Poharc, predsednica aktiva.
»Posebnih konkretnih pritožb sicer ženske nimamo, vendar nas
Marija Poharc, predsednica aktiva žena v Tovarni celuloze in papirja
najbolj boli, kadar mati dobi teden dni bolniške, otroka pa v tem času ni mogoče pozdraviti. In potem ženske izkoristijo svoj letni dopust pa so še na ta način prikrajšane. O teh problemih se pogovarjamo na sestankih aktiva in jih posredujemo tudi naprej, največkrat brez odmeva. Zato je dan žena za nas še vedno pomemben, saj se na nas mnogi spomnijo šele tedaj. Zato se ženske rade udeležijo naše proslave, zelo rade pa pridejo tudi borke, ki jih povabimo medse. Poleg proslave in zakuske bomo letos za dan žena že četrtič pripravili razstavo ročnih del. Na tej razstavi sodelujejotudi moški, povabimo pa tudi učence šol s prilagojenim programom in njihove izdelke tudi prodajamo. Na razstavi predstavimo od 200 do 300 izdelkov in vsi pritegnejo veliko pozornosti tako med našimi delavci kot ostalimi Krčani. Letošnjo razstavo bomo odprli 6. marca v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem.
J. S.
POZIV SINDIKATA ZA POMOČ LISCI ZAGORJE
SEVNICA — Da bi delovni kolektivi v sevniški občini po svojih močeh prispevali k odpravi velike gospodarske škode po nesreči, kije prizadela tovarno Lisce v Zagorju, je sevniški občinski sindikalni svet poslal osnovnim organizacijam sindikata in direktorjem pismo, v katerem je pozval delavce k solidarnostni pomoči. Denar lahko nakažejo na žiro račun 52720-655-128185 z oznako »Sredstva za odpravo posledic naravne nesreče za pomoč DO Zagorje« ali na številko 52720-601-11006 z oznako »Konfekcija Lisca-tozd Šivalnica Zagorje«.
Novo v Brežicah
DOLGČAS PA TAK, da se celo mladinci uradno pridružujejo jeremi-jadam nad kulturnim mrtvilom mesta. Poleti bodo sami poskrbeli za živahnost, toda pozimi bi se zadovoljili s štirimi ali petimi gostovanji poklicnih gledaliških hiš kot v starih dobrih časih, ko v Ljubljani še ni bilo Cankarjevega doma, v katerem bi se vse dogajalo. Na filme tako nimajo vpliva. Glavno besedo imajo distributerji. Ti pa pravijo, da za malo denarja dobijo tudi manj muzike.
PRIJAZNO PISMO — Razposlala ga je občinska Zveza prijateljev mladine. V njem se lepo zahvaljuje za prispevek delovnih kolektivov in posameznikov pri novoletni obdaritvi otrok. Na pozabljeno dolžnost vljudno opozarja Srednjo šolo, ljubljansko prodajalno Elektrotehne in Opekarno-Rudnik Globoko. Zdaj, ko so otroci njihovih delavcev že dobili darila, jim najbrž ne bo več težko prispevati dogovorjene vsote na zaposlenega.
JOJ, KOLIKO INVALIDOV SE BO VOZILO! — Brežiška občina je spet enkrat prišla na dober glas. V Celju so namreč opazili, da so se svojci invalidov zelo potrudili za uvoz avtomobilov na njihov račun. Revežem se bo končno le bolje godilo, čeprav se časi slabšajo.
OBETAJO SE TOŽBE — Sodišče bo imelo baje precej dela zaradi Pustnega poročevalca, ker si je privoščil velik razmah novinarske svobode. Bodice bodo torej zbadale na obe strani, da norčavi čas ne bo prehitro pozabljen.
Krške novice
IZŠEL PUSTNI OBVEŠČEVALEC — Kdor zna dobro delati, se zna tudi dobro zabavati, bi lahko rekli ob izdaji Pustnega obveščevalca, ki so ga pripravili v Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem. S Pobom, kot tudi rečejo temu na pustne teme ubranemu obveščevalcu, je bilo veliko zabave med vsemi zaposlenimi (takoj so ga razgrabili, nemara tudi zaradi tega, ker se je razširila vest, da je prepovedan). V njem pa je najbolj užgala tale anekdota: Eden izmed šefov skupnih služb je nekoč zalotil svojo po odrezavosti znano tajnico, kako je klepetala s kolegico iz sosednje pisarne. Sef se je seveda ves nasršil in vprašal: »Ali imata sejo kolegija?« Tajnica pa je odgovorila: »Seveda, samo zapisnikar nama še manjka. Kar naprej!« Tajnica je še vedno v službi.
ZDRAH NI BILO — Nič hudega sluteč smo povzeli novico, da se ribiči zelo hudujejo zaradi zasebnih ribogojnic na potoku Studenapri Kostanjevici in zapisali smo celo, da namerava ribiško vodstvo odstopiti. Pa se vgostilni Pri Žolnirju, kjer so zborovali ribiči, ni zgodilo nič takega. Je pa res, da ribiči ne gledajo najbolj prijazno na te rejce rib, prav tako pa jih moti huda one-snažnost voda, o čemer pa bodo še govorili.
O »PRESKRBI« — Marsikdo zavida Krčanom dobro založene trgovine pa velik Nakupovalni center. Vendarje vsa zadeva lepa samo od daleč. Eden izmed rednih kupcev pri Mercatorju-Preskrbi (tam pa so tako in tako vsi kupci, saj v krški občini konkurence ne premorejo), je namreč pravil, da v Preskrbi zlepa ne dobiš izdelka znane tovarne Gavrilovič, ker je sozd Mercator v slabih odnosih z njo, da je težko dobiti kumarice ETA, čeprav M-Agrokombinat proda največ kumaric prav tja, slaba je založenost s tehničnimi predmeti itd. itn.
GASILCI SPREJELI PROGRAM
KRŠKO — Industrijsko gasilsko društvo Nuklearna elektrarna Krško je pretekli teden na letnem občnem zboru obravnavalo poročila o delu v preteklem letu, sprejeli so nekaj kadrovskih sprememb in načrt dela ter finančni plan za leto 1987. Sprejeli so tudi nove člane in določili delegate za občni zbor Občinske gasilske zveze Krško.
Sevniški paberki
CIGANKE —Kako globoko smože zabredli (v gospodarskem smislu), simbolično priča tudi skromna sivina pri pustnem veseljačenju. Na pustni soboti v sevniškem Partizanu so si namreč največ glasov priborile brhke Ciganke, drugi naj bi bili nekakšni Marsovci, tretja nagrajena maska paje zgovorno upodobila prevelike obremenitve gospodarstva, obrtnikov in slehernega delavca z napisom: Včeraj desetino, danes polovico.
DETEKTIVA — Če bi še pred časom skušali odkriti, zakaj škriplje v nekaterih sevniških kolektivih, bi po mnenju večnih optimistov odpovedala celo pribljubljena detektivska TV nadaljevanka Dempsey in Makepeace. Glej ga, zlomka, po enem letu prisilne uprave so brez pomoči policajev uspeli v Stillesu, torej ni razlogov, da se ne bi nadejali dobrega dosežka tudi na Žagi in še kje.
NERAZVITI — Na meji sevniške občine s krško, odSelcprotiStranju.se zelo dobro pozna, da gre za nerazvite kraje. Po cesti namreč, ki je zelo slabo vzdrževana! Pravijo, daje krivdo za vse slabšo cesto proti razvitejši občini iskati v Cestnem podjetju Novo mesto v Krškem, kjer bi lahko cestarjema z doping kontrolo dokazali, da bi med delovnim časom lahko vsaj približno tako delala kot njuni kolegi na drugih cestah.
kultura
in
izobra-
ževanje
Poezija je odrešitev
»Nekomu se moraš izpovedati, pa čeprav je to samo papir,« pravi Jožica Vogrinc, ki svoje dolgoletno delo z otroki zdaj nadaljuje v šolski  	knjižnici
KRŠKO — »Pišem že dolgo, že od srednje šole. Na jbrž sem že prej skovala kakšno rimo, toda če je res bilo kaj takega, je bilo bolj za igro. Moji prvi resni literarni poskusi so nastali na učiteljišču, ki sem ga obiskovala v Celju. Sodelovala sem v literarnem krožku, ki gaje vodil prof. Fran Roš, znani slovenski pesnik. Kot mentorje znal z nami delati, nas spodbujati in usmerjati, tako da sem takrat napolnila kar nekaj zvezkov s pesmimi in proznimi spisi.«
Ob tem pa Jožica Vogrinc zatrjuje, da ne ve pravega razloga, zakaj se je zatekla k literarnemu izpovedovanju. »Res ne vem, kaj
Jožica Vogrinc
meje spodbudilo, da sem prijela pero,« pravi. »Moje otroštvo je bilo podobno otroštvu drugih otrok, ne bolj in ne manj srečno in zanimivo, čeprav sem se rodila na tujih tleh, v Holandiji, kjer je bil moj oče rudar. Vrnitve se komajda spominjam, ko smo se naselili v Križah pri Zdolah, sem štela le nekaj let. tako da sem šolo začela doma. Zdomstva nisem dojela, zato to gotovo ni mogel biti razlog za moje pisanje. Včasih si mislim, da so se mi prvi verzi rodili iz ljubezni do narave in ljubezni do slovenščine, ki sem jo v šoli imela najraje.«
Po učiteljišču je službovala v raznih krajih, poučevala otroke in bila celo ravnateljica. Šolsko delo ji je vzelo toliko časa, da je morala muza pretežno počivati. Česar ji ni vzela šola, soji bolezni, ki so jo posebno zadnja leta kar naprej pestile. Pestilesojo tako, da so jo polovično invalidsko upokojili. Zdaj je knjižničarka v šolski knjižnici na OS Jurija Dalmatina v Krškem, toda s polovičnim delovnim časom. »Tega sem po svoje vesela,« pripomni, »saj mi kljub vsemu le ostaja nekaj več časa zase, predvsem pa za pisanje, ki se mu zdaj kar naprej vračam. Nič koliko bi še rada napisala in tudi še kaj objavila.«
S pisanjem še gre, ko pa je treba kaj objaviti, nastane križ, pojasnjuje. »Tako negotovo se počutim, ko me obšine misel, da bi bilo treba kaj natisniti. Nezaupljiva sem do svojega dela, tako da mi morajo drugi povedati, kaj je dobro in kaj ne, da se potem odločim. Dolgo sem pisala zase, polnila zvezke in teh zapisov nisem znova pretehtavala. Šele ko sem se včlanila v literarni klub ,Beno Zupančič', sem dala prve stvari iz rok za objavo. Pisati pa kljub temu moram vseskozi. S pesmimi se odzivam na vse, kar me prizadene. V verze prelivam življenje, ki me pesti. Poezija je nekakšna odrešitev. Nekomu se moram izpovedati, pa čeprav je to samo list papirja.«
' Delo z otroki, ki se zdaj nadaljuje v knjižnici, je Jožici Vogrinc naložilo, da mora kaj povedati tudi tistim vsezvedavim glavicam vprašujočih pogledov, s katerimi je preživela toliko let, jim razdala svoja najboljša leta. »Pišem pesmi za otroke in črtice. S pesmimi jim hočem povedati, kako jaz občutim njihov svet, v črtice pa prelivam izkušnjesvoje-ga otroštva. Pesmi sem za čela tudi objavljati in kaže, dabompos-tala stalna sodelavka Kurirčka.«
1. ZORAN
KITAJSKA SLIKARKA RAZSTAVLJA
LJUBLJANA — V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani bodo jutri odprli razstavo del pri nas udomljene kitajske likovne umetnice Wang Hui-quin. Zanimivo slikarko so lahko dolenjski ljubitelji likovne umetnosti lansko jesen videvali v okolici Novega mesta, ko je slikala kot udeleženka Krkine slikarske kolonije.
MIRNOPEČANI ŽE GOSTUJEJO
MIRNA PEČ — Dvorana tukajšnjega kulturnega doma je bila 1. marca polna do zadnjega kotička, saj so se prvič v tem letu predstavili člani domačega kulturnega društva. Komedija Toneta Partljiča »Moj ata, socialistični kulak« je navdušila gledalce, zato se Mirnopečani slabe udeležbe na gostovanjih ne bojijo. Že v soboto 7. marca se bodo predstavili v Beli krajini, 15. marca pa bodo igrali v Šentjerneju. V načrtu imajo še gostovanja v novomeškem Domu kulture za DO Krko, v Straži, Gabrju in še kje.
ZBORA BOSTA PELA ŽENSKAM
DOLENJSKE TOPLICE — Jutri ob 17. uri bo v tukajšnjem zdravilišču kulturna prireditev, posvečena dnevu žena. Program bodo izvajali učenci OŠ Baza 20, nastopila pa bosta tudi moški oktet in ženski pevski zbor domačega KUD Maks Henigman.
SLANOVA RAZSTAVA
NOVO MESTO — V avli Krkine poslovne stavbe v Ločni bodo v ponedeljek, 9. marca, odprli novo likovno razstavo. S svojimi deli se bo predstavil eden najuglednejših sodobnih slovenskih likovnih umetnikov, akademski slikar France Slana iz Ljubljane. Na otvoritveni slovesnosti, ki se bo začela ob 13. uri, bodo sodelovali učenci novomeške glasbene šole.
NOVA RAZSTAVA V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Jutri, 6. marca, bo v prostorih novomeške Foto-galerije otvoritev razstave barvnih fotografij ljubljanskega fotografa Dagomirja Boleta. Ob tej priložnosti bo avtor predvajal barvne diapozitive iz serije fotografij, s katerimi se predstavlja tudi na razstavi.
Bivša gimnazija zdaj »visoka šola«
Na zdajšnji srednji šoli pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve v Novem mestu izvaja visoka šola za organizacijo dela iz Kranja študij ob delu — Na prvi stopnji študira 134, na drugi pa 72 slušateljev iz delovnih organizacij
NOVO MESTO — Visoka šola za organizacijo dela iz Kranja izvaja v tem šolskem letu višješolski in visokošolski študij ob delu tudi v Novem mestu, in sicer v okviru srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve oziroma nekdanje gimnazije. Na prvi stopnji je 134, na drugi pa 72 slušateljev. Slušatelji so zvečine iz dolenjske, nekaj pajihje tudiizposavske regije. Največ jih jeiz večjih delovnih organizacij: Krke, Novolesa, IMV, Pionirja in Iskre. Med njimi je le nekaj samoplačnikov, v glavnem pa vse stroške študija (šolnino, literaturo idr.) plačajo tozdi, kjer so slušatelji zaposleni.
Študij ob delu poteka na vseh slušatelji zagotovljena učna gradiva.
smereh, ki jih sicer izvaja matična šola. Na prvi stopnji največ slušateljev obiskuje predavanja na proizvodni smeri, nekaj manj jih je na kadrovski, najmanj slušateljev pa ima informatika. Na drugi stopnji prevladujejo slušatelji na kadrovski smeri, več kot enkrat manj jih je na proizvodni, medtem ko jih je na računalniški vsega pet. Predavanja za skupne predmete na proizvodni in računalniški smeri so v Novem mestu, tu pa bodo tudi konzultacije za vse tiste smeri, za katera imajo
V primerih, ko gradiv ni, pa bodo konzultacije daljše, od tri do štiri dni. S študijem še niso daleč, saj so se predavanja na prvi stopnji začela šele novembra, na drugi stopnji pa celo šele konec decembra. Kot pravi ravnateljica srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve Vasja Fuis, se je začetek študija zavlekel iz objektivnih razlogov.
Stane Žagar, član novomeškega društva kadrovskih delavcev in sam udeleženec študija ob delu, pravi, da želijo v ta študij pritegniti vse, ki so se
Dobrnič dobi knjižnico
Izposojevališče bodo v nedeljo odprli v dobrniški osnovni šoli — Trebanjska šola pomagala s knjigami
DOBRNIČ — V nedeljo, 8. marca, bodo popoldne v prostorih tukajšnje nižjerazredne osnovne šole slovesno odprli knjižno izposojevališče za šolarje in krajane. Na policah bo sprva okoli 900 knjig, ki se jim bodo sčasoma pridružilenove. Začetni fond so oblikovali na dva načina: okoli 500 knjig, predvsem za odrasle
• Pred otvoritvijo knjižnega izpo-sojevališča bo v prostorih dobmiške osnovne šole proslava v počastitev dneva žena. V kulturnem programu bodo nastopili učenci in učitelji domače šole, dobrniški mladinci, knjižničarke matične knjižnice in učenci trebanjske glasbene šole.
bralce, je dala na uporabo osnovna šola »Jože Slak-Silvo« iz Trebnjega, pod katero spada dobrniška nižje-razrednica, 400 knjig pa so kupili iz namenskih sredstev, ki stajih prispevali občinska in republiška kulturna skupnost, in sicer najprej centru za izobraževanje in kulturo v Treb«
njem, ta pa potem Goliovi oziroma občinski matični knjižnici, ki je opravila nakup in s svojimi knjižničarkami izposojevališče tudi strokovno uredila.
Dobrniško knjižno izposojevališče je četrto, kolikor so jih do zdaj odprli v trebanjski občini na podlagi srednjeročnega programa občinske kulturne skupnosti. Do zdaj so taka izposojevališča uredili že v Mokronogu, Šentrupertu in na Mirni, želijo pa jih še v Velikem Gabru, na Čatežu in Trebelnem. Zavedajo se, da bodo načrt nadaljnjega širjenja knjižnične mreže uresničili Je, če bo za to dovolj sredstev. Udeleženci nedeljske otvoritve si bodo lahko poleg knjižnega izposojevališča ogledali tudi razstavo fotografij z motivi naravne in kulturne dediščine tega dela Suhe krajine. Eksponati so del širše zasnovane razstave Ohranimo naravno in kulturno dediščino, ki je bila pred tem dalj časa na ogled v Goliovi knjižnici v Trebnjem, pripravila pa stajo Martina in France Režun.
L Z.
v tem študiju že poskusili, pa so potem odnehali. Poleg teh, ki naj bi že začeti študij le nadaljevali in ga tudi končali, pa vabijo k sodelovanju tudi tiste delavce iz združenega dela na Dolenjskem, ki so potrebni tako imenovanega funkcionalnega izobraževanja. »S šolo v Kranju smo se načelno že dogovorili o izvajanju tovrstnega izobraževanja, ki pa bi potekalo v okviru rednega študija ob delu v Novem mestu. Ko bodo stvari dovolj zrele, bo društvo kadrovskih delavcev pravočasno obvestilo interesente, kdaj in kako se lahko vključijo,« zagotavlja Žagar.
I.Z.
KOSTELSKE NARODNE NOŠE
KOČEVJE — Kulturni center-Muzej Kočevje je odkupil risbe 10 narodnih noš (praznične, delovne, moške, ženske itd.), kijih je v sodelovanju z etnografinjo Marijo Makarovič narisala Eva Lenassi. Narodne noše so bile pravzaprav narisane za potrebe folklorne skupine Kulturno-športnega društva Kostel, ki namerava v pravih kostelskih narodnih nošah tudi nastopati. Risbe noš bodo razstavljene v kočevskem muzeju, kijih je odkupil za
200.000	din, kopije pa tudi v dvoranici KŠD Kostel v Vasi.
Novi Torkarjev Švejk na prečenskem odru
S to komedijo bodo gledališčniki iz Prečne tudi gostovali — Med igralci več novih obrazov
PREČNA — Gledališčniki tukajšnjega kulturnega društva so se tudi v tej sezoni odločili uprizoriti delo Igorja Torkarja. Tokrat so izbrali njegovo veseloigro v petih dejanjih »Vstajenje večnega zdomca Jožefa Švejka« in se z njim v nedeljo, 15. februarja, prvič predstavili svojemu občinstvu.
Kot je za prečenske razmere običajno, je bila dvorana v Kulturnem domu Alojza Colje zasedena do zadnjega kota. To pa ne le potrjuje dejstvo, da je gledališka skupina nerazdružno zraščena z okoljem, se pravi z občinstvom, marveč po svoje dokazuje tudi kvaliteten vzpon tega podeželskega odra. Koliko v rejnici veljajo igralci iz Prečne, pove tudi Torkarjevo posvetilo. Dramatik, s katerim Prečenčani niso samo dobri znaci, ampak tudi pravi prijatelji, je že pred leti zapisal: »Prečna je lahko srečna, ker ima tako igralsko klapo, ki da včasih nekatere profesionalce pod kapo.«
V »Vstajenju večnega zdomca Jožefa Švejka« je Igor Torkar uporabil kaj pogosto metodo prenove in prestavitve znanih literarnih junakov v nov časovni in prostorski okvir. V petih prizorih je izoblikoval večni konflikt med vrednotami, ki jih poosebljajo: Švejk s svojim
Program, ki ne ustreza?
ČRNOMELJ— Tu seje 26. februarja iztekel tradicionalni, že 10. teden jugoslovanskega filma. Čeprav dokončne ocene še ni, je treba zapisati, da prireditev ni izpolnila vsega, kar so pričakovali organizatorji. Zataknilo se je že pri udeležbi, saj so odpovedali celo obiskovalci iz Črnomlja. Če bi se vprašali, zakaj tako, je treba odgovor nato vprašanje iskati tudi v dejstvu, da program ni ustrezal. Izbirafilmovjebilanamrečpreveč splošna, tako da iz prireditveni bila razvidna dejanska kakovost sodobne jugoslovanske filmske produkcije. Bržčas lahko zapišemo, da takšna izbira niti ni po okusu tukajšnjega občinstva, kar se je odrazilo v slabšem obisku kino predstav. Da sekaj takšnega sploh lahko zgodi v Črnomlju, pa je bržkone razlog tudi v tem, ker tovrstne prireditve niso sestavina kulturne politike, marveč prihaja do njih dokaj improvizirano. Se več, ugotavljamo celo, da je to področje prepuščeno posamezniku.
D. ROMAN
preprostim človeškim humorjem, Sančo Pansa s svojim zemeljskim realizmom pa Romeo in Julija s svojo večno ljubeznijo, silami zla v podobi večnega služabnika oblasti, policijski špicelj, navzgor poslušni in navzdol nasilni Brettschneider in večno spremljevalko Smrtjo. Avtorjevo kritično analiziranje se dotika znanih oblik vsakršne moralne razpuščenosti sodobnega sveta. Med cilji njegovih satiričnih puščic so večno aktualne človeške slabosti, kot so prilagodljivost, koristoljubnost, podkupljivost, potrošništvo in duhovna izpraznjenost.
Delo so gledalcem predstavili že znani obrazi z režiserko Ano Marijo Kozlevčar, katerim so se pridružili tudi novi, mlajši. Z ljubeznijo in veliko pozornostjo so obdelali vse nastopajoče like, saj se zavedajo, daje še tako majhna vloga del celotne predstave. Naslovno vlogo Jožefa Švejka je doživeto odigral Franc Plut, krepko ob njem pa so stali Irena Vehar (gospodična Smrt), Roman Kapš (Blahnik), Drago Šulc (Don Kihot), Martin Novak (Sančo Pansa), Mirko Hočevar (Romeo), Marjana Glavan (Julija), Franc Kozlevčar (Brettschneider), Ivan Jarc (učitelj) ter Mario Krapež, Anita Vidmar in Zdenko Klančar (lutke).
R. ŠKOF
»ŠOPEK BELOKRANJICAM«
ČRNOMELJ — Konferenca osnovnih organizacij sindikata Belta in kulturna skupnost Črnomelj letos že tretjič ob dnevu žena pripravljata večer domačih in tujih narodnih pesmi in plesov pod naslovom »Šopek Belokranjicam«. Na prireditvi, ki bo v soboto, 7. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Črnomlju, bodo nastopili mešani pevski zbor »Dr. Bogdan Derč« z univerzitetne pediatrične klinike Kliničnega centra v Ljubljani, folklorna skupina KUD Univerzitetnega kliničnega centra dr. Lojz Krajger, moški pevski zbor »Belt« iz Črnomlja ter Beltova recitatorska skupina.
SPEVOIGRA NA ČATEŽU
ČATEŽ — V nedeljo, 8. marca, bo ob 14. uri v bivših prostorih Elme v tem kraju nastopil mešani pevski zbor KUD Svoboda z Mirne in izvedel zborovsko spevoigro »Dekle, poglej me prav« avtorjev Staneta Pečka in Marjana Beline. Prireditev bo v počastitev dneva žena. Tovarna Elma bo ob tej priložnosti pripravila razstavo ročnih del svojih delavk.
Bajke, zarisane v pečnice
V novi Pionirjevi poslovni stavbi razstavljata akadem-ski slikar Tomaž Kržišnik in fotograf Bojan Radovič
razstavil v avli Krkine poslovne stavbe v Ločni. Z njimi ni samo vzbudil veliko pozornost obiskovalcev, ki so tako prvič od blizu videli, kaj lahko nastane odbrezobličnehladne gline, na katero tudi sami nalet evajo, marveč je za to ustvarjalnost dobil tudi pomembna priznanja pi zna-valcev likovne umetnosti, predvsem kritike.
NOVO MESTO — Akademski slikar Tomaž Kržišnik je dokazal moč svojega umetniškega izraza tudi v oblikovanju. Možnost za ostva-ritev tovrstnih zamisli je dobil v Pionirjevem tozdu Keramika v Bršljinu. Tam je iz gline, pripravljene za proizvodnjo keramičnih peči, oblikoval najrazličnejše predmete, ki lahko služijo pri namenski uporabi v bivalnem ali delovnem prostoru, glede na njihovo likovno sporočilo in estetsko vrednost pa more biti vsak od njih tudi samo razstavni eksponat, ki ga je moč imeti na podstavku kot kipalinasteni.kjeručinkujekot, denimo, slika. Slednje še posebej velja za unikatne pečnice, ki jih je Kržišnik močno zaznamoval s svojo prepoznavno likovno pisavo.
Plodove svojega likovnega iskanja in izražanja je Kržišnik že lani
»
Lesena raca« v Krškem
Prireditve v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja v Krškem ob 10. obletnici obstoja
Četrtek, 5. 3. ob 19.30: nemška filmska komedija Nore petdesete.
Nedelja, 8. 3. ob 18. uri: španski glasbeni film Carmen. (Antonio poišče dekle, kajti njegova ljubica je prestara za vlogo Carmen, in doživi zaljubljenost, kajti nova Carmen je s svojo ljubezensko preudarnostjo podobna slavni junakinji.)
Ponedeljek, 9. 3. ob 16. uri: Ura pravljic za najmlajše. Zvečer se lahko poslušalci Radia Brežice seznanijo s filmskim kotičkom DKD.
Torek, 10. 3. ob 9., 9.45 in 11. uri: lutkovna predstava Lesena raca za malčke iz VVZ Krško, Brestanice, Leskovca in Velikega Podloga. Gostuje Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane.
Sreda, 11. 3. ob 16. uri: priljubljeni junaki v 35-minutnih risankah (kot ponavadi pa še nagrade), ob 18. uri: ameriški avanturistični film Ni časa za smrt. (Lepa novinarka želi prva spoznati skrivnost novega orožja — laserski top.)
Četrtek, 12. 3. ob 19.30: ameriški politični triler Ostermanov vikend.
Svet teh žganih in s pečarsko barvo prelitih keramičnih plastik oziroma reliefov je pritegnil novomeškega fotografa Bojana Radoviča, da ga je s svojega zornega kota »preslikal« na foto papir. Nastalo je več umetniških fotografij Kržišniko-vih pečnic in drugih predmetov in ta Radovičev cikel seje potem pridružil Kržišnikovi »keramični« razstavi, tako da je nastala nova razstavna celota in bila kot taka že predstavljena v Ljubljani.
Od torka prejšnji teden pa je moč razstavo, ki sta jo avtorja medtem imenovala Bajke, videti v Novem mestu. Odprli so jo v avli nove Pionirjeve poslovne stavbe v Bršljinu. Seveda na njej ni vseh tistih eksponatov, kijih je bilo moč videti na lanski razstavi v »Krki«, prevladujejo pa pečnice. Razstava bo odprta še nekaj dni prihodnji teden, nakar bodo v tem Pionirjevem razstavišču pripravili novo razstavno prireditev.
»V Pionirju smo se dogovorili, da bo to naše stalno razstavišče, kar pomeni, da se bo v tej naši novi stavbi v Bršljinu vedno kaj dogajalo,« pravi Irena Vide, ki so ji kot vodji propagandne službe v tej gradbeniški delovni organizaciji zaupali tudi skrb za tovrstne reči.
I.Z.
Odtisi« samote
»i
NOVO MESTO — Cikel predstavitev likovne ustvarjalnosti članov novomeške likovne skupine » Vladimir Lamut« v razstavišču gostišča Pri slonu se izteka, tako da so minuli petek odprli razstavo del že predzadnjega razstav Ijalca. To je Janko Orač, ki si s poklicem grafičnega delavca služi kruh v novomeški Tiskarni, sicer pa je kotno vomeški udomljenec iz rojstne Zibike na Kozjanskem tudi član celjskega likovnega društva. Slednje se zdi potrebno poudariti, saj prav članstvo v dveh različnih skupinah nekako potrjuje dejstvo, da bi Orač rad ostal slikar domače, rojstne pokrajine in ljudi, hkrati pa se uveljavil tudi v novem, dolenjskem okolju.
Čustvena in miselna navezanost ha Kozjansko v določenem smislu tudi določa vsebino Oračevih slik, pa naj bodo izdelane v olju kot najbolj priljubljeni slikarjevi tehniki, v akvarelu ali ustvarjene s kakšnimi drugimi sredstvi. Orač se s svojim slikarstvom izpoveduje, izpoveduje svoj odnos do sveta, njegovih vrednot, pa tudi minljivosti. Prej ko slej pa so to tudi zapisi o samoti, zapisi samotnega potohodca, ki samo v stiku, najintimnejšem, z motivom najdeva potešitev za svojega ahasversko nemirnega in nenehno iščočega duha. Prav ta iskateljska samotnost mu je bržčas tudi določila izraz in način izražanja. Na prvi pogled so to zamolkle, s sivim tonom podložene barve, ki jih potem razvršča med svetlejše in temnejše, kakor mu v danem trenutku narekuje občutje v stiku z realnim svetom.
Za razstavo pri Slonu je Orač pripravi! osem akvarelov. Presenetljivo je, da se je tokrat odločil razstaviti krajinske zapise s Krko in vrbami ob njej, ne pa izbora iz svojega obsežnega »arhitekturnega« opusa. Na to, da vendarle ostaja zavest arhitekturi in interieru, opozarjata le dva akvarela. Toda tako s krajinskimi kot arhitekturnimi zapisi je tudi tokrat opozori! nase kot likovnika, ki obvladuje likovni prostor s čedalje večjo zanesljivostjo, obenem pa si brusi svoj čedalje bolj prepoznaven, tako rekoč že oračevski izraz. Večji izbor bi še podkrepil že ob njegovih prejšnjih razstavah povedano ugotovitev, da pomeni Oračevo slikarstvo pomemben korak naprej na področju tako imenovanega likovnega amaterizma na Dolenjskem in da po žlahtnosti in pristnosti često prekaša ustvarjalnost, kakršno ponujajo nekateri avtorji z diplomo likovne akademije.
Oračeva dela bodo na ogled še danes. Jutri pa bodo v omenjenem razstavišču odprli razstavo še zadnjega razstavljavca iz predstavitvenega cikla likovne skupine »Vladimir Lamut«. To bo razstava de! Tonija Vovka, predsednika te skupine.
I.	ZORAN
Začeli so v Ribnici
Mladi glasbeniki bodo nastopili še v treh krajih
RIBNICA — Revija mladih glasbenikov, ki jo je organiziralo Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske, je bila gotovo osrednji kulturni dogodek v Ribniški dolini v prvih dveh mesecih tega leta. Poslušalcem se je predstavilo 131 učencev in 50 pedagogov iz glasbenih šol v Hrastniku, Trbovljah, Žagorju, Litiji, Kamniku, Grosupljem, Domžalah, Idriji, Vrhniki, Logatcu, Cerknici, Kočevju, Ribnici in iz ljubljanskih občin. Kakovosten nastop najboljših učencev teh šol je publika nagradila z dolgotrajnim ploskanjem.
Predsednik društva glasbenih pedagogov Mirko Rebolj, ravnatelj ribniške glasbene šole, je dejal, da so taki nastopi, ki bodo še v Grosupljem, Trbovljah in Litiji, pregled uspešnosti dela posameznih šol, saj jih tako lahko ocenjuje širša javnost.
Pokroviteljica prireditve v Ribnici je bila domača kulturna skupnost. V njenem imenu je Franc Zajc podelil nastopajočim spominska darila.
M. GLAVONJIČ
pisma
in odmevi
Se enkrat: In vendar se vrti
V čigavem imenu govori Dušan Dežman, kulturni delavec iz Kočevja, ko tako ne- gativno ocenjuje položaj vernih ljudi pri nas (DL 19. febr., 2. str.)
»Taborniška pomlad« plod trdega dela
Obetavni načrti novomeških tabornikov
NOVO MESTO — V četah in klubih najstarejše dolenjske taborniške enote je zdaj že 185 medvedkov in čebelic, tabornikov in tabornic ter članov dveh klubov. Na letni delovni konferenci je Odred gorjanskih tabornikov 20. februarja ugotovil, da je lani v marcu sprejel tak delovni načrt, ki resnično pomeni obetajočo pot k prenovi te priljubljene mladinske organizacije. Od lani seje četam v KS Ločna-Mačkovec, na osnovni šoli Katja Rupena ter v Šmihelu pridružila še nova enota v KS Kandija-Grm, zanimanje za delo pri tabornikih pa v mestu še narašča. Odposlanci iz posameznih čet so poročali o enoletnem razgibanem delu, ki je lani na velikem taboru v Želebeju ob Kolpi doživelo svoj vrh.
Zato velja v novem delovnem načrtu spet prva skrb vzgoji vodnikov. Spomladi in jeseni bodo imeli poseben in nato še nadaljevalni vodniški tečaj, v načrtu pa so še izleti, pohod h kladari na Otočcu, 16. maja pa bodo pri Miklavžu na Gorjancih počastili 35-letnico ustanovitve odreda. Junija bodo priredili »Ilegalca« na Grmu, na taborniški zvezni zlet v Beograd pa bo šlo kakih 10 članov odreda. Avgusta bo spet velik tabor v Želebeju.
»Prosimo za lepo poletje...« so v šali dejali na konferenci in s tem povedali, da so z opremo, zlasti s šotori, na dnu. Po toliko letih uporabljanja je več kot polovica opreme dotrajala. Že lani je vrsta delovnih organizacij v Novem mestu krepko pomagala, da so lahko izpeljali uspešen letni tabor ob Kolpi. Nanje se bodo zdaj spet obrnili s prošnjami, da bi dobili pomoč za nakup vsaj 12 novih šotorov in druge opreme, orodja ter pripomočkov. B rez tega tudi taborniki ne morejo uresničevati vzgojnega in praktičnega dela med mladino.
Odred bo še naprej vodila lani izvoljena uprava, ki zares ne varčuje z močmi za prenovo taborniških vrst v Novem mestu.
S. H.
• Mirna vest je najboljše zglavje. (Ljudska modrost)
• Kdor se smeje slabemu vicu, je sposoben tudi drugih zločinov. (Fink)
• Norec ima zmeraj prednost pred nadarjenim človekom, vedno je zadovoljen sam s seboj. (Napoleon)
Ne vem, s čim se samostojni kulturni delavec Dušan Dežman iz Kočevja ukvarja? Upam, za z vzgojo mladih ne! Kajti če bi se, bi bila to neprecenljiva škoda. To sklepam na podlagi njegovih razmišljanj in izjav o vprašanjih naše družbe, izraženih v anketi Dolenjskega lista št. 7, ko je odgovarjal na vprašanje o položaju vernikov pri nas.
Pravi, da ni verski fanatik, a ne more dojeti, da je tudi v malem narodu, kot je naš, prostora za verne in neverne. Kaj ni taka izjava protiustavna? Po njegovem je razkošje biti ateist! Kot samostojen kulturni delavec je verjetno že kje prebral ali pa slišal, da je tudi v zahodnih državah zelo veliko neverujočih, pa nikomur med verujočimi ne pada na pamet, da bi to okvalificiral kot razkošje.
Delitev na rdeče in bele? Teh izrazov pri nas že zdavnaj ni več slišati! Takrat pa, ko smo uporabljali izraz »beli«, ga nismo uporabljali za vernike, ampak za tiste, ki so v službi okupatorjev in fašistov pobijaii tiste, ki so sprejeli program in politiko OF in se vključili v NOB. Med temi pa je bilo izredno dosti vernikov, da, tudi duhovniki so bili vmes.
V tistih težkih vojnih letih je našemu narodu res šlo za preživetje. A da bi mu bilo še težje, so poskrbeli tisti, ki so, izkoriščajoč verska čustva preprostih ljudi, skovali geslo: »V imenu Kristusovih ran naj pogine partizan.«
Besedo oziroma izraz »rdeči« pa je Dežman verjetno pobral iz kakšnega časopisa slovenske ekstremne politične emigracije, ker edino ta uporablja take izraze za naš samoupravni socialistični sistem. Danes nam res ni lahko, daje tako kritično, da gre za preživetje, pa vendar ni res.
ZAPLET S KURJAVO
Nekateri si res predstavljajo našo družbo kot malo večji cirkus. Tako tudi stanovalka v prizidku bloka v Kidričevem naselju 3, ki skupaj z možem služi marke v Nemčiji. Odločila se je, da ne bo plačevala centralne kurjave, dokler bo s svojo družino garala za trdno valuto. Na sestanku hišnega sveta je izjavila\ naj si stroške razdele drugi stanovalci, živeči v Jugoslaviji. Ti so sklenili, da bo tovarišica kljub svoji odločitvi le morala odpreti denarnico, ona pa jim je zabrusila v obraz, da so ji obljubili neplačevanje na metliški samoupravni stanovanjski skupnosti. Tega se tudi drži. Stanovalci prizidka v Kidričevem naselju 3 pa so prepričani, da tovarišica nima prav. kajti ogrevanje plačujejo po kvadratnem metru. Kako se bo zadeva končala, nihče ne ve, v najslabšem primeru bi bilo prav, da plača neporavnane račune za centralno kurjavo tovariš iz samoupravne stanovanjske skupnosti. Tisti pač, ki se je razmetaval z izjavami o neplačevanju.
T. G.
Obveščanje naj bo natančno
Za slabe zveze s svetom ni res kriva slaba cesta, ampak nerazumevanje naših potreb pri vodstvu SAP
DRAGA — V šesti številki Dolenj-	kriva slaba cesta, krivo je nerazume-
skega lista smo v rubniki »Naša	vanje naših potreb, in to ne le pri tozdu
anketa« brali, da so novinarji dolžni	Stojna v Kočevju, temveč predvsem
pisati resnico, pa tudi če je pogosto	delovne organizacije SAP in SOZD
bridka. Skoraj hkrati pa smo v prvi	Integral, ker ne prisluhneta pritožbam
letošnji številki Kočevskih novic, gla-	krajanov z našega območja,
sila občinske konference SZDL Ko-	ALOJZ	PANTAR
čevje, brali pod naslovom Problemi	Podpreska	5
avtobusnega prevoza, da so za slabe	DRAGA
avtobusne zveze s svetom krive, razen majhnega iztržka, tudi slabe ceste. fc|taže, da se avtor tega članka že ablgo ni peljal po eni najboljših cest v občufc- Kočevje od Loškega potoka 'proti Dragi, na katero je krajevna skupnost Draga lahko ponosna, kakor so lahko ponosni vsi, ki so kakorkoli pripomogli k posodobitvi te ceste, gotovo pa je med temi prvi Maks Štebljaj, tedanji podpredsednik občinske skupščine Kočevje.
Torej, če imamo prebivalci Drage in vse Dragarske doline na dan s svetom le eno avtobusno zvezo, za to ni več
Martin Pajk
Zakon, obstojen kot biser
Fabijanova praznovala biserno poroko
DOLENJE SUŠICE — Biserna poroka pomeni 60 let aliokro-glih 21 900 dni v zakonu. Ana in Janez Fabijan iz Dolenjih Sušic sta jih še nekaj več preživela skupaj. Minulo soboto sta, obkrožena zveč kot petdeset svati, sklenila biserno zvezo v Dolenjskih Toplicah. Jubilej, ki ga dočakajo le redki, so proslavili, kotsespodo-bi. Mlaj in okinčane smrekice so svate pozdravljale tja do Fabi-janove domačije, ki samotna stoji sredi gozda, umaknjena iz vasi.
Njuna zakonska zveza je sedaj res trdna, saj sta jo to pot že tretjič potrdila. Preddesetimiletijebilo enako veselo, ko so praznovali zlato, tako da sta na prvo poroko, ki je bila 27. januarja 1927 v Vavti vasi, že kar malo pozabila. Kako sta prišla skupaj, Janez ni hotel povedati, zagotovo pa snubljenje v tistih časih ni teklo tako kot dandanašnje. Ana je bila mlinarjeva hči iz Rumanje vasi, Janez pa je često nosil v mlin. »Kar vzela sva se in pika,«
je na kratko odpravil hudomušni Janez.
Njuna mladost ni bila postlana z rožicami, kot temu pravimo. Janez je bil tretji od trinajstih otrok. Dvajsetletenjeodšel služit vojsko avstrijskega cesarja, v letih 1918 in 1919 pa se je kot Maistrov borec-prostovoljec boril za severno mejo. Ko sta se z Ano vzela, se je zaposlil pri Žef-ranu kot tesarski delavec. Delal je v stari fabriki na Rogu in tesal železniške pragove po Slavoniji. V zakonu se jima je rodilo šest otrok in le najmlajši si je doma zgradil nov dom. Težke spomine ima Janez tudi na zadnjo vojno, saj je bil od leta 1942 borec Gubčeve brigade.
Danes sta Fabijanova kljub letom — Janez se približuje devetdesetim, Ana pajedopolni-la 83 let — zdrava in srečna. Morda tudi zato, ker njihov rod ostaja trden v rokah 16 vnukov in prav toliko pravnukov.
J. P.
Usoda, neločljiva spremljevalka človeškega življenja, je prejšnjo soboto v 58. letu starosti iztrgala iz družine in širokega kroga prijateljev in znancev prizadevnega in uglednega družbenopolitičnega delavca iz Zabukovja nad Sevnico — Martina Pajka. Veliko število tistih, ki so ga v ponedeljek spremljali na njegovi zadnji poti, je znova potrdilo, da je Martin zapustil globoke sledove svoje ustvarjalnosti, nenehnega dela med ljudmi in za ljudi, ki so ga zato spoštovali in cenili njegove izkušnje ter nasvete. Še za nedeljo je Martin sklical sestanek krajevne organizacije Zveze borcev v Zabukovju, da bi se pogovorili o delu te organizacije, ki jo je tako uspešno vodil, pa žal so ga morali opraviti brez Martina. Predčasno seje upokojil, da bi po vestnem službovanju na železnici vsaj nekoliko poboljšal svoje zdravje, vendar ga je smrt prehitela.
Rodil se je na Mrzli planini v družini malega posestnika. Martinovo otroštvo sega v čas velikega pomanjkanja, lakote, bede in bolezni. Drugo svetovno vojno in okupacijo domovine je Martin Pajk dočakal kot še ne 15-letni deček. Že kot mladinec seje priključil narodnoosvobodilni borbi in v njej aktivno sodeloval vse do osvoboditve domovine. Revolucionarno pot je nadaljeval kot aktivni družbenopolitični delavec pri izgradnji ljudske oblasti, obnovi domovine, razvoju družbenih organizacij in društev ter z delom v krajevni samoupravi prispeval k hitrejšemu napredku nerazvitih kozjanskih krajev. Martin Pajkje bil človek, ki jez osebnim zgledom, dejstvi in doslednostjo najbolje prepričeval. Bil je človek, ki je znal rad prisluhniti vsakomur, tistim, ki so jih pestili na videz drobni človeški problemi in zadrege. Martin' je znal vlivati optimizem in upanje. Zato so mu prisluhnili borci, drugi krajani, povezani, denimo, v gasilski desetini, ki jo je Martin pomagal spra-
Prava sreča je, da imamo večino ljudi, ki razmišljajo trezno in se ukvarjajo z resnim delom v dobro sebe in družbe. Taki so voščili tov. Smoleta in nadškofa dr. Šuštarja sprejeli kot nekaj normalnega in na ta račun ne delajo nobenih računov. To potrjujejo izjave ostalih anketirancev. Martin Lipej, delavec z Bizeljskega, je lepo rekel: »Na vasi ne delamo razlik...«
Dušanu Dežmanu pa bi priporočil, naj prebere kaj iz obdobja, kose je slovenski narod boril za preživetje in svobodo, npr. Po sledovih črne roke, Sv, Urh, Belogardizem ali kaj podobnega.
POLDE MERHAR Brežice
Frančiška Lapajne
Pred kratkim so se v Ribnici za vedno poslovili od 82-letne Frančiške Lapajne, članice ZZB NOV, aktivistke OF in že medvojne članice Komunistične partije. Rojena je bila v Jakovici pri Logatcu. Kruh si je začela služiti z enajstim letom starosti, s 17. letom pa se je zaposiila kot delavka na žagi. Sodelovala je v stavki. Delala je še v Trstu, Zagrebu in v Albaniji, kjer je bil njen mož strojnik v neki tovarni.
Vojna je zatekla družino na Kočevskem, kjer sta oba z možem delovala kot aktivista OF. Frančiška je bila tudi poveljnica narodne zaščite. Medtem ko je bil mož v internaciji, je morala večkrat reševati glavo sebi in otrokom, saj so jih iskali zaradi njenega dela za partizane.
Po vojni se je z družino naselila v Ribnici, kjer je delala v raznih organizacijah, organih in društvih. Za svoje delo je dobila več odlikovanj in priznanj, med drugim red zaslug za narod II. stopnje in srebrno značko OF.
Na zadnji poti so jo spremljali sorodniki, prijatelji in znanci. V poslednje slovo sta ji spregovorili v imenu občinske organizacije ZZB NOV Minka Joras, v imenu OO ZK Ribnica pa Fani Gelze.
J. P.
PRISRČNO SREČANJE — Šolarji iz Dobove so ob slovesu prosili Franca Šetinca za podpis v knjigo Na krilih sanj.
Mladosti nisem imel, zato jo zdaj sanjam
Franc Šetinc med učenci šole v Dobovi
DOBOVA — Na podeljevanje Kajuhovih bralnih značk so učenci in učiteji tukajšnje osnovni, šole 26. februarja povabili rojaka Franca Šetinca. Z njim so se pogovarjali o njegovi zadnji knjigi Na krilih sanj. Predstavitvi tega dela so dobovski šolarji prisostvovali lani v Tovarni celuloze in papirja v Krškem. Tokrat so svojemu gostu pripravili presenečenje. Ponastopupevskega zbora so uprizorili odlomek iz knjige in avtor je dejal, da je to prva dramatizacija. Na beograjskem radiu pripravljajo ta čas priredbo njegovega dela Adam Gabrijel. To delo prevajajo zdaj v norveščino in hrvaščino.
»Če bijaz pisala knjigo Na krilih sanj, bi spremenila konec, tako da bi Tonček konj Blisk postala her-^. oja naše krajevne skupnosti« je v pogovoru s pisateljem dejala ena od učenk. Otroci so potem pripovedovali, da'so med branjem spraševali starše, kdo nastopa v knjigi, oziroma koga so oni prepoznali v njenih junakih. Franc Šetinc jim je potrdil, da je Tončkovo otroštvo njegovo otroštvo, kije bilo bogato kljub revščini, v kateri so takrat živeli. Delo je posvetil otrokom z željo, da ne bi nikoli doživeli vojne, in ga namenil tudi odraslim, da se ne bi spozabili.
»Zaradi vojne sem izgubil mladost, zato jo zdaj sanjam,« je dejal, »in ta knjiga vsebuje prizore iz mojih sanj.« Obudil je svoje spomine na dobovsko šolo, na učite1 ljico in na njeno omaro s knjigami. Š knjigo seje zanj odprl svet in komaj je čakal, da bo štirinajst dni mimo, da si bo lahko sposodil novo. V tem času je navadno prebral še knjige svojih sošolcev.
J. T.
70 let Martina Črnuglja
viti k življenju, ali pri čebelarjih v Sevnici, kjer je prav lani prejel priznanje Antona Janše 3. stopnje. Raznih odlikovanj in priznanj je Martin Pajk prejel veliko, a omenjamo le čebelarsko, ker je bilo pač zadnje na njegovi neutrudni življenjski poti.
P. P.
28. februarja je Martin Črnugelj iz Metlike dopolnil svoje sedmo desetletje. Saj smo se ga spomnili že ob njegovih prejšnjih življenjskih jubilejih, paje morda le prav, da zlasti mlademu rodu pokažemo življenje človeka, ki je v razgibanih povojnih letih dal skupnosti dosti več, kot je bil dati dolžan. Saj v Metliki skoraj ni bilo organizacije, društva ali kakršnekoli akcije, kjer ne bi
50 LET MIRKA BEČAJA
V Metliki je 27. februarja praznoval
50-letnico rojstva Mirko Bečaj. predsednik domačega gasilskega društva. Rodil se je v Pustem gradcu pri Draga-tušu, tu pa seje že leta 1951 kot starejši gasilski pionir vključil v gasilsko društvo. Kasneje je dovršil poklicno šofersko šolo in se, dvajset let star, zaposlil pri Cestnem podjetju, kjer vse do danes vozi tovornjake. Poklicno delo ga je v Metliki pripeljalo tudi med tamkajšnje gasilce, kjer je v gasilski operativi postal gasilski strojnik in dosegel naziv nižjega gasilskega častnika 1. stopnje.
Danes Bečaj že četrto leto uspešno in požrtvovalno vodi gasilsko društvo v Metliki, je pa tudi podpredsednik občinske gasilske zveze. Za svoje delo je prejel več gasilskih priznanj in odličij. Izkazal seje tudi v družbenopolitičnih organizacijah.
Mirku Bečaju želimo metliški gasilski tovariši v življenju še veliko uspehov.
zavzeto poprijel naš jubilant. Dvaindvajset let smo ga videvali v občinskem ljudskem odboru ali kasnejši občinski skupščini, v številnih občinskih komisijah in svetih, v odborih OF in SZDL, v društvu mojstrov in združenju obrtnikov, v gospodarski zbornici Slovenije, v metliški obrtni zadrugi pa pri delu v gasilstvu, pri TVD Partizan, v društvu prijateljev mladine, pri belokranjskem muzejskem društvu, pri turističnem društvu. Izkazal se je pri ljudskoprosvetnem delu, saj je bil nepogrešljiv pri pevskem zboru, pri dramski družini in folklornih nastopih. Pa njegovo delo pri organizaciji številnih prireditev, da omenimo samo tri velika in odmevna turistična pustovanja v letih 1965—1967, prireditve ob stoletnici slovenskega gasilstva leta 1969, pa sodelovanje pri kmečki ohceti, pri vinski vigredi in še in še. In vse to je Črnugelj delal poleg svoje poklicne zaposlitve, delal brez plačila, delal udarniško, kot smo takrat rekli tistemu zastonjskemu delu.
Tak je bil in je Martin Črnugelj. Človek, ki bi ga bil marsikateri kraj Metliki zaviden. Ali pa so se mu domačimi izkazali dovolj pozorne in hvaležne za vse, kar jim je dal? Dvomimo, zares dvomimo.
Pa vseeno: z veselim srcem in vedrim pogledom naprej, dragi Martin!
J. D.
mm
Jr
tJbrocl/iviAjtioo’
ibjcv
POGREŠAM MAMICO
Moja mama je delavka. Dela od jutra do večera v tovarni. Le redko sva skupaj, jaz pa pogrešam njeno bližino. Srečna bi bila, če bi bili popoldan zbrani vsi doma, ampak tako je samo ob nedeljah. Poleg tega, da hodim v šolo, varujem otroke sosednje družine. Tako skrbim še za druge, jaz bi pa šesama želela biti pri mamici.
BARBARA RUTAR Darmstadt
ROŽE ZA MAMO
Čudno! Še nikoli nisem doživel kaj zanimivega, kadar sem nabiral ali kupoval rože za mamo. Le občutek — tega občutka nikdar ne pozabiš! Vsega me prevzame neko čudno, razburljivo veselje, skoraj bi rekel ljubezensko veselje. Rože za mamo so tudi lepe besede in želje, dobra dela in skrb zanjo. Najlepši šopek pa je naše zdravje, vedenje in uspeh všoli. To mamo osrečuje, takšno mamo želim imeti jaz.
ROBERT SINUR Offenbach
NAJLEPŠI SONČNI VZHOD
Najlepša vožnja je zame vožnja domov, vožnja v domovino... Sestrica in bratec staše spala, mama je sedela ob atu, ki je skrbno vodil avto. Ob misli na drage, ki nas pričakujejo, sem bil ves nemiren. Razmišljal sem o usodi mnogih družin, ki prav tako kot mi hite proti domovini. Začelo seje daniti. Čudovita jutranja zarja je naznanila sončni vzhod. Nastalo je jutro. Najlepše doslej. Doživel sem ga napoti, ki meje vodila v domovino.
ROBI SINUR Offenbach
PELI SO NAM OPERNI PEVCI
ŠENTJANŽ — V ponedeljek, 16. februarja, smo imeli kulturni dan. De-lali smo v krožkih, pripravili smo proslavo, najbolj pa smo bili veseli prihoda opernih pevcev. Nastopili so Ladko Korošec, Rajko Koritnik in Sonja Hočevarjeva, na klavirju in harmoniki pa jih je spremljal Milan Stante. Všečso mi bili vsi samospevi, arije, dueti in narodne pesmi, ki so jih zapeli naši gostje. Ta kulturni dan mi bo še dolgo ostal v spominu.
IGOR TRINKAUS 5.razred COŠ Milan Majcen Šentjanž
ODJUGA ODKRILA SMETI
Odjuga je v našem mestu odkrila veliko umazanije po cestah, čeprav je vsakih 50 metrov koš za smeti. Najbolj onesnaženo je okoli mosta v Ulici 21. maja, okoli trgovin, pa tudi okolica naše šole ni najlepša. Zelo delavna je tolpa, ki razbija ulične svetilke, uničuje koše za smeti, lomi klopi in zvija stojala za kolesa. Veliko škode na robnikih pločnikov pa so-naredili snežni plugi. Letos bo v Krškem pionirska problemska konferenca o varstvu okolja. Tudi najmlajši prebivalci Posavja se bomo odločno zavzeli za to, da bi odraščali v zdravem in čistem okolju.
PRIMOŽ JESENKO, 6. a OŠ bratov Ribarjev Brežice
KAJ ŽELIM MAMI OB 8. MARCU?
• da bi bila srečna (Branka, 8.
d)
• da bi bila srečna, zdrava in zadovoljna (Renata, 6. b)
• da bi bila manj živčna (Marija, 7. e)
• da ne bi bila tako bolna (Erika, 7. e)
• da bi dolgo živela in bila srečna (Mario, 6. c)
• zdravje, veselje in srečo (Marinka, 6. e)
OŠ Črnomelj
V SPOMIN KATJI RUPENI — 27. februarja smo počastili spomin na našo vzornico Katjo Rupeno. Na proslavo, kije bila v Domu JLA, smo povabili tudi Katjino sestro Maro. Učenci nižje stopnje so v programu prikazali, kaj se učijo pri pouku in kaj pri izvenšolskih dejavnostih. (Foto: foto-krožek OŠ Katja Rupena)
od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka
Jugoslovani nimamo za nov plašč
Aleksandar Donev, zvezni sekretar za trg in splošne gospodarske zadeve, je pred dne vi z govorniškega pulta zvezne skupščine ugotovil, da je osebna poraba v začetku tega leta zelo porasla ter da bo treba sprejeti ukrepe, »s katerimi bo prebivalstvo prisiljeno porabljati denar predvsem za najnujnejše stvari, s čimer bi zmanjšali povpraševanje na drugih področjih.«
Seveda je tudi bedaku jasno, da jugoslovanskega gospodarskega voza brez odrekanj ne bo mogoče spraviti iz blata, čudno je le, da seje zvezni minister ostro lotil le osebne porabe, splošni in skupni pa je prizanesel, čeprav Donev (kot še kdo v Jugoslaviji) dobro ve, da so se izdatki za proračune in sise povečali odstotkovno veliko bolj kot denar v modrih kuvertah. Res je namreč, da so se lani plače prvič od leta 1980 realno povečale, toda še veliko bolj kot plače se je povečala masa denarja za splošno in skupno porabo. V zadnjem letu kar za 116 odstotkov! Hočemo samo reči, da bi lahko vlada packe o pregreti porabi delila tudi sama sebi.
Zanimivo bi bilo tudi zvedeti, na kaj je Donev mislil, ko je rekel, da bomo kmalu trošili denar predvsem za najbolj nujne reči. Po podatkih zagrebškega centra za marketing (CEMA), ki je novembra in decembra lani raziskoval življenje 2200 jugoslovanskih družin, v povprečnem gospodinjstvu zelo naraščajo stroški za najnujnejše. Jeseni so stale hlače povprečno 13.000 din, plašč42.000, čevlji 12.500, škornji pa 26.000 din. Koliko stane vre to danes, vam pove pogled v izložbo, še bolj nazoren pa je podatek, da se je še ne tako davnega leta 1985 odreklo nakupu nove obleke in obutve samo 10 odstotkov Jugoslovanov, lansko jesen pa si novih hlač ati krila ni hotelo ali moglo privoščiti 58 odstotkov ljudi, kar je več kot polovica prebivalcev te države, še slabše pa je bilo s plaščem, ki si ga ni kupilo 69 odstotkov Jugoslovanov, in škornji. Da so stari še kar dobri, je menilo 72 odstotkov ljudi, ki so tako ali drugače izrekli zaupnico Aleksandru Donevu.
• Podobno je tudi s hrano. Pojemo toliko ali manj, kot smo leta 1984, pri čemer seveda vsi vemo, da je kakovost naših živil na dnu evropske lestvice. Gradivo o tem je bilo delano tudi za zvezni izvršni svet! Zanimiv je tudi podatek, da smo v nič kaj prelestnih petdesetih letih dajali za hrano polovico družinskega proračuna, leta 1980 le še 38 odstotkov, danes pa 451 odstotkov s pripombo, da stroški naraščajo. Pred dvema letoma je bilo tistih, ki so menili, da bi za dostojno življenje potrebovali še enkrat več denarja, 26 odstotkov, leto dni kasneje 31, lani pa že 35 odstotkov. In za kaj bi vprašani potrebovali ta denar? Za videorekorderje gotovo ne, prva na seznamu je hrana.
>omno pa ima Aleksandar Donev po tdi prav. Ljudje res več trošijo. Čete kakšen dinar več, ga zaradi nez-
nanske inflacije takoj pretope v blago ali devize. Varčevati se namreč ne izplača. Človek, ki je v začetku januarja na banki veza! 500.000 din na tri mesece, bo v začetku aprila dobil 48.000 din obresti. Če bi enako vsoto — kaj bi slepomišili! — januarja zamenjal za zahodnonemške marke, bi že do konca februarja (kje je še april!) na kurznih razlikah pridobi! 93.000 din. Vzeli smo uradni tečaj. Še več bi »zaslužil« če bi za ta denar kupil televizor, pralnik, hladilnik itd. Skratka, dinarjev se je treba, če jih seveda imaš, kakorkoli znebiti. Za to bo v prihodnje, če je verjeti zveznemu ministru za trg in splošne gospodarske zadeve, avtomatsko poskrbljeno.
Vprašanje pa je, kdo bo v časih bolj praznih želodcev, strganih gat in pošvedranih čevljev pokupil ne tako majhne količine najrazličnejšega blaga, ki ga izdelamo pri nas. Svet ga namreč večinoma ne mara. In še na nekaj ne bi smeli pozabiti, na bombo, ki ji, če še tako iščemo najmilejše besede, še vedno pravimo: kaljenje socialnega miru v državi.
M. BAUER
V Kovinarski so izmeriti brezno
Kovinarska iz Krškega je bila dolga leta med vodilnimi v kovinskopredelovalni branži v občini. Lani pa se je razkrilo, da Kovinarska posluje z izgubo. Zazvonili so vsi mogoči alarmi, najbolj pa na občinskem
izvršnem svetu in komiteju za gospodarstvo. Krški občinski možje so poiskali sanatorsko ekipo z Vinkom Trafelo na čelu, kije prišel iz mariborske Strojne.
Zdaj je brezno, v katero se je pogreznila Kovinarska, že izmerjeno, pripravljenje tudi načrt, po katerem bodo delovno organizacijo reševali. Načrt seveda ni mogoč, če ne veš. kako dolgo in na kakšen način se je delovna organizacija pogrezala v izgubo.
Trafela, ki se ni zanašal samo na svoje znanje in na sposobnosti sodelavcev, je ta-koj.naročil študijo pri ljubljanskem Zavodu za produktivnost dela. Zavod je prišel do enakih zaključkov, kakršne je predvidevala tudi- sanatorska ekipa. V Kovinarski, kjer je bila ena sama proizvodna temeljna organizacija, ostala dva tozda skupaj z delovno skupnostjo skupnih služb pa sta ji samo stregla, se je izguba nabirala tako rekoč nekaj let. Vzrok zanjo je bit v tem, da so cene naraščale počasneje kakor stroški, zamujati so z roki dobave. Obračunski sistem pa je bil tak, da je bilo mogoče slabo poslovanje skriti v material, v terjatve in podobno, za nameček pa so imeli kar 200 ključev za delitev dohodka. Ko se je Kovinarska lotila večjega posla, to pot z Luko Koper, pa se je vse skupaj razkrilo. Zdajje že jasno, da je Kovinarska pridelala za 1,57 milijarde izgube, kar je nad po! milijarde več, kot znaša neto akumulacija v krški občini. Seveda to ni majhen denar in posavska banka pa krško združeno delo se bodo morali, oziroma so se morali precej namučiti, da so ta denar zbrali in z njim pokriti vso izgubo. Pravzaprav še ne vse, nekaj lukenj je v konstrukciji še.
V Kovinarski načrtujejo, da bodo spremenili marsikaj tudi v organizaciji, v
proizvodnem programu. Kot pravi Trafela, v Krškem ni možnosti za obstoj treh tozdov, ampak bodo enovito delovno organizacijo zasnovali na sektorskem načinu poslovanja. Proizvodni program pa bodo počasi spreminjali, tako da bo težišče proizvodnje na serijski izdelavi in ne več na tako rekoč unikatnih izdelkih. Zaradi tega se bodo marsikateremu izdelku odrekli.
• Najpogumnejša poteza sanacijskega vodstva pa je prav gotovo ta, da bodo zmanjšali zaposlenost za 100 delavcev. Za teh sto delavcev v Kovinarski preprosto ni več prostora. Tako bodo prihranili 600 milijonov dinarjev. Kakšen bo prihranek, ker ti delavci ne bodo več motili proizvodnje, si nihče niti ne upa izračunavati. Obračanje kapitala se bo z dosedanjega koeficienta, ki znaša 2,18, povečalo na 4, to pa pomeni nadaljnjih 600 milijonov manj stroškov, pa tudi stroški za obresti se bodo zmanjšali.
V krški občini domala ni človeka, kine bi zaupal sanatorski ekipi v Kovinarski, podpirajo pa jo tako občinska vlada kot družbenopolitične organizacije. Skratka, gre za model ukrepov in sodelovanja, ki bi lahko postal splošnojugoslovanski.
J. SIMČIČ
Drobno
gospodarstvo ni
premetavanje
železa
Poročilo, ki ga je pripravil črnomaljski komite za družbeni razvoj o razvoju drobnega gospodarstva v občini v preteklem letu in usmeritvah za nadaljnji razvoj, kaj malo govori o tistem prvem. Kako tudi, ko pa razvoja obrti v preteklem letu, tako kot tudi v prejšnjih letih, kaj prida v občini ni bilo! In to kljub temu, da je mnogokrat slišati, kako »moramo storiti to in ono, da se bo razmahnilo drobno gospodarstvi>«. Zal pa se potem te vseprevečkrat ponavlja tisti nesrečni »moramo«.
Od obrtnikov, kijih imajo v črnomaljski občini — tani je bilo 206 rednih in 154 popoldanskih — kaj težko pričakujejo skokovit razvoj. Pravzaprav je to tudi nemogoče, če dajejo obrtna dovoljenja ljudem, ki nimajo končane niti 2. ali 3. stopnje usmerjenega izobraževanja. Prav pomanjkanje znanja v obrtništvu pa je ena od velikih ovir, kine le tepe obrtnike, ampak zavira napredek v vsej občini. Razvojv drobnem gospodarstvu gotovo ne sloni na premetavanju železa in varjenju, kakor je v prispodobi dejal eden od tukajšnjih gospodarstvenikov. Le nekaj večjih obrtnikov se je na podlagi svojega ali tujega znanja odločilo za razvoj. Te, zares perspektivne, ki so spoznali, da se je moč povzpeti iz sivega povprečja, morda tudi iz životarjenja, le s pomočjo inovacij, pa bi lahko prešteli na prste.
• Z znanjem, sposobnostjo, prilagodljivostjo povpraševanju, iznajdljivostjo in še čim pa je močno povezano kooperacijsko delo obrtnikov z delovnimi organizacijami. Zanimivo je, da imajo črnomaljske tovarne veliko kooperantov-obrtnikov, vendar v glavnem izven občine. Zakaj? Glede tega se v Črnomlju ne morejo prav zediniti. Medtem ko so eni prepričani, daje to posledica zgrešene miselnosti zaposlenih v delovnih organizacijah o drobnem gospodarstvu ter nevoščljivosti do obrtnikov v Beli krajini, so drugi, ki so zagotovo tudi bližje realnosti, prepričani, da so za to krivi obrtniki sami.
Nesmiselno je. da nekdo odpre obrtno delavnico, potem pa čaka te na milost delovnih organizacij, da bi mu ponudile delo. Predvsem mora imeti sam svoj program ter ga dopolnjevati, skratka, imeti mora vizijo razvoja. Za to pa mora biti sposoben. In zopet smo pri znanju.
Ker pa je nesmiselno pričakovati, da se bo okrog 200 črnomaljskih obrtnikov začelo izobraževati, da bodo v kratkem času postali iznajdljivi in da bo kljub večletnemu zastoju zacvetela obrt v črnomaljski občini, bi morala pomembno vlogo zlasti pri tistih, ki se sami ne znajdejo dovolj, odigrati obrtna zadruga. Vendar so v Črnomlju prepričani, da od takšnih obrtnih zadrug, kakršne so danes, ne morejo veliko pričakovati, zlasti ne, dokler bodo le administrativni organi, preko katerih gredo le računi, dokler bodo pobirale le provizije, delo pa si bodo morali iskati obrtniki sami. Tudi tu pa je moč najti del odgovora, zakaj črnomaljske delovne organizacije raje ponudijo delo kooperantom izven občine: po njihovem mnenju zato, ker ni organizirane oblike, torej obrtne zadruge, ki bi ji lahko ponudili delo.
M. BEZEK-JAKŠE
Brežice: trije dijaki na eno štipendijo
Kadrovsko štipendiranje že dlje časa označujejo kot črno temo na dnevnih redih raznih sej, čeprav so srednjeročni in dolgoročni plani optimistični in v njih »prizadevajo« za boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih. Toda besedna zagotovila in številke kažejo vsak v svojo smer. Številke se ne ujemajo z dejanskim stanjem, ker so nekatere variante izmišljene. Delovne organizacije štipendirajo večino mladih za poklicne šole in od 140 štipendij, kolikor jih letos podeljujejo, jih je komaj 12 za srednjo, 4zavišjoin 12za visoko šolo.
V Posavju občina Brežice že nekaj let razpisuje najmanj kadrovskih štipendij. Sevničani jih imajo letos 237, Krčani 587, od tega 200 v Celulozi. Tovarna celuloze z 2 tisoč zaposlenimi potrebuje torej več kadrov kot vsa brežiška občina, razen tega tretjino z višjo in visoko izobrazbo.
• Ali to pomeni, da raču,. o brežiški kolektivi samo na socialne štipendije, se sprašujejo nekateri. Tudi to ne bo držalo, saj diplomanti s socialnimi štipendijami ne dobijo dela. Po podatkih, ki so jih dale delovne organizacije, bodo do konca srednjeročnega obdobja potrebovale samo 372 delavcev. Le čemu potem tolikšne investicije, kot jih na primer načrtujejo v turizmu in še kje.
V brežiški občini pridejo na eno štipendijo trije ali celo štirje dijaki. Osnovno šolo bo letos končalo 300 učencev, na višjih in visokih šolah pa bo nadaljevalo študij okoli 80 dijakov. Torej domače delovne organizacije niti naraščaju iz občine ne morejo zagotoviti kruha.
Na zadnji seji predsedstva O K SZDL so nekateri predlagali, da bi delovne organizacije z osebnimi obiski prisilili k boljšemu štipendiranju, ker doslej niso zalegli nobeni sklepi. Toda drugi menijo, da tudi misije dobre volje ne bodo veliko spremenile, zato bo izvršni svet s strokovnim odborom postavi! roke in zahteval takojšen odziv, da zamujeno vsaj nekoliko popravijo. Upajmo, da to nebo ponoven tek v prazno.
J. TEPPEY
Nasprotniki pokopališča zamudili
Leta 1973 je bilo z urbanističnim načrtom Novega mesta novo mestno pokopališče začrtano na Marofu na 18 hektarih. Pet let kasneje je republiški urbanistični inštitut izdelal nekakšno študijo za to pokopališče in na tej osnovi je bil leta 1981 sprejet spremenjen urbanistični načrt Novega mesta in zazidalni načrt za pokopališče na Marofu. Namesto 18 je bilo takrat za pokopališče predvidenih kar 60 hektarov, kar naj bi zadostovalo za pokopavanje za celotno ureditveno območje Novega mesta za 75 let. Dejansko bi za Novo mesto za takšno dobo zadostovala že skoraj pol manjša površina, a pustimo to sedaj ob strani. Vedeti pa velja, da so narčtovalci zakonsko zavezani, da novo pokopališče na začetku predvidijo za tri desetletja, kar za Novo mesto pomeni na blizu 10 hektarih. Minimalna varianta za pokopališče na Marofu izpred leta in pol, po
kateri naj bi v prvi fazi potrebovali le okrog hektar in pol zemljišča, po tem torej ni imela pravih možnosti za uresničitev.
Gradnja novega pokopališča na Marofu je bila predvidena po fazah. V prvi fazi naj bi pripravili površine in vse potrebno za pokopavanje do leta 2000, porabili pa naj bi 13 hektarov zemlje. Po takratnih cenah, torej izpred dobrih pet let, bi prva faza stala 140 milijonov dinarjev. Izgradnja pokopališča in začetek pokopavanja na njem v letu 1986 je bila v družbenem planu občine 1981-1985 ter v planu novomeške komunalne skupnosti in na tej osnovi so tekle priprave za izgradnjo pokopališča. Odkupljenih je bilo nekaj zemljišč in objektov ter zgrajen kos ceste, za vse skupaj pa so porabili dobrih 34 milijonov dinarjev (gre za nevalorizirano vsoto). V te priprave je že konec leta 1982 posegel interventni zakon o varovanju kmetijskih zemljišč, ki ni dovoljeval spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, dokler ni sprejet prostorski del občinskega družbenega plana za obdobje 1981—1985. Le-tega je novomeška občinska skupščina sprejela marca 1984, v njem so bila zemljišča na Marofu — jasno je, da gre za kmetijska — še namenjena za gradnjo prve faze pokopališča po sprejetem zazidalnem načrtu. Žal ali na srečo — na srečo, ker smo preveč najboljše kmetijske zemlje že pozidali, na žalost pa, ker je določene dejavnosti nujno treba nekje imeti in mestno pokopališče verjetno ne more biti na kilometre in kilometre^vgn. iz mesta — je komisija republiškega izvršnega sveta ugotovila, da je
območje na Marofu, predvideno za pokopališče, eno od tistih, ki gaje treba uskladiti z dogovorom o temeljih slovenskega družbenega plana in zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč. Zaradi tega ni bilo mogoče izdati lokacijsko dovoljenje za prvo fazo pokopališča, za katerega je komunalna skupnost zaprosila šele leta 1984. Do takrat ni bilo izdano niti eno pravnomočno lokacijsko dovoljenje za objekt ali napravo za pokopališče, kar je bil pogoj, da bi sicer kmetijska zemljišča izjemno še lahko uporabili za pozidavo. Decembra 1985 pa je občinska skupščina sprejela sklep o uskladitvi občinskega prostorskega plana, kar je dejansko pomenilo, da zemljišč na Marofu zaenkrat ni mogoče uporabiti v nekmetijske namene.
Ob takem poteku dogodkov je občinski izvršni svet sredi leta 1985 potem sklenil, daje potrebno zaradi vse bolj pereče problematike pokopavanja umrlih v Novem mestu proučiti možnost razširitve obstoječih pokopališč v Šmihelu in Prečni, zemljišča na Marofu pa bi namenili za pokopališče kdaj kasneje, če bi šlo. Komunala je zatem naročila predinvesti-cijsko študijo in idejno zasnovo za razširitev obeh pokopališč ter organizirala razpravo o predlaganih začasnih rešitvah, ki so bile ob kritiki dotedanjega reševanja te problematike vendar podprte, seveda z zahtevo, da je treba takoj nadaljevati priprave za novo mestno pokopališče. Razširitev pokopališč v Šmihelu in Prečni je tako prišla tudi v dolgoročni in,sedanji srednjeročni občinski družbeni plan. Lani je bil na tej osnovi že izdelan osnutek ure-
ditvenega načrta za razširitev šmihelskega pokopališča, na katerega pa so se potem ostro odzvali tako tamkajšnji prebivalci kot bližnje ustanove. Mnogi imajo pripombe na povsem konkretne rešitve, večina pa je seveda proti vsaki širitvi.
Kako sedaj naprej? Dejstvo je. da so nasprotniki širitve šmihelskega pokopališča (pa naj imajo še tako prav) pravzaprav že zamudi-
li zadnji vlak za učinkovito nasprotovanje vsakršni širitvi, ki se je odpeljal s sprejemanjem družbenega plana občine. Prav tako je dejstvo, da današnji odgovorni rešujejo tisto in tako, kar se edino in najbolje rešiti da, ves čas pod pritiskom, saj je problem pokopavanja v Novem mestu že kritičen. Trenutno je prostor le še za 20 grobov. Pod tem pritiskom so in bodo tudi delegati občinske skupščine, pa skoraj ni treba ugibati o končni odločitvi. Vsekakor pa naj bi bilo šmihelsko pokopališče le začasna rešitev najdlje do leta 1995, ko mora biti pripravljeno za pokopavanje novo mestno pokopališče. Kje bo to, pa bo v najkrajšem možnem času pripravljena podrobna analiza. Če bo Marof kot zakonsko varovano kmetijsko zemljišče odpadel, bo treba takoj poiskati in za razpravo obdelati drugo lokacijo za mestno pokopališče. Dosedanje naložbe v Marof ne bi smele biti nikakršna obremenitev za odločanje o lokaciji (menijo v občinskem izvršnem svetu), toliko bolj, ker navsezadnje denar le ni bil stran vržen, o ugotavljanju odgovornosti za porabljena sredstva in za postopke v fazah, ko bi bilo možno brez večjih težav začeti gradnjo pokopališča na Marofu, naj bi se odločili, ko bo dokončana ta študija. Ali Marof, da ali ne, in kje pokopališče, če ne na Marofu, pa mora biti znano do spreminjanja sedanjega družbenega plana občine, kar se bo zgodilo še letos. Vsekakor naj bi šlo novo pokopališče v izgradnjo v srednjeročnem obdobju 1990—1995, v tempa naj bi pripravili vse potrebno zanj.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Fotoslišal: Milan Markelj
Ves kalcij sveta ne bo pomagal
NE Ml DIHAT’ ZA OVRATNIK!!!
5
»i
dolenjski list pred 20 leti j
Ugled na robu propada
Razčlenjujejo januarski izbruh v Novoteksu in gnile odnose v metliškem zdravstvenem domu
VZROKI ZA IZBRUH v Novoteksu, do katerega je prišlo-v januarju letos, segajo daleč nazaj, do zaostritve pa je prišlo predvsem zaradi novosti, ki jih je prinesla reforma v naše gospodarstvo. Reforma med drugim terja tudi večjo vključitev Novoteksa v izvoz, vključitev v mednarodno delitev dela pa terja sodobnejšo organizacijo in boljšo delitev dela. Dotedanja organizacija delaje dopuščala preveč vpliva posameznikov na druge službe v tovarni, to pa je ustvarjalo nejasnosti glede odgovornosti. Prav zato so se ob predlagani organizaciji v podjetju zaostrili notranji odnosi v vrhu. A šlo je za veliko več kot za osebni spor med direktorjem Logarjem in Kelnerjem, šlo je za spopad dveh zamisli.
NA SESTANKU članov kolektiva metliškega zdravstvenega doma so načeli vrsto najbolj perečih vprašanj, ki že dolge mesece do tal pretresajo odnose med člani te delovne organizacije in ki so prignali njen ugled na rob propada. Na sestanku so prišle na dan nezdrav^ ambicije posameznikov tega kolektiva, predvsem pa škodljivi, močno familiarni in nenačelni medsebojni odnosi, ki pretijo v teh razmerah pokopati vse tisto, kar sije metliški zdravstveni dom s trdim delom ustvaril. Resnica je, da so gnili medsebojni odnosi v kolektivu pripeljali ugled zdravstvenega doma do točke, ko se velika večina občanov zaskrbljeno vprašuje, kam vodijo take razmere.
NA SEJI CK ZKS so posebej opozorili, da morajo komunisti vedeti tudi to, da so v naši družbi še zmerom aktivne sile, ki se lišpajo z navideznim zavzemanjem za samoupravljanje, demokracijo in celo socializem, medtem ko imajo v resnici čisto druge namene.
PO ZADNJIH PODATKIH je v Žabjeku 18 ciganskih družin z 81 člani. Od zadnjega »štetja« se je število družin in družinskih članov znatno povečalo. Veliko je priseljencev, ki so zapustili barake in hiše ter se vdali polnomadskemu življenju pod šotori. Več je zato prosjačenja, tatvin, groženj z orožjem, nedovoljenega izsekavanja gozda itd.
Iz DOLENJSKEGA LISTA
2.	marca 1967)
Med starostnimi težavami je slabljenje kosti zelo pogosto, proti nadlogi pa seda __________kaj	narediti	samo	pred siarosijo — Kaicij na poiičan trgovin
Vsake toliko časa prodre v središče zanimanja javnosti ta ali ona snov, češ da ima nadvse koristne učinke na zdravje in dobro počutje ljudi. Enkrat je to vitamin C, potem magnezij pa vitamin A, ta čas pa je na vrh splaval kalcij. Nanj naletimo v vse mogočih izdelkih živilske “industrije, od moke do pomarančnega soka, seveda predvsem v razvitem svetu, kjer se trg hitreje odziva željam potrošnikov. Samo v ZDA so lani-prodali kalcijevih napitkov in tablet za 240 milijonov dolarjev, kar je izreden porast, če to vsoto primerjamo z 18 milijoni dolarji, iztrženimi leta 1980.
To živahno trgovanje se je začelo, ko so medicinski strokovnjaki ugotovili, da je kalcij nadvse potrebno sredstvo za ostarele, zniževal naj bi stopnjo oslabelosti okostja, ki kot naraven proces močno prizadene ostarelo prebivalstvo, prinaša pa kup nevšečnosti od pogostih zlomov, ki se zelo težko celijo, do splošne oslabelosti in celo invalidnosti. Zdravniki so še posebej starejšim ženskam toplo priporočili, naj vsak dan zaužijejo večjo količino kalcija v živilih ali s tabletkami, saj osteoporoza neprimerno bolj prizadene ženske kot moške.
Zdaj pa se oglašajo nekoliko bolj zaskrbljeno, saj niso pričakovali takšne kalcijeve mrzlice. Ponovno so pretehtali ugotovitve in pred tednoma obvestili javnost, da kalcij le ni tako vsezveličavna snov. Ljudje naj bi ne nasedali oglasom, ki ponujajo več, kot lahko kalcijeva živila, napitki in tabletke zares dajo.
Znanost namreč še vedno ne razume v celoti, kako je z vlogo kalcija pri rasti in čvrstini kosti. Znano je, da v mladosti človekov organizem učinkovito črpa kalcij iz hrane in gradi močne in čvrste kosti. Po 35. letu starosti pa poteka obraten proces; telo izgublja sposobnost zajemanja kalcija in začne ga odvzemati tam, kjer je že nakopičen, iz kosti, da ga po krvi prenaša v druge organe, ki potrebujejo kalcij za svoje delovanje. Zaradi tega postajajo kosti šibkejše in redkejše. Zenske te proces toliko bolj prizadene, ker imajo že po naravi tanjše in manj čvrste kosti, izločanje kalcija iz njih pa je po menopavzi še močnejše. Naj je slišati še tako smešno, a dejansko prihaja do zlomov kosti že pri nekoliko bolj ' hudem kihanju, seveda pri ženskah, ki jih osteoporoza najbolj hudo prizadene. Najbolj pogosti so poki kolkov in vretenc. Slednji so še posebno nevarni, saj kar petina tako poškodovanih starejših žensk zaradi posledic umre.
Ob vsem tem je jasno, da je zanimanje za kalcij zares veliko. Toda zdravniki zdaj na žalost pravijo, da pri starostnem slabljenju kosti jemanje kalcija ne pomaga dosti. Edino učinkovito zdravljenje hude osteoporoze pri starejših ženskah je dodajanje hormona estrogena. Pred leti so medicinski raziskovalci namigovali, da je tovrstna metoda zdravljenja škodljiva, češ da lahko povzroča nastanek raka, zdaj pa zdravniki pravijo, da je ta morebitni škodljivi stranski učinek mogoče odpraviti z dodatnimi zdravili.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Navice.
Ne privošči ubogemu ljudstvu
Šmihelski župnik bi vodo le zase, za ubogo kmečko ljudstvo in živino pa ne — Automobilna zveza med Novim mestom in Krškim — Živahna agitacija
(Župnik) šmihelski g. Peterlin je najbolj zabavljal proti vodovodu in dokazoval ljudem, da je vodovod v Šmihelu nepotreben, ker vporabljajo vodo le vozniki, kateri mimo vozijo les in oglje. Ta mož kot duhoven katoliške cerkve je pozabil na krščanski nauk, kateri uči, da se ima lačne nasititi in žejne napojiti. Ta mož ne privošči ne ljudstvu a ne ubogi živini vode, kakor da bi bil vodovod zgrajen v Šmihelu le za župnišče in za šolo, ubogo kmečko ljudstvo pa naj vodo strada.
(Automobilna) zveza med Novim mestom in Krškim se bo morebiti vendarle uresničila, če se doseženo dogovori. Vozili bi trije omnibusom podobni automobili, vsak z 20 sedeži, iz Novega mesta in Krškega bi odhajala vsak dan po dva automobila, ki bi se srečala v Kostanjevici. Za en kilometer bi bilo treba plačati 6 vin., za pot od Novega mesta do Krškega pa K 2.40. Želeti je, da se stvar uresniči.
(Škoda) storjena po zajcih je letos velika, ne le pri mladem sadnem drevju, ampak tudi pri trtju; tako se tu in tam pritožujejo naši vinogradniki. Kaj je spričo tega storiti? Kdor je prizadet, lahko zahteva odškodnino od lovskega upravičenca in se je treba v to svrho pritožiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu.
(Vsepovsod) razvijajo stranke živahno agitacijo, tudi pri nas. Vkljub temu, da nima liberalna stranka nobenega upa zmage, vendar tu in tam sklicuje shode in postavlja kandidate, ki so več ali manj smešni, a resen pač noben. No, to bo polom pri volitvah, tedaj bodo šele videli, da se ljudstvu ne koristi z lepimi besedami, ampak s pridnim delom.
(Dolenjski) Sokol priredi v kratkem zabaven večer v obliki variete predstave. Zanimanje za ta večer je veliko; smelo pa trdimo, da pričakovanja ne bodo ostala neutemeljena.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1907)
Najboljše zdravilo pred starostnimi težavami z oslabelim okostjem pa so močne in čvrste kosti v mladosti in zrelosti. Preden človek ostari, mora poskrbeti, da bo imel dobre kosti. Za ženske velja to še posebej, ker so pač neprimerno bolj ogrožene kot moški. Kosti pa lahko okrepimo predvsem z zdravo in s kalcijem bogato hrano, v prvi vrsti z mlekom in mlečnimi izdelki. Mleko ima namreč v sebi vse potrebne sestavine, ki pripomorejo, da telo kalcij tudi absorbira. Prav zanimivo je odkritje raziskovalcev, da da skodelica mleka človeku okrog 260 miligramov kalcija, medtem ko mu 500-miligramska tableta kalcijevega karbonata dejansko da le 200 miligramov, oziroma da telo absorbira od tablete le toliko prepotrebne snovi.
telesnimi aktivnostmi. V neki raziskavi so ugotovili, da so tiste ženske, ki so se redno ukvarjale z aerobiko trikrat na teden (stare so bile od 35 do 65 let) izgubile v povprečju le 2,5 odstot. gostote kosti, medtem ko je bila izguba pri ženskah, ki niso bile aktivne, precej večja — 9,5 odstotka.
»Osteoporoza je vprašanje celotnega načina življenja,« poudarja dr. Robert Heaney. »Ne moreš ozdraviti slabega načina življenja s tabletko, zato je grozno napačno, če ljudje v to verjamejo. Če bom posedal cel dan in ne bom hodil dovolj, ne bom nosil bremen ali vsaj delal v vrtu ob koncu tedna, potem bom izgubljal čvrs-tino kosti. Lahko mi daste kalcij vsega sveta, pa ne bo pomagalo.«
MiM (Vir; Time)
Največja na svetu
Letalonosilka Theodo-re Roosevelt — 6.000
yr.,
*
Kakšna so pota življenja na starost je odvisno od poti mladosti; za zdravje je treba poskrbeti pred starostjo. (Foto: M. Markelj)
S častmi in slovesno, kot se za takšne priložnosti spodobi, so v ladjedelnici Newport News spustili v morje novo plovečo velikanko, in sicer nuklearno letalonosilko, ki nosi ime po ameriškem predsedniku Theodoru Rooseveltu. Ladja je največja vojna ladja, kar jih zdaj reže morske valove svetovnih morij. Naredili pa so jo, da bi »obranila mir na svetu«, kot vojaki sploh radi prebarvajo svoja početja in namene.
Gre za letalonosilko tipa Nimi-tz. To so vojne ladje na atomski pogon, vsaka pa lahko nosi 90 bojnih letal. Je torej zares pravo plavajoče letališče ogromnih razmer. Letalonosilko poganjata dva jedrska reaktorja, njena iztisnina je
96.000	ton, največja hitrost pa znaša 30 vozlov. Površina vzleta-lišča je velika 18.250 površinskih metrov. Na letalonosilki je, kar se njene posadke tiče, zelo živahno, saj ima na nji svoj plavajoči dom kar 6.000 mornarjev, pilotov in drugega strokovnega osebja. Poleg delovnih in bivalnih prostorov imajo na voljo še rekreacijske prostore, trgovine, pošto, radijski in televizijski studio, svojo tiskarno, knjižnico, kino, bolnišnico, pekarno in, da ne naštevamo naprej, tudi ladijsko cerkev.
Zaloga jedrskega goriva na letalonosilki zadošča, da s polno hitrostjo prepluje milijon milj, kar pomeni, da lahko neprekinjeno pluje, ne da bi obnavljala gorivo, celih 13 let.
Jasno je, da stvar ni poceni. Dobro namerjena raketa, ki bi potopila to letalonosilko, bi naredila več kot za 2,2 milijarde dolarjev škode. Toliko je vojna ladja stala.
Morda so še pomembnejša odkritja nekaterih strokovnjakov, ki ugotavljajo, da zdravega okostja in čvrstine kostnega tkiva ni mogoče doseči le z uživanjem živil, bogatih s kalcijem, in kalcijevih preparatov. Telesna kemija je precej bolj zapleten proces, kot lahko ta čas znanost ve, nanj pa vpliva še marsikaj drugega. In med temi vplivi je telesna aktivnost.
Raziskave so pokazale, da je izguba kalcija iz kosti manjša pri tistih ženskah, ki so bile v mladosti in zrelih letih aktivne; ali so trdo dejale ali pa veliko hodile in se ukvarjale s tekom in drugimi
Cardinov modni imperij
Česar se dotakne, se vse spremeni v denar, od  hotelov, trgovin, oblek in ur do kaviarja
Policijska svinja
Luisa odkriva mamila, zdaj pa gre na film
V šestdesetih letih so hipiji in narkomani policajem v svojem žargonu rekli »prasci«. Zdaj, v osemdesetih letih, pa je psovka priletela nazaj, in to zelo dobesedno. Nemška policija je izučila nekaj prašičev, ki so postali nenadomestljivi pri iskanju skritih mamil. Zvezda med njimi pa je Luisa, dveinpolletna svinja, težka okrog 150 kilogramov. Njena odlika je nezmotljiv nos.
Zahodnonemška policija je svinjo prevzela v svoje roke leta 1984 in jo nadvse uspešno izučila. Luisa jim tako rekoč od mladih nog pomaga pri iskanju mamil in razstreliv. Pred njo ni
Visoka moda za množice ‘— to je geslo, po katerem se ravna slavni Pierre Cardin, eden najbolj uspešnih poslovnežev in oblikovalcev na svetu. Ne stoji sicer v samem vrhu kot Yves Saint Laurent niti ne zasluži take gore denarja kot ameriška oblikovalca Ralph Lauren in Calvin Klein, pa vendar je edinstven, njegov podpis pa je že dolgo sinonim za kvaliteten in dobro oblikovan izdelek. In ni samo oblikovalec, tudi iz slovitih restavracij Maxim, iz hotelov, od prodaje vin in živil se na njegov račun stekajo denarci. V bistvu je pravi .mogul.
Začetek ni nič kazal, kaj bo nastalo iz fanta, kije pred 37 leti vodil modni atelje s sedmimi zaposlenimi šiviljami. Danes vodi zasebno cesarstvo, ki sega na ozemlja 94 držav, zaposlenih pa ima okrog 160.000 ljudi. Njegov podpis nosi kot znamenje jamstva kvalitete več kot 170 vrst izdelkov, od oblek, srajc in smuči do budilk in kaviarja.
»Vse, česar se dotakne, spremeni v zlato,« pravijo ljudje, ki Cardina dobro poznajo. Sam pa pravi le, da ljubi tveganje in da mu tveganje prinaša denar in uspeh.
Resnica je sicer, da je med množico uspehov skrit tu in tam tudi kakšen neuspeh. Restavracija Maxim v Riu je žalostno usahnila, nič boljše ni bilo s Cardinovo trgovino v Sofiji, vendar neuspehi ostajajo povsem v senci uspehov. Toda kako dolgo?
uspelo. Ker so izdelki tujega izvora v sovjetski »blaginji« predvsem statusni simbol, kupcev nikoli ne manjka. Vsak dan obišče veliko trgovsko hišo okrog 25.000 kupcev, torej je kupčija odlična. Koliko velja tipični primerek uspešnega zahodnega poslovneža v očeh sovjetske politike, pa nedvomno kaže tudi dejstvo, daje Cardin prijatelj popularne soproge Gorbačova. Med obiskom v Parizu je Raiza seveda obiskala tudi Cardinov »glavni štab«, potem pa se je prijateljstvo nadaljevalo.
In kdo je ta uspešnež? Od kod prihaja?
Rojen je bil v predmestju Benetk leta 1922. Osemnajstleten seje odpravil v Pariz, a je dospel le do Vichyja. Med drugo svetovno vojno je delal pri francoskem Rdečem križu, takoj po osvoboditvi Francije pa je uresničil svoje mladostne načrte, zaposlil se je kot modni kreator v pariškem ateljeju Paquina. Kmalu je prešel k Diorju in čez nekaj let začel na svoje v že omenjenem skromnem modnem ateljeju. Leta 1953 je kot enaintridesetleten modni kreator predstavil javnosti prvo samostojno modno kolekcijo na lastni modni reviji. Potem je uspeh sledil uspehu do današnje slave.
Luisa s svojim dreserjem.
mogoče skriti prepovedanih reči, leda jo pripeljejo na pravo mesto.
»Moja Luisa je postala skoraj že nesmrtna,« pravi njen dreser Werner Franke.
In res kaže, da bo tako držalo. Luisa je namreč zdaj nastopila še filmsko kariero. Letos poleti bodo začeli snemati film Krvavi bes, v katerem bo nadarjena svinja zaigrala tako rekoč glavno vlogo v zapleteni kriminalki in pomagala pri uspešnem razpletu. Na televiziji jo že poznajo, saj je nastopila na televizijskem shovvu. Z velikim uspehom seveda. Treme nima nikakršne. zato v tem pogledu ne bo nobenih težav. In tudi s težo ni nič narobe.
Strokovnjaki za trženje namreč pravijo, da se modni mogul izpostavlja pravi nevarnosti, ko daje svoje ime vsemogočim izdelkom. Po njihovem mnenju seje že približal meji, ko začenja ime izgubljati svojo vrednost. Izdelki s Cardinovim zaščitnim znakom izgubljajo eksluzivnost, prodaja in izkupiček od prodaje pa začenja nekoliko padati.
A vendar ne. povsod. Kitajci so, denimo, postali prav nori na Cardina. Leta 1979 je kot prvi zahodnjak po kulturni revoluciji postavil modno revijo v Pekingu. Potekala je sicer za zaprtimi vrati, ogledali pa so si jo predvsem moški, člani partije in predstavniki kitajske konfekcijske industrije, čez šest let pa je na Cardinovi modni reviji pasla oči že delavska množica. 15 tisoč ljudi si je ogledalo revijo na športnem štadionu, obisk torej, kakršnega so deležne le velike športne tekme. Dandanes kitajske tekstilne tovarne šivajo Cardinove bluze, kravate in preproge, predvsem za izvoz. Vlada je Cardinu tudi dovolila, daje odprl restavracijo Maximv Pekingu.
Modni mogul se dobro razume tudi s sovjetskimi industrialci. Konfekcijo po njegovih modelih šivajo kar v 32 sovjetskih tekstilnih tovarnah. V zahvalo za pomoč pri dvigu sovjetske konfekcijske industrije pa so Cardinu dopustili, da je lani odprl veliko modno hišo v Moskvi. Ponovno je bil prvi zahodnjak, ki mu je kgj takega
Glavna prelomnica v Cardinovi poslovni poti je bila uvedba tako imenovane modne konfekcije. Modna oblačila so prihajala izdelana za vsakogar, nič več niso bila posebej šivana za naročnike. Do tedaj se ni upal noben vrhunski modni oblikovalec dati svoje zaščitne znamke na konfekcijsko oblačilo. Cardin si je predrznil to storiti. Nastal je škandal. Cardina so vrgli iz sindikalne komore za visoko modo. Vendar ni ušlo nobenemu od vrhunskih kreatorjev zelo jasno dejstvo, da je Cardin s to potezo izjemno lep dobiček in da ni zaščitno ime zaradi tega trpelo prav nič škode. Kvaliteta pač ni padla. In tako so drugi sledili Cardinovemu zgledu ter začeli pripravljati konfekcijske kolekcije za takojšnjo uporabo, seveda pa še vedno v okvirih visoke mode.
Kasneje se je poslovnež lotil še številnih drugih projektov, od hotelov do živilske industrije. Vendar dandanes le pravi, da se vrača nazaj k »igli in niti«, se pravi k svojemu prvemu poklicu, kreiranju modnih oblačil. »Hoteli in ostalo je drugotnega pomena,« zatrjuje slavni Pierre Cardin.
A kot kaže, se velika podjetnost ni unesla. Najnovejše novice pravijo; da Cardin pripravlja pravi prodor naravnih zdravil in naravne kozmetike na zahodno tržišče. Od stikov s Kitajci je potegnil korist: njihovo bogato ljudsko zdravilstvo je izkoristil za obetavne kozmetične in farmacevtske podvige. Ali mu bo sreča tudi tokrat mila, pa bomo videli.
MiM
(Vir: Newsweek)
NAGRADA V KOČEVSKO REKO
STANE OŽBOLT je bil izžreban izmed reševalcev naše 7. nagradne križanke. Za nagrado bo prejel knjigo spominov Jožeta Marentiča, belokranjskega rojaka, torej spomine, ki bodo zanimali tudi ljudi v širši okolici Kočevske Reke. V njih Marentič obuja spomine na delovanje Društva kmečkih fantov in deklet.
Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 13. februarja na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 9.
PRG3SČE
htcslj
• Skromnost je edini sijaj, ki ga lahko dodamo slavi. (Duclos)
• Kako težko je biti skromen, če nisi nič. (Renard)
• Najmočnejši je, kdor je duhovit. (Hugo)
• Ni težko biti duhovit, če človek• ne spoštuje nobene stvari. (Macmillan)
• Humor je sladkor življenja. Le koliko saharina je v prodaji. (Trillusa)
• Kdor se smehlja, namesto da bi besnel, je vedno močnejši. (Japonski pregovor)
Posmrtni tozd
Podjetje zgradilo grob-nico za svoje zaposlene
Znano je, kako tesno sta na Japonskem povezana delavec in njegova tovarna oziroma podjetje. Vezi gredo celo tako daleč, dp nekatera podjetja skrbe za samce in jim izberejo neveste, da o skupnem preživljanju prostega časa sploh ne govorimo. Toda tesna skupnost ne traja le ves čas življenja. Tudi po smrti so vezi čvrste, tako lahko sklepamo iz vesti, da je japonska tovarna visokotehnološke keramike Kyo-cera zgradila skupinsko grobnico za pokop svojih uslužbencev in zaposlenih.
Skupna grobnica stoji v zenbu-dističnem terriplju med Kyotom in Osako. »Naj gredo duše umrlih spokojno na Ono stran!«, piše nad grobnico »in naj se včasih še zberejo, kot so se na tem svetu, k pogovorom ob skodelici sakeja.«
Po verovanju in starem japonskem izročilu se namreč duše umr' lih avgusta vrnejo na zemljo. To je čas, ko Japonci obiščejo grobove svojcev, prinesejo za umrle vodo in posebna živila. Podjetje pa je kot družina in umrli naj se še po smrti počutijo združene s svojo delovno organizacijo.
Ta čas je v podjetniški grobnici zakopanih 66 pokojnih uslužbencev, prostora pa je še dovolj. Na Japonskem mrtve upepelijo.
NAGRADNA KRIŽANKA
NASPROT-
NIK
VRSTA
PSA
ANGLEŠKO
PIVO
AZ. DVOKOLESNO VOZILO
VRSTA
PAPIGE
KOS
POHIŠTVA
VODJA
ZIDARJEV
PROMETNI OBJEKT/ KEM.SIMB0L ZA FOSFOR
PREBIVALEC
SMIRNE
PRESKUS/ MESTO V BELGUI (BERGEN)
EDEN 00 STARŠEV/ GRADBENI MATERIAL
REDKEJŠE 2. IME/ EG. BOG SONCA
TEKOČA VODA/ ŠELIGO RUDI
OSMESITEV K0MPRESUA
I	I
šlaŠuuah- SESTAVU
SOPARNOST
PRISTOJ-
BINA
SKI IZDELEK, J. UOIR
SVETILNIK
V GEOL SPODNJI Da KARBONA/ AVT. OZNAKA VENEZIE _
PLOD
OLJKE
RIM. VARUH OGNJIŠČA/ POKRIVALO
MIT. GER. ORa
BEOGRAJSKI
PEVEC/
ROLETA
NARKOTIK/
P0VRS.
MERA
RIBIŠKA
MRE2A
«T*ni I RUN*
UTE? SKLADATELJ ' (ANAT0L)
ORANJE/
VNETJE
SARENICE
dim DUL
2ID0VSTVA
NEM. PEVKA ZAB. GLASBE
RI2EV0
2GANJE
Od jahte do letal
Šport rodil inovacijo
Ljubitelji jadranja so z zanimanjem sledili dolgotrajni tekmi za sloviti Ameriški pokal, ki si ga je letos ponovno izborila ekipa ZDA. Pred štirimi leti ji gaje vzela avstralska ekipa, kar je bilo za Američane pravo ponižanje. Zato so vpregli vse svoje moči, da bi dragoceno lovoriko ponovno dobili v svojo last. Tekma je končana, pokal je ponovno tam, kjer je bil prej dolga desetja.
Pred leti je avstralska ekipa presenetila s posebno konstrukcijo trupa in gredlja, kar ji je prineslo Ameriški pokal, letos pa so Američani imeli svojo aktivnost, in sicer so trup svoje tekmovalne jahte prevlekli s posebnim filmom, ki je močno zmanjšal trenje med trupom plovila in morjem. Se pravi, da je bila tekmovalna jadrnica zato toliko hitrejša. Pol centimetra debeli film ima za oko nevidne raze, podobno, kot jih ima koža morskega psa, znanega hitrostnega roparja.
Za prevleko se zdaj zanimajo tudi konstruktorji letal^Preskuša-jo jo na boeingu 757. Če bi se izkazalo, da tudi pri letalih zmanjša trenje, potem bi to pomenilo za boeingovo zračno floto prihranek četrt milijona dolarjev. Konstruktorji pa razmišljajo tudi, kako bi film uporabili pri avtomobilih.
vO$y&rv
V ČASOPISIH je črno na belem pisalo, naj ljudje ne kupujejo domačih avtomobilov, ker so slabi, ker kar razpadajo, ker slabo vžigajo, se kar naprej kvarijo, popraviti pa jih je prava umetnost zaradi stalnega pomanjkanja rezervnih delov... Ne, niso tako pisali naši časopisi, pač pa sovjetski, kjer imajo, kot je videti, nekaj takega, kar je podobno naši avtomobilski industriji.
BRITANSKI ČASOPISI so najprej vneto pisali, da so irski ribiči v svoje globinske mreže ujeli sovjetsko podmornico. Potem pa, ko seje zadeva nekoliko razčistila, so morali priznati, da Rusi zaenkrat svojih podmornic še ne opremljajo z ameriškimi oznakami. Čigava je bila podmornica, ki se je ujela v irske mreže, je izdal sonar, ki je ostal v raztrgani mreži; na njem pa piše lepo in jasno US Navy.
ITALIJANSKO ČASOPISJE, kot je videti, o vsem tem obvešča italijanske ribiče, ki bi
radi dali v koš irske kolege, pa se tako večkrat odpravijo na lov na podmornice v naše ozemeljske vode, kjer se ta čas res mudi sovjetska flota, vendar je precej bolj na jugu in ne pred Istro, kjer italijanski ribiči v glavnem iščejo.
DOSTAVA ČASOPISOV je
marsikdaj nevarna reč. To ugotavljajo danski poštarji, ki so lani prešteli svoje žrtve in odkrili, da so psi čuvaji kar 65 poštarjem resno ogrozili cele hlače in zdravo zadnjico. Zdaj danske poštarje poučuje poseben psiholog, ki seznanja ptt fante s skrivnostmi pasje duše. Če bo kaj pomagalo, bomo videli prihodnje leto, ko bodo ponovno pripravili obračun raztrganih hlač. Časopise pa bodo še dostavljali, saj niso krivi, če katerega od psov zaskele stari nagoni in se mu prebudi lovski nagon.
V
Ignac Jereb: Umirajoča domačija
Drugi šopek pa je zanesla na pokopališče v Zadolje na Osojnikov družinski grob in prižgala dve svečki, nekoliko je še pomolila ob grobu, nato je zavila še v cerkev k maši. Prisedla je v klop k znanki izZadolja.Tapasejetakoj vzdignila in se presedla naprej v drugo klop. To je Polono zbodlo globoko v srce. Ženske v drugih klopeh se niso zmenile za njeno navzočnost.
Po končani maši je v gneči šla iz cerkve in pri tesnih vratih stopicala za temno oblečenimi postavami žensk, ki so se pred njo drenjale in počasi pozibavale. S prezirljivim pogledom so se ozirale nanjo, da jo je obhajala tesnoba. Iz gneče se je prismejala ženska s tremi otroki. Šele ko ji je ponudila roko, jo je spoznala. Bila je Vera, dekle, ki je po Marjetinem odhodu prišla namesto nje h Grabnarju za natakarico. Zagledalaseje v njen starikav obraz in se spraševala, kaj se je z njo dogajalo, da je v najlepših letih ostarela.
»Čigavi pa so vsi ti trije otroci?« seje začudila Polona.
»Za prvega vem, da je Grabnarjev, ker je bil on prvi moški pri meni in potem še dolgo noben drug. Za druga dva pa ne vem, čigava sta, ker meje Grabnartiščal k moškim kot tele pod kravo. Odkar gani več, imam s tem mir in si zberem dedca, katerega hočem. Kako pa kaj pri vas?« je vprašala Vera.
Polona je nervozno pomela z rokami in skomignila z rameni.
»Tako.«
»Pravijo,« je nadaljevala Vera, »da vam
gre kar dobro, da znate na obe strani dobro peljati. Zato vam Italijani niso še nič požgali in partizani nič vzeli. Ja, ja, treba je znati. Ljudje pravijo, če pridejo Italijani k vam, se uleže Marjeta, če pridejo partizani, pa se vležeš ti. No, in...«	,
Poloni se je stemnilo pred očmi in se kot pijana naslonila na pokopališki zid.
»Kot izgleda, si tudi ti staknila, ker te slabi...« je še od daleč slišala Verin posmeh.
Ni več poslušala, kaj ji Vera govori. Želela si je čimprej na Osoje.
»Kam se ti tako mudi?« je še slišala Vero.
»Domov moram! Delo me čaka,« je Polona v omotici s težavo izdavila iz sebe.
Bežala je domov. Ni mogla več zdržati v dolini. Ena sama želja jo je gnala: domov in nikoli več v dolino.
Tisti večer je začelo snežiti in sneg se je vsipal v velikih kosmičih. Naslednji dan se je prebudil pod debelo snežno odejo. Vse naokrog seje razlivala tihota, ki jo je zdaj pa zdaj pretrgalo le stokanje drevesa pod težo snega.
Polono je skrbelo za drva. Nekaj jih je ostalo od lanske zime, ki jih je še Matevž pripravil, a jih bo premalo za vso zimo. Ko bi bil vsaj konj pri hiši, bi šla z njim v gozd in privlekla od snega polomljene veje in za silo bi jih bilo dovolj. Z volmi v tiste zasnežene skale ne more.
Toda zima ni pupustila in namedlo je novega snega. Za snegom so se pripodi-li še vetrovi in tulili okrog Osoj. Dnevi so
se skrajšali in postali samotni, puščobni. Polona je molče opravljala vsa hišna dela: pokladala živini, skrbela za hlev in odmetavala ozke gazi okoli hiše in gospodarskih poslopij. Mirno in morečo tišino sta Polona in Marjeta pretrgali le z redkimi pogovori.
Dnevi so monotono odtekali. Dan pred božičem je Polona zlezla na podstrešje in prinesla v izbo desko,, urezano v trikot in jo namestila v kot pod razpelo križanega. Tukaj so že od nekdaj vsako leto postavljali in narejali jaslice. Komaj je Polona namestila desko v kot, so se že otroci lotili narejati jaslice.
Marjeti se je bližal njen čas in jo je že dva dni popadalo. Ko je ob neznosnih bolečinah zastokala na peči, se je Polona zaskrbljeno ozrla na peč v Marjeto in rekla: »Marjeta, za božjo voljo, povej, če je treba po babico, da jo še pred nočjo pripeljem! Saj vidiš, koliko je snega! Se podnevi bo težko priti na Osoje!«
Marjeta je ponovno zastokala in od bolečin komaj stisnila skozi zobe: »Pojdi, Polona! Naj pride Liza!«
Polona je bila takoj nared in se spustila v dolino po globokem snegu.
Osoje so se že utapljale v globoko mrakobo, ko je Polona rinila sneg v strmino na Osoje. Za njo se je opletala Liza in preklinjala kot Turek.
Tik pod vrhom je Liza onemogla obstala. »Moj Bog, kam za hudiča me vlečeš in kam se ti tako mudi!« je zajavkala debelušna Liza in obupana obstala v visokem zametu. »Ne morem več nikamor!«
v asa zg
SANJE
Zopet se vračam v topli objem nepozabljeni rodni materi Beli krajini. Vračam se iz varljivega, da ne rečem mačehovskega sveta.
Prehodil bom to svojo zemljico počez in po dolgem. Na tej poti bom doživel in videl veliko lepega. Srečeval se bom z dobrimi, preprostimi ljudmi. Spotoma se bom marsikje ustavil, da si ohladim znojno čelo. Urezal si bom leskovo palico ter ob njej odkorakal dalje, kot se popotniku spodobi.
Ubral jo bom proti samotnim logom, kraju mladostnih sanj, kjer se vije tihi potoček preko zelenih, cvetočih livad. Tenko zeleno ločje v potoku se nenehno giblje in se priklanja, kot da bi si želelo z vodnim tokom naprej. Opazoval bom kačje pastirje, kako sedajo na široke liste vodne flore. Sedijo in strižejo s perutnicami pa zopet igraje odletijo. Mlado vrbje se zvedavo ogleduje na vodni gladini potoka.
Pri stari votli vrbi ob potoku, kjer so davno tega gnezdile divje race, si bom poiskal prostorček, da si malo odpočijem. Zleknil se bom v zeleno opojno travo, odložil popotno palico, prekrižal roke pod glavo in se zasanjano zazrl v sinje modro nebo, preko katerega potujejo v belih srajčkah nežni oblački.
Predal se bom spominom na davne brezskrbne mladostne dni, ko smo se kratkohlačniki podili preko teh zelenih logov, polni prešerne sreče. Ne bom pa se spominjal mrkih temnih dni, ki jih je bilo tudi nemalo, da si ne bi z njimi grenil lepih spominov.
Morda me bo tudi tokrat zmotila iz sanjarjenja ribica, ki seje vrgla nad vodno gladino ter pljuskoma padla nazaj, da je voda vzvalovila v krogu, ki seje pojemajoče širil.
Neka sla po še nedoživetem me kot magnet vleče dalje, preko zlato rumenih žitnih polj, mimo temno zelenih koruznih nasadov ob glasnem cvrčanju murnov in neštetih kobilic.
O da, še daleč je moja pot. Kdaj in kje se bo končala?
Kakor rojak in nekdanji sovaščan Oton Župančič si tudi jaz želim, da bi se napil prelesti Bele krajine. Opravičiti seji želim za tisti usodni korak, ko sem jo davno tega nekega ranega avgustovskega jutra tako nepričakovano, morda tudi malo egoistično, zapustil in odšel. Ona pa je žalostna ostala. Sedaj me vsa srečna z odprtimi rokami pričakuje. Niti pokarala me ne bo. Vidite, kako čas beži!
Pri stari cerkvici je odzvonilo poldne in močna sopara in žeja z njo pritiska tako, daje še ptičji spev zamrl v bližnjem gozdičku. Pa kaj bi tarnal, ni velikočasa za premislek. Po bližnicijo bom mahnil tja čez steljnike. Pohojena praprot se mi zapleta pod nogami. Na mah se mi ustavi korak. Nasproti me že pozdravljajo lepe bele, vitke breze. Zazrem se v čudovito zeleno srebrne trepetajoče liste.
»Dobrodošel, naš mladostni prijatelj!« mi nežno zašepetajo.
»O, hvala vam, drage nevestice bele«!
Nikoli vas ne bom prezrl, kadar me bo pot vodila mimo. Nekoč se bom povrnil k vam v svate. Vaš nežni lik si bom utisnil globoko v srce in ga bom nosil s seboj vedno in povsod, da svojega zadnjega dne. Pa z Bogom, devojke moje!
Moram dalje. Moje srce si želi tja na tihe romantične bregove kristalno čiste Kolpe. Tja, kjer vlada brezmejni blaženi mir, kot bi ga Bog ustvaril nalašč za miru željna srca. Tu, v tem delčku neoskrunjene narave, si bom odpočil od vsakdanjega hrupa. Predal se boni tihožitju in odložil vse skrbi današnjega dne.
Potem se bom srečal z mlinom na Kolpi, z njegovim noč in dan rohnečim jezom.
Povzpel se bom na Žeželj ter iz višine občudoval kot na dlani pokrajino pod seboj. Zopet bom gledal pisana polja, njihove kakor simetrične črte, položene v medlo zelenilo, kot bi gledal skozi tenko, prozorno sintetiko.
Vračal se bom mimo mladih koscev, z znojem prepojenih. Pripasani tobolci jim visjjo ob boku. Sem pa tja preseka tišino rezki zven brušenja kos. Škorci se preletavajo po pokošeni travi.
Pa še nekaj, da ne pozabim. Spotoma bom stopil še v Tančo goro, med stare vinske hrame, ki ždijo po zelenih gričih, kot bi pričakovali veselih gostov. Tam se bom srečal s starimi znanci iz davnih mladih let. V hladni zidanici ga bomo pili iz barilčka. V kozarec mi bodo nalili pristne črnine. Pogovarjali se bomo in obujali spomine na dni, ki so minili. Postali bomo Židane volje. Pravili si bomo dovtipe, sočno kvantali in se prešerno smejali ob poličku. Končno bomo tudi kako ubrano rekli. V pozni srebrni mesečini se bomo poslovili od tančkih vinskih hramov, ki se bodo polagoma pogreznili v globok molk, ki ga bo zmotil le krik skovirja tam nekje pod Sv. Ano. Tam v daljavi za Platom pa bo slavček drobil ljubezensko pesem svoji izvoljenki do ranega svita.
Obiskal bom tudi žegnani kraj, britof, kjer spokojno počivajo mnogi, premnogi, nam tako dragi, ki so nam bili nekoč tako blizu. Sklenil bom roke, sklonil glavo in za vse zmolil očenaš terse podal dalje, dnevu naproti, da še kaj lepega doživim...
Ko pa je zarana napočil nov dan, se je vse razblinilo v nič, kot medle sanje in ostal sem sam ob njih z željo, da bi resnično doživel vse to in še veliko več in lepega.
LOJZE CESTNIK
POTA Ii\ ST
y'^A
Poljub bi skoraj zakrivil umor
Ker Franc Geršak ni dobil poljuba, je svojo bivšo prijateljico davil toliko časa, dokler ji iz ust ni pritekla kri — Tri leta zapora
BREŽICE — Na tri leta zapora je pred dnevi senat novomeškega temeljnega sodišča obsodil 42-letnega Franca Ceršaka iz Brežic, ki je predlanskega aprila skušal umoriti svojo bivšo prijateljico Anastazijo Novosel. Vzrokov, ki so Ceršaka privedli do takšne odločitve, tudi razprava ni v celoti pojasnila, zagotovo pa so svoje pri tem odigrali ljubosumje, maščevanje in alkohol.
Geršak je že dalj časa brez zapo- pogostejši. Kot je povedala Novose-
dežurni
poročajo
slitve, preživljal seje le z občasnimi deli pri raznih zasebnikih. V letu 1984 je spoznal Novoselovo, ki je zaposlena v mokriškem gradu, stanovala pa je v večji stavbi v Rajcu 4. Prijateljstvo mednjoinGeršakom je bilo vse globlje, tako da sta nekaj časa celo živela skupaj, vendar so spori med njima postajali vse
RAZGRAJAL DOMA PRI BRATU — Dolenjski miličniki so 27. februarja pridržali do iztreznitve 26-letnega Dušana Žbogarja iz Semiča. Mladenič je prišel na obisk k bratu na Uršna sela, tam pa je iz hvaležnosti za izkazano gostoljubje pričel razgrajati in razbijati. Miličniki gabodododatno napotili še k sodniku za prekrške.
UKRADEL AVTO IN SE ZALETEL — 22-letni Igor Jerman iz Trebnjega je utemeljeno osumljen, da je v soboto, 28. februarja, izpred gostilne Pavlin vTrebnjemodpeljal osebni avtomobil 42-letnega Bogdana Mlakarja iz Trebnjega. Jerman se z ukradenim avtom ni dolgo vozil, namreč je vozilo poškodoval v prometni nesreči. Miličniki iz Ivančne gorice so mladega šoferja, ki je kazal očitne znake vinjenosti, pridržali.
HIŠA JE PROMETNA OVIRA
MAHOVNIK PRI KOČEVJU — Vaščani tega kraja si že dalj časa prizadevajo, da bi v Mahovniku odstranili hišo št. 26, ki je družbena lastnina; z njo razpolaga SOZD GK Kočevje. Hiša je precejšnja prometna ovira na lokalni cesti Kočevje—Mahovnik —Breg. Zaradi dotrajanosti stavbe in slabih stanovanjskih razmer so tudi uporabniki stanovanj zainteresirani, da bi zadevo rešili. Že leta 1983 je bil lokacijski ogled za nadomestno gradnjo, po tem pa je vse obstalo. Vaščani menijo, da bi v tem pogledu morale več storiti pristojne strokovne službe.
V. D.
VLAK GA JE PODRL
DOBOVA — 3. marca, je prišlo na železniški progi blizu Dobove do nezgode, v kateri se je hudo poškodoval 54-letni Milovan De-janovič, začasno stanujoč v Ljubljani. Dejanovič je nekaj po polnoči hodil po tiru od Dobove proti Brežicam, blizu postaje pa mu je nasproti pripeljal tovorni vlak. Strojevodja Branko Štor iz Maribora je sicer videl pešca, nesreče pa ni mogel preprečiti. Dejanoviča so v kritičnem stanju prepeljali v ljubljanski Klinični center.
lova, je Geršak večkrat pil, vinjen pa je bil neznosen, žalil je njo in njenega otroka. Prav zato se gaje hotela znebiti in Geršak seje iz Rajca zares tudi odselil. Na Novoselovo pa le ni čisto pozabil, saj se je k njej občasno še vračal. Tako je bilo tudi 11. aprila predlani. Vinjen je prišel na stanovanje Novolesove, navzlic trudu pa
OČETA VRGEL PO STOPNICAH
DOBOVA — Brežiški miličniki so 28. februarja ob 22. uri pridržali do iztreznitve 22-letnega Antona Kramarja iz Podvinja pri Dobovi. Mladenič je tega večera okoli 21. ure prišel vinjen domov, stopil v spalnico in tam starša vrgel s postelje. Pričel ju je pretepati in brcati, nakar je očeta porinil po betonskih stopnicah, pri čemer se je ta hudo poškodoval in so ga prepeljali v brežiško bolnišnico. Zoper Kramarja bo podana kazenska ovadba tožilcu.
CVETOČE CESTE — V teh časih, ko se umika zima in se približuje pomlad, se vozniki često hudujemo nad cestarji, češ da so krivi za škodo, ki jo na vozilih povzročijo luknjaste ceste. Cestarji se izgovarjajo, da lahko udarne jame krpajo šele sredi pomladi, saj da asfaltiranje ob nizkih temperaturah ni obstojno. Velja jih spomniti, da ljubljanska Ižoli-rka izdeluje bitumenske emulzije, ki se mešajo z raznimi vrstami peska in so primerni za hladno asfaltiranje pri že zelo nizkih temperaturah. Lažje in ceneje je zdraviti jame, dokler so še majhne. Tako bo spomladi manj dela zanje, vozniki pa bodo varneje potovali s svojimi dragimi jeklenimi vozili. (Foto: J. P.)
Ob sinovih obsojen tudi oče
Poleg Jožeta in Alojza Plavca ter njunega očeta na zatožni klopi še Vojko Ščuka, Jože Kruh, Borut Reba, Jože Kolenc in Anton Mlakar
NOVO MESTO — Kar osmerica je morala nekaj dni nazaj istočasno pred senat novomeškega sodišča: poleg bratov Jožeta in Alojza Plavca ter njunega očeta Janeza (vsi so doma iz Vrhovega pri Mirni peči) še Novomeščan Vojko Ščuka, Jože Kruh iz Regerče vasi, Borut Reba iz Podhostepri Dolenjskih Toplicah, Jože Kolenc z Malega vrha in Anton Mlakar iz Dolenje Nemške vasi pri Trebnjem. Obtožnica je bila dolga, največkrat pa sta bila v njej omenjena prav brata Plaveč.
Kot je pokazala preiskava, sta 22-letni Jože in 19-letni Alojz lanskega 2. septembra ponoči obiskala skladišče IMV prinekdanjikmetijskišoli na Grmu. Jože, ki je bil že prej zaposlen v IMV kot mehanik, je razmere tod dobro poznal in je z njimi dodobra seznanil tudi brata. Slednji je, medtem ko je Jože stražil, vlomil v skladišče in zmaknil 4 kompletna kolesa za R-18, vredna 163.352 din. Še isto noč sta se mladeniča odločila še za en, zanju usoden podvig. Preplezala sta 2 metra visoko žično ograjo opekarne v Zalogu in tam zmaknila 200 metrov pocinkanih žlebov, jih spravila že do ograje, ko soju opazili in prepodili.
Urno sta se usedla v avtomobil, vendar je pravtakratodpovedal. Nijima preostalo drugega, kot da sta vozilo zapustila in peš odhitela proti domu. Miličniki seveda niso imeli težkega dela: sled jih je kmalu pripeljala na Vrhovo pri Mirni peči, kjer so fanta prijeli, in opravili še hišno preiskavo.
Med njo pa je oče Jožeta in Alojza Plavca sfnuknil v garažo, tam vzel dvoje koles za kombi, za katere je vedel, da sta ukradeni, in ju skril na njivo. Prav to njegovo početje je bilo tudi vzrok,da je moralssinovoma na »zatožno klop. Ob hišni preiskavi pa se je klobčič odvil naprej. Pokazalo
DOBRO POSLOVANJE
SEVNICA — Tukajšnje avto-moto t društvo se pripravlja na svoj redni volilni zbor, ki bo sredi marca. Zaradi znanih težav pred leti so v minulem letu sprejeli čvrst finančni načrt. Izpolnili so ga domala stoodstotno. Za društvo ni malo, saj so v minulem letu obrnili nekaj več kot 30 milijonov dinarjev.
Niso pozabili tudi na večakcij in delos člani. Razveseljivo je delo sekcije sev-niškega AMD na Studencu. Tam deluje tudi 70-članski podmladek na osnovni šoli. V voznem parku za nove voznike imajo sedaj štiri noveavtomo-bile in motor, člani imajo na voljo tudi prikolico za kampiranje. Dosedanji vodja avtošole Praznik je postal član izpitnega centra v Krškem.
se je, daje Jože Plaveč še večkrat vlomil v IMV. Tako je med novembrom 1985 in januarjem lani iz skladišča na Grmu odnesel enkrat rezervno kolo za R-18 in 12 rezervnih koles za katrco, spet drugič so odšla z njim 3 rezervna kolesa za R-4, tretjič pa 3 kolesa za osemnajstico in dvoje koles za štirico. Prav tako je Jože lanskega januarja preplezal žično ograjo nad halo težke presernice in iz proizvodne dvorane osebnih avtomobilov vzel nekaj rezervnih delov za vozili R-4 in R-18.
In česa so bili obtoženi ostali? 40-letni Vojko Ščuka je predlanskega decembrg kupil 4 ukradena kolesa za katrco, vredna okoli 40 tisočakov, za 20.000 din, 20-letni JožeKolencpaje novembra 1985 za 25 tisočakov kupil
Razveljavljen pravilnik
Čuden pogoi za dodelitev solidarnostnega stanovanja v Črnomlju — Beseda ustavnega so-_______________________dišča	Slovenije_______________________
ČRNOMELJ — Očitno je bil pravilnik črnomaljske samoupravne stanovanjske skupnosti kar precej časa jabolko spora in negodovanj občanov, ki so se na pomoč obračali tudi na novomeško sodišče združenega dela. In prav slednje je pred časom na ustavnem sodišču SRS pričelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega pravilnika, točneje, tistega njegovega dela, ki govori o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Črnomelj.
Milo rečeno čuden, da ne zapišemo še kaj drugega, je sporni člen pravilnika. Kot poseben pogoj za dodelitev solidarnostnega stanovanja navaja, da upravičenec, bolje rečeno prosilec, ne smeži veti v stanovanju. v katerem je prej prebival nekdo, ki mu je že bil solidarnostno rešen stanovanjski problem. Težko bi našli dovolj tehtno opravičilo takšnemu pogoju, a navsezadnje sploh ne gre za to, hujše je, ker tak pravilnik postavlja delavce pri uresničevanju njihovih pravicdo dodelitve solidarnostnih stanovanj v neenakopraven položaj. In takšnega mnenja je bilo tudi ustavno sodišče SRS, ki je sporni člen razveljavilo.
Kot pravijo sodniki ustavnega sodišča, jc določanje osnov in meril za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj del samoupravnega urejanja delovnih ljudi, pri čemer so dolžni spoštovati ustavna načela in določbe, ki slehernemu od njih zagotavljajo enakost pravic in dolžnosti. Vsak delavec mora imeti pravico, da si pod enakimi pogoji pridobiva dohodek in z njim sredstva ter možnosti za zadovoljevanje svojih potreb, logično je potem, da pravilnik, ki ne zagotavlja enakosti vseh prosilcev brez stanovanja, ni zakonit niti ustaven.
se ga slednja ni mogla znebiti. Na pomoč je poklicala celo sosedo Anico Suban, a zaman. Geršak seje zavalil v posteljo in zaspal. Do usodnih trenutkov je prišlo zjutraj. Ko je Novoselova odpravila sina v šolo, je k njej na kavč prišel Geršak in na vsak način hotel poljub. Novoselova ga je zavrnila, to pa je možakarja tako razjarilo, da jo je zgrabil za vrat in davil toliko časa, dokler ji iz ust ni pritekla kri. Misleč, daje Novoselovo umoril, je pobral svoje stvari, odšel v Brežice, tam nekaj pojedel, nato pa povedal najprej materi, kajje storil, zatem pa je odšel še na postajo milice in prijavil umor. Možje postave so nemudoma odhiteli v Raje, našli tam Novoselovo nezavestno in jo odpeljali v bolnišnico. Vendar jo je poškodovanka lahko po dvanajstih dneh zapustila. Pravzaprav se ima le srečnemu naključju zahvaliti, da je ostala živa.
Geršak je sodnikom v zagovor pojasnil, da je bil izredno ljubosumen, saj da je izvedel, kako k Novoselovi hodijo še drugi moški, in daje bil zategadelj njegov bes, ko ga je bivša prijateljica zavrnila, še tolikanj večji. Povedal je tudi, da Novoselove ni imel namena umoriti, seveda pa sodišče tega ni moglo verjeti, saj so dokazi govorili ravno nasprotno. Kot že rečeno, je bil Geršak za poizkus umora obsojen na 3 leta zapora, le da sodba ta čas še ni pravnomočna.
’ B. B.
Pajčevina v čokolešniku
Mirenska Kolinska in odgovorna oseba Alenka Urbančič pred sodniki — Neužitna otroška hrana
MIRNA — Odkritje, zaradi katerega je morala pred dnevi na zagovor, ljubljanska HP Kolinska, tozd Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja z Mirne na Dolenjskem, z njo pa tudi odgovorna oseba Alenka Urbančič, vodja službe kontrole proizvodov iz Trebnjega, sega že v predlanski oktober. Iz daljne Sremske Kamenice je namreč prišla vest o prodaji oporečnih in za prehrano neprimernih zavitkov otroške hrane »Bebi čokolešnik«.
Omenjeno hrano izdelujejo prav na Mirni, zategadelj so morali pred senat novomeškega sodišča. Pokazalo se je namreč, da je bilo 16. oktobra 1985 v sampostrežni trgovini Centro-slavije, tozd Trgovina v Sremski Kamenici naprodaj več spornih zavitkov med otroki tako priljubljenega čokolešnika. Mire-nčani so ga v Kamenico dobavili 36 zavitkov v originalnem pakiranju po 200 gramov z datumom proizvodnje 16. julij 1985 in z rokom uporabnosti 12 mesecev. Povedati je treba, da je bil čokolešnik v trgovini pravilno shranjen in da je bil dobršen del dobavljene količine že prodan, na policah ga je bilo le še 12 zavitkov. In prav v teh so inšpektorji našli čudne primesi. V škatlah je bila namreč pajčevina, ki je seveda dokazovala prisotnost parazitov, poleg tega je bil čokolešnik nesvojstvenega okusa in vonja ter zato, kot je bilo zapisano v analizi, neuporaben za ljudsko prehrano.
V mirenski Kolinski so krivdo zanikali, trdili so, daje od njih šlo
neoporečno blago, saj analize hrane opravljajo doma v tovarni pa tudi v ljubljanskem Zavodu za socialno medicino in higieno.
Pravijo, da je krivda v napačni hrambi v trgovini, možno pa je tudi. da pajčevina ni bila pajčevina, pač pa da je šlo za statično elektriko (!). Ni sicer jasno, od kod jim ta izgovor, dejstvo je le, da sta tako analiza kot dodatna superanaliza potrdili, da je bila najdena pajčevina res pajčevina.
Sodišče torej ni imelo prav nikakršnih vzrokov, da takšnim ugotovitvam nebi verjelo. Kolinska je bila obsojena na plačilo denarne kazni v znesku 500.000 din, Urbančičeva kot odgovorna oseba pa na 30 tisočakov. Sodišče je ob tem upoštevalo dejstvo, da je šlo za otroško' hrano in bi zategadelj nadzor nad živili moral biti še ostrejši, vnemar pa ni tudi podatek, daje bila mirenska Kolinska za podobne prestopke že kaznovana.	1
Sodba še ni pravnomočna.
B. BUDJA
Uniforme le za v omare?
Precej kritičnih besed na občnem zboru novomeške organizacije ZŠAM — Delo sloni na upokojenih
članih
5 ukradenih koles za R-4, ki so bila vredna 48.000 din. Tudi 31-letni Kruh je lani kupil dvoje koles od Plavca za precej nižjo ceno, enako kot 28-letni Anton Mlakar: 23.000 din je odštel za dvojekolesosemnajs-tice, ki sta bili vredni vsaj 55 tisočakov. In medtem ko sta brata Plaveč povsem odkrito in skesano priznala vsa očitana dejanja, enako tudi njun oče Janez, so ostali trdili, da ob nakupih niso vedeli, da gre za ukradene stvari. Ob številnih nasprotnih dokazih jim sodišče seveda ni moglo verjeti, senat pa je po posvetovanju izrekel naslednje kazni: Jožeta Plavca je obsodil na 2 leti zapora, brata Alojza na 8 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, njunega očeta Janeza na plačilo 100 tisočakov, medtem ko so bili Vojko Ščuka, Jože Kruh, Borut Reba, Jože Kolenc in anton Mlakar kaznovani s plačilom 50 tisočakov. Jožetu Plav-cu je pripor, v katerem je že od 3. septembra lani, vštet v kazen. Sodbe še niso pravnomočne.
B. B.
NOVO MESTO — Osnovna organizacija Zveze šoferjev in avtomehanikov Novo mesto je v lanskem letu praznovala 35-letnico delovanja. V novomeški športni dvorani so pripravili veliko regijsko proslavo, ki pa se je je udeležila žal le slaba tretjina od več kot 600 članov, kolikor jih združuje ta organizacija.-Nedelavnost in takšen odnos do svoje stanovske organizacije sta po besedah predsednika izvršnega odbora ZŠAM Novo mesto Alojza Dragana glavna bolezen večine članstva.
»Delegati iz Krke in Pionirja se niso udeležili niti enega sestanka. Mnogi naši člani imajo v svojih omarah kompletne uniforme naše organiza-• cije. na proslave in pogrebe svojih stanovskih prijateljev pa hodijo stalno isti obrazi,« tako kritično je o delu članstva na nedavnem občnem zboru te organizacije spregovoril dosedanji predsednik. Pohvalil je nekatere upokojene člane, ki sedan zadnem razdajajo. namesto da bi bile naloge razdeljene med številno članstvo. Steber organizacije je še vedno Ivan Mišjak. ki z avtobusom te organizacije prevozi večino kilometrov. Po zaslugi takšnih članov je bil program v celoti izpeljan.
Novi, triindvajsetčlanski izvršni odbor, ki so ga izvolili na koncu, bo moral še naprej reševati vprašanje beneficiranega staža za šoferje, od večjih nalog v programu dela pa bo prav gotovo izgradnja svojih poslovnih prostorov. Že v tem letu nameravajo člani OO ZŠAM zidati svoj dom na prostoru desnega kraka bivšega šmihelskega internata. Prav tu priča-
VINJEN PREZRL PEŠCA
BREŽICE — V soboto, 28. februarja, je Brežičan Peter Čurčič okoli 2. ure pešačil po desni bankini regionalne ceste od Bizeljskega proti središču Brežic. Med hojo gaje z osebnim avtom dohitel 37-letni Viljem Štangelj iz Brežic, ki je zaradi vinjenosti pešca prezrl in zbil v graben. Čurčič je bil pri tem laže ranjen, Štangelj pa je po nezgodi odpeljal naprej in so ga miličniki izsledili šele na domu. Zoper njega bo podana kazenska ovadba to-' žilcu.
PREČKAL CESTO
MALO MRAŠEVO — Štefan Peter iz Podbočja je 28. februarja ob 19.40 pešačil ob cesti med Brežicami in Kostanjevico. Pri Malem Mraševem je neprevidno prečkal cesto, takrat pa je iz iste smeri z osebnim avtom pripeljal 47-letni Franc Simončič iz Velikega Mraševega. Navzlic zaviranju mu trčenja ni uspelo preprečiti. Hudo ranjenega Petra pa so prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico.
KRADEL PLOŠČE
STRAŽA — 41 -letni J. K. s Cvi-blja pri Žužemberku je utemeljeno osumljen, da je v času med 1. januarjem in 16. februarjem letos kradel v Straškem Novolesu. Po podatkih novomeške UNZ naj bi iz Novolesa odnesel več vezanih plošč, vrednih kar 794.987 din. Zoper J. K. bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
kujejo pomoč vsega članstva. Računajo, da bodo člani priskočili na pomoč tudi pri ostalih stalnih akcijah, kot so pouk za voznike D kategorije, avtobusni prevozi, dodatno izobraževanje voznikov, spremljanje prometne preventive v občini in drugje. «.
Pred tovariškim srečanjem so vsem jubilantom, ki letos slaveokrogleoble-tnice članstva, podelili jubilejne značke. Najdragocenejše, za 35-letno zvestobo organizaciji, so prejeli ustanovitelji OO ZŠAM Novo mesto: Dušan Gerdenc. Alojz Gril. Jože Panjan. Jože Pavlič, Alojz Sintič, Peter Stamfelj, Franc Weiss in Anton Župančič.
J. P.
KRIVO POMANJKANJE DELOV?
KRŠKO — Že drugič razmeroma kratkem je bilo v noči na 25. februar vlomljeno v dva golfa v Krškem. Lastnika Olga Orešnik in Stanislav Tomažin sta lahko nemočno ugotovila, da je iz vozil zmanjkalo več delov, od vplinjača, hladilnika, zračnega filtra do bencinske črpalke. Je za to krivo pomanjkanje delov oziroma njihova “ena?
ZA MILIJON DIN ŠKODE
MALI KAMEN — 20. februarja*ob 7.30 je prišlo v kuhinji stanovanjske hiše Ivana Umeka iz Malega Kamna pri Senovem do požara. Ogenj je zakrivilo pregretje štedilnika, saj seje najprej vnela plutovinasta obloga ob njem, požar pa se je nato razširil po vsej kuhinji. Povzročene škode je bilo za milijon din, z ognjem pa so opravili stanovalci in sosedje sami.
RAZBIJAL IN PRETEPAL ŽENO
DOLNJE BREZOVO — 1. marca okoli polnoči so sevniški miličniki pridržali do iztreznitve 34-letnega Franca Očka iz Dolnjega Brezovega pri Sevnici. Možakar je vinjen doma razbijal in pretepal ženo. ki seje zategadelj z otrokom zatekla k moževemu bratu. Okoli 22.30 pa je Očko ponovno prišel domov, pričel iskati ženo in odšel tudi v bratovo hišo. Tam je vnovič začel razbijati, tako da so morali posredovati miličniki.
IZGINIL HEKTOLITER VINA
OKROGI — Med 25. februarjem in 1. marcem je neznani storilec vlomil v vinski hram na Okrogih pri Bizeljskem, last Ivana Kocjana iz Gregov-cev. Neznanec je iz sodov iztočil 100 litrov belega vina in tako lastnika oškodoval za okoli 70 tisočakov.
ZBIL KOLESARKO
SEVNICA— 1. marca ob 18.50 uri se je po Kvedrovi ulici v Sevnici s kolesom peljala 15-letna Petra Pezde-rac iz Sevnice. Za njo je takrat z osebnim avtom pripeljal 27-letni Sevničan Martin Ivnik. ki je kolesarsko prezrl in zbil po tleh. Obstaja sum, daje Ivnik vozil pod vplivom alkohola.
PO DOLENJSKE DE2EU
• Vse se je dobro začelo. 57-letni Janez Gazvoda iz Malih Brusnic se je pred dnevi odločil za nakup obračalnika in nekaj umetnega gnojila v šentjernejski prodajalni KZ Krka. Blago je že naložil na traktor, a pri plačilu seje zapletlo. Ob nakladanju robe je Gazvoda namreč za hip odložil suknjič, ki pa je hip zatem izhlapel, z z njim pa tudi 540 tisočakov, spravljenih v žepii. Koliko je bilo neznancu do suknjiča, se je kmalu pokazalo, oblačilo so namreč našli odvrženo nekaj metrov stran. Sicer pa sijih za ta denar lahko kupi po ponedeljkovih cenah blizu dvajset.
I
• Z miličniškim spremstvom je minuli teden iz bifeja Šport v novomeški športni dvorani odhlačal 48-letni Janko Kožar iz Donjega Bukovca. Vonj in obnašanje sta izdajala, da nosi s seboj že krepko količino zaužite pijače, to pa ni ušlo tudi natakarici. Ko mu je odklonila postrežbo pijače, je možakar izgubil razum, kolikor mu gaje seveda sploh še ostalo. Natakarici je grozil s pretepom, spravil pa se je še na nič krivo steklenino. Postaja milice je na srečo locirana blizu športne dvorane.
• Prejšnji teden je neznanec izpred brunarice na Gačah ukradel smuči znamke Elan RC, last 23-letnega Marjana Klobučarja iz Dolenje Dobrave. Pijača gaje stala preko 150 tisočakov.
Z AVTOMOBILOM ZBIL PEŠCA — 38-letni Jože KošljarizTrškegorese je 26. februarja ob. 18.45 uri peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Mačkovca proti Trški gori. Blizu šole je na cesti opazil skupino pešcev, takrat pa mu je nasproti pripeljalo drugo vozilo. Košljar je zaradi tega zapeljal proti desnemu robu vozišča, pri tem pa s prednjim delom avtomobila zadel 18-letnega pešca Roberta Umka iz Malega vrha in ga zbil po cestišču. Poškodovanca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
KJE SO HLODI
ČRNOMELJ — Neznan storilec je v času med 1. in 20. februarjem letos odpeljal več hrastovih hlodov, količina je ocenjena na blizu tri kubične metre. TOK Gozdarstvo iz Črnomlja je hrastovino hranilo na rampi v Zorencih, neznanec pa je s svojim »posegom« oškodoval gozdarje za 205.518 din. Možje postave storilca še iščejo.
NAJBOLJŠI V ODSOTNOSTI NAJBOLJŠIH — Vsi, ki so ob okrnjeni startni listi dobro izpeljali oba teka nedeljskega veleslaloma za nagrado Krke, so prejeli bogata darila, najboljši pa še pokale in diplome. Na sliki stojijo od leve proti desni: Pavle Kancilija, Marko Šušteršič, najhitrejši Dolenjec Robert Peric, Tomaž Rešetič, Rudi Kušer, Božo Tratar, Darko Marolt, Boštjan Špiler, Rok Račečič (manjka Andrej Baškovič). (Foto: J. Pavlin)
Razočaranje na Gačah
Močno okrnjena nedeljska veleslalomska tekma za nagrado Krke na Gačah — Zmaga Šušteršiču
ČRMOŠNJICE — Tako, kot so se nedeljske veleslalomske tekme za nagrado Krke veselili člani smučarskega društva Rog, se niso še nobene do sedaj. Na Gačah so ob veliki pomoči Krke, tovarne zdravil, pripravili prvo odprto tekmovanje v veleslalomu za člane in uspelo jim je na startno listo zapisati tudi takšna imena jugoslovanskega smučanja, kot so Sašo Robič, Tomaž Čižman, Robert Žan, Blaž Jemec in še vrsto bolj in manj znanih vrhunskih smučarskih tekmovalcev.
Zveneča imena, ki bi po vsej verjetnosti odnesla slavo tega v slovenskem prostoru še vse premalo uveljavljenega smučišča, si je organizator še dva dneva pred tekmovanjem zagotovil s telegrami. Žal pa se je zgodilo, da se ob 10. uri pod Gačami ni pojavilo nobeno od teh zvenečih imen, še več, s startne liste so morali
ZMAGAL LEVIČAR
SEVNICA — Na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec februarje prvo mesto osvojil Ivan Levičar (8 točk). V skupnem seštevku dveh turnirjev letošnjega leta je v vodstvu lanskoletni zmagovalec Zvonko Mesojedec (19 točk), 2. Engels Blas (16) in 3. Franc Derstvenšek (12).
V ŠAHOVSKEM TRIATLONU ŠENTRUPERT
TREBNJE — ŠK Trebnje organizira že drugi šahovski triatlon, odigrani pa so bili že štirje turnirji. Vodi ekipa Šentruperta, kije zbrala doslej 49točk, sledita pa Svoboda iz Krmelja (45,5) in Mokronog (35,5 točke). Do konca triatlona sta na sporedu še hitropotezni turnir, ki bo marca v Krmelju, in turnir v reševanju šahovskih problemov, ki bo aprila v Mokronogu.
J. HOČEVAR
Filipovičeva in Komac športnika Kočevja 1986
Slovesnost v kočevskem športnem domu
KOČEVJE — V prostorih kočevskega športnega doma je bila pred dnevi slovesnost, na kateri so pfoglasili najboljše športnice in športnike mestaobRinži za minulo leto, ob tej priložnosti pa so tudi podelili občinska priznanja, značke ZTKO in republiške Bloudkove nagrade.
Številne goste, med katerimi so bili tudi predstavniki pobratene občine Dolina pri Trstu, je uvodoma pozdravil Jože Gorše. »Ponosni smo lahko na to, da sev Kočevju velika pozornost posveča množičnosti v športu, ob tem pa imamo tudi kvalitetne športne panoge,« je dejal med ostalim. Sicer pa je, razumljivo, največ pozornosti veljalo proglasitvam najboljših. Športnica Kočevja za minulo leto je Julija Filipovič, vratarica kočevskega Itasa, ena najboljših rokometašic svoje generacije v Sloveniji. Omenimo le, daje Filipovičeva lani nastopala na avnojskem turnirju v Bihaču, njena zasluga pa je, da je slovenska reprezentanca na tem turnirju osvojila prvo mesto. In kdo je najboljši športnik? Že tretjič zapored je ta naslov pripadel Gregorju Komacu, članu namiznoteniškega kluba Kočevje, ki je lani postal državni prvak v igri mešanih dvojic. Ob tem je Komac dosegel tudi nekaj drugih omembe vrednih rezultatov, kot posebno darilo pa mu je bila podeljena ročna ura.
Ob številnih dobitnikih občinskih priznanj omenimo, da sta bronasti Bloudkovi znački prejela Dušan Zamida in Slavko Prelo-žnik, srebrni Tine Kajfež in Milan Pajnič, medtem ko so zlato značko prejeli Dušan Smola, Saša Bižal in Marija Andoljšek.
M. GLAVONJIČ
SKOKI NA URSNIH SELIH — V nedeljo, 1. marca, je društvo copatarjev z Uršnih sel organiziralo zanimivo tekmo na tamkajšnji skakalnici. Pri pionirjih je zmagal Klobučar s skokom 30,5 metra, med mladinci Konček z Uršnih sel s skokom 40,5 metra, medtem ko je bil pri članih vrstni red tak: 1. Zupan (Vinji vrh) 159 točk (42,5 m), 2. Labes (Krško) 144,5 (43 m),
3.	Pavlin (Novo mesto) 144 (39,5 m), 4. Kulovec (Uršna sela) 143,5 (41,5 m), 5. Erpe (Uršna sela) 139 (37,5 m), itd. V ekipnem seštevku je zmagala ekipa Uršnih sel pred Krškim in Birčno vasjo. (Foto: J. Pavlin)
Sobota prinaša rešilni točki?
Po porazu s Pakracem morajo odbojkarji Pionirja v soboto doma ugnati ekipo Rijeke — Pričetek tekme ob 19. uri — Dvanajsta zmaga Kočevk
Novomeški odbojkarji so bili v soboto pred izredno pomembno zmago na gostovanju v Pakracu. 14. kolo II. zvezne lige jim je namreč prineslo nesrečen poraz, s katerim so se znova našli v krogu ekip, ki se bodo morale za obstanek v drugoligaški družbi pošteno potruditi. Kar dve uri je trajala ogorčena borba za vsako točko, športna sreča pa tokrat Novomeščanom ni bilo naklonjena.
črtati natanko polovico od 64 prijavljenih. Sekretar organizacijskega odbora Jože Golob ni mogel skriti razočaranja: »Pripravili smo se kot za tekmo svetovnega pokala, saj smo hoteli dokazati, da tudi Dolenjcem smučanja nekaj pomeni. Postavili smo hišico na startu, hišico na cilju, slavnostno tribuno, ogradili progo, postavili stojnice s pijačo in jedačo, nazadnje pa takšno razočaranje. Človek bi nekako še razumel, če tega datuma tekmovanja ne bi določili prav na smučarski zvezi zato, da so nam zagotovili udeležbo obljubljene smučarske reprezentance.« Številni gledalci, ki so se to sončno nedeljo pripeljali na Gače s smučmi na prtljažnikih, niso ostali razočarani, pač pa so ogled tekme raje zamenjali s smučanjem.
Kljub takšnemu škandalu, ki ga Rogovci in Krkaši ne bodo kmalu pozabili, so tekmo na 1400 metrov dolgi in odlično pripravljeni progi dobro izpeljali. Rezultati: 1. Marko Šušteršič (Valentin Vodnik, Ljubljana) 2:10.43,
2.	Pavle Kancilja (Slavko Šlander, Domžale) 2:12,22, 3. Robert Peric (Rog, Novo mesto) 2:17,52,4.Tomaž Rešetič (Šentjernej) 2:19,52, 5. Rudi Rušer (Rog) 2:19,99, 6. Božo Tratar (Rog) 2:21,25, 7. Darko Marolt (Rog) 2:21,33, 8. Boštjan Špiler (Rog) 2:21,83, 9. Rok Račečič (Rog) 2:21,84, 10. Andrej Baškovič (Rog) 2:22,82.
J. PAVLIN
PAKRAC PAPUK — PIONIR 3:1 (-
10,13,14,14) — V srečanju ekip, ki jima gori pod nogami, so gostitelji pokazali večjo željo za zmago, njihova borbenost pa je bila tista, kije srečanje odločila. Igralci Pionirja so sicer dobili prvi set, v preostalih treh pa po ogorčenem boju ostali praznih rok. Omenimo le, da so tako v tretjem kot v četrtem setu vodili s 14:13, imeliobak-rat set žogi, vendar jim odločilne točke ni uspelo osvojiti. Prav srečanje v Pak-
Veleslalomska ekipna zmaga organizatorju
Tekma za pokal Gorjancev
DECE NAD GABRJEM — Smučarsko društvo Gorjanci in OO ZSMS Gabrje sta v nedeljo pripravila na smučišču Dece nad Gabrjem 5. gorjanski veleslalom. Nedeljsko tekmovanje, katerega pokrovitelja sta bila GIP Pionir in IMV iz Novega mesta, je odlično potekalo. Razen enega poškodovanega prsta in ene zlomljene smučke pri veterankah ni bilo poškodb.
Proga je imela višinsko razliko 200 m; dobro je zdržala vseh 130 tekmovalcev. Skoraj polovica tekmovalcev je bila iz_SD Gorjanci, sledijo ekipe Gabrja, Šentjerneja in Trima. Smučarjem so podelili kolajne za prva tri mesta in diplome za četrto in peto, in to v vsaki od devetih kategorij. Najstarejša udeleženca pri moških in ženskah sta bila nagrajena s pokalom Dolenjskega lista in Servisa smuči Bajc, najmlajši smučar je dobil pokal ZTKO Novo mesto. Ekipni zmagovalec nedeljskega veleslaloma, ki gaje sicer obiskalo bolj malo gledalcev, je bilo SD Gorjanci, sledijo Gabrje, Šentjernej in Trimo. Prve tri ekipe so dobile pokale. Najhitrejši na progi je bil Aleš Bajt, ki si je s tem pridobil pokal graverstva Staniša.
M.LUZAR
USPEŠEN HRIBARJEV NASTOP V LJUBLJANI
LJUBLJANA — V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani letošnje republiško prvenstvo SRS za mladince v namiznem tenisu. V konkurenci 48 najboljših igralcev je viden uspeh dosegel Novomeščan Marjan Hribar, ki je v posamični konkurenci zasedel 6. mesto, med dvojicami seje skupaj s Sobočanom Kuzmo prebil v finale, kjer sta po izenačenem boju klonila, medtem ko sije v igri mešanih dvojic skupaj s Kranjčanko Frelihovo priigral 3. do
4.	mesto.
ŠAH ZA 8. MAREC
DOLŽ — Športno društvo z Dolža organizira v nedeljo, 8. marca, šahovski turnir v počastitev dneva žena. Turnir se bo pričel ob 9. uri v prostorih osnovne šole Dolž, organizator pa sprejema prijave eno uro pred pričetkom tekmovanja. Če bo prijavljenih veliko imen, bodo igrali razvrščeni v kategorije. Vabljeni!
DANES ALPINISTIČNA ŠOLA
NOVO MESTO — Alpinistični odsek novomeškega planinskega društva obvešča, da se bo danes, 5. marca, ob 17. uri pričela alpinistična šola, ki jo bo vodil Arnold Koštomaj. Vabljeni!
racu je pokazalo, da Novomeščani zaradi neizkušenosti na točke na gosto-
MEDNARODNO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V NOVEM MESTU!
NOVO MESTO — Dolenjski namiznoteniški delavci so pred dnevi prejeli še eno priznanje. Jugoslovanska zveza jim je namreč zaupala organizacijo letošnjega mednarodnega prvenstva Jugoslavije za mladince, ki bo v novomeški športni dvorani 27. in 28. marca. Na prvenstvu bodo nastopili igralci iz dvajsetih držav, dres z državnim grbom pa bo oblekel tudi Novomeščan Marjan Hribar. Organizatorji prvenstva so NTK Novo mesto, medregijska zveza Ljubljana in namiznoteniška zveza Slovenije.
vanjih ne morejo računati in težko, da bodo še kje letos imeli takšno priložnost za zmago.
Pionir: Vernig, Brulec, Komadina, Petkovič, Goleš, Prah, Travižan, Resnik, Koprivnik.
Spodnji del lestvice je po sobotnem kolu takšen: 9. Pakrac Papuk 10 točk, 10. Pionir 8, II. Rijeka6,12. Fužinar4 in 13. Zadar 2 točki. Na dlani je, da bo za Novomeščane odločilno sobotno
15.	kolo, ko prihaja v novomeško športno dvorano ekipa Rijeka. Pionir tokrat mora zmagati, zato v enem odločilnih srečanj letošnjega prvenstva pričakujejo tudi izdatno podporo navijačev. Srečanje bo v soboto ob 19. uri.
GORJE — KOČEVJE 1:3 (-11,-5,9, -13) — Kočevke so v 12. kolu I. SOL dosegle že dvanajsto zaporedno zmago in so zelo blizu temu, da letošnje prvenstvo osvojijo brez izgubljene točke. Tokrat so z rutinsko igro osvojile točki v Gorjah, gostiteljicam pa ostaja v uteho, da so bodočim prvakinjam odščipnile niz.
Kočevje: Klun, Kočevar, Uran, Levstik, Turk, Gornik, Drobnič, Ahac.
Kočevje ima 24 točk, drugouvrščeni Krim pa kar 8 manj. V soboto igrajo Kočevke doma zzadnjeuvrščenoekipo Fužinarja ml.
V SOBOTO ODLOČITEV — Po dveh zaporednih porazih na startu spomladanskega dela II. zvezne odbojkarske lige čaka igralce novomeškega Pionirja v soboto eno odločilnih srečanj za obstanek v ligi. Brulec (na posnetku v akciji) in soigralci morajo namreč srečanje z Rijeko dobiti, če hočejo mirneje nadaljevati prvenstvo. Igralci in trener Babnik se tega zavedajo in obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, seveda pa pri tem pričakujejo izdatno pomoč s tribun. (Foto: B. B.)
Iskri tri nove medalje
Nadaljevalo se je letošnje republiško dvoransko atletsko prvenstvo — Tokrat na parketu mlajši
mladinci
Športna sreča še v drugo obrnila hrbet
Nov tesen poraz košarkarjev Novolesa v I. SKL
Po nesrečnem porazu minulo soboto s Cometom so košarkarji novomeškega Novolesa tudi to soboto ostali praznih rok. V novomeški športni dvorani so imeli v gosteh ekipo Ilirije, ki sodi v gornji del prvenstvene razpredelnice I. SKL, in v razburljivem zaključku izgubili obe točki.
NOVOLES—ILIRIJA 70:74 (39:34) — Srečanje dokaj izenačenih nasprotnikov je prineslo slabo in nezanimivo košarko, ki ni zadovoljila kakih 150 gledalcev v športni dvorani pod Marofom. Gostitelji so i ekaj bolje igrali le v prvem delu, ko je vse kazalo na njihov zanesljiv uspeh, a so v nadaljevanju vse preveč popustili. Izkušeni gostje iz Ljubljane, ki so tokrat imeli na svoji strani tudi sodniški par, še posebej someščana Kavčiča, so napake gostiteljev spretno izkoristili. Ob sodnikih jim je bila obilno naklonjena tudi športna sreča, s katero so sebi v prid odločili razburljiv finiš.
Novoles: Vučkovič 11, Cerkovnik 14, Pintar 2, Kek 2, Lalič 2, Župevec 14, Plantan 15.
Novomeščani so navzlic dvema porazoma še naprej na 8. mestu, imajo pa 22 točk. V soboto jih čaka potovanje k zadnjeuvrščenemu Kraškemu zidarju, kjer zmaga ne bi smela biti vprašljiva.
LABOD — INDUPLATI MENGEŠ 72:88 (32:46) — Kot je bilo pričakovati, so Novomeščanke še petnajstič letos ostale praznih rok in res vse manj je možnosti, da bi pred slovesom iz lige osvojile še kakšen par točk.
Labod: Srebrnjak 22, Gal 19, Bratož 18, Čavlovič 9, Smrke 2, Struna 2.
Z eno samo zmago je Labod krepko zadnji, v soboto pa potujejo Novomeščanke na Jesenice.
REZERVIRANO ZA ŠAH
• V Črnomlju je bil v nedeljo, 22. februarja, hitropotezni turnir v počastitev občinskega praznika. Nastopilo je 38 šahistov iz Duge Rese, Vrbovškega, Metlike, Novega mesta in Črnomlja, razdeljeni pa so bili v štiri predtekmovalne skupine. V skupini A sta si prvo mesto razdelila Kastelic in Avsec(oba Novo mesto) s po 7,5 točke, v skupini B je zmagal Milič (Novo mesto) s 7,5 točke pred Kastelcem (Metlika) 6 in Stariho (Črnomelj) 5,5, medtem ko je bil v skupini C najboljši Petrič (Metlika) 7, drugi je bil Papež 6,5, tretji Bedič (tk>a Črnomelj) 5,5 itd. V finalni skupini je naziv prvaka prepričljivo pripadel Kastelcu, ki je zbral vseh 11 točk, drugi je bil Milič 9, tretji Petrič 7, četrti Picek 7, itd. V tolažilni skupini je zmaga pripadla Bosilkevcu (Vrbovško) z 10 točkami.
• Na OS Milke Šobar-Nataša v Šmihelu je bilo pred dnevi šahovsko prvenstvo mlajših pionirjev in pionirk novomeške občine. Pri dekletih je zmagala Zorkova pred Vidmarjevo in Filipasovo (vse OŠ Katja Rupena), pri fantih pa Jevnikar (OŠ Milka Šobar-Nataša) pred Lubejem (Katje Rupena) in Zamido (OŠ Baza 20 Dol. Toplice). Po prvih pet uvrščenih se je uvrstilo na regionalno prvenstvo, ki bo 14. marca na OŠ Katja Rupena.
• Kolo pred koncem polfinalnega turnirja so že znani trije finalisti in prvak. To je Nikola Brajkovič, ki vodi z 8 točkami (I), sledita pa Rozman 7, Lubej 6,5 itd.
• V soboto, 28. februarja, je bilo v prostorih OS Baza 20 v Dolenjskih Toplicah regionalno ekipno šahovsko prvenstvo pionirjev in pionirk. Na republiško ekipno prvenstvo so se uvrstili OŠ Katja Rupena pri starejših pionirkah ter OŠ Stična in OŠ Stari trg ob Kolpi pri starejših pionirjih. Sicer pa je med mlajšimi pionirji zmagala vrsta OŠ Louis Adamič izGrosupljega pred OŠ Katja Rupena in OŠ Stari trg, pri mlajših pionirkah OŠ Stari trg pred OŠ Katja Rupena in OŠ Žalna-Grosuplje, med starejšimi pionirkami OŠ Katja Rupena pred OŠ Stična in OŠ Stari trg ter pri starejših pionirjih OŠ Stična pred OŠ Stari trg in OŠ Katja Rupena.
• V okviru praznovanj ob črnomaljskem občinskem prazniku so vojaki tamkajšnje garnizije gostovali v Starem trgu in odigrali dvoboj s šahisti osnovne šole. Končni rezultat je bil 7:7.
CELJE — Nadaljevanje republiškega prvenstva v dvorani je mladim atletom navrglo enakoštevilo medaljkot pred tednom njihovim starejšim tovarišem.
Prvenstvo v tekih in vodoravnih skokih je bilo v Celju, skoka v višino pa so se mlajši mladinci in pionirji Iskre udeležili v Ljubljani. Pionir Zatežič je osvojil naslov prvaka v skoku v višino; preskočil je osebni rekord 178 cm. Pri mlajših mladincih, ki so letos nasploh zelo napredovali, je bil Zupin 5., a je prvič preskočil višino 190 cm.
V Celju se je odlikoval Božič v sprintu na 60 m. V tretji tekmi letošnje dvoranske sezone je osebni rekord popravil na 7,0 s in z njim osvojil drugo mesto.
V troskoku je Kajtazovič osvojil tretje mestos 13,48 m, kar je tudi osebni rekord, v daljini pa je imel ob petih prestopih le en veljaven skok: 628 cm.
Pionirka Bučarjeva je60mzovirami pretekla v času 10,2 s, Ašičeva.Tičarje-va in Hudoklinova pa so v skoku v daljino dosegle rezultate 491,487 in 473
TENIS ZA DAN ZENA
KRŠKO — Tenis klub Krško organizira v počastitev dneva žena odprt turnir, na katerem lahko sodelujejo vse predstavnice ženskega spola neglede na starostin znanje teniških veščin. Prijave bodo organizatorji prejemali na dan turnirja, ki bo v nedeljo, 8. marca, ob 10. uri v športni dvorani v Leskovcu pri Krškem. Najboljše čakajo lepe nagrade.
USPEŠNO LETO NOVOMEŠKIH ALPINISTOV
NOVO MESTO — Novomeški alpinisti — v minulem letu jih je bilo aktivnih 7 — so lani opravili kar 200 vzponov do VI. težavnostne stopnje, največ seveda v domačih gorah, plezali pa so tudi v italijanskih Dolomitih ter Visokih Tatrah v ČSSR. Ob oceni lanskega dala velja omeniti še, da so organizirali tudi alpinistično šolo, ki jo je obiskovalo 7 tečajnikov, med alpiniste pa so sprejeli Miloša Kolška in Romana Mihaliča. Že v januarju letos so novomeški alpinisti aktivnost nadaljevali in preplezali nekaj težkih smeri v domačih gorah.
cm. Mlajša mladinka Jeničeva je pristala pri 457 cm.
Letošnja skupna bera medalj Iskrinih atletov na dvoranskem republiškem prvenstvu v atletikije: 2zlati,2 srebrni in 2 bronasti medalji. Osebni rekordi večine nastopajočih so znak, da mladi novomeški atletski roddobro napreduje.
J. P.
NOV TESEN PORAZ — Tudi dobra igra Sama Plantana (svetel dres), ki igra to sezono v res izredni formi, je bila v minulih dveh kolih premalo, da bi Novomeščani srečanji v razburljivih končnicah odločili sebi v prid. Po porazu z dvema točkama proti Cometu so bili tokrat za 4 točke prekratki v tekmi z Ilirijo. (Foto: B. B.)
ŠPORTNI KOMENTAR
Poceni prodan ugled
Neodgovorno ravnanje Smučarske zveze
Ni sicer znan natančen podatek, koliko denarja namenja dolenjsko združeno delo slovenski vrhunski smučariji, vsekakor pa ne gre za ravno majhne zneske. Navsezadnje je v jugoslovanskem smučarskem skladu kar lepo število delovnih organizacij iz tega konca Slovenije, omenimo le Krko, IMV, Novoteks, Laboda, Pionirja, in če drugega ne bi, bi si Dolenjska že zaradi tega zaslužila drugačen odnos slovenske smučarske zveze od tistega, ki ga je ta zelo nazorno predstavila ob nedeljskem veleslalomu za nagrado Krke na Gačah.
Osrednje dolenjsko smučišče, ki ima ambicije postati še kaj več od tega, je bito v nedeljo pred premiero veleslalomske tekme na precej višji ravni od številnih rekreacijskih in sindikalnih tekmovanj, ki smo jim bili doslej priča na Gačah. Smučarska zveza Slovenije je namreč organizatorjema tekme, S D Rog in Tovarni zdravil Krka, telefonično in telegramsko zagotovila udeležbo nekaterih znanih imen belega športa, omenimo le Tomaža Čižmana, Sašo Robiča, Roberta Žana, Mateja Oblaka in drugih. Temu primerne so bile seveda priprave. Odlično pripravljene proge, utrjene s snežnim cementom, za katere je kasnejši zmagovalec Miloš Šušteršič iz Ljubljane dejal, da na podobnih letos še ni vozil, nalašč za to tekmo postavljene
startna in ciljna hišica, ograja, ozvočenje, obširen bilten, da o posebej pripravljenih nagradah za reprezentante, reklami in še čem ne govorimo, vse to naj bi dajalo tako težko pričakovani tekmi dodaten mik. A so ostali krkaši, rogovci in drugi ljubitelji smučanja v nedeljo globoko razočarani. Ne toliko zaradi tega. ker se nobeno od najavljenih imen ni pojavilo na startu — mimogrede: organizatorji so v upanju na morebiten prihod tekmovalcev prelagali pričetek starta dobre pol ure — pač pa zaradi odnosa osrednje republiške smučarske zveze do, za njihove razmere, nerazvitih smučarskih središč. Dobro bi bilo, če bi se slovenski smučarski vrhovi zavedali, da s takšnimi potezami šport, ki je še do včeraj bil simbol in ponos slovenstva, veliko izgublja. Danes na ugledu, jutri morda že pri denarju.
In ne moremo, da se ob vsem tem ne bi spomnilo še nedavnega razgovora s sekretarjem Smučarske zveze Slovenije Janezom Bukovnikom, ki je glasno priznal, da sta bila IMV in Krka med tistimi, ki so prve in najbolje poskrbele, s svojim zgledom seveda, da ima akcija SZS »Podarim-dobim« danes tolikšen odmev v javnosti. A kot da je roko pripravljena ponujati le ena stran.
B.	BUDJA
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 6. III.
10.05 TEDNIK
11.05 SONCE IN SENCE, ponovitev
1.	dela španske nadaljevanke
16.10	— 23.55 TELETEKST
16.25 TEDNIK
17.25 POROČILA
17.30 MIŠKE MAŠKE VRTITAČKE
17.50	FRAČJI DOL, 4. del nanizanke
18.15	IZKUŠNJE IN PREIZKUŠNJE: Primorska saga
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME
19.30 DNEVNIK
20.05 PETER VELIKI, 5. del nadaljevanke
21.05 PO SLEDOVIH SLOVENCEV V SVETU: Za kruhom, 2. oddaja dok. serije
21.40	REZERVIRAN ČAS
22.00	DNEVNIK
22.15	ZGREŠENE AMBICIJE, italijanski film
Film po romanu Alberta Moravie govori o notranjem propadanju in človeškem razkroju italijanske bur-žoazije v času vzpona fašizma. Gre za usodno povezanost znotraj ožjega kroga moških in žensk, ki izoriščajo drug drugega, si lažejo, se sprenevedajo in zakrivajo svojo pravo podobo. V takšnih okoliščinah lahko zmagajo le močni, tisti, ki imajo denar.
DRUGI PROGRAM
16.55	Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Ne lahko ne težko — 18.00 Razvoj tekstilnega inženirstva — 18.30 Risanka — 18.40 Številke in črke — 19.00 Ptuj 86 — 19,30 Dnevnik — 20.00 Moja generacija: Ime ti je ženska —
20.45	Včerai. danes, jutri — 21.05 Počasno umirjanje (avstrijski film) —
22.25	En avtor, en film: M. Bajič: Arkadija
TV ZAGREB
8.20	Poročila — 8.25 Ne lahko ne težko — 8.55 TV v šoli — 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 13.40 Prezrli ste, poglejte — '15.00 TV v šoli — 16.00 Dober dan —
17.10	Kronika Reke — 17.30 Ne lahko ne težko — 18.00 Razvoj tekstilnega inženirstva — 18.40 Številke in črke —
19.00	TV koledar — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Pod krinko —
20.50 Zabavnoglasbena oddaja —
21.50 Dnevnik — 22.10 V petek ob 22h — 23.40 Mali koncert — 23.55 Poročila — 00.00 Bis
SOBOTA, 7. III.
7.45 — 11.40 in 13.55 — 23.50 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 RADOVEDNI TAČEK: Ura
8.20 NANA, MALA OPICA 8.35 VROČE-HLADNO
9.05 MIŠKE MAČKE VRTITAČKE
9.25	LOV NA ZAKLAD, ROMEO IN SURKETA, ALIČE IZGANJA ČAROVNIJE, angleške otroške oddaje
10.20 MIR IN RAZOROŽITEV, ponovitev 14. dela
10.50 AKTUALNO: KJE JE MESTO MURE DANES?
14.45 POROČILA
14.50 BRILJANTiNA, ameriški film
16.30	ZDRAVILNE VODE: DOBRNA
17.00 DP V KOŠARKI — BOSNA:
CZ
18.25 NA ZVEZI
18.45	RISANKA
19.00 DANES:
KNJIGA
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	DEMSEY IN MAKEPEACE,
8. del nanizanke
21.00 IZBOR POPEVKE ZA EVRO-VIZIJO
23.05	DNEVNIK
23.20	EVROPSKI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), reportaža
DRUGI PROGRAM
13.40	Test — 14.55 Kako biti skupaj — 15.25 Charley in Maria (švedski film) — 16.25 Zlom (ponovitev nad-
aljevanke) — 17.30 Otroška predstava: Cirkus, Ježeva hišica — 18.40 Dallas (ameriška nadaljevanka) — 19.30 Dnevnik — 20.15 Glasbeni večer —
21.45	Poročila — 21.50 Oddaja iz kulture — 22.20 Jazz na ekranu
TV ZAGREB
9.00	TV v šoli — 10.30 Poročila —
12.50	Izbor iz programa plus — 14.40 Poročila — 14.45 TV koledar — 14.55 Narodna glasba — 15.25 Sedem TV dni — 16.10 Evropski pokal v alpskem smučanju, slalom (m) — 17.00 Košarka Bosna.CZ — 18.30 Živeti z naravo — 19.15 Risanke — 19.30 Dnevnik —
20.15	Boljše življenje — 21.00 Izbor popevke za Evrovizijo — 23.00 Dnevnik — 23.10 Vročina in prah (ameriški film)
NEDELJA, 8. III.
9.05 — 13.35 in 15.10 — 22.55 TELETEKST
9.20 POROČILA q IX ŽIV ŽAV
10.15	LUTKE IN LUTKI
10.20 FRAČJI DOL, ponovitev 4. dela
10.45	VČASIH TUDI ČARAMO
11.05 DEMSEY IN MAKEPEACE, ponovitev 8. dela nanizanke
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 ANSAMBEL FRANCA MIHELIČA
13.30	POROČILA
15.25 MALU, 6. del brazilske nadaljevanke
16.15 LADY CAROLINE LAMB, angleško-italijanski film
18.15 ALPE-JADRAN, informativno-mozaična oddaja
18.45	RISANKA
19.00	DANES:
KINO
TURISTIČNI NAGELJ — NEŽA
19.26 VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 POTOVANJE V VUČJAK, 6. del nadaljevanke
21.15 GLASBENA ODDAJA
22.05 ŠPORTNI PREGLED
22.50	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55	Poročila — 9.00 Vsi smo obramba in Sarajevski atentat (jugosl. film)
— 12.00 Anglunipe (oddaja v romšči-ni) — 12.15 Videotilt — 15.00 DP v boksu — 16.00 Rokomet (ž), Radni-čki:Prešov — 17.15 Finale košarkarskega pokala Jugoslavije (ž) — Hi.45 Izviri — 19.30 Dnevnik — 20.00 Človekovi možgani (dok. serija) —
20.50	Poročila — 21.10 Mansfield park (4. del angl. nadaljevanke) —
22.00	Portret dr. Vladimira Bakariča
— 22.45 Mali koncert — 23.00 Pesniško gledališče
PONEDELJEK, 9. III.
TV MOZAIK:
10.05	ZRCALO TEDNA
10.25 VELIKA IGRA MALE GOSPE, ameriški film
16.40	— 23.00 TELETEKST
16.55	TV MOZAIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30	RADOVEDNI TAČEK
17.45 VROČE-HLADNO, 4. oddaja
18.15	FOLKLORNI ANSAMBEL COPOULIERO
18.45 RISANKA
19.00	DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05	DRAGULJ V KRONI, 11. del
nadaljevanke
21.10	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
16.00 Dober dan, šport— 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška oddaja — 17.45 Igrarije — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Paralele (zunanjepolitična oddaja) — 20.45 Čhopiniada —
21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Macao (ameriški film) — 22.40 Znanstveni grafiti
TOREK, 10. III.
10.05	TV MOZAIK — ŠOLSKA TV:
ZEMLJEPIS
JEZIKOVNI UTRINKI
11.00 ANGLEŠČINA I
11.30 FRANCOŠČINA I
17.10	— 22.20 TELETEKST
17.25 TV MOZAIK, ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 KAKO NARIŠEŠ PRAVLJICO — Portret akademske slikarke Marjance Jemec-Božič
17.45 EX LIBRIS M & M. ponovitev
18.45 RISANKA
19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26	VREME
19.30	DNEVNIK
20.05 GOSPOD DIMKOVIČ, drama TV Beograd
Violončelist Dimkovič živi v okupiranem Beogradu in se ne želi vmešavati v politiko, zvest in predan je le svoji glasbi. Nenadoma pa ga vrtinec vojne posrka vase in odločiti se mora v trenutku. Gre za življenje njegove hčerke edinke, ki je kot skojevka padla v roke okupatorju. Pred umetnikom se odpira dolga pot ponižanj.
21.25	INTEGRALI
22.05 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.15	Test — 17.30 Angleščina I —
18.00	Francoščina I — 18.30 Mostovi-hidak— 19.00 Rezerviran čas—19.30 Dnevnik — 20.00 Ko se korenin zavemo: Prva partizanska pomlad —
20.55	Žrebanje lota — 21.00 Narodna glasba — 21.50 Kako je z vašim očetom (humoristična serija)
SREDA, 11. III.
TV MOZAIK:
10.05 GOSPOD DIMKOVIČ, drama
11.20 MOSTOVI 11.50 INTEGRALI
15.30 — 23.05 TELETEKST
15.45 TV MOZAIK, ponovitev
17.30 POROČILA
17.35 L. Suhodolčan: PRIMOŽEV DNEVNIK, 2. oddaja (ČB)
18.20 SKRIVNOSTI MORJA, 5. oddaja
18.45 RISANKA 19.00 DANES:
OBZORNIK
19.26 VREME 19.30 DNEVNIK
20.05 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 FILM TEDNA: MED LJUBEZNIJO IN SMRTJO, ameriški film V drugi polovici 14. stoletja se Heron iz Foixa odpravi iz Pariza proti Londonu. Kot študent se želi izpopolnjevati, hkrati pa se umika pred bedo in grozo, ki vladata tako v Parizu kot na deželi. Kmetje pripravljajo upor, vojna divja, polemiči doživljajo krizo vrednost. Mladi Heron v tem iztirjenem svetu sreča Claudio, hčerko kraljevega intendanta. Pred kaosom in nasiljem se zatečeta v ljubezen. Ta-
ko režiser John Huston zoperstavi intimna čustva, zlasti ljubezen, iztirjenemu svetu.
22.20 DNEVNIK 22.35 REZERVIRAN ČAS
DRUGI PROGRAM
16.55 Test — 17.10 Dnevnik — 17.30 Otroška serija — 18.00 Znati ljubiti — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila — 21.35 Umetniški večer
ČETRTEK, 12. III.
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV:
10.05 FILMSKA VZGOJA SLOVENSKI KRATKI FILM
11.05 KOT KAK MOŠKI, francoski film
16.20 — 23.55 TELETEKST
16.35 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.35 POROČILA
17.40 NANA, MALA OPICA 17.55 BILO JE...
18.45 RISANKA -19.00 DANES:
OBZORNIK 19.26 VREME 19.30 DNEVNIK 20.00 TEDNIK
21.10 SONCE IN SENCE, 4. del nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.25 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA: RDEČE KLASJE, slovenski film
DRUGI PROGRAM
17.10 Dnevnik — 17.30 Smogovci —
18.00 Izobraževalna oddaja — 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka— 19.30 Dnevnik —
20.00 Narodna glasba — 20.45 Poročila — 20.50 Dokumentarni večer — 22.25 Knjiga
M.
NEKAJ RIBNIŠKIH
KONČNO DOBILI ODVETNIKA — Pred kratkim je v Šeškovi ulici 18 v Ribnici odprl odvetniško pisarno Aleš Abrahamsberg.
ŠOLI KUPILI KLAVIR — Organizacije združenega dela ribniške občine so spet pokazale razumevanje za delo in prizadevanje ribniške glasbene šole. Zagotovile soji denar za nakup novega klavirja.
KAJ V PROSTEM ČASU? — Komisija za organiziranje prostega časa, ki dela pri mladinski organizaciji, je imela največ dela med šqjjkimi počitnicami, ko je skupaj z vodstvom ribniške šole organizirala začetni in nadaljevalni tečaj za šolarje. Sodelovala je tudi pri organiziranju kulturnih prireditev in nekaj izletov na slovenska smučišča.
M. G-č
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in tašča
ALOJZIJA HORVAT
iz Metlike, Šestova 16
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vaščanom Bubnjarcev, sodelavcem Beti Metlika, DSSS ter tozda Kodranka in volna, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje in izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo dr. Srebočanovi in ostalim zdravnikom ZD Metlika ter osebju internega oddelka novomeške bolnišnice, za nego in lajšanje bolečin. Iskrena zahvala Marici Omerzel za tolažbo v težkih trenutkih življenja, Janezu Starcu za ganljive besede ob slovesu, pevcem za lepo zapete pesmi in g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Metlika, 14. 2. 1987
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, tast, dedek, pradedek, brat
in stric
IZIDOR KRIŽAN
s Sel pri Vrčicah 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki sta v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence, ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala krajevni organizaciji ZB Semič, Društvu upokojencev Semič, DO Iskra Semič, Slovenijales Ljubljana, govornikoma tov. Alojzu Lukežiču in Matiji Špringar za ganljive besede slovesa. Iskrena zahvala Zdravstvenemu domu Črnomelj, dr. Strmecu in dr. Stefa-ničevi, aseptičnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, dr. Žuniču, pevskemu zboru KUD Semič in gospodu župniku iz Semiča za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Sela pri Vrčicah, Ljubljana, Karlovac, Chicago
Bolezen, delo in trpljenje — to bilo tvoje je življenje. Kako zelo nam manjkaš ti! Povsod te iščejo oči.
V tvojem domu je praznina, v srcih naših bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
V 87. letu starosti seje po kratki in nenadni bolezni za vedno poslovil od nas naš dragi in skrbni mož, ata, stari ata, brat in stric
ANTON OSTANEK
iz Mačkovca 1 pri Vel. Loki borec XII. SNOUB
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem, kolektivu Elma Čatež, TOZD KT Ljubljana-Moste, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam kakor koli pomagali v najtežjih trenutkih težke bolečine, izražali sožalje, darovali pokojnemu atu vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno sezahvaljujemo organizaciji krajevnega odbora ZB Vel. Loka in LD Vel. Loka za vzorno organiziran pogreb, vsestransko pomoč, častno spremstvo, govornikoma tov. Žibertu in tov. Kozlevčarju za ganljive besede slovesa pri odprtem grobu, pevskemu zboru za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred ob zadnjem slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: žena Rezka, sin Jože, sin Tone z družino in hčerka Terezka z družino v imenu vsega ostalega
sorodstva in prijateljev
Bolezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Kako zelo nam manjkaš ti, povsod te iščejo oči.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANTONIJA BOHTE
iz Dol. Lakovnic 6
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in ji lajšali bolečine. Zahvala velja tudi sosedom, posebno Zupančičevim, Medicevim in Turkovim za pomoč, prav tako Novoteksu — apreturi, IMV-proizvodnji 3 za podarjene vence in izraženo sožalje, kaplanu za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
OBISKALI SMO RADIOAMATERJE
Prejšnji teden so člani radiokluba iz Šentjerneja pripravili zanimivo razstavo o svojem delu. V petek nam je Franci Kromar predaval o vrstah postaj, o frekvencah oddajanja, o vzpostavljanju zvez z radioamaterji širom po svetu. Po predavanju smo nekateri vzposta’vili iz njihovih prostorov
zvezo z Aleksejem iz Sovjetske zveze. Spoznali smo, da ta dejavnost ni samo zabavna, ampak je še kako pomembna ob raznih nesrečah.
GREGOR BIZJAK OŠ Šentjernej
ŠAHISTI IZ DOBOVE NAJBOLJŠI
BREŽICE — Tu je bilo prejšnjo
soboto občinsko tekmovanje v šahu. Prvaki so postali starejši pionirji iz OŠ Dobova (Kežman, Bratanič, Kovačič, Šepetave), naši mlajši pionirji so zasedli 3. mesto. Dobova je prva tudi ekipno. Naša mentorja, tovarišica in tovariš Krivec, nas zdaj pripravljata za nastop na regionalnem tekmovanju v Trbovljah.
ZVONKO KEŽMAN 8. r. OŠ Dobova
Delegacija delavcev OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice,
razpisuje	,
opravila in naloge
kuharice
za nedoločen čas.
Pogoji za zasedbo:
— KV kuharica,
— 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusna doba 2 meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na OŠ Baza 20, Dolenjske Toplice.
O izidu bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri.
173/9-87
Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda občinske konference SZDL Krško na podlagi 1., 5. in 8. člena Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško
razpisuje podelitev priznanj Osvobodilne fronte za leto 1987
1. Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena na področju:
— razvoja naše samoupravne socialistične družbe
— uresničevanja ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in delatervdružbi nasploh, posebej razvijanja delegatskega sistema in uveljavljanja samoupravne organiziranosti združenega dela
— krepitvi SZDL kot fronte vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil
— neposrednega uveljavljanja delovnih ljudi in občanov kot subjektov odločanja na vseh področjih in v vseh sredinah družbenega življenja.
2. Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene orgahizacije in društva ter občani.
3 Pismene predloge z zgoščeno obrazložitvijo je treba predložiti na uskladitev-krajevni organizaciji SZDL, od koder je predlagani kandidat oz. organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 31. marca 1987 na Občinsko konferenco SZDL Krško. Predlagatelji naj zato svoje predloge pravočasno pošljejo krajevnim organizacijam SZDL (do 20. 3- 1987>'
Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri OK SZDL Krško
172/0-87
ZAVOD SR SLOVENIJE ZA REZERVE LJUBLJANA, Titova 118,
objavlja
prosta dela in naloge:
1. skladiščnik v DE Straža,
Straža pri Novem mestu,
2. skladiščni delavec v DE Straža,
Straža pri Novem mestu,
3. skladiščni delavec v DE Gradac,
Gradac v Beli krajini.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1: srednja strokovna izobrazba trgovske smeri in 1 leto delovnih izkušenj,
pod 2 in 3: izpolnjena osnovnošolska obveznost oziroma končan program za usposabljanje in starost nad 18 let.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Slovenije za rezerve, Ljubljana, Titova 118.
174/9-87
Mercator — KZ Krka Novo mesto TZO Polje, n.sub.o., Šentjernej Trdinova 4 Šentjernej
Razpisna komisija zadružnega sveta TZO Polje
razpisuje prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa — direktorja TZO
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da so državljani SFRJ in izpolnjujejo splošne pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi,
— da imajo visoko, višjo ali najmanj srednjo izobrazbo kmetijske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri s 3, 4- oz. 5-letnimi delovnimi izkušnjami v svoji stroki,
— da imajo sposobnost vodenja, organiziranja in usklajevanja delovnega procesa,
— da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto,
— da izpolnjuje pogoje po 511. členu Zakona o združenem delu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Pisne prijave v zaprti kuverti z oznako »Za razpisno komisijo TZO Polje« ter dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
179/9-87
^nr^in^inra	fr^n^in^nniTEi
UČENCI, SODELUJTE V AKCIJI »GRADBENIŠTVO V SLIKI IN BESEDI«!
• r--- ;:•••!  i-
r 1 * • :-tr:' :f--rr4r
tlj:: GIP Pionir vas tudi letos vabi, da sodelujete v nagradni akciji na temo gradbeništva.
i Na razpis se lahko prijavite učenci osnovnih in srednjih šol, vseh razredov in letnikov, ki boste svoje izdelke poslali posamezno ! ali po šolah
IH najkasneje do 10. maja 1985
/1= na naslov:
LflGIP Pionir, OTK, Kettejev drevored 37, Novo mesto. i. ijiL Natečaj obsega dve področji:
1. likovna in fotografska dela Lil: 2. literarno-novinarske prispevke
iJi Tema je dokaj široka in je ne bi želeli omejevati. Prav tako je avtorjem dovoljeno, da izbirajo likovne tehnike (risba, tuš, grafika H itd.), literarne zvrsti (poezija, vse vrste proze, novinarski prispevki itd.), omejen ni niti format likovnih in fotografskih del niti -iti dolžina literarno-novinarskih prispevkov. Vsa dela avtorji odstopijo Pionirju brezplačno in jim ne bodo vrnjena.
Prijavljene avtorje bo posebna komisija razvrstila v več kategorij, zato vas prosimo, da vsakemu delu priložite še osebne podatke: ime in priimek, naslov, starost in razred oziroma letnik in naziv šole.
Izbrana dela bomo predstavili na razstavi in v našem glasilu.
		
		
	5	TT
		
tet		
Nagrade
V vseh (starostnih) kategorijah in naobeh področjih bomo razdelili tudi nagrade:
1. nagrada — knjižna darila v vrednosti 10.000 din	|:T	/| ■■■'■■■■■ |	:	:■
2. nagrada — knjižna darila v vrednosti 8.000 din
3. nagrada — knjižna darila v vrednosti 6.000 din Nagrajeni bodo tudi mentorji, ki bodo animirali čimveč šolarjev ter jim pomagali doseči čim višji kvalitetni nivo. Vsi, kise bodo odzvali na razpis, bodo prejeli priznanje za sodelovanje ter simbolična darila (značke, nalepke, koledarčke...).
ite v roko svinčnik,
••'••••'••••'••lil
barvice, fotoaparat... Izplača se!
Nagrade so torej lepe, zato se čimprej lotite dela, vzem
Osnovna-šola Škocjan objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev
JAVNO LICITACIJO
za prodajo kombibusa TAM 60 A, leto izdelave 1978, registriranega, obnovljenega in v voznem stanju.
Licitacija bo v sredo, dne 11. marca 1987, ob 11. uri v pisarni šole.
Izklicna cena je 750.000 din. Ogled vozila je možen na dan licitacije od 9. do 11. ure.
Na licitaciji lahko enakopravno sodelujejo pravne in fizične osebe. Pred pričetkom morajo udeleženci licitacije plačati varščino v višini 10% od izklicnecene. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti pooblastilo OZD, ki jo zastopajo.
Nakup bo po načelu »videno — kupljeno«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali.
Kupec mora plačati kupnino in prevzeti vozilo najpozneje v treh dneh po licitaciji.
V kupnini ni vračunan prometni davek in ga plača kupec posebej.
171/9-87
ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ NOVO MESTO
Zupančičevo sprehajališče 1
razpisuje
licitacijo
za prodajo 23-sedežnega avtobusa Neretva, letnik 1981. Izklicna cena je 3.200.000.— din.
Licitacija bo javna, in sicer v četrtek, 12. marca 1987, ob 12. uri pred športno dvorano Marof, kjer je vsak dan možen tudi ogled avtobusa.
Interesenti morajo varščino v višini 10% izklicne cene plačati pred licitacijo in oddati pisno ponudbo na gornji naslov. V ceni ni vključen prometni davek, ki ga plača kupec. Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in civilne osebe. Kupec bo sklenil kupoprodajno pogodbo in plačal kupnino v 8 dneh po licitaciji, sicer mu bo varščina propadla.
178/9-87
lesni kombinat nsola novo mesto-straža
DS TOZD TG Dvor
razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. vodja proizvodnje TOZD TG Dvor
pod naslednjimi pogoji:
— končana VI. stopnja lesne smeri in 5 let delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del
2. vodja kooperacije in novih programov
pod naslednjimi pogoji:
— končana VII. stopnja lesne smeri in 4 leta delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti:
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostaviti v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Struža, z oznako: »za razpisno komisijo«
— 68351 Straža
Komisija za delovna razmerja TOZD TG Dvor
objavlja prosta dela in naloge:
1. oddelkovodja
pod naslednjimi pogoji:
— VI. stopnja lesne ali druge tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje del.
Kandidati morajo vloge z dokazili dostaviti v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, TOZD TGD Dvor.
DS TOZD TES
ponovno razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (ni relekcija)
1. vodja centralne priprave dela
Pogoji:
— VII. stopnja strojpe ali druge tehnične smeri in 4 leta delovnih izkušenj, oz. z delom ocenjene delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati morajo vloge z dokazili dostaviti v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža, z oznako »za razpisno komisijo«.
Komisija za delovna razmerja TOZD TES
objavlja prosta dela in naloge
1. kuharice
Pogoji:
— končana IV. stopnja kuharske smeri
— nad 1 leto delovnih izkušenj
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidatke dostaviti v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat Novo mesto-Straža — TOZD TES
180/9-87
Delavski svet
TOZD Zdravstveni dom Novo mesto
razpisuje dela in naloge
— delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo 4 let, in sicer:
1. vodje dispanzerja za predšolske otroke in
2. glavne sestre TOZD.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. zdravnik specialist pediater in 4 leta delovnih izkušenj,
2. višja medicinska sestra in 3 leta delovnih izkušenj
— da imajo pravilen odnos do ljudi
— da cenijo teamsko delo in negujejo dobre medsebojne odnose z delavci
— da imajo organizacijske sposobnosti in odgovoren odnos do dela
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 8 dneh na naslov:
TOZD Zdravstveni dom, Novo mesto, Partizanska c. 27. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
181/9-87
ZAČASNI KOLEGIJSKI ORGAN DRUŽBENEGA VARSTVA
objavlja prosta dela in naloge:
1. TEHNOLOG, 1 izvajalec
Pogoji:
— VII. ali VI. stopnja zahtevnosti lesarske usmeritve
— 3 leta delovnih izkušenj
2. VODJA IZMENE, 1 izvajalec
Pogoji:
— V. stopnja zahtevnosti lesarske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
3. OBDELOVALEC LESA, 4 izvajalci
Pogoji:
— II. stopnja lesarske smeri
Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE — TOZD 2AGA SEVNICA
Savska cesta 24, SEVNICA.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonskem roku.
182/9-87
DS SIS STANOVANJSKEGA IN KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO, Novi trg 6/II
objavlja prosta dela in naloge:
1. RAČUNOVODSKA, FINANČNA IN KNJIGOVODSKA OPRAVILA ZA DRUŽBENO INVESTITORSTVO
2. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKEGA SKLADA
Od interesentov se pričakuje, da bodo izpolnjevali naslednje pogoje:
Pod 1:
— končana izobrazba VI. stopnje ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali V. stopnja ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
Pod 2:
— končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja gradbene smeri (gradbeni tehnik)
— 3 leta delovnih izkušenj s strokovnim izpitom po Zakonu o graditvi objektov.
Zaposlitev je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev ter kratkim opisom o dosedanjem delu naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DS SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Novi trg 6/II.
Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delovne skupnosti.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju objav.
Vse informacije se lahko dobe na tel. št. 21-040, int. 266.
183/9-87
kkkk
KRKA, tovarna zdravil Komisija za cenitev in odprodajo sredstev
KRKA, tovarna zdravil n. tol. o., Novo mesto
razpisuje
javno licitacijo,
ki bo v ponedeljek,9. marca,ob 14.30 v prostorih Krke v Ločni.
Odprodali bomo sledeča sredstva:
pralni stroj PRIMAT centrifuga PRIMAT pralni stroj MIELLE kosilnico TORO enoosni traktor RAPID foto kopirni stroj LUMOPRINT
Informacije na telefon 22-441 int. 416 Rožič
izklicna cena din	
3 kom	300.000
2 kom	50.000
2 kom	300.000
1 kom	15.000
1 kom	50.000
	2.000
416 Rožič.	
£
objavlja
na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja DO SET LJUBLJANA, Pod trančo 2, dela in naloge:
PRODAJA BLAGA
v prodajalni NOVO MESTO, Glavni trg 26
Pogoji za sprejem:
Šola za prodajalce tehnične smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj na enakih delovnih nalogah.
Za opravljanje zgoraj navedene delovne naloge je določeno 1-mesečno poskusno delo.
Prijave naj kandidati dostavijo v 8 dneh po objavi na naslov: ELEKTROTEHNA DO SET, splošna elektrotrgovina, kadrovska služba, Ljubljana, Pod trančo 2.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja.
176/9-87
MERCATOR — KZ KRKA NOVO MESTO TZO AGROOSKRBA ŠKOCJAN
ŠKOCJAN
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
poslovodja prodajalne Šmarjeta
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo končano šolsko izobrazbo V. zahtevnostne kategorije, poklic poslovodja ali kmetijski tehnik
— da imajo 3 leta delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o šolski izobrazbi ter opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
177/9-87
KRKA, tovarna zdravil n. »ol. o., Novo mesto
KRKA, tovarna zdravil, n.sol.o.,
NOVO MESTO
objavlja
prosta dela in naloge
1. SAMOSTOJNEGA PROGRAMERJA IZOBRAŽEVANJA in
2. REFERENTA IZOBRAŽEVANJA
v izobraževalnem centru kadrovsko splošnega sektorja
3. ZDRAVNIKOV in
4. FIZIOTERAPEVTOV
za poslovni enoti Dolenjske in šmarješkeTopliceTOZD Zdravilišča
5. DEŽURNEGA ELEKTRIKARJA za TOZD Izolacije
Za opravljanje navedenih del se zahteva: pod 1) visokošolska izobrazba — kemijske, farmacevtske ali organizacija dela — izobraževalna smer in 3 leta delovnih izkušenj;
pod 2) srednješolska izobrazba administrativne ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; pod 3) visokošolska izobrazba medicinske smeri — specializacija iz fiziatrije, interne medicine ali zdravnik splošne smeri oz. tudi zdravniki, ki imajo opravljen staž; pod 4) višješolska izobrazba zdravstvene smeri — smer fizioterapija in 1 leto delovnih izkušenj, lahko so tudi začetniki brez delovnih izkušenj; pod 5) poklicna šola — obratni elektrikar in 2 leti delovnih izkušenj. Dela se opravljajo 3-izmensko kontinuirano.
Vse, ki so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, vabimo, da oddajo svoje pisne ponudbe v kadrovsko službo Krke v Novem mestu, Cesta herojev 45, v roku 8 dni od dneva objave.
185/9-87
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V POSAVJU
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
VODJE STROKOVNE SLUŽBE
občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju s sedežem v Sevnici
pod naslednjimi pogoji:
1. visoka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj za opravljanje teh del in nalog,
2. vodstvene in organizacijske sposobnosti,
3. osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike.
Vodja strokovne službe bo imenovan za 4 leta.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 10 dneh poobjavi na naslov: Strokovnaslu-žba občinskih skupnosti za zaposlovanje v Posavju — razpisna komisija, SEVNICA, Trg svobode 32. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem postopku.
187/9-87
lElIfiSlllligi
G/P PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija
telefon: (068) 21-201, 24-298 telex: 35710 yu pionir
Od 9. do 31. marca
Ratpr0Sb7^raW°ai
- ~n,,sc 20 - 40 °/o
v klasi
opus
popust
Vsak delovni dan in v soboto od 7 - 17h
M-AGROKOMBINAT KRŠKO TOZD Poljedelstvo-meso Kostanjevica na Krki prodaja na
JAVNI LICITACIJI
1. Tovorni avto TAM 110 izklicna cena
2. Lada 1200 — karavan izklicna cena
3. Zastava 850 — kombi izklicna cena
1.500.000 din
800.000 din
600.000 din
Licitacija bo v ponedeljek, 9. 3. 1987, pri Klavnici v Kostanjevici ob 12. uri. Ogled je možen 1 uro pred pričetkom licitacije.
Pravico sodelovanje na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10% varščino.
186/9-87
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO Občinski štab za TO Ljubljanska 2 Novo mesto
objavlja
prosta dela oz. naloge
SKLADIŠCNIKA-VOZNIKA
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba tehnične smeri (zaže-Ijena strojna smer)
— vozniški izpit B kategorije
— odslužen vojaški rok
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Občinski štab za TO, Ljubljanska 2, 68000 Novo mesto.
188/9-87
V S P O M IN
Te dni mineva žalostno leto.odkarseje od nas za vedno poslovil naš ljubljeni mož, oče in dedek
VALENTIN
PIRH
iz Dol. Straže 10
Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Vsi njegovi
Že leto dni v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina, ne mine ura, dan ne noč, povsod si z nami ti navzoč.
V SPOMIN
9.	marca je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
IVAN MILEK
Gor. Dobravice 13
Vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 69. letu starosti seje tiho poslovil od nas naš dragi brat, stric in svak
IVAN BLATNIK
iz Črmošnjic
Vsem, ki ste ga imeli radi, se od njega poslovili in počastili njegov spomin, iskrena hvala!_ Posebno se zahvaljujemo njegovim dolgoletnim kolegom iz Škofje Loke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
10. februarja je minilo 24 let od smrti našega dragega ata, 26. februarja pa eno leto od smrti naše drage mame
LOVRENCA IN JOŽEFE KIC
iz Zloganja 31 pri Škocjanu
Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate sveče na njunem grobu.
Njuna sinova Jože in Vinko z družinama
Prezgodaj si nas zapustila, v srcih ostala je bolečina, ki ne zaceli je čas.
Nisi se imela čas posloviti od nas, tako hiter je bil tvoj poslednji korak.
V SPOMIN
10. marca minevajo tri žalostna leta, odkar seje od nas za vedno poslovila naša ljuba žena in mamica
LIJA KOS
rojena Fabiani
iz Šmarjete pri Novem mestu
Hvala vsem, ki vam spomin nanjo ni ugasnil.
Žalujoči: vsi njeni
Žalostno minilo je leto, odkar te huda bolezen iztrgala iz družine tvoje, te v večno temo zagrnila, a naša srca te ne bodo nikdar pozabila.
V SPOMIN
7. marca bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti srci našemu dragemu možu, očetu, staremu očetu, bratu in stricu
MATIJI NAGAJU
iz Šalke vasi pri Kočevju
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
5. marca mineva dve leti, odkar mi je usoda zarezala v srce skelečo rano. Še vedno ne morem verjeti, da se ne vrneš več, ljubljeni sin. Zdaj sam v tihi jamici počivaš, na tvojem grobu rožice cvetijo in v tihih mesečnih nočeh ti govorim: »Lojzek, spančkaj sladko, nikoli nisi sam, tu je ljubezen tvoje mame. Cvetek med cvetjem si, zato mirno, sladko spi, moj Lojzek ti.« Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in svečke.
Neutolažljiva tvoja mama
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je zapustila naša draga
MILKA
VREŽE
roj. Bučar
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence ter spremili pokojno k zadnjemu počitku. Še posebno se zahvaljujemo dr. Ostojiču, dr. Kresetovi in patronažni sestri Mariji Bradač za nesebično.pomoč. Hvala pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN
PETJE
iz Dol. Jesenic 7, Šentrupert
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje^ Posebna zahvala dr. Zajcu za lajšanje bolečin, Gričarjevim, Žgajnarjevim, GD Jesenice, delovni organizaciji TRIMO, gospodu župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi 25. februarja 1987
Zaman te iščejo moje oči, zaman te kliče moje srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, meni pa rosijo se solzne oči.
V SPOMIN
mojemu zlatemu sinu
LOJZEKU-LOKU KOVAČIČU
ZAHVALA
Nenadna smrt nam je prezgodaj v 65. letu starosti iztrgala dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
PETRA FLEKA
iz Tanče gore 17 borca NOB
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, vence, nosilcem spomenic in praporov, Evgenu Cestniku za lepe besede pred domačo hišo in godbi na pihala iz Črnomlja za ganljive žalostinke. Posebna zahvala IO OOS DO Belt-Livarna I in kontrola, GD Tanča gora, ZB in stanovalcem Tomšičeve ulice iz Črnomlja za darovano cvetje in vence. Hvala g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila sestra, dobra teta in svakinja
ZOFIJA STARIHA
iz Črnomlja, Kolodvorska 43
Iskreno se zahvaljujem vse sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali cvetje ter spremili pokojno na njem zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dobrim dr. Alenki Švajger za nesebično pomoč, gospodu kaplanu za lepo opravljeni bred, govornikoma Milanu Simcu in Rezki Kramarič ter obema pevskima zboroma.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
JULIJANA ŠETINA
Dol. Straža 24
Prisrčna zahvala sorodnikom in vaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Mariji Bartolj in Rozaliji Pavček za vso pomoč. Hvala tudi gospodu župniku za tople besede ob slovesu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica
JOŽEFA ZUPANČIČ
iz Gabrja pri Soteski
Z globoko hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Blatnikovim in Zupančičevim, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sle sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter spremili pokojno za zadnji poti. Posebno zahvalo Novolesu-tozdTPI in žaga Soteska, govorniku in gospodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala!
Žalujoča sinova Jože in France z družinama in vsi njeni najdražji
ZAHVALA
V 90. letu starosti seje tiho poslovila od nas naša draga mama, sestra, babica in prababica
MARIJA KRNC
iz Praproč 16
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, DO IM V Novo mesto za podarjeni venecin izrečeno sožalje, cerkvenemu pevskemu zboru Bela cerkev ter gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
II TCM TCnMII IIAC 7AIIIM A TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V ICIVI I tUNU VAd Z.« IM IIVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE  .
novo mesto
glODtOUr 9 25-125, 25-789 BARCELONA V APRILU
tedenski koledar
Četrtek, 5. marca — Jadranka Petek, 6. marca — Danica Sobota, 7. marca — Felicita Nedelja, 8. marca — Dan žena Ponedeljek, 9, marca — Frančiška Torek, 10. marca — Makarij Sreda, 11. marca — Krištof Četrtek, 12. marca Doroteja
LUNINE MENE
7. marca ob 12.59 — prvi krajec
kino
BREŽICE: 6. in 7. 3. jugoslovanski film Lepota greha. 8. in 9. 3. ameriški avant, film Vražji fantje. 10. in 11. 3. francoski kriminalni film Operacija Harpuna.
KVALIFICIRANEGA REZKALCA
ali kovinostrugarja zaposlim. OD po dogovoru. VRŠČAJ, tel. (068) 52-073.
(1155-SD-9)
TAKOJ zaposlim šiviljo ali priučeno delavko za šivanje pletenin. Delo je za določen čas (3 mesece), poskusno delo I mesec. Kasneje je možna redna zaposlitev. Marjeta Lukačič,Trubarjeva 11, 68270 Krško, tel. (068) 71-484. (P 9 - 9 MO)
ZAPOSLIMO dve dekleti za delo v kuhinji. Delovni čas urejen, nastop službe takoj. Zglasite se osebno! Gostilna Peter BUDIČ, Čatež Brežice. (1254-SD-9)
KV ključavničarja z nekaj prakse zaposlimo. Roletarstvo in kovinski gredmeti, MEDLE, Novo mesto, Žabja vas 47, tel. 23-673. (1223-SD-9)
stanovanja
IŠČEM stanovanje v Novem mestu ali okolici, po možnosti s kopalnico. Naslov v upravi lista (1424/87). (1228-ST-9)
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu nujno vzame v najem predstavništvo RENAULT. Telefon 22-454 ali 23-810, vsak dan o 9. do 15. ure. razen sobote in nedelje. (1135-ST-9)	______________________
motorna vozila
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prodam. Jože Jaklič, Telčice 4, Škocjan. (1192-MV-9)
ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam. Jože Počervina, Jurka vas 24, Straža. (1192-MV-9)
JUGO 45 a, 7000 km, prodam. Tel. 42-061. (1272-MV-9)
ZASTAVO 101, letnik 1975, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 21-331.(1264 -MV-9)
Z 101, letnik 1979, prodam. Cvelbar, Šentjernej, tel. 42-527. (1263-MV-9)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, prodam. Tel. 25-562. (1260-MV-9) JUGO 55, letnik 1985, prodam. Tel. 84-964. (1258-MV-9)
PO UGODNI ceni prodam levo in desno steno za Z 750 in levi poden, športno kolo Maraton. Tel. 26-724. (1256-MV-9)
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980 oktober, dobro ohranjeno, prodam. Franc Rupar, Gorišča vas 12, 68275 Škocjan. (1253-MV-9)
Z 750 LE, letnik 1984, ter škodo 105 L, letnik 1980, prodam. Ogled možen od 15. do 18. ure. Stanko Štrasberger, Zloganje 35, Škocjan. (1251-MV-9)
M 14 TOMOS, malo rabljen, star eno leto, prodam. Informacije: Sandi Udovč, Sokolska 10, 68233 Mirna. (1216-MV-9)
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Informacije na telefon (068) 21 812. (1217-MV-9)
FIAT 125 P, letnik 1980, registriran do septembra, prodam. Lahne, Zagrad 15, 68275 Škocjan. (1218-MV-9) 126 P prodam. Ivan Žagar, Uršna sela 138. Ogled popoldne. (1194-MV-
ČRNOMELJ: 5. 3. ameriški film Mrtvi in pokopani. 6. in 8. 3. italijanski film Banana Joe. 8.3. nemški erotični film Teenagerka. 10. 3. ameriška glasbena komedija Yentl. 12. 3. kitajski film Mračne sence.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 5. 3. (ob 16. uri) in od 6. do 8.
3.	(ob 18. in 20. uri) ameriški film Znak za nevarnost. 5.3. filmsko gledališče — ameriški film Ure obupa. 9. 3. (ob 19.30) Gostuje gledališče Zagreb.
10.	in 11.3. (ob 16.) ameriški fantastični film Vrnitev Jedija. 10. in 11. 3. (ob 18. in 20.) ter 12. 3. (ob 16. uri) ameriški glasbeni film (v glavni vlogi David Bowie) Absolutni začetniki. 12. 3. ameriški film Okamneli gozd.
SEVNICA: 5. 3. film Erotični tip. 6. in 7. 3. film Bledolični jezdec. 8. in 9. 3. risanka Tom in Jerri. 8. in 9.3. glasbeni film Brekdance II. 11. in 12.3. avanturistični film Prosto za vikend.
letnik 1983, prodam. Ciril Flajs, Sp. Vodale 18, Tržišče. (1220-MV-9)
Z 750 prodam. Može, Dol. Lakov-nice 11. (1224-MV-9)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Andrej Kovačič, Vrh 10, 68310 Šentjernej. (1226-MV-9)
V W 1300 prodam. Informacije na tel. (068) 21-202. (1234-MV-9)
Z 750, letnik 1980, prodam. Tel. 84-802, popoldne, dopoldne 22-823. (1235-MV-9)
PRODAM R 4 — GTL, letnik 1985. Goriška vas 16, Mirna peč.
ELEKTRONIK 90 prodam. Marko Bevc, Lutrško selo 15, Otočec, tel. 84-975. (1120-MV-9)
ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Janko Popovič, Drejčetova pot 33. (1177-MV-9)
ZASTAVO 101 GT, staro 3 leta, prevoženih 28 km, prodam. Milan Kelšin, Žužemberk 115/a. (1136-MV-9)
R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Jože Lenčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej. (1139-MV-9)
ZASTAVO 850, kombi, prodam. Jože Kic, Škocjan. (1142-MV/9)
Z 101, letnik 1980, prodam. Staro sejmišče 21, Šentjernej. (1148-MV-9)
Z 101, letnik 1983, prodam, Telefon 79-542. (1150-MV-9)
KOMBI 850 AF, letnik 1982, dobro ohranjen, prodam. Vrščaj. tel. (068) 52-073. (1155-MV-9)
R 4prodam. Tel. 75-553. (1154-MV-
9)
Z 101 po delih ali skupaj prodam. Tel. 84-806. (1153-MV-9)
ŠKODO 110 R cupe, letnik 1977, karambolirano, prodam. Marjan Saje, Male Poljane 14, Šmarješke Toplice. (1162-MV-9)
CITROEN GS komplet ali po delih ter motor in menjalnik za Z 101 prodam. Miro Šenk, Jerman vrh 20,68276 Bučka. (1165-MV-9)
BMW 316, letnik 1979, odlično ohranjen, prodam ali zamenjam za novejšo Z 101 ali R 4. Vprašajte na_ telefon 62-166, od 18. do 20. ure. (P9-6 MO)
LADO 1600, letnik 1979, gara^i-rano, prodam. Tel. (068) 81-708. (P9-5 MO)
JAVO 350 in moped na tri brzine prodam. Martin Plantan, Hrušica 32, Novo mesto. (1180-MV-9)
LADO 1200, čelno karambolirano, prodam. Mirko Hudoklin, Mladje, Podbočje. (1185-MV-9)
OPEL ASCONO 1,6 , letnik 74, prodam ugodno. Telefon (068) 21-357. (P 9-25-MO)
PRODAM FIAT 850, letnik 81. Registriran do 5/1-88. Informacije na tel. 75-759. (P-9-28-MO)
Z 128, letnik november 1985, prodam. Tel. 84-595. (1291-MV-9)
Z 750, letnik 1979, registrirano do 1988, prodam. Telefon 52-225. (P 9-27 MO)
Z 750 LE, 1981, prodam. Lajkovič, Pristava pri Leskovcu 6, tel. 75-866. (1285-MV-9)
LADO NIVO prodam ali menjam za golfa d. Tel. 84-915. (1286-MV-9) CITROEN DIANO, starejši letnik; dobro ohranjeno, prodam. Pepca Šinkovec, tel. 27-156. (1292-MV-9)
JUGO 84 prodam. Tel. 27-434. (1296-MV-9)
MOSKVIČ 1972, vozen, i prodam. Tel. (068) 33-219. (1297-MV-9)
JUGO 45, karamboliran, v nevoznem stanju, letnik 1981, prodam. Marija Vovko, Ratež 39 a. (1294-MV-9)
126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 21-934. (1293-MV-9)
GOLF JGL diesel, letnik 1985, 20000 km, prodam. Tel. (061) 772-862. (1273-MV-9)
Z 750, letnik 1976, registrirano do 1. februarja 1988, nujno prodam. F. M., Vel. Rigelj 1, 68350 Dol. Toplice. (1274-MV-9)
126 P, letnik 1983, prodam. Dušan Vukšinič, Kettejev drevored 41, Novo mesto. (1321-MV-9)
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1977, december, dobro ohranjeno, registrirano za celo leto, po ugodni ceni. Kočevar, Stranje, Blanca. (P9-22 MO).
POCENI PRODAM VVARTBURG
karavan, izpraven. Cena po dogovoru. Rudi Gabrijan, Dragoši 4, 68341 Adlešiči, tel. (068) 57-787. (P9-21-MO)
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, z radiokasetofonom in rezervnimi deli, prodam za 36 SM. Tel. 850-451 od 16. do 18. ure, samo v petek in soboto.
PRODAM R 4, letnik 1971, registriran do 2. marca 1988. Volf, tel. (068)
51-118, dopoldan. (1299-MV-9) ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Ljubo Arsenovič, Gor. Straža 163, Straža. (1303-MV-9) PRODAM nov moped Tomos avto-matik. Tel. 44-402. (P-MV-9) PRODAM APN 6 in ETZ 250. Avsec, Smolenja vas 46. (1198-MV-9) ZASTAVO 750 lux, letnik 1976, prodam. Tel. 26-113 popoldne. (1197-MV-9).
PRODAM Z 101 GTL 15, staro dve leti. Brulc, Šegova 3, tel. 24-391. (1196-MV-9)
PRODAM Z 850, letnik 1982, in P 126, letnik 1981. Tel. 25-344. (1193-MV-9)
GOLF JL, letnik 1980, prodam. Tone Mohorčič, Zalisec 8, Žužemberk. (1200-MV-9).
ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam za 2,5 M. Struna, Meniška vas 22, Dolenjske Toplice. (1202-MV-9) PRODAM FIAT 750, letnik 1982, in samonakladalno prikolico SIP 19, novo. Dol. Kamence 27.(1203-MV-9).
JUGO 45, letnik 1985, 17000 km, prodam. Lindič, Vel. Brusnice 58 a, ali tel. 22-441, int. 609, popoldan. (1206-MV-9)
PRODAM KOMBI AT 850 s
kasonom, letnik 1982. Golob, Mala Cikava 18, Novo mesto. (1209-MV-9) MOTOR z menjalnikom Z 1300 in obračalnik prodam. Malus, like Va-štetove 16, Novo mesto. (1215-MV-9) PRODAM 126 GL, letnik 1987. Tel. 21-102. (1212-MV-9)
PRODAM ZASTAVO 101 GTL, letnik 1985, peugeot 504 diesel, fiat 132 in fiat 127 po zelo ugodni ceni. Gregorčič, Mokronog 116, tel. 49-107. (121 l-MV-9)
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano za celo leto, avtoprikolico in bencinsko črpalko za R 4 prodam. Uc-man. Vel. Cerovec 11, Novo mesto. (1246-MV-9)
FIAT 1500 karavan, letnik 1976, registriran do novembra, prodam za
250.000	din. Tel. (068) 21-210. (1214-MV-9)
PRODAM Z 128, staro pet mesecev. Anton Blažič, Mačkovec 16, Novo mesto. (1249-MV-9)
DIANO, letnik 1977, registrirano do decembra 1987, prodam za 40 M in MZ 250 TS, športno preurejen, za 28 M. Tel. 51-396- (1240-MV-9) PRODAM JUGO 45, letnik 1982, prevoženih 33.000 km, rabljeno skrinjo 360 1. Mikec, Ratež 2, Brusnice. (128 l-MV-9).
PRODAM Z 101 mediteran. letnik i981, dobro ohranjeno. Fani Barle, Kimska cesta 13, Trebnje. (1304-MV-9)	*
AVTOMATIH 3 ML, letnik 1985, ugodno prodam. Robert Rojc, Loka 4, Šentjernej. (1237-MV-9)
PRODAM R 4, letnik 1979, Z 101, letnik 1976, dobro ohranjena. Tel. 24-309. (ček-MV-9)
Z 101, staro tri leta, ugodno prodam. Stane Levičar, Gubčeva 5, Krško, tel. 72-803 popoldne. (1287-MV-9)
PRODAM ŠKODO letnik 1979. Bevec, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice. (1279-MV-9).
PRODAM dobro ohranjeno Z 101. Trdinova 5a, Gradišar, tel. 20-243. (P-9-26MO)
prodam
PRODAM etažno peč TAM, 23000 kalorij, novo, in kravo s četrtim teletom, brejo. Stanko Rajk, Gabrje 1, Brusnice, tel. 85-961. (154-PR-9)
4000 kg sena prodam. Stane ŠKUFCA, Vel. Podljuben 22, Uršna sela. (1187-PR-9)
PRODAM pet let staro kobilo, traktorski obračalnik in plug. Zupančič, Ponikve 11, Trebnje. (1190-PR-9)
PLEMENSKE ovne in ovce z mladiči prodam. Tone Hutar, Rožni dol 8, Semič. (1191-PR-9)
PRODAM nov stereokasetofon Toshiba. Telefon 24-249. (1268-PR-9) DVE KOBILI, breji, stari pet let, prodam. Milan Drenik, Bršljin 29, Novo mesto. (1262-PR-9)
NOVO LESENO kombinirko (5 operacij) prodam. Telefon 49-044. (1265-PR-9)
KRAVO, staro 5 let, prodam. Alojzij Turk, Stopiče 5. (1257-PR-9)
PRODAM suho seno, košnjo sena, koruzo v Strokih, rabljeno zamrzovalno skrinjo (300 1). Tomič, Loke 10, tel. 85-370. (1255-PR-9)
JEKLENKO za kisik 8,40, polno, prodam. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje, tel. 44-761. (1219-PR-9) KRAVO s teletom in 400 kg koruze prodam. Retelj, Gor. Medvedje selo, Trebnje. (1221-PR-9)
MOTORNO ŽAGO Dolman prodam. Telefon 27-679. (1225-PR-9) KOSTANJEVO kolje prodam. Martin Grandovec, Vrh pri Ljubnu 17. (1227-PR-9)
SENO prodam. Informacije po telefonu (068) 22-670, popoldne. (1229 -PR-9)
KOTNO sedežno garnituro prodam. Telefon 24-908, po 15. uri. (1231-PR-9)
PRAŠIČA (130 do 140 kg) ter tri ovce prodam. Informacije na telefon 27-158. (1232-PR-9)
PRODAM prikolico, enoosno, v dobrem stanju. Franko Anton, Dol. Vrhpolje 42, Šentjernej. (P 9 - PR - 9) ČOLN MAESTRAL 9 SD s Tomos motorjem, nov, ugodno prodam. Tel. 60-314. (1270-PR-9)
BARVNI TV Iskra, še v garanciji, prodam. Tel. 21-549. (1250-PR-9) OVCE z mladičem in ovna prodam. Rozman, Vrhpeč 17, Mirna peč. (1238-PR-9)
PRODAM motorno škropilnico Stihi, staro 4 leta. Jože Šus, Rodine 13, Črnomelj. (1239-PR-9)
PRODAM žago Stihi 041. Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej. (1247-PR-9)
TV Gorenje črno-beli, brezhiben, star štiri leta (velik ekran), prodam. Cena 60.000 din. Naslov v upravi lista (1425/87). (P 9 - 12 MO)
PRODAM kostanjeve stebričke za vinograd, že obdelane, in traktorske gume 10 — 28. Kramar, Gor. Kamenje 3, Novo mesto, tel. 25-850. (1241-PR-9)
OMARO za dnevno sobo prodam. Muzejska 9, Novo mesto. (1243-PR-9) PRODAM semenski krompir in jedilni, traktor Zetor 2511 s koso, nakla-dač Leon, posnemalnik za mleko, hlevski gnoj. Stanko Jaki, Brinje 6, Šentrupert, tel. 40-223. (1244-PR-9) KRAVO, mladovno, tretje tele, in 1000 kg sena prodam zaradi bolezni. Ivan Lavrič, Stare žage 16, Dolenjske Toplice. (1245-PR-9)
PRAŠIČA prodam. Gor. Kamence
4.	(1243-PR-9)
KUHINJSKO pohištvo prodam poceni. Tel. 84-855. (1210-PR-9)
OMARO in dva kavča prodam. Marija Tisovec, Nad mlini 7 a, Novo mesto, tel. 22-686. (1213-PR-9) OKROGLO MIZO (zapakirano — 25% ceneje), gramofon ADC in otroško stajico zelo ugodno prodam. Slavka Gruma 5, stan. 5, tel. 27-330. (1202-PR-9)
SPALNICO prodam. Tel. 22-789. (1207-PR-9)
300 litrov belega vina prodam. Naslov v upravi lista (1426/87). (1259-PR-9)
KOMPLETNE stroje za kemično čistilnico prodam. Telefon (0601) 61-231. (1147-PR-9)
PRODAM nov radiokasetofon HITACHI 3 D 7 super Woofer. Tel. 26-737. (1168-PR-9)
200 m2 ladijskega poda prodam po ugodni ceni. Predrag Matkovič, Gor. Straža 158/16. (17 l-pr-9).
200-litrsko zmtzovalno omaro ter črno-beli televizor prodam. Informacije dopoldne: 71-017. (1173-PR-9) 15-colski gumi voz prodam. Lavrič, Gor. Polje 4. Straža. (1175-PR-9) PRODAM novo diatonično harmoniko H, E, A z dodatnimi poltoni, izdelava Tolar iz Železnikov. Cena 70 SM. Tel. (064) 68-733. (P 9-7 MO)
PRODAM prikolico za osebni avto, avtoradio, kasetni, stereo, brane, ježek za TV 730-732. Kostrevc, Trebelno 2. (1186 PR-9)
STREŠNO OPEKO, cementno, rabljeno, 2500 kom., prodam. Viktor Huč. Stari trg29,Trebnje.(1141-PR-9) PRODAM univerzalni mlin MIO Standard in motor APN 4 Tomos. Vrhpeč 2, Mirna peč. (1143-PR-9) PRODAM radiokasetofon UnisefZ-100, nov, za 12 SM. Jože Brulc, Hrušica 26, tel. 85-977. (U59-PR-9)
HIFI El NIŠ H SR 160, črb TV Gorenje, nerabljen, trajno žarečo peč Gorenje prodam. Šturm, Paderšičeva 37. Novo mesto. (1160-PR-9) TRAČNO žago Taisaw 250, malo rabljeno, prodam. Vrščaj, tel. (068) 52-073. (1155/PR-9)
ŠIVALNI STROJ Bagat Danica, nerabljen, v kovčku,prodam. Kastelic, Cesta komandanta Štaneta 13, Novo mesto. (1163-PR-9)
RAČUNALNIK Amstrad CPC 464 z monitorjem, programi in literaturo prodam. Tel. 43-809. (1164-PR-9)
MOTORNO ŽAGO Stihi 51 prodam. Jože Kic, Škocjan 6 a. (1142-PR-9)
VEČJO KOLIČINO sena in otave prodam. Gabrijel Popovič, Dol. Težka voda 9 a. (1118-PR-9)
PRODAM ostrešje hiše, dimenzije 16 x 14, ter plohe, ladijski pod in hrastove deske. Tei. 21-115, od 15. do
16.	ure. (1131-PR-9)
JEDILNO MIZO s pripadajočim kotom in tremi stoli ugodno prodam. Informacije po telefonu 21-490, po 15. uri. (1134-PR-9)
SENO, cca 3 t, prodam. Volčjak, Gabrijele 38, tel. 85-965. (1134-PR-9) GLOBOK VOZIČEK za dvojčka ugodno prodam. Ogled možen vsak
dan od 9. do 18. ure. Klančar, Drska 54, tel. 23-931. (1137-PR-9)
NOV radiokasetofon na dve kaseti prodam. Jerman, Hrib pri Orehku 9, tel. 43-853. (1140-PR-9)
DIATONIČNO HARMONIKO ADG
prodam. Anton Grubar, Gor. Vrhpolje 1, Šentjernej. (1309-PR-9)
1000 kg sena prodam. Marija Kočevar, Dol. Lokvica 15, 68330 Metlika. (P 9-23MO)
PRODAM semenski krompir saksi, rezi, erla in igor. Feliks Mihovec, Sp. Senica 2 a, 61215 Medvode. (P 9-19 MO)
PRAŠIČA 110 kg prodam. Tel. 22-187. (P 9-14 MO)
REGAL za dnevno sobo in sedežno garnituro prodam. Čigoja, Ragovska 9, tel. 26-329. (1300-PR-9) MOTORNO ŠKROPILNICO Stihi SG 17, novo, in plinsko napravo Bedi-ni program. Franc Perše, Zbure 30, 68220 Šmarješke Toplice. (1302-PR-9) PRODAM več kg kolerabe, krompirja in koruze. Žonta, Potov vrh 2. (1275-PR-9)
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in mikser prodam. Tel. 27-165. (1276-PR-9)
PRODAM zakonsko posteljo, še zapakirano, in »rotringe«. Tel. 24-309. (ček-PR-9)
KUHINJO S ŠANKOM prodam. Telefon 26-239. (1280-PR-9)
KOZO, 3-letno, prodam za 4 M din. Jože Novak, Trebež 31, 68253 Artiče. (nak.-PR-9)
PRODAM terijerja, starega dve leti. Rodovniški. Cena po dogovoru. Tratar, Šentrupert 110, tel. 40-250. (ŽR-MV-9)
PLETILNI STROJ Singer memo-matic prodam. Tel. 25-874. (1283-PR-9)
BARVNI TV Iskra 56 cm, star en teden, pomivalno korito, električni štedilnik in pralni stroj Candy, vse brezhibno, poceni prodam. Tel. 42-197, dopoldne. (1288-PR-9) HLEVSKI GNOJ prodam. Kastelic, Šentjošt 19, tel. 43-820. (1289-PR-9)
PRODAM dve kravi, ena simentalka, breji. Lekše, Hudenje, Škocjan. (1290-PR-9)
SPALNIČO in ostale kose pohištva prodam. Tel. 21-934. (1293-PR-9)
kmetijski stroji
TRAKTOR IMT 533, samonakladalno prikolico (17 mJ) ter prikolico za osebni avto prodam. Kramaršič, Jurka vas 22, Straža. (1192-KS-9)
ZA TOMO VINKOVIČ prodam grablje. Jože Jerele, Stara vas 3, Škocjan. (1222-KS-9)
MOTOKULTIVATOR Honda F 600, star eno leto, s priključki prodam. Telefon 23-430, v petek od 16. do 18. ure. (ček-KS-9)
ŽITNI KOMBAJN Zmaj 133, letnik 1984, prodam. Tel. 42-184, Jordan, Ilirska c. 9, Šentjernej. (1248-KS-9) ENOBRAZDNI PLUG, zelo malo rabljen, za TV 420 prodam. Jože Gorišek, Gor. Stara vas 25, Šentjernej. (1204-KS-9)
TRAKTOR Zetor 50-11, letnik 1982, prodam ali zamenjam za novejši tip traktorjev (IMT 539 ali Univerzal 445). Vidmar, Stranje 8, Šmarješke Toplice. (1205-KS-9) MOTOKULTIVATOR Honda (4 KS) poceni prodam. Je malo rabljen. Telefon 24-249. (1268-KS-9) TRAKTOR Porsche, starejši letnik, v dobrem stanju, prodam. Mlinarič, Poklek 28, Blanca, tel. 88-426. (P 9-8 MO)
KULTIVATOR (8 KS) s priključkom, malo rabljen, prodam za 60 SM. Tel. 85-923. (1181-KS-9) TRAKTOR IMT 533 s kabino in gume 10—28 za traktor prodam. Alojz Rajer, Gor. Ponikve 21, Trebnje. (1183-KS-9)
PRODAM brane Kontevator TV in voz (15 col). Sladič, Trebelno 3, Mokronog. (1179-KS-9)
PUHALNIK SIP 33 z elektromotorjem ugodno prodam. Ivan Berkopec, Zemelj 1, tel. 56-747. (1184-KS-9) SADILEC za krompir SK-2. rabljen eno sezono, prodam. Stane Kelšin, Žužemberk 115/a. (1136-KS-9) TRAKTOR Steier (18 KM) prodam. Naslov v upravi lista (1420/87). (1138-KS-9)
TRAKTOR STEIER (18 KM) prodam. Pavlič, Gor. Maharovec, Šentjernej. (1149-KS-9)
TRAKTOR Fiat Štore 502 s kabino, malo rabljen, prodam. Telefon 60-123. (1161-KS-9)
TRAKTOR IMT 585 prodam. V račun vzamem tudi govedo. Tel. (068) 77-055. (1152-KS-9)
PRODAM traktorsko prikolico in plug Slavonec. Pavel Kurent, Škrljevo 1, 68232 Šentrupert, tel. 40-124. (1145-KS-9)
MOTORNO kosilnico BCS (bencin, petrolej) prodam. Tel. (061) 772-563, Grosuplje. (1167-KS-9) SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Potinger-karavan (30 m') prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice. (1170-KS-9)
PLUG, dvobrazdni (14 dol), BNT, rodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, marješke Toplice. (1170-KS-9) ROTACIJSKO KOSILNICO Sip 135, rabljeno eno sezono, in kosilnico Alpina prodam. Tel. 89-269. (P9- MO)
TRAKTOR Steier (18 KM) prodam. Franc Strugar, Ločka 7, Črnomelj. (P9-27 MO)
PRODAM novo traktorsko kabino za traktor Ursus znamke Auto kuča
9)
ZASTAVO 750, 17000 km, ali P 126,
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis In EP), Zdenka Llndič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey In Ivan Zoran.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 200 din, polletna naročnina 4.000 din, za delovne in družbene organizacije 8.000 din. Za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oz. druga valuta v tej vrednosti) I na leto.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB-Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.600 din, na prvi ali zadnji strani 5.200 din, za razpise, licitacije Ipd. 3.300 din. Mali oglas do deset besed 1.300 din, vsaka nadaljnja beseda 130 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606 In 24-200, novinarski servis
23-610, ekonomska propaganda, mali oglasi In naročniški oddelek
24-006. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za Informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom In filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
službo dobi
Čakovec. Janko Kosem, Mostec 35, 68257 Dobova. (P 9-20 MO) PUHALNIK z elektromotrojem, rabljen samo eno sezono, prodam. Srečko Matkovič, Dolnji Suhor 2, 68343 Dragatuš. (P 9-17 MO) PRODAM 3 t prikolico kiper in tro-silec hlevskega gnoja SIP 2700, skoraj nov. Žonta, Potov vrh 2. (1275-KS-9) NAKLADALKO SIP 25 in silokom-banj SIP SK 80, rabljeno eno sezono, prodam. Lekše, Hudeje, Škocjan. (1290-KS-9)
MOTOR za BCS (petrolej + bencin), nov, prodam. Kovačič, Gabrje 9, Brusnice. (1295-KS-9)
NOVO TRAKTORSKO prikolico, nosilnost 2 t, prodam za 260.000 din ali menjam za les. Tel. 82-483. (1306-KS-9)
PRODAM traktor Zetor 35 KS, dobro ohranjen, in Opel Ascona 12. Telefon 88-392, Strojanšek. (1308-KS-9)
TRAKTOR TV 523, plug, prikolico, prodam. Kobetič, Dolnji Suhor, Dragatuš. (pol.-KS-9)
ZETOR 5711 C (56 KS), 2300 ur, ohranjen, ugodno prodam. Viktor Strosinc, Spodnje Mladetiče 10, 68296 Krmelj. (1314-KS-9)
kupim
ENOJNO pomivalno korito Marles (petunija jesen) kupim. Pokličite na telefon 23-007, popoldne. (P 9 - 13 MO)
KUPIM jeklenke za avtogeno varjenje. Ponudbe na tel. 25-914. (1176-KU-9)
KUPIM dobro ohranjen zapravljivček in sedlo. Martina Švalj, Globočice 25, Kostanjevica na Krki (68311) (1146-KU-9)
KUPIM 10 m3 kvalitetnega kamna za kamnito ograjo. Telefon 85-031. (1305-KU-9)
posest
MANJŠI VINOGRAD in zidanico v Debelem hribu nad Temenico prodam. Tel. (061) 785-028. (1178-PO-9) VINOGRAD v Gorenji vasi (Mevce) pri Šmarjeti ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1421/87). (1116-PO-9) ZIDANICO z vinogradom in sadovnjakom na Stražnjem vrhu prodam. Stanko Doltar, Pod smreko 4, 68340 Črnomelj, tel. (068) 51-125, od
17.	do 20. ure. (1133-PO-9) VINOGRAD na Vinjem vrhu prodam. Jože Janežič, Zavinek 14, Škocjan. (1156-PO-9)
STAR VINOGRAD in nekaj sadovnjaka (20 a), primerno za vikend, prodam. Elektrika in vodovod poleg. Vinko Komljanec, Osrečje 2, Škocjan. (1161-PO-9)
STAVBNO PARCELO na Lokvici prodam. Cena po dogovoru. Tel. 58-780. (1166-PO-9)
VINOGRAD na Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi, ob cesti, na zelo lepi legi, prodam. Tel. 42-306. (1174-PO-9)
V BOJNIKU prodam vinograd, 20 arov. Dostop z vsakim vozilom. Cena po dogovoru. Telefon (068) 88-912. (1172-PO-9)
ZIDANIČO s 6 a vinograda prodam. Naslov v upravi lista (1422/87). (1230-PO-9)
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z garažo in vrtom, skupaj 1000 m2, v Novem mestu, Volčičeva ulica, prodam najboljšemu ponudniku, najrajši zdomcu. Ponudbe pod šifro: »ENKRATNA LOKACIJA«. (1254-PO-9)
V HRUŠICI pod Gorjanci prodam vinograd in zidanico, v račun vzamem tudi gradbeno parcelo. Naslov v upravi lista (1423/87). (1423-PO-9)
VIKEND (zidanico), vinograd, sadovnjak (3200 m2 zemlje), 8 km iz Krškega, smer Raka. Informacije v popoldanskih urah po tel. (063) 33-512. (P9-18MO)
10 a vinograda v Straški gori prodam. Dostop z vsakim vozilom. Anica Golob, Prapreče 19, Straža, tel. 84-887. U> 9-15 MO)
HIŠO na Ratežu prodam. Naslov v upravi lista (1427/87). (1277-PO-9) VINOGRAD, 600 trt na žici, zidanico, sadovnjak, 100 sadik — mešano, Brezovica pri Suhorju, prodam. Marko Predovič, Zagreb, tel. (041) 576-117. (1271-PO-9)
NJIVO v izmeri 20 arov, lepa lega nad Krko, blizu vasi Krka pri Novem mestu, zamenjam za dober, enakovreden gozd blizu Novega mesta. Naslov v oglasnem oddelku (1428/87). (1269-PO-9)
NA RUPAH nad Češnjicami prodam vinograd. Tel. 85-038. (1287-PO-9)
PRODAM starejši vinograd 30 arov, dobro roden, s staro zidanico, v Vrhuljah, 10 km od Krškega, za 450 SM. Elektrika, voda in asfalt zelo blizu. Gričar, Črešnjice, Krško, tel. (068) 79-700. (1307-PO-9)
m
ftfl DOBIMO llffl SE OB
sveči
Vsako soboto vas hotel Metropol vabi na ples OB SVEČI z ansamblom »COF«
170/9-87
Lj /bežen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA REVINŠEK
iz Skrovnika 7 pri Tržišču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Alojziji Janežič, organizacijam in društvu Zmaga Mokronog, Stillesu Sevnica, Metalni Krmeljj Slovenskemu društvu Augsburg, Integralu Ljubljana, Lisci Senovo, praporščakoma, pevcem iz Šentruperta za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
Skrovnik, 16. 2. 1987
Ljubezen, delo, skrb, trpljenje, draga mama, tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 72. letu nas je zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra in
teta
ANA STRMOLE
iz Skrovnika 9 pri Tržišču
Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Hočevarjevi Mici, Majcnovim iz Ulčnika in Jožetu Mikcu, organizacijam KPD Dob, Novolesu, Trimu, Jutranjki-TOZD Radna in Induplati Mokronog. Zahvaljujemo se tudi praporščaku, pevcem iz Šentruperta za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: VSI NJENI
Skrovnik, 16. 2. 1987
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in pradedka
FRANCA BURJE
upokojenca iz Mahovnika 2, Kočevje
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tem težkem trenutku pomagali, izrazili sožalje, poklonili dragemu pokojniku cvetje in vence ter ga pospremili do zadnjega doma. Posebno se zahvaljujemo članom gasilskih društev iz občine Kočevje, moškemu pevskemu zboru Kočevje in kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sinova Jože in Franci z družinami
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
IGNAC ZUPANČIČ
iz Jablana 5, Šranga
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in ostalo pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Najlepša hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred in pevskemu zboru za lepo zapete pesmi ob odprtem grobu. Vsem še enkrat prav lepa hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
		
		
upokojenko za gospodinjo. Ponudbe pod šifro: »UPOKOJENEC« (P 9 - I MO)
NUDIMO možnost opravljanja honorarnega dela na terenu v popoldanskem času in med vikendi. Po možnosti lasten prevoz. Šifra: »DODATNI ZASLUŽEK«. (P 9 - 4 MO)
DELAVNICO za mirno obrt v Trebnjem vzamem v najem. Telefon (068) 44-222, ZVONE. (1189-RA-9) IŠČEM varstvo za 11-mesečnega dojenčka v dopoldanskem času. Telefon 24-314. (1266-RA-9)
V ČETRTEK , dne 26. februarja, sem izgubila žensko ročno uro znamke He-licon nekje v Žabji vasi. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Jenič, Gotna vas 50 a. Novo mesto. (1199-RA-9)
NARODNO-zabavni ansambel Franca Potočarja išče kvalitetno pevko za resno delo. Interesentke naj se oglasijo na naslov: Franc Potočar, Potočna vas 29, Novo mesto, popoldne, ali po telefonu 23-030, int. 381, dopoldne. (1267-RA-9)_________
OPRAVLJAM popoldansko tipkanje. Kličite dopoldne 44-321, int. 339, Danica. (1284-RA-9)
TESNJENJE OKEN IN VRAT
MARJAN ČUČNIK
(Cenjene stranke obvešča-1 mo, da montiramo GUMI-’ JASTA TESNILA NA VSE! i VRSTE OKEN IN VRAT.
^Informacije in naročila spre-1 Ujemamo na telefon (068) 20-1 L 408.
184/9-87!
FRANC ZUPANČIČ, Vel. Pod-ljuben 18, Uršna sela, preklicujem oglas, objavljen v prejšnji številki, ki navaja, da Karolina ZUPANČIČ oddaja brezplačno stanovanje za pomoč na kmetiji. Kdor se bo vselil, bo sodno preganjan. (1201-PRE-9)
ANICA RAVBAR, Petelinjek 17, Novo mesto, ponovno opozarjam tov. Franca Struno, ki si lasti gozd pod parcelno št. 673/8 in 674/1 KO. Potov vrh, in Ivana Kocjana, ki si tudi lasti gozd 515/2 KO. Potov vrh, oba s Potov vrha, da smo lastnice sestre pokojnega Jožeta Moharja. V kolikor bosta izkoriščala gozd po 2. 3. '1987, ju bomo sodno preganjale. (1298-PRE-9)
čestitke
Dragi mami ŠTEFKI in atu MATIJI POGLAJENU iz Drganjihsel želita vse najlepše ob 25. obletnici poroke sin Zdravko in hčerka Irena z družino. (1130-ČE-9)
Ljubi mami MARIJI BLATNIK iz Dobindola, ki praznuje danes 75. rojstni dan, želimo še veliko zdravih in srečnih let v krogu svojih. Otroci Domine, Marija, France, Mari, Ani in Darinka z družinami. Vnuki in prav-nuček pa ji pošiljajo koš poljubčkov. (1233-ČE-9)
VČERAJ je praznoval svoj 40. rojstni dan dragi zet FRANCI POVŠE z Uršnih sel 51 a. Za njegov praznik mu želimo mnogo zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najdražjih. Tašča. (1195-CE-9)
obvestila
TV ANTENE — meritve, montaža, vzdrževanje vseh vrst antenskih naprav. Tel. (061) 321-637, do 10. ure.
(1261-OB-9)__________________________________
CENJENE stranke obveščam, da bo frizerski salon »Branka« v Straži zaprt od 7. do 16. marca 1987. (1291-
OB-9)._____________________
NAROČENE jarkice bomo oddajali 21. marca popoldne. Strugar, Svibnik
Črnomelj. (P 9-24 MO)_______
JARČKE-NESNICE rjave, hiseks, prodajamo od 10. marca dalje. Stane Prevolšek, Čatež, 68212 Velika Loka.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric
JANEZ LAVRIČ
borec Levstikove brigade iz Gorenjega Polja pri Straži
Najlepše se zahvaljujemo oddelku za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto, OOS Tiskarna, Tovarni zdravil Krka, IMV-tozdu Tehnoservis, Novolesu, ZZB Dolenjske Toplice, sorodnikom, znancem vaščanom in sosedom za pomoč in sodelavcem za izrečeno sožalje, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru Gasilskega društva Šmihel in cerkvenemu zboru za odpete žalostinke. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
■ i Cii i	■	i .	,	, -
V- 8:1. letu starosti nas je zapusji) dragi, DDto oče, stari oče, praded, brat in stric
FRANC
ZORKO
iz Velikega Mraševega 41
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč, izrečeno sožalje, vence in cvetje ter vsem, ki stepokojne-ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Labod-tozd Libna Krško in Mercator Slovenija sadje Ljubljana za podarjene vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Namethu za zdravljenje, župniku iz Podbočja za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni nas je prezgodaj zapustil
JOŽE
KRANJČEVIČ
iz Leskovca pri Krškem
Naša prisrčna zahvala številnim sovaščanom in sodelavcem za pomoč in sočustvovanje z nami, prav tako članom gasilskih društev, še posebej Gasilskemu društvu Leskovec, Društvu upokojencev, godbi in kolektivu Tovarne celuloze in papirja K rško, sodelavcem »M« Agrokombinata-TOK Kmetijstvo, Trgovina, Storitve Krško, vsem darovalcem cvetja, sovaščanom in vsem drugim, ki. so pokojnega pospremili na zadnji poti.
VSI NJEGOVI Leskovec pri Krškem, dne 12. 2. 1987
GOSPODINJE! Če vam zamrzovalna skrinja ledeni, rosi ali toči, pokličite servis za izolacije na Ptujski c. 89, tel. (062) 413-606. Delamo po najnovejših metodah. Dam dve leti garancije. Viktor Pajek. (754-OB-7)
AMORTIZERJE za Z 101, Z 123. YUGO, golf polnim in popravljam. Cena 5.000 din komad. Garancija 6 mesecev. Delovni čas vsak dan od 7. do
20.	ure. Franc Miklič, Cegelniea 42, 68000 Novo mesto.
PLESNE VAJE
Nekdanja učenca naše šole in člana folklorne skupine sta pristala, da bosta pri nas vodila plesne vaje. Vaje obiskuje 47 učenk in učencev od šestega do osmega razreda. Najprej smo se naučili plesati polko in valček. Starejši že težko čakamo, da se naučimo sodobnejših plesov. V disku nikjer ne plešejo polke in valčka.
NATAŠA ŠTARKL. 8. r OŠ Artiče
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil naš dobri in skrbni oče, brat in stric
ANTON KLEMENC
ODAMOV
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ZB Črnomelj, Sob Črnomelj, godbi na pihala, govornikoma tov. Pišcu in tov. Šimcu, tov. Enici Škof, kolektivu IMV Črnomelj ter kolektivu Mizarstvo Hočevar in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga spremili ha njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Stane in Andrej in ostalo sorodstvo
V našem domu je praznina, v naših srcih bolečina.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica,
sestra, teta in tašča. (
JOŽEFA
MIKLAVČIČ
iz Žapuž
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter mamo spremili k zadnjemu počitku. Še posebej se zahvaljujemo cerkvenemu pevskemu zboru iz Gorenje vasi v Poljanski dolini, gospodu župniku Alojziju Oražmu iz Gorenje vasi za lep pogrebni govor ter kaplanu iz Šentjerneja. Zahvaljujemo se tudi delovnim organizacijam Mercatorju-tozd Dolomiti in poslovalnici SP Rakovnik, KremenuizNovegamesta.Ikonu-obrat Kostanjevica ter šivalnici Novoteks. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Ljubi mami pa naj bo mil dom, kjer bo večno počivala.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
KAROLINA
ŽUPAN
iz Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemovsemsorodnikom,znancem,prijateljem in vaščanom za vsestransko pomoč, podarjene vence, cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam Iskra Šentjernej-tozd Hipot, Novoteks-tozd Tkanina (apretura), IMV-proizvodnja osebnih avtomobilov (adjustaža), cerkvenim pevcem iz Šentjerneja, gospodu kaplanu za opravljeni obred in vsem ostalim, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jakob, sinovi Martin, Karel, Jože in Franci z družinama ter ostalo sorodstvo
VRTILJAK
18.	februarja smo v šolski telovadnici gledali lutkovno predstavo Vrtiljak. Nastopal je Cveto Sever iz Kranja.
Lutkovna predstava je govorila o dečku Mezinčku in deklici Marjetki. Bilo je zanimivo in tudi smešno.
PATRICIJA TURK, 4.r OŠ Loški potok
PRED PUSTOM
Tudi v Brežicah se že pripravljamo na pustno rajanje. DPM Brežice pripravlja za otroke maškaradno povorko ter pojedino s krofi in čajem. Žal pa so morali prireditelji odpovedati smuk v maskah na Čatežu, ker je prehitro skopnel sneg. Mogoče bo drugo leto več sreče.
PATRICIJA. TADEJA OŠ Brežice
REZA TOPO
»Gusarji« reševali težave z vodo
Semičani pripravili štiridnevno pustovanje — Tokrat so se lotili komunalne problematike, udrihali pa so tudi po številnih drugih nepravilnostih
Kmetica je, vajena delati od zore do mraka in dovzetna za vse koristne novosti. Pred dvanajstimi leti je prvič sedla na traktor in od takrat naprej se ne loči več od njega. Na Mostec se je primožila iz bližnjega Miha-lovca.
»Z možem Tonetom sva najprej dokupovala zemljo, potem stroje za konjsko vprego, nato dva traktorja, priključke in pred kratkim še osebni avto,« je naštevala. »Danes obdelujeva deset hektarov svoje in najete zemlje. V hlevu imava šest mlekaric in pet pitancev, v svinjaku pet plemenk.«
Svinjereja Rezo od nekdaj veseli. Večino pujskov odda. ko so še majhni, nekaj jih zadrži, spita do 100 ali 150 kg, da potem več dobi zanje. Topo-rišičeva sta kooperanta za pšenico. Posejala sta jo na poldrugem hektaru. Včasih je Reza oddajala do deset tisoč litrov mleka letno, zdaj tega ne dela več, ker je prepoceni. Mleko daje prašičem, da si tako prihrani izdatek za umetna krmila. Vse razume, samo tega ne, da je njeno delo tako malo vredno. Kn ie vosih mleko v
m
zbiralnico, je zaradi tega večkrat jokala.
Kmetijo obdelujeta sama z možem. Družina se je zmanjšala, ko so se njune tri hčerke poročile in zapustile domače ognjišče. Živijo blizu, le nekaj kilometrov stran: Veronika v Dobovi, Ana v Rigoncah, Ivanka v Krški vasi. vendar se vsak dan vozi mimo doma v Dobovo, ker uči v. tamkajšnji šoli. Tako se materi Rezi vsako leto izpolni želja po izletu v planine. Z možem sta bila doslej na Triglavu, na Soriški planini, na Črni prsti, na Komni in na Kamniškem sedlu. Letos se s skupino nekdanjih izgnancev odpravljata v Šlezijo. Oba sta v tamkajšnjih taboriščih s starši prebila vojna leta, zato bi rada vnovič spoznala tiste kraje. Nekoč pozneje se bosta zapeljala do morja, ki ga Toporišičeva do zdaj še ni videla.
Ta ženska doživlja svet v mnogih razsežnostih. Prebrala je veliko knjig. Najraje ima pesmi in njeni najljubši poeti so Prešeren, Gregorčič in Kajuh. Celodnevno garanje je ne odvrne od petja, ki ga je vzljubila v šolskih letih. Zdaj šesto leto vadi in nastopa z dobovskim ženskim nonetom.
To je hkrati čas, ko se je oglasila njena pesniška struna. V iv-oji prvi pesmi opeva rojstno vas Mihalovec. V Rezinih verzih odzvanja kmečko življenje. Stihi se ji porajajo med vsakdanjimi opravili. Včasih si jih zapiše, včasih jih pozabi, ker nima povsod pri roki svinčnika.
Reza že od nekdaj zelo rada dela v vinogradu. Z možem strojno obdelujeta dva nasada vinske trte, enega v Čerini pod Gorjanci, kjer rastejo sorte za cviček, enega na Hrvaškem, kjer dajeta rizling in kraljevina odlično belo vino.
JOŽICA TEPPEY
SEMIČ — »Gusarji«, kakor se imenuje neregistrirano semiško pustno društvo, ki je — prav nič po zgledu pravih gusarjev — z zanimivim, izvirnim pustovanjem oz. izkupičkom, ki je priteklo od rajanja, zadnjih nekaj let priskočilo na pomoč gasilcem pri gradnji njihovega doma, tudi letos ni pustilo na cedilu zabave in smeha željnih Belokranjcev. Stvari, nad katerimi se jezijo vse leto, v Beli krajini, zlasti pa v semiškem koncu, ne manjka, zatojim z nekoliko domišljije in pridnosti, ni težko pripraviti pustovanje, ki so se mu, vsaj letos, povsod drugod v Beli krajini izneverili.
Prebivalci vasi od Vrtače do Štrekljevca imajo že vrsto let težave s pitno vodo. Vodovod sicer imajo, a so pipe ostale suhe vse do današnjih dni.
PESMI IN IGRA
DOLENJSKE TOPLICE — Tukajšnje zdravilišče pripravlja v soboto, 7. marca, celovečerno prireditev v počastitev dneva žena. Na prireditvi, ki se bo začela ob 20. uri, bo nastopil lovski pevski zbor iz Medvod. Za ženske bo vstop prost, s tem da bo vsaka dobila spominek. Moški spremljevalci pa bodo z vstopnico dobili tudi listek, s katerim se bodo lahko udeležili tako imenovane »bingo igre«. V tej igri se bodo udeleženci potegovali za tri velike nagrade. Glede na omejeno število sedežev prosijo interesente, da svojo udeležbo na tem večeru predhodno prijavijo v zdraviliški recepciji.
PLANINSKI PLES NA SENOVEM
SENOVO — Planinsko društvo Bohor prireja v soboto, 7. marca, ob 20. uri zvečer planinski ples v Domu XIV. divizije na Senovem. Na plesu bodo imeli bogat srečelov in družabne igre, za humorne vložke bo poskrbel Toni Gašperič, igral pa bo ansambel Štajerskih sedem. Izkupiček plesa bodo planinci porabili za obnovo planinskega doma na Bohorju.
NOV BISTRO
NOVO MESTO — Delavci šolske restavracije Na trgu si na vso moč prizadevajo, da bi ustregli svojim strankam. Te dni so preuredili in odprli nov bistro v nekdanji točilnici v spodnjih prostorih restavracije. Obljubljajo bogato izbiro vseh pijač, še posebej pa vseh vrst piv po najnižjih cenah.
Marko muči sebe in svoje ovce
Ovčja čreda Marka Tokaliča že tretjo zimo prezimuje pod milim nebom
ČRMOŠNJICE — Že tretje leto teče, odkar Marko Tokalič iz Skender Vakufa v Bosni pase svoje ovce na Toplem vrhu, le nekaj sto metrov stran od smučarskega centra Rog na Gačah. Vse je pravno v redu, saj ima v žepu pogodbo, ki jo je sklenil z KZ Črnomelj—TZO kmetijstvo, in plača zakup pašnih površin. Ce je poskrbel za dokumente, pa ni za veliko čredo ovac. Čez leto mu ni kaj oporekati, saj je paše na pretek, zaplete pa se v zimskem času. Ovčja čreda namreč že tretjo zimo preživlja dan in noč pod milim nebom, v ledu, mrazu in snegu, brez najmanjšega zavetišča. Če zapišemo, da daleč naokoli ni niti vode, je podoba o mučenju živali popolna.
V sredo se je pri njem oglasila veterinarska inšpektorica Vida Čadonič iz novomeških inšpekcijskih služb. Podoba je bila zastrašujoča. Naokoli so ležale poginule ovce, nekatere je že pokril zadnji sneg. Petdeset janjčkov, med katerimi so bili tudi pravkar povrženi mladiči, je meketajoč iskalo svoje otrple matere. Na snegu je ležala odrasla ovca in bila boj s smrtjo. Suha krma, ki bi jo dvesto Markovih ovac pospravilo v tednu dni, je bila varno "spravljena v ogradi. Ta najdragocenejši zaklad je skrbno čuval pes ovčar. Na vprašanje, kje imajo ovce vodo, je Marko odgovoril, da lahko ližejo sneg. Tako je na Toplem vrhu
že tretjo zimo. Koliko ovac je poginilo lansko, ko so se temperature spustile skoraj do 30 stopinj pod ničlo, Marko ni povedal. Priznal pa je, da je letos poginilo 40 oVac, seveda pa je vsako mrzlo noč ta številka večja.
Ta čas, ko bi si ovce v dolinah že našle hrano, je na Gačah še prava zima z več kot šestdeset centimetri snega. Marko tudi zase ni poskrbel, tako da zimo preživlja enako trpeče kot njegove ovce. Njegova iz sušic
PRIZNANJA
PRIZADEVNIM
ŠPORTNIKOM
ČRNOMELJ — Ob črnomaljskem občinskem prazniku so tukajšnji zaslužni športniki in športni delavci prejeli priznanja občinske telesnokulturne skupnosti. Plaketo za najboljšega športnika v občini v preteklem letu je dobil član rokometnega kluba Boris Plut, najboljša športnica je postala rokometašica Partizana Belta Simona Satošek, najprizadevnejši športni delavec Vinko Kobe iz Starega trga ter najprizadevnejše športno društvo Nogometni klub Bela krajina. Posebna priznanja za uspešno delo pa so prejeli Pavle Zajc iz Smučarskega kluba Iskra Semič, Andrej Švajger iz Nogometnega kluba Bela krajina, Boris Dvojmoč iz Kegljaškega kluba Rudar ter rokometni klub Črnomelj za tekmovalne uspehe v preteklem letu.
Ker si vaščani sami ne znajo več pomagati, so jim velikodušno ponudili pomoč gusarji, prepričani, da bodo zagotovo uspešni. Tudi telefon proti Malinam, ki so se ga lotili na lanskem pustovanju in ki so ga prej napeljevali kar nekaj let, je lani končno zazvonil po-' domovih.
Pustno rajanje, kije v Semiču trajalo kar štiri dni, seje pričelo v nedeljo z otvoritvijo prečrpališča vode, s pomočjo katerega so iz Semiča poganjali vodo v cevi proti Štrekljevcu. Trak je prerezal predsednik republiškega vodovodnega sisa Gustelj Suša. V ponedeljek pa so pripravili problemsko konferenco o preskrbi z vodo, na katerije na vprašanja odgovarjal Vince Vodenič, pooblaščenec za preskrbo z vodo v semiškem koncu. Najbolj pereče je bilo vprašanje, kdo je kriv za to, daje rezervoar na Strekljev-cu, kljub temu da so vanj pripeljali 40 do 50 cistern vode, ostal suh. kajti vsa voda je stekla v Jevčevo drago. Ko je Vodenič hotel pojasniti vse, kar je ljudi zanimalo, pa se je v ceveh nekaj zamašilo in ves sistem prečrpavanja seje
ustavil. Vince je odšel na teren, da bi odkril napako. Povzročile so jo črne človeške ribice, ki so povedale, da sicer živijo v Dobličah, da pa so prišle pogledat, zakaj Semičani iz Dobličicečrpajo toliko vode, da je postalo njihovo življenje že skoraj ogroženo.
V torek si je hotel Vodenič ogledati še rezervoar na Štrekljevcu, a je padel vanj in se ubil — ker je bil zbiralnik kot ponavadi prazen. Zato so zvečer pripravili litanije, kjer so si gusarji zopet dali duška. ko so udrihali po nepravilnostih, napakah in vsem, kar jih teži. V sredo pa so se dostojno poslovili od tovariša Vodeniča, ki jim je poleg problemov pustil tudi velike stroške s pogrebom, na katerem sta igrali kar dve godbi na pihala, metliška in semiška.
Gusarji so poskrbeli, da seje nekaj tisoč obiskovalcev zabavalo štiri popoldneve in noči, tudi s humorističnimi točkami, pripravili so kroniko gusarskega društva, podelili priznanja in še marsikaj, za ples pa so igrali združeni ansambli Bele krajine.
M. B.-J.
POMAGALA TUDI ELEKTRONIKA — Ker semiški »gusarji« niso nikjer našli ljudi, ki bi bili tako vztrajni, da bi noč in dan prečrpavali vodo iz Semiča proti Štrekljevcu, so si morali pomagati z elektronskima komunalcema, ki se tudi nista mogla pritoževati, ker sojima odrinili kar staro gasilsko brizgalno, ki sojo Semičani kupili leta 1903. Zal pa je bilo tudi njunega dela kmalu konec, kajti nad pomanjkanjem vode so se začele pritoževati človeške ribice iz vodnega zajetja v Dobličah. (Foto: M. B.-J.)
Trideset let pod zemljo
Ribniški jamarji letos v Kanina, raziskovali
podzemlje Črne gore pa bodo tudi doma
m
zbita koliba, iz katere se le občasno kadi, je polna špranj in bolj primerna za psa čuvaja kot za človeka. »Čez zimo sem pridelal velike količine sira, vendar ga tukaj nihče ne mara kupiti, zato ga odnašam v domačo Bosno,« je povedal. Jasno je, kdor Marka vidi in pozna, z njim ne bo »barantal«, kaj še, da bi jedel njegov sir.
Marko ni hotel podpisati, da bi njegove ovčjo čredo odpeljali v enega od hlevov črnomaljske kmetijske zadruge. Rekel je, da so on in ovce najhujše to zimo že prestali, denarja za takšen »luksus« pa nima. Inšpektorica Vida je odšla brez njegovega podpisa.	' “j. PAVLIN
TEREZA KESOVIJA: DODATNA PREDSTAVA!
Zaradi izjemnega zanimanja za koncert ob dnevu žena, ki bo v četrtek, 5. marca, ob 20. uri v novomeški športni dvorani Marof — nastopajo Tereza Kesovija z ansamblom Branka Buliča, Moped show s Tonetom Fornezzijem-Tofom in Janežem Ho-čevarjem-Rifletom ter Marijan Smode — bosta predstavi kar dve. Ker je bil prvotno najavljeni koncert v trenutku razprodan, so se prireditelji odločili, da ob 18. uri pripravijo dodatni nastop z enakim programom. Vstopnice, ako do tega trenutka še niso pošle, so na voljo v poslovalnici Globtoura v Novem mestu, (dv)
RIBNICA — 9. maja letos bo minilo 30 let, odkar je bilo ustanovljeno Društvo za raziskavo jam Ribnica. Osrednja proslava ob jubileju bo pri Francetovi jami. Ob tej priložnosti bodo izdati posebno publikacijo in podelili priznanja zaslužnim članom.
Društvo šteje 30 članov, med •liimi pa je nekaj še posebno prizadevnih. Mednje sodi vsekakor Tone Oberstar, udeleženec mnogih ekspedicij in akcij po domovini in v tujini, letos bo sodeloval tudi na svetovnem kongresu jamarjev, ki bo v Italiji, in 'cer v skupini reševalcev.
Ribniški jamarji so v minulih, letih odkrili mnoge »podzemne tunele«,
ČRNOMELJ: ZOPET GLAS MLADIH
ČRNOMELJ — Tukajšnja občinska konferenca ZSMS bo letos zopet pripravila tradicionalni glasbeni prireditvi »Glas mladih Bele krajine 87« in »Glas mladih Slovenija 87«, in sicer prvo 22. in drugo 23. maja. Za »Glas mladih Bele krajine« se lahko prijavijo mladi pevci in ansambli, ki živijo, delajo ali se šolajo v Beli krajini, in sicer z novimi ali že znanimi skladbami. Prijave morajo na OK ZSMS Črnomelj poslati do 20. marca, tiste, ki se bodo pomerili na prireditvi, pa bodo izbrali na avdiciji. Za »Glas mladih Slovenije« pa se lahko prijavijo izvajalciiz vserepu-blike.insicersskladbami.kišeniso bile javno izvajane ali posnete, vsak pa največ z dvema melodijama. Posnetek na kaseti ter še posebej natipkano besedilo mora prispeti na občinsko konferenco mladine do 15. aprila.
kljub temu pa ugotavljajo, da je ribniška dolina zanje še vedno zanimiva in da skriva še marsikaj. To velja še posebno za območje okoli Finkovega in Tentere pri Žlebiču. To raziskovanje je tudi ena največjih letošnjih nalog ribniških jamarjev. Razen tega bodo še nadalje sodelovali s črnogorskimi jamarji, in sicer pri odkrivanju jam na Nikšičkem polju. Sredi leta bodo sodelovali v akciji na Kaninu.
Gozdarji so pomagali jamarjem pri nabavi kombija, ki jim bo zelo v pomoč pri delu. Jamarji se bodo prizadevali tudi za nakup nove opreme za raziskovanje jam, čeprav je sedanja še uporabna. Njihovo delo pa bo usmerjeno tudi na preureditev jamarskega doma pri Francetovi jami, ki so ga lani dokončno elektrificirali.
M. GLAVONJIČ
PUSTOVANJE V KOČEVJU — Že nekaj let prirejajo v Kočevju tudi pustovanje najmlajših. V prvih letih takih prireditev je bilo največ otrok oblečenih v kavboje in princeske. Z inflacijo pa so tudi te maškare devalvirale, da je zdaj največ pikapolonic, medvedkov, mušnic pa tudi indijancev in indijank, žab, klovnov, tu in tam se najde tudi kak mušketir, dimni-karček, najuspelejša maska na nedeljski maškeradi na Nami pa je bil prav gotovo vrag. Ni pa znano, če je bil to tisti vrag, ki je zmotil Jožeta Smoleta, da je čestital vernikom za božične praznike. (Foto: J. Primc)
ZA DAN ŽENA V »KRKI«
NOVO MESTO — V novomeški tovarni zdravil bodo dan žena proslavili jutri. Prireditev se bo začela ob 13. uri, na njej pa bodo nastopili trio Novina, gledališka skupina iz Prečne s prizori iz Torkarjevega Vstajenja večnega zdomca Jožefa Švej-ka ter eden od novomeških zabavnih ansamblov.
TEČAJ ZA ŠOLANJE PSOV
NOVO MESTO — Kinološko društvo Novo mesto organizira v torek, 10. marca, ob 16. uri tečaj za šolanje psov. Tečaj bo potekal na klubskem vežbališču ob reki Krki pri Ragovem pod ločenskim mostom. Prijaviti seje moč vsak torek in četrtek ob 16. uri na omenjenem vežbališču,
Z VIKIJEM GROŠLJEM NA HIMALAJI
Dobro znani slovenski alpinist Viki Grošelj je v četrtek, 26. februarja, ob izredno lepih barvnih diapozitivih Dolenjcem opisal svoje poti na himalajske in druge vrhove sveta.
Dvorana v Domu JLA je bila dobro zasedena in obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili vrhunskemu alpinistu, ki je znal na izjemno zanimiv način posredovati svoja nenavadna doživetja in vtise, katerih sije nemalo nabral, ko jeosvajal osemti-sočake. Obiskovalci so ob tej priložnosti lahko kupili tudi njegovo najnovejšo knjigo »V prostranstvu črnega granita«.
ŠE V OBDOBJU ZLOČINA
METLIKA — Metlika je izdajateljska Meka, saj se še ni poleglo evforično gostilniško navdušenje nad izidom pesniške zbirke Janija Bevka Izza upa, že je izšla nova zbirka V obdobju zločina. Izdali so jo člani Indust baga: Goran Jarnevič, Boris Vinski, Andrej Pečarič in Bojan Vraničar. Knjižica je izšla v 500 izvodih, prodajajo pa jo po 500 din.
' DISKOTEKA OTOČEC!:; lij , JI ;; JI I J11« • $ H ! j #8 1 F»1 j ■l||
m Hummmhm
Ta teden je bila za nagrado izžrebana JULITA SLADIČ iz Dol. Kamene pri Novem mestu, in sicer bo dobila kvalitetno kaseto s posnetki top lestvice, na kateri pa se kaj bistvenega ne dogaja. Na vrhu se drži Vroča čokolada, kot novost pa se je na lestvico uvrstila skupina Erasure. Za ta teden je torej lestvica takšna:
1. You sexy thing — HOT CHOCOLATE
2. Is this love? — A. MOYET
3. The finaLcountdovvn — EUROPE
4. The miracle of love — EURHYTMICS
5. Running ih the family — LEVEL 42
6. Take my breath away — BERLIN
7. The rain — O. JOHN
8. Victory — KOOL & THE GANG
9. French kissing — DEBBIE HARRY
10. Sometimes — ERASURE
Predloge, za lestvico pošiljajte na naslov: KRKA — Zdravilišča, Diskoteka Otočec, 68222 Otočec, s pripisom LESTVICA.
TRI ZIME BREZ VODE — Ovčja čreda Marka Tokaliča na Toplem vrhu nad Črmošnjicami že tretjo zimo preživlja dneve in noči na prostem. Odrešiteljev iz Kmetijske zadruge Črnomelj, ki naj hi prišli s kamioni in ovce odpeljali v tople hleve, do torka še ni bilo. Markoje zato vesel, saj nima denarja, da bi plačal prevoz, pa tudi ovce sq po njegovih besedah najhujše že prestale. Sedaj skupaj čakajo pomlad in svežo pašo. (Foto: J. Pavlin)
■kozerija■
KO JE DIREKTOR
V delovni organizaciji Brus so vrsto let vlagali ves razpoložljivi denar v stroje in stene.
— Širimo se, je imel navado reči direktor.
Na zboru delovnih ljudi so govorili poleg direktorja še tovariš Sindikalič in tovariš Rdečnik. Leto za letom isto.
— Ne smemo živeti iz rok v usta. Predvsem moramo misliti na delovno organizacijo, pa njen razvoj. Na bodočnost, je rad govoril tovariš Rdečnik.
— Še nekaj let bomo zategovali pasove, še nekaj časa se bomo odrekali. Slab je tisti
gospodar, ki požre zvečer vse, kar je preko dneva pridelal, je filozofiral tovariš Sindikalič.
Repiške občinske betice so hvalile tako direktorja kot tudi Rdečnika in Sindikaliča.
— Delovna organizacija Brus je lahko za zgled vsem drugim. Iz nič so se razvili v giganta, ki je spoštovan tako v Repičevini kot tudi zunanj njenih meja, je ponavljal tovariš Župan, kadar so se oglasili pri njem vodilni iz Brusa, da bi malce poklepetali in skrnili viski.
— Pa ne samo to: v Brusu niso nikoli pretiravali z. osebnimi dohodki, lahko bi se reklo
celo, da so bili vedno izplačani nižji dohodki, kot bi bili lahko glede na uspešno gospodarjenje, je imel navado dodati občinski tovariš Rdečnik.
Nič čudnega ni torej, če so predlagali direktorja delovne organizacije Brus za najvišje občinsko priznanje občini.
— Odličje bo v pravih rokah, se je zvil v klobčič tovariš Sindikalič.
— Že vnaprej iskrene čestitke, je ponudil roko direktorju Brusa tovariš Rdečnik.
Ob svečani podelitvi je bila sejna soba repiške občinske
bajte do zadnjega stola napolnjena z repiškimi občinskimi imenitneži. Ko je tovariš Župan poljubljal direktorja Brusa najprej na levi del obraza, nato še na desni, je planila v sobo direktorjeva tajnica.
— Štrajk! je zatulila, ne oziraje se na svečanost trenutka.
— Kaj? je odtegnil ustnice z Županovih tovariš direktor.
— Štrajk! Delavcem je dovolj razvoja. Delavci zahtevajo višje osebne dohodke, je brezglavo kričala, vsi prisotni pa so jo sovražno gledali.
TONI GAŠPERIČ