Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 10. februarja 2022 - Leto XXXII, št. 6 stran 2 »Na posodi v zlatih črkah slava se bo brala« Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... stran 7 Najlepše je, da si mladi stran 8 Če vtjüper delamo vséj, je dosta lepše stran 10 2 »Na posodi v zlatih črkah slava se bo brala« »Živéjo aj vsa lüstva,« smo lahko prvo vrstico slovenske himne v porabski inačici prebrali na keramičnih značkah, ki sta jih učenka in učenec DOŠ Števanovci v domači noši delila vsem udeležencem slavnosti ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. Slovesnost ob Prešernovem dnevu sta 4. februarja – po lanskoletni »videoproslavi« znova v živo – v monoštrski gledališki dvorani skupaj priredili Zveza Slovencev na Madžarskem in Državna slovenska samouprava. Ob šolarjih, ki se udeležujejo dvojezičnega ali narodnostnega pouka slovenščine, so svečanost obiskali tudi vidni predstavniki političnega, kulturnega, prosvetnega in gospodarskega življenja z obeh strani meje. Scenarij za kulturni program je – s sodelovanjem ravnateljice DOŠ Števanovci Agice Holec – pripravila višja svetovalka za porabsko šolstvo Valentina Novak. V polurni predstavi se je skoraj vse zložiti svoje mozaike,« nam je rdečo nit predstave orisala scenaristka Valentina Novak, ki je za ponazoritev te misli v igro vključila tudi Prenesti jo moramo na mlajše rodove, je dejala ministrica in vse Slovence na Madžarskem pozvala, naj na jesenskem popisu prebi- Predsednik DSS Karel Holec, nagrajenka Ibolya Dončec Merkli, predsednica ZSM Andrea Kovacs, ministrica za Slovence Helena Jaklitsch in državni podsekretar za narodnosti Zoltán Fürjes – ob izročitvi priznanja 30-letnim Slovenskim utrinkom staro japonsko tradicijo »kincugi«. Po pravilih le-te se morajo razpoke zlomljene in ponovno sestavljene keramične posode okrasiti z zlato »Živé naj vsi narodi,« je v dvorani zadonelo - prve takte je zapel števanovski prvošolec Zolči Nagy sukalo okoli lončarstva, ki je še kako značilno za manjšo od obeh porabskih dvojezičnih osnovnih šol. V levem kotu odra so gledalci vseskozi videli vreteno, ki ga je v drugi polovici programa gorički lončar Štefan Zelko tudi zavrtel. V predstavi smo bili priča temu, kako iz noči nastane dan, na pogostokrat temačnem odru so se v siju žarometov prikazovali učenci števanovske šole in monoštrskih srednjih šol, ki so recitirali ali zapeli tiste Prešernove verze, ki so najbolj podkrepili osrednje sporočilo gledališke igre. »Pomembno je, da ko se določeni predmeti zlomijo, jih znova zalepimo in jih obdržimo. To je res tudi za človeka: ko se zlomi pod bremenom, ne sme obupati, mora vedno znova sile le plesa števanovskih učenk, temveč – viseče nad njihovimi glavami – predstavljale tudi nekakšen simbol neskončnosti. Glasbene barvo, ki tako postanejo še veliko več vredne. Lončarstvo je bilo vodilni motiv tudi krajšega videoposnetka na sredini predstave – tako slikovno kakor tudi vsebinsko. Slišali smo daljši samogovor ravnateljice Agice Holec v porabskem števanovskem govoru, ob prastari zgodbi o nastanku človeka iz gline je pripovedovala tudi o lastnem življenju in iskanju smisla v njem. »Ta govor je prišel iz mojega srca, saj sem doživela mnogo dobrega in slabega. Zmeraj sem se pa trudila, da bi se slovenski jezik obržal, saj smo ga prinesli s seboj,« nam je kasneje zaupala pedagoginja. Pomemben motiv predstave so bile še hulahopke, ki pa niso kra- vložke mladih pevk in pevcev je na klavirju spremljala mentorica Julija Fajhtinger, s svojim ubranim petjem štiriglasnih priredb Prešernovih oziroma slovenskih ljudskih pesmi pa je kulturnemu programu svečan ton prispeval tudi Komorni zbor ZSM iz Monoštra, okrepljen s članicama MePZ Avgust Pavel ZSM z Gornjega Senika. Vsekakor lahko povemo, da so se števanovske učenke in učenci potrudili in dokazali, da ob plesnih spretnostih razpolagajo tudi z igralskimi in pevskimi sposobnostmi. Moramo pa izpostaviti, da so v nekaterih glavnih vlogah nastopili otroci iz popolnoma madžarskih družin, kar dokazuje, da se dá – ob ustrezni motivaciji – marsičesa naučiti. Ko so se luči prižgale, sta udeleženki jezikovne šole v Ljubljani med gosti pozdravili slovensko parlamentarno zagovornico Eriko Köleš Kiss, veleposlanika RS v Budimpešti Marjana Cencena, generalno konzulko RS Metko Lajnšček, župana Monoštra Gáborja Huszárja in župana Murske Sobote Aleksandra Jevška. V svojem pozdravnem nagovoru je ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch izpostavila, da so milozvočno slovensko besedo najbolj vneto ohranjali pišoči v njej, med njimi tudi gornjeseniški župnik Janoš Kühar. Domača beseda pa ne bi smela zamreti, saj se je skozi stoletja obdržala zaradi ljubezni slovenskega človeka do nje. valstva izrečejo svojo narodnost. Zbrane je pozdravil tudi državni podsekretar za cerkvene in narodnostne zadeve pri Uradu predsed- Ibolya Dončec Merkli. V svojem nagovoru – v lastni števanovski govorici – je premišljevala o spominih, ki jih je poskušala ovekovečiti med svojim tridesetletnim delovanjem na televizijskem področju in jih svojim študentom predati v preteklih štirih desetletjih poučevanja. Govornica je obujala spomine na prve Prešernove dneve v Porabju na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, svoj govor pa zaključila s tem, da moramo biti Porabci ponosni na svoj govorjeni in zapisani jezik, pri mladih pa zbuditi zanimanje za bogastvo naše kulturne dediščine. Dolgoletna odgovorna urednica televizijskih oddaj Slovenski utrinki je še ostala na odru, saj sta ji predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs in predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec – v spremstvu slovenske ministrice in madžarskega državnega podsekretarja – izročila »Priznanje in zahvalo uredništvu televizijske »Sem deklica mlada, vesela, sem pravo slovensko dekle,« so igrivo zapele učenke DOŠ Števanovci nika Vlade Zoltán Fürjes. Potegnil je vzporednico med dnevoma madžarske in slovenske kulture, pri obeh se namreč spominjamo avtorjev narodnih himn. Opozoril je, da označuje temeljni zakon Madžarske vse domače narodnosti kot državotvorne dejavnike, obenem pa podčrtal, da so odnosi med Madžarsko in Slovenijo vzorni. Ob tem je izpostavil, da je slovenska narodnostna skupnost na Madžarskem med letoma 2010 in 2022 prejela blizu 2,9 milijarde forintov proračunske podpore. Na koncu proslave je državni podsekretar izročil štipendijo dijaku monoštrske gimnazije Áronu Jakabu Soósu. Slavnostna govornica proslave je bila profesorica in novinarka Porabje, 10. februarja 2022 oddaje Slovenski utrinki ob 30. obletnici delovanja za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter za neprecenljiv prispevek pri ohranjanju slovenske identitete, maternega jezika in kulture.« Udeleženci kakovostnega programa so si lahko ob odhodu ogledali še lončarske izdelke števanovskih šolarjev in pri tem spoznali tudi knjižnoslovensko, porabsko in madžarsko poimenovanje posameznih posod. (Slikana 1. strani: Mladi porabski igralci v glavnih vlogah – z leve lončar Štefan Zelko, z desne glasbena pedagoginja Julija Fajhtinger.) -dmfoto: Silva Eöry 3 Andrea Kovács – predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem o letu 2022 Na mladih svet stoji Epidemija novega koronavirusa, ki je v minulih dveh letih zaznamovala tudi delovanje Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM), na žalost tudi na začetku letošnjega leta še vedno povzroča veliko preglavic. »Načrtovali smo, da bo naše delovanje spet potekalo po normalnih tirnicah, toda v teh dneh smo zaradi vedno več okuženih z omikronom že morali odpovedati oziroma preložiti eno od naših načrtovanih prireditev, in sicer Slovenski ples,« je pojasnila predsednica ZSM in na vprašanje, kako v teh nevsakdanjih razmerah delujejo kulturne skupine, odgovorila: »Nekatere naše kulturne skupine vadijo tudi zdaj, saj vemo, da gre tu za manjše število ljudi. Sicer pa je bilo vedno tako, da je bilo v začetku leta po navadi manj nastopov. Seveda vsi skupaj upamo, da bo epidemije že kmalu konec in bo tudi kulturno življenje lahko ponovno zaživelo v polnem sijaju. To pomeni, da bodo imele naše kulturne skupine več nastopov, kot so jih imele v zadnjih dveh letih. Naša skrb je, da jim zagotovimo čim več nastopov tako v Sloveniji kot na Madžarskem, saj vemo, da to, da bi se dobivali na vajah, ni dovolj stimulativno. Potrebno je vendarle še poudariti, da so imele naše kulturne skupine v drugi polovici lanskega leta vendarle kar nekaj priložnosti, da se predstavijo publiki, le v prvih mesecih smo večino svojih aktivnosti preselili na splet. Zdi se mi, da smo pripravili še več prireditev, kot smo jih sprva načrtovali. Upam, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi letos.« In katere večje prireditve bo ZSM organizirala letos? »Letos smo mi organizatorji Porabskega dneva. S prireditvijo želimo spodbuditi Slovence, da bodo še bolj zavedni in da bodo svojo narodno pripadnost izrekli tudi ob jesenskem popisu prebivalstva. Program bomo sestavili tako, da bomo pritegnili vse, od najmlajših do najstarejših,« je odgovorila sogovornica in razložila, da bodo letos razpisali tudi jezikovne tečaje. Šolarji se bodo konec februarja odpravili tudi v šolo v naravi, ki bo potekala na Rogli v Sloveniji. Meseca avgusta bodo v Monoštru spet organizirali tudi tradicionalno mednarodno likovno kolonijo. »Načrtujemo tudi raziskavo s področja gastronomije, saj vemo, da je del naše dediščine tudi kulinarika Porabja. Na podlagi te raziskave bi potem lahko izdali knjigo Okusi Porabja. Seveda bomo sodelovali tudi pri mednarodnih projektih, poleg tega pa bo velik izziv, da aktivno sodelujemo pri izvedbi programa spodbujanja gospodarske osnove avtohtone Predsednica ZSM Andrea Kovács slovenske narodne skupnosti na Madnagradni literarni natečaj z žarskem. Tako da je izzivov naslovom »Porabske litere«, res veliko, tudi dela bo velinamenjen tako mladim kot ko, zato upam, da bomo vse starejšim, s katerim bi ljudi načrtovano lahko uspešno radi spodbudili k pisanju: »Na izvedli,« je še poudarila Anžalost v Porabju zaenkrat drea Kovács. nimamo veliko pisateljev To, da na mladih svet stoji, se ali pesnikov, prav gotovo pa zavedajo tudi pri ZSM, tudi Z Metko Lainšček, generalno konzulko v Monoštru, pred proslavo ob 30-letnici samostojnosti Slovenije obstajajo ljudje, ki imajo umetniško žilico. Na ta način bi jih radi spodbudili k ustvarjanju.« ZSM bo letos pripravila tudi več delavnic, tako za otroke kot tudi odrasle, organizirali pa bodo tudi v luči tega, da v porabskih institucijah in organizacijah že danes primanjkuje kadra, strokovnjakov, ki bi obvladali tudi slovenski jezik. Vemo, da so se lansko jesen štirje mladi Porabci odpravili v Ljubljano, kjer obiskujejo šolo slovenskega jezika. Na žalost so se pojavile nekatere težave. »Znašli smo se v eni zelo nerodni situaciji. Veseli smo bili, da smo dobili štiri dijake, bodoče študente, ki so se odločili, da bodo v Ljubljani obiskovali celoletno šolo slovenskega jezika. Nerodna situacija pa je zaradi tega, ker smo jih prepričali, da naj to storijo, oni pa so dobili nekaj drugega, kot so sami pričakovali,« je poudarila predsednica ZSM in razložila, da mlade Porabce najbolj moti to, da so v študentskem domu nastanjeni v istem nadstropju kot študentje iz bivših republik nekdanje Jugoslavije, zato se z njimi ne morejo po- se jezika najbolje naučiš, če živiš v okolju, kjer se ta jezik redno govori. Tudi zaradi tega smo jih zaprosili, naj se vseeno prijavijo tudi na slovenske univerze. Imamo tudi obljubo odgovornih, da bodo v Ljubljani poskušali najti rešitev za težave naših bodočih študentov.« ZSM v bližnji prihodnosti načrtuje tudi izgradnjo objekta, ki bo namenjen mladim. S pomočjo sredstev, ki bi jih dobili iz skupnega slovensko-madžarskega sklada, naj bi na Gornjem Seniku, v bližini Slovenske vzorčne kmetije, uredili Multifunkcionalni mladinski center. »Vemo, da naša organizacija veliko dela na področju izvenšolskih dejav- Andrea Kovács z veleposlanikom R Slovenije v Budimpešti Marjanom Cencenom govarjati slovensko: »Resorno ministrstvo smo prosili, da bi se našla ustrezna rešitev, da bi jih preselili v kakšno drugo nadstropje ali dom.« Problem je tudi v tem, da niso vsi prepričani, da napredujejo v znanju slovenskega jezika, čeprav Andrea Kovács meni, da vendarle ni tako, saj se z njimi velikokrat pogovarja in ugotavlja, da je njihovo znanje slovenskega jezika iz tedna v teden boljše: »Vtisi, ki so jih nabrali v prvem semestru, so jih pripeljali tako daleč, da zdaj razmišljajo o tem, da bi študirali na Madžarskem. Ni nujno, da jih bomo na ta način popolnoma izgubili, ampak to vsekakor ne bo isto. Vemo, da Porabje, 10. februarja 2022 nosti. Največji problem je, da za to nimamo primernih prostorov. Zdaj, v kovidskih časih, sploh nimamo možnosti, da bi prišli s temi dejavnostmi v šole. Dolgoročno načrtujemo, da bi to postala tudi zgradba, ki bi omogočala organizacijo šol v naravi. K nam bi lahko prihajale tudi skupine šolskih otrok iz Slovenije in tako bi imeli naši šolarji možnost tudi za druženje s sovrstniki iz Slovenije. In na ta način lahko naredimo več pozitivnih korakov, ki bodo pripomogli k temu, da bo porabska mladina govorila slovensko,« je na koncu še poudarila Andrea Kovács. Silva Eöry 4 PREKMURJE Torunj Šaularge z dvej goričkih osnovnih šaul, OŠ Kuzma in OŠ Sveti Jurij, steri so se že večkrat dobro pokazali na likovnom področji, so s svojimi grafikami sodelovali tüdi na 22. mednarodnom grafičnom bienali dece in mladine v poljskom kraji Torunj. Ta prireditev bi mogla biti že leta 2020, samo ka so jo zavolo epidemije nauvoga koronavirusa prestavili za eno leto. Tak je bila slavnostna otvoritev razstave nagrajenih in za razstavo vöodabranih grafičnih del oktobra 2021. Na natečaj je bilou vsevküper poslanih 4738 grafik iz 29 rosagov. Lia Baša in Hana Husar (OŠ Sveti Jurij) pa Leon Fujs (OŠ Kuzma) so za svoje grafike daubili posamično nagrado, pauleg toga pa so bila notpokazana ške dela 23 učencov iz OŠ Sveti Jurij in 11 učencov iz OŠ Kuzma. Ovači pa so v Torunji razstavljena dela dece iz 13 slovenskih šaul. Gorički mlajši z obej omenjenih šaul, na sterih likovni pouk vči Matej Gider, so pauleg nagrad daubili tüdi diplome in kataloge. OŠ Sveti Jurij je dobila ške posebno nagrado za zanimive grafike viske umetniške vrednosti. Nagrado za kolekcijo dobijo na vsakši dve leti samo tri institucije, OŠ Sveti Jurij, stera na tom natečaji sodelüvle že od leta 2004, pa je zdaj dobila že tretjo takšo nagrado. Znamo, ka je Poljska daleč, zatau je že pred kovidskim cajtom bilau tak, ka so nagrade običajno prišle po pošti. Zdaj pa je nej bilau tak. Na Goričko jih je pred par dnevi osebno prineso poljski veleposlanik v Sloveniji Krzysztof Olendzki, steri je na obisk prišo vküper s svojo ženo. Na obej šolaj so njima pripravili krajši kulturni program. Veleposlanik in žena sta bila navdušeniva nad glasbo, plesom in gostoljubnostjo domanjih lidi. Silva Eöry Preberite – priporočamo! Poslovila se je Irena Pavlič (1934 – 2022) Predvsem v zimskem obdobju posvetimo čas branju, dolge noči ponujajo odlično priložnost za to. Zato želim v tem zapisu priporočiti knjigo, ki sem jo pred kratkim prebrala v slovenskem jeziku. Priporočam vam jo z namenom, da ko boste končali z branjem Porabskega koledarja in darilne knjige ZSM, boste imeli idejo za nadaljevanje. Ko bo potujoča knjižnica prišla v Porabje, jo boste gotovo našli v ponudbi. Obvezno branje je večini učencev v breme, predvsem zato, ker smo morali vedno med počitnicami izpolnjevati te obveznosti. Ampak če vprašamo, katero knjigo ste brali z navdušenjem, boste gotovo rekli, Malega princa. Brezčasni roman francoskega avtorja je prvič izšel leta 1943, v slovenščini so ga objavili šele leta 1964. Je ena izmed najbolj priljubljenih knjig tudi v današnjem svetu, saj govori o stvareh, ki so trenutno aktualne. Ko smo jo prvič vzeli v roke v osnovni šoli, nismo razumeli njenega sporočila. Čeprav je glavni junak otrok, ki odkriva novi svet in ugotavlja več zanimivosti o lastnostih ljudi, je roman za odrasle in za otroke, kar so tudi odrasli nekdaj bili. Za razumevanje potrebujemo osebne izkušnje, ki jih lahko dobimo samo z leti. Toda kolikokrat preberemo roman, tolikokrat bomo odkrili nove skrivnosti. Vedno ima za nas nekaj novega, nekaj poučnega, čeprav se vsebina nikoli ne spremeni. Pravljice imajo vsi radi, saj ne uporabljajo kompliciranih izrazov, govorijo jezik, ki ga vsi razumejo. Toda z branjem lahko razširjamo svoj besedni zaklad, izboljšamo pravopis in nenazadnje izginemo v lastni domišljiji. O sami zgodbi namerno ne pišem, naj bo presenečenje za vse, ki je še niso prebrali. Želim spodbuditi k branju vse, ki vas zanima literatura in slovenski jezik. Noémi Illés V prvih dneh februarja nas je doletela žalostna novica, da se je v 88. letu starosti poslovila Irena Pavlič (po možu Boros Józsefné), vsestranska slovenska aktivistka in naša dolgoletna sodelavka. Irena Pavlič, ki se je rodila 15. novembra 1934 v Slovenski vesi v Porabju, je bila po poklicu učiteljica slovenskega jezika in zemljepisa. Po končanem študiju v Budimpešti se je leta 1955 vrnila v rojstno Porabje in sedemnajst let poučevala na osnovni šoli v Števanovcih ter pet let na gimnaziji v Monoštru, kjer je uvedla slovenski krožek oziroma pouk slovenskega jezika. Leta 1972 jo je pot odpeljala v Budimpešto na nekdanjo Zvezo južnih Slovanov, kjer je osemindvajset let opravljala delo referentke za slovensko narodnost. Urejala je slovensko rubriko v Ljudskem koledarju, za časopis Narodne novine je pripravljala članke in študije o življenju Slovencev na Madžarskem, uredila knjigi Porabska pesmarica in Slovenske pravljice iz Porabja, delovala pa je tudi kot urednica samostojnega Slovenskega koledarja (od 1986 do 1994). Po razpadu Zveze južnih Slovanov (1990) je Irena Pavlič postala sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem, zastopala je interese novoustanovljene organizacije v madžarskem glavnem mestu. V Budimpešti je ustanovila tudi Slovensko društvo, ki ga je kot predsednica aktivno in uspešno vodila kakih 25 let. Društvo je pod njenim vodstvom redno organiziralo prireditve, ki so bile namenjene povezovanju slovenske skupnosti na Madžarskem. Posebno pozornost je namenjala mladim, jih spodbujala k študiju v Sloveniji in učenju materinščine. 2011. leta je organizirala tudi pevski zbor društva, ki v svoj program vključuje slovenske ljudske pesmi in tako prispeva h krepitvi kulturne identitete Slovencev v Budimpešti. Organizirala je tudi številna študijska potovanja v slovenske kraje ter srečevanja s Slovenci v sosednjih državah. Njeno delo so priznali tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Priznanje »Za narodnosti« je dobila skupaj z Ireno Barber leta 2000 v madžarskem Parlamentu v Budimpešti. Medaljo za častno dejanje ji je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil leta 2014 na slovesnosti v Predsedniški palači v Ljubljani. Irena Pavlič je bila steber slovenstva v Porabju in tudi v Budimpešti ter je pomembno prispevala k utrjevanju položaja slovenske narodne skupnosti in njene kulturne identitete. Naj počiva v miru! Porabje, 10. februarja 2022 5 Indašnje slovenske meštrije – 6. Mlinarge Mlinarstvo je nej prava domanja meštrija, bilau pa je na Slovenskom telko ižni mlinov, šteri so mleli za edno držino in njene sausade, ka se moremo ž njimi mujs spravlati. Daleč »oprtami« (remnami). Leta 1770 so vödali mlinski red za Kranjsko, od tistoga mau so se leko mlini na Savi, Ljubljanici, Krki in Kolpi postavlali samo z dopüščenjom. Mlinar je mogo v svojom mlini red držati in vöstrejbiti müši, depa tehnične hibe je tö mogo vöpopraviti. Če je bila voda niska, je mogo oprvim za pavre mleti in samo sledik za sé. Sigurno so naprejspisali, ka mlinar ne smej razločke delati med pavrami, melo pa more mujs zvagati in nej samo z mertükami (merniki) vözmejriti. »Mertük« za sildje – s tejm so vömejrili pšenico, Na konci 19. stokukarco ali dino letja je bilau na pelati sildje je bilau za veško Kranjskom več kak 1500 mlilüstvo zamüdno in drago, zatok nov, šteri so na leto semleli 124 so mogli biti mlini »pri rokej« – gezero ton sildja (ta numera je če je bilau za nji zavolé vodé. bila na Štajerskom in KorošNa Štajerskom – na Dravskom kom 60 gezero ton). Mline so pauli in v Slovenski goricaj – so modernizérali med letoma postavlali mline na vöter tö, na 1800 in 1931, v Ljubljani so Müri pa so bili nika posabnoga prvoga parnoga postavili leta plavajauči mlini. 1859. V tisti cajtaj so mline že Mline so poznali že antični Rim- küpüvali bautoške in krčmarge ljani, na Slovenskom pa so tö, nauve so samo na rejtki zije začnili postavlati v ranom dali. Pomalek pa so začnile grsrejdnjom vöki. Slavski starci tüvati veuke mlinarske firme, gnešnji Slovencov so je eške nej zavolo šteri je na nikoj prišlo nücali, ništerni brodijo, ka so dosta paverski mlinov. je prejkvzeli od svoji romans- Pred drügov svetovnov bojnov ki sausadov (rejč »mlin« pride so pripauvali preveč pšenice, prej z latinskoga »mulinum«). lüstvo pa je nücalo vsikdar meMline so stari Slovenci začnili nje mele, vej je pa gelo furt več na veuko postavlati v 12. in 13. mesá, zelenjá in sada. Slovensstoletji, štiristau lejt kisnej pa so ki paver je začno mesto sildja na šurki vodaj zidali že vodne več krumplov in graja pauvati, mline na osem kolé tö. zatok so mlini zgüblali svojo V indašnji cajtaj so mlini stali znamenje. Po bojni so oprvim blüzi gradov, vej je pa dau naj- na nikoj prišli mlini na vöter več mleti zemliški gospaud. in plavajauči mlini, vej so pa Samo gda je mlinar tau delo vpelali moderno mlinarsko zgotovo, se je leko spravlo s tehnologijo. Nej so več nücali pavrami. Zvün gradski mlinov energijo vodé, zatok so mline pa so na dosta mejstaj postavili leko postavlali že pauleg glavni ižne mline, šteri so mleli za do- poštij ali po veuki varašaj tö. manje potrejbe. V tisti časaj so Kolé sta gnali para in električpavri svojo sildje prinesli ali pri- na energija. pelali v birkeči ali kozdji mejaj, Po staroj šegi je gazda mlina štere so si zvezali na pleča s tzv. gorvzeu ednoga mlinara, šteri je s svojov držinov živo v mlinskoj zidini. Mlinarova žena je bila lapica tö, familija je držala dosta pujčkov, vej je pa mejla zavolé otraubov (korpa) za polagati. Takše je tö bilau, ka je biu sam mlinar gazda od ednoga menjšoga mlina, de so pa mogli takši majstri po modernizaciji zvekšoga vsi odati svoje mline. Mlinarge ali njini pomočnicke vpelati plačüvanje s penezami, de se je pa tau nej posrečilo. Merico so vsikdar djemali od sildja, od semlejti zrn pa samo otraube. Pavri so mlinarom večkrat dali malo več sildja, ka bi sami več otraubov za polaganje dobili. Sildje so vömejrili z mertüki za pšenico, kukarco in dino (25 kg), mala »merica« pa je bila 1-2 literska. Ali so ednoga mlinara radi meli Mlinarstvo je edno od najstarejši meštrij – mline so postavlali zvekšoga pri krepši vodaj so vküppobérali sildje in za en par dni s kaulami kaulipelali melo po vesnicaj. Tau se vej, ka je takšo tö bilau, ka je lüstvo samau pripelalo svojo sildje v mlin. Če je nekak prišo od daleč, je leko v mlini spau tö in počako, ka ma semelejo sildje. Po večeraj je pri mlinari vküpprišlo dosta lüdi, šteri so šejftali, se kartali ali iskali lübezen. Če je dosta mlo, je mogo mlinar svoj mlinski kamen sklepati vsakši 48 vör. Bejle mlinske kamle so klesarge vösekli na gorenjskom Sorškom pauli ali kauli varaša Naklo, črne kamle pa so mlinarge dobili s kamnolomov kauli dolenjskoga Kočevja ali štajerskoga Celja. Bole flajsni mlinarge so znali na kamlaj narediti kašo tö, donk pa so meli v največ mlinaj za tau posabne škéri, tzv. »stope«. S tejmi so lüščili zrna prosa, gečmena ali dine v kašo, ka je bilau trnok zamüdno delo in naponi je trbölo vküppoberati zrna, štera je stopa völičila. Mlinarski majstri so ranč tak pred očami meli svoj zaslüžek. Največkrat so jim plačali v naturi: leko so si vkrajvzeli »merico«, tau je en tau sildja. Po drügoj svetovnoj bojni so steli ali nej, je zavisalo od toga, kelko sildja ali otraubov je za sé proso. Ovak so té majstre držali za najvekše šlajfare, če rejsan so mogli dati vse mertüke in merice uradno poštemplati. Najbaukši cajt za mleti je biu od juliuša (gda je pšenica ozrejlila) pa do božiča, po tistom je bilau do drügoga juliuša pá trnok malo dela. Najüšiva mejseca za mlinara sta bila apriliš in majuš. Našo Pomurje je bilau erično po svoji plavajauči mlinaj na Müri, ki so se brž cujvzeli visini vodé, štera se je zdigavala in spiščavala. Gnes najdemo eden plavajauči mlin samo pri Ižakovci, šteroga so postavili leta 1998. Babičov mlin pri Veržeji na drügom bregej Müre má na čanaklinaj samo mlinske kolé, depa eške itak melejo sildje v njem. Lani januara je mrau slejdjen mlinar na Müri Vladimir Babič. Gnesnedén so že vsi stari mlini bole turistični, v ništernaj pa si vertinje donk leko küpijo friško melo, štero so kamli eške po indašnjom semleli. -dmilustraciji: Marija Kozar Porabje, 10. februarja 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Obnovijo spomenik osvoboditve Leta 2020 se je dolaküpila gostilna Tóvendéglő v Somboteli, stera pri jezeri Csónakázó stoji, pa s tejm vred tista parcela tö, gde je spomenik osvoboditve. Nauvi lastnik v plani ma, da obnovi emblematični spomenik Sombotela pa kaulakvrat cejli park, kama poleti sploj dosta lüstva odi. Od obnavljanja se zdaj pogovarjata občina pa nauvi lastnik. Spomenik se zozido leta 1970 po plani arhitekta Jánosa Heckenasta, prejk so ga dali 4. aprila, na den osvoboditve. Spomenik je 29 mejtrov visiki, k zidanji so 414 kubikov betona gorponücali. Kaulak njega so do leta 1989 politične proslave meli, med drügimi tü so presegali člani KISZ-a, mladinske komunistične organizacije. Spomenik je tak popularen biu, ka še v stari sombotelski grb so ga tü notranamalali. Spomenik je simboliziro svobodo, razvoj pa gradnjo rosaga, ali bi mogo vse tau simbolizirati, zato ka s tašim namenom so se načrti delali. Nauvi lastnik v načrti ma, ka nej samo spomenik, liki cejli park se obnovi, na nauva zozida, de vsakšefele prireditve, športne igre de leko organiziro. Tau bi že fejst potrejbno bilau, ka kak spomenik tak cejla krajina kaulak njega zavole »retro« vögledata. Tau gvüšno malo lüstva vej, ka sta v Somboteli dva tašiva spomenika, steriva sta cejlak gnakiva, samo telko, ka eden je dosta menši. Te mali spomenik v sombotelski zadrugi stoji, postavili so ga za 25. obletnico ustanovitve zadruge. Zanimivo je, ka z velkoga spomenika, gda je bila sprememba režima, so dolavzeli rdečo zvejzdo, na taum malom je goraostala. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Predlog ukrepov zaradi naraščajočih cen energentov Vlada je sprejela predlog ukrepov zaradi naraščajočih cen energentov. Od 1. februarja do 30. aprila bo oprostila plačevanja omrežnine tako za priključno moč kot za porabo električne energije vse odjemalce. Znižala je tudi trošarine za električno energijo na najnižjo mogočo stopnjo, prav tako trošarine na pogonska goriva in kurilno olje. Navedeno bo veljalo med 1. februarjem in 30. aprilom. Z odšteto omrežnino in nižjimi trošarinami naj bi se zneski položnic za gospodinjstva znižali od 30 do 35 odstotkov. Vlada napoveduje tudi solidarnostni dodatek v vrednosti 150 evrov tistim, ki so jih podražitve posebej prizadele. Skupaj bo dodatek državo stal 106 milijonov evrov. Tri državna odlikovanja Slovenski predsednik Borut Pahor je podelil tri državna odlikovanja. Z redom za zasluge je odlikoval Francija Feltrina in Francija Pivca, s častnim znakom svobode Republike Slovenije pa Milana Klemenčiča. Nekdanji poslanec in nekdanji predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa Franci Feltrin je odlikovanje prejel za svoje zasluge pri povezovanju Slovencev v izseljenstvu in za pomoč rojakom pri vračanju v domovino, podpredsednik Zveze kulturnih društev Maribor in nekdanji poslanec Franci Pivec pa za zasluge na področju kulturnega sodelovanja s Slovenci sosednjih držav in za prispevek k oblikovanju kulturne identitete mesta Maribor. Za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije je častni znak svobode prejel ustanovni član Združenja Sever Milan Klemenčič. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je Feltrinu in Pivcu čestitala ob prejemu visokega odlikovanja ter se jima zahvalila za prizadevnost in dolgoletno delo v dobro Slovencev v zamejstvu in po svetu. Pisali smo pred 30. lejti V 3. številki novin Porabje, stera je leta meni od predsednika Göncza, gospo1991 vöprišla 13. februara, je na drügi du Peterletu pa od premiera Antala, strani objavleni intervju s predsedni- s katerimi je Madžarska priznala kon slovenskoga rosaga Milanom Kučanom. Novinar Ernest Ružič ga je prva pito, kak on vidi prispevek manjšin v procesi slovenskoga osamosvajanja. »Nesporno je bila njihova vloga zelo velika. Dejstvo je, da je Slovenija bila v času, zlasti v prvih mesecih osamosvajanja, med vojno in po njej, v veliki izolaciji, v informacijski še posebej. Tako so imele naše manjšine v sosednjih državah pomembno vlogo, da so širile slovensko resnico, slovenske poglede na vzroke krize, na možne rešitve, na dokaze, s katerimi smo utemeljevali svojo odločitev. Kot državljani teh držav so zahtevali priznanje in komunikacijo z nami. Vse to ni ostalo brez vpliva, čeprav je seveda res, da smo se zavedali, da ima prizadevanje naših sonarodnjakov meje, in da je eno občutek patriotične dolžnosti do slovenskega Del intervjuja z Milanom Kučanom izpred 30 let naroda, do njegove velike odločitve, so pa hkrati državljani teh držav, samostojnost Slovenije in želi diplovezani na tamkajšnjo zakonodajo. matske odnose na ravni veleposlanišMislim, da je mogoče reči, da čez to tev. Upam, da bo k nam prišel gospod mejo niso šli in da je to vplivalo na Göncz v spremstvu njihovega velepodobronamernost vlad vseh teh držav, slanika v Ljubljani in da ga bom jaz da so s Slovenijo zelo hitro, po tem ko lahko pričakal na odprtem mejnem so bili izpolnjeni vsi pogoji, urejale prehodu v Martinju.« diplomatske odnose,« je povedo Milan V rubriki Materna rejč je Francek Mukič Kučan, steri je med drügin odgovoro pod naslovon LAGVE GRABLE etak piso: tüdi na tau pitanje: »Vi in predsednik »Inda svejta so v Ljubljani tö nej dosta madžarske države Árpád Göncz sta slovenski šaul meli, zato se jé več mlaPorabskim Slovencem obljubila mej- di lüdi na austrijskom Štajerskom pa ni prehod med Gornjim Senikom in na Dunaji (v Beči) včilo. Eden si je že Martinjem. Na to vaju opozarjamo vendrak pau leta tam glavo trau, gda v vsaki številki, ko zapišemo, koliko je gnauk domau prišo na Slovensko. dni je minilo od tedaj, ko bi moral Doma je büu iz ene slovenske vesnibiti prehod odprt. »Prepričan sem, ce. Te pa gda se je srečo z domačimi da ni razlogov za nadaljevanje tega lidámi, nika nej sto z njimi slovenski štetja. Slovenija je s svoje strani stori- pripovejdati. Ka je un prej že pozabo. la vse, da bi jaz in drugi politiki, ki (Gnesnaden bi tak pravili, ka je takso bili pri Porabskih Slovencih, lahko ši büu, kak bejli elefant (slon), šteri svojo obljubo izpolnili. Odgovor iz Bu- se na žmetni (težko) vči, pa na léki dimpešte je doslej bil, da Slovenija ni pozabi.) No, kak pravim, té mladi mednarodno priznana in da morajo gizdalin je samo nemški tuko. Te pa ravnati obzirno zavoljo problemov, ki je nika po dvorišči odo, gde so ležale jih ima madžarska manjšina v Vojvo- ene grable. Pa samo fejst nikše cvandini. Ti pomisleki so zdaj odpadli in cige gono. Nej kaulivrat gledo pa je neprišel je čas, da se vprašanje uredi in vejdoč gor na grable staupo - tam, gde da se odprejo tudi drugi prehodi na so klinci. Bum!!! Štűu ga je alamensko meji z Madžarsko. Madžarski kon- v čelo düno. V velki nevoli je pozabo, zul iz Zagreba je prinesel dokumente, ka ne vej slovenski, pa je na ves glas Porabje, 10. februarja 2022 zakuno: Au, tvojoga parpitanoga zlodjá!!! Drugi pa so se fejst hrzali, ka prej rejsan ne vej več slovenski. Krucifiks. Če je ta zgodba rejsan malo hejcna, žalostna je tö. Ka med nami Porabskimi Slovenci, na žalost, tö gestejo takši, šteri malo na Vogrsko odidejo ali pa v drugi rosag, pa za en par mejsecov več ne vejo slovenski. Kakša škoda, ka tisto zatajijo, ka don znajo! Zato, ka se v takšom kratkom cajti nemški, engleški ali vogrski pošteno eške bole ne morejo navčiti. Etognauk sam odo v Sakalauvci pri Šantaninomi oči, šteri so ranč grabline klince redili pa so se taužili, ka lüstvo od nji tö ne küpüje več tak pavarsko šker kak prva. Tak pa te slüž tö nega. Oča dragi! Vej pa tü mate velko priliko! Naredite ene grable za vsakšoga Porabskoga Slovenca, šteri ne guči ali pa neške gučati slovenski! Vi tö dosta takše poznate. Če mate kakšo dobro (sakalauvsko) zvezo na Slovenski zvezi v Monoštri, pitajte je, če bi uni tö nej leko küpili par stau falatov? Ja, pa na tau skrb mejte v tej modernaj, kapitalističnaj cajtaj, ka če škete meti pravi biznis - pa neškete klince kovati -, te ne smejte več telko klincov delati, liki bole - štile. Stiele Nicht, Stille Nacht.. .« Šaularge iz 6. razreda na gorenjesenički šauli pa so šli pri vöri slovenščine v naravo. »Najprej smo si ogledali drevesa in se o njih pogovarjali. Potem smo govorili o živalih, o tem, kje živijo pozimi, s čim se hranijo. Medtem ko je učiteljica Judita razlagala, se je oglasil opoldanski zvon. Potem smo se šli kepat. Hoteli smo narediti sneženega moža, toda Francek nam je nagajal, zato se nam ni posrečilo. Trije fantje pa so „umili” Vero. Ura mi je bila všeč, ker smo se učili in tudi zabavali,« je napiso Andraš Časar, Žuža Mezei pa je cujdala: »Pri uri slovenščine smo šli ven, da bi si ogledali zimsko naravo. Tla je pokrival rahel bel sneg, ki se je lepo bleščal. Za sabo smo puščali sledove stopal. Tudi hiše so bile pokrite s snegom, ven so kukali samo dimniki. Opazovali smo drevesa in rastline. Pogovarjali smo se o živalih. Tudi kepali smo se. Vesela bi bila, če bi imeli v tej zimi še več takšnih ur.« Vküppobrala: Silva Eöry 7 Glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod ... MADŽARSKI, HRVAŠKI IN SLOVENSKI GLASBENIKI SKOZI ČAS IN PROSTOR (10) Madžarska, 4 in Zoltán Kodály (1882-1967) Še en madžarski skladatelj, etnomuzikolog in pedagog Zoltán Kodály je bil rojen v Kecskemétu 16. dec. 1882. Za razliko od pred- Zoltán Kodály, portret hodnika in »velikega madžarskega glasbenika B. Bartóka« je vseskozi ostal na rodnem Madžarskem. Tam, v Budimpešti, je 16. mar. 1967 tudi umrl. Poleg vsega navedenega je zagotovo najbolj zaslužen kot pedagog, znan po svojih inovativnih metodah glasbenega izobraževanja-solfeggiu. S povezovanjem madžarske ljudske glasbe in plesov z umetno pa je dvignil mednarodni status madžarske glasbe. Populariziral jo je do te mere, da so jo po eni strani sprejeli z obema rokama, spet po drugi pa, da je bila ta »nekulturna in neafirmirana«. Kajti Kodály je bil v nasprotju z Bartókom ves čas v stiku z ljudmi. Zato pa je Kodályeva avtoriteta pedagoga enaka njegovi ustvarjalnosti, kompoziciji. Prav njegove inovativne pedagoške tehnike glasbene vzgoje so navdihnile njegove sodelavce pri razvoju in uveljavitvi metode Kodály. Ta je še dodatno izkoriščala naravne glasbene talente otrok. Metoda je še danes na široko uporabljana in uspešna za poučevanje glasbenih osnov. Kodály je sestavil ogromno kakovostnih zborovskih etud, vaj, ki so bile izrecno namenjene ljubiteljskim pevcem. Njegovi prispevki za glasbeni svet na splošno in zlasti za madžarsko glasbo so tako veliki, da bo to ostalo za vedno, dokler bodo ljudje radi peli. Zoltán se je že rodil dvema ljubiteljema glasbe, materi Paulini in očetu Frigyesu, ki je bil sicer poklicni železničar, uradnik, šef postaje; oče je igral violino, mati pa klavir. Kljub temu pa je bilo Zoltánovo primarno zanimanje za literaturo in ne za glasbo. Zaradi očetove službe se je družina precej selila: iz Kecskeméta v Galánto in Nagyszombat (zdaj Trnava na Slovaškem). Tu se je Zoltán učil violino, violo, violončelo in klavir ter prepeval v cerkvenem katedralnem zboru. To in pa preučevanje (glasbenih) partitur v katedralni knjižnici in zaznamovanost violončelu so mu pripomogli, da je očetu, ljubitelju, lahko že v mladosti sestavljal večerne točke domačega (godalnega) kvartetnega muziciranja. Svojo prvo mladostno skladbo za orkester je zapisal že s 15-imi leti (1897). L. 1900 je po maturi na gimnaziji Archiepiscopal v Budimpešti najprej študiral madžarsko in 1904. Naslednje leto, ko se je spoznal z B. Bartókom, je na AG pridobil še drugo diplomo. Na budimpeštanski Univerzi je tudi doktoriral iz muzikologije. Njegovo temeljno in vseživljenj- Kodály ob klavirju sko delo je bilo zagotovo preučevanje glasbene govorice svoje domovine. O tem je objavil vrsto opaženih znanstvenih del. Kot skladatelj in ustvarjalec je šel po svoji poti. Po naravi je bil lirik in je zgodaj pokazal na izrazito vokalni način glasbenega mišljenja. Otresel se je začetnih vplivov Slovenski violončelist Milan Hudnik igra Kodálya … nemško književnost. Glasbeni klic pa je bil zanj tako močan, da se je kmalu vpisal na tamkajšnjo Akademijo za glasbo »Franza Liszta.« Postal je študent kompozicije nemškega skladatelja in dirigenta Hansa von Koesslerja (1853-1926). Diplomiral je l. Tudi sam je bil vrsto let profesor na budimpeštanski glasbeni akademiji in tam vzgojil generacije mladih ustvarjalcev in etnologov (etnomuzikologov). To zagotovo potrjujejo Kodályeva dela za or- J. Brahmsa in C. Debussyja ter segel po pentatoniki, modalnosti, ornamentiki in t. i. rubato ritmih, tako značilnih za madžarsko tradicijo. Vzdušje ljudskega muziciranja je ohranil tudi v popolnoma inštrumentalnih delih in odvrgel odvečno patetiko. kester (suita Háry János, Plesi iz Galánte, Simfonija idr.), komorna glasba, jasno in glasno podčrtana godalno (Intermezzo za godalni trio, dva Godalna kvarteta, Sonata za violončelo, Duo za violino in violončelo, Sonata za solo violončelo, Serenada za 2 violini in violo idr.), dve operi (Háry János in Transilvanska predilnica), podčrtano vredna zborovska glasba idr. Za promocijo madžarske kulture in še posebej glasbe ter zaradi zdaj že svetovno in ne le zgolj evropsko uveljavljenih madžarskih glasbenikov, kot so F. Liszt, B. Bartók, Z. Kodály idr. Ima Madžarska v 26 mestih in 24 državah svojo mrežo kulturnih inštitutov, ki so jih prav s 1. sep. 2021 preimenovali v Lisztove inštitute. Slednji deluje zelo uspešno tudi v Ljubljani. Tako kot večina njih si mdr. prizadeva za izvedbe in izdaje madžarske glasbe na različnih področjih; tudi na tistih, kjer je bil Z. Kodály najuspešnejši: na umetniškem (ustvarjalnem in poustvarjalnem) in še posebej za uveljavitev ter seznanjanje sveta s slovito Kodályevo glasbeno pedagoško metodo. (Slika na 1. strani Kodályeva »pevska šola;« …, fragment) (Prihodnjič: Slovenija 4 in Vöra bije/Ura bije) Franc Križnar Porabje, 10. februarja 2022 ... DO MADŽARSKE Vohunili so za okrog 300 ljudmi Določeni deli poročila o uporabi vohunske opreme Pegasus, ki ga je pripravil Ogran za zaščito podatkov in informacijske svobode, ostanejo tajni vse do leta 2050. S tem je javnost seznanil vodja omenjenega organa Attila Péterfalvi. Dodal je, da so raziskali sto primerov uporabe izraelske vohunske opreme Pegasus. Po njihovih ugotovitvah uporaba ni bila sporna, saj so opremo uporabljali v skladu z zakonodajo. Kot je pojasnil, so vohunske aktivnosti, ki so jih izvajali s pomočjo Pegasusa, odobrili sodniki ali ministrstvo za pravosodje. Naj omenimo, da ne sama ministrica, temveč njen namestnik, državni sekretar, ki je takrat že odstopil, saj poteka proti njemu preiskava zaradi suma sprejemanja podkupnine. Organ za zaščito podatkov je svojo preiskavo o uporabi vohunske opreme Pegasus začel šele lani avgusta, čeprav se je že veliko prej govorilo o tem, da je niso uporabljali le za vohunjenje v zvezi z organiziranim kriminalom in terorizmom, temveč so jo uporabljali tudi v primeru novinarjev, politikov in gospodarstvenikov. Vodja organa za zaščito podatkov in informacijske svobode je izjavil, da nobena uporaba ni kršila pogodbe, ki jo je Madžarska podpisala z izraelskim izvajalcem programa, ni pa odgovoril na vprašanje, kdo konkretno je kupil program od Izraela. Je pa izpostavil, da bo verjetno odredil preiskavo, kdo in kako je dal v javnost telefonske številke, ki naj bi jim z omenjenim programom prisluškovali. Romi ne bodo imeli svoje liste na volitvah Dražavni romski samoupravi tudi prejšnji teden v ponedeljek ni uspelo postaviti svoje liste za državnozborske volitve, saj se člani niso mogli dogovoriti, kdo naj vodi listo, kandidat, ki ga podpira provladno usmerjena romska organizacija Lungo drom, ali kandidat, sedanji predsednik Državne romske samouprave, ki je bolj protivladno usmerjen. Ker 31. januarja na občnem zboru ni prišlo niti do glasovanja, Romi na volitvah 3. aprila ne bodo imeli svoje liste, saj so zamudili s postavitvijo le-te. Zakon namreč predpisuje, da se morajo t. i. narodnostne liste postaviti najkasneje 20 delovnih dni po razglasitvi datuma volitev. Predsednik države je volitve razpisal 11. januarja, torej rok je potekel 31. januarja. 8 Najlepše je, da si mladi Vajdina Kati v Slovensko vesi živejo, dekliško se Dedič zovejo, po možej so Nemet, depa vsikši je samo tak zové, Lászlóné, samo je njej nej napamet prišlo. Te je drüge pitala, kak se zovém, kakšni Kati, edna iz Füzeša tak po noriji tavsejkla, kakšni Kati, vej pa Neguš Kati. Tak sem te dja od tistoga mau Neguš Kati ostala.« - Te stare molitvene knjige, stere ste zdaj vö iz kaštüle vzeli, od koga ste je erbali? »Te molitvene knjige je moja baba mejla, tau je ta baba, stera na taum starom kejpi te bejli vacalejg (ruto) ma. Oni so s stejmi molitveni knjigi odli k Vajdina Kati iz Slovenske vesi meši pa k večernici. ka Neguš Kati. Dva ked- Dja še edne mam, depa dja ti na nazaj sem valas daubo tiste ne dam, tiste so moje, iz od njij, ka stare molitvene tistih molim slovenski vö.« knjige majo, stere oni več - Gda so baba molili, te ste ne nücajo, če mi je trbej, aj vi tö paulak bili? pridem po njé. Nej sem si »Najbola smo te molili pa dosta zmišlavo, zato ka nam spejvali, gda smo pejški v v Andovci v Porabski doma- Ritkarovce šli, tašoga reda čiji vse kaj tašo prav pride. po cejloj pauti. Dja tiste staPa če sem že pri njij odo, te re slovenske pesmi še zdaj Zdavanjski kejp smo se malo pogučavali, kak je kaj bilau prvin, kak je kaj gnesden. - Tetica, tau mena povejte, zaka vas zovejo tak ka Neguš? »Gnauk je edna ženska iz židane fabrike brž mi stejla prajti ime, ka Nemet vejm, stere me je baba navčila.« - Kama ste odli? »K Štejzlini v Ritkarovce, zatok ka ona je tam gorarasla. Ona je ovak fotiv bila, njena mati je iz Slovenske vesi bila pa gvant je odla prat pa tam gnauk samo kusta gratala. Ona je tak sirauta bila, gda se je moja baba naraudila. Te so njau, še te, gda je dejte bila, za hlapca dali k Štejzlini, zato ka so go nej mogli goraraniti. Zato sva te müve z babov telko nazaj v Ritkarovce odle.« - Je eden stari kejp tü paulak pri molitveni knjigaj, sto so na taum kejpi? »Moja baba, od stere sem zdaj gučala, dejdek, moja mati pa njeni drügi mauž. Zato ka moj oča je nas tü njau, gda sem dja štiri mejsece stara bila, zato ka sta z materdjov nej dobro živala. Tau je mena moja baba gunčala. Očo so z mojo materdjov tak vtjüpsparali, lübezen je sploj nej bila, zavolo toga sta te sledkar raznoka šla. Te drüdji mauž je najprvin iz Sakalovec emo ženo, ona je taši beteg mejla, ka bi nej smejla roditi. Depa pokojna Mariška je na silo stejla meti dejte, pa gda se je mali naraudo, za par dni je ona mrla. Tau dejte je vejn eno leto nin v Somboteli bilau, tam gde so tisti mlajši bili, steri so nej meli stariše. Potejm je te nazaj v Sakalovce prišla k babi, gda se je moja mati drügo paut z njenim očom zdala, te je tau malo k sebi vzela. Ta mala je na taum starom kejpi dolavzeta, stera tam naprej, na zemlej sedi.« - Tau ste prajli, ka so vas baba goraranili, gde je bila vaša mati? »Zato ka moja mati je v židano fabriko odla delat, pa dejdek tö, zavolo toga je z menov bola baba bila. Sprvoga je ona tö v fabriki delala, depa mogla taknjati, zato ka šicli ji je vöodneso okau. Mašin je nej dober bijo, zato ka mojster ga je nej vedo naprajti, depa dejdek je pritiskavo, aj vse mašine žene, tak de te več slüžila. Samo lagvo je zopojdla, na edno okau je slejpa gratala, tak je te ona doma bila pa namé skrb mejla.« - Vi ste sami bili? »Nej, mejla sem enga brata, samo on je v Meriko odišo. Depa prvin kak bi mrau, je plačali žau (obresti), bola so žrebali, večina je par forintov dobila, ka so pa vekšo srečo meli, tisti so nazaj dobili cejle pejneze, ka so nutraplačali.« - Dobro je bilau vam z babov doma, dobro je bilau Družina: stara mati, stari oče, mati pa očim (mostohaapa) pa Kati domau prišo pa zdaj je te tü pokopani, tau je njegva želja bila.« - Tü, med starimi kejpi, sem najšo niše stare papire, steri tak vögledajo kak papirnati pejnez. Goranapisano je pa tau, ka békekölcsön, ka tau znamanöjva? »Tej papiri so po drügi bojni tü gorrasti? »Kak bi pa nej bilau dobro, gda si mladi, nej si betežen, veseli si. Dja, če si tak nazajmislim, samo sem popejvala pa plesala, dja sem samo tau gledala, gde kakšna muzika je pa te sem že bejžala, aj leko plešam. Da sem se oženila, te je že človek nej tak fraj, te je Békekölcsön – posojilo za mir, v 50-i lejtaj je mogla vsakša držina takše »papire« küpiti od države pa s tejm pomagati, ka bi se rosag razvijo vöprišli, za razvoj Vogrskoga rosaga. Zato, ka je vö bilau dano, ka vsikša družina iz te papirov vsikšo leto za edno mesečno plačo vrejdnosti mora tjüpti. Tej békekölcsön papiri so 50, 100 pa 200 forintov vrejdnosti meli. Za te békekölcsön papire so nej Porabje, 10. februarja 2022 že beteg prišo, kak starci, tak dja, tak mauž, te mlajši, tak pa te več nejmaš veseldja. Tau gvüšno, ka mlada lejta so najlepša, kak koli ka je srmastvo bilau, zato ka si zdrav pa nejmaš brige. (Kejp na 1. strani: Vajdina baba pa dejdek.) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas – 18. Pripovejsti od stari Slavov Stari Slovani, indašnji Slavi so se po Evropi začnili po leti 500 seliti. Tisti Slavi, iz steri so Slovenci vöprišli, so dosta vekše teritorije naselili, kak na steri gnes živejo. Tam so se pomalek prve države (rosagi) organizejrale. Od Karantanije smo neka že povedali, gda smo od imenaj njivi knezov pripovejdali. V taum pisanji si eške ene druge pogeldnimo, stere so bile velki faktor v tistom časi. Spaudnja Panonija Ime Panonija iz rimski časov es do nas séga. Tak se je ena od vnaugi njini provinc zva- gratala. Pribina je že krščansko vörvanje gorvzeu, dober si je s krščanskimi Franki biu. V modernoj rejči bi leko prajli, Tak je za časa Koclja Spaudnja Panonija vögledala. Gnes se vej, ka na brgaj kaulak Blatograda pa Blatnoga jezera je sedem velki slavski vesi bilau. Vej se tau tö, ka velke vesi so že po cejloj državi bile, ene že cejli mali varaši tö la. Od nji so arheologi dosta vsega v zemli najšli, eške gnesden se takše godi. Tak ménje Panonija že 2000 lejt živé pa je živelo za časa naši stari tö, država se je Spaudnja Panonija zvala. Gvüšno, ka ne moremo od države, kakšne gnes poznamo, pripovejdati. Depa dun je tau bila, mejla je svojga glavara, svojo sodačijo, dacare pa vse tau, ka država mora meti. Kakoli so stari Slavi tam že stau pa stau lejt živeli, so kesnau svojo državo daubili. Dobro, meli so uni tisto svojo organizejranost, kak smo že inda pisali, držina, velka držina, pleme (törzs) pa plemenske zveze, gda je več plemen vküper stanolo. Vse tau, kak država, se je leta 840 s knezom (fejedelem) Pribino začnilo. Neka se je z Mojmirom, knezom iz Nitre, vküper svado, skrak Blatnoga jezera se je naselo pa tam Blatograd ali Blatenski kostel (Zalavár) dau gorpostaviti. Tau je metropola Spaudnje Panonije ka je z njimi v pakti biu. Pribina je pri Frankaj vse več pa več valau, velki grof je grato. Tak je vküper z njimi svoje sodake v bitje pelo. Doj so velkomoravske Slave škeli staviti. V Slavi vküperzvezani čüto. Tak je 869. leta kcuj k velkomravskom knezi Rastislavi staupu, prauti Frankom so se zdignoli. Nejso več škeli, aj njin uni komadejrajo. V bitji so baukši bili, zmagali so, od te tadale se njemi knez Kocelj pravi. Spaudnja Panonija je vse krepša, v njoj škof Metod božo slüžbo v slavskoj rejči drži. Za časa kneza Koclja je Spaudnja Panonija samostojna, sama svoja bila. Knez Kocelj Kocelj je vcejlak ovakši biu kak njegvi oča Pribina. Bole se je s dali. Un je najprva prejgen na Velkomoravskom biu, po tejm je do Blatnoga jezera odišo. Nej bi radi na dugo pa šurko od te države pisali. Vejmo, gnako kak Spaudnji Panoniji njoj je usojeno bilau. Je pa istina, ka Moravska je bole bogata bila, dosta več varašov leko gnes najdemo, zaprav, so je arheologi najšli. Ranč tak pri njeni sausedici, tau je Nitranska kneževina bila. Nje- Od vsej vesnic, mali varašov so Mikulčice skrak reke Morave najvekše bile. V časi Velkomoravske kneževine so njiva metropola bile. Kak pri Blatogradi je voda tista, stera je lidi k sebi zvala. Mikulčice so velko arheološko blago, od steroga spaudnji kejp pripovejda Nikoga so više sebe nej meli. Eške katoliška cerkev je mauč nad njimi zgibila, svojo püšpekijo so meli. Vse tau se velkoj Tau je samo mali, mali tau vsega, ka so Slavi v zemlej za seuv njali tom bitji je 861. leta bujti biu. Eno leto za njim je na njegvo mesto sin Kocelj prišo. nej dali dugo glavar biti. Njegva kneževina Spaudnja Panonija je samo sedem lejt živela. Je pa v tom časi prvi slavski zakonik biu napisani, zvau se je Zakon sudni lidam. Zakon je regula, zakonik pa knjiga, v steri so regule nutspisane. Tau je velko delo bilau, stero je pokazalo, kelko je Kocelj brige za svojo državo emo. Kak povejdano, 876. leta so Franki napadnoli Blatograd, od toga püšpekiji v Salzburgi ne vidi najbole. Prauti Koclji na velki začnejo delati. Vej se, cerkevene pa civilne porcije so v Blatogradi ostanole, perauvnost pa je vsigdar velki majster bila. Vse té intrige so knezi Koclji leta dale se za Koclja več ne čüje. Ne vej se, če je mrau ali pa se kama skriu, pobejgno. Tau leto za čas njegve smrti vala. Po tejm so si cejlo Spaudnjo Panonijo frankovski gospaudje raztalali, velka püšpekija iz Salzburga je znauva cerkveno včenje prejk vzela pa s tejm pejneze od cerkvi tö. Velkomoravska kneževina Krajina Moravsko gnes na Češkom leži, po reki Morava ménje ma. V časi naši stari Slavov je tam tö velka država gratala. Zaprav, gnako kak vsepovsedi, so Slavi tam že dugo živeli, dokumenti pa od nji bole na velke začnejo pisati, gda državo dobijo pa v krščanstvo se obračajo. Ta država je na granici s Spaudnjo Panonijo bila. Tau nam tö od toga pripovejda, kakše velke teritorije (zemlé) so Slavi v davni časaj poselili. Od Pribine smo že pripovej- Porabje, 10. februarja 2022 na metropola je Nitra, varaš v Slovaškoj s tem imenom eške gnesden stodji. Nitro pa cejlo državo je v bitji moravski knez Svetoplok prejkvzeu. Za njega se guči, ka je eške itak pogan biu, je v stare slavske bogé vörvo; ka pa bi politično bole močen ostano, se je za kristjana dau vözglasiti. O Svetopolki zavole takši pa ovakši pripovejsti živé. Eške gnes se ne vej najbole, kak je z njim zaprav bilau. Ostane pa ena velka istina, ka je Velkomoravsko za najvekšo v cejlom njenom časi naredo. Kcuj si je eške Spaudnjo Panonijo zakapčno. Malo smo si poglednoli, kak so se naši stari Slavi včili svoje države delati. Pa če tau kcuj k kakšnomi nej trno staromi časi dejemo pa poglednemo, leko vidimo, ka se trno malo vöminilo. Miki Roš 10 Če vtjüper delamo vséj, je dosta lepše Za velko delo se je štelo za Lüdske pevce Rozmarin pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov, gda se mi je skur za leto dni po ustanovitvi špilati na fudaj ali harmoniko? »Dja sam že dosta lejt pred tejm igro. Mojoj sestrej mauž, Pišti Konkolič, je lepau igro Gda človek za sé, za svojo döjšo igra mladi meli. Kaulak 25 lejt star sam béjo, gda sam tak njau pa več kak tresti lejt sam nej igro. Te sam daubo nazaj volo, gda sam že kaulek 55 lejt star béjo. Z enim padašom sva začnila vtjüp igrati na sintetizatori, večfart na plesaj v krčmej tü. Pa té vsigdar mi bola pa bola šlau, skur kak naprvim. Tak brodim, ka nej lagvo poslöjšati, kak špilam.« - Dobro, ka si zvöjn dela privauščiš čas za igranje, s tejm za döjšo pa tejlo tü. »Nej vedeti, človek kak dugo de žéjvo, zatok pa té aj bole veselo leko živé pa ka štjé, téjsto aj leko dela. Dobro je tau, če se lüstvo vtjüp sreča, ka zdaj je že tak, ka se samo bola mi starejši srečamo. Prvim so mladi tü vtjüp odli. Gda sam 18 pa 20 lejt star béjo, té smo méj tü plésali, igro sam njim. Vtjüp smo odli na tjeden po sobotaj pa nedelaj v kulturni daum. Taum smo se špilali, televizijo skupine, od djeseni 2019. leta na fudaj. Dja sam se najprvim - kak eštje predsednici drüštva na njagvoj harmoniki včéjo posrečilo sprajti za nauvoga igrati. On se je pri glasbeniki mentora glasbenoga školnika Wagneri v Monoštri privatno Matijo Horvata iz Slovenije. včéjo pa té gnauk namé tü tá Ranč tak, gda se je vodji pev- pelo. Dja sam pa volo emo, cov Marijani Kovač posrečilo dosta sam se navčo od Piština, dobéjti fudaša Jožina Kosara iz Otkauvec, aj sprvaja pevce na harmoniko. Tau so si pevci - steri trno radi popejvajo, z radostjov odijo na vaje - fejst zaslöjžili, ka buma dosta tröjda pa časa nöjcajo, dočas leko vöstanejo pred lüstvo. - Joži ali Bazar, kak te vséj poznamo eštje zvöjn Porabja tü, kak si se vzeo na njé, ka Na pozvanje KD ODPEV Mala vas je z veseldjom sprvajo na hamonki Lüdske pevce Rozmarin v Muretincaj vzemeš tau lejpo poslanstvo? »Tak sam brodo, če so me tak sam že malo vedo špilati. smo gledali, dosta smo plesagnauk prosili, aj njim poma- 15-16 lejt star sam béjo, gda li, nej samo pri folklori, ovak gam, sprobo sam pa z dobro sam se včéjo pri glasbeniki tü. Pa smo veseli biléj. Zdaj je volouv igram. Dosta naut se Wagneri paudrügo leto. Ta- že drüdji svejt.« leko navčéjm. Človek, ka z dale sam nej mogo oditi, ka - Kak ti zdaj dé pri pevcaj, dobro volouv dela, téjsto ne sploj drago bilau, 20 forintov dosta se moraš včiti? spadna nikdar nej na žmet- na vöro. Dja sam 160 forintov »Včiti se vsigdar trbej, kak tana. Sploj se mi véjdi, kak včej daubo na tau, s tistoga sam dale dé cajt, pa se nauvo včéjmentor, od njaga se dostavse dosta vör nej mogo oditi pa mo. Na tjeden gnauk-dvakart leko navčéjm. Tak brodim, ka sam té tak mogo njasti. Po- sam šegau emo igrati. Tau so takšnoga človeka najšli, tistim sam se doma včéjo pa nej tašo kak drügo delo, posam začno igrati že na veseli- vejmo, kak bi lopato préjo pa kakšnoga trbej vcuj.« - Gde pa kak si se navčo caj pa pri folklori tü, ka smo zemlau tadale löjčo. Večfart trbej igrati, se dosta trbej s tejm spravlati, ka ovak človetja vö odide z glavé pa z rauk tü leko. Zdaj se tü štiri naute moram včiti. Tau tü vö smjem prajti, ka dosta cajta mi távze- jom popejvati, litji gnako moramo. Tak brodim, kak je v knidji nota, téjsto nej slobaudno prejkpéjsati, litji bi se trbelo probati tak navčiti. Tau ne povejm, če kaj ležejše ali lepše vönajdemo z mentorom, ka nej, vsigdar na tésto paut trbej staupiti, ka je baugša.« - S tej svojim delom velko poslanstvo slöjžite, ka se brigate zatau, aj naše lejpe domanje pesmi gora ostanejo za mladi rod. Ti sam tü dosta včiniš za tau. »Tau je dobro, ka pevcom leko Juliuša 2020 na vajaj z Lüdskimi pevci Rozmarin pomagam pa pod vodstvom mentora Matije Horvata vtjüper leko gome, dočas se dja tau navčéjn. rastaupimo. Tau tü istina, te Ne pravim tau, ka bi dja šana- naute, stere se navčéjm, mi livo té cajt. Nej! Ka mi popej- v glavej ostanejo, mo je ovak vamo, leko povejm, ka so vse tü leko igro, aj vseveč lüstva seničtje naute. Kakoli sam dja čöje, aj mladi tü dobéjo volo. tü Slovenec pa Seničardje tü, Gvüšno, ka se lepše čöje s fudi dosta rečéj ovak pravimo. Nej pa ležej popejvajo tü. Pa če dobmi léko, depa rad bi se dja tü ro popejvajo, mena je tü ležej navčéjo tak, kak trbej. Pa se igrati. Če vtjüper delamo vséj, navčéjm tü!« je dosta lepše. Rad bi tadale - Kak véjdiš zdaj vašo delo s delo, vöjpam, ka de mentor pevci vtjüper? eštje tü dugo odo. Rad bi béjo, »Tak vidim, ka po dobroj pau- če bi se tadale lepau porazmeti demo. Dobroga mentora li pa gdekoli gora staupimo, aj mamo. Ka nastope smo meli bi vsigdar dobro pa lepau dali vtjüp, tak brodim, nejso lagvi naprej pesmi. Dja se zahvalim bili, depa na tejm moramo mentori pa pevcom tü. Tau biti, aj vsigdar baugše pa lep- bi rad, aj vséj dobro zdravdje še popejvamo, gdekoli gora- mamo pa tadale veselo delastaupimo. Leko povejmo, ka mo vtjüper.« smo porabstji pevci, najvejč je (Več od njaga v naslednji noSeničarov, par smo Števanov- vinaj.) čani pa eden je s Sakalauvec. (Kejp na 1. strani: ŠtevanovTau so ljudske pesmi, pevci so čani so srečni, ka majo svojse te pesmi tak navčili, kak so ga domanjoga muzikanta je doma popejvali, gda so kra- té tü, gda na konca majuša ve pasli ali ovak. Pa na enom mlaj ali baur vöplešejo v brdjej so etak popejvali, na centri vesi.) drügom pa tak. V knidji so pa nej vcejlak tak dolaspéjsane, Klara Fodor zatau se trbej tak navčiti, aj Fotografije: osebni arhiv vsakša rejč gnako bau vöpravJ. Kosara, Laci Kovač in lena. Ne mora vsakši po svoK. Fodor Porabje, 10. februarja 2022 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 11.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Z Montyjem Donom po ameriških vrtovih, dokumentarni program, 10:05 Ugriznimo znanost, izobraževalni program, 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu: Francoska kuhinja, izobraževalni program, 11:05 Čarokuhinja pri atu: Perujska kuhinja, izobraževalni program, 11:20 Zapeljevanje pogleda, dokumentarni program, 11:50 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Avstralija, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:45 Prisluhnimo tišini, izobraževalni program, 15:00 TV-izložba, 15:10 Mostovi – Hidak, 15:45 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Slovenski magazin, 18:00 Duhovni utrip, 18:15 Pujsa Pepa, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Zimski pozdrav, 21:45 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 22:25 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:15 Kinoteka: 39 stopnic, film, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:30 Napovedujemo PETEK, 11.02.2022, II. spored TVS 7:45 Smučarski tek (M): 15 km, 9:55 Biatlon (Ž): Sprint, 11:10 Hitrostno drsanje (M): 10000m, 11:55 Smučarski skoki (M): Velika skakalnica, kvalifikacije, 13:30 Deskanje na snegu (M): Snežni žleb, 14:05 Hokej (M): Latvija - Finska, 16:45 Skeleton (M), 17:25 Hitrostno drsanje na kratke proge (Ž): 1000 m, 17:50 Košarka: Krka - Cibona, liga ABA, 19:50 Smučarski skoki (M): Velika skakalnica, kvalifikacije, zimske olimpijske igre Peking 2022, 21:10 Olimpijski dnevnik, 21:40 Moja italijanska družina, film, 23:30 Buda v Afriki, 1:05 Videonoč, 5:05 Hokej (M): ZDA - Kanada, SOBOTA, 12.02.2022, I. spored TVS 6:15 Kultura, Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:20 TV-izložba, 11:35 Mesto, ki se ozira v nebo, film, 12:30 Ozare, 12:40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Kako izdelati, dokumentarni program, 16:00 Rojaki, 16:30 Na vrtu, izobraževalni program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:30 Slastne medvedje zgodbe, risanka, 17:40 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 EMA 2022, 21:40 River, 22:40 Poročila, Šport, Vreme, 23:05 Sedmi pečat: Med policami, 1:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:45 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:55 Napovedujemo SOBOTA, 12.02.2022, II. spored TVS 7:30 Smučarski skoki (M): Velika skakalnica, kvalifikacije, 8:25 Smučarski tek (Ž): Štafeta, 9:55 Biatlon (M): Sprint, 11:55 Smučarski skoki (M): Velika skakalnica, 14:05 Hokej (M): Rusija: Češka, 16:30 Bloudkova priznanja za leto 2021, predstavitev nagrajencev, 17:00 Deskanje na snegu: Deskarski kros, mešane dvojice, 17:45 Hitrostno drsanje (Ž): 500 m, 18:20 Hokej (M): ZDA - Kanada, 20:00 Skeleton (Ž), 20:25 Umetnostno drsanje: Plesni pari, ritmični ples, 21:45 Olimpijski dnevnik, 22:20 Julie Andrews – njene pesmi, njene sanje, dokumentarni program, 23:20 Aleksander Mežek: »Tečem skozi čas«, kulturno-umetniški program, 1:05 Videonoč, 3:00 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 3:10 Alpsko smučanje (M): Veleslalom, 1. vožnja, 4:20 Napovedujemo NEDELJA, 13.02.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Zimski pozdrav, 14:55 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 15:25 Nemogoča najstnica, film, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:30 Bacek Jon: Superbacek, risanka, 17:40 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Dolina rož, nadaljevanka, 21:15 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:25 Čarovnija v gorah, film, 23:45 Za lahko noč: M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:30 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Olimpijski dnevnik, Vreme, 1:45 Napovedujemo NEDELJA, 13.02.2022, II. spored TVS 6:30 Alpsko smučanje (M): Veleslalom, 2. vožnja, 8:15 Smučarski tek (M): Štafeta, 9:55 Biatlon (Ž): Zasledovalna tekma, 10:40 Alpsko smučanje (M): Veleslalom, 11:40 Biatlon (M): Zasledovalna tekma, 12:40 Hitrostno drsanje na kratke proge, 13:25 Bob (Ž), 14:05 Hokej (M): Nemčija - ZDA, 16:45 Hokej (M): Finska - Švedska, 18:20 Alpsko smučanje (M): Veleslalom, 19:05 Free Spirits - Samosvoji: Mohamad, dokumentarni program, 19:15 New dimension, dokumentarni program, 19:50 Žrebanje Lota, 20:00 Camp Century – hladna vojna pod ledom, dokumentarni program, 21:00 Zappa, film, 23:05 Olimpijski dnevnik, 23:40 Nedeljsko popoldne, 0:55 Videonoč PONEDELJEK, 14.02.2022, I. spored TVS 6:30 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, dokumentarni program, 10:05 Obzorja duha, 10:40 TV-izložba, 10:55 Čarokuhinja pri atu: Severnoafriška kuhinja, izobraževalni program, 11:15 Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja, izobraževalni program, 11:30 Zapeljevanje pogleda: Kostja Gatnik in Zvonko Čoh, dokumentarni program, 12:00 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Evropa, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 S-prehodi, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Podjetno naprej, 18:00 Kepice, risanka, 18:05 Kuhar Štef: Kje je Edi? risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Tednik, 21:20 Studio City, 22:20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:10 Umetnost igre, 23:40 Glasbeni večer, 1:00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:40 Napovedujemo PONEDELJEK, 14.02.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:15 Hokej (Ž): Polfinale, 10:10 Smučanje prostega sloga (Ž): Smučanje po objektih, 10:50 Bob (Ž), 11:55 Smučarski skoki (M): Ekipna tekma, 14:10 Ljudje in zemlja, 15:15 OdBita pot: Severna Amerika, dokumentarni program, 16:00 Bob (M), 16:40 Smučanje prostega sloga (Ž): Skoki, 17:20 Smučarski skoki (M): Ekipna tekma, 19:10 Smučanje prostega sloga (Ž): Smučanje po objektih, 19:50 Umetnostno drsanje: Plesni pari, prosti program, 21:30 Olimpijski dnevnik, 22:00 Dediščina Evrope: Marija Škotska, 0:05 Podjetno naprej, izobraževalni program, 0:35 Videonoč, 3:45 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, 5:25 Napovedujemo TOREK, 15.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, dokumentarni program, 10:05 Umetnost igre, 10:35 TV-izložba, 10:50 Čarokuhinja pri atu: Danska, izobraževalni program, 11:10 Čarokuhinja pri atu: Madžarska, izobraževalni program, 11:30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Barbara Celjska, dokumentarni program, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Severna Amerika, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 Duhovni utrip, 15:00 TV-izložba, 15:15 Kanape/Kanapé, 15:45 Otroški program, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dokumentarni program, 18:05 Tib in Tamtam, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Kukavici, 21:25 Neonacisti in skrajni desničarji v Nemčiji, 22:30 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:20 Spomini: prof. dr. Ljubo Bavcon, 2:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 4:00 Napovedujemo TOREK, 15.02.2022, II. spored TVS 8:00 Deskanje na snegu (Ž): Velika skakalnica, 8:55 Nordijska kombinacija: Smučarski skoki, velika skakalnica, 9:55 Biatlon (M): Štafeta, 11:25 Smučanje prostega sloga (M): Smučanje po objektih, 11:55 Nordijska kombinacija: Smučarski tek, 10 km, Porabje, 10. februarja 2022 OD 11. februarja DO 17. februarja 12:40 Deskanje na snegu (M): Velika skakalnica, 13:15 Hitrostno drsanje: Ekipni zasledovalni tekmi, 13:55 Umetnostno drsanje (Ž): Kratki program, 15:40 Slovenski magazin, 16:20 Avtomobilnost, 17:00 Bob (M): Dvosed, 17:40 Alpsko smučanje (Ž): Smuk, 18:50 Umetnostno drsanje (Ž): Kratki program, 20:05 Večopravilnost – koliko zmoremo početi hkrati, film, 21:05 Ajvar, film, 22:45 Olimpijski dnevnik, 23:20 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:40 Kitajska: Otroci sramote, 0:45 Videonoč, 3:00 Alpsko smučanje (M): Slalom, 1. vožnja, 4:15 Napovedujemo SREDA, 16.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, dokumentarni program, 10:05 Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dokumentarni program, 10:35 TV-izložba, 10:50 Čarokuhinja pri atu: Španija, izobraževalni program, 11:05 Čarokuhinja pri atu: Hrvaška, izobraževalni, 11:25 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, 11:55 Studio City, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Afrika, dokumentarni program, 14:25 TV-izložba, 14:40 Osmi dan, 15:10 Rojaki, dokumentarni program, 15:35 Mostovi – Hidak, 16:05 Male sive celice, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Kdo se boji slovenščine? izobraževalni program, 18:00 50 knjig, ki so nas napisale: Drago Jančar: Severni sij, 18:05 Bela in Sebastijan, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:25 Film tedna: Undine, 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22:45 Sveto in svet, 23:45 Kdo se boji slovenščine? 0:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 2:00 Napovedujemo SREDA, 16.02.2022, II. spored TVS 5:05 Hokej (M): Četrtfinale, 6:40 Alpsko smučanje (M): Slalom, 2. vožnja, 7:55 Hokej (M): Četrtfinale, 3. tretjina, 8:40 Biatlon (Ž): Biatlon, 9:55 Smučarski tek: Sprint dvojic, polfinale, 11:55 Smučarski tek: Sprint dvojic, 13:20 Hitrostno drsanje na kratke proge, 14:30 Hokej (M): Četrtfinale, 17:05 Smučanje prostega sloga (M): Skoki, 17:50 Alpsko smučanje (M): Slalom, 19:00 Hokej (M): Četrtfinale, 20:35 Žrebanje Lota, 20:40 Neboa, nanizanka, 21:50 Olimpijski dnevnik, 22:25 Projekt: rak; Ulayev dnevnik od novembra do novembra, film, 0:05 Videonoč, 3:15 Alpsko smučanje (Ž): Alpska kombinacija, smuk, 4:50 Napovedujemo ČETRTEK, 17.02.2022, I. spored TVS 6:25 Kultura, Odmevi, 7:00 Dobro jutro, 9:00 Šest mojstrov v viktorijanski hiši, dokumentarni program, 10:05 Kdo se boji slovenščine? 10:30 TV-izložba, 10:45 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika, izobraževalni program, 11:00 Čarokuhinja pri atu: Pakistan, izobraževalni program, 11:20 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, 11:50 Dokumentarna oddaja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:30 Sedem svetov - en planet: Na kraju samem, dokumentarni program, 14:30 TV-izložba, 14:45 Slovenci v Italiji, 15:15 Brez meja – Határtalan, 15:45 TV-izložba, 16:00 Mulčki, risanka, 16:05 Sobotni krompir, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:35 Ugriznimo znanost, 18:00 Na kratko: Odrast, 18:05 Reaktivčki, risanka, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20:20 Tarča, 21:25 Raj – neukročeni planet: Namib – Obala okostij in notranjost, dokumentarni program, 22:30 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23:15 Osmi dan, 23:50 Dediščina Evrope: Marija Škotska, 1:55 Ugriznimo znanost, 2:20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:50 Dnevnik, Slovenska kronika, Olimpijski dnevnik, Vreme, 4:00 Napovedujemo ČETRTEK, 17.02.2022, II. spored TVS 6:45 Zimske olimpijske igre Peking 2022, 15:15 Hokej (Ž): Finale, 17:10 Umetnostno drsanje (Ž): Prosti program, 18:50 Alpsko smučanje (Ž): Alpska kombinacija, 20:05 Raziskovalca na vozičkih, 21:00 Avtomobilnost, 21:30 Olimpijski dnevnik, 22:00 Ambienti, 22:30 Nova evropska pesmarica – Ponovno skupaj: Kazahstan, 22:35 Simfonija otožnih pesmi: Skriti pogled, 23:20 Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič Kombo z gosti, 0:30 Videonoč Pod Srebrnim brejgom … UTRINEK S PREŠERNOVE PROSLAVE V MONOŠTRU »Kako bit’ hočeš poet?« je plašljive pesnike spraševala Štefanija Dravec, medtem ko si je iz lončene posode natakala vodo Foto: S. Eöry TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB … se na velki čaka, ka se na zimskoj olimpijadi zgodi. Slovenci so nej samo v enom športi favoriti, od nji se dosta čaka. Depa vejmo, kak favoriti na velki tekmaj ne naredijo tisto, ka se od nji čaka. Ka se razmejmo, nej ka bi mi tau škeli, tau nikak nej. Zgodovina nam tau pripovejda. Nam pripovejda, kak so najbaukši tisti bili, na stere je niške sploj nej računo. V Pekingi pa eden drugi favorit svoje dela. Ja, od covida gučimo. Nej samo eden, steri je najvekši favorit biu, je doma ostano. Tak se že pitanje postavla, če je olimpijada sploj leko legalna. Kakoli de se že godilo, eni do visko skaučili, drugi z dugim nausom do domau šli. Lani oktaubra mejseca je več prejgnji politikov nej najlepšo pošto daubilo. Pismo je tak vögledalo, ka je v njem pisalo: »Vejmo, gé živete! V kobert je kcuj metek (lőszer) biu djani. Na papejri so kcuj eške gauge bile namalane, na steraj je obešeni človek viso. Prvi komentari pri lidaj so bili, ka tau so si sami sebi pošilali. Tau aj bi politična propaganda bila. Depa zavolo nauvi afer se na tau tapozabilo. V tej dnevaj pa je vövdarilo, ka policija je človeka najšla, steri njim je pisma pošilo pa smrt obečavo. Vse lepau pa prav, bi leko prajli, policajge dobro delajo. Pa je nej samo tau bilau. Nauva afera je vövdarila. Té možakar aj bi vcejlak skrak glavaša ene stranke ali partije stau. Kak se tau pravi, njegva prava rauka je gé. Je pa tau tak delo, ka je iz svojoga varaša kaulak 50 km v drugoga odišo pa pisma tam gordjau na pošto. Eške malo po tejm, kak so policajge tau vödali, je nauvi šok prišo. Možakar aj bi velki funkcionar v svojom varaši biu. Zdaj se lidgé na velke spitavajo, ka de se z njim zgodilo. Zaprav, ka de birovija z njim delala pa na kelko lejt ga leko osaudijo. V slovenskom parlamenti se na velke od iger na srečo guči pa bojna tö. Od koga gučim? V Sloveniji dvej loteriji živeta; Loterija Slovenije pa Športna loterija. Zaprav, njivi dvej koncesije mata. Zdaj pa je do toga prišlo, ka aj bi je več bilau. Eni so za tau, opozicija guči, ka tau nikak se ne smej zgoditi. Že se pri mladi leko vidi, kak nisteri samo na tau brodijo. Že za nekšen beteg dé, ka brezi toga ne morejo živeti. Na vsikši bencinski pumpi se leko loto nutplače, v nisteri krčmaj pa športne stave ranč tak. Najbole se tau v nedelo vidi, če človek zadvečerka ške tankati. Žmetno, trno žmetno do kase pride, ka bi pacin plačo. Tam se v tistom časi loto plačüva. Zdaj pa de se eške bole tau delalo. Leko, ka njim je možakar iz Rogaške Slatine volau dau, ka je na Evrojackpoti 11 milijouanov evronov zavado. Nej afera, nej loto pa nej drugo ne more eden drugi interes dojstaviti. Tau so volitve, stere do se 24. aprila zgodile. Kak smo že pisali, bojna za politični prestiž se je že davnik začnila. V tejm pa akualna politika šké odati vse tisto, ka je eške nej odano. Najbole se zadnje čase od hotelov Sava guči. Té aj bi madžarski financeri dojküpili, steri vküper z Viktorom Orbánom delajo. Lidgé si brodijo, ka prav do volitev, kak pa se tau ma zgoditi. Vej se, Janša pa Orbán sta nebesko dobriva pajdaša. Naš Srebrni brejg je srečen, ka na njemi hotela nega. Zakoj je srečen? Od toga naj si vsikši sam brodi. Miki Roš