BERITE NA 2. STRANI ■ ^ Zanikajo zgodovino ■ ker pripravljajo vojno telo Ifl. - Ur 15.—, Jugolir 10.—, Din . Trst 12. februarja 1948 ^“Ti" Slev. 104 V FE91MJU 10. 1837 je umrl največji ruski narodni pesnik A. S. Puškin. 19. 1944 je bilo v Črnomlju prvo zasedanje Slovenskega narodno osvobodilnega sveta. 20. 1944 je prišla 30. divizija IX. korpusa v Slov. Benečijo. 1 LETO OD PODPISA MIROVNE POGODBE Istočasno ko so 10. februarja 1947. v Parizu podpisovali zavezniki mirovne pogodbe z Italijo jn drugimi nemškimi sateliti, so se že oglašali onstran oceana in v Italiji razni «miroljubni politiki», veš da italijanska mirovna pogodba v taki obliki kot je, ne more služit; za temelj miru. Tako, niso govori!! zato, ker bi bili v resnični bojazni za usodo svetovnega miru, pač pa zato, ker ie biio že takrat v njihovih načrtih preprečiti, da bi s podpisom mirovnih pogodb bila končno zaključena doba povojno nejasnosti. Po zaslugi protimirovnih si! so marsikateri bistveni sklepi in določila, kj jih vsebujejo mirovne pogodbe, .ostali sarno na papirju. Tako se.ni nikamor premaknilo vprašanje defašistizacije in denaoifikacije v Itaiiji in Nemčiji, paJ pa so v teh dveh državah vzeli le sile v posebno zaščito z dokaj jasnimi.pro-limirovnimi nameni. To je pereče vprašanje, na katerega rešitvi je zainteresiran ves miroljubni svet. Drugo bistveno važno vprašanje, ki je po zaslugi protidemokratičnih in protimirovnih sil ostalo nerešeno, je vprašanje Trsta, ki ni samo vprašanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, pač pa je eno glavnih vprašanj svetovne politike sploh. Nerešitev tržaškega vprašanja ni morda posledica pomanjkanja kake tozadevno potrebne kompromisne soglasnosti velikih zaveznikov, pač pa je posledica načrtne politike zapadnih velesil, posebno Amerike, ki zasleduje v Evropi svoje dobro znane imperialistične cilje. Tako odk'onilno , stališče Amerike ir. protidemokratičnega tabora v celoti co tržaškega vprašanja daje upanje italijanskim reakcionarnim silam, ki se ne morejo sprijazniti z določili mirovne pogodbe, na njeno revizijo, ki bi pa v danih pogojih v Italiji jasno šla v korist reakcionarnim in fašističnim silam, na pa italijanskemu ljudstvu. Razna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, tako glede guvernerja kot meja, so pokazala, da se tudi italijanska črna vlada okorišča s protidemokratičnim slaiiščem ameriške reakcionarne vlade in tako na eni strani preprečuje vsako konkretno zbiižanje z Jugoslavijo glede tržaškega vprašanja, po drugi strani pa dopušča in bodri italijanski iredentizem. To dejansko pomeni kršenje mirovne pogodbe, oziroma izbegavanje PECATI NA MIROVNI POGODBI 2 ITALIJO njenih določil. Stališču italijanske črne vlade odgovarja protidemokratično in protimirovno stališče raznih italijansko nacionainošovinistič-nih strank v Trstu, ki se zaradi svojega iredentističnega značaja vse preveč pogosto sprevrača v navadno provokatorske gonjo proti novi Jugoslaviji in prot; notranjim demokratičnim silam na Tržaškem ozemlju. Taka delavnost tržaških italijanskih nacionalističnih strank pa je tud; popolnoma v načrtu ameriškega imperializma. Svetovne in naše domače demokratične sile zato ne smejo nikoli izgubiti z vida cilje, kj jih zasleduje imperializem in morajo zato vztrajno zahtevati in se boriti za spoštovanje mirovnih pogodb, čeprav je res, da tudi te niso take, kakršne bi morale biti. OBSOJAJO OSl/OKODII.IO 00000 zal« da (ipagiiniljaji) in innhilmrajn fašiste tlhp&rialistlčna politura Združenih držav Ameriko, zadeva vsepovsod ob ovire. Ljudje v Evropi pa tudi na drugih ceffri/irt, ki so še vsi pod vtisom vojhih grozot, ne morejo sprijeti politike, ki grozi z noro vojno in ki hoče doseči svoje cilje z oboroženo silo. Zato ker branijo ljudske množice nvr, nasprotujejo imperialistični politiki, pa naj se ta pojavlja v kakršni koli obliki. Gesto ljudskih množic je: upreti se vsem poizkusom imperializma, da ustvari žarišče nove vojne in da s svojo politiko uspe mobilizirati ostanke poraženih fašističnih band in dragih proti ljudskih sil. Imperialistični vojni hujskači, njih strategi in poveljniki stoje tako pred 'nepremostljivo oviro, pred ljudskimi množicami vsega sveta, kate'rìh moč čutijo in katerih se zato boje. Toda ravno zato, ker čut'jo moč teh sil in ker se jih boje, segajo v strahu za svojo usodo po sredstvih, ki jih znova, in znova kompromitirajo in ki v najjasnejši luči razkrinkujejo glavni cilj vseh njihovih akcij: ustvariti pogoje za novo vojno, v njej razširili svojo oblast in nànjo ustoličiti mjreakcio-narnejše sile. To bi Za svet pomenilo povratek v staro. Toda starega demokratične ljudske množice ne marajo. Zmage 'narodno osvobodilnih vojn so jim odprle preveč svetle pSrspek-tive, da bi se moifle odpovedati, njih sadovom, kar bi praktično po-.' menilo odpovedati st! svobodi. Dejstvo je nàmrei, da. so narodno osvobodilna gibanja v zadnji vojni silovito dvignila politično za, vest ljudskih množic. Dejstvo je, n ja z znan'ini zmagovitimi zaključki za večino ljudskih množic enkrat za vselej preprečila, da bi se še kdaj kateri koli stremuh po svetovni nadoblasti mogel poslužiti pomembnejših ljudskih sil za uresničenje. svojih načrtov. Dejstvo je, da so danes in vedno zg vsako politično akcijo potrebne ljudske množice in da je brez njih vsaka politična akcijà obsojena ria polom, kljub atomski bombi, Marshallovim načrtom in drugim strašilom. Ena izmed taktik angloameriškega imperializma — novega stremuha po svetovni nadoblasti, je ravno zato naperjena z največjo ostrino proti osvobodilnim gibanjem, ki si jih prizadevajo kompromitirati v očeti ljudskih množic. Tega nečastnega posla so se lotili angloamerički imperialisti na Tržaškem ozemlju s posebno doslednostjo, toda tudi s posebnimi neuspehi. Ravno tu je narodno osvobodilno gibanje pognalo globoke korenine. Tesno je zbližalo slovanske, in italijanske demokratične ljudske množice. Dvignilo je v njih zavest nujnosti skupne in nepopustljive akcije za obrambo lastnih političnih naclonàlnìh in Ekonomskih pravic ter akcije za to, da bi Trst kot srednjeevropska luka, kot vez med evropskim 'vzhodom in zahodom, med slovanskim in romanskim svetom, nemoteno. vršil svojo naravno ju’nkcijo zbliževanja . Vse to nasprotuje načrtom, angloameriškega ìmperalizmà. Ta si prizadeva zato uničiti sadove narodno osvobodilne borbe, razbiti demokratično enotnost, v očeh ljudstva in svetovne javnosti pa oma- deževati narodno osvobodilno borbo množic Tržaškega ozemlja. Vzporeden in logičen namen pa, je bU ob vsej tej gonji zbrati in opogumiti lise reakcionarne sile, ki jih je mogočen polet ljudskih množ'c v Ziidnji vojni prisilil k molka. ■ Taka odkrita provokatorska politika izzivanja demokratičnih množic pri nas, ki jo z največjo doslednostjo izvajajo angloameričke okupacijske sile, se kaže na več načinov: od pretepaških postopkov civilne policije, preko aretacij jn preganjanj protifašističnih borcev pa cf6 nesramnih obsodb partizanskega gibanja. Vse to jv v končni liniji tudi sestavni del imperialističnega načrta za politično in ekonomsko zasužnjen je Trsta. Pod okriljem civilne policije se bohotijo fašistične bande, ki provocirajo dan za dnem, ki napadajo demokratične ustanove m antifašiste, mečejo bombe, ubijajo ljudi, pa $e pri tem javno organizirajo in bahajo in svobodno manifestirajo svoje zločinske namene in grožnje. Neofašistična delavnost ostaja nekaznovana ali pa pride od časa ---------------------- Franco sprejet v zapadni hlolf ★ Industrije! v a« meriški službi rušijo tržaško industrijo it Kako je sr državljanstvom Primorcev Stari Koper - novi dub Literarni večeri it V tržaškem *nu-ateju --------—______ do časa zaradi pomirjanja javnosti do procesov, katerih cilj pa ni p)-c-prečiti porajanje novega fašizma in ostro kaznovati njegove pripddni-ke, temveč le s spretno režijo in s pomočjo fašističnih prič obsoditi antifašizem kot ilegalno gibanje. Zato pa po drugi strani z največ» jo pedantnostjo izvajajo procede proti resničnim, demokratom in proti fašističnim borcem,, bivšim pripadnikom jugoslovanske armade in članom ljudskih odborov’, obsojajoč jih zato, ker so po zhko'nu protifašistične vojne odstranili nekaj (žal premalo) fašističnih banditov. Znane so razprave o fojbah^ ki se ponavljajo vedno, kadar sc to zdi potrebbe tržaški reakcionarni kliki. Višek prOvokacijsk'e rjonje prot-i demokratičnim silam Tržaškega ozemlja je dosegla angloame riška okupacijska uprava, ko Ji* pred vojaško sodišče postavila skupine partizanov samo žilo, ker so nosili partizanske, uniforme. Zadnji člen dolge verige protidemokratičnih prestopkov vojaške uprave pit je nezakonita obsodba antifašista Bruna D'Esteja, znanega protifašističnega borca iz časov najhujšega, fašističnega terorja, iz časov narod-ho osvobodilne borbe in povojnih let imperialistične protimirovnt) j kampanje. Antifašist D'Este je bil obsojen kljuff temu, da ni bilo za obsodbo nobenih zakonskih osnov. Z ju-ridiane strani so bile vse aretacije., ki so jih izvršili partizani 1945 leta popolnoma zakonite in to na pod lagi moskovskih dogovorov. in mirovne pogodbe z Italijo ter tako imenovanega »Jus gentiupi«, ki seje uveljavil po občil vojnah: Običaj je namreč, da se po vojnah aretirajo rsi kriminalci. Sicer pa, čč bi D'Este né ukazal aretacij fašista Benvenutlija in Valcntinijà, pripadnika »X. Mas« in »Črnih brigad«, česar ga obtožuje vojaška uprava, ne bi bilo nič čudnega, saj (Nadaljevanje na 3. strani.) KAPITALIZEM IN SOCIALIZEM V nedeljo je zborovalo tržaško delavstvo. Zborovalo je zato, da ponovno javno opozori na propadanje tržaškega gospodarstva in na stalno slabšanje življenjskega položaja delovnega ljudstva. Dosedanje mezde krijejo komaj 60% potreb delavcev. Delavci se bore za večje mezde, delodajalci pa jim odgovarjajo; da je nesmiselno govoriti o splošni bedi, dokler ljudje ne bodo umirali po ulicah. Uradne statistike VU navajajo 28. tisoč brezposelnih, na 7 tisoč bresnoselnih mladincev jih je le 500 zaposlenih. V zadnjih treh mesecih je 93 tržaških podjetij odpustilo' delavce, češ da ni dela. Dela bi lahko bilo dovolj, toda delodajalci slede politiki okupacijske oblasti, ki pri nas rešuje kapitalistično Ameriko pred krizo s tem, da uničuje tržaško industrijo. Medtem ko v svojih blagajnah in bankah zadržujejo kapital, propada zaradi brezdelja in bede v Trstu cela generacija. Poglejmo, kaj se istočasno, dogaja samo pet kilometrov iz središča Trsta, v novi Jugoslaviji. V nedeljo je maršal Tito govoril udarnikom v Beogradu. Dejal je: «Pri nas ni brezposelnosti. Manjka nam delavcev, ker nova' Jugoslavija potrebuje vedno več delovne sile. Pri nas ni nevarnosti za one, ki danes delajo, da bi ostali brez zaposlitve. Pri nas prav v nobenem primeru ne bo brezposelnosti, ker naša proizvodnja je bistveno drugačna kot je v kapitalistični družbi. Mi hočemo doseči v naši novi socialistični družbi, da bo sleherni, ki dela, nagrajen po tem delu ter da bo živel človeka vredno življenje. Dandanes so v Jugoslaviji vsi pogoji za dosego vsega, kar potrebujejo naši narodi. Čeprav bodo letos še težave, bomo lahko nadalje izboljševali preskrbo. Zdaj uvajamo tako imenovano «tretjo ceno». Tretja cena bo imela predvsem močan vpliv na preskrbo delavcev in delavk v industriji in kmetov v kmetijstvu. Ta dva najvažnejša gospodarska elementa, delavec in kmet morata biti predvsem preskrbljena s tem, kar potrebujeta. «Druga cena», to je cena na prostem trgu, ki je bila včasih znatno višja, pa bo še naprej ostala za one, ki imajo denar in ki morejo plačati. Se bomo imeli težave, toda prema-galijih bomo tako, da bomo. poprijeli vsi kot en mož in dali vsak na svojem mestu vse, kar zmoremo PO ŠIROKEM SVETU V-'v’. ,'v. KRONIKA CRSKA DEMOKRATIČNA vojska operira v bližini 35 km od Aten. Od albanske meje preko Parnasa do Aten gre po gorovju neprekinjen pas osvobojenega ozemlja, ki ga imenujejo scesta svobode«. KITAJSKA LJUDSKA ARMADA je popolnoma obkolila man-džnrsko mesto Mukden. Ljudska vojska je 3S milj daleč od Nankinga, 7t milj od Šanghaja. Ogroženo mandžursko mesto Cang Cung so Američani zapustili. V 19 mesecih je ljudska vojska osvobodila 190.900 kv, km ozemlja s 37 milijoni prebivalcev, tako da šteje sedaj osvobojeno ozemlje 2 milijona 390 tisoč kv, km s 170 milijoni prebivalcev. ANGLIJA se po ponesrečenih poskusih v Iraku ni odrekla ustanovitvi bloka arabskih držav, ki naj bi Ščitil njene interese po odhodu njenih čet iz Palestine. Pogaja se s Saadovo Arabijo za prehod angleških čet preko arabskega ozemlja v primera vojne. Obnoviti skuša tudi pogodbo s Transjordanijo. NACRT O CARINSKI UNIJI med Italijo in Francijo je zadel na težave, ker si industriji obeh držav konkurirata. Poleg tega Je razvrednotenje franka ovira za italijanski izvoz v Francijo, ker so sedaj italijanski proizvodi za Francoze draž-jL Carinska unija bi nudila Američanom novo priliko za vmešavanje v francosko gospodarstvo, FRANCOSKA VLADA Je najela sa delo v Franciji 80.990 nemških delavcev kljub temu, da Je v Franciji brezposelnost. Nemci naj bi kot ■zanesljivejši elementi« igrali vlogo stavkokazov. FRANCOSKI DELAVCI zahtevajo zvišanje plač, ker se cene po razvrednotenju franka še hitreje dvigajo. Kupna moč mezd, ki je znašala I. 1949 so odstotkov predvojne kupne moči, je sedaj padla na 42 odstotkov. FRANCOSKA VLADA je razpustila društvo italijanskih izseljencev «Italia libera«, v katerem so bili včlanjeni pristaši vseh strank vštevši demokristjane. Pred tem so razpustili društva izseljencev iz vzhodnih držav, med njimi tudi Jugoslovansko. VREDNOST DOLARJA je padla na ameriških borzah, kar je povzročilo paniko med Američani, ki sedaj vedno bolj verjamejo v bližajočo se gospodarsko krizo. GLASILO WALL STREETA ve-dao manj verjame v uspeh Marshallovega načrta, ki bo povzročil veliko povečanje davčnih bremen. List se tudi boji zunanjepolitičnih komplikacij, ker zahteva izvajanje tega načrta vedno večje vmešavanje V Zadeve držav koristnic in povečanje stroškov za oborožene sile. AMERIŠKA VLADA je predložila v odobritev nov kredit za Grčijo v znesku ISO—2Ó8 milijonov dolarjev ih povečanje dosedanjega ItS-mlli-jonskega kredita Turčiji. VOLIVNA KAMPANJA v liaiiji se Je začela v nedeljo. V Pescari je govoril Togliatti, ki Je dejal, da bi Italija labko brez ameriških strelcev prejemala žito, petrolej in premog iz SZ. VATIKAN vedno bolj podlega vpliva ameriškega zunanjega ministrstva, tako da imajo že sedaj ameriškega kardinala Spellmana za stvarnega papeža. MED POLJAKI je vzbudilo velika razburjenje dejstvo, da vodi Vatikan bivše nemške škofe iz pokrajin, ki so bile priključene Poljski, kot škofe «nemških škofij«. JUGOSLOVANSKI POSLANIK v Rimu Ivekovič Je izjavil, da bo Jugoslavija vrnila vse italijanske ribiške ladje, ki jih je zaplenila v svojih vodah. FRANCO je po dveh neuspelih ofenzivah s 23.699 vojaki proti partizanom začel sedaj s tretjo ofenzivo. V MOSKVI so podpisali romun» sko-sovjetsko pogodbo o prijateljstvu, sodelovanja In medsebojni po-moči. ZANIKAJO ZGODOVINO KER PRIPRAVLJAJO V0JIV10 Dne 21. januarju letos je ameriško zunanje ministrstvo objavilo 362 strani debelo knjigo pod naslovom »Sovjetsko - nacistični odnosi Oti 2. 1939 do 1941, kjer je zbranih 260 listin, ki so jih Američani našli v nemških vladnih arhivih v Berlinu po. zlomu Nemčije. Reak-ionami tisk in radio od tedaj hlastno segata po tem materialu in ga objavljata v izvlečkih v svoji vnemi, du bi čim bolj oblatila SZ. V uvodu pravi omenjena knjiga, da »zbrane listine dokazujejo, da je med SZ in Hitlerjevo Nemčijo vladalo tako soglasje v 1. 1939 do 1941, da je SZ odobravala Hitlerjevo invazijo Norveške, Danske, Belgije, Nizozemske .in Francije.« Po teh listinah je baje Molotov »čestital k sijajnim uspehom nemške vojske«. Knjiga govori tudi o h v-wniCd ta Angležev in Američanov, usodna zmota, je bila. da so se pogajali o sudetski krizi brez sodelovanja SZ«. Ko je postalo tudi zapadnim državnikom jasno, da pomeni Mo-nakovo vojno, je začel Churchill v Daily Telcgrapliu dne ; 9. marca 1939 računat; na pomoč SZ pred vedno bolj pretečo nemško nevarnostjo. . Churchill zaključuje takole: »Nobenega dvoma ni, da je SZ ogromna država, ki dosledno izvaja miroljubno politiko«. Chamberlain ni hotel dati tedaj nobenih pojasnil, zakaj potekajo tako počasi pogajanja med Anglijo, Francijo jn SZ za sklenitev trdjne zveze. Kakor je znano, so se ta pogajanja po 139 dneh razbila zaradi tega ker Poljska ni dovolila prehoda Sovjetskih čet preko svo- y, 'X'- raznih načrtih za delitev sveta v interesne sfere, kakor tudi o gospodarski pomoči SZ Nemčiji. Zakaj gre pri vsej tej stvari? Francoska časopisna agencija AFP je na to dala jasen odgovor, ko je objavila mnenje diplomatskih krogov iz Washington^, češ da »utegne biti objava te knjige del naporov ZDA, da opravičijo pred javnim mnenjem zapadne Evrope Trumanovo doktrino in Marshallov na^ črt«. Predhodno sta potrebni dve bistveni opazki: Objavljene listine so diplomatske listine, ih diplomacija ne obsega vse zgodovine. Pogosto Odločajo o usodi sveta mnogo manj ministrski kabineti, kot pa ljudstvo s svojo voljo in borbo. To torej ni popolna zgodovinska dokumentacija o določeni dobi, marveč samo eden izmed številnih virov informacij. In še ta vir je nepopoln, enostranski in objavljen v okoliščinah, ki ne zagotavljajo objektivnosti. ' Vendar vzein'mp te lisiine kakršne so in jih primerjajmo z znanimi dejstvi. Oglejmo si »kritično« dobo iz leta 1938!. Tedaj so bili vseni demokratom jasni napadalni načrti Nemčije hi Italije. Obe fašistični državi sta javno priznavali težnjo po nadvladi vsaga sveta. Neihtervencija v Španiji in Ari-schluss sta dali svobodnim narode«; zavest, da je potrebna odpor-niška zveza proti fašizmu. In SZ je tedaj napenjala vse. svoje rile, da bi prišlo do le zveze. Kakor pa je dokazal huerenber-ški proces, so Monakovčarii, s svojo kapitulacijo preprečili ..tistand-vitev take zveže. Zupan Leipziga Goerdeler je 11. oktobra 1939 pisal enemu izmed svojih ameriških prijateljev:, »S tem da se je Chamberlain izognil neznatni nevarnosti, je napravil vojno za neizogibno«. In Alien W. Dulles, eden izmed načelnikov ameriške tajne obveščevalne službe ter brat Trumanovega svetovalca, je pripisal k temu poročilu naslednje: »Največja zmo- jegn ozemlja v primeru Vojne in ker Anglija in Francija nista hoteli pristati na tristransko Jamstvo baltskih držav pred grozečim napadom Nemčije. Churchill je v Da!ly Telegraph napisal 8. julija 1939, da so »Sovjetske zahteve o vključenju baltskih držav v tripartitno jamstvo popolnoma opravičene«. Ko je v takih okoliščinah poleti 1939. leta nemška diplomacija ponudila SZ pogodbo o nenapadanju, jo je poslednja sprejela. In dve leti kasneje je sam Stalin takole opravičil ta® diplomatski korak: »Menim, da. nobena miroljubna država ne bi mogla odbiti ' miroljub- ni sporazum s sosedno državo, čeprav tako državo vodijo zveri in Ijvtdožrci, kot sta Hitler in Ribbentrop«. In Stalin zaključuje: »Kaj smo pridobili ko smo sklenili z Nemčijo pogodbo o nenapadanju? Zagotovili smo naši deželi mir , za poldrugo leto in pripravili sile, da bi sc lahko branili v primeru, — ki se je stvarno dogodil, — da bi Nemčija napadla našo deželo kljub tej pogodbi. To je gotovo pridobitev za nas in izguba za fašistično Nemčijo«. Zadržanje SZ po podpisu ome-' njene pogodbe nikakor ni skladno, z nemškimi načrti. Najprej SZ zasede del Poljske potem, ko je sam Times ugotovil, da je poljskega odpora konec. Ta intervencija ni noben zahrbten napad in neposredna pomoč Nemčiji, kot bi objavljene listine rade dokazale. Saj je Chur-hill 1. oktobra 1939 izjavil: »Da so sovjetske žete na tej črti, je očitno nujno potrebno ža varnost SZ proti nacistični nevarnosti«. Nato je prišlo do vojne med SZ in Finsko. Finska je bila prepražen» z nacisti in vodil jo je maršal Mannerheiin, ki je nemškega porekla in iž' nemške šole. SZ je prisilila Fince, da so se oddaljili od drugega najvažnejšega industrijskega središča SZ, Leningrada. To je bila druga obrambna mera SZ. Irt proti komu je bila naperjena? Proti nacistični- Nemčiji, kakor so to poznejši dogodki dokazali. ’ Tretji obrambni ukrep je zasedba baltskih' držav po SZ, ki nikakor ni Ogrožala zapadnih demokracij, marveč samò nacistični načrt za ekspanzijo proti vzhodu. Td je: načrt, ki ga je nemški baltski baron Rosenberg še pred vojno na . Široko ra /kri!. Končno je SZ ponudila Jugoslaviji pogodbo o medsebojni pomoči, tik preden sta poslednjo napadi; Italija in Nemčija. SZ je tudi zasedla Besarabijo in črto na Prutu . v Romuniji. Vse to zadržanje ima tako protinemški značaj, da ga ni treba posebej dokazovati To so dejstva, ki označujejo to »kritično« dobo. SZ je predvidela razvoj, vojaških operacij nemške vojske in je skušala kolikor mogo-. če izkoristiti odmor, ki ji je bil dan, da je zasedla čini več vojaških postojank za izboljšanje svoje obrambe proti sovražniku. S tem je koristila ne samo sebi, marveč tudi zapadnim demokracijam. Nem-, ški general Jodl je izjavil pred nuernberškim sodiščem. ...da Hitler ni mogel ''tvegati ’ invazije Velike Britanije samo zato, ker je pred- videval borb« s SZ. To sovjetsko zadržanje je pripomoglo k ustanovitvi protihftierjevske fronte demokracij, ki sta jo Monakovo in »smešna vojna« y Franejji podrli. Danes skuša ameriško zunanje ministrstvo z objavo nemških listin dokazati ravno naprotnn. Tudi če bi bile te listine verodostojne, ali morejo navadne brzojavne čestitke Molotova in novoletna voščila, ki jih zahteva osnovna diplomatska vljudnost med državniki, odtehtati vojne opera ije in politiko SZ. ki smo jo zgaraj, opisali? Prav gotovo ne! Dejstva kažejo, da je SZ kljub izdajstvu Monakoveanov in »smešni vojni«, kljub temu da je bila osamljena in ogrožena^ vztrajala pri svoji odločni politiki obrambe proti fašizmu. In tako, še vedno držijo Churchillove besede, da je SZ »dosledno vodila miroljubno politiko». Od Monakovega do Stalingrado, preko nemško - sovjetske pogodbe ni SZ plela kakih oportunističnih spletk, marveč je to njeno zadržanje raznolika, toda vedno ista borba in izvajanje istih protifašističnih načeL To jd pa nedopustno za ameriško zunanje ministrstvo. Izvajanje isti!; načel protifašistične bdrbe pomeni, da SZ zapira pot ameriškemu imperializmu. Marshall lahko opraviči svoje ukrepe samo tako, da potvori dejstva. Marshall dobro ve, da so se po Rooseveltovi smrti ZDA umaknile iz protifašističnega tabora. Ameriška diplomacija je razbila protifašistično zvezo velikih treh na pobudo .trustov Morganov in Rockefellerjev, ki podpirajo reakcionarne sile povsod,, kjer je petrolej, da obdržijo svoje privilegije in monopole. Kako enostavnejše bi vše to bilo, če bi mogli dokazati, da sp;ZDA in ne SZ ostale nenehno v taborit svobode in, napredka. Kako bi bilo vse mnogo jasnejše, če bi mogli prepričati javno, mnenje, da je bila SZ vsaj nekaj ča-a resničen zavo; -nik Nemčije, potem hi laže dokazal; da je SZ totalitarna da jfe sovražnik štev. 1 in da je po golem naključju bila. zaveznik zapadnih demokracij. Potem bj . tudi Američanom laže dopovedali, da so med vojno zgrešili pravega sovražnika in da je treba zato sedaj začeti s križarsko vojno proti njemu. Vse te listine je treba uvrstiti v isto vrsto kot razne tajne načrte, ki si jih. sedaj Ameriška politika izmišlja v svoje namene. »Odkrili« so načrt »M« v Nemčiji, da , bi trdili, da nemški rudarji niso lačni in da hočejo neofašizem. »Odkril;« so načrt »K« v Italiji, da hi dokazali, češ da sta brezposelnost in beda izmišljotini , Koi ni riforma. S prvimi kot z drusind potvorbami . skuša, ameriška politika zanikati zgodovino, da hi sprožila vojno proti tistim, ki vrtijo kolo zgodovine naprej. r Votivne priprave Kljub temu, da je italijanska vlada ponovno objavila, da bodo državnozborske volitve 18. aprila, se vendar množijo' spletke, ki naj bj odgodile dan, ko pride črna Pf Gasparijeva vlada pred ljudsko sodbo. V to vrsto vladnih akcij spada razpust Narodne zveze italijanskih partizanov na osnovi £1. 18 ustave o prepovedi vojaških in polvojaških organizacij. S tem ukrepom je hotela vlada prizadeti patriotski in demokratični.čut partizanov in izzvati odpor, ki naj bi opravičil odgoditev volitev., Hkrati so pa hoteli demokristjani postaviti izven zakona konkurenčno mladinsko gibanje in-, tako pripraviti pot .za. »dčrnoln-atične« ^^difve. : Seveda naj bi tu ukrep prizadel tórno vladne nasprotnike. Druge polvojaške organizacije, — da ne govorimo o čisto fašističnih škvn-drah, četnikih in ustaših, ki lahko mimo opravljajo svoje »delo« — so seveda dobrodošle. Tako je bilo De Gaspariju silno žal, da hi moral izvajati Čl. 18 ustave tudi na maršala Messe-8, ki je odgovoren za smrt 100 tisoč italijanskih voja- kov v Rusiji in načeluje sedaj poj-Vojaški Organizaciji imenovani »italijanska osvobodilna armada«. Zato jè Pacciadi, vodja ministrskega odbora za javno varnost, nasvetoval Messe-u, naj samo spremeni ime 'in etiketo njegove organizacije, pa bo lahko še naprej deloval. Druga karakteristika sedanje Italije je ta, da se postopoma spreminja, v policijsko državo, kar. naj bi pripomoglo k »ugodnim «volitvam. ;V januarja je notranji mini-ster Scelba izdelal načrt z» vključitev 10.900 mladih demokristjanov v Vrste'policije. Pod orožje so pokli-calpjudi'60.000 ; »bivših« frišištov za ščitenje »javne varnosti ; in reda« na pžfTlamentarhiii volitvah. K vsej tej vojski, ki naj s pendreki’ in sol žitnimi bombami brani omajane postojanke demokristjanov, to je in-dustrijcev in latifundistov, je vlada dodala še posebno sekcijo PWB (sekcija za psihološko vojno). Pred nekaj dnevi je izšel odlok, ki razpisuje izreden nabor za 10 . kapetanov, 20 poročnikov, 2.090 podoficirjev in 18.000 noviji stražnikov jav- ne varnosti. To osebje bo v službi za »vso vplivno dobo«. Vsa ta Scelbova »vojska« je odlično o-premljeha in pred nekaj dnevi je prejela 300 novih oklopnih avtomobilov najmodernejšega ameriškega tipa. Ce vse te . oborožene sile za krstitev ljudstva podpirajo z morja ameriški strelci s svojih ladij, jim pa tudi moralnega krepila od znotraj ne- manjka. Papež- je sprejel, kakor javlja Osservatore romano, številno skupino oficirjev, podoficirjev in specialistov italijanske policije, na- katere je naslovil bodrilne besede. V vladnih krogih visoko cenijo dake 'jtozdrave ha predvečer volitev. Številni policijski odredi radi kažejo svojo moč pri napadih na ljudske množice in na brezposelne. Lotili so se tudi invalidov in jih 30 ranili, ko so v mirni povorki po rimskih ulicaj; zahtevali povišanje svojih penzij. Posadko grške ladje Mikos, ki se ni hotela vrniti k mo narhofašistom so do zob oboroženi policaji nemudoma srebnili in to- tfetuu»! Kapitalisti in imperialisti netijo nemjre v Palestini V črnem je židovska država in v belem arabska z mednarodnim ozemljem Jeruzalema po sklepu OZN o delitvi Palestine. Razdalja Jeružalem-Te! Aviv Je 65 km. Odkar je 29. novembra lanskega leta OZN sklenila delitev Palestine, je mnogo krvi preteklo v Sveti deželi. Samo za mesec december so našteli 500 mrtvih v borbah med Arabci In Židi, medtem ko je ranjenih na tisoče. Mesec januar je bil že bolj krvav. Preden je OZN sprejela ta sklep. Je bila zadostno obveščena o nevarnosti krvave borbe v Palestini. Ameriški delegat je točno povedal, ko je Izjavil: «NI potrebno poslati mednarodne policije v Palestino, če OZN pokaže jasno In odločno voljo, da hoče tudi stvarno izvesti delitev Palestine ki jo je izglasovala». Toda tragedija obstaja v tem, da OZN ne samo ni pokazal te volje, marveč da od 29. novembra sramežljivo molči, tako da s svojim molkom daje potuho spletkarjem, ki mislijo, da sklepa najvišje mednarodne or-' ganižactje sploh ne bodo izvedli. In vendar je bil trenutek ugoden za spravo med obema narodoma, zlasti med zmernimi elementi na obeh straneh, ki so naveličani krvi in si želijo v lastnem Interesu mirnega sožitja. Konferenca arabskih voditeljev v Kairu Je pokazala, da nad ekstremist'čnlml nacionalističnimi gesli zmaguje skrb za stvarnost. Tudi židovski voditelji so bili pripravljeni na pogajanja z Arabel In hoteli popu- stiti v zadevah, ki bi zadostile arabskemu samoljubju. Arabski trgovci, obrtniki in kmetje z nevoljo gledajo na nerede in bratomorno klanje, k! utegne uničiti njihovo premoženje. Pri Zidih prevladuje ista skrb. Zupani (muktarjl) arabskih primorskih krajev so obiskali židovske o-blasti in jim zagotovili popolno pod-poro ter naklonjenost arabskega prebivalstva: « aupajte nam, so dejali, in mi bomo poskrbeli, da izločimo agitatorje, ki prihajajo od zunaj». Ce je večina naroda za mirno sožitje, kdo torej neti spore in povzroča krvoprelltja? Pri Arabcih je osrednja oseba, ki vodi vso protižldovsko akcijo in ki vsiljuje svojo voljo prebivalstvu veliki muftì jeruzalemski (verski In politični vodja Arabcev) Amin el Husein, stvarni gospodar vrhovnega arabskega odbora. V najmanjši arabski vasi vodi borbo proti delitvi Palestine «obrambni odbor», ki se stvarno omejuje na enega hu-seinskega agenta. Huseini so prava dinastija. Lastniki so ogromnih veleposestev in imajo močno «klijentelo» kolonov. Naseljevanje Zidov ogroža njihove osebne Interese In zato že od nekdaj organizirajo nerede pod geslom obrambe muslimanske vere, češ da jo ogrožajo židovski priseljenci. Toda Huseini se borijo mnogo bolj proti lastnim bratom muslimanom, ki hočejo sodelovati z njimi, kot pa proti Zidom. Mnogo Arabcev je namreč pozdravilo prihod židovskih kolonov In se je skušalo pridružiti socialnemu ter tehničnemu napredku, ki so ga Židje prinesli med zaostale muslimane. Sam muftijev nečak Džemal el Husein je prodajal zemljo židovskim naseljencem. Po statistiki Zidovske agencije so huseinsk! teroristi od leta 1936-39 pobili več Arabcev kot Zidov. Tako so Huseini v celoti likvidirali arabsko konkurenčno kliko družine NahaSibov, ki je iskala sporazuma z Židi. Pred kratkim so usmrtili iz istega razloga enega Izmed voditeljev arabske mladine Sanija Tabo. Mohamed Havarl, vodja «Nadžasa», na (važnejše arabske vojaške organizacije je moral zbežati, ker ga je vrhovni arabski odbor osumil, da išče stikov z Židi in ga je zato vpisal v črni spisek. Vse to navaja Arabce k previdnosti, to je k borbi proti Zidom. Sicer pa tvorijo kadre arabskih teroristov bivši nemški oficirji Rommc'ovega afriškega korpusa. Tako omenjajo ime nemškega majorja Kortela, ki pod arabskim Imenom operira v okolici Jeruzalema. Interesi arabskih teroristov v službi veleposestnikov so čudovito skladni z angleškimi imperialnimi načrti. Velika Britanija je glasovala proti delitvi Palestine In sabotiranje sklepov OZN z ustvarjanjem nemirov, ji omogoča, da še naprej zadrži svoje čete v Svet! deželi. Podpira arabske teroriste In jih oskrbuje z orožjem, da tako lahko propagira med njimi zamisel vključitve v Bevinov imperij, kakor ga je orisal v svojem zadnjem govoru angleški zunanji minister. Njihov glavni eksponent je transjor-danskl kralj Abdulah, ki bi rad združil pod svojo krono vse Arabce Palestine, Sirije in Libanona. Interesi arabskih veleposestnikov se torej krijejo z angleškimi imperialnimi načrti. Kakor pripomijajo «Izvestja» skuša angleška vlada na vse načine preprečiti izvedbo sklepov OZN In umetno ustvarja nerede, da bi odvrnila pozornost arabskih množic od težkega položaja, v katerem so arabske države zaradi Imperialističnega Izkoriščanja in protiljudskega vladanja a-rabskih fevdalnih gospodov. Kakor podpira imperializem arabske teroristične organizacije, prav tako dela tudi z židovskimi teroristčnl-ml tolpami. Haganah, Irgun Zweì Leumi, Štern lahko dobijo tako o-gromna denarna sredstva in orožje samo od bankirjev In industrijcev Wall Streeta. Pred kratkim so odkrili v ZDA veliko količno orožja, ki je bilo namenjeno Sternovi tolpi. In najlepše je pri tem, da je ameriška vla- da izjavila, da je pošiljanje tega materiala popolnoma «normalno».... Ameriška politika v Palestini je Izvajanje Trumanove doktrine. Ameriška intervencija v Grčiji, pošiljanje mornariških strelcev v Sredozemlje, posredovanje v korist De Gasperija ter vedno večja naklonjenost do Francovega režima, so del enotnega načrta za ekspanzijo v Sredzemlju. Izvedba sklepov OZN, ki bi utrdila demokratične struje v Palestini in bi omogočila vstop nelmperiallstičnih sil v začasno upravo Palestine, Jasno nasprotuje načrtom zagovornikov Trumanove doktrine. Angloamerlčanl skušajo spremeniti Palestino v aktivno fronto za živčno vojno proti Sovjetski zvezi. Nekateri židovski voditelji, ki se nadejajo ameriških investicij v bodoči židovski državi, podpirajo Trumanovo doktrino, toda velika večina židovskega prebivalstva priznava, da Je edino upanje za m!r in varnost Palestine Izvedba sklepov OZN s sodelovanjem Sovjetske zveze. Da tudi Židje ne soglašajo s svojim terorističnim vodstvom priča ostavka sionističnega voditelja Snaha, ki je iz-topll iz židovske agencije v znak protesta proti njeni politiki, ki spreminja Palestino v orodje protisovjetske gonje. Dve važni levičarski židovski skupini, ki obsojata teroristično delovanje židovskih tolp sta sc združili. Voditelja teh skupin sta se izrekla za sodelovanje s Sovjetsko zvezo in za sodelovanje z Arabci. Ta združitev lahko služi kot prvi korak za ustanovitev ljudske fronte, ki se j! bodo pridružile nedvomno tudi druge palestinske skupine. Ce se je do sedaj govorilo, da Angleži ščuvajo Arabce proti Zidom in Žide proti Arabcem, se je ta igra spremenila, ker je postala preveč očitna. Velika Britanija se sedaj «Specializira» samo na Arabce, medtem ko prepušča vlogo za ščuvanje Zidov Američanom. Tako skušata obe velesili pokazati, da je mogoče rešiti pa-lestinsko vprašanje v imperialističnem režimu. Z delitvijo Palestine pa vprašanje še ni rešeno, kajti glavni problem je v tem, da se izloči stvarni vzrok sporov, to je kolonialni sistem in da se dežela osvobodi impe-Irallzma. Niso namreč ljudske množite, bodisi arabske, bodi židovske, ki se napadajo v Palestini. To so samo skupine, ki so v službi egoističnih arabskih in židovskih magnatov ter tujega imperializma, ki terorizirajo svoje sorojake in nasprotnike. FRANCO SPREJET V ..ZAPADNI BLOK" Bevln v svojem zadnjem govoru o ustanovitvi zveze zapadnoevropskih držav ni omenil Španije. Toda jasno je, da je mislil tudi na Francovo deželo, ki je ne samo zapadnoevropska., marveč tudi važna postojanka v Sredozemlju in ena izmtid kolonialnih sil, do katerih je Beviti posebno rahločuten v svoji vnemi, da bi povezal vse kolonialne imperije v strateško celoto. Važnost Španije so pa že davtio uvideli ameriški politiki, ki so po Forrestalu izjavili' da je vse ogromno področje med »Gibraltarjem in Indijskim Oceanom ameriški življenjski prostor«. Ameriški admiral Schermati križari po španskih vodah in na španskem ozemlju gradijo Američani letalska oporišča, pri čemer j’h ne moti. da je OZN obsodila Francov režim in priporočila prekinitev diplomatskih in gospodarskih odnosov z njim. Kako daleč gredo zapadni imperialisti v kršenju sklepov najvišje mednarodne organizacije, kažejo zadnji razgovori med španskim zunanjim ministrom in ameriškim od-pravnnJc&ni poslov v Madridu o možnosti pr’sopa Francove Španije v policijski državi terniralL Prav tabo je nastopala policija proti Alvaru Lopezu, članu vodstva enotne socialistične mladine Španije, ter ga izgnala iz Italije. Nasprotno pa policija »nima dovolj moči«, da bi zaščitila demokrate pred fašističnimi teroristi, kakor je med mnogimi pokazal tudi najnovejši primer v San Ferdinando (Puglie). Le-tu so ljudska množice manifestirale za novo ustanovljeno Demokratično ljudsko fronto. Policija je organizatorje zborovanja predhodno obvestila, da »me razpolaga z zadostnimi silami za nastop proti morebitnim kalil-cem slavja«, fn res so prihrumele fašistične tolpe, razdejale sedeže demokratičnih organizacij in stre-Ijale na množico zborovalcev ter pri tem ubile štiri osebe več jih pa ranile. Med tem ko se stopnjuje policijski pritisk, pa se tudi zunanje politično Italija ved m bolj pogreza v ameriško morje. Po podpisu trgovinske pogodbe z ZDA je sedaj Sforza podpisal v največji tajnosti ? Američani tudi pogodbo o letal- skem prometu. Letala ameriških letalskih družb bodo imela neomejeno pravi o pristajanja na italijanskih letališčih kakor tudi pravico do tranzita brez predhodnega obvestila. Menijo,, da ni v pogodbi nobenega določila kl bi prepoveda’o Američanom reorganizac jo italijanskih letališč v ameriška vojaška oporišča. To potrjuje tudi dejstvo, da so ameriške leteče trdnjave iz Nemčije začele demonstrativno letati po italijanskem nebu. Na vse te pritiske od zunaj in znotraj odgovarja italijansko ljudstvo z vedno trdnejšo povezavo svojih sil v enotni Demokratični fronti, ki bo predložila pri volitvah enotno Usto kandidatov. Po vseh kraj0i se ustanavljajo odbori fronte, h kateri pristopajo tudi člani republikanske demokr-ščanske in Saragatove socialistične stranke, ki so spoznali posledice izdajalske politike vodstev teh strank. Močan adut v rokah Demokratične ljudske fronte pa je ne samo prodajanje italijanske neodvisnosti več tudi porazna »liberalistična« politika črne vlade: število brezpo-selnih je narastlo na 2 milijona in pol, proizvodnja od lanskih 73 odst predvojne na 64 odst-, deficit pa ie v drugem polletju 1947 narastel za 500 milijard lir. Po začasni stabilizaciji cen se poslednje sedaj močno dvigajo. De Gasperi se dobro zaveda, da nima opore v ljudskih množicah, zato njegov tisk objavlja provokatorske in senzacionalne vesti, češ, da po načrtu »K« pripravljajo komunisti državljansko vojno za mesec marec ali za sredo aprila. Značilno je tudi, da vlada premešča taborišča beguncev s severa proti jugu. Po pisanju Unità namerava vlada v južni Italiji organizirati provokacije, velikega Stila, ki naj bi ji dale povod za ponovno odložitev volitev. Bližnja bodočnost bo pa brez dvoma pokazala, da so sile demokracije in miru močnejše in sposobne, da odgovore -na sleherno provokacijo, da se zoprstavijo slehernemu poizkusu vključevanja ita- inozemstvu in policijski teror, mar-1 lijanske republike v »zahodni blok«. J v zapadnoevropsko unijo in prejemu gospodarske pomoči po Ma-shallovem načrtu Po vsem tem je postalo jasno, da Fr alici ja ne bo moglg več imeti zaprte meje s Španijo, Ameriško. Zu- nanje ministrstvo je. izjavilo pred nekaj dnevi, da »Francov režim ne predstavlja nevarnosti za mir«. In istočasno, ko tako sprejemajo fašistično Španijo v »družino zapadnih narodov«, je začel Bidault, ki se je svojčas o Francu tako zaničljivo izražal' pogajanja s španskim diktatorjem. Se ta teden bo meja med obema državama zopet odprta in sklenili bodo tudi trgoviiXko po-godbo. To pol tiko so podprli tudi francoski socialisti, čeprav so še do včeraj bruhali ogenj na Francovo Španijo ih čeprav sedaj točijo krokodilove solze. Ti ' včerajšnji nasprotniki so morali spremeniti svoje stališče, ker vzpostavitev trgovinskih odnosov s Francom zahteva Marshallov načrt. Toda med francoskim ljudstvom, ki še ni pozabilo psovk, ki jih meče dnevno Francova propaganda na Bivši ameriški vojni minister Simson pravi v svoji novo izišli knjigi »V aktivni službi«, da Je kitajski generalislm Cangkajšek »fevdalni samodržec, nezanpen in prazne glave z globoko toda napačno vdanostjo Kitajski in sebi, njenemu rešitelju.« O Stalinu trdi, da je človek, ki ga »ni mogoče prevarati*. Da Gaulle Je po Simsonovem mnenju »nadut in hudoben Francijo («gn'la bajta»), je završalo. Vznemirila sd je predvsem Zveza, fvancosk'h prostovoljcev v republikanski Španiji, ki je opozorila, da bi ponovna vzpostav'tev prometa s Španijo ogrožala varnost Francije. Nacistični agenti ih Francovi ovaduhi bi zopet lahkb nemoteno prlhrijali na francoska tla in vršili sabotaže. Trgovina s Španijo bo pa tudi močno prizadela jv-žnofrancoske vi- nogradnike' ki bodo s težavo konkurirali s španskimi vini. Ves ta razvoj je dal španskemu, diktatorja, kateremu so se po vojni kot »vojnemu tovarišu Hitlerju in Mussoliniju« majala tla pod nogami, nove potuhe. Povečal je še svoj teror in izvršil smrtne obsodbe nad uglednimi republikanci, ker je vedel, da razni Bovini he'bodo zaprosili za njihovo pomilostitev, ker je. začutil ugoden veter Z zapada! Obsojajo osvobodilno borbo zato da opogumljajo fašiste (Nadaljevanje s 1. stran’) je bil D’Estè. predsednik odbora, torej zakonit organ. Ce bi pa tudi dal ta ukaz, bi bil zakonit tudi zaradi tega, ker ja vse ljudstvo zahtevalo aretacijo teh fašistov in ljudska oblast je. bila ngjvišji izraz ljudske suverenosti. Ce bi pa recimo .moral aretirati i>ojne kriminalce in ne bi tega ukaza hotel izdati, bi izdal načela, za katera se je boril. Vendar pa ni bilo za obtožbe, ki so jih očitali D'Esteju nobenega dokaza. Oni, ki so to sodbo pripravili in jo hoteli za vsako ceno izpeljati, so vedeli, da ji manjkajo zanjo zakonske osnove. Kljub jasnim dokazom za to, je bila sodba izrcččnh. kakor ve vsg tržaška javnost in kakor pravilno ugotavljh beogi-ajska »Borba«: da ustvari an-gloameriška vojaška uprava ozračje, ki bi ji dovoljevalo obsoditi vsakega bivšega partizana, pripadnika jugoslovanske armade in člana narodno osvobodilnih odborov za njegovo udeležbo v osvobodilni borbi. Biti dosleden borec proti fašizmu .pripadati demokratičnemu taboru pomeni danes za angloameričko okupacijsko oblast in za neo-fašiste v Trstu kaznivo dejanje. Toda junak tega procesa je ostat (l/Este In z njim demdkrafčnlg ljudske množice. Imperialistični pravici so ploskali le fašisti in ji pe.U slavo organi tržaškega novo-fašizma. »Mlade'niči« iz Oberdana, Ferluge so dobili novo injekcijo, ki naj jih podžge v hlapčevski roboti ahgloamerlškemu imperializmu, toda D'Este je njim in njihovim gospodarjem povedal, jasno i« odločno, da se že dolgo let bori zà ideale svobode, in pravice, za katere se borijo milijoni in milijoni ljudi, in da se bo še naprej borii ob n j'ho vi strani. Moč D'Estejevih besed je še posebno v tem, ker je to sklep vseh naših demokratičnih sil, ehže TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA * DELEGACIJA ZAM-£ se je udeležila mladinskega kongresa v Genovi. Tov. Campagna, ki je bil Izvoljen v predsedstvo kongresa, Je imel govor. * KONČNO SO ZAPRLI krožek lOberdam in ga dali na razpolago stanovanjskemu uradu. V nedeljo dopoldne pa je kakib dvajsei loberdanovcev« odstranilo pečate stanovanjskega urada in krožek zasedlo, dokler jih ni odpeljala policija, ki pa jih je vse spet izpustila. * »HOVANSCINO», opero Mu-sorgskega bodo v kratkem igrali v gledališču Verdi. * GIUNTA ST. 2, fašistični kriminalec Leo Sarchi, dobro znan v Miljah in okolici še iz let 1921-1S22, je bil aretiran na zahtevo nekega antifašista, ki ga je spoznal v avtobusu na poti iz Vidma. * SPOMINSKO KNJIGO O žrtvah v borbi proti fašizmu in nacizmu bo izdal Mestni osvobodilni svet. * ZVEZA TRŽAŠKIH VISOKO-SOLCEV je imela občni zbor, kjer so obravnavali vse najvažnejše visokošolske probleme. * SEDEM LET ZAPORA je dobil Tazio Fajdiga, član krožka nOberdan« in nekak njegov »referent za Lombe«, ki so jih potem metali na partizanski sprevod 21. decembra preteklega leta. * OBSOJEN JE BIL pred tukajšnjim sodiščem Pino Bon, direktor goriškega lista »Lunedili, na plačilo 4S tisoč lir zaradi klevetanja. * KONCERTI V TOVARNAH so se vršili v korist sklada za zimsko komoč. * PUSTNE PRIREDITVE so bile v Sleflališiu Verdi in Rossetti. Slovensko narodno gledališče pa ni moglo dobiti prostora v gledališču niti za predstavo v korist sklada za zimsko pomoč. * NE BODO DELALI NADUR v arzenalu, če Je tam sedaj več dela; vodstvo tovarne naj sprejme nazaj del odpuščenega delavstva. Taka je odločitev in zahteva tamkajšnjih delavcev. * PRVA JAVNA PRODUKCIJA Glasbene šole, ki je bila nedavno odpovedana, bo nepreklicno v petek 13. t. m. v dvorani kulturnega krožka tiskarjev (»Poligraficis) V Ul. Trento 2-11. O DVORANO »EXCELSIOR« je polkovnik Gardner odklonil demokratičnim ženam za kongres, pač pa so je dobili študenti za ples. * »VRAG GA NESI«, to je edina primerna beseda ob slovesu voj-nemu zločincu Baragi, ki je odšel v Argentino. Kot znano, je bil ta na smrt obsojeni zločinec v velikih časteh pri takajšnji vojaški upravi, kjer je »vladal in regiral« slovenske šole. * PRED SODISCEM so stali tovariši, ki so se udeležili partizanskega zborovanja na Opčinah. Kdaj bodo kaznovali policaje za njih pobalinsko obnašanje, o tem nihče ne razmišlja. * ČETRTO REDNO ZASEDANJE okrožne skupščine istrske cone Tržaškega ozemlja je bilo v nedeljo v Umagu. Na skupščini je bil sprejet proračun. * PUSTA so v Trstu kar v redu proslavili, saj ta je menda še edini, proti kateremu nihče nima in je še od vseh spoštovan. * NI SE IZPLAČALO, čeprav J* lepo obetalo. Za štiri milijone blaga so namreč ukradli v trgovini Rigutti na vogalu ulic Imbriani in Mazzini neki zlikovci, a policija je kmalu našla blago in tatove. * UMETNIŠKO DRUŽABNI VEČER Je priredilo Založništvo »Primorski dnevnik«. Udeležili so se ga vidnejši predstavniki iz slovenskega političnega in kulturnega življenja. * PIJANI ALI PA TUDI TREZNI vojaki pogosto izrabljajo šoferje taksijev. Namesto da bi jim plačali voznino, jih še nabijejo. Industrije! v ameriški službi rušijo tržaško industrijo Kot je že znano, so hoteji delavci prirediti svoje zborovanje na Garibaldijevem trgu že nekaj časa tega. Vojaška uprava pa ni dovolila, da bi delavci zborovali v mestu; da ne bi kršili javnega reda in miru, tako so dejali gospodje pri vojaški upravi. Ni pa povedala, da bi bila gotovo policija t , ki bi napravila nemir in nered. Delavci so še vedno znali zborovati na dostoj i način, vendar jim je vojaška uprava ponuja’a za zborovanje igrišče na Montebellu, ki je že na samem, izv-n mesta. Delavci so se za vljudnost «zahvalili» in jo odklonili. Končno je VU dovolila zborovanje za preteklo nedeljo na St. Jakobskem trgu. Bil je lep dan, ko so se od vseh strani zgrnile k Sv. Jakobu trume delavcev, mož in žena, mladih In starih. Govoril je najprej tov. Destradi. Kar je povedal, ni bilo v glavnem nič odpadniki delavskega razreda, ki pod krinko «sindakalistov» služijo kapitalizmu. Težka je borba delavcev, ker se delodajalci ob podpori oblasti čutijo močni. Tako nočejo ničesar slišati o delovni pogodbi, ki bi zajela vse industrijsko delavstvo. Delodajalci odrekajo delavcem mezdo, ki bi krila vsaj 80 odstotkov njihove potrebe, kot to zahtevajo Enotni sindikati; sedanje mezde jih namreč krijejo le 60 odstotno. Po mnenju delodajalcev se delavcem dobro godi in dokler nihče na cesti od lakote ne umre, ni slabega. Stirideseturni delovni teden, davna zahteva delavcev, se tudi v Trstu ne more realizirati, dasi je na tisoče brezposelnih — vojaška uprava jih navaja 28.000, v resnici pa jih Je še mnogo več, — ki bi tudi radi delali. Žene ki opravljajo enako delo kot moški, še vedno nimajo za enako delo enakega so bili še preplašeni; sedaj pa jih povsod ovirajo pri njihovih sindikalnih funkcijah. Nočejo jih pravno priznati, kajti čutijo se dovolj zavarovani po anglo-ameriških vojnih ladjah. Industrijci vedo, da bodo mungo laže dosegli svoje načrte, če bi odstranili tovarniške odbore in če bi imeli v tovarni opravka z neorganizirano maso — želje, ki se ne bodo nikoli več izpolnile. Govornik je še pokazal, kako se skuša odstraniti vse, kar bi bilo na poti pri ustvarjanju vojaške baze v Trstu. Da je od 7000 mladincev zaposlenih v industriji le 500, to spada vse v načrt uničevanja tržaške industrije. Podjetja, od kovinarskih do živilskih, odpuščajo delavce in se pri tem izgovarjajo, da nimajo dela. Vemo pa, da je CRDA prejela večja naročila, a jih je odklonila z izgovorom, da ima preveč naroči!. Ista slika je v DELAVCI, KMETJE, OBRTNIKI OBSOJAJO GOSPODARSKO FOLITIKO VOJAŠKE UPRAVE «novega», oile so one proklete «stare» stvari, proti katerim se mora delavski razred Trsta boriti. V tej borbi so delavci s kmeti na eni strani, izkoriščevalci, oblast in vojaška uprava pa na drugi .N» drugi strani so tudi razni plačila. Kje so potem taka vprašanja kot število let dela, počitnic, delovne obleke, boljših mezd za delavce, ki opravljajo zdravju škodljiva dela. Ob dnevih osvoboditve so industrijci sprejeli tovarniške odbore, kajti takrat ostali industriji. Delavci ne bodo več dopustili nikakih odpustov, ker ni res, da ni dela. Tudi nesmiselnega odloka 109 se ne bodo več držali. V pristanišču pa so namesto trgovskih ladij angjo-ameriške križarke, ki naj bi Tržačanom ubile zavest svobodnih ljudi. Toda naj le pridejo križarke, strelci, naj se le množi policija -— nič ne bo ustavilo nezadržnega pohoda delavskega ljudstva. Tov. Vojmir sč je podrobneje ustavil ob vprašanjih, ki zadevajo našega kmeta. Prikazal je težko stanje, v katerem živi kmet in kmečki delavec. Delo od zore do mraka, brez razvedrila. Njegovi pridelki imajo nizko ceno, a posredniki jo visoko dvignejo in delavci morajo te pridelke kupovati po visokih cenah. Industrijske izdelke, ki jih kmet potrebuje, pa mora plačevati zopet po visokih cenah. Med škodljivce kmečkega stanu pa se uvršča še vojaška uprava; ki noče kmetojn izplačevati škode, nastale ob gradnji cest, katerih važnost je zgolj vojnostrateška. Tudi kmet se mora kakor delavec boriti za kruh in življenje. In kakor se je nedavno kmet boril skupaj z delavcem, tako bo tudi v bodoče stal tesno ob delavcu v njegovi borbi in se z njim vred boril proti skupnim izkoriščevalcem. V bratstvu med delavci in kmeti ter v enotnosti je vsa njihova moč, moč vsega ljudstva, slovenskega ih italijanskega. Končno so zborovalci z viharnim o-dobravanjem sprejeli protestno resolucijo, naslovljeno na vojaško upravo; Delavci Tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo anglo-ameriške siie, zbrani na zborovanju na Šentjakobskem trgu 8. februarja 1948 odločno in ostro protestiramo proti vojaški upravi, ki je še enkrat pokazala svoio sovražnost proti tržaškemu delovnemu ljudstvu, s tem da je prepoveda n zborovanje na Garibaldijevem trgu, ki ga je zahtevala Zveza enotnih sindikatov. Delavci opozarjajo VU, da na osnovi pravice združevanja, k> »e tev>e1ini pogoj demokracije, lahko uporabljajo vse mestne trge za obravnavanje svojih socialnih in gospodarskih vprašanj. ker se ta vprašanja tičeio interesov vsega ljudstva. Delavci zahtevajo spoštovanje te njihove pravice in opozarjam pri tem VU, da tržaški delavski razred ni pripravljen trpeti v bodočnosti nikake omeiitve pravice združevanja. Vprašanje državljanstva prebivalcev nekdanje Julijske Krajine je postalo aktualno, ko je stopila p veljavo mirovna pogodba, sklenjena mecL premagano Italijo in združeninii9zavezniki. Mirovna pogodba je namreč ozemlje nekdanje Julijske Krajine razdelila med tri države: Svobodno Tržaško ozemlje, Jugoslavijo in Italijo, tako da bodo prebivalci tega ozemlja, kot nekdanji italijanski državljani, postali novi državljani dveh drugih držav ali pa bodo obdržali staro državljanstvo. Ker se je istočasno tudi v Jugoslaviji sami z novimi Zakoni pričelo urejati vprašanje, državljanstva in se bo kmalu pričelo vpisovanje v novoosnovano državljansko knjigo, je to vprašanje za Primorce še posebno aktualno, zlasti še, ker že tečejo razni reki, katerih zamuda bo vsekakor združena Z nepotrebnimi potmi in stroški. Državljanska pripadnost je vsekakor za vsakega posameznika sila važna, kajti s tem je združena pravica prebivanja na nekem o-zcmlju, pravica do stalne službe v državnih ustanovah in do pokojnine, pravica do izvrševanja obrti ter še razne druge pravice. V interesu vsakega prebivalca je torej, da si pravočasno uredi svoio dr. žavljansko pripadnost. Ker pa ima tudi država interes na tem, da ima čim točnejšo evidenco svojih članov, je Jugoslavija izdala posebne predpise za ureditev tega vprašanja, V Jugoslaviji se bo tako v najkrajšem času pričelo vpisovanje v državljansko knjigo, v. katero morajo biti vpisani vsi državljani. Ker pa ie Jugoslavija federativno urejena država, se sto ječa se iz 6 republik, je vsak prebivalec državljan i neke federalne republike i zvezne države. Ti državljanstvi sta u njegovi osebi neločl-ivo povezani, kakor ie povezana ljudska republika z zvezno državo. Vendar je to vprašanje rešeno tako, da vodi državljansko knjigo le vsaka republika ih so v njej vpisani le njeni, t. i. republiški državljani. Zvezne državljanske knjige sr, tako ima državljanstvo neke fede-rahle republike (n. pr. Slovenije) istočasno za posledico tudi zvezno državljanstvo FLRJ. 2e p najkrajšem času se bo po vsej Sloveniji, nemu tržaškemu ozemlju, ta je danes državljan tega ozemlja, kdor pa je stalno bival, n. pr. v Postojni, je postal državljan Jugoslavije. Prebivalci Gorice so ostali italijanski državljani. Tudi oni, ki so 10. 6. 1940 živeli na današnjem tržaškem ozemlju, ali v. krajih, ki so ostali pod Italijo, pa danes morda že 3 leta žive v Ljubljani ali drugod v Jugoslaviji, niso jugoslovanski državljani, temveč tržaški ali italijanski. Slednjič tudi Oni, ki so Kako je z jluitd blatU državljanstvom Primorcev razen na priključenem primorskem ozemlju, pričelo vpisovanje državljanov V. novo osnovano državljansko léhjigo, ki bo do pomladi končano. Pri vpisovanju, ki se bo vršilo pri matičnih uradih, bo moral vsakdo dokazati, da izpolnjuje vse pogoje za opis in izkazati svojo državljansko pripadnost. Na priključenem primorskem ozemlju bo to vpisovanje izvršeno tudi letos, vendar malo kasneje, to pa zato, da bodo lahko vsi prebivalci uredili svoje državljanstvo. Po mirovni pogodbi je za državljanstvo vsakega prebivalca bivše Julijske Krajine merodajen kraj, V katerem je kdo dne 10. 6. 1940, t. j. na dan, ko je stopila Italija, v vojno, imel svoje stalno bivališče (domicil). Pri tem je kot stalno bivališče smatrati oni kraj, kjer je bil nekdo vpisan v anagrafu, oz. bil stalno naseljen ali stalno služboval. Kdor je torej 10. 6. 1940 stalno prebival v kraju, ki je po mirovni pogodbi pripadel svobod- 10. 6. 1940 živeli kot italijanski državljani — begunci v Jugoslaviji niso jugoslovanski državljani. Tu. dì zanje je merodajen kraj, v katerem so imeli svoje zadnje stalno bivališče v. Italiji. Samo če je ta kraj z mirovno pogodbo pripadel Jugoslaviji, so postali državljani FLRJ, sicer pa ne. Iz navedenega torej sledi, da so po mirovni pogodbi postali državljani Jugoslavije le tisti prebivalci nekdanje Julijske Krajine, ki so 10. 6. 1940 imeli stalno bivališče v onih krajih, ki so danes že priključeni Jugoslaviji! Vsi oni, ki so torej tedaj živeli v. kraju, ki danes spada pod Trst ali celo v Italijo, niso jugoslovanski držamjani, ne glede na to, kje so potem med vojsko živeli in kje žive sedaj. Vendar pa tudi ti primorski Slovenci, ki niso postali jugoslovanski državljani, pridobe sedaj jugoslovansko državljanstvo brez posebnih postopkov in stroškov, pa čeprav bi jim po mirovni pogodbi pripa- dalo tržaško ali italijansko državljanstvo. Potrebno je le, da ti Slovenci žive danes v Jitijnslnviji iv za državljanstvo cptirajo, t. j. podajo v roku do 30. 6. 1948, pri o-krajnem odboru, v katerega območju stalno žive, izjavo, da vstopajo V. državljanstvo FLRJ. Rok je sila kratek in ko poteče, bo tem osebam možno pridobiti jugoslo. vanško državljanstvo le po naturalizaciji, po kompliciranem postopku in ob plačilu taks! Posebno nujna je ureditev državljanstva za o-ne Primorce, ki žive danes na sta rem delu Slovenije, kjer bo vpisa vanje v državljansko knjigo končano do 31. 3. 1948. Ti morajo torej že do tedaj podati izjavo za opcijo, sicer se ne bodo mogli opisa ti v državljansko knjigo. Posebej je urejena pravica opc je oseb italijanskega občevabiega jezika, ki bi po določilih mirovne pogodbe pridobili jugoslovanska državljanstvo. Te osebe lahko v roku 1 leta cptirajo za Italijo in se bo V tem primeru smatralo, kot d« sploh niso pridobile jugoslovanskega državljanstva. Končno lahko tudi osebe, ki s: 10. 6. 1940 bivale v kraju, ki je danes priključen ljudski republiki Hrvatski (n. pr. v Istri), dajo izjavo do 14. 5. 1948 pred okrajnim ljudskim odborom, da hočejo biti državljani Slovenije. Sicer so te o-sebe jugoslovanski državljani, ven. dar državljani LR Hrvatske. Tako je torej po mirovni pogodbi in po jugoslovanski zakonodaji urejena državljanska pripadnost prebivalstva bivše Julijske Krajine. V interesu vsakega Primorca ie torej, da si svoje državljanstvo v smislu, navedenih izvajanj čim prej uredi, da ne bo imel zaradi zamude roka nepotrebnih sitnosti in stroškov. Stari Koper - novi duh FASADA STARIH SPOMENIKOV Koper. Stanujem v hiši »di nobile famiglia« sredi mesta. Soba je sicer prostorna, tudi visoka je, po dve okni ima in kar tri vrata. Toda temna jp kakor najbolj okajena istrska kuhinja, kfèr imajo še prastaro ognjišče. Bogve pred koliko leti Jo je dal gospodar prepleskati; nalepili so po zidovih pole načečkanega, temnega papirja, in potomcem ni treba več skrbeti. Le včasih pobrišejo prah po stenah, kar pa ni lahko. Saj ni spalna soba, to je muzej. Na eni strani vi. sijo slike prednikov, mrko me gle dajo, pa se jih ne bojim, ker njih pogled je mrtev, v kolu so stare vaze, mize, stoli, naslanjači, deset manjših in večjih zrcal z ogrom-nim.i okvirji. Tudi stolov je dosti, če si truden in če bi se rad zleknil, mo raš pa paziti, da se ne zrušiš na tla Vse je prašno, piškavo- Če bi bil gospodar, bi vr. gel vse skozi okno, da bi siromaki pobirali za kurivo. In okna bi odprl, da bi sonce sijalo od jutra do večera, pa tudi dež naj bi lil, da bi izpral vso to plesnobo in smrad Pq preteklosti. Pa ne smem. Ce dežuje, sc gospodinja boji za pod, ko pa sonce sije, se boji, da ji ne bi otročad razbila šipe in metala žogo v sobo. Nikjer po svetu, pa sem ga dovolj obšel, nikjer nisem videl vedno zaprta okna kakor tu v Kopru. Pozimi jim je mraz, poleti pa ljubijo hlad in senco. Po dolgem času je zopet zasijalo sonce. Nebo je modro, zrak tako čist. S pomola zajameš z enim ‘pogledom morje, obalo. Kras. Goriško in vse Alpe, do Triglava pa bogve kam tja do Švicarske meje. Ob strani kuka radovedni Nanos, za Debelim rtičem se belijo tržaške, oziroma barkovljnnske hiše in vile. Pred nami, za streljaj daleč, pa se koplje v. sonc« in morju, v zavetju, med oljkami in trtami zlata Valdoltra. Vonj zemlje in narave, ki se še prebuja v. prezgodnji pomladi, je premagal mestni smrad in sili v mestne zatohle ulice in mračna stanovanja. Svečnica je. »Candelora, de l’inverno šemo fora«, pravijo Koprčani, Torej bi moralo biti zime konec, ker pa sta letos zima in deževje ena stvar, bo morda tudi dežja konec. Tako prijetno sije sonce. Na Bralu je vse živo. Mamice so prinesle svoje malčke na sonce. Sestrice pestujejo mlajše bratec, odrasli pa se igrajo, skačejo in razsajajo po trgu, da jih je povsod polno. Eni brskajo po tleh, drugi se lovijo, pred nekdanjo cerkvico so pa mladi športniki. Ce je le količkaj dobrega vremena, jih dobiš tam. Nogomet igrajo. Poznajo vsa društva. Ob nedeljah popoldne poslušajo športna poročila po radiu Z večjo pažnjo kakor najboljšega učitelja. Žoge nimajo, predrage so. Pa so dobili nadomestek. Prašičev mehur je tudi dober, le bolj previdno ga morajo zbijati. Med velikim in glavnim trgom. Brolo in Titovim trgom, je ogromna zgradba, poleg zaporov, največja v Kopru, Duomo- Ob zidovju cerkve na strani ceste se sončijo starčki in stare ženice. Koprska gospoda jim je pred stoletji »dobrohotno« Vzidala prizidek, da bi si lahko na stara leta ogrevali na soncu kosti. V bližini cerkve in mestne palače in sodnije pa bi se utrjeval v njih čut spoštovanja in pokornosti d p gospodarjev. Leta in leta, cela stoletja že posedajo ob lepem vremenu, Koprčani na teh prizidkih. »Skrle« so skoraj oguljene od zakrpanih hlač starega kmeta Pav.lana in revnega Ubica JitUtin ižitM&rtii NA POMLADANSKEM SONCU — STARI iz Bošadrage, v. katerih stanovanje ne prisije nikdar sončni žarek. Čudno mesto Koper. Srednjeveško mesto »paronov« grofov in ubož cev. Le pojdi na zvonik, pa se ozrl po mestu. Tedaj boš razumel. iWecI bajtami se dvigajo številni zvoniki raznih cerkva in samostanov. Tu pa tam v središča mesta, kjer biva, ali je bivala svojčas gospoda, velike palače, okrog njih obzidani, obširni vrtovi, ki grabežljivo silijo v revne bajte in hiše, ki se kot preplašena piščeta tiščijo i;se skupaj. Ce hočeš imeti pravo sliko — vtakniti moraš svoj nos v one ulice, kjer bivajo kmetje,. »Pauleni«. V borni hišici imajo hlev, oslička, voz, vino, hrano in stanovanje. Smrad gnoja in blata in vonj vina se mešata v en sam smrdljiv vonj. Številne mačke in petelini imajo pa ponoči glavno besedo, ob zori pa začne svoj prò. grani osliček. V Bošadragi, iz slovenske Božja draga, imajo pa svojo četrt ribiči. Tu ni oslov in ne mačk- Same mre. že in čolni. Pra. vijo, da so zadnja leta ribiči obogateli, hiše pa imajo vedno enake. Pri nas na kmetih je drugače. Ce kdo obogati, si prav gotovo naj, prej hišo popravi. Tu pa tam »Eh. če bi jaz ukazal, NA POMLADANSKEM SONCU — MLADI mi pravi prijatelj, bi porušil tri dele Kcpr« in sezidal novega, z vrtovi in širokimi ulicami. To pa bi bil zločin! Staro, zgodovinsko zidovje in temne ulice iz bogve katere dobe morajo ostati. Prileten Koprčan, kateremu so dobrih petdeset let ubijali v glavo v šoli, doma in v cerkvi, da more biti pokoren »paranu«, ta revček, ki se ne zaveda, da je vendar človek, stisne skupaj rame, če mu kaj takega praviš, in ti reče: »Cossa la vol, bene deta, cussi iera e sarà. Noi šemo poveri, i siori xe nati siori«. — »Kaj hočeš, dragi moj, tako je bilo in bo'. »Ml smo se rodili reveži, gospodje pa_ gospodje«. No, pa že nekaj časa veje drug veter! Posebno v okolici, _________,__ ; kjer so dobili bivši koloni zemljo prav pred enim le tom v svojo last. Nekaterim »paranem« seveda to ni »veliko krivico so jim nare-Seveda, sedaj morajo sami prav, dili«. skrbeti zase. Koprskih zaporov tudi ni več. Rušijo jih, kamenje pa uporabljajo za zidanje šol, dijaškega doma ih za obnovo. Velika je koprska cerkev, njena notranjost je umetniška. Posvečena je sv. Naza-riju, ki je bil prvi koprski škof. Ta sveti možakar, koprski patron, pa je bil doma iz istrske slovenske vasi, iz Boršta pri Kopru. Tore) Slovenec- Doma je ovce pasel, v Ko. per pa je prišel študirat, ker je bil gotovo nadarjen in pobožen in je postal škof in svetnik, ki ga Kopr. čani zelo častijo. Titov trg je arhitektonsko zares lep. Na eni strani cerkev z lepim portalom, Loggia, občinska palača in sodnija ali Pretorii. Ce gledaš iz Loggie, se ti zdi, da si v gledališču in da imaš pred seboj kulise Za opero »Rigolctto«. Pročelje palače Pretorij je vse v grbih in ploščah iz beneške dobe. Pa je vmes tudi ena iz najnovejših časov. Skromna je, toda bolj pomembna kot vse druge. Domači kamnosek-kipar je sklesal v reliefu kmeta. Iti orje, zgoraj pa je napis 1. XU.1946 9. II. 194?. »Zemljo kmetom — La terra ai contadini«. Agrarna reforma je za. te kraje najpomembnejše zgodovinsko dejstvo. Plošča pa bo pričala še čez stoletja, kdo jo je izvedel in kdaj, Bronasti dož mrko gleda, pa si ne more pomagati. Zaman vihra kamenita pravica svoj ostri meč- in drži v roki pokvarjeno tehtnico. To ni bila pravica- Krivica se je godila revežu meščanu in kmetu, dokler niso prikorakale v mesto nove čete, ki so vihrale svoj meč le za pobijanje krivice in zločincev. Glej! Prav pod kipom pravice z mečem in bronastim dožem pod obokom — ob vhodu v Caligerijo vidiš v zidu malo luknjo in napis: »Denontie« (ovadbe) ter tozadevna navodila. V to luknjo so za časa beneške republike metali anonimne ovadbe. Napisal si ovadbo, resnično ali ne, brez podpisa, naslednji dan pa so biriči že mučili obtoženca. Ce greš na sodnijo, le poglej ob vhodu na levem krilu vrat spodaj ono železo v obliki številke 3 in malo oddaljen železen obroč v zidu. Tako stojita še kakor pred stoletji. Nesrečnežu s 1 jenjskost-z uprizoritvijo veselo .igre «Kakršen gospod takšen sluga», G!av,; «o vlogo porožnika je, igral Degiša Mirko, polkovnika Pirih At il io, kot sluga je nastopil Colja Izidor, vojak je bil Kravanja Ivan, gospodar pa .Klarit Josip. Vlogi zaročenk .sta po-, dali Klarič Vanda in Žužek Kida. Režijo je vodila Kravanja'Nina. Po-' trudili š'o se z fagbvatjivij r in prpcej (jobro bbdali 'SVpje vloge. Prijazno je bil' sprejet V Sesljanu kvartet «Fantje na vasi», ki je prejšnji dan goštovti na radiu. Pred igro in po igri je sodeloval domač! pevski zbor. Prosvetno društvo «Slovenec» je ponovilo v nedeljo «Prisega o polnoči», F NOTE KMJIGK J : SlovenAi kniižrli zavod‘ t/ svoji zbiirki dramskih de! izdal drarfto znanega partižandcega pesnika Franceta' Kosmača: Gospodar. V drami obravnava pisatelj konflikt, ki nastane med vaščani-majhnega kraja na Dolenjsketn, ko so m pi! narodtm-osv.ibtidiinu borbo,, psijuje, V kraju, bela garda, kj pripelje bogatega gr untarla . do izdajstva do- . movine. Drama, je pisana kot litid. ska igra in bo prišla prav. : zlasti podeželskim odrom. MDE ZNANOSTI brali že preko 60000 besed, blrajo še gradivo za' etimološki slovar slovenskega jezika, ter slovar besed, ki smo ei Jih Slovenci izposodili ori Nemcev i to Furlanov Uspešno so napredovala tudi dela, ki so v zvezi z izdajo bibliografije (t. j. seznama Iz.išllh knjig) iz let 1913-1945, kar- je posebno važna naloga, saj^bo vsebovana tudi vsa partizanska literatura. Izšla bo tudi posebna zbirka vsega bibliografskega gradiva b našem naj-večjem pesniku Prešernu. Posebno važen pa je sklep glavne terminološke komisije 'akademije, ki je določila smernice ža bodoče delo ter sprejela izdajanje posameznih terminologij v svoj knjižni ‘načrt. Tako bomo tudi Slovenci debiji končno prave in domače izraze za Številne moderne pojme s področja medicine, prava, zlasti pa tehnike. Arheologi sp s sodelovanjem študentov ljubljanske univerze vršili predzgodovinska izkopavanja pri Postojni ter odkrili sledove iz pajsta-rejše dobe. človeške zgodovine. Druga skupina pa je opravljala za nas še važnejša staroslovanska izkopavanja ha Ptujskem-gradu, kjer so izkopali nad 300 staroslovanskih grobov z vsem nakit j eni, orodjem in orožjem, ki so ga naši predniki dajali v grobove'svojcem; S tem so. naši znanstveniki dobili dokaze za trditve, d;i smo Slovenci svojo samorodno kulturo prinesli š šeboj: ž ’vzhódadèr je’ nismo Sele'-ÌfrréVSé51i rod’NenfčeV." ' - Za r&zDkoyanje Krasa je bif v Postojni ustanovljen poseben, akademijski zavod, ki ijaa v Postojni muzej in laboratorij. ter moderno urejeno biološko raziskovalno postajo v'sami Postojnski jami. Poseben , odbor akademije je . višii . umetnoatno - zgodovinska raziskovanja po vsej.Sloveniji in tudi na Primorskem glede srednjeveških stenskih slikarij, DELOVNI NACftT ZA LETo 1»4*. Akademija ei je tudi za letos, postavila obsežen znanstven program, ki obstoji v nadaljevanju znanstvenih raziskovanj iz preteklega leta ter r izdajanju velikega števila znanstvenih publikacij. Tako-bo kemični inštitut nadaljeval svoja raziskovanja o poplemepi-tenju koksa ter o škrobovlh derivatih. Arheologi bodo nadaljevali z Izkopavanji na Ptujskem gradit in Postojni ter bodo izvršili tudi poskusne odkope na Vrhniki, pri Celju in drugih krajih Slovenije. Urejevali bodo speleološki (jamski) inštitut v Postojni in delo na- biološki postaji, kjer bodo delali poskuse na jamskih živalih. Inštitut za slovenski jezik bo še nadalje zbiral gradivo za slovar slovenskega književneg jezika ter za etimološki slovar. Posebno važna bo nova izdaja slovenskega pravopisa s pravorečjem, ki bo izšel jeseni. Terminološka komisija pa, bo pripravljala izdajo slovarjev medicinske, tehnične iri pravne stroke. Nadaljevali bodo tudi. z izdajanjem slovenskega biografskega leksikona, (leksikona, ki vsebuje, življenjepise, vseh naših kulturnih, delavcev).. ki je pred vojno .zastalo pri. črki P. in bo Izšel .nadaljnji snopič čr-li p. in ji, Pol^g. vseg-p.. navRderioga-,.yje.ii} , l>oka" v ikrgtMem ustanovljena, tu,dif!fi?ijjfilni ini elektrptehniCrii.. jnštltut.^jcT l-.wta vršila, zcaa.stvera. .rpzlskayarijii,. ! ' i .? 2 3fW> (»Sfljfev ska akademija znanosti . in rmietnosil dokazuje, da njeno znapstvejio delo ni nekaj mrtvega in abstraktnega termi več delo vase zaprtih učenjakov, temveč je njeno delovanje tesno povezano s perečimi in aktualnimi gospodarskimi in drugimi nalogami naše države. Iz vsega navedenega pa lahko tudi vidimo, kako so se tudi naši najvišji znanstveniki vključiti v delo .za izgradnjo države ter delajo, v korist ljudstva, , . s katero so nastopili teden prej na Proseku in ki so jo prvič igrali 17, in 18. januarja v domačem kraju na dan svojega cerkvenega patrona. Sodelovala sta domači zbor in domača godba, Koordinacijski odbor za prosvetno delo v Uocolu je pripravi mešano ita-lijansko-slovensko predpustno prireditev, pri kateri pe sodelovala igralska družina slovenskega prosvetnega : društva «Franjo Marušič» s skečem «Cas je zlato» in z burko «Buček v Strahu», s katero so se pokazali pred občinstvom za Silvestrovo. Reči mo-.rahio,- da so tedaj bolje igrali. V nedeljo ima društvo svoj občni zbor, Prešernovo proslavo in • ponovilo bo' razstavo slovenske knjige. - Opensko prosvetno društvo je dokazalo, da ne miruje in da je tudi v teni kraju precej veselja do dra- ' malike. V nedeljo je draniski odsek nastopi! 'z' Mešičevo 'veseloigro' «Navaden človek», pri kateri so se izkazali režiser in igralci. V Prešernovem tednu je bilo nekaj proslav. O nekaterih smo'že poročali. Prosvetno društvo «Aldo Ccbdlec» pri Sv. M. Magdaleni Zg. je dne 5 t. m. posvetilo literarni večer sponiinb Franceta: Prešerna. V nedeljo 8 t. rn. sta skupno pro-. slavili Prešernov spórìViii prosvetni društvi iz Rojana in Konkonela, kjer je prisrčno predaval o pesniku in njegovem tedanjem okolju ter jasno podčrtal pesnikovo veličino tov. prof. Benulič Rudolf. Sodelovali sta člana Slovenskega narodnega gledališča Raž-fresen iri Martič teč ■ člani.. ' rbjfilfske • dramske sekcije. Rojanski dijaki so' pridali zborno recitacijo Uvoda h Krstu pri Savici, v- kateri je prišla do izraza mogočnost dogodka in izklesanost Prešernovega pripovedovanja. Konkonelski zbor je zapel štiri pesmi. Po tej prireditvi je ta zbor, ki šteje 45 pevcev in pevk, samo mladih, svežih grl, ki pojejo zelo ubrano in lepo prvič nastopil s skladnim in dobro naštudiranim programom v radiu Trst 11; pr! tem nastopu se je odlično izkazal. Omembe vreden je tudi občni zbor prosvetnega društva v Mačkovljah Udeležili so se ga skoro vsi Člani. Številčno razmerje med številom članstva in prebivalstva je zelo povoljno. V imenu prosvetne zveze je pozdravil zborovalce tov. France Venturini, • ki se je v svojem govoru dotaknil našega vaškega in splošnega javnega življenja ter pozval vaščane k složnemu delu. ko teži ista usoda ha vseli nas. Ta vas je bila za časa ckupa-, cije popolnoma uničena in zato je vnema vaščannv za prosvetno žit ljenje tem bolj razveseljiva. V Repentabru je zrežiral Prešerno, vo proslavo tov. Furlan Ladislav, ki je tudi predaval o našem pesniku. Pred nabito polno dvorano so nastopili domači recitatoriji s tremi recitacijami in prvič je ob lej priliki nastopil repentaborski pevski /bor, ki ga vodi tov. Furlan S pesmimi «Luna sije», s Prešernovo «Zdravljico» fn z narodnima «Pojdem v Rute» ter «Meglica». Slovensko narodno gledališče je proslavilo Franceta Prešerna z uprizoritvijo Cankarjeve drame «Kralj na Betajnovi». Pred predstavo je tov. prpf. Miroslav Ravbar v lepem govoru; predoči! veličino duha, borbenost, naprednost pesnikovo ter vsa njegova Stremljenja in pomen za razvoj slovenske kulture:«Tov. Lukeš, član .SNG . jej navdušeno ;Tn ‘občuteno recitiral Prešernovo «Zdravljico». Kot spšt je igral vlogo Kantorja član ljubljanskega gledališča Kovič, ki ja igral tudi pri Sv. Ivanu vlogo kapitana v O’ Neillovi «Ana Christie». Kantorja je igral tudi pri dijaški predstavi v nedeljo zjutraj, Z veseljem smo videli pri tej predstavi veliko število naše dijaške mladine. V viogl Hane, ■ kantorjevo Sene, je nastopila Valerija Silova, ki je ta lik podala zelo toplo In pristno, . J. K. Xilc'iciìtìi mcefi : '.v: : ::::::::::::::::............ A VL. BARTOL Slavensko hrvatska prosvetna zveza je organizirala na »Slovenski kulturni teden«, to je teden ob obletnici Prešernove smrti, več literarnih večerov v tržaški okolici, v Trsttj in Kopru. Večkrat sf! je Že razpravljalo o tem, v koliko so ti literarni večeri, na katerih avtorji sami berejo svoja deta., .umestni, Nekateri menijo naj bero dela izbranih avtorjev pic* daliiki igralci in avtorji, ki so navadno, slabi prednašalci- Toda dasi je res,, da avtorji večinoma slabo prikažejo to, kar so napisali, imajo vendar . literarni večeri svoj smisel prav v tej obliki, kot smo je Že navajeni. Vsi se spominjamo še iz prvih šolskih let, kako nam je vsako ime pod katerim, koli sestavkom ali pes-. ptico t* čitanki pómenilò'nèkaj silno vzvišenega. »Kralj Matjaž. Spesnil Oton Zupančič«. In minila so leta in zvedeli sriid nekoč: prišel bo, lahko ga bomo v i d e l i. Tedaj bi nos ne moglo nič zadržati, da rie bi šli tja, kjer bo on. čigar toliko pesmi smo že' znali' na pamet, a nismo mogli prav'razumeti, da je tudi on človek kot drugi. Od tedaj se Ham je zdelo to ime še vse bolj domače, kot da (fte za starega znanca. »Saj ga poznam«. Vedno 'je v nas živela želja: videti ga, poznati ga tudi osebno, pa naj je. šlo Za. kogar koli, ki piše povesti ali zlaga pesmi. *' — * :igiajiiZ£i £ ter urnih-večerov vendar ta: človeka, o katerem se , lahko reče, da'je literat,. preeDfa*. mti-. ,j občinstvu: t Hp'čb-L -»as ■ •i> Trstu. ima tak literarni večer še vse polno drugih funkcij- Poživi go sploh, obe-naj zanimanje . za tovensko knji nem pa naj tudi prepriča, da-je tisti. del Slovencev, ki. so živeli pod Italijo. z osalimj Slovenci eho ne samo. v kolikor jemlje iz istg zakladnice, temveč da v to zakladnico tudi nalaga. Na omenjenih literarnih večerih v. Trstu in okolici so namreč brali samo primorski literati, a še zdaleka na vsi, Po lepo uspelih večerih na Opčinah in Hal j uncu, kjer je nastopilo manjše število literatov, smo imeli preteklo sredo tak večer v Trstu, kjer je. sicer bralo stroja dela več knjizevnikoi', a še vedno ne vsi, ki so bili najavljeni. Tako nista prišla Igo Gruden in, pisatelj Jože Pahor, ki živita, v . Ljubljani,, ker. inist-i . .smela, . Tukajšnja ; ;VajaŠka uprava, ne, ,utore prikrivati, - kako hoče ovirali slovensko kulturo na vsakem koru/ca. Zelo se bomo Začudi!:, če bo kdaj drugače. |Mimo ležernega pripovedovanja Budala, formalistično le* :S:S po izdelanih, sicer pa na našo Jlil ~e dokaj odda-L • ' Tieno liriko spo-"§gg minjajočih O* c virkov ih pe* smiq, zanimive Zgodbe Marinčiča iz koprskih Zfiporov, črtice ' n. PAHOR "r’Uui* ZmL‘ KT šutove iv Živah-no opisgne partizanske- zgodbe naše , sodelavke Mare .Samse (stvar, ki je po načinu pisanja podobna opisom. v našem Usta), je bila glavna teža tega večera na Bartolu In Pahorju. Dasi niti prvi niti drugi nista prepričevala s svojim podajanjem, je vendar bila silno opazna razlika med njima in ostalimi. Bartol je sicer bral že objavljeno stvar, a tudi tisti, ki jo je šele ta večer prvič slišal, je takoj začutil, da gre tu za človeka, ki že davno ve, kaj je literatura. Njegova »Dva stavka«, ‘ psihološko globoko' iždčlunac pose- gata na silno privlačen način v] snov, ki jo nudi umetnikom veck.t doba osvobodilne borbe. Pri Bàrio-' lu človek čuti, da ima opraviti g1 pisateljem, tudi če bi bila ta »Ova stavka« šele prvo srečanje z nnm, Boris Pahor je kot poslednji brat " črtico »Sto petdeset t rupel in §é. eno«, (ki jo je napisal ob kongresu, bivših političnih preganjalcev in jo je nato objavil naš Ust)- O Pahorju: vemo, da je šele pri prvih korakili ' na poti književne umetnosti. Tothi če se bo ohranil lak, kakršnega nam je pokazal s to črtico, potem " nam bo ustvaril ' še veliko stvari. Silni realizem te njegove črtice povzroča v nas vendar čisto drč* početi učinek kot pa zgolj doku* vientnrično in mogoče še prisiljeno opisovanje nekega dogodka. Vsi snio namreč doživeli takšne vit podobno dogodke, vsi bi jih zAaH — mogoča celo natančno popisati — in vendar bi sé takoj videlo, da nismo vsi K* terati. Ce smo torej rekli, da je Pahor šele začetnik, moramo i-endar povedati še natančneje: je šele za* čel, a je vendar že literat. Za umeti nika je namreč treba, da so v njeni 'delce osnove, na katerih potem dela, Samo dobra volja ne zadostuje, tn pri Pahorju so omenjene osnove, ki ■jih mogoče ni pri vseh, ki smo jHt slišali ita tem večeru. .Jezik nas -pci pri Pahorju še ne zadovoljuje. - R. R= 00 GOSTOVANJI) P. KOVIČA i.A P. KOVIC Gostovanje ka» : j kega igralca je • j Vedrio pomenilo5 j |f; to sšgfc*aaie a j; majhen praznik; ? ‘ATak igrsftc *<*''/; "fc- BsFsS:" ! " liristi, preden ga ‘ začno posamezna gledališča vabi» ti na gostovanje^ In tedaj je ob gostovanju gledalcu užitev ve€ ali manj zagotovljen ali ba prisostovoval do lepe višine 18» delanemu — recimo — Hamletu, kt ga bo sicer v vsem spo» minjal na «domačega», ali pa bo gost prikazal Hamleta, osvetljenega z druge strani. Lahko da gost gledal« ca rie prepriča in ne navduši, a. v vsakem primeru bo nudil lepo pri» ložnost primerjave. Gledališki gost j* torej’ skoraj vedno dobrodošel. Slovensko narodno gledališče $ Trstu nam Je napravilo veliko uslugo, ko nam je omogočilo spoznati Vi vlogi Kantorja In Chrisa (Ana Christie) Jožefa Koviča, igralca ljubljan» tke drame. Kdor Koviča že od preji pozna, je mogoče še bolj nestrpno j pričakoval njegove pojave na tria* ! škem odru. Kovič je navdušil tržaško občinstvo. Tistim, ki poznajo njegov« stvaritve iz prejšnjih let, pa Je pu ntM/cuw-y u*,«,» « . . ... . bra sé je najbolj približal soncu, kometih^ razvil velikanski rep. Jz- se; r-acel oddaljevati od, sonca, je ga obkrožil n nato odšel zopet v merili so rijčgtvo dolžino ih našli, n}egov, .pred njim bežeči rep, začel vesoljstvo, a v juSfii sincri, in mor- da je bil 70 ttHijonov kilometrov Zopet upadati ih bo v vesoljstvu da ga ne bo več uzrlo človeško dolg! Seveda so Sa tudi večkrat zopet popolnoma izginil. Komet so oko. Opazovali so ga milijoni na- fotografirali iti slikali in risali. Iz preiskali tudi s sp^fctivskapi in Sih bratovi ki žive v Avstraliji, fotografij,-ki St jih posneli poseb- preštudirali vse, kar so na kometu Južni Afriki in Južni Ameriki, pa no v južni AfdkLin Avstraliji, bo- dognali. Saj je bil Veliki južni ko- tudi mornarjem, ki plovejo po šir- mo dobili ceUthOhliko njegovega met 1947-N« že dolgo zaželeni nih južnih morjih, je nudil veliča- razvoja od pédtkà, ko je. poslal nebesni objekt na katerem so mosten pnzor na nočnem nebu raz- viden in do Wca.ko je zopet iz- qli jAumstvemki preizkusiti v' zàd-prostirajočem se nad oceanom, ginil v neznani daljave vesoljstva. —, štiridesetih Vetih thl-n „-»«h Vestno so mu sledili daljnogledi Vendar je bil postim očem nekoli- lUndescm letih tako silrsp. vseh zvezdam, stoječih na južni ko drugačen P-kor na fotografiji, t-PPpolnjene mstnimente, pred-1947-Nn Zbjrieljski polobli, ih znanstveniki ker je ta občtUjiva za svethb*è,<-V$&n fpektròskópe.. in.izrabiti.-tuty. so kometu, ki so ga spoznali, da žarke, ki jih ne. čuti ali pa le vso Odvito napredujočo znanbst Mi, ljudje severne zemeljske po- je novinec v našem sončnem s'iste- malo zaznavar^ko j% pač najbolj o kemični sestavi vsega, kar nas Iute, smo prikrajšani za velik uži- mu, dali ime »Veliki južni komet občutljivo za f eerie,'rdeče ih ze- obdaja ria zemlji in v vesoljstvu. VELIKI JUŽNI KOMET V. Sin našega ljudstva 1 Začetnik nove dobe v tehniki Po ' poti svojega kulturnega razvoja je človeštvo prehodilo precej .razvojnih stopenj. Za vsako od teh razdobij obstaja karakteristična tehnika karakterističen sistem sredstev 'orodja in proizvodnje, s katerimi ljudje obvladujejo nad prirodo in katerih značaj vpliva na vzpostavljanje njihovih medsebojnih odnosov. Razviti vsa ta tehnična sredstva do višje stopnje, omogočiti, da se s pridobitvami znanosti, umetnosti in tehnike okoristi čim širši krog ljudi, celi narodi, to je nenehna težnja naprednih umov človeštva. Toda samo majhnemu številu izmed njih je dano, da dosežejo v tem zgodovinsko pomembne uspehe. Eden izmed takili umov je bil Nikola Tesla. Ob koncu prejšnjega stoMja se je končala ena faza v razvoju kapitalistične tehnike. Osnova te tehnike L. I/ TlŽfl! M 1»? Hi» UH (BiH B« fili! II I lili II UH Sl ISIS [S ŠIB ss ss u a IhH siiiii UHU i -jlÌ Piiikai/ica alt ddfùt ÌUia - vMiec morje in se drži bolj toplih krajev. Potujejo krdela teh orjakov navadno skupaj po morju, nekateri hočejo vedeti, da potujejo sorodniki skupaj. Tako je tudi leta 1853 zašlo v Novigrad, prav v izliv Mirne, 6 glavačev, ki so jih ujeli. Okostje enega izmed teh visi izpod stropa. Velikani imajo pet metrov dolgo in tri metre široko glavo, zrastejo pa: do 30 m. Ta nas je manjši In še kljub temu se- nam Zdi grozen orjak. Morski psi Trst ima več muzejev. Najzani-mivejši med vsemi je gotovo naravoslovni muzej, čez 30-000 ljudi si ga letno ogleda, največ jih je seveda cb nedeljah. Je že čez 100 let star in je počasi naraščal od malih zasebnih zbirk do današnje občinske ustanove. Razstavljene so vsakovrstne zanimivosti, vendar kot v vsakem muzeju, nahajamo tudi v našem, odraz pokrajine, v katert leži. Ker je Trst obmorsko mesto, so tu na ogled Tepe stvari iz morja, ker je Trst pod Krasom, daje tudi Kras pečat tem zbirkam in pozna se tudi vpliv ne preveč oddaljenih. planin. Kum bi prišli, če bi hotel človek opisati vse, kar tu vidimo; nastale bi iz tega; debele knjige, ki bi se pisale teta »i leta, če ne desetletja. ' Ogromno je morskih bitij: ribe, polži, školjke, raki, pajki, želve, korale. Ralonopteca Komaj človek vstopi, že mu ob vratih zazevajo nasproti ogromne čeljusti in za njimi nekaj orjaških vretenc. Pred seboj: imamo lobanjo Balenoptere kot pravi napis. Balenoptera je najbližji sorodnik kita m se od njega zelo malo loči. Je to or ješka žival, vitka, dolga do 25. m. je sesalec, ki živi predvsen* ob norveški- obali, pa sc tudi izgubi še bolj na sever. Jeseni gre bolj na jug in zaide včasih celo v Ledeno morje ob južnem tečaju; včasih ga zanese pot tudi v Sredozemsko morje in dalje. Tako je tega, ki je v našem muzeju, zaneslo l. 1908 v Ligursko morje tja do Spezie, kjer so ga ujeli. Meso, kožo in mast so uporabili, kosti pa je kupil nek podjeten človek in jih kazal po mestih, sejmih in božjih poteh. Končno ga je pet pripeljala tudi v tržaško mesto, tržaški muzej je kupil te kosti in razstavil ta orjaški gobec, nekaj vretenc in Itìpatic. Če bi hoteli sesta, viti celo ogrodje, bi potrebovali 15 m dolžine, za kar v. prenapolnjenem tržaškem muzeju ni prostora. Glavač Potem je soba Jadranskega morja. Zopet nas zaustavi okostje, ki visi izpod stropa. Zopet nekaj orjaškega, samo dobrih devet metrov dolgega glava in okostje •- glavača. Tudi ta je sorodnik kita, ki Živi po svetu, ne gre pa v. Severno V isti sobi vidimo celo zbirko merskih psov. Vseh velikosti, vseh oblik. Trst ima res lepo zbirko teh roparjev. Eden največjih in navidez najbolj groznih je Sclacia Maxima V. resnici pa je od vseh morskih psov najbolj pohlevno jagnje, saj je skoraj škrbast in nima reklamno lepega zobovja kot njegovi sorodniki- Hrani se samo z malimi živalcami, zato Židi predvsem- v severnejših morjih, kjer ima dovolj hrane- V-Sredozemskem in Jadranskem -morju, je celo redek. Tega so ujeli v Jadranskem morju, kamor je prišel stradat. Njegovi bratje in sestre na severu dosežejo dolžino do 12 m in težo lahko več tisoč kilogramov. Ta naš je dokaj manjši, je pa elegantno hitele kot torpedo in posebna nam vzbuja pozornost za glavo pet. obročkastih odprtin,. ki. služijo za dihanje in podaljšana zgornja ustna. Bolj debelo vretenast je poleg njega Hoxanchus grisens, ki ima šest odprtin na vsaki strani in ima prav tanke kot žaga napiljene zobe. Tudi ta lahko zraste do 8 in; živi le v globinah. Po svoji zgradbi je to ena najbolj preprosto razvitih rib, saj je vsa iz hrustanca in skoraj niti nima prav razvite hrbtenice, sicer velija to za vse morske pse, vendar za tega še v posebni meri- Pravo čudo v, skupini morskih psov je Zijgnaetua mallens Italijani mu pravijo pesce martello — torej nekaj s kladivom v zvezi. Glava je namreč razširjena kot kladivo. Na levi in desili strani glave ima dva dokaj velika izrastka, kot plavuti in na njih oči. To je izredno nevaren morski pes, posebno velikani, ki so tudi S do 4 m dolgi. Ima izredno dolge za be, ki so trikd} nažaga.ni •- gorje žrtvi. Najraje Zlvj_ v blatu, pa se dvigne tudi V v‘šje plasti in je nevaren tudi predvsem ri- bičem, Rodi mladiče. To je riba toplejših morij' V tej skupW 36 še več raznih rib, ki so si seboj v sorodu, vse prav do tffUh mačjih somov, ki jih prodajmo tudi na tržaški ribarnici,- Zno^tne Za vse te so stranske skr^ odprtine v več vrstah, ostro l^ovje, ne samo v eni vrsti, tudi v več vrstah in da nimajo lusk, ‘eniveč da je koža hrapava, kot ^c»no papir za čiščenje kovinsP'1 Predmetov. Nato je tu $ \epa zbirka čeljusti raznih mctg-jti psov z zobmi. Prav lepi pa Kj mislimo zraven k tem tcbom če velika usta in močne miši11’, potem šele vemo, zakaj tak pred morskim psom. Manjka pa & oni grozni mo% ski.pès, ki sfila tako boje poleti kopalci in ki esako- leto razburi cb morju ljudi' Pride v vas. Ta požeruh visi fa stropu, nasprotne sobe. Piše, du se nit pravi Carnliarod011 Rondeloiii to je oni, kij’1}1 Pravimo morski fritu pes in ki V: straši pod ime- nom »pešeka*L Tp0a, H visi tu, so ujeli l. 1906Kvarneru,, -Sploh pravijo, da *'f'0 'Taje ustavijo v Kvarneru - ini “ . toliko ne prija prihajati V. t^aski zaliv. Saj ndm. je še vsem v dominu, da je nekaj let pred vcii^_'a'cr morski pes požrl kopajočo sc> Ljubljančanko v Crikvenici, ^".a. c,dprt gobec in velike zobje, 1 So na robu zelo napiljeni, ljubi toplej- šo vodo. V<^ani dosešeio 10-12 metrov, tudi n* palček. Iz- redno dobro \*n še bolje voha-Domovina ■n$°Va 3e Atlantski in Indijski oceni*Nekateri trde, da se je pojo*1' ,l’ Sredozemskem morju in -"-livih šele po- tem, ko so tf^vpali Sueški pre-; kop. Rodi rn,lldice-V sobi, kit1 ;e Ohivač in večina morskih psob ie. nekaj zanimi- vega. Na O*?’4;’« riba tophins piscatcribus, jjT“ . pravijo pesce rospo, flrvati- grdobina- To je ri-bf - ,CI ?e sama ribič. Običajno ivf0..vlbe zelo razvit trup in rep, V' »i sI“ži3° Pri plavanju, tu °fai sama Otapa z velikane fobcem in ostri- mi zobmi- It ^ v. blatu nd ^ ' . a gornji ustni, to je vrh' nKt’ Posebno nit, ki je del To nit’ ki je dokai * 3 ' ,r}°l1 v zrak in njen. vrh je razširjen kot nekaka vaba. Nedolžna ribica zgrabi za vabo, misleč, da je okusen črviček,, toda v. naslednjem trenutku mora že obujati kesanje v ribičevem želodcu. To je eden največjih požeruhov. Trga ribičem ujete ribe s trnkov in se pri tem sam u-jame; zaganja se v. mreže z ribami in če nanese slučaj, da se ujame v mrežo, nič ne misli na zlato prostost, temveč hiti žreti sotrpine v mreži in ko ga ribiči jemljejo iz mreže, še vedno žre, le če ima kaj. Poleg ribiča je razstavljena zanimiva » Sablja ■kot pravijo Italijani pesce spada. Prednji del glave, to je zgornja čeljust, je raztegnjena v dolgo sabljo. Ta sablja je iz močne kosti in lahko z njo prebode debel les in tudi kovino. Tudi ladjo je že preluknjala. Ta sablja služi ribi Za napad in obrambo. Zažene se med ribe in maha desno in levo, nekaj rib razreže, nato le razrezane kose polovi in požre. Tudi človeka lahko prereže s tó svojo sabljo, kar se je tudi že zgodilo. Dosežejo lahko do 3 metre dolžine in tudi do 200 kg leže. Je to izredno hitra in gibčna riba, vedno se podi za drugimi ribami in išče prilike, da. jih razreže. Zob nima, saj jih ludine potrebuje. Ribe nimajo zob, da bt hrano žvečile, ampak da hrano ulove; la riba pa itak ujame in razreže plen s sabljo. Je zelo bojevita. Prava domovina ji je visoko morje v. Oceana. ¥ tej sobi je še zanimiv Morski vrag pesce diavolo. Kdo ve, če ni lega vidci rajni Krjavelj, ko je bil pomorski vojak. Visi na steni poleg morskih psov. Ima zelo dolg tanek rep. Prsne plavuti so velike kot krila. Samec in samica živita skupaj, če je samica v. mreži ujeta, sili samec k njej in obratno. Zre predvsem glavonošce. Značilno je za to ribo, da se poganja, nekako vzleti iz vode in daje pri tem od sebe nek poseben glas. Morebiti se pa Krjavelj le ni lagal. ¥ sobi, kjer je morski pes, je tudi 'nekaj orjaških nagačehih r-b. Zdi se ti, da si zagledal luno- Nisi se zmotil, to je Riba mesci: pesce luna, Orthagoriscus mola, po hrvaško bučanj. Riba je prav čudne oblike, je ploščata, jajčasto-okrogla, predrepna in prsna plavut si stojita nasproti. Repne plavuti nima, ima velike izrazite oči, usta malo našobljena. Plava na morju, večinoma ob površju in tolče ' s plavutjo. Riba ne plava v tej legi kot stoji v muzeju, marveč bolj hagnjcn. Živi v Sredozemskem morju in v Atlantiku vse tja do Norveške. Pri nas se navadno pojavljajo v maju, takrat ko je morje polno meduz- Sicer je to riba globin. Te naše velikane so ujeli V Trstu ob valolomih. Omenil bi še dve lepi stvari iz našega morja, ki jih ima tržaški muzej, pa niso v teh sobah; marveč v zbirki med sesalci. To so tjulenji Jadranskega morja in pa delfini ali pliskavke- Saj poznamo tjulenje kot gibčne debeluhe iz živalskih vrtov. Ti žive samo na severu, nrih najbližji sorodniki so: Peldgius monochus — so po naravi domačim Jadranskega morja. To so tjulenji Jadrana. Njih dom so votline, ob obali južne Dalmacije, predvsem na. otokih Lastovo, Lješ, Pelagruž, Vis, Korčula^ elo v Neretvi blizu Mctko-viča so gg, tudi že ujeli. To so se.salci plavuto-nožci, njih prednja in zadnja gibalu. so sc razvila v plavulgste noge. Ne žive pa samo v Dalmaciji, dobe se tudi vse tja dg Rokovskega prHiva. In hato še pliskavke. Kdo se jih ne spomni, če se je. kdaj vozil pb morju; poganjajo se za ladjami — od časa do časa se pojavijo na površju kot nekaj svetlečega. Bile so nenasilne pliskavke, ki so se podile za krdeli rib in polovile vse, kar sc je dalo ujeti — od časa do časa pa so prišle hg površje dihat, ker kot se'salći Bolonoptera, glavač ih tjulenj dihajo s pljuči. Kolikokrat še ‘ v svoji henasitlji-vosti zaženejo ribičem v mreže in jih raztrgajo. Kolikokrat se zgodi, da se zamotajo v mreže, in ne morejo več priplavati na površje po svež zrak in se zaduše. Tu so pred nam--. Vitko telo. Pre.dnji udi so se razvili v plavuti, zadnji pa v vodoravno ležeč rep. Ta rep je motor, ki. gobi naprej izredno hiter čoln pliskavke. Dolge- so 3 do 4 m. Vidijo se oči. in za očmi mala luknjica, to jè sluhovod. Ce sc je s katero morsko živaljo že od nekdaj pečala človeška domišljijfi se je s pliskavke — pravili so in pravijo. da ima človeški razum, da ritda posluša petje in godbo. Ko smo že ravno v muzeju, poglejmo še v sosednjo sobo rib — mesecev. Pred nami stoji ogromno — parni kotel — je bil sprejet povsod v industriji. Dasi pa je imel parni kotel večje prednosti kot vsa dotlej poznana sredstva za pridobivanje energije, vendar ni mogel zadostiti velikega naraščaja energetskih potreb kapitalističnega gospodarstva, ki se je naglo razvijalo. Parni pogon je zahteval ogromne količine premoga in drugih, še dražjih kuriv in njih zelo drag prevoz. Pa tudi druga, bolj ekonomična sredstva za pridobivanje energije (motorji z notranjim izgorevanjem in parne turbine) niso mogla rešiti teh tehničnih problemov tedanjega gospodarstva. Tovarne in pedjetja so morala biti navezana na nahajališča kuriva. V tem času so začeli uporabljati novo ob'iko energije — elek-tričnost. Električni vok so najprej izkoriščali le za razsvetljavo a potem po'agoma tudi za pogon motorjev. Toda takratno stanje elektrotehnike še ni omogočalo prenosa električne energije na velike daljave: električni tok se je v prevodnih žicah pretvarjal v toploto in tako brez koristi propadal. Po tem takem še niso bili dani pogrni, da se ogromne energije rečnih vodopa-dov ali nahajališč kuriva na mestu spremene v električno energijo in pošliejo ne glede na kakršno koli oddaljenost po najcenejši poti — po žicah — na mesto porabe. Ko je v znanosti bilo odkrito prenašanje električnega toka visoke napetosti na velike daljave, je Fri-drich Engel s napisal, da bo ta izum »kmalu osvobodil industrijo vseh mestnih mej . . « Pa tudi ta izum še ni rešil vprašanja, kako pridobiti še vse večje količine energije, ki jo je gospodarstvo zahtevalo: ni bilo že motorja, ki bi ga lahko gnale nove vrste toka, primerne za prenos na velike daljave. To takrat najbolj aktualno znaii-stveno-tehnično vprašanje je rešil Nikola Tesla s svojimi patenti za večfazno izmenične tokove in za večlazne motorje. Večfazni izmenični tok je postal hiter gospodar elektrarn, večfazni motor pa. osnovna energetska priprava v tovarnah in podjetjih. Elektrotehnika je z velikimi izumi Nikole Tesle osvojila svetovno gospodarstvo. Sedaj je po zaslugi Teslovih izumov postalo mogoče, da se električna energija pridobiva tam, kjer jc gorivo in se odtod posije v oddaljene tovarne. Električne centrale se grade bliže nahajališč goriva in se pretvarjajo v ogromne tvornice energije, iz katerih se z elektriko oskrbuje ne le eno temveč na desetine podjetii, velika mesta cele pokrajine. Brezplačna vodna anergija se začne z gradnjo hidrocentral spreminjati v uporabljivo električ' no energijo. Vsaka nova električna centrala in vsaka nova mreža visoke napetosti, ki prenaša Teslov trofazni tok na daljave po več sto kilometrov, ustvarja nove veje industrije in gospodarstva ter razširja meje človeške dejavnosti. Ta izredni Tes’ov tok, ki je tako močan, da so mogla biti z njegovo pomočjo postavljena velika industrijska središča na izvorih energije a'i pa daleč od njih, je istočasno tudi toliko prilagodljiv, da nam služi za vse naše potrebe v energiji, ne glede na to, če gre za sile nekaj desetin tisočev kilovatov ali pa samo za nekaj desetin vatov. Osnovno energetsko vprašanje gospodarstva je bilo s tem rešeno in pričela se je nova perioda razvoja: po razdobju parnega kotla je nastopilo razdobje elektrike. Drugo Teslovo delo, ki prav tako pomeni začetek nove dobe v teh’ niki, so njegova dela, s katerimi ie postavil temelje izkoriščanju viso, ko-frekvenčnih tokov, v prvi vrsti radiotelegrafilo in radiofonijo. Tud; na tem področju je dal Tesla ne le nekaj osnovnih načel, temveč je po dognanju svojih raziskovanj tudi praktično uporabil. On je postavil prvo radijsko postalo in z njeno pomočjo je po brezžični poti dajal signale, razsvetljeval žarnice in celo uporabljal nek parnik. Vedel je, da se bodo s tem ustvarile vse znan- okostje, brez napisa vemo, da ne more. biti to nič drugega kot slonovo okostje. In sicer je to okostje afriškega slona, Samo glava kakšna je in noge. Kakšen je moral bi-ti, ko je bilo rii njem še meso In koža. Pravijo, da je' to največje slonovo okostje v Evropi. Ujel ga je Tržačan Umberto Cicuta menda v belgijskem Kongu. Šestnajst diapozitivov lepo osvetljenih nam pojasnjuje ves ta zanimivi lov. Pokaže nam samega slona, kakšen je bil še. preden so ga odrli, nato kako ga nosijo zamorci. Postavili bodo v drugi kot poleg slona še okostje povodnega konja, ki ga je tudi ujel g. Cicuta, kot tudi pojasnju- jejo slike. Okostje slona šele. sedaj nanovo postavljajo, povodnega konja pa še bodo. Oboje je bilo dose-daj spravljeno na varnem, pred kakršno kvli v o fati neli/fe'viénostjó iz zraka. Najbolj zanimivi v vsem muzeju sta sobi; ki se držita sobe s slonom, tu so razstavljeni ostanki iz naših kraških jam predvsem iz one velike pri Gabrovici, potem iz znamenite farne pri NabrUžini i-h Sv. Križu, Kaj so vse tu izkopali in kaj nam vse te izkopanine govore o davnih časih naše domovine, bo pa najbolje da izvemo drugič, ko bomo zopet stopili zn hip v tržaški naravoslovni muzej. ledini ìfLùUld V-KOty stvene in tehnične možnosti, da bodo najširše ljudske plasti zadovoljile svoje vse večje kulturne potrebe z radiofonskimi in rad otele-vizijskimi prenosi, kakor tudi, da se okoristijo z vsemi prednostmi, ki jih laliko v najrazličnejših življenjskih vprašanjih lahko nudi radio-lekacija. Po zaslugi te druge skupine Teslovih izumov so bile premagane vso oddaljenosti med ljudmi. S tem so bili v tehničnem pc^edu postavljeni temelji za nastanek ene same enotne vseljudske kulture, ki bo vsakomur dostopna. Niko’a Tesla je napravil na ta način človeštvu velikansko uslugo. Uporaba Teslovih izumov je zelo obširna, lahko se reče vsestranska. Dovolj je, če navedemo samo medicino, v kateri igrajo Teslovi visokofrekvenčni tokovi ogromno vlogo v zdravljenju in terapiji pri mnogih boleznih. Tesla je v svojem življenju za' brezštevilne izume dobil preko 703 patentov. V nekem ameriškem znanstvenem časopisu je Teslov prispeven k civilizaciji ocenjen takole:: »Ce bi se Teslov prispevek k civilizaciji nenadoma odtegnil, bi naše ulice postale temne, vsako kolo v naših tovarnah bi obstalo, ves naš sistem električne energije bi nehal funkcionirati, množice električnih in mehaniških delavcev bi ostale brez dela, naši radijski aparati bi utihnili, naša elektronska industri ja pa bi zamrla. Učenjak, ki je dal človeštvu izume tako epohalnega in revolucionarnega pomena, izume, ki s svojimi posledicami povzročajo spre'1: membe celo v družbeni strukturi, ni mogel drugače kakor da je bil tudi sam vedno napreden,,. . V V borbi demokratskih narodovi proti fašizmu je bil Niko'a Tesla odločno na strani sil demokracije, smatrajoč, da bo ta borba ustvarila' pravičnejše življenje narodom. Svoje prepričanje je izrazil z besedami: »Iz te vojne, največje v zgodovini, se mora roditi nov svet, ki bo' opravičil žrtve, ki jih prinaša človeštvo. Ta novi svet mora biti svet, v katerem ne bo eksploatacije šibkejšega po močnejšem, dobrega po zlobnem, kjer ne bo ponižavania ubogega po mogočnem in bogatem; kjer bodo dela uma, znanosti in umetnosti služila celoti za olepša-nje in olajšanje življenja, ne pa po-edincem za dosego bogastva. Novi svet ne bo svet teptanih in ponižanih, temveč svobodnih ljudi in narodov, enakih v dostojanstvu in spoštovanju človeka.« Čeprav so v predvojni Jugoslaviji vladajoči režimi imeli malo ra-ziifnevšnia za veličino Teslovega znanstvenega dela (vse kar je tedanja jugoslovanska vlada naredila za Teslo, je bilo to, da je 1. 1936 izdala serijo znamk z njegovo sliko in ukazala, da se v tistem letu po šolah o njem predava), je Tesla vendar vedno s ponosom poudarjal, da je Srb in Jugoslovan. Njegov; patriotizem se je zlasti pokazal v veliki osvobodilni vojni. Leto d£ pred svojo smrtjo, v aprilu 1. 1942 je 85 letni starček Nikola Tesla poslal vsem Jugoslovanom napoved- »V tem letu se mora odločiti usoda vsega sveta. Tega, 1942. letp, morajo biti sile zla, ki so zbrane okrog Hitlerja, uničene. Malone vsak dan dobivamo dokaze' za to v sili udarcev Sovjetske Rusije in divnih na-ših borcev v Jugoslaviji in na Balkanu. ' Naše . ljudstvo kaže tolikšno moralno moč, da nam sije obraz pred vsem svetom. Nerazdružljiva je usoda Srbov, Hrvatov in S oven-eev, pa naj skuša sovražnik storiti karko' i « Jugoslovanski naredi osvobojeni kapitalističnega suženjstva, moreio še sedaj, ko se pri nas gradi industrija na bazi elektrifikacije, pravilno oceniti Teslovo delo. Z uresničenjem petletnega, načrta se bo megla vsa država v večji meri kot kdaj koli doslej okoristiti z velikimi odkritji in izumi svojega slavnega učenjaka Nikole Tesle. F. M. v N"1 [:! Gos p o d ar st v o Pravilno obrezovanje trt ì.VAX,BAŠ A Obrezovaaie trt je zelo važno delo; izvršiti: ga moramo s -posebno pažnjo iti razumevanjem. Slab rezai napravi za več' tet škode: Zato naj obrezujejo vinograde !e- previdni delavci in dobri vinogradniki. Dober rezaC 1 trto ■•najprej pregleda in šele potem, ko si le na lasnem, kako jo'bo Obrezal, prične z delom. Pri obrezovanju bo tòoral upoštevati naslednja načela; Trto- lahko obrezujemo v času zimskega: počitka, in sicer od jeseni, ko ie odpadlo listje, do zgodnje pomladi, dokler: trta ne začne poganjati. Glede na čas delimo režnje v jesensko, zimsko In pomladansko. Kdaj ffe najbolje obrezovati trte, je odprto vprašanje, ker se mnenja vinogradnikov v tem pogledu križajo. Vsekakor pa' sta iz praktičnih ozirov- najboljši čas pesen in zima, ko imamo manj’ drugih del. Spomladi Obrezane -trte se mof-no solzijo, toda tak "Sok se ne izgubi, ker pada zopet v zemljo. Da bi pa trte zaradi solzenja ‘oslabele. Se ni mogel nihče dognati. Prezgodaj leseni, ko trtè še niso zgubile vsega listja in prekasno spomladi ne smemo obrezovati, ker prezgodnja In prekasna režnia trto slabi. Alì nàj trto fra dolgo ali na kratko obrežemo, oziroma bolje rečeno, ali naj ii'pustimo Veliko ali le ma- ^VVVWvVWVwW OPOZORILO kineMìcem ; ISTRSKEGA OKROŽJA Qi.a^g;;kmefoi-f?ee 'tetr-sfceoa okrožja, da imajo na raz- ■ pomo frt'WojW' Ktfimjskih r Zadrugah ' " iiaslednja škropila za uničevanje.škodljivcev in raznih bolezni sadnega drevja iti : rastlin:- Drevesni karbalinej ; (zadnji čas Za uporabo), zeleno galico (solfato di ferro), modro : galico, svinčeni arzehiat, tobačni izvleček (estratto di tabacco). ; : ogljikov žveplec (solfuro di car-\ bonio). Ceresan in Granovit rw-mlanco. Uporabljajmo ta zelo uspešna sredstva za uničevanje raznega mrčesa in boll’zhi naših kulturnih rastlin. Uporabljajmo jih, pravočasno, ker bomo tako pre-: prečili ogromno škodo našemu ; gospodarstvu. V kolikor kmetje niso poučeni o uporabi omenjenih škropil naj se, obrnejo na svoje Okraj- : ne odseke ali na Okrožni leme- ; tijški odsek, kjer bodo dobili vsa pojasnila. niu trt vedno paziti, da bomo imeli v prihodnjem letu možnost, puščati napenjaica ali drugi rodni ies vedno na dvoletnem lesu. Zato puščamo tako imenovane «palce», če bi tega ne storili, bi bilj naslednje leto prisiljeni puščati napenjaica na prejšnjem napenjalen, kar ni pravilno, ker trta pri takem obrezovanju za--dobi previsoko deblo. Nekdai so v piantali obrezovali tako ; pogostoma je bilo najti trto, ki imela več metrov dolg star les. Pri pravilnem obrezovanju in fi© se vsako leto puščajo potrebni «palci,», je obrezovanje močno olajšano. Obrezovalec-pregleda trto, nastavi škarje- v vznožju palca, na katerem stoji -nap©-njalec in z enini rezom „odstrani napenjaica s «palcem» in enoletnimi., rozgami vred. Natov skrajša .bodoči ■ napenjalen, odreže vse nepotrebne rozge in pusti «palec» za drugo leto. S tem je trta obrezana. Seveda se mora prepričati, še preden začne obrezovati, č© j© prejšnjeletni «palec» pognal dovolj močne rozge, ki bi bile sposobne -za napenjalne. Sicer pa debelost rozge ni merodajna za njeno rodovitnost. Pač pa je znano, da so sredhjedebefe rozge bolj rodovitne od debelih ; vsekakor pa mora biti les zdrav in popolnoma dozorel. Napenjalec mora stati na naj-viSjem delu trte in .palec mora biti vedno pred njirji. Prenizko pa palce tudi ne sme stati, ker nizko stoječ palec ostane rad gluh. Pri obrezovanju moramo paziti nadalje tudi na to, da napravimo rez: vedno kake 2 do 3 cm , nad očesom. Cp puščamo daljše koščke ftad-očesom, se ti koščki lesa' posušijo zlasti ps bubam ; ki jih želimo odstraniti, odrečemo tik v pazduhi. Ce tega ne storimo, bomo imeli poleti mnogo dela z mandanjem mnogih poganjkov, ki bodo pognali iz spečih očes v vznožju odrezanih rozg. š tako nemarno režnjo zaciobl tudi trta grd in ne-gladek star les. Končno omenjam, da mora imeti vsak obrezovalec trt, razen dobro nabruSenih Škarij, tudi Magico s seboj. S to požaga slab les, če je potrebno. Itnpregniranje trtnega koli a Nabava trsnega kolja, posebno kjer ga ni v bližini, fe vedno združena z velikimi stroški. Kadar se-odločimo, da nadomestimo staro trsno kolje z novim, moramo dobro premislit!, kako' je mogoče ohraniti trsno kolje dalj časa uporabno. Trajnost kolja povečamo z impregnira-njem, to se j pravi, da prepojimo les z antiseptičnimi sredstvi, ki preprečujejo gnilobo., lesa.- Taka sredstva soi modra galica, karbolineum ter sublimat premoga. Za svež ih sočen j les potrebujemo modro galico, za sùh les pa, karbolinej. A) Impregniranje z modro galico. "" ■ i'-) :■■■ ■ •• :• V sto litrih vode. raztopimo 5 kg modre gaiiee. Nato- postavimo kolje pokoncu v večji čeber in zlijemo vanj toliko omenjene raztopine, da bo tekočina segala 30 cm visoko. Tekočina še bo začela dvigati po • • 'i ..v. -- - Sedaj v februafjm je-najboljši ,čas •za nabiranje-sadnih in trtnih cepi*.-čev. Odlašati s tem delom neper . sredno do cepljenja je zelo pogrešno.; Cepiče, ki jih naberemo tik pred cepljenjem, so močno sočni, zaradi tega poženejo taki cepiči zelo naglo, Se prej, kakor se primejo in se nato posuše. Cepiči, ki jih naberemo nekaj tednov pred cepljenjem, še niso sočni in poženejo- kasneje, Sele tedaj, ko so se prijeli. Cepič© je nabirati le od plemenitih in dobrih vrst; toda ni dovolj, da upoštevamo samo vrsto sadnega drevesa ali trte, od katere vzamemo cepiče, ampak vedeti moramo tudi, kako dotična trta al{ drevo- rodi. Tega pa ne vidimo v tej dobi. Zato si moramo še pred trgatvijo take trle vidno zaznamovati. Najbolje je, da kole-tgkih trt pobelimo z apne-in pjih slržen nudi .skrivališče razni n'W beležem. V sadovnjaku navadno Nabiranje cepičev —. tega ni treba, ker pri majhnem šte-grozdnegp zavijača. Ope rozge pa, vilu dreves navadno vemo. katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor: «Kakršna mati, takšna hči», velja tudi za drevo in trto. Zato, kmetovalci, upoštevajte to, dejstvo in režite-cepiče samo od rodovitnih trt in dreves. Nekateri režejo cepiče tudi od mladih dreves, ki niso nikdar S© rodila. To je napačno, ker o drevesih, ki niso Se rodila, ne moremo vedeti, kako rodovitna bodo. Isto velja seveda tudi za trte. •v . Narezane cepi