mt 2 kv»
Izdanje za sredo 12. junija. 1895.
70. ŠteWlka.__(v Trsta, ▼ torek /večer dne 11. junija 1895)	_Tečaj XX.
„EtMNOBT"	.
iiboia p« trikrlt n. tc-ilfn » le.tltl i»- __ _ °«l1nM'	" rJ'^un,e PV*r *	"
ob torkih, ćalrtklh	^g^M	ta^ ^^^ — —	^k<tn"
in »obotahii. Zj u tranje	^V^B	lg ^D
■	. ■ h ■ Mm ■ ■ ■ ■ ' ■
m tnMM. . ,	...	^^^H	^H	^H	^H	^^^^^	se	urodni*t»u
■	■ H ■ ■ ^B ■ ■ .	BI
dajatuicah tobak« r	po 3 uk,	^^^	^^^ W	J^K^F	'V""
Uven T rita pu 3 n»ć. Sobotno »oierno	^	^^^	^TVVT'.7"j'1" ""il"0 »T
r 2r-f« « izven Trsta 8 ni.	ooln hlt 3- ,,,lJst- Ml»rl*
»o pronio po-turno.
Glasilo iloveniketfa političnoga dru4tva za Prlmorako.
•ii»s|i. grof Hompeš pa ni samo predložil svojega načrta" za volilno preosnovo, ampak utemeljil ga je tudi kakor je vedel in znal. A ravno po tem njegovem utemeljevanju sodimo, da se je mož porodil vsaj sto let prekasno. Vskliknil je namreč med drugim : „Ako bi bil jaz na vladi, dal bi zapreti
v	s e v o d i t e 1 j e delavske stranke i n smele biti g u t o v i, da se takoj povrne m i r !*
Oddalinimo se. malo, kajti to je hud tobak !
Čudne mehurje iti mehurčke poganja to gibanje o volilni preosnovi, ali lovor-venec izvirnosti pa je brezdvomno prisoditi temu poljskemu grofu. Voditelje delavcev v zapor — in vprašanje volilne preosnove bi bilo rešeno t Vsakako jako drastično sredstvo. Kaj ste vi vsi, ki si ubijate glave se socijalnim in sosebno delavskim vprašanjem ? Bedaki
vi	vsi, ki menite, da treba vendar zadovoljiti tudi zahtevam širših slojev po politiških pravicah? Bedaki, ki se ukvarjate problemom, kako spraviti v soglasje koristi različnih stanov: zapore zidajte, p a b o d e mir!
Ali šalo na stran! Z zapori se še nikdar niso reševala velika, svet pretresu-joča vprašanja. Zato se pa jako moti plemeniti gospod grof: v zapore je pač možno dej a ti voditelje tega ali onega gib a n j a, n i k d a r p a ti e idej !!
In daje vprašanje volilne preosnove kot sestavnega dela socijalnoga vprašanja zares velika ideja, kaže že dejstvo, da se beati possidentes vendar le morajo baviti s tem vprašanjem — proti svoji volji. In to vprašanje se mora povoljno rešiti in se reši gotovo vzlic vsem Hompešem in njih srednjeveškim nazorom.
Valovje volilne preosnove je vrglo tudi Ilompeševo nezmisel na breg, ali uverjeni smo, da je ne pobere nikdo. I.e naj strohni tam, kjer je — pozabljena in zapuščena.
Politiške vesti.
Državni zbor. V včerajšnji seji je poslanska zbornica vsprejela 256—281 davčne predloge. Potem so razpravljali o predlogu posl. Pacaka, da se odlože seje zbornice, dokler proračunski odsek ne završi svojega dela. Proračunskemu odseku je dovoliti 8 dni odloga, da more predložiti svoje poročilo. O tem predlogu se je vnela jako viharna razprava. Ker je predsednik opominjal poslanca G e s m a na, vskliknit je ta poslednji: „To je pravi Skandal, da se na tak način tlačijo pravice zastopnikov naroda !* Kadi tega vsklika pozval je predsednik dra. Ges-tinand na red, vsled česar je navstal ne-
opisen hrup med opozicijonalnimi skupinami. Posl. Gessmatin, je hotel apelovati do zbornice, ker ran je bila odvzeta beseda, toda predsednik mit ni privolil v to, sklicavši se na poslovni red. Na to j" vskliknil dr. Lue-ger : Da gospoda, to je pravi škandal, da še ni rešen proračun! To je in ostane škandal, in škandal je, tla se na tak način zlorabi dostojanstvo predsednika zbornice. Kadi teli besed je bil tudi dr. Lueger pozvan na red, na kar je zopet vskliknil: Gosp. predsednik bi bolje storil, da pozove samega sebe na red !! Na to se je oglasil dr Gessmatin : Namesto da bi zbornica zastopala koristi ljudstva, jih še tlači. In zopet je bil pozvan na red.
Na jako čuden način je med to razpravo poslanec Morre branil svoje nemško -nacijo-natno stališče. Ko je namreč posl. Pacak govoril po češki, govoril je omenjeni Nemec prav na glas se svojimi tovariši. Potem pa je vzdignil stolico ter jel po istlz nožem nabijati „tempo". Predsednik ga je opominjal naj bode miren, Morre pa je odgovoril: „Jaz ne razumem češkega, zato pa se zabavam kakor morem.* Torej gospoda menijo, da je poslanska zbornica kraj -- zabave. Skoro bi človek moral misliti tako, ako opazuje letošnje „delovanje" poslanske zbornice.
Predlog Pacakov je seveda zbornica konečno odklonila.
Celjsko vprašanje. Poljski klub je torej sklenit glasovati z a c e I j s k i gimnazij. Razprava da je bila viharna. V razpravo sta posegla tudi ministra J a v o r s k i in M a d e j s k i, toda tega, kar sta povedala v imenu vlade, ni izvedel svet, ker so sklenili, da ostane tajno. Proti celjskemu vprašanju je bit sosebno posl. Gnitwosz, ki je bil te dni v tem zmislu spisal tudi članek v „Neue Freie Presse" in ki je sploh znan knl jeden prvih agentov nemške levice.
Poljski klub pa izjavlja zajedno, da se ne bode proti vil, ako se kako drugače sporazumejo prizadete stranke in ako pritrdi temu tudi vlada. Mar so zopet „pogajanja* na obzorju ? Že mogoče, da bi se gospoda od levice zopet hoteli „pogajati"', ali po naše rečeno: zavlačujejo, kolikor le morejo. Sploh ! je postopanje nemške levice ob tem vprasa-( nju naravnost frivolno. Ob zasnutju koalicije so izrecno privolili v to zahtevo Slovencev in kot možje, odkriti in pošteni možje, morali bi to povedati tudi svojim volilcem; ali ue: pred volilci prikrivajo kolikor le morejo pravo nrav tega vprašanja. Med štirimi stenami koalicijske zgradbe igrajo ulogo „zmerne stranke", v javnosti, to je po raznih shodili, pa skrbe za j resolucije proti celjskemu gimnaziju, torej I proti istemu, v kar so privolili sami. V zbor-i niči guvore o samozatajevanju in „zapostav-
Valovi volilne preosnove.
V današnjih listih čitamo brzojavko z Dunaja o seji, ki jo je imel poljski klub o vprašanju volilne preosnove. Kakor je bilo pričakovati je sklenil ta klub, da je njega členom v odseku za volilno preosnovo glasovati za prehod v podrobno razpravo o na« ćitu za volilno preosnovo, kakor ga je izde-lat pododsek. Ali kakor se vsi drugi klubi in odličnjaki v zvezi koalicije nikakor nočejo identilikovati s tem monstroznim načrtom, je tudi poljski klub svojemu sklepu pridoda] značilno opazko, da treba ta načrt premeniti v marsičem, zlasti pa da treba odstraniti one določbe pododsekovega načrta, k i n i s o v s o g 1 a s j u z a v t o n o m n o s a m o s t o j-ii o h t j o posamičnih d e ž e I.
Naši čitatelji se izvestno še spominjajo, da smo v članku, priobčeneiu v našem listu Ukoj po razglašenju omenjenega načrta, torej po prvem utisu, naglašali tudi mi, da so gospodje v pododsekn na neverjeten način prezirali zgodovinsko uredbo države, da so kar porušili meje posamičnih kronovin, združiva! volilce iz različnih pokrajin v jeden in isti volilni okraj.
To kričeče dejstvo zbolo nas je najprvo v oči.
Znano je sicer, da mi nismo posebni prijatelji in zagovorniki načela deželne avtonomije, ker smo uverjeni, da bi isti značil našo narodno smrt, ako bi se izvel strogo, predno je preskrbljeno na ta ali oni način za varstvo kulturnih interesov in po takem narodnega obstanka za naše manjšine po raznih kronovinali. Kdo ne ve, česa bi bilo pričakovati našim rojakom na Štajerskem, Koroškem in v Istri, ako bi se isti izročili na milost in nemilost sedanjim večinam v dotičnih deželnih zborih P! V isti hip, ko bi te večine postale neomejeni in od nikogar zavisni gospodar v deželi, bila bi tudi podpisana naša smrtna sodba. Upirali bi se morda še nekoliko, tu manj, tam bolj izdatno, ali poguba naša bila bi neizogibna. Seveda bi na» ne mogli zadušiti kar hkratu, ali slednjič bi nas vendar-le zalotila žalostna usoda: umirali bi sicer počasi, ali konečno bi bilo vendar le po nas.
Ako smo torej naglašali kričeče dejstvo, da so namreč poznani in najdoslednejši zagovorniki načela deželne avtonomije v pododsekn za volilno preosnovo na nezaslišan način kršili to načelo, nismo storili tega iz navdušenja za deželno avtonomijo, ampak pokazati smo hoteli, kako daleč je zavela koalicijsko gospodo — zadrega. || Da se rešijo zastavljene besede in svečane obljube, dognati hočejo na vsak način svojo „volilno preosnovo". To pa ni malenkost : kako naj dožene tako preosnovo oni,
PODLISTEK. Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
A. Ž e n o a.	71
X.
„Dal Bog, da bode bolje! Ni letos letina, ni. Megla, dež, zlo! - Je-li kdorkoli pred nama prošel, Sime?"
,Ne bi vedel. Ali da. Sedaj se spominjam. Neki frater šel je prosjačit. Dva Krajuca steklarja in nekoliko vojakov, nič več. A kaj v Zagrebu, kume (botpr) Pavle?"
„Meša se, meSa. Ta tako, drugi drugače. Čudni ljudje! Ne more se vsakemu storiti prav. — Na prevoznino, pa Bog, šime!" rekel je starec in pognal konja.
„Z Bogom hodite; srečna vam pot!* odvrnil mu je brodar odšedši v kočo — pod streho k brivcu.
„Gotovi so, nastavnice (majstore) i^rga,*
ki take preosnove — noče! V takem polo-ženju so bili vsi gospodje v preslavnem odseku. Vsi, pravimo, kajti vsem onim, ki za-les hočejo volilne preosnove, so zaprli vrata do tega tajnega pododseka ; niti jedna opo-zicijalna skupina ni zastopana v njem. Bili so torej lepo med sabo, ko so se posvetovali
0	nečem, česar nočejo.
Sitna stvar to in radi verjamemo, da so bili gospodje v veliki zadregi, ko so se posvetovali, kako ustvariti nekako tato mor-gano, kako ustvariti nekaj, kar bi bilo podobno volilni preosnovi, kur pa v resnici vendar ne bi bila volilna preosnova. In v tej zadregi so se gospodje pehali sem in tje, tako silno, da so slednjič gospoda poljska in konservativna v občni zmešnjavi pozabili na svoja lastna avtonomistiška načela, da so konečno žrtvovali toli priljubljeno jim avtonomijo posamičnih kronovin.
Tako s i 1 n o je postalo torej valovje v o 1 i 1 ti o p r e o s n o v e. da je treščilo ob skalo mogočno Indijo deželne avtonomije.
To smo hoteli zabeležiti. Toda to va-lovje je vrglo na površje še drugih jako čudnih pojavov -— pojavov, o katerih ne bi bili mislili, da so še mogoči v sedanji dobi, v dobi devetnajstega stoletja, v dobi splošnega prebujanja mas, v dobi socijalnih reform. V tej dobi, ki je nepremagljivo silo jela rušiti deljenje človeštva po kastah, v tej dobi, ko se je jela rušiti na vseli straneh podlaga svoboščinam posamičnih stanov in skupin, v v tem trenutku se je v poljskem klubu oglasil mož s toli čudnimi nazori, dtl si že moramo misliti, da se je siromak porodil najmanje za sto let prekasno.
Iz današnjega dunajskega poročila „Pic-colovega" o včerajšnji seji poljskega kluba doznajemo, da je poslanec grof Kom peš na-svetoval z ozirom na vprašanja volilne preosnove, naj bi se število sedanjih poslancev pomnožilo, zajedno pa naj bi se vsakemu poslancu izvolil — namestili k. Namestnike naj bi v kmečkih občinah in po mestih volili oni davkoplačevalci, ki nimajo volilne pravice po sedanjem volilnem redu; v trgovinskih zbornicah pa naj bi volili namestnike delavci in veleposestniki iz deželnih zbornic. Ko bi bil kateri poslanec zadržan udeleževati se posvetovanj v zbornici, tedaj bi bilo pozvati dotičnega namestnika.
Tu bi imeli zopet nov „načrt" za volilno preosnovo. No, dobrodošel nam tudi ta „načrt" : kako dobro de človeku, ako v toli resnih časih dobi kaj za — smeh. Ali to je gotovo, da mora biti gibanje volilne preosnove jako valovito, ako nam take načrte meče na obrežje. Ali — kakor rečeno — vsa invencija gospoda grofa Hoiupeša je presmešna, da bi se človek mogel zaresno baviti ž njo.
vskliknol je grbec, ki je pozorno opažal skozi luknjo.
„Dobro, dobro!" odvrnolje Grga srdito; „pusti me v miru; sedaj bode še-le, kar mora biti."
„Pa dobro!" pristavil je Širne ; „pustim vas na miru." In odšel je v sokalnico (kuhinjo) ribe peč.
Brivec je prislonil lehti svoje na koleni ter tako sključen gledal iz luknje. Drhtel je, a oči so mu igrale, kakor strela izza oblaka.
Voz se je polahko pomikal po prodju in pesku. Arbanas ni posebno poganjal konj, ker se ui ravno mudilo; a da bi se i bilo, konja sta se bila privadila samo jednerau koraku, ne hitrejše, ne počasnejše, a da si jih
1	krstil ostenoiu. Sedaj je zavil voz na cesto. Slo je, šlo, kakor že gre po slabi cesti. Z desne in leve bilo je grmovje. Kakih petdeset korakov dalje protezal se 'je gozdič. Voz je došel i do njega. Brivec je pričel živahnejše dihati.
„No, bode-li V" zamrmral je srdito.
V tem trenotku začul se je žvižgljaj. Nategnovši ušesa sta se konja ustavila. In > starec je zamahnil bičem. Ali ko grom iz vedrega neba planila sta iz goščave na cesto dva rdeča konjika.
„Evo!" poskočil je brivec. „Dobra sta, naša sta. Po čem smo sedaj, Dorica P"
Kakor strela priletel je jeden konjikov k vozu, poriuivši dolg meč Arbanasoveiuu zelenku v rebra. Konj se je zgrudil na tla. Dekle je vsklikuilo padši vznak na voz, a starec je skočil, da digne sekiro. Toda od-zadaj je prihitel drug konjik, ki je popadel starca za vratnik in ga vrgel krepkoj rekoj na zemljo.
„Dekleta vzemi !* zaklical je prvi konjik hrvatskim jezikom, dasi mu je oprava bila španjolska.
In drugi je posegel po dekletu. No glej v tem hipu je skočil iz gošče mlad janak na kouju.
»Na li dekleta, lopov!" zakričal je mladenič srdito, spuativši buzdovan nemilo ro-
i parju na glavo, da se je ta brez zavesti zvalil s konja v prah. A v tem se je zaletel prvi konjik na mladeniča, uaperivši mu dolg meč na prsi. Mladenič je propadel, meč je dolg, kratek je buzdovan.
„Dajte ga!'1 zakričal je Grga besen iz skrivališča
Tu se je nekaj posvetilo iz grma, počila je puška ter zgrudila konja prvega konjika na zemljo.
„Strela božja!" zaškripal je brivec. „Širne, Šime, zlo je ; vrag nam je donesel mladega Pavla pod noge. Vse je propadlo!"
„Ali da!" začudil se je Šime hladnokrvno, obračaje svoje ribice.
iz grma izvlekel se je Miloš. Biivec je prebledel ter jel trepetali liki šiba na vodi.
(Dalje prih.)
ljenju načel*, zunaj zbornice pa netijo med NVmci ogenj narodne nestrpnosti do Slovencev. Nedavno smo čitali v nekem inozemskem listu, da je to prav avstrijska posebnost, da je radi takih malenkostnih in poleg trga kulturnih zadev toliko hrupa v parlamentu. Drugod, kjnr imajo nekoliko drugačne pojme o nalogah parlamentarizma, se parlament niti ne bavi s takimi — lapalijami.
In prav je imel dotični list. Za nas Slovence, ki se moramo boriti se le za naj pri-mitivnejša svoja prava, je vprašanje celjskega gimnazija pač sila važno vprašanje, ali za ukupni parlament je 1o res prava lapalija. Pač žalosten znak žalostnih oduošajev je tn, iiko mora vlada biti hud boj s parlamentom radi vprašanja, da-li sme zadoščati priznanim i u dokazanim kultu r u i m potrebam j e d n e g a dela svojih p o d 1 o ž n i k o v.
Italijanski parlament otvorit je včeraj kralj prestolnim govorom, v katerem je naglaaal, da bode parlamentu v prvi vrsti razpravljati <> urejenju financ. Prestol ni govor apeluje na patrijotizem vseli poslancev, da bode mogoče premagati težave. Prestolni govor obeča socijalnih predlog za zboljšanja Itednikov in poiuiloščenj povodom predsto-j»'če poroke vojvode Aosta. Prestolni govor naglasa, da so odnoftiji Italije do vseh držav prisrčni. Vsa Kvropadiše inir. Značilno je, da pri otvorenju socijalistički poslanci niso bili navzoči.
Različne vesti.
Birma v Trstu. Letos je vsprejelo zakrament sv. potvrde v tržaških cerkvah (vključno cerkev pri sv. Jakobu) vkupno 2800 otrok. Tako velikega števila birmancev ni bilo že mnogo let.
Mestni svet triaiki. Sinočna seja (IX.) sicer ni bila burna, kajti ni bito na dnevnem redu narodnostnih vprašanj, zato pa je bila originalna. Da bi gospoda poznali resničnost reka: „Ćas je denar", zares ne bi tratili zlatega časa s tem, da so takorekoč mlatili prazno slamo in prav jasno dokazali, da se izven seje jako malo bavijo z občinskimi vprašanji. Ta utis je napravila sinočna seja na vsakega trezno mislečega prisotnega.
Seji je prisostvovalo 4fi svetovalcev, predsedoval je župan tir. Pitteri. l'o odobrenju zapisnika Vili. seje preči tal je tajnik dr. Boccardi poročilo poverjenstva za Kossotlijev spomenik. Ta spomenik avstrijskega pntri-jota napravita, kakor smo povedali že svoje-časno, kiparja Kivalta in Garella tam v solcčni Florenci, ker naši merodajni občinski činitelji morda niso smatrali vrednim za tako vzvišeno delo nobenega avstrijskega umetnika, najmanj pa slovočega kiparja, ki živi m e d n a m i tam nekje v ulici (iiotto. aChncun i\ »on gout* pravijo Francozi; vsi ukusi niso jednaki, mi pa gospodi ne maramo kratiti veselja, ako vporablja.o vsako priliko, da oživljajo zveze s svojim idejalotn: „regno vicino*. -- Poročilo je vsprejel zbor soglasno •/. nekaterimi dodatki, iz česa naj bode kip iti i/, kakšnega kamna bodi podstava.
Prišla je na dnevni red prva točka: o zboljšanju plače občinskim uradnikom itd., ter o preosnovali, katere naj bi se storile v dosego tega namena.
Župan je izjavil, da hi bilo po njegovem uienetiju popolnoma nepotrebno čitati zelo obširno poročilo mestne delegacije o tej stvari, ker so l>ili gospoda svetovalci dobili tiskano poročilo že pred jednim tednom, zatorej je predlagal, da naj bi takoj pričela glavna razprava o predmetu. Svetovalec dr. ('.i m lio ti, kateri menda ni imel časa, da bi bil preeital omenjeno poročilo, izjavil je, da ne bo glasoval, ako bi takoj pričela razprava, kajti svetovalcem da je bilo odločeno premalo časa v „proučenje" predloge. S tem ju popolnoma soglašal i svetovalec dr. .1 a-n ovit z, kajti zahteva! je. da se poročilo prečita. Poročevalec D' A n ge 1 i je zavrnil obe zahtevi, češ, da so i nudi gospoda 7 dni časa čitati poročilo, dr. J a n o v i t z pa je odgovoril, da je bilo le 5, a ne 7 dtiij. Onore-vole K, Itascovicli je predlagal, da naj se stvar odloži /.a teden dnij, v teir Času da gospodje prav gotovo »preštudirajo" stvar. Poruče valeč je odgovoril jako re/.ko, da kdor se ni brigal za poročilo v niiuolem tednu, ta je ne bode. čital niti v prihodnjem ; obžaloval je, da nekateri svetovalci zane-
marjajo svoje dolžnosti s tem, da imajo poročilo toliko dnij doma, ne da bi je čitali. Ta opazka je dirnola v svetovalca dr. Cam-bona tako, da je odgovoril poročevalcu oj-strimi besedami. Župan ga je zato pozval na red. Gospodje so se prepirali še nekoliko časa, potem so sklenili, da naj se prečita poročilo.
Pričelo je čitanje, katero je tra jalo skoro jedno liro. A glej čuda! Gospoda od večine, ki se je prej tako toplo potezala za to, da je bil čas prekratek za prečitanje (ali „pre-študiranje".) ni menda pazno poslušala, ampak šla je iz dvorane, baje ker ji je bilo prevroče, ali predolgočasno. Še-le po končanem čitanju so se bili gospodje navžili hladnejšega zraka v predsobi dovolj in se vrnili v dvorano, K glavni razpravi se ni oglasil nihče, torej je pričela takoj podrobna razprava. V to so posegli svetovalci dr. Mar-purgo, dr. Cousolo, dr. Vene/ian in poročevalec. Zbor je vsprejel točke 1 — 17, z neznatnimi spremembami, izvzemši točke ti, K in 12, ker se je bilo bati pri teh obširnih razprav. Zato so jih preskočili.
Ob 9. uri in en četrt je župan pretrgal
sejo.
Poročilo obsega 2!J točk; da se rešijo čim prej, sezval je župan na nocoj zopet sejo, priporočuje gospodi, da naj je ne zamudijo.
Trtna ui v Istri. Ravnatelj kmetijske šole v Poreču, prof. llugites, konstatoval je trtno uš fia korenikah nekaterih trt, katere so um bili poslali v preiskavo iz sela Zarez, oddaljenega kakih 10 kilom, ud Pazina. To je važno zaradi tega, ker je s tem dokazano, da je trtna uš pričela okuževati tudi notranjo Istro. Ta mrčes se je pojavil v Istri prvikrat leta l88o. in sicer v Piranu in Izoli; naslednja leta se je razširil po ozemlju Umaga, Pomjana, Buj, Kopra, Ornega Vrha, Velikega Lošinja, Milj, Doline, Malega Lošinja, Osora, Mostara. Vrbnika, Krka, Gri-žnjana, Vižinade in Gitanove. Sedaj se je pojavil še v Pazinskeiu okraju.
Slavnost »Tržaškega Sokola", vrsivSa ae minolo nedeljo v vrtu „Mondonuovo', privabila je mnogo izbranega občinstvu, tako, da je bil vspeh povsem povoljen v vsakem pogledu. »Slovansko pevsko društvo" je povsem častno rešilo svojo nalogo, odpevši Volaričev zbor „Bedak je vsak" in pa Kisenhutov . listaj rode*. Xa zalite v nnje so morali pevci zapeti še jedenkrat. „Svobodne vaje" telovadcev in gojencev vršile so se precizno in istotako je občinstvo burno ploskalo produkcijam na različnem orodju. Skupina, prirejena ob bengališkem svitu in pod Sokolovo zastavo, je bila krasna. Tudi našega domačega pirotehnika, gospoda Zlobca, moramo posebno pohvaliti, kajti pokazal se je res mojstra v tej stroki. Zlasti zadnje „kolo" je bilo krasno, ko se je v uenpisnem blesku prikazal sokolski monogram z napisom »živio* — Konečnn naiu je izrecno pohvaliti gospoda kapelnika Majcena : zasnoval nam je godbo, kakoršne smo živo pogrešali. Že dejst vo samo, da jo godba svirala same slovanske, komade, livba posebno naglasiti. A svirala ni le dobro in lepo, ampak tudi vztrajno, s čemer je pripomogla, da je bila zabava ves čas jako animirana. Godita gosp. Majcena bodi priporočena našemu občinstvu v krepko podporo,
Konečuo nam je še omenili, da je bil tudi vrt prav lepo okrašen.
Članom Tržaškega Sokola" javljamo, da je odbor z lastnikom telovadnice napravil pogodbo še za n a d a I j n j a tri let a, da torej društvo ostane v dosedanjih prostorih.
Potres v Ljubljani. Našemu poročilu v današnjem /jutranjem izdanju dodajemo se te-le podrobnosti: Včerajšnji potres v Ljubljani bil je najmočnejši izza velikonedeljskih sunkov. Trajat je 4 sekunde. Ljudje so preplašeni bežati, delavci so popustili delo in zlasti zidarji so se dali le ležko spregovoriti, da so nadaljevali popravljanja. V šolali je nastala velika zmešnjava, raz poslopij je. frčala opeka. Med šolsko mladino nastala je taka panika, da so morali učitelji poslati otroke takoj domov. Z ozirom na to se je mestni šolski svet takoj sešel ter sklenil predlagati dež. šolskemu svetu, naj obustavi pouk do jeseni. Umevno je, da je napravil ta potres novo škodo na poslopjih.
Pomoč Ljubljani. Ljubljanski pomožni odbor za Ljubljano in okolico dobil je do včeraj (XIX. izkaz) 67.251 gld. nvč. na milodari li. Manjša darila in zbirke milodarov do-
hajajo sicer toliko mestnemu magistratu, kolikor knezoSkotijstvu, toda Ljubljani treba prav izdatne pomoči, pomoči, ki računa z milijoni. Kedaj dosežejo milodari zasebnikov tako ogromno svoto? Treba j*, da se skoraj sgane slavna vlada
Požrtvovalnost na Krasu, rastno mesto med darovalci za Ljubljano in druge po potresu poškodovane kraje na Kranjskem, zavzemajo občine na Krasu, posebno pa Sežanskega političnega okraja, koje so doposlale potom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani na c. kr. namestniStvo v Trstu sledeče zneske v gorenje svrhe :
Županstvo Komen 50 gld.; Povir 44 gtd.; Sežana 300 gld.; Odbor veselice v Sežani na korist Ljubljančanom 225 gld.; županstvo Skopo 35 gld. 18 kr.; Temnica 3n gld.; Hrestovlca 18 gld, 08 nč.; Naklo 40 gld. ; Tomaj 43 gld. 50 nvč.; Štorje 93 gld. ; Štanjel 50 gld.; Tomaj (drugi donesek) 15 gld. 40 nvč. Veliki Repen f>5 gld. 75 nvč. in 5 lir; Lokev 100 gld; Avber 11 gld.; Selo !) gld. 'JO nvč.; Škrbina 16 gld. 31 nč.; Pliskovica 11 gld. 10 nvč; Kopriva 10 gld. 76 nvč.; Veliki Dol 10 gld.; Gabrovica 12 gld. Toraj skupni znesek 1196 gld. 98 nvč. in 5 lir.
Poleg tega odposlali sti županstvi Naklo in Nabrežina izdatna zneska naravnost mestnemu magistratu Ljubljanskemu.
Duhovska urada v Škrbini in Štjaku nabrala sta iu sicer prvi svoto 7 gld. 50 nč., drugi 18 gld. 10 nč. in odposlala potom omenjenega okrajnega glavarstva.
Tudi ostali duhovski uradi nabrali so v cerkvah precejšnje svote in odposlali na pristojne ordinarjate.
Demonstracija trgovskih pomočnikov. Sinoč, nekoliko po 8. uri pridrlo je kakih 100 trgovskih pomočnikov v ulico Malcanton, kjer so demonstrovali proti onim trgovcem s suknom, ki so imeli svoje prodajalnice še odprte, Kričanjem hoteli so dotične trgovce prisiliti, da takoj zapro svoje prodajalnice; ker pa to ni pomagalo, metali so kamenje v izložbena okna. Pokončali so par šip pri tvrdkali Kicci in Suttina. Demonstrante so razgnali stražarji. Zaprli so 24letnega F. Zoroviča iz Dalmacije, trgov, pomočnika pri tvrdki bratje Serafini in 20letnega Karla (Jodnika iz Trsta, pomočnika pri tvrdki 8i-vitz na Corsu, katera sta bila voditelja demonstrantov.
Pomiloščen morilec. Nj. Vel. cesar po-milostil je morilca Dunajskega odvetnika dr. Kot.liziegla, Gustava ICichingerja. Najvišje sodišče spremenilo je vsled tega smrtno kazen v dosmrtno ležko ječo, poojstreuo s postom iu zaporom v temni celici vsako leto dne 2. tebruvarju. (Na dan, na katerem je Eicliinger umoril dr. Itothziegla).
Sodnijsko. Nic.ilijanec Salvator ('omisa, bivši poveljnik ladije, 541et star, moral si jc iskati službe kot priprost mornar, da se pošteno preži.i. Službo je dobil na italijanski jadiauicl „CJoncettina Z'", toda hudo se mu je godilo. Poveljnik te jadranice, 4o|etui Josip Orsino, ravnal je ž njim surovo. Comisi je konečuo prikipela kri iu 2. aprila, ko je bila „Concentina Z." zasidrana v našem pristanišču, napadel je kapetana rauivšiga večkrat z nožem. O tem napadu smo sporočili obširnejše i v našem listu. (Ulej „Kd.u št. lio, izdanje za 18. maja t. I. Ur.) ila-iijeni Orsino je bil sicer ozdravil v a dneh toda lahko bi mu se godilo hujše. Z ozirom na duševno razburjenost, v kateri je bil Co-inisa tedaj, ko je napad 1 Orsina, obsodilo ga je »oilišče le na tri mesece težke ječe.
Policijsko. Organi Vrdeljsko-Sv. Ivan-skega komisarijala so zaprli liMetnega peka Josipa Legišo iz Cerovelj, in pa 1 ^letnega težaka Josipa Griona iz pokrajine Videmske v Italiji, ker sta obtožena, da sta ukradla Katarini Bakar, stanujoči na kampanji Koslič št. 2 (Largo Promontorio) 7 košaric, vrednih 7 gld. Legiša je bil že izgnan iz Trsta. — 28letni težak Ivan Hasso, italijausk podanik, ranil je v gostilni v ulici S. ('uterina javnega postreščeka Antona Capolina, s katerim se je bil spri Hauilca so zaprli. —
Mornar šime Banič, službujoči na Lloydovem parnikn „Ceres", ostavi! je včeraj kovčeg svojega kapetana gosp. Gobčevida v veži hiše št. 1 v ulici Punta del Forno, namesto da bi bil odnesel kovčeg naravnost na kapitanov dom. V omenjeni hiši stanuje Banič in hotel je med potjo pogledati nekoliko domov. Ko se je vrnil v vežo, ni bilo o kovčegu več sledu. Tatvino je prijavil policiji. V kovčegu bilo je nekoliko perila in obleke ter 5 gld. v gotovini.
Šagra na Verdeti. Verdeljski fantje priredijo v nedeljo dne 16. t. m, šagro na takozvani trati „del gobbo" na Verdeli. Kakor nam poročajo prireditelji te šagre, bode imela ista izključno narodni značaj toliko glede glasbe, kolikor glede okrašenja plesišča.
Najnovejše vesti.
Dunaj 10. Odsek za volilno preosnovo je imel danes svojo sejo. Poslanec Beer je rekel, da je razdeljenje nove kurije na dvoje tehniški neizvedljivo. Baron D i p a u 1 i je izjavil, da ko gre za zastopstvo interesov, spadajo vsi delavci skupaj, kakor tudi vsi davkoplačevalci. Glasoval bode za prehod v podrobno razpravo, ker pošteno želi volilne preosnove. K I u n bi hotel, da se novi vo-lilei uvrste v obstoječe kurije in bode glasoval za prehod v podrobno razpravo. Minister za notranje stvari je zagovarjal predloge subkomiteja naglasivši, da je neresnična trditev, da so se za posamične pokrajine za snovali privilegiji. Knez Karol Schwarzen-berg se je potegnil za načrt pododsekov iz-rekši se odločno proti temu, da bi se odstopilo od načela razdelitve na dvoje nove kurije. Grof P i n i n s k i je podal izjavo v zrni-slu sklepa poljskega kluba.
Praga lo. Minister za trgovino grof NVurmbrand je obiskal danes narodopisno razstavo v spremstvu namestnika grofa Thuna. Minister je izrekel svoje priznanje na tem, kar je videl.
Pariz 10. (Poslanska zbornica.) Poslanec Millerand obžaluje politiko vlado na Vstoku in udeležbo Francoske pri slavnostih v Kielu. Ministra Hanotaux in Ribot sta zagovarjala politiko vlade reksi, da je vlada vsprejela povabilo v Kiel le iz vzrokov uljudnosti. Ol> kitajsko-japonakem vprašanju je Francija hotela podpirati Rusijo, ker je zvesta svojim zvezam in crpi svojo moč iz zveze z Rusijo. Zbornica in vsa dežela sta odobriti to politiko.
Trgovinah« bnojnvk«.
Bndlmptiu. Plenim x* jesen 7 35 -7 36 Psoniea en niitj-juni 1895 —do — •— Ove« aa jesen tt.01— C 02 tu za jeson «98 tt.2? Koruza za juni-jull li'"2- 1134. »a juli-urgiiat	6.37
rtmiicii not* od 78 kil. f. 7 30-7-85 o<l 75+ kil. r. 7 35 -7 40, od 80 kil. 1. 7 40—745, oil HI kil. f. 7*45 -50, o.l «2 kil. far. 7 50 -7 55. lofimen « «5-H 90; proso »-50—H-55 rž mva 6.25 -tl.aO.
Trg mlačen, nevoljen Pšenica o<l včeraj O nvč. reiifjfl. Prodaja cOOO nit. Rt., r* 5 uvi., ko-uza 4- fl nvč. ceneje. Vreme: lipo.
Praga. Nerafinirani sladkor sajunl r. 13.05. nova letina 13.45.
Prugu. Centrifuga! novi, po.itavljeir v Trut in h curino v rod, odpoAil jate« precej f. 28 75 29. —. Juni
supt, f. 29.25 -29.50 Čoiicas*«} 29.50--Četvorni
no-60---. V glavati (sodili) HO75— .
BAVI«. Kava 8anto» good avurage ca juni 85.25 za oktober 93 25.
Hamburg. Umito« «oo.l avorage ca juni 7S.~ so|iteiiilior 7iV75 deenniher 73.76.
Dun^Jak« boran II junij aa.
1MB
včeraj dane«
Državni dolg v papirju .... >01.35 101.86 „ „ v srebru .... 101 30 101.30 Avstrijska rfiita v sdaiu . . . 13290 123.05 „ „ v kronali . . . 101 65 101.50
Kreditno akcij« . ...... 408 75 407,49
London 10 Lst........121.45 121.46
Napoleoni......... 9.6.1 9-68'/,
20 mark ........U.8S 11. SO
100 iUlj. lir........ 45.97'/, 40'—
i
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Caserma it. 16 uhod plana della Častmi.
(miš/miti irliki rojainirlt,
prodaja po nevcrojetnili nizkili cenah vsako-vrotna nnylt>dka
kolesa (bioykle)
/jiistopstvo kolos „Adlav" iz tovarne H. Ki« ver Frankfurt in „Vi k t ori a O v k 11
AVorks" Wolvcr hamptoii AngleSko.	?
Kolesa Adter* s.t svetovno znana in *e ra-	P
lijo v iicinski vojski.	k
•lumči se m vsuko kolo 12 mesecev, kdor	?
im zna voziti, nauči so brezplačno. — PoAilja	P
sc na deido in na vse kraje.	£
Zdravljenje krvi
(»j „Tiaočerni cvet' (Milleflorl).
či^ii kri tor jo izvrstno sredstvo proti ouiiu f lučaja m, <:e poče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in tiomoroidaui. Jeden omot za ozdravljenje, stoji 50 nč. ter dobiva v odlikovani lekarni
PMXMARER „ti te Miri" Trti, veliki tn.
£
Srečke za zidanje cerkve oh jubileju cesarjevem po I gld.
Glavni dobi'ek:
I
zadnji m<
30.000
WW WWW	vreden
Srečke priporočajo: Giusippe Bolaffio. Atessandro Levi, Ignazio Neumann
Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni urednik: Julij Mikotu. — Tiskarna Uoieuc v Trstu.