271. številka. Ljubljana, soboto 27. novembra. VIII. leto, 1875. Uhaja vsak dan, tavaemši ponudeljke in dneve po praanikih, ter velja p« peatl prejeman, za avetre-ageraka dežela aa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gn>d. aa četrt ieta 4 gold. — Za L|uiiljane brei pošiljanja na dom ca Oelo leto 13 «rold., aa četrt leta 3 gold. 30 kr., aa en meaeo I goli. 10 kr. Za pošiljanj* na dom ae računa IU krajo, sa inoaoc, 30 kr. aa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zalžaaa oena in aicer: Za Ljubljano ca Četrt leta 2 gold. 50 kr., po potil proieman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od četiristopno Eetu-vrato 6 kr.. Če ae ocnanilo onkrat tiuka, B kr. če so dvakrat In 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska, irati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredniitvo Je v LJubljani v Frano Kolmanovoj hiši št. 25—26 poleg glodifiča v „zvozdi". O y . * yn i it. vo, na katoro ;iaj ao blagovolijo pošiljati naročnine, roklAUtaoijo, oasanilaj :.. j. Mliuinisirativiie reči, jo v „Narodni tiskarni" v KotBUUlOVeJ hiši „0 reviziji ogerske nagodbe" se zove brošura, katero je izdal ueeui kou servativec baron Ilelfert in ki je ; o vnem avstrijskem novinarstvu velik hrup vzbudila. Ilelfert je sovražnik dosedanjega dualizma, zato hoče, naj se odpravi ogerska bouvedska armada, ogerski minister deželue hrambe, državni kredit in državni dolg morata biti skupna, delegacije se odpravijo iu namestn njih prevzame posel skupen parlament s kratka: n jaz ne poznam Avstrije hi Ogerske, nego Ogcrsko \ Avstriji," pravi baron Ileltert. v velik strah Magjaronj in nadim Nemcem. Kakor je iz teh kratkih besedi j razvidno, llelfertov načrt ne le izpreniinja nagodbo z Ogersko, ki se bode imela prihodnje leto zopet pronarejati, nego izpreniinja celo ustavno življenje na tem in onem bregu Li-tave. Nij dvoma, da je zlasti mej višjimi krogi, mej vojaštvom, višjim uradništvom in aristnkratstvoni mnogo elementov, ki tako mislijo kakor Helfert. In prav mogoče je, da bodo kmaln nastopili važni dogodki v vnanjej politiki, ki bodo tndi vse naše notranje po lož je prenaredili. Naj pride kar hočo, za nas Slovane pride samo boljše, slabše ne more. Tndi po llelfertoveui plann bi se Slovanom potem manjša krivica godila. Za to nas nič ne straši neiskreni klic „reakcija", ki so glasi iz ustavovernih listov zarad II. nasveta. Jugoslovansko bojišče. Vladna „Pol. Corr." poroča, da stoji 6000 Črnogorcev z 12 kanoni na poljaui Grahovskej, da pomagajo pri odločilnem boji mej Turki in Horcegoviuci. Vidašev je pri (i«»r..u -.kem (po aUntek. Antigona. Preselimo se v duhu za 2816 let nazaj v preteklost, v pomlad 1. 441 pr. Kr. iu si cer daleč doli na jng v slavne Atene, kjer se ravno zadnje dui meseca marca praznuje velika šestidnevua Dionysova slavnost. Poslednji trije dnevi so odločeni dratuatičuim predstavam, dopoldne tragedijam, popoldne komedijam. Takrat se hoče slavni Sufoklei z dvema drugima pesnikoma za hršljauov venec poganjati iu ena izmed treh tragedij, katere se bodo eno dopoldne, počensi od ranega jutra, zaporedoma igralo, je Antigona. Podajmo se torej v veliko Diouvsovo gledališče na južnem vznožji akropoije, plačajmo po dva obola ustnpuine (13 kr. a. v.) in stopimo v velikansko stavbo, ki imu prostora za 30.000 Ijudij. Počasi posedajo „Ppl. G\»rr.u) zbranih uže 9000 mož. Turška po sadka v Goranskem se je uže hotela vstaŠem udati iu tvrdujavo prej>natiti, ako bi bili dovolili jej prost odhod z orožjem. Ali vntaši so terjali brezpogojno udaujo. — iHti list iz H o s u e poroča o rastočem vstauku iu o bojih. — Ofici-jalna „Poi. Con." bi bila konfiscirana, ko f>i izhajala v Ljubljani, ker naš g. državui pravdnik bi rekli : to no vzuomirujo če vesti. Vuaj nas zarad tnceg« brevi manu konTlakujejo. Iz Dubrovnika se nAgramer Ztg.," organu bana Mažuraniča, brzojavlja : Turški, vojska pod ltauf pašein so zbira pri Gorau-skeni. Najboljši vojaki so biii izbrani za to ekspedicijo. Suhoj ima 24 kanonov. Vstaši so dobili poveljnike in pomoč iz Črne gore in so 20 t. m. napali turško vojsko pri Ozriujah. Turki so se morali umakuiti. — Pričakuje se bitva. Iz Spi jota se nam telegratičuo poroča : nlUuf paša je vtorek iz Mostara odmarširal z 10 tabori. Od Trebinja so ili 4 tabori tnrŠke vojske proti vstašeui, n katerimi bodo denca prijeli se.u Kakor je vidno, se ta naša novica potrjuje le spredaj stoječima vladnima. Politični razgled. Hoti-amiaje at*atal>. V Idnbljanl 26. novembia. Wift »ilitml Itn usisni- je 24. po polu dno ob treh umrl. Kauscher je bil siu vladnega svetovalca rojen na Duuaji, bil je profesor na liceji v Salcburgu, potem je postal škof v Gradci in potem nadškof na Dantjl. Bil jo jako dnhovit človek, visoko izobražen mož, ali ou je bil tudi oče konkordata, on je bil vselej hud centralist in uikoli prijatelj Slovaustva. Slomšcka nij A'ćučuui po kameučuih, v akropoljsko skalo vsekanih sedežih, ki se okoli orhestre ali partčra v kakih sto auiliteatraluih |)olkrogih vrstijo. V najbolj sprednji vrnti, ki ima 07 odliČuih marmorovili sedežev z naslonjali, vidimo duhovuike, visoke uraduike, poslance tujih držav iu druge odličuik e, moj njimi tudi onega moža, ki sicer nij uikakoršeu oblastuik, a vendar vlada atensko državo z mogočno svojo besedo, namreč resnobnega Perikleja. Za temi imouituimi osoba mi sede državljaui, vsi ovenčani, na odločenih oddelkih tudi efebi iu žene ateuske, med katerimi no pogrešuuio lepo iu izobražene Mt-lečauke, Aspazije, Periklejeve ljube. Bolj vzadi sede v Atenah naseljeni tujci in najviši in uajzuduji sedeži | na ia galerija) so napolnjeni s sužnji in hctčrami. Vse je v živahueiu hrupnem razgovoru ; nekateri jedo iu pij*') j marsikaterim je znati, da so obilno uživali veselje preteklih treh praznikov. Le mogel trpeti ker je bil naroden. „ VViudiach-j Unsinn" tako je v Gradci govoril. e viii zftoi- je imel 23. novembra novo postavo o štempljih in pristojbinah. Debata je bila živahna, malo se je potrdilo, videti je bilo, da odbor nij bil kos svojemu dela. Zu //*«/#.»/. t'»j*t namestnika jo imenovan od cesarja grof Alfred Potočki. Sivrt*tskf nradne „Narodne novine" javljajo, da je c. kr. glavno zapovedništvo kot deželna oblast v granici tor jala pri vnau jem ministerstvu o d 1 o < ■ nega posredovanja, da se iinenje avstrijskih trgovcev v Hosui varuje, ker so nasledki vstaje v tum oziru žalostni. Vil S* «334*1 Iz C«f#V/*!*#r/« se javlja uže zopet ministerska premena. Pomorski je postal vojni minister in vojni minister je prevzel pomorstvo. Iz Mlinu t se javlja: Ob priliki proračunske debate v zbornici je rekel minister vnanjega, da bode Italija tudi drugod, ne le v Berlinu, povzdignila italijanske iegacije pri tujih dvorih na poslauištva, ua pr. pri Avstriji. i*€tpe£fMi nuncij poroča iz Madrida, da jo ministru za pravosodje naloženo, da razpravlja v vprašanjih konkordata, Hpanjska hoče nov konkordat, a vatikan želi, da so obstoječi malo premeni. Dopisi. Iz Goric*«*, 20. nov. [Izv. dopis.) Kakor vam je užo znano, prišlo je enkrat pri uas do narodne sprave, vse moči se bodo zedinile, ter so zoperstavljale občnemu sovragn, kateri nam svete narodne pravice krati. Osnovalo se je društvo nSlavec,u v katerem so zastopani obe stranki. Da je osnova tega društva k spravi muogo pripomogla, je jasuo. — Nadejamo se lehko na- polagoma potihne hrup, ko se ti na odru začnejo počasi kretati umetno povečaue človeške podobe z ličinami ali larvami, k veduo le eden nespremeujeu obraz kažejo, na katerih ne moremo opazovati izrazov različnih strastij, ki vnemajo srce nastopajočim junakom in juuakinjam. Pa to gledalcev dosti ne moti, ker so uaj bližji kakih 10 in najdalji kakih 32 sežnjev oddaljeni, gledaliŠčnih kukal pa tudi še no poznajo. Ko krasno oblečeui kor petuajstih starčkov v orhestro in po stopnjicah na oder, ki jo niži od gledališkega, počasnih in odmerjenih stopinj prikoraka, je zanimanje za predstavo toliko, da je po velikanskem prostora precej mirno. Pazimo tedaj, kaj nam trije možki igralci v raznoteri preobleki in pa kor v Antigoni predstavljajo. 'Tragediji jo predmet euu prigedba iz uepretrgano žalostne usode, ki je nemilo zadevala Thebauski kraljevi rod Labdaki- predka in koristi, katere bomo imeli, ter lehko b pregovorom npamo: „concordia par-vae res crescant, discordia maximae dila-bantur." Sloga jači. Ko pa vse po napredka želi in hrepeni, kaj se pa na našej gimnaziji dela? Tukaj gre napredek v petji rakovo pot Dokler je petje na gimnaziji gospod Hribar poduče ▼al, to je bilo veselje poslušati mile glase gimnazijcev, naj si bo v cerkvi, ali pa pri kakej predstavi, povsod so gimnazijci svojo zadačo izvrstno izvršili. Ko se je pa nekim poljubilo, z gospod Komelom izvrstnega Hribarja nadomestiti, te je nastala draga Žalostna perijoda gimnazijskega petja. Lansko leto se je tako slabo v cerkvi pelo, kadar se je pelo, da, če je človek imel kaj okusa o petji, ga je lehko izgabil, in da si je moral človek večkrat skoraj nšesa mašiti. Kakor je bilo lani, tako je začelo tudi letos, v cerkvi se lansko cviljenje ponavlja, pravega petja nij nobenega. Tnkaj imamo izvrstno igralno društvo, katero nas razveseljuje, sicer, da malo Go-ričanov gledišče obisknje, to je stara navada, ker so njim ljabSi marijoneti. Iz Tri*o«*<';r*a na Notranjskem 19. nov. [Izv. dop.] Nasledki znanih nem-Čurskih „agitacij" kažejo se vidoma vsak dan bolj i bolj. Stranka naših Turkov je lehko ponosna na takov vspeh: narastel jej je greben a ustanovila si je malo časten temelj, na kojem s časom propasti mora; pora Siti se mora na temelji demoralizacije Sad onih agitacij dozoreva pri nas oso bito sedaj, ko se vrše volitve v občinski zastop. Agitacija, s katero si je prizade vala peščica nemčurjem se prištevajočih in-dividaov, da bi izpodrinila do sedanjega žu pana narodnjaka, presega ono od dobe trgovinskih volitev! Tedaj napredek. Ia v tej Častnej dražbi je i n*Š dekan! Tedaj le neko liko besedij o volitvi samej. V glavnih potezah hočem o priltki osvetiti nekatere slavne čine teb junakov. Bile so volitve razpisane i posrečilo se je bilo tem ljudem, imajočim uže prakso, v jako pičlem broja došle volilce slepiti i z nekojimi nepostavnostimi na vrha vzdržati se. A vsled protesta od narodne strani, bile so volitve od vlade anulirane i na novo razpisane. Stvar je dobila drago lice. Kljaba silnej agitaciji onih induvidaov, izbran je i prejšnji župan v odbor. — Sedaj je vpra sanje ; kdo bode nadalje žnpan ? Mi ta na ravnost izrečemo, da bi bilo vendar preveč, ako bi nam v prihodnje žapanoval mož, kateri se na vsak način vsiliti hoče. „Nov." ga dobro označijo, ako pišejo, da je politični kameleon, koji je preživel uževse pre-minjave klerikalstva in liberalstva, narod-njaštva i nemčnrstva. I „Sl. N.M je aže ne-katerikrati jednako o njem pisal. Upajmo pak, da se izbrani odborniki ne bodejo dali premotiti, nego bodo izbrali zopet prejšnjega župana ; moža k >ji ima veljavo i je strokovnjak v občinskih zadevah, koji je uže deset let Častno zastopal aašo občino. Pripis. Kakor se čaje, namerava se zoper to drugo volitev, koja se je pa vršila pod nadzorstvom c. k. okr. komisarja, torej je vendar postavna, od nasprotne strani protest uložiti. Več o tem, kadar kaj pozitivnega poizvem. Jtb PolJ«*'ftiB. na slovenskem Štajerskem, 22. novembra. [Izv. dop.] Priobčiti moram pritožbo, katera marsikateremu pri nas nže dolgo časa leži na srcu. Kakor znano, je namreč pri pas železniška postaja in promet glede blaga in ljudi jako velik, zlasti o poletnem časa, ko prične saisona v Slatini, Krapini itd. — Jako naravno je tedaj, da imamo 7 železniških uradnikov, nenaravno in čadno pa to, da niti eden izmej vseh uradnikov ne razume niti trohice slovenskega jezika. Občevanje s strankami je zbog tega neizmerno dolgočasno in mnogokrat se pripeti, da mora po-tovalec iskati si tolmača, predao dobi vozni list. Da ljudje Časi celo uro in še več čakajo, da pride slučajno kak človek, ki razume slovenski in nemški, ter raztolmači njih želje dotičnemu uradniku, to je vendar napaka, ki ne pristoji 19. stoletju. Kaj ta-cega je le pri nas mogoče. Nekdaj se je od vsacega uradnika zahtevalo, da vsaj za silo deželni jezik razume, dandenes zadostuje, ako uradnik le nemški govori. Uže zbog solidnosti bi morala biti južna železnica potovalcem nasproti toliko uljudna, da nastavi uradnike, ki razumejo jezik večine potovalnega občinstva. Ako jej pa to nij mogoče, jej svetujemo, naj si preskrbi tolmača in naj poleg denarnice ustanovi pisarno z napisom: ,. I) oll mets ch k a nz 1 e i der Bahnstation P <"> 1 ts ch a c h". Iz fet. .Ilirh* ob jnžnej železnici 20. nov. [Izv. dop.] V prošlej dobi se je v tukajšnjih okrajih in drugod tudi na šol skem polji podučevanje v nemščini, torej germaniziranje, prištevalo v najodličnejši napredek. Gojitev nemščine, in osobito le nemščine, dosezala je največji delež pohvale marljivosti. V to svrho so — se ve da dotične oblastnije ia izvrševatelji njih povelj vse zvode svoje neutrndljive delavnosti krepko poprijeli, da bi v svojem delovanji toliko večji korak „naprej", doneči in očito pokazati mogli. — Odlična, aže poštama gospodinja mi je pripovedovala, kako so si v tukajšnjih šolah pred nekaj leti prizadevali narodna čutila, materini jezik, slovenščino zasmehovati fin popolnem zatreti. Temu pri trj nje j o tudi drugi iz one dobe. Podučevalo se je edino le nemški. Se slovenskimi otroci na slovenskej zemlji se je v šoli občevalo le nemški. Če je kateri v šolo ali iz šole grede govoril !po domače, bil je kaznovan. Slovenskega se nij učilo v šoli nič. — Tuji jezik je tuje reči vcepljeval v mlada srca slovenskih ctrok, koji so sedaj uže priletai možje. Sjiodjed.il jim je narodna čutila: ljubezen do domovine. Tuj-ščina je izpodrivala domače šege in navade in ravno usiljevanje nemščine je mnogo krivo — če ne vse — sramotnega zaostanka našega naroda. Da takšni izšolanci iz onih časov — in žalibože, da še sem tertje sedaj nekoliko po onem „žraaha cika" — nijso mogli svojih mislij v nlovenskem pismu iz-raževati, ker se nikoli učili nijso, to je oči-vidno. Nemščine so se vadili celi čas svojega Šolanja, a to ne na podlagi materinega jezika v največjem pedagogičnem nasprotji. Naravno je, da slovenska deca tudi v tej ljubeznjivej nemščini za časa svojega šolanja nijso mogla do one zavesti dognati, da bi mogla pozneje v praktičnem življenji Bvoje misli umevno zapisati. Tedajšnjega nka prežalostni nasledki, bila je prava babilonska zmešnjava, koje sledovi se še sedaj ne ravno preredkokrat ovim ponemčevalcem na čast pokazujejo. Temu v dokaz pri občuje m ta neko prošnjo iz originala prepisano. Prišla mi je slučajno v roke. Ker pa s tem nikakor ne mislim koga razgaliti, nego le prežalostne nasledke onih dob razjasniti, bom osobna imena in date izpustil. Glasi se: „Wir unterthiiner aater ihre Hoheit nnd residenz. Wir Landes Be i\vohner in unserer Ortschaft Stciermark aas obern Kreis Mar-burg Bezirk Zilli and Gemeinde amt St Georgen in vvobnhaft Reichenig, wir baben folgdende Satzpost vor ihrer Hoheit und Re- dov. Po smrti nesrečnega Odipa sta bila vladarstvo v Thebah skupno prevzela sinova Eteokles in Polyneikes; toda kmalu sta se razprl a in Polyneikes je moral izbežati. Šel je k argoškema kralju Adrastu in ga pregovoril, da je z vojsko šel nad Thebe. Pe-loponežka vojska je bila premagana ; toda brata Eteokles in Polyneikes sta se v boji drug dražega ubila. Vladarstvo je zdaj prevzel njijin strijc Kreon. Ta je ukazal, Eteo-kla, ki je branil domovino, častno pokopati, Polyneika pa, ki je prišel razdirat in požigat očetovsko mesto, pustiti psom in pticam v hrano, in s smrtjo je grozil vsakemu, kdor bi se drznil izkazati mu Čast pogreba. — Po noči je zbežala sovražna vojska, v jutro je bil Eteokles slovesno pokopan in je bila razglašena Kreontova prepoved. — Ta se začne tragedija. Antigona, sestra mrtvih dveh bratov, je poklicala se- stro Ismeno pred hišna vrata, da bi ji naznanila Kreontovo prepoved in ob enem jo povabila, pomagati pri bratovem pogrebu, katerega je sklenila izvršiti vkljub Kreon-tovi prepovedi, ker njeno sestersko ljubeče srce nikakor ne more pripustiti, da se bratu ne privošči, prepeljati se črez podzemeljsko reko v Hades, bivališče sencam umrlih, in da se njega truplo pnsti psom in pticam v hrano ; bil je sicer sovražnik domovine, ali mrtvega nij treba več preganjati. Ali rahlo-srčni Ismeni se tak čin predrzen zdi in nima toliko pogama, da bi v gotovo smrt se podala iz ljubezni do brata in sestre; zato se p rijazne Antigonine besede spremene v hladno ironijo in ona sklene, sama pokopati brata. Zdaj prikoraka kor petnajstih starcev, Thebanskih meščanov, ki v navdnšenem spevu pozdravljajo „zlate ga dneva žarek,w ki jim je blagi mir po dolgi vojni prinesel. Na to pride Kreon jim razlagat vzroke, zakaj da je Polyneika pokopati prepovedal, češ, da ma je vladarska dolžnost črez vse in da za tega delj proti sovražniku drŽave ne more prijateljsko postopati, da-si ma je sorodnik. Ker ma priznava oblast črez žive in mrtve, pa skrb za natančno izpolnitev njegove prepovedi, prevzeti se brani in želi, naj hi Kreon to breme mlajšim ramam naložil. Med tem pa že pride stražar s poročilom, da je nekdo z zemljo pokril PoIynei-kovo truplo, da pa ne vć povedati, kdo. Jezno zavrne Kreon korovo misel, da so morda bogovi čudež storili, češ, da bogovi ne morejo v svoje varstvo vzeti tega, ki je prišel podirat njih svetišča, ampak da so brž ko ne stražarji sami, podkupljeni od nezadovoljnih državljanov, prepovedani čin izvršili. Preti jim, da jih bode dal krilati, ako krivca ne pripeljejo. Ko Kreon in etra- — (Iz Ljutomera Ormuža i Radgone) je prišla deputacija na Dunaj zarad železnice, da bi se tudi ta črta vzela v železniški program. Malo je npanja, da bi se to zgodilo, ker se je sploh bati, da vsled protivja 11 srh stove stranke državni zbor nobene železnice ne bo hotel privoliti. — (Brandstetter) bode baje vsled rane umrl, tako se je iz Maribora v poslanske kroge na Dunaj telegrafiralo. Seidla nij na Dunaji. Ako ima mož količkaj poštenosti v sebi se bode sedaj poslanstva odpovedal. — (T z mariborske okolice) 25. nov. se nam piše: Na zadnjo izjavo v skrpanoj „M. Zeitung" in o glasovitem „Schulmannu" bi šo tudi jeden drugi vaš dopisnik znal koječesa odgovoriti in pisati, ali ker hi nam list zopet zaplenili, zatorej Hi celo stvar ubrani za — tempora meliora — tiskovne svotiode. — (Sneg) je včeraj pri nas prvič pobelil. — („Pack s c h 1 li g t sich.") Boj mej direktorjem nemškega gledališča v Ljubljani iu mej „L. Tagblattom" sc veselo nadaljuje in razkriva — mizerijo nemškutarske stranke. Direktor Sckvvabe v novem včerajšnjem drugem manifestu interesantne reči razkriva. On pravi namreč, da maje lastnik „Laib. Tagbl." sam ponudi!, n.ij SobvtVabe sam *:ebe krit" žira, ker po odhoda neetga Supantachilscha nema list nobenega ranljivega kritikarja. Ali uij to žalosten te« tim oni ura panpertatli v stranki, ki pravi, da ima „kapital in inteligenco" za soboj ? — (Milodari za pri be gle iz Hercegovine iu Ilosne.) [XX. izkaz.] V L-ješah na Koroškem nabral i poslal gosp. Mi L. Lipold od sledečih darovateljev : Posestnik Stana 10 gl., Franc Pavlic 2 gl., Josip Pabreiter 50 kr., Urh Halar 60 kr., Jarnej Dolhar 20 kr., Janez Golob 20 kr., Jauez Pornat 20 kr., Matija Mimik 40 kr., Prane Pruhart 50 kr., Josip Pratnckar 50 kr., Anton Panco 20 kr., Josip Jeraj 20 kr., Gust. Prckovpil 1 gl., Franc Krojs 50 kr., Ul. Grossl 50 kr., Andrej Modraj 20 kr., Matej Strahor 1 gl., Franc Ladra 20 kr., A. "VValt 30 kr., Potcingar 20 kr., Jarnej Dlazetič 40 kr., Ivan Šrot 5fj kr., Janez Angerar 30 kr., Josip Lukman 30 kr., Janez Go8tenčuik 4 gl., Matija Soif 20 kr., Miha Vodušek 20 kr., Baltazar Bbnar 20 kr., Kašpar Dobrovnik 40 kr., Tone Papež 2 gl., Simen Tominec 1 gl., Benče Zanoškar 1 gl., V. L. 50 kr., Matej Strojnik 1 gl., V. J. Lipold 2 gl., Župnik l.ergman 1 gl., Jurij Jerman, kapi an 50 kr., Ernest Tambor 5 gl. Iz neimenovanega kraja neimenovani 1000 frankov v zlatu. Prejšnji izkazi 3244 gl. 43 kr. skupaj tedaj 3234 gl. 13 kr., in 1000 frankov v zlatu. Odbor potrjuje sprejem s prisrčno zahvalo i prosi še milodarov. Podpiralni odbor: J. N. Horak, Vaso Petričić, predsednik denrtrničar. Telegram »Slovenskemu Narodu". 1» Dunaja, 26. novembra. V državnem zboru je bila denes na vrati prošnji celjske okrožne sodnije, naj državni zbor dovoli, da se sme pOllft-necBr«ndntetter zapreti s ar s đ zločina goljufi je in ponarejanj a me njic (vvechselfalschung). — Trgovinski minister javlja, da je angleška trgovinska pogodba odpovedana. Poslano. Od Rako na Dolenjskem so nam piše: „Jaz Martin Sevičar grem 14. t. m. zvečer do svojega soseda J. Z. Ko tja pridom, zagledam, da se sin Martina Šalna •:......M-..- a. i 7 v t.___3___i C---j., i — iu j.< . w w u. tj. , umu mm uvnvuiiuil, da ga bode ubil. Pristopim bližje in začnem pogovarjati tega hudega človeka in ker so me drugi prosili, da bi ga domu spravil; Rera ga nagovarjal, naj se umiri j na to on pravi: „no le pojdiva, boš ti povedal doma'. Prime me za roko. Ali tega jaz uijsera vedel, kaj je beseda pomenila „boš ti povedal doma". Kmalu mi je bilo jasno. Ko prideva blizu doma, je uže čakal Martin Šulen, še z drugimi tremi Binovi. Jaz voščim dober večer in ga prosim, da naj svojega sina pomiri. Ali kaj se zgodi! Martin Snlen mene s srditostjo napade, me zgrabi za vrat in izgovori: zdaj si ti prišel meni v roke. Ti si trden, tak zdaj se bova poskusna. Jaz se prestrašim, ker zagledam v eni roki nož. Komaj se iztrgam in zbežini. On pa s sinovi jo za menoj uderejo, tako da sem komaj ubežal, in ker sem so pri hiši gospodarja M. G. zamešal iu naprej zbežal, so mislili, da sem se skril in so vse preiskali, da bi me bili dobili. In tako se še nijsem upal prenočiti doma. Ali tega pa ne vem, zakaj je on to storil. Najbrž zavoljo tega, ker je bila Martinova nedelja in ker na to nedeljo se vse veseli, ker vino krščujemo; on pa, ker vina ne pije nikoli, je šel pa pretepat se in ljudi napadat, ima pa s tem veselje, ampak sram te naj bo ker lep nauk daješ svojej mladini. sidenz za entrichten. Wir vvollen ihnen be-kant za machen, dass vvir in unsere Ort-scbaft aufanseren Reiilitaten grosse Schaden leiden, miissen vom Wilde Thiere aus Waldungen, niimlich von Hassen und Ubrigen Waldtire, welche aaf unseren Acker und "VVeingitrten grose i chade machen. In unsere Markflek in St Gtorgen is t ein Mark-blirger welcher hat schon vorn Sechs Jahre dise \VaIdjagd bei der letzte Feilbittung aus-tizitirt hat, Er Lis N. N. Die Schaden, wolche wir auf unsere Acker und Weingiirten leiden mussen ist der N. N. schuldig die gesehehene sch den uns zurtick za leisten. Wan sich jemand bescbwert beim Jagdanf-seher beim M. N. die entscbiidigung za leisten, so will ihn fttr einen Narren halten. VVau er aber die \Valttire uicht einem jeden geschossen lasst, so soli Er die Entscbiidigag zurttck zu lejstcn. — Wir mussen uasere jahrliche Steier voli Realititt beim gefertig-t e n Steieramte in Cilli alle Jahr zu entrichten vvidriges, sind gleich unsere Rcillitiitcn vor-kauft. durch die Feilbittaugen. Der N. N. hat uns aber verboten unsere schnsgevvire za haben, und hat seinen nebanden Aufsaher folgende Auftrag gegoben, d sa soli Er die Schussgevvir den bauern hinweg zu nehmen. Dazn \verden man wii Landmiiuer eine bitte auf ihren R*sideatz zu entrichten d?>m?t uns unser Scbussge\vircn nicht weggenomen sein werden. — An das hohe k k Ober landesgericht in Graz — dem — holien Avohledelgebornen h h k k Bczirksvorsteber in Graz. Wir bitten ihnen k k hochvvurdigste gnst-dige Ilerru hclfen sie uns, dass verden nicht so grossen Schaden haben — vvegen das bitten •\vir, das ein jeder mit Beinem Scbusgewir anf seinen Grund gehen darf." Domače stvari« — (VCerajšnji „Slovenski Narod") nam je bil zopet konfisciran in sicer zarad dopisa iz Dunaja, ki smo ga dobili iz poslanskih krogov in ki nema nijedne ostre besede!! — Kazali smo ga mnogim juristom ali vsi so ramami migali, nobeden nij našel nič kaznjivega v njem. . . . Policija nam pravi, da raznaša dopis „vznemiru-jo6eu vesti. A bog nas varuj: če se na tak način postopa, potem je pa vse časopisje nemogoče! — (Sežanska čitalnica) ima drevi 27. nov. veselico z igro in plesom. Žar odideta, slavi kor zmožnost in drznost človeško, ki se pa dostikrat v zlo rabi. Potem se Kreon zopet pokaže pred hišo in ob enem pripelje stražar Antigono, ter začne obširno pripovedovati, kako so jo zasačili, ko je vdrugič mrtvega brata truplo z zemljo obsipavala, ker so bili prvo nasi-pano zemljo skrbno z njega omeli. Kreon ves iznenadjen povpraša Antigono, ali taji svojo hudodelstvo in če je vedela za prepoved. Ona pa brez obotavljanja vse prizna, vsaj si je bila v svesti, da ravna po božjih nezapisanih večnih zakonib, ki ji več veljajo, nego smrtnega človeka minljivi akaz. Pripravljena je na smrt, vsaj jo bode rešila obilnih grenkosti življenja; hujša od smrti bi ji bila zavest, da brata nobena gomila ne krije. Antigone ponosne besede zelo razsrdijo Kreonta, tako da s smrtjo žuga njej in sestri lumeni, za katero misli, da je pri pogrebu pomagala. Antigena prosi Kreonta, naj kmalu stori, kar ž njo namerava, ona da je ravnala, kakor je morala; res, da sta bila brata v življenji eden prijatelj, eden sovražnik domovine, ali smrt je ta razloček izbrisala in njej da je le dano, ljubezen z drugimi deliti, ne pa tudi sovraštvo. Zdaj pride Ismena in rahločutna deklica, ki prej nij imela poguma, z junaško sestro pri pogrebu sodelovati, hoče zdaj sokrivdo na sebe vzeti in kazen s sestro trpeti; toda ponosna Antigona neče nič vedeti o tem požrtvovanji sestrinem. Zdaj Ismena Kieontu očita, ali hoče svojemu sinu Ilaimonu nevesto pogubiti, — bila je namreč Autigona z njim zaročena; toda Krcoct rueui, da je še drugih žrnsk na svetu in da svojemu sinu nikakor ne Želi tako uporne žene. Na to da Bestri odpeljati; kor pa obžaluje usodo labdakidskega roda, katerega potomka zdaj smrti naproti gre. V naslednjem prizora nastopi Haimon in se drzne očetu omeniti, da so vsi The-banci za Antigono in da odobrujejo njen čin, zatorej da naj odneha in naj je ne kaznuje. Ali Kreon v vsem ne vidi dražega, nego zopet trdovratni upor nezadovoljnežev proti svojim vladarskim ukazom in se zagrozi s'nu, da bode dal Antigono vpričo njega usmrtiti. Haimon pa, izrekši, da niti tega nikdar ne bode storil, niti njega ne bode več videl, ves srdit odide. Kreon koru naznani, da nedolžni Ismeni sicer nič ne hode storil, Antigono pa da bode dal živo zapreti v skalnato rako in jo pustil ob pičli hrani, da bode počasne smrti umila. — Po odhoda Kreontovem slavi kor moč ljubezni, kakor se kaže v vseh krogih življenja. (Konoc prih.) Vsem bolnim moč in zdravje brez lek« in brez stroškov po izvrstni Re^alesciere k Banj 4) MjO* 91 "S1-: nie j. nij bok~i:i, ki Id j«. M !Ua ozdravili, ta prijetna zdravilm. hranu, pri i/u...Mci.;.. i otro-.: h brei mr i itrolkoVj zdravi vse bolezni ▼ BslodCB, livdli, d.iij< |noUO, i llJk i« U«*U, /'.i./.< i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespjvnj'* slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzUco, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blcvf.njc pri nosečih, otožuost, diabet, trganje, Bhujšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdnivilnih, brez vsake medicine, rooi njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega avčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dćde, Dr. Ure, grofinje Castle atuart, Markize de Brehan a mnogo druzib imenitnih ost.ii, so razpošiljava na posebno zabtevauje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. Vfurzerj a, Bonn, 10. jul. 1852. itcvalcscićro Du Bairy v mnogih (»lučajih nagrad, vsa zdravila. Posebno koristna je pri driali hi griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v acalui cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obibtih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sreuBtvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Buseuji v grlu. (L. S.) U u d. VVurzor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov. "VVinchoBtor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnico in vodenico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamea S h orel and, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Rovalesciero du Barrv vaeatransko, najbolje spričevalo. Dr. Ange 1 ste in, tajni aanit. avetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Ford. Clauaberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergiuipurn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patieut, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-•uni bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-|K>lnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. St 80.416. Oosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicinu na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), nišo v .Berliner Elinische Wochenschriftu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok lo takozvana „Kevaleuta Ar« -biča" i Bevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno voč in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar VBa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti; toda RevaleBciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, ahujšanji in hipohondriji. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepro-bavljenji, nespanji in bujšanji. St. 76.877. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišČanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na akoro ^breznadejui prsni bolečini in pretreau čutnic. St. 75.928. Barona Siguio lOLtue hram ote na rokah in nogah i t. a. Bevalescičre je 4 krat tečnoj a, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plehaatih pušioah po pol fanta t ftold. 50 kr , 1 runt 2 golu. 50 kr., J funta 4 golo. 50 kr., 5 tiu. lov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 funtov iS gold., — Bevaleaciere-Biacuiten v iicr.h a 2 go;d. 50 kr la 4 gold. &G kr. — Kevaleociore-Choc^iaic«,' v prahu za v ploščicah za 12 taa 1 gold BO kr., 34 taa 9 Id 50 kr., i8 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ca.-10 goid., za 288 taa 20 gold., — l» 576 .as 36 gold. — Prodaje: Barry da Barrv 4 Comp. na X*e-aubji, H ullni««ia»A;»aa« it S, v ILJubljuui Eu Mah:, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v Gradcl bratje Oberansmevr, v ii«a«-atj-altu Dioobtl & Frai:k, v *;«lovci P. Birn-bacber, v lamel Lauvig MaTler, vUiuirik»oxa M. MeriČ, v Meram; .1. '•: 9tO0khauS0 k, v Savgrebu v lekarnici usmiljenih sester, v Čer-no\it;ili pri N. Šnirhu, v OovJku pri Jul. Davidu, lekurju, v Cirndcn pri bratih Oberranz-meyr, v TeineHvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekurju, pri C. M. Jahnerju, lekurju, v Vu:ux-dlua pri lekarju dr. A. Haltcrju, kniror v vaob moaah pri dobrih lokarjih in iipoourijakih trgovcih, tudi razpošilja daoajaka biia na nt kraj« po poituib nakAtnicab fli »>ovzetn>i. (269) Zahvala. Požarni straži ljubljanski za trud in ponuđeno pomoč pri včerajšnjem požaru, in slavnemu Vodstvu železnice Kudoilove za brezplačni bil u i vi«k izrekamo javno najiskreji zabvalo. (412) V Loki, 23. novembra 1875. Vincciu: Jamsr. Georg Deisingnr, Jos. Jessenko, Jos. liounoi. Ani. itaber, 1 liouua« Barfen, Anton llafuor, EVaao Jeb.seuko, 1)1. Slohar, Joli. Gucoll, August Deisinger, Alois Krcnner, Naglic, (i. Kapi iN t a Molinary, Gašpar Golob, Valt. Sušnik, Janez Sušnik, _Ivan Kachaj. Fr. Kemic. J. N. Kocolj. Od klaviatur. V sedanjej .'.obi, ko je kupčija slaba, zgubo in drugo neprijetnosti vsake vrste življenje grenć, ko človek o svojih prijateljih tako žalostno izkustva doživi, ko se najsrčnejša ljubezen no vrača in