SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gid., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. već na leto. Posamne številke po 7 kr. jeden I I 1 gld. K Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upravništvo ln ebspedlclja v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefon-štev. 74. Štev. 262. У Ljubljani, v torek 16. novembra 1897. Letnik ХХУ. Dr. Tavčar pred slovenskimi porotniki. Oblastno je govoril dr. Tavčar na „ljudskem shodu" v Vipavi o „programu narodne etranke' in priboril je — zmago. Zbrani Vipavei so mu ploskali, 61i ter volili može narodne stranke. A drugi Slovenci — ne samo „klerikalni" — niso bili dr. Tavčarjevega govora nič kaj veseli. Zazdelo se jim je, da bi utegnili taki govori imeti osodne posledice za vse slovenstvo. Dr. Tavčar je prišel pred nekako slovensko poroto: z vseh slovenskih stranij so ga obsojali. Seveda se je dr. Tavčar na vso moč zagovarjal, nazadnje pa je dejal: „Ovrgli smo bistvo vseh izvajanj... in s tem zaključujemo, ker se nam zdi škoda časa in prostora zaneplodnarazprav-1 j a n j a." („Slov. Narod" št. 260.) Eer je bila razprava ipak interesantna, ne bo nam dr. Tavčar zameril, da je nekoliko ponatisnemo v „Slovencu". 1. Dr. Tavčarjeve besede o duhovščini. — „Narodna stranka stoji na stališču, da ima duhovščina lep poklic izvrševati na zemlji, in da ima oznanjati nauk o ljubezni in prijateljstvu. Prepričana pa je stranka tudi, da ima duhov-nik r cerkvi sami toliko posla, dase mu ni treba vtikati v naše posvetne zadeve... Mi smo proti vladanju duhovščine v posvetnih zadevah. Vzlic temu pa prištevamo vero največjim svetinjam slovenskega naroda in istotako ekazujemo duhovnikomv cerkvi vso čast ter se upiramo proti vtikanju duhovščine v n a š e posvetne zadeve tudi zategadelj, ker se bojimo, da duhovnik, če se vtika v posvetne zadeve, pri tem pride v nevarnost, dazanemarja svoje cerkvene posle; ker to morate pametni možje pripoznati, da ima dober duhovnik, če hoče vse vestno opraviti, kar mu predpisuje cerkev, čez glavo opraviti, in da trpi cerkvena njegova služba škodo, afco. se vtika, zapu-stivši svete kraje božjih svetišč, v volitve, v agitacije in druge tako reči, ki ga nič ne'brigajo! . . („Slov. N." št. 250.) Ce nam je dovoljeno razbrati iz povedanega dr. Tavčarjevo načelo o duhovskem delovanju, je to-le: Duhovščina se ne vtikaj v posvetne zadeve, volitve, agitacije itd. 1. zato ne, ker so te zadeve „naše", t. j. ne duhovščine; 2. zato ne, ker duhovščine take stvari „nič ne brigajo" ; 3. zato ne, ker ima duhovščina „v cerkvi dovolj posla"; 4. zato ne, ker duhovščina s tem „pride v nevarnost, da zanemarja svoje cerkvene posle." Prosimo častite bralce, naj imajo to pri sledeči razpravi na umu I 2. Tožba tržaških Slovencev, ali: dr. Tavčar grobokop slovenske narodne vkupnosti. „Gospod doktor je govoril v ime narodne stranke. O govoru moramo povedati naravnost, da nam ni ugajal, in da obžalujemo, da se je izustil... Mi smo pričakovali, da bode gospod doktor razvijal program narodne stranke, da dokaže tudi nasprotni mu stranki, da narodna stranka ni taka, kakor govorć o njej . . . Lepo, v pozitivnih oblikah razvit program bi nas bil zanimal veliko bolj, nego vipavski petijot in pa vprašanje, kako vino pijo duhovniki po vipavski dolini ? Ti ljnbi Bog, ako bi se hoteli spuščati v taka raziskovanja, prišli bi morda do groznega zaključka, da je tudi profesorjev in — odvetnikov, ki ue pijejo ravno najslabšega . . ." .Naravnost zgrozili pa smo se na izreku, da duhovnik ima v cerkvi toliko posla, da se mu ni treba vtikati v naše posvetne stvari. Ali gospod doktor, to isto govore slovenski socijalisti I...« m „Gospodo, ki so ploskali temu vskliku dr. Tavčarja, bi prosili le, da bi malce pomislili, k a j b i bilo z narodom našim po obmejnih pokrajinah, zlasti pa v izmučeni Istri, ako b i u v e 1 j a v i 1 i n a č e I o , d a se duhovnik ne sme vtikat' posvetne stvari?! Pomislili naj bi malce, aa po izvajanju tega načela bi v par letih prišli do tja, da bi po obmejnih pokrajinah res kmalu bili naši le — grobovi! In potem — ako je le količkaj rodoljubja v njih — zgražali bi se i oni na načelu, ki bi pomenilo — ako bi je hoteli uveljaviti — začetek koncu obstanka naše narodne ukupnosti 1" („Edinost" št. 183.) Razberimo zopet vsebino te tožbe! Če je res, tako argumentuje „Edinost", da so posvetne zadeve le „naše", da duhovščine nič ne brigajo, da ima duhovščina v cerkvi dovolj posla, kakor je oznanjal dr. Tavčar Vipavcem, je to res tudi na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in v izmučeni Istri. Toda če se v teh deželah duhovniki umaknejo v cerkve, smo obmejni Slovenci — izgubljeni! Torej so načela dr. Tavčarjeva poguba za nas. Vsak vidi, da je argument indirekten, ii pogubnih posledic, ki sledć iz dr. Tavčarjevih načel za slovenske narodnost ob mejah. In tak argument je vsekako upravičen proti stranki, ki se imenuje kat' eksobea — narodno! LISTEK. Vereščagin. (Konec.) Štirinajsta slika : Hura ! Hura ! Hura ! Iz gozda prihajajo grenadirji, pred njimi jezdi poveljnik in jih vodi v bitko. V dalji pred jaha-jočim poveljnikom se razločijo druge čete. Vojaki so čisto premraženi, sneg se jim udira do kolen, a zdi se vendar, da komaj čakajo bitke. Slike so v istem redu naznačene, kakor so v razstavi razvrščene. Sicer nam pa ni Vereščagin predočil Napoleonovega pota in boja na Ruskem prizor za prizorom, tudi ne vseh glavnih, odločilnih prizorov, ampak Ie one, ki so najbolj odgovarjali njegovi umetniški individuvalnosti, pred vsem mu je bilo za ruski sneg in mraz, hotel ga je pokazati v vsej resničnosti in moči, kar se mu je tudi sijajno posrečilo. Pri tem pa umevno ni zanemarjal pravega predmeta : Napoleona, njegove vojske in nekaterih važnejših dogodkov. Posebna njegova z a s 1ug a je p a t a , dajeprenesel tudi v historično s u o v m o d e r n o - r e a I i-stični moment, pri prikazivanju svojega Napoleona se ni oziral na nikake legende; kar je v tem oziru dosegel, to je le plod temeljitih in dolgotrajnih študij v Napoleonovi dobi. Napoleona in vse je jako upodobil, kakor je bilo res, svojih prizorov ni posnel po prizorih kake dramatične, romantično-patetičue predstave na odru, njegove slike nam kažejo resnico, pravo življenje kri in mesa. In kakor govori v svojih spisih o umetnosti, da mora slikar pri zgodovinskih slikah uporabiti vse pridobitve kulturne zgodovine, arheologije itd., tako je ravnal tudi sam in je v tem oziru sam postal najboljši svoj učenec. Se jedna opomba o Napoleonu samem! Tragičen učinek je dosegel Vereščagin s tem, da nam je pokazal Napoldona — človeka v boju z nepremagljivim elementom, snegom in mrazom. Ako vidimo ta mraz in Napoleona človeka sredi tega mrazu, začutimo gorko sočutje in usmiljenje z junakom, kar se mu ne bi nikoli posrečilo, če bi bil upodobil legendarnega Napoleona, vzvišenega nad nami in naravo. Pravi umetniški razum in ukus! Občno pozornost vzbujajo т ciklu S., 10. in 13. slika. Prav umetniški užitek bi pripravil slov. občinstvu požrtvovalni gospod urednik „Dom in sveta", ko bi prijavil v svojem listu par posnetkov iz tega krasnega, velezanimivega cikla s primernim esć-jem. Upajmo ! m. Vereščagin ni razstavil samo tega cikla, teh 14 slik, ž njimi vred je razstavljenih še drugih, večjih in manjših 74 slik. Lepo število slik, v katerih se nam kaže ruski umetnik izbornega portre-tista, slikarja pokrajin in raznih študij iz narave. Pomuditi se moramo nekoliko še pri teh slikah, da si ne ustvarimo o umetniku krivične in jednostranske sodbe, kakor so to storili nekaterniki, sodeč Vere-ščagina le po Nepoleonovem ciklu ; ker niso gledali i drugega, izjavili so nekako zaničljivo, da zna slikati le sneg, da je špecijalist v zimskih pokrajinah. Neumnost ali zlobnost! Tako izbornih, izvirnih, novo pot odpirajočih portretistov je malo, kakor je baš naš Vazilij. Prav po očetovsko zavrača v svojih spisih tiste portre-tiste, ki pobirajo stopinje za starimi umetniki in ne kažejo niti trohice lastne ustvarjajoče moči; kakor oni, slikajo ti svoje portrć je v temni in nepopoini, neresnični, prisiljeni razsvetljavi sobe, brez vsacega poživljajočega, na vse poteze obraza vplivajočega ozadja. Moderni portretist drugače, kakor je storil to v nekaterih portrejih že Vereščagin sam. Divno ozadje in okolico imata portrćja št. 39, 56 njegove gospe. To je treba videti! Najboljši atelijć-ji za por-trćje so vrtovi, prosojne sobe, sploh narava. Portrć št. 39 nam kaže Vereščaginovo gospo v lahki letni obleki, z razpetim solnčnikom v roki, sedečo na senčnatem bregu vode, št. 56 v sobi, sedečo prav neprisiljeno v naslanjaču, skozi okno siju solnce; ta portrć mi silno ugaja, dasi je opomnila Na ta argument je odgovoril dr. Tavčar tako-le: 3. Odgovor dr. Tavčarjev, ali: Dr. Tavčar odkriva hinavščino narodne stranke. „Glavna točka v programu narodne stranke je rešitev od prevlade duhovščine.... Narodna stranka na Kranjskem ima svoje potrebe, hoditi mora po svojih stezah, in naravnost čudno je, če se od te stranke zahteva, da naj ne stori najmanjšega koraka, dokler ga niso odobrili tržaški rodoljubi. Nam teh rodoljubov k I e r i k a 1 n i nazori d o s t i k r a t t u d i niso všeč; ali brez njih v mučeni Istri s h a j a t i ne morete — dobro! Pri nas pa so razmere drugačne. Pred vsem imamo pri nas duhovščino, kakor je ne poznajo obmejne pokrajine. O tem govoriti bi bilo odveč. Ali gotovo je, da se od take duhovščine moramo emancipirati. To emancipacijo doseči, je smoter narodne stranke na Kranjskem!..." („Sl. N." št. 255.) Zabeležimo točke! Brez duhovščine, dejala je „Edinost", je izmučena Istra izgubljena. Ce torej obvelja dr. Tavčarjevo načelo, da se duhovniki ne smejo vtikati v „naše posvetne zadeve"> je konec naše narodne vkupnosti! No, pravi dr. Tavčar, če „brez njih ne morete shajati — dobro!" A mi smo se že toliko okrepili, da bomo shajali, zato se hočemo in moramo duhovščine emancipirati! Krasna logika in krasna morala dr. Tavčarja in narodne stranke! Krasna logika! Na Kranjskem podi duhovščino v cerkev in zakristijo, češ: vam se ni treba vtikati v n a š e posvetne zadeve, ki vas nič ne brigajo in ker imate itak dovolj posla v cerkvi sami, na „svetih krajih božjih svetišč"! V Istri pa, pravi, da se duhovniki lahko vtikajo v „naše" posvetne zadeve ; ne vemo, ali duhovniki v Istri res nimajo v cerkvi nič posla, ali pa jim je narodna stranka dala poseben privilegij, da lahko zanemarjajo svoj posel in se vtikajo v stvari, ki jih nič ne brigajo in so „naše". A krasna je tudi morala dr. Tavčarja in narodne stranke ! V Istri potrebujete duhovščino tudi za take stvari, no — dobro I A mi je ne potrebujemo več: „Der Mohr hat seine Pflicht gethan, der Mohr kann gehen!'' Komu že rabi tisto načelo, gospoda okrog „Učiteljskega Tovariša" : Finis sancti-ficat media? 4. Ugovor „E d i n o s t i", a 1 i: dr. Tavčar je grozno kompromitiral narodno stranko. Še jedenkrat: Mi „smo se uprli načelu — in to iz polnega prepričanja svojega — proglašenemu po dr. Tavčarju, da se duhovnik sploh naj ne vtika v posvetne stvari, torej tudi v narodne in politiške! Uprli smo se mu iz dveh razlogov: 1. ker si brez sodelovanja vseh stanov ne moremo misliti vspešne borbe po obmejnih pokrajinah proti tolikim uasprot-nikom, in 2. ker se nam to načelo vidi jako nelibe- neka imenitna dama, ko sem ga gledal prvič: „Sehr spiessbiirgerlich eingerichtet!" Ve se, da je prišla na razstavo, da samo sebe razstavi poželjivim, po draguljih in dragocenih toaletah stikajočim očem. Tudi drugi portreji brez ozadja so krasni: št. 22 Cirijanin, št. 46 Stari hišnik, z opombo: Stari hišnik, ki pripoveduje z velikim humorjem, kako se je zvijačno osvobodil tlačanstva s tem, da je goljufal svojega gospodarja, ki je rad pozabival svoje obljube; št. 47 Stara beračica, z opombo : stara 96 let. Vtelešenje 851etnega, nepretrganega trpljenja. Prav dobro se še spominja Francozov iz leta 1812. Sploh pristavlja včasih Vereščagin svojim portrćjem prav šegave opombe, u. pr.: št. 37 Mlada služkinja iz Vijatke, zasluži mesečno 75 kopejk (75 novčičev). Poseben kolorit imajo pokrajine (št. 66, 67 in 68) iz Krima, prav mojetersko delo, na dveh so iz-borno pogojeni žarki zahajajočega solnca: v mračnem gozdu in skozi grmičje na potu, koder se iz-prehaja gospa z otrokoma. Naravnost čarobne so pokrajine št. 65 Kap Vijolent na južni rti Krima, št. 69 Mesto Jalta v Krimu (po noči), št. 70 Hiša, v kateri sem stanoval v Magaraču pri Jalti, št. 73 Kazbek (gora), št. 85 Študija (noč, na griču koče, skozi okna lije luč). Odločna, živa barva na teh slikah je nekaj izrednega ! Vereščagin je neprekosljiv umetnik luči, razsvetljave. Ob vsakem času, na vsakem prostoru opazuje luč in reflekse: ob solnčnem vzhodu, zahodu, ralno. Od etranke, ki noče biti klerikalna, smemo zahtevati vsaj toliko, da je liberalna!" „To poudarjanje takih nazorov nam je doneslo očitanje od strani „Naroda", da smo klerikalci. Bodi ei! . . . Mi smo liberalni v toliko, da ne bi pripustili duhovniku nikdar, da bi se postavljal nad druge državljane v posvetnih stvareh, a smo zopet tako trmasto klerikalni, da zahtevamo za duhovnika iste pravice v posvetnih stvareh, katere uživajo drugi državljani." „Narod" pravi: „Sicer pa je glavna točka v programu narodne etranke rešitev od prevlade duhovščine." „Edinost" odgovarja: „V interesu narodne stranke bi bilo želeti, da je ostal nezapisan ta stavek. Ali ne sluti pisec, kako grozno je kompromitiral svojo stranko? To, da bi bila glavna točka stranki, ki se nazivlje — narodno! Da je rekel „Narod", da se hoče upirati nadvladju duhovščine, v kolikor se mu zdi, da bi bilo tako nad-vladje škodljivo za narodno stvar, bilo bi nekaj druzega; ali da je označil to kakor glavno točko in skoro jedini cilj, na tem se gotovo zgražajo — mi ne moremo misliti drugače — vsi trezni možje v stranki." („Edinost" št. 135.) „Odgovor, da je govornik govoril le za Kranjsko, ne velja. Kje je tista sila, ki bi mogla omejevati ideje po deželnih mejah?!" („Ed." 133.) „Stvar je taka, dragi gospodje: kanoni morejo odvračati od mej dežele cele armade vojakov, nikdar pa idej, političnega valovanja in vplivanja manifestacij na somišljenike in nasprotnike, živeče onkraj deželne meje." („Edinost" št. 135.) „To vpliva na široko in vpliva — pogubno! Kakor slana morč taki pojavi veselje do dela tam, kjer se rodoljubi vseh stanov zložno in pogumom obupnosti in mjrda tudi poslednjimi silami borć za ostanek naroda." („Edinost" št. 133.) Naposled pravi „Edinost": „Sedaj pa moramo zapisati elovesen protest. „Narod" daje umeti, kakor da smo mi „klerikalni" le zato, ker brez klerikalnih nazorov ne bi mogli shajati v Istri. „Narod" nam podtika torej hinavstvo. Proti takemu podtikanju protestujemo slovesno. Je že res, da niso zadnji rodoljubni pomisleki, ki nas silijo, da se potegujemo za zložno delo vseh stanov, ali jedini niso. Mi se poteiamo za pravico in svobodo duhovščine iz polnega prepričanji, kakor rodoljubi in kakor ljudje, ici so res liberalni, ki zahtevajo jednako pravo — za vse!" („Edinost" št. 135.) Edinost toraj pravi proti dr. Tavčarju: 1. Dosti žalostno za narodno stranko, če je nje smoter in glavna točka nje programa boj zoper duhovščino. 2. Odgovor dr. Tavčarjev, da njegovo načelo o duhovščini velja samo za Kranjsko, je jalov ; jalov zato, ker načelo je načelo tu Јл tam; jalov pa tudi zato, ker načel in idej ni mogoče navezati na kraj in čas; zakaj ne bi smeli Tavčarji v Istri, kar sme dr. Tavčar na Vipavskem ? opoludne, luč v zaprtih prostorih, svetlobo svetilk po noči itd. Solnčne žarke v zaprtih prostorih občudujemo na slikah št. 34 Notranjščina lesene cerkve v Pučegi; št. 48 Pred izpovedjo (kmetice sedč na veži lesene vaške cerkve, skozi okno sije solnce v temoten prostor); Moskva ob solnčnem zahodu (pogled z umetnikovega stanovanja), Kremelj po noči (razsvetljen), te sliki sta čarobni! Iztočni, šareni kolorit občudujemo na slikah št. 50 in 51: Cerkvena veža v vasi Tolškovo; tako raznovrstne, žive barve, a vendar delujejo tako blagodejno na oko. Naravnost frapaotna je umetnikova plastika in njegovo slikanje podrobnostij: samostanska kuhinja z zakajenim istjem in del stebra, cerkvena vrata itd. Ne samo luči in svetlobe, tudi somrak, noč in meglo ima umetnik v svoji oblasti, le reči mu je treba: „Bodi!" in hipoma izvrši spretni čopič povelje, te besede jasno potrjuje slika: Kremelj v zimski megli, Pričetek nevihte itd. Razven tega je izobešenih več študij snega na drevju v hudi zimi, študij lepega, deževnega vremena, nevihte itd. Le škoda, da so nekatere male slike previsoko obešene, da jih človek ne more razločiti in primerno uživati. Ti kratki podatki pričajo dovolj, kako vsestranski umetnik je Vazilij Vaziljevič Vereščagin, vsestranski in povsod dovršen, a tak ne more biti drug, nego ženij. In kdo bi se drznil oporekati, da ni Vereščagin ženij? 3. Kar pa pravi dr. Tavčar: „v Istri ne morete shajati brez duhovnikov — dobro", to je podla hi-navščina in takega hinavstva nasproti duhovnikom je bila pač zmožna narodna stranka na Kranjskem, a obmejnim Slovencem se studi taka morala. 4. Duhovniki torej povsod smejo delovati tudi izven cerkve ali pa nikjer. Vemo pa, da so duhovniki državljani, kakor na priliko — advokatje, da jim torej pristoje iste državljanske pravice! 5. Dr. Tavčarjev poslednji odgovor in zagovor ali: dr. Tavčar zavija. „Edinost" je zasnovala ves svoj odgovor na premiso, da je dr. Tavčar duhovščini sploh odrekal pravico, vtikati se v posvetne stvari, da jej je odrekal po državnih osnovnih zakonih njej kakor vsakemu drugemu zajamčene državljanske pravice. Dobila je to premiso seveda samo potom dlakocepstva in krčevitega oprijemanja posameznih besed. Da se je držala duha in tendence dr. Tavčarjevega govora, bi tega ne bila našla, saj mora vsakdo spoznati, da je bil dr. Tavčarjev govor naperjen le proti avtoritativnemu vtikanju duhovščine v posvetne zadeve. Ude-ležniki vipavskega shoda so to dobro spoznali, samo „Edinost" tega ni spoznala. Morda še danes ne pozna kranjskega klerikalizma in še danes ne ve, da se bori za neomejeno prevlado duhovščine nad celim narodom, in da se v ta namen poslužuje vseh sredstev, katera mu daje cerkev, da zlorablja svojo avtoriteto, da razpostavlja sv. Rešuje Telo, da izkorišča spoveduico in lečo. Narodna stranka se bori proti prevladi duhovščine in ker je ta prevlada za slovenski narod na Kranjskem največja med vsemi njemu pretečimi nevarnostmi, mora biti rešitev od nje jedna glavnih nalog narodne stranke iu prva stvar, katera se mora širšim krogom pojasniti, raj se tudi zgraža nad tem kdorkoli. In ker duhovščina v zagotovitev svoje prevlade zlorablja svojo cerkveno avtoriteto, zlorablja cerkvena sredstva, zato je dr. Tavčar s polno pravico rekel, da naj duhovnik ostane v cerkvi in da naj se ne vtika v posvetne stvari — kot državljanu, ki jepuetil duhovnika v cerkvi, mu pristajajo iste pravice, kakor vsakemu drugemu in mu teh tudi nihče ne odreka, najmanj dr. Tavčar. Im-putirati dr. Tavčarju, da hoče kratiti duhovnikom njih državljanske pravice, je naravnost smešno!" (SI. N. 260.) Imeniten tak zagovor ! Torej avtoritativno se duhovščina ne vtikaj v posvetne zadeve. D u-hovnik pusti duhovnika v cerkvi, kot državljanu pa priznava dr. Tavčar iste pravice, kakor sam sebi. Imputirati dr. Tavčarju kaj druzega je naravnost „smešno". Izvrstno 1 Samo nekaj je pozabil dr. Tavčar. Pozabil je že, zakaj duhovniku nc priznava pravice vtikati se v „naše posvetne zadeve". „Bojimo se, dejal je v Vipavi, da duhovnik, če se vtika v posvetne zadeve, pri tem pride v nevarnost, dazanemarja svoje cerkvene posle; ker to morate pametni možje pripoznati, da ima dober duhovnik, če hoče vse vestno opraviti, kar mu predpisuje cerkev, čez glavo opraviti, in da trpi cerkvena njegova služba škodo, ako se vtika zapus-tivši svete kraje božjih svetišč v volitve, agitacije in druge take reči, ki ga nič ne brigajo!" Tu ni bilo nobene besedice o avtoritativnem vtikanju v posvetne zadeve, o nobenem slačenju duhovnika, o nobenem državljano, ki je pustil duhovnika v cerkvil Dr. Tavčar je kratko in malo odrekal duhovnikom pravico vtikati se „v naše posvetne zadeve", češ da jih nič ne brigajo" in da „imajo v cerkvi posla čez glavo" ! Čudno, da se mu zdaj samemu zdi to „smešno". Se bolj smešno se mu pač zdi, da so mu Vipavci tako ploskali. (Zdi se, da mu niso ploskali ravno najbistroumnejši Vipavci.) Nam pa se tudi zdi smešno, da zdaj dr. Tavčar tako zavija. Smejimo se torej mi in on. On sam sebi, mi pa — njemu! Dr. Tavčar je zvodil narodno stranko v pravo zagato. „Slovenski List" sicer nekaj piše, da dr. Tavčar nima z narodno stranko nič opraviti, a „Edinost" odkrito priznava, da je govoril dr. Tavčar „v ime narodne stranke", dr. Tavčar je sam to opetovano zatrjeval, a nam ni prišlo na uho, da bi bila narodna stranka proti dr. Tavčarjevemu govoru — protestovala. 6. Dr. Tavč ar „zaklj učuj e" ali: liberalizem v zagati. „Slovenski Narod" dobro čuti, da je dr. Tavčar s svojo stranko v zagati, zato se je po svoji navadi izmuznil nadaljnim ugovorom s stereotipno frazo: „S tem zaključujemo, ker se nam zdi škoda časa in prostora za neplodna razpravljanja: O ta fraza nam je dobro znana! „Slovenski Narod" je vedno govoričil o klerikalizmu, mi smo ga pozvali, naj vendar jedenkrat moško in jasno odgovori, kaj je klerikalizem, in „Slovenski Narod" je „zaključil" z — molkom. Zlogonski je propovedoval po „Narodu" mate-rijalizem in ateizem. Mi smo zopet dvignili glas, a „Narod" je zopet „zaključil" : „S tem paxje razgovor dokončan, in „Slovenec" ne pričakuj, da se bodemo ž njim spuščali radi Ziogonskega podlistkov v srdite polemike!" (SI. N. št. 149.) Iu tako tudi sedaj! To je lehek način : kadar ne veš odgovora, — „zaključi 1" Literae non eru-bescunt I Klevetaj, grdi, zabavljaj, če ti je pa trda za obrambo, pa — „zaključi" I Tak je — liberalizem 1 Politični prepled. V Ljubljani, 16.^iovembra. Večina in vlada. Razni, posebno pa poljski radikalni listi, prinašalo te dni daljše članke o „po-žrtovalnosti" posamnih strank večine nasproti vladi, ki se je pokazala povodom razprav o predlogih nemških kričačev, naj se vlada posadi na zatožno klop, ker je izdala brez vednosti parlamenta nekaj naredeb, posebno piv se bo pokazala povodom razprave o nagodbenem provizoriju. Vsi listi so v tem jedini, da stranke v večini, ako že doprinašajo Badenijevi vladi žrtve, naj tega vsaj ne store popolno zastonj, marveč naj zahtevajo, da jih vlada zato odškoduje. „Nowa Reforma" piše v tem oziru nastopno: Nemci so zavlekli državni voz v močvirje. Ako priskočimo vladi v tej sili na pomoč, moramo dobro vedeti, za kako ceno naj to storimo. Vlada nam mora dati zagotovilo in poroštvo, da Avstrija, kateri bomo mi v zvezi z ostalimi slovanskimi zavezniki potegnili drž. voz iz močvirja, ne bo poznala le pravic Nemcev, ampak da zagotovi tudi slovanskim narodom one pravice, ki so jim zajamčene. Vsaka drugačna politika bi bila napačna. Mi bi pobirali kostanj iz žrjavice le za nemške neodrešence. Po našem mnenju bi slovanska večina tudi ne smela biti zadovolina le z običajno frazo, da se bo po možnosti skušalo dati tudi slovanskim narodom, kar jim gre. Vlada ne sme samo po možnosti skušati, marveč kar naravnost dati. Zastopniki Slovanov naj zahtevajo, da hočejo videti dejanja, in potem naj še le prično reševati v močvirje zavoženi državni voz. Žalibog, da tudi v krogu slovanskih zastopnikov le preveč primanjkuje tako odločnih mož. Nagodbeni provizorij in obstrukcija. Komur je bilo le količkaj znano nečuveno počenjanje nemških rogoviležev in kdor ni bil poučen, kako je sostavljena vladua predloga, s katero se bo podaljšala nagodba z Ogersko za dobo jednega leta, ta bi pač še vedno trdil, da je rešitev nagodbenega vprašanja nemogoča. Da podleže vlada in z njo vred večina, o tem so trdili kričači, da ni nikakega dvoma, kajti po njihovem mnenju so imeli na razpolago nebroj sredstev, s katerimi bi se bila dala stvar zavleči na jeden ali drug način. Toda v zadnji seji budgetnega odseka je izjavil dr. Kramar, da o tej zadevi ne bo nikake nadrobne razprave, ker obstoii predloga le iz jedne točke in je toraj s tem odvzeta vsaka prilika staviti nebroj formalnih predlogov, kakor so nameravali obstrukcijonisti. S tem je kričaška klika zelo neprijetno iznenadena. Nič ji ne koristi kričanje o novem „silovitem napadu" des niče, o novi prekršitvi poslovnega reda, udati se bode morala hote ali ne hote kruti osodi ter tudi tekom razprave v poslanski zbornici ne bode mogla izvan dosedaj običajnih sredstev ničesar druzega privleči na dan, s čimur bi vspešuo ovirala razpravo. Napoveduje se sicer, da bo opozicija govorila resno besedo s predsednikom Abrahamoviczem o tej „silovitosti", toda konečno namena le ne bo mogla do seči in vprašanje o nagodbenem provizoriju bo le rešeno prej ali pozneje. Reško vprašanje postaja čim dalje bolj pe reče. Mažarska vlada, kakor znano, nikakor ni voljna, ustreči zahtevi reškega zastopstva, naj se razveljavijo za Beko zelo neugodni zakoni glede premestitve sodišča v Budimpešto. Vse prošnje in grožnje so ostale brezvspešne. Posebno je pa prebivalstvo nezadovoljno z zastopnikom mažarske vlade, grofom Batthyanyjem, ker se pri vsaki priliki kot zvest pristaš mažarske stranke kaže tako sovražnega napram zahtevam Rečanov. Minuli petek je pa reški zastop izvajal iz te nenaklonjenosti posledice. Župan in 47 odbornikov od 56 je izjavilo, da odloži svoje mandate. Prebivalstvo je to vest burno pozdravilo. — Mestna godba je priredila odstopivšemu županu pod-oknico ter korakala na to mej igranjem po mestu. Mej prebivalstvom vlada splošna razburjenost, prirejajo se shodi in glasno se ugovarja postopanju Bauffyjeve vlade. Le žal, da se Rečani poprej niso uprli tako odločno ter so se popreje, ko bi se bili lažje oprostili tega krutega jarma, raje bratili z Mažari, nego z domoljubnimi Hrvati. Sedaj bode najbrže ves njih napor le malo ali pa nič koristil. Ministerski predsednik baron Bioff; je naročil odstopivšemu županu, naj do završenja dopolnilnih volitev še uadalje vodi mestne posle. Mažarščtna v Bosni in Hercegovini. Znano je, kako si sedanja ogerska vlada vsestransko prizadeva, da čim preje pomažari vse slovansko prebivalstvo v teh dveh okupiranih deželah. Na Hrvatskem in v Slavoniji se ji ta nakana še precej dobro izvršuje, vzlasti posredovanjem železn, uradov. Sedaj pa namerava tudi v Bosni in Hercegovini pričeti večjo akcijo v tem oziru ter uvesti obligaten pouk mažarščine na vseh višjih šolah teh dveh dežel ter s tem pospešiti mažarizacijo. Upamo, da pride ta zadeva v delegaciji v razgovor in da bodo slovanski zastopniki odločno ugovarjali proti takemu neopravičenemu postopanju oholih Mažarov. Razpor mej Avstro-Ogersko in Turčijo. Včeraj nam je brzojav sporočil, da se je turška vlada nekoliko zamerila naši monarhiji s tem, da je obdolžila Lloydovega agenta Brazzafollija političnega spletkarstva v korist Armencev in da je neki turški podanik onečastil avstri|sko zastavo v Merzini. To razžaljenje je samo na sebi sicer malenkostno, veuder je dobil avstrijski poslanik v Carigradu baron Oalice nalog, naj takoj zahteva pri turški vladi zadoščenja, ki naj obstoji v tem. da se odslovita dotična uradnika, namreč vali v Adani in mutešanf merzinski ter se skaže predpisana čast avstrijski zastavi. Listi danes poročajo, da je poslal veliki vezir že včerai svojega tajnika k baronu Ca-lice ter mu naznanil, da je vlada že ukrenila vse potrebno, da zadosti zahtevi zastopnika Avstrije, nasprotno pa trdi uradno poročilo, da se to do včeraj še ni zgodilo, pač pa je izročil poslanik Calice včeraj še dve noti, v katerih se zahteva, da zadosti turška vlada označeni zahtevi najkasneje do prihodnjega četrtka. Zadeva potemtakem še ni rešena vender je nada, da sultan ne bo imel poguma, odlašati z zadoščenjem. Katoličanstvo in protestantizem. Jeden glavnih vzrokov, da si je socijalna demokracija v Nemčiji priborila že toliko tal, je ravno tam pre-vlsdajoči protestantizem. To je mej drugimi te dni izjavil tudi nemški socijalistični vodja Bebel na nekem shodu v protestantskem mestu Kottbus. Rekel je mej drugim, da so se protestanlizma oklenili takoj vsi mogotci, ko se je Luter postavil na stran knezov in grofov. Drugače je pa s katoličanstvom. Katoliška cerkev je takoj spoznala, da mora okleniti se vseh slojev prebivalstva. Papež Leon XIII. je rekel mej drugim : Potrebno je, da se potegne cerkev za delavca in njegove pravice. Vsled takega postopanja katoliške duhovščine ki ve poleg tega drugače priti v dotiko z delavci, kakor pa protestantski pastorji, si tudi socijalna demokracija v čisto katoliških deželah ne more priboriti toliko tal, kakor v protestantskih kronovinah. Konečno je vzkliknil Bebel: „Protestautska duhovščina naj le nadalje tako seje, saj žela ne bo sama, marveč socijalna demokracija". S to izjavo je vodja socijalistov mnogo povedal. — Sedaj je še bolj umevna gonja socijalne demokracije proti katoliški duhovščini. Cerkveni letopis. f Župnik Lovro Bergant. Ni se še polegla zemlja na grobu svetotro-jiškega župnika, vže imamo novo duhovniško gomilo pred seboj: svež grob preč. g. Lovrencija Berganta, župnika logaškega. Nismo prijatelji pretiravanja in prazne hvale, a toliko rečemo, •— in tisti, ki so občevali z rajnikom, nam morajo to priznati — s pokojnikom je zgubila škofija vzornega duhovna, fara logaška pa očetovskega dušnega pastirja. Naš rajnki tovariš ni bil pisatelj in ne pesnik, ni se poslavil s kakim izvanrednim javnim delom, s svojim tihim apostolskim delovanjem pa je zapustil nam duhovnikom vspodbuden izgled, faranom logaškim pa je bilo njegovo življenje najlepša pridiga, ka- tero bodo lahko pomnili leta in leta. Zdi so mi, da zaslužijo v naših resnih časih taki čisti duhovniški značaji, vzvišeni nad marsikako pozemsko slabost, večjo pozornost kot ena ali druga stvar, ki sicer bode v oči, a vendar trajne vrednosti nima. Ker je bil Bergant res duhoven skozi in skozi, spoštovan od župljanov in svojih во-bratov, menimo, da pač smomo v spomin njemu in v korist našo pokazati na rajnika vrline. Rojak šent-vidski nad Ljubljano, šolal se je v Trstu v prav ugodnih razmerah. Imel je namreč v tržaški škofiji tri strice, znane gospode Komane, katerih dva sta bila kanonika, jeden pa župnik v Sežani. Bivanje v Trstu, vzlasti občevanje z duhovniki je imelo za njegovo vzgojo važnih posledic. Duh vrlih Komanov se je izlil v marljivega mladeniča tako, da je bil rajni župnik pozneje v marsičem podoben svojim stricem. Poleg tega priučil se je v Trstu dobro italijanščine, ki mu je tekla kaj gladko, kar je zadnji čas vpo-rabil večkrat tudi v pastirstvu. Ko so kaznenci delali rovtarsko cesto, prosilo ga je vodstvo, da bi imel ob nedeljah kraške ekshorte za Lahe, kar je storil z veseljem. Tudi med laške rodbine, ki so tu pa tam prihajale v Logatec na počitnice, je vrgel previdno kako dobro zrno, bodisi v podobi zanesljive knjige ali katoliškega lista. Zato je bil navlašč naročen na »Ricreazione«. Sploh omenjamo, tla je po svojih blagih dobrotnikih v Trstu še kot dijak prišel čestokrat s svojimi krogi v dotiko, kjer se je navzel taktnega in omikanega vedenja tudi z gospodo. Vzlasti v Logatcu mu jo to kaj dobro služilo, ker rezati je moral na dve strani: na gosposko in kmečko. Znal je gospod to dvoje lepo združiti. Sramoval se ni nikdar preprostih ljudij, in najraje je občeval s kmetom; pa tudi pri omikancih ni prišel v zadrego, znal je vbrati pravo struno, neprisiljeno in ljubeznivo, brez pretiranega poniževanja — še manj, da bi zatajil svojo čast in svoj kolar. S takim vedenjem je imponiral tudi gospodom uradnikom, tako, da so ga nehotd spoštovali, kar je bilo za paetirovanje zopet koristno in važno. Reče se lahko o pokojniku, ne glede na njegovo bogoslovno znanje, da je bil izobražen mož. V mladosti je imel veselje do jezikov, in čudili smo se temu, da je še v Abrahamovih letih kaj rad delal puste grške aoriste. Bil je stalen naročnik na »Danico«, v kateri je navadno najprej pogledal pesniški del, in tedaj je pokritikoval ali pohvalil kako pesmico, če je bil dobre volje, se je tudi sam poskušal v verzih. Spominjamo se, da smo o svojem času videli v leposlovnih vajah, katere, so izdajali v 60. letu bogoslovci, pesni s podpisom »Bergant«. Najbrže so bile njegove. Navedeni podatki izdajajo pokojnikovo vzgojo in naobraženost. Abiturijentu bila je odprta pot na Dunaj, in pripomočki bi mu bili na razpolago. »Na po-skušnjo — kakor je sam rekel — sem vstopil v semenišče; pa ko sem bil 14 dni notri, bi za ves svet ne šel venkaj.« O svoji novi maši se je izrazil tako: » Če bi bil še enkrat osmošolec, hotel bi še zmeraj iti v semenišče, a nove maše bi ne imel nobene več, če tudi so mi vse drugi preskrbeli.« Kot novomašnik je bil zelo slaboten; bil je bolehnih prsij in suh, da ni tehtal več kot 95 funtov. Zato so ga dali za kapelana na Dovje k tedanjemu župniku Fuhrmacherju. Fuhrmacher je bil pobožen mož, ki je veliko, veliko molil. Vsak dan je vstajal ob 4. Enkrat je dejal svojemu gospodu kapelanu, zakaj tudi on ne vstane ob štirih. Gospod Lovrencij odgovori: »Kaj pa čem delati?« In stari gospod zavrne: »Rožen-venec molite!« Brez dvoma se je mlademu gospodu vtisnila v dušo podoba Fuhrmacherjeva, zato je pozneje sam tudi mnogo in pobožno molil. (Konec sledi) Kleina. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. novembra. (Dopolnilna deželnoeborska volitev.) Brzojavno se nam poroča iz Vipave: Pri d>-želuozborski volitvi, ki se je vršila danes v Vipavi, zmagal je kandidat „Narodove" stranke g. Ivan Božič; naši somišljeniki so oddali svoje glasove g. Iv. L a v r e n č i č n. — Trgovska in obrtniška zbornica je pa izvolil» danes deželnim poslancem podpredsednika Antona (t Častni kanonik Ivan Hofstetter.) Iz Postojine se nam brzojarlja, da se je vršil pogreb umrlega dekana H. fstetterja telo veličastno. Duhovno opravilo je vodil prelat dr. J. K u I a v i c , govoril pa je pokojniku v slovo njegov bivši kapelan g. Iv. Lavrenčič, dekan šmartinski. (Kanizijeva slavnost) se je na Dunaju pričela v soboto. Mej drugimi je navzoče pozdravil tudi pomožni škof sarajevski dr. Anton Jeglič. (Is mestnega šolskega sveta) O redni seji mestnega šolskega sveta, ki se je vršila v torek dtne 9. t. m. smo prejeli nastopno poročilo: Poročili e. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, profesorjev Frana L e v c a in Ivana 6 e n d e o stanju slovenskih in dvojezičnih ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih, oziroma nemških ljudskih in meščanskih šol ljubljanskih v šolskem letu 1896/7 se vzameta na znanje in se sklene, da se imata ti poročili predložiti deželnemu šolskemu svetu v konečno odobrenje. Izprašani otroški vrtnarici Olgi Devovi se dovoli, da sme skoz nekaj časa hospitovati na I. mestnem slovenskem otroškem vrtcu. (Mrtvega novorojenčka) so našli danes zjutraj v ponikovalni jami neke hiše ob Dolenjski cesti. Najbrže se je zgodil kak zločin. („Svobodnim glasovom" v odgovor.) Dobil sem po pošti 3. št. „Svobodnih glasov". Zanimala me je in jo toraj pregledam. A takoj najdem „brce" du hovnom in klerikalizmu. Neki y. v [pesmi Simson in posebno uredništvo v listnici daje duška svoji jezi: „Pustite jih naj zabavljajo.... Taki podli osebni napadi sodijo se sami. Mi smo tacega delovanja od strani klerikalcev že vajeni." G. Drofenik toraj napada klerikalizem. V odgovor mu podajam besede angleškega socijalista Hyndemana, kako on o katoliški cerkvi sodi. У svojem delu „Histor. base socializme" piše: „Eatoliška cerkev je žrtvovala več nego polovico svojih dohodkov za blagor revežev. Dozdaj ohranjene vesti posameznih samostanov pričajo, da so vporabili velike svote za prenočevanje tujcev, živež in obleko revežev in druge koristne potrebe. In koliko se je obrnilo v proslavo cerkvenih praznikov I Resnica je, da so bili duhovni in redovniki najboljši angleški kmetje in dokler je imela katoliška cerkev svoja posestva v rokah, ni bilo pomanjkanja med ljudstvom. Računajmo k svotam za kmetijstvo, stavbe, komunikacijska sredstva še skrb za reveže in bolnike in šole, pa imamo dokaz, kakimi dobrotniki ljudstva eo bili črteni duhovniki, menihi in nune. Eo je zmagala reformacija, so prišli popotniki ob prenočišča in hrano v samostanih, otroci pa ob šole. Z novo vero je prišlo zatiranje. Izsesavanje kmetov in oderuštvo se je dovolilo in protestantizem ne pa katolicizem je bil vzrok bede na Angleškem. — „Svobodni glasovi" se tiskajo v „Narodni tiskarni". Tu se tiska i glasilo slovenskega „razumništva" „Slov. Narod". I slov. „razumništvo", toraj narodno liberalna stranka je dobila od Drofenika „brco*. Piše v „beležkih": „Sv. gl." našli so takoj s prvo številko mnogo prijateljev, a še več obrekovalcev .. . Slov. patentovano „razumništvo" n;kakor ne more umeti, da se drznejo celo delavci stopiti na polje takoimenovane lepe književnosti in se tam meriti ž njim, saj je bil to doslej privileg tistih, pri katerih se pisatelj še le pri veleučenem „prof." ali „dr." pričenja ... Kaj porečejo temu „Narod" in bralci? (Razpienje) se mesto c. k. poštnega odpravitelja pri c. k. poštnem uradu v Šiocjanu v okr. glavarstvu v Krškem proti službeni pogodbi in kavciji 200 gld. Dohodki poštnega odpravitelja so naslednji: 1) letna plača 200 gld., 2) uradni pavšal 60 gld. in 3) letnih 600 gld. za vsakdanjo vožno pošto med poštnim uradom v Skocjanu in v Mokronogu Prošnje v teku 14 dni na e. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. (Iz Celovca,) dnć 12. nov. Da oetane baron Schmidt-Zabićrow še dalje na svojem predsedniškem mestu, našim obstrukcijoniškim nasprotnikom jako ngaja. Njih listi to ostentativno naglašajo in po navadi izkoriščajo nasproti Slovencem, češ, da je cesarjeva pohvala dež. predsedniku v zadoščenje za slovenske „napade". Vsak po — svoje, a resnica je le, da je Schmidt-Zabierow na Koroškem vzgojil ob-strukcijoniste, ki so mu opora slej, kakor prej. In to je značilno I — Tukajšnje „javne mnenje" imelo je zadnji teden dokaj posla. V nedeljo zvečer praznovali so namreč častniki v hotelu „pri avstrijskem cesarju" neko sla/nost. Ob tej priliki, tako pripove-dnjejo, se je vstopil nek c. kr. nadporočnik k odprtemu oknu in na ulici zbrano množico počastil s sledečim ogovorom: „Ihr Klagenfurter Trottel, ihr Teppen mit den dicken Kopfen, ihr Gesindel, ihr seid ginz degeneriert" itd. No, Celovčani take hvale kajpak niso veseli in stvar se je spravila v razgovor tudi v državnem zboru. — Dne 10. t. m. otvo-rila se je nova cesta iz dravske v ziljsko dolino. Otvoril jo je dež. predsednik gosp. baron Schmidt-Zabierow sam, kateremu so prirejali ob tej priliki zopet mnoge ovacije po stari, na Koroškem ob takih prilikah že dobro znani šabloni. — Nairajše bi naši nemčurji vladali tudi v cerkvi in zlasti nastavljali duhovnike po svoji volji. Ko je bila razpisana slovenska žuonija Gorje, oglasili so se tamošnji nemčurji v Steinwendrovem listu „Kiirntner Nachrich-ten" ter kratkomalo zahtevali, da se tam ne sme nastaviti zaveden Čeh. A res je dobil župnijo č. g Voiteh Krejči, rodom Ceh. To nemčurjem ne ugaja in z nova so se s predrznim dopisom oglasili v imenovanem umazanem listu ter zahtevali, naj se novo-imenovani gospod župnik kratkomalo odpovć svoji župniji I Budalost in nesramnost teh ljudij presega že vse meje ! (Koroške novice.) Iz Celovca, dne 12. novembra: Blizu Hiiitenberga zgodila se je na lovu huda nesreča. Ko so se lovci zbirali po dokončanem lovu, pogrešali so 35letnega gostilničarja Sacher-ja. Po daljšem iskanju našli so ga ustreljenega v gozdu. Kroglja neprevidnega lovskega tovariša mu je pre-strelila prsi, da je obležal na mestu mrtev. — Samostan usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glmi je praznoval 201etnico svojega obstanka. Dolga doba prekoristnega dela v blagor trpečega človeštva I — Kmetska zadruga v Celovcu je bila vložila ponudbo, da hoče vojaščino v Celovcu oskrbovati z vsem. Ponudba se je, kakor prej ona za seno, odklonila, dasi so bile cene jako zmerne. To kaže, kako malo mar ,e vojaški upravi kmetijstvo in kako so ji k srcu >rirastli bogati prekupci. (Iz Gradca) 14. nov. Sinoči je priredila izven-akademična podružnica sv. Cirila in Metoda zabaven večer v Steinfeldske pivarne prostorni dvorani, ki so , o napolnili mnogoštevilni slovenski in slovanski gostje do zadnjega kotička. Gg. dijaki so zapeli na občo zadovoljnost nekaj pesmi, katere so morali na splošno zahtevanje vse ponoviti. Izmed teh mi je omeniti novo Ipavčevo Skladbo „Oblačku" (po Aškerčevi pesmi), ki se je takoj omilila občinstvu. S posebnim zanimanjem smo sledili predstavi nove R. Murnikove jednodejanske „Narobe ideal". Izredno dobra uprizoritev je zabrisala nekaj napak in hib, katerih igrica kar mrgoli. Da se je občinstvo ven-der-le dobro zabavalo, je zasluga predstavljavcev in predstavljavk. Izmed teh mi je v prvi vrsti pohvalno omeniti gdč. Natalijo Zabredovo, ki nam je v ulogi dr. Eve Kovačeve jasno predočila naše bodoče ženske advokate in blagodejni vpliv ženskega samodržtva v zakonu. Nje moža Adama je predstavljal gosp. jur. Prezelj, ki je kot kuhar vzbudil mnogo smeha. Sra-možjivo-boječega starega mladeniča je dobro pogodil g. jur. Sešek in pokazal, kako bodo možje kdaj igrali ulogo naših zarjavelih devic. G med. Serjun se je popolnoma uživel v ulogo Rajkota, dr. Eve sina, idealnega sina bodočnosti. Zelo dobro mu je pristojal otroško-najiven ton bodočih, domače vzgojenih mladeničev, ki bodo znali kuhati, šivati, prati, o kajenju in kolesanju se jim ne bo niti sanjalo, ker bo baje kolesanje možnih pohujšljivo in nemo-moralno. Gdč. Zeleznikarjeva nam je v vlogi stud. jur. Mire Gabrovšek drastično, a vender neprisiljeno pokazala, kako bodo dijakinje krokale kako se bodo za svoje liubčeke dvobojevale, kako bodo „pumpale" itd. Gič. Lenasijeva in gospa Lendotšekova, prva bogata poseetnica, druga odvetniška koncipijentinja, pa sta nam predočili vemo sliko, kako bodo ženske ljubile in snubile. Igranje torej je bilo boljše od igre same. O nje dramatični vrednosti se ne da veliko povedati. Umotvor ne boleha samo na izredno velikem številu skrajno neverojetnih pretira-nostij, ki gledalca prav nič ne zabavajo, ampak igra v celoti nima nikakoršne tehnike. Mesto dejanja, ki bi se pred nami v logični zvezi razvijalo, nabral je Murnik nekaj komičnih slik, ki se slučajno vrste druga za drugo, ne da bi bilo med njimi kaj organske zveze, ki bi jih spajala v nerazdružljivo celoto. — Po predstavi se je pričel obligatni ples. (Iz Reke.) V petek odstopil je naš župan se skoro celim mestnim zastopstvom. Ostalo jih je samo šest vernih vladi. Nasledek je to neugodnih obravnav v Pešti. Seja je bila telo živahna, aplaudiranja žu panu in tovarišem brez konca, a drž. poslancu grofu F. Batthjaniju vpili so: doli ž njim. Zaključili so z burnim vsklikom na kralja. Ljudstva bilo je zvečer mej eednico vse polno pred magistratom, da pozdravi odločnega župana in zastopnike. Po mestu evirala je zavoljo tega tudi godba. — Ali vsa nezadovoljnost Rečanov ne bo omečila trdega madjar-skega srca. Kar so se namenili, bodo tudi speljali. — Od kedaj so že začeli Madjari svoj zakonik na Reki vpeljevati, a Rečani se niso sklicavali na provizorij ; tudi se zloglasnim zakonom civilne ženitve bilo je prejšnje zastopstvo popolnoma zadovoljno. Za take grehe sledi tudi kazen. Nekedaj so pomagali zatirati v mestu hrvaščino — misleči da bo gospodarila italijanščina — a Kruto so se prevarili. Izprevideti bi bili morali, da ako so se Madjari s tako krutostjo vrgli na vse druge narodnosti, in s Hrvaško tako tiransko in neopravičeno postopajo — da se ne bodo tudi peščice Italijanov prestrašili v Reki. Zdaj vidijo lahko, ako hočejo, kje bi bilo več pravice, pri Hrvatih ali pri Madjarih. (Svojo ženo prodal.) V Szentleanyfalva v arad-skem komitatb je prodal Oger Valko svojo ženo daljnemu sorodniku Lengyelu za — pol litra šnopsa. Žendarmi so ljubeznjivega soproga naznanili sodišču. V d6bi emancipacije ženstva je vredno zabilježiti, kako vetežki Mažar ceni svojo ženo. (Iz Brna) 7. novembra. Nobeno ime se te dni ne sliši tolikokrat po brnskih ulicah, kakor Lecher-jevo, tajnika trgovinske zbornice in državnega poslanca. Nemci so kar pijani od veselja, ki jim ga je njih mož pripravil s svojim 12 uruim govorom, med tem ko ga mora vsak pameten človek obsojati. „Budapester Hirtap« piše o dr. Lecherju: „Tudi brnski trgovinski zbornici čestitamo pri tej priložnosti k njenemu tajniku, ki dela na to, da pride moravska obrtnija na nič ter se prestavi na Ogersko. Ljudje, kateri prirejajo taki politiki bakljade, zaslu žijo, da se odpeljejo na požunski živinski semenj, da ogersko blago samo ne ostane." Tako obsoja ono slavno bakljado, s katero so hoteli pozdraviti Brnci svojega zastopnika, katero je pa policija prepovedala. Vender je nosil Lecher od kolodvora hrastov venec proti svojemu domu. Pred kipom cesarja Jožefa II. je zapela množica „Wacht am Rhein", kakor bi bil cesar Jožef II. nemški cesar. Za prepovedano bakljado so se naši Nemci oškodovali s podoknico, ki so jo napravili dr. Stranskemu s „pereat". Ta „klic" je spremljalo bombardiranje okenj, kojih so nekaj pobili. Da se je potem čulo pri komersu grozno zabavljanje čez Cehe, se samo ob sebi ume. Prodajajo se že tudi dopisnice z Lecherjevo sliko. — Znani naš skladatelj gosp. Franc Musil je zložil v čast 50 letnega jubileja pisateljice Eliške Krasnohorske slavnostni zbor. — Socijalni demokratje so že dozidali svoj „Arbeiterheim". Kdaj pride do katoliškega doma? Drugače se brigajo za društveno hišo kršč. socijalisti v Vitkovicah, kjer jo bodo dozidali prihodnje leto do 1. julija. Veljala bode 50.000 gl. — Koncem minulega meseca je začela poslovati prva Raifleisenova posojilnica v Sleziji, in sicer v Frid-lantu. — V karvinskih jamah so začeli delavci zopet stavko. — V Klimkovicah je zgorel iz neznanega vzroka samostan dominikank. (Kolkovanje v Avstriji izdanih in na Ogersko poslanih računov in pobotnic.) C. kr. trgovinsko ministerstvo je trgovski in obrtni zbornici za Kranjsko poslalo naslednji ukaz: „Vsled prošnje mnogih trgovskih in obrtnih zbornic je stopilo c. kr. trgovinsko ministerstvo v dogovor s c. kr. finančnim ministerstvom v zadevi kolkovanja v Avstriji izdanih in na Ogersko poslanih računov z ogerskimi kol-kovuimi znamkami. Kakor c. kr. finančno ministerstvo sem poroča, so v ta namen vpeljane poizvedbe pokazale, da se tvrdkam, ki preskrbujejo za kr. oger. oblastva dobave, za njih terjatve pošiljajo od teh oblastev pobotnični blanketi, v katerih je „Budim* pešta" kot kraj izdanja predtiskaua, če tudi se iz-davajo prejemna potrdila vedno na Dunaji, in da so tem blanketom priloženi dopisi, v katerih se izrecno zahteva kolkovanje pobotnic z ogerskimi kol-kovnimi znamkami. Nekaj teh tvrdk je sicer tudi na Ogerskem trgovsko sodbeno protokoliranih in imajo tudi tam svojega zastopnika, ki pa ni pooblaščen, tvrdko podpisavati, radi česar se morajo pobotnice vedno na Dunaju izdavati. Tvrdke naznanjajo dalje, da se take pobotnice, ki nimajo oger-skih kolekov, ne izplačujejo, ali da se jim — ne "lede na pogodbeno pristojbino po skali III — po skali II na pobotnice pripadajoči kolkovni zneski pri likvidiranji njih terjatev odtegujejo. Neka tvrdka je specijejno poročala, da porablja za na Ogersko poslan^, račune ?a zneske pod 10 gld. ogerske kol-kovne znamke a 1 kr., ker to ogerski naročniki, ki kajpada skoro nikdar niso oblastva ali uradi, tako zahtevajo, da se izoguejo popravljanju. Ker to zahtevanje načelom pogodbe z Ogersko glede na ko-leke, neposrednje pristojbine in takse nasprotuje in je sposobno tostransko trgovstvo na nepristojen način obremeniti, je c. kr. fhančno ministerstvo ukazalo, da se naroči podrejenim oblastvom in uradom, potem političnim oblastvom I. stopinje, specijelno tudi magistratom (mestnim svitom) mest z lastnim statutom, da se naročilom ogerskih finančnih oblastev na avstrijske trgovce zaradi vročevanja plačilnih ukazov o kolkovnih pristojbinah računov in pobotnic omenjene vrste ali zaradi pobiranja takih pristojbin od teh, ne ugodi, ampak da jih je od slučaja do slučaja potom deželne finančne oblasti c. kr. finančnemu ministerstvu predložiti. Slavna zbornica se o tem obvešča s pristavkom, da se v tostranski državni polovici izdani računi in pobotnice od strani avstr. trgovcev na vsak način edino z avstrijskimi koleki opremijo, oziroma da se taki računi za zneske pod 10 gld. in pobotnice za zneske pod 2 gld. ne ko lekujejo, in da ogerska finančna uprava ni opravičena od avstrijskega trgovca ali obrtnika zahtevati, da bi tu izdane račune in pobotnice kolekoval z ogerskimi koleki. Slavna zbornica se prosi, da pojasni v tej zadevi obstoječe napačne misli trgovcev in obrtnikov in da jih ua primeren način splošno obvesti, da se morajo v Avstriji izdani računi, pobotnice in diuge pravne listine tudi v prometu z Ogersko in zasedenimi deželami 1 e z avstrijskimi koleki opremiti". To je pa tudi storilo c. kr. fiaančno ravnateljstvo z vabilom, da bi se mu konkretni slučaji naznanili, v katerih se ni tako ravnalo, kakor je zgoraj omenjeno. Drnštva. („Slovenska krščansko-socijalna delavska zveza.) [Ustanovni zbor.] Predvčerajšnji dan je kil za krščansko-socijalno organizacijo velepomenljiv, kajti krščansko misleče delavstvo ljubljansko je dobilo, kakor je naglašal slavnostni govornik, z nedeljsko ustanovitvijo „ zveze" svojo mater, vzgojiteljico, učiteljico itd. Ob '/« na 10. uro zbralo se je lepo število delavcev in delavk vseh vrst v nunski cerkvi, kjer je Č. g. dr. Debevec služil sveto mašo, na to smo se pa podali v gostilniške prostore novega „Katoliškega doma", ki so se v malo trenutkih napolnili Jo zadnjega kotička. Ob 10. uri otvori zborovanje član pripravljalnega odbora, gospod Gostinčar, ki v krepkih besedah razloži, čemu smo se zbrali na današnji dan k ustanovitvi nepolitične „zveze", ter prisrčno pozdravi vse mnogoštevilne udeležnike. Drugi član tega odbora, gospod Z i 11 e r, prebere na to posamne odstavke pravil novega društva, iz katerih posnamemo, da ima društvo nalog, vsestransko izobraževati svoje člane, organizovati jih, navajati na pravo pot, razveseljevati njih in njibove rodbine z veselicami, predstavami itd. ter v najkrajšem času omisliti si zastavo, okrog katere se bode zbiralo vse krščansko misleče delavstvo. Za tem se je vršilo vpisovanje udov. Pristopilo je takoj nad 100 članov, mej njimi dva ustanovnika in več podpornikov, posebno žensk. — Slavnostni govor |e mesto zadržanega državnega poslanca č. gospoda dr. Kreka iz posebne prijaznosti prevzel istotako član pripravljalnega odbora, č. g. dr. Debevec. Gospod govornik je rešil svojo nalogo kar najizvrstneje. V poljudni, resno šaljivi besedi je tako živo predstavljal pomen in potrebo novega delavskega društva z nepolitično smerjo, da ga je lahko umel vsak najpriprosteji poslušalec. Posebno je pa ganila poslušalstvo nastopna primera: 2e obstoječe politično društvo je oče, nova „zveza" pa mati mnogoštevilnih delavcev, ki so torej nju sinovi. Mej tem ko oče skrbi z delovanjem na političnem polju zato, da pomaga sinovom, priboriti si kruha in pravic, jih bo zveza kot ljubeča mati negovala, učila, razveseljevala ter jim sploh blažila duha in srce. Ker se nadejamo, da gospod govornik objavi obširneje svoj govor, ki bo gotovo najboljše priporočal mlado mater „zvezo", zalo o tem le še dostavimo, da je bilo mej govorom ginjeno marsikatero srce in se je porosila solza v mnogem moškem očesu, ter da je žel govornik slednjič vseobčno burno pohvalo, iz česar je sklepali, da je bil govor vsestransko dovršen. V društveni odbor so bili soglasno z vzklikom izvoljeni nastopni gospodje : Dr. D e b e v e c Josip, G o 1 o b i č Matija, dr. Gregorič Vinko, Jakopič Ivan, Kregar Ivan, Mittermayer »Wfcfil, Po I/a Jf Karol, Smolnikar Luka, S t e f e Ivan in Z a 1 e s j a k Henrk. — Za namestnike so odbrani gg.: Barag a Jernej, E r b e ž -nik Ivan, Pip Ivan in Vončina Mihael, jia nadziralne odbornike pa gg.: B a h a r Valentin, Po držaj Ivan in Eakovec Ivan. — Pri točki „raznoterosti" se je mej drugim tudi določilo, da plačujejo redni člani po 60 kr. na leto, na mesec torej 5 kr., in da se za podporne Člane po pra- vilih določeni znesek 2 gld. vplačuje labko v mesečnih obrokih. Po 12. uri je zakliučil gosp. G o • sti n čar s »lava-klici ua papeža in cesari» pomenljivo zborovanje. Pohvalno moramo tudi omeniati članov slavuega pevskega društva „Zvoa", ki so zabavali zborovale« pred in po zboru s krasno „Našo pesmijo." Bog daj novemu prepotrebnemu društvu vsestrauskega vspeha v dušni in telesni blagor delavskih trpinov ! Jutri zvečer ima novoizvoljeni odbor prvo sejo, pri kateri se izvolijo društveni funkcijonarji: predsednik in njegov namestnik, blagajnik z namestnikom, tajnik in dva knjižničarja. — Zadnjo nedelio v tem mesecu, 28. novembra, popoludne ob polu petih, pa priredi „zveia" že prvo zborovanje v prostorih „Katoliškega doma". Telegrami. Dunaj, 16. nov. (Delegacije.) Danes so se tukaj sestale avstrijska in ogrska delegacija. Vlada je predložila skupni državni proračun za 1. 1898. Oelotne brutopotrebščine znašajo 161,185.025 gld., nettopotrebščine pa 158,885.748 gold., torej za 542.280 gold. več nego vlani. Od tega znašajo stroški za vnanje minister. 4,012.900 gld., za 32.500 gold. več kakor vlani. Za vojni ordinarij se zahteva 125,634.421 gld., extraordinarij pa 11,980.407 gld.; ordinarij mornarice 10,563.060 gold., extraordinarij 3,918.200 gold., torej znašajo vse vojne potrebščine 152,096.088 gold., toraj za 454.000 gold. več kakor za letošnje leto. — V pokritje teh potrebščin določeni so carinski preostanki, ki se za leto 1898 preli-min. na 53,598.890 gld., torej za 3,025.760 gld. več kot letos, dočim se bode 102,691.120 gld. pokrilo s kvotnimi prispevki obeh drž. polovic. —Torej bo Avstrija plačala kvoto po 71,883.784 gold., tedaj za 1,703.667 gld. manj kakor lani. — Razven teh rednih potrebščin zahteva vojno ministerstvo izredne kredite v znesku 750.000 gld., naknadnih kreditov pa se zahteva za 8,151.400 gld. — Proračun za Bosno inHercegovino obsega nettopotrebščinper 3,489.000 gld., torej nekaj manj kot za letos. — Naknadni kredit vojne uprave zna;, , sedem in pol milijonov in se upravi-čuje s političnimi dogodki in odnošaji vzlasti na Balkanu, ki so tekom letošnjega leta pro-vzročili potrebo nakupovanja novega orožja in druzih vojnih potrebščin, napravo utrdb itd. Natančneje se bode o tej točki poročalo pri ustni razpravi v delegacijah. Razven tega je iz vojnega extraordinarija poudarjati točko per 2,260.000 gld., ki se porabijo za utrdbe. Tudi za mornarico se zahteva izredni kredit za napravo nove vojne ladije za obrambo obal, ki bode stala 5 milijonov. — Končni^ obračun za leto 1895 kaže, da so carinski preostanki 1895. leta znašali 53,711.002 gld., tedaj za 6,171.282 gld. več, kakor so bili preliminirani. Dunaj, 16. novembra. (Avstrijska delegacija.) Pričetkom seje je oddal član H o f -m a n n-W el len h of v ime nemške ljudske stranke izjavo, da se njegovi somišljeniki z ozirom na notranji politični položaj in posebno z ozirom na nepojasnjeno stanje razprav o nagodbi z Ogersko udeleže delega-cijskega posvetovanja le pod tem pogojem, ako se iz tega ne sklepa na njihovo stališče glede razdelitve skupnih stroškov ter glede rešitve nagodbe ustavnim potom. Tej izjavi se je priklopil v ime krščanskih socijalistov član Scheicher, v ime nemških liberalcev pa član Gross. Delegacija je nato izvolila predsednikom grofa T h u n a , njegovim namestnikom pa viteza J a w o r -s k e g a. Dunaj, 15. novembra. (Avstrijska delegacija.) Izvoljeni predsednik grof T h u n je imel daljši govor, v katerem je omenjal vrline avstro-ogerske armade ter vspehov Avstrije v zunanji politiki, posebno na vzhodu. — Nato se je vršila volitev odsekov in seja zaključila. j Inomost, 16. novembra. Pri dopolnilni deželnozborski volitvi iz kmečkih italijanskih okrajev so bili razun predsednika deželnega nadsodišča Esterle in kmečkega zastopnika Nonesa izvoljeni vsi dosedanji zastopniki. Trst, 16. novembra. Včeraj je ost a vilo delo 83 voznikov tramvajske družbe. Ves promet je vsled tega ustavljen. Mej njimi in podjetnikom se vrše pogajanja. ISl, 16. novembra. V nedeljo popoludne je navstal ogenj v velikih gozdih mej Išlom in Sv. Volbenkom v visočini 1240 m. Pogorelo je 10 hektarov gozda. Budimpešta, 16. novembra. „Corr. Bur." poroča iz Reke: Vsled zadnjih dogodkov je bila vlada prisiljena sklicati na 19. t. m. enketo, pri kateri se bode razpravljalo o zahtevah Rečanov. Mej prebivalstvom se nabirajo podpisi za nezaupnico Ba-tthyanyju. Rim, 16. nov. Uradni list javlja, da je sklican državni zbor na 30. t. m. Atene, 16. novembra. Predsednikom poslanske zbornice je bil izvoljen delyanisticni kandidat Rhomas s 83 glasovi. Kandidat nasprotne stranke je dobil 64 glasov: 8 glasovnic je bilo praznih. Svilnato Map za plesne obleke po 35 kr. do 14 65 meter — istotako črna, bela in barvasta Henne-bergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 kakovostij in 2000 raznih barv, vzorcev itd.), poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obvatno. VŠvico dvojni pismeni porto. 34 6-5 4 Tovarne za svilo G. Henneberg (c in k. dvomi zal ) Curih. f!ar!l »«: 15. novembra. Alojzij Rus, trgovec, 70 let, Poljanska cesta 31, kap. V bolnišnici: 11. novembra. Marija Macale, delavka, 19 let, jetika. — Valentin Pogadar, kajžar, 48 let, jetika. 12 novembra. Terezija Tušar, delavka, 41 let, vsled raka. — Matija Hren, gostač, 81 let, ostarelost. — Lorenc Grum, sedlar, 40 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. a л n čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo S S - > s s л . a -с-Ф Л N > CL, 15 9. zvečer 741-7 10-6 sr. j/,»h. oblačno 16 7. zjutraj 2. popol. 742-7 743-7 10-6 12-9 sr. jzah. n oblačno skoro oblč. o-o Srednja včerajšnja temperatura 10 0°, za 6-3° nad aormalou. Ш i 770 1-1 Tužnim srcem naznanjamo, da je Bogu vsega-mogočnemu dopadlo v večnost vzeti nam ljubega očeta, oziroma starega očeta in pradeda, gospoda Jurija Honigmann-a v 90. letu starosti po kratki bolezni, previdenega s svetimi zakramenti. Vsem priiateljem in znancem priporočamo našega nepozabnega očeta v spomin pri svetih mašah in molitev. Pogreb bo dne 17. novembra ob 8. uri zjutraj v Škofji Loki. V Škofji Loki, dne 15. novembra 1897. Janez, Frančliek, sinova. — Marija poročena Knaus, Ana poročena Gusell, Neža poročena Levlčnlk, hčere. t 771 1-1 Globoko užaljeni javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma o če, tast in strijc, gospod Ivan Robavs, posestnik in mesar v Šmartnem pri Litiji danes zjutraj ob 4. uri po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 57. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika bode v četrtek. dn6 18. t. m., zjutraj ob uri iz hiše žalosti v Šmartnem preneseno na župnijsko pokopališče in ondi pokopano. Svete maše zadušnice darovale sc bodo v župnijski cerkvi v Šmartnem. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Šmartnem pri Litiji, dnč 16. novembra 1897. j Žalujoči ostali. | Zahvala. 769 1—1 Za obilne tolažilne izraze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in o smrti našega nepozabnega brata, oziroma svaka, bratranca in strica, gospoda Lavrencija Bergant-a župnika v Logatcu za številno spremstvo k večnemu počitku izrekamo osobito velečast. g. vrhniškemu dekanu L. Gantarju kot voditelju mrtvaškega prevoda, dalje sosednemu č. g. iupniku J. Podboju kot cerkvenemu govorniku v slovo pokojnemu, gosp. Lovretu, vsem od blizo in daleč došlim prečast. gospodom duhovskega in svetnega stanu, osobito veleblagorcdoemu gosp. glavarju, vsem gg. c. kr. uradnikom, dalje zastopnikom, kakor tudi slav. gasilnima društvoma obeh občin, gg. pevcem za krasno in ginljivo petje, slav. učiteljstvu in vsemu p. n. občinstvu najprisrčnejšo zahvalo. Sedmina se bo obhajala v sredo, dne 17. t. m., ob 9. uri dopoldne. Žalujoči ostali. Eksekutivne dražbe. Antona Sedmaka iz Kor.tnic nepremakljivo posestvo (3950 gld.), terjatev 9 gld. 90 kr., dne 22. nov. in 20. dec. v Ilir. Bistrici. Lovrenca L e v a r j a iz Grahovega nepremakljivo posestvo (l

e vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U R" Wollzeils št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. itf PoJasnlla~£S v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vrednostnik papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnoeti naloženih (fliivnlc.