227
Strokovni prispevek/Professional article
PREVALENCA HEPATITISOV A IN B PRI
KRVODAJALCIH Z ANAMNEZO ZLATENICE
PREVALENCE OF HEPATITIS A IN B AMONG BLOOD DONORS WITH HISTORY OF
JAUNDICE
Božislava Majcen-Vivod, Vera Urlep-Šalinović
Oddelek za transfuziologijo in imunohematologijo, Splošna bolnišnica Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor
Prispelo 2003-07-02, sprejeto 2004-01-21; ZDRAV VESTN 2004; 73: 227–30
Key words: blood donors; questionnaire; jaundice; hepati-
tis A, B
Abstract – Background. Preventing transmission of infectious
disease through blood transfusion presents one of the greatest
challenges of transfusion medicine. All donations are monito-
red for syphilis since 1960, hepatitis B (HBsAg) since 1970,
aids (anti HIV) since 1986 and hepatitis C (anti-HCV) since
1993.
After introducing a donor questionnaire in 1994, we started
to test all donors with a history of hepatitis for anti-HBc, anti-
HBs antibodies, and antibodies against hepatitis A (anti-HAV).
Methods. Data on donors were found in the Datec computer
program which is commonly used in all transfusion institu-
tions in Slovenia.
Results. Among 43,000 registered donors, 764 (1.78%) had a
history of hepatitis. After testing, we found 666 of them posi-
tive (87.2%) for hepatitis A or B antibodies. 654 (85.6%)
donors had hepatitis A antibodies and 98 (12.8%) had
anti-HBc antibodies. Among these 98, 30 donors (30.6%) had
no anti-HBs antibodies. 86 donors (11%) had antibodies
against hepatitis A and B.
Conclusions. After additional testing of donors for hepatitis B
antibodies, we excluded 30 (0.069%) HBsAg negative, anti-
HBc positive and anti-HBs negative donors with history of
hepatitis.
Ključne besede: krvodajalci; vprašalnik; zlatenica; hepati-
tis A, B
Izvleček – Izhodišča. Preprečitev prenosa nalezljivih bole-
zni s krvjo predstavlja pomembno področje v transfuzijski me-
dicini. V Sloveniji testiramo kri na sifilis (anti-treponema pal-
lidum) od leta 1960, hepatitis B (antigen virusa hepatitisa B
– HBsAg) od leta 1970, aids (protitelesa proti virusu HIV –
anti-HIV) od leta 1986 in hepatitis C (protitelesa proti virusu
hepatitisa C – anti-HCV) od leta 1993.
Po uvedbi vprašalnika leta 1994 na Oddelku za transfuziolo-
gijo in imunohematologijo v SB Maribor smo za vse krvoda-
jalce, ki so na vprašalniku navedli, da so preboleli zlatenico,
uvedli dodatna testiranja na protitelesa proti antigenu sredi-
ce virusa hepatitisa B (anti-HBc), protitelesa proti površinske-
mu antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBs) in na protitelesa
proti hepatitisu A (anti-HAV).
V prispevku prikazujemo, koliko oseb z anamnezo zlatenice
je prebolelo hepatitis A ali B, in koliko oseb po prebolelem he-
patitisu B nima ustreznih zaščitnih protiteles anti-HBs.
Metode. Podatke smo dobili iz računalniškega sistema DA-
TEC, ki ga uporabljamo na transfuzijskih oddelkih po Slove-
niji.
Rezultati. Med 43.000 krvodajalci v letih 1994 do 2002 jih je
764 (1,78%) označilo na vprašalniku podatek, da so prebole-
li zlatenico. Med njimi jih je 666 (87,2%) imelo protitelesa
proti hepatitisu A ali B. Protitelesa proti hepatitisu A smo od-
krili pri 654 (85,6%) dajalcih in pri 98 (12,8%) smo odkrili
protitelesa proti hepatitisu B. Med slednjimi 98 dajalci 30
(30,6%) oseb ni imelo protiteles anti-HBs, temveč le protitelo
anti-HBc. 86 (11%) krvodajalcev je imelo hkrati protitelesa
proti hepatitisu A in B.
Zaključki. Z dodatnim testiranjem krvodajalcev, ki so prebo-
leli zlatenico, smo tako odkrili 30 (0,069%) HBsAg negativ-
nih anti-HBc pozitivnih krvodajalcev brez ustreznih protite-
les anti-HBs.
Uvod
Krvodajalci so lahko samo zdrave osebe med 18. in 65. letom
starosti (1). Vsak dajalec pred odvzemom krvi izpolni vpra-
šalnik o zdravstvenem stanju in je pregledan pri zdravniku.
Na oddelku za transfuziologijo in imunohematologijo v SB
Maribor smo vprašalnik uvedli leta 1994. Vprašanja se nana-
šajo na prebolele bolezni, na način življenja in razvade krvo-
ZDRAV VESTN 2004; 73: 227–30
228 ZDRAV VESTN 2004; 73
dajalca. Krvodajalce po prebolelih boleznih ali s tveganim ve-
denjem odklonimo za določen čas ali pa trajno. Tako hkrati
varujemo zdravje krvodajalcev in tudi zdravje prejemnikov
krvi.
Odvzeto kri v Sloveniji testiramo na določene označevalce
okužb: na sifilis (TPHA – treponema pallidum hemaglutina-
cijski test ali z encimsko imunskimi testi – EIA) od leta 1960,
na površinski antigen virusa hepatitisa B (HBsAg) od leta 1970,
na protitelesa proti virusu aidsa (anti-HIV) od leta 1986 in na
protitelesa proti virusu hepatitisa C (anti-HCV) od leta 1993,
vse z encimsko imunskimi testi (EIA). Odkrivanje virusnih nu-
kleinskih kislin (NAT) je v Sloveniji uvedeno le za virus hepa-
titisa C marca leta 2000 (2, 3).
Nekatere države, med njimi ZDA, testirajo rutinsko pri vseh
krvodajalcih še protitelesa proti antigenu sredice virusa he-
patitisa B (anti-HBc), določajo alanin aminotransferazo (ALT)
in glede na krajevne okoliščine izvajajo še druge preiskave
(4).
Hepatitis B
Virus hepatitisa B uvrščamo v skupino hepadna virusov. Vi-
rus vsebuje deoksiribonukleinsko kislino (DNK) in ima dvoj-
no vijačnico premera 42 nm (4, 5). Mnogo ljudi, ki zboli za
hepatitisom B, ima tiho okužbo brez jasnih simptomov ali fi-
zikalnih znakov bolezni. Inkubacijska doba znaša povprečno
90 dni (30–180 dni) (5). Po izračunih je 50% svetovne popula-
cije prišlo v stik z virusom hepatitisa B in okrog 10% teh (350
milijonov) je nosilcev HBsAg. Pri nosilcih obstaja veliko tve-
ganje za razvoj ciroze in razvoj hepatocelularnega karcino-
ma. Letno zaradi kroničnega hepatitisa B umre 1 milijon ljudi
(5).
Prenos hepatitisa B je možen tudi ob transfuziji zaradi labora-
torijske napake pri testiranju ali kadar gre za nosilca HBsAg,
kjer z EIA testi HBsAg nismo zaznali. Možni razlogi so preniz-
ka vsebnost antigena, da bi ga zaznale najobčutljivejše meto-
de, predvsem v fazi nastajanja ali izzvenevanja antigenemije,
ter genetske variante virusa HBV, ki jih nekateri testi ne za-
znajo (2, 4, 5).
Zato mora biti vsaka enota krvi testirana z licenčnim visoko
občutljivim testom za HBsAg. Občutljivost encimsko imun-
skih testov (EIA) mora doseči 0,5 ng HBsAg/ml seruma (6). V
Sloveniji odklonimo dajalce, ki so v zadnjih 5 letih preboleli
zlatenico. Možnost okužbe s krvjo je torej zelo majhna.
Prejemnik se lahko okuži, kadar je bil odvzem krvi v obdobju
diagnostičnega okna. Diagnostično okno je obdobje od izpo-
stavitve virusu do takrat, ko s testi dokažemo prisotnost ozna-
čevalcev okužbe. Diagnostično okno za hepatitis B znaša 59
dni pri uporabi testov EIA 3. generacije (2). Serološki kazalci
za okužbo s hepatitisom B so HBsAg (antigen virusa hepatiti-
sa B), HBeAg (e antigen virusa hepatitisa B), anti-HBc (proti-
telo proti antigenu jedra), anti-HBs (protitelo proti površin-
skemu antigenu) in anti-HBe (protitelo proti e antigenu) in
jih prikazujemo v razpredelnici 1 (7).
V študijah so dokazovali, da je anti-HBs zaščitno protitelo iz-
ginilo več let po akutni okužbi. Ni pojasnjeno, ali je imunost v
tem primeru še zadovoljiva (7).
V razpredelnici je prikazano, da se najprej pojavi HBsAg. So-
časno pa pri okuženi osebi dokažemo po navadi še HBeAg in
anti-HBc protitelo. Kronični nosilci nimajo protiteles anti-HBs,
medtem ko ima oseba po ozdravitvi po navadi anti-HBc IgG,
anti HBe in anti-HBs protitelo.
V Veliki Britaniji, kjer je obvezno določati le HBsAg, so v raz-
iskavi, opravljeni med letoma 1991 in 1993, izračunali, da je
tveganje za prenos hepatitisa B s krvjo 1 na 63.000 enot krvi
(9).
V ZDA je tveganje za prenos hepatitisa B 1 na 200.000 enot
krvi. Tam testirajo kri na HBsAg in protitelo anti-HBc z encim-
sko imunsko metodo (4, 10).
V Evropi in tudi v Sloveniji ni bilo nikoli uvedeno dodatno
testiranje krvodajalcev na anti-HBc zaradi previsokih stroškov
in tudi izgube dajalcev (7, 11).
Po podatkih Rdečega križa iz Nemčije je tveganje za prenos
hepatitisa B po uvedbi testiranja z odkrivanjem nukleinskih
kislin (NAT) na HBV 1 na 430.854 (12).
Hepatitis A
Virus hepatitisa A (HAV) je virus iz družine picorna virusov.
Vsebuje ribonukleinsko kislino (RNK) in ima enojno vijačni-
co. Virus nima lipidne ovojnice. Prenos virusa je fekalno-oral-
na pot (4, 13). V literaturi je opisana možnost prenosa s krvjo
v primeru odvzema krvi dajalcu v obdobju viremije (4, 13–
15). Parenteralno povzročen prenos je opisan pri hemofili-
kih, ki so dobili visoko prečiščen faktor VIII, obdelan z deter-
genti (4, 14–16). Ker virus nima lipidne ovojnice, ga deter-
genti ne uničijo. Zato v predelavi zdravil iz krvi, npr. albumi-
na, imunoglobulinov, faktorjev strjevanja VIII in IX, učinkovi-
to onesposobitev virusa dosežejo s toplotno obdelavo pri 80
stopinjah Celzija v 72 urah (15).
Kljub omenjenim primerom možnih posameznih okužb te-
stiranje krvodajalcev na virus hepatitisa A v svetu ni bilo uve-
deno. Bolezen pri ljudeh ne povzroča trajne okužbe in ne vo-
di do kroničnega hepatitisa ali hepatocelularnega karcinoma.
Pri 0,5% bolnikov se lahko razvije fulminantni hepatitis oziro-
ma akutna nekroza jeter, ki se lahko konča s smrtjo (13).
Okužba s hepatitisom A se pojavlja v zgodnjem otroštvu v
Afriki, Aziji in Centralni Ameriki, medtem ko se v Evropi okuž-
be pojavljajo v kasnejšem obdobju (13). Protitelesa proti he-
patitisu A običajno vztrajajo vse življenje.
Namen
Po uvedbi vprašalnika smo želeli ugotoviti, koliko krvodajal-
cev z anamnezo zlatenice je, sodeč po prisotnosti označeval-
cev okužbe (anti-HAV in anti-HBc), prebolelo hepatitis A (HA),
koliko pa hepatitis B (HB).
Pri krvodajalcih s prebolelim hepatitisom B smo želeli ugoto-
viti, ali imajo prisotna protitelesa anti-HBs.
Razpr. 1. Serološki testi v diagnostiki virusnega hepatitisa B
(7).
Table 1. Serological tests used to diagnose viral hepatitis B.
HBsAg Anti-HBc Anti-HBc Anti-HBs HBeAg Anti-HBe Interpretacija
IgG + IgM IgM Interpretation
+ ± ± – ± – Zgodnji akutni HB
ali kronični nosilec
Early acute
hepatitis B or
chronic carrier
+ + + – + – Akutni HB
Acute hepatitis B
– + + – ± ± Obdobje okreva-
nja ali možni kro-
nični nosilec
Recover period or
possible chronic
carrier
+ + – – ± ± Kronični nosilec
Chronic carrier
– + – + – ± Ozdravljen
Cured
– – – + – – Po cepljenju
After vaccination
– + – – – – Diagnostično
okno?
Lažna pozitivnost?
»Window period?«
False positivity?
229
Material in metode
Od 43.000 registriranih krvodajalcev v letih
1994 do 2002 jih je 764 na vprašalniku označi-
lo, da so v preteklosti preboleli zlatenico. Vsem,
ki so imeli podatek o preboleli zlatenici na
vprašalniku, smo ob obveznem testiranju na
HBsAg določili še dodatne označevalce hepa-
titisov A in B.
HBsAg smo testirali z encimsko imunskimi te-
sti 3. generacije, ki jih uporabljamo že od leta
1994. Vsa testiranja krvodajalcev smo od leta
1994 opravljali na napravi BOS (Byomedica
Open System), ki omogoča avtomatsko pipetiranje vzorcev,
od leta 1998 pa na napravi MiniSwift. HBsAg smo testirali z
reagenti ETI-MAK-3 firme DiaSorin in od leta 1998 še z re-
agenti proizvajalca Ortho, občasno pa tudi z reagenti proiz-
vajalca Abbott na napravi Axsym.
Vsa dodatna testiranja vzorcev krvodajalcev po uvedbi vpra-
šalnika smo izvajali z reagenti proizvajalca Abbott na napravi
Axysm.
Tako smo pri pozitivni anamnezi določili protitelesa proti he-
patitisu A z reagenti HAVAB 2,0 proizvajalca Abbott (reagent
vsebuje protitelesa razredov IgG in IgM) ter protitelesa proti
hepatitisu B, in sicer protitelo proti antigenu sredice virusa
hepatitisa B razreda IgG (anti-HBc IgG) z reagenti CORE, ter
protitelesa proti površinskemu antigenu virusa hepatitisa B
(anti-HBs) z reagenti AUSAB proizvajalca Abbott.
V primeru prisotnih protiteles proti hepatitisu B (anti-HBc
IgG) smo določili še protitelesa proti antigenu sredice virusa
hepatitisa B razreda IgM (anti-HBc IgM) z reagenti CORE M, e
antigen virusa hepatitisa B (HBeAg) z reagenti HBe 2,0 ter
protitelo proti e antigenu virusa hepatitisa B (anti-HBe) z re-
agenti ANTI-HBe 2,0 proizvajalca Abbott.
Rezultati
Do 31. 12. 2002 je v vprašalniku 764 krvodajalcev označilo po-
datek, da so v preteklosti preboleli zlatenico (Razpr. 2). Pri
rednem testiranju smo do 31. 12. 2002 med 43.000 krvodajal-
ci odkrili 104 HBsAg pozitivne krvodajalce. Med njimi jih je 9
imelo podatek o preboleli zlatenici. Vse HBsAg pozitivne ose-
be smo izključili iz študije.
Razpr. 2. Krvodajalci, ki so preboleli zlatenico (764 od 43.000).
Table 2. Donors that got over jaundice (764 from total 43,000).
Odstotek Odstotek
Število testiranih vseh
krvodajalcev krvodajalcev
Tested All
Number donor donor
percentage percentage
S protitelesi proti HA (anti-HAV IgG)
Positive for hepatitis A antibodies
568 74 1,32
S protitelesi proti HB (anti-HBc IgG)
Positive for hepatitis B antibodies
12 2 0,03
S protitelesi proti HA in HB
Positive for both hepatitis A and B
86 11 0,20
Brez protiteles proti HA ali HB
Without any antibodies
98 13 0,23
Vsi krvodajalci z zlatenico
All donors with jaundice
764 100 1,78
Iz razpredelnice 2 je razvidno, da je 764 (1,78%) od 43.000
testiranih krvodajalcev prebolelo zlatenico. Pri teh smo doka-
zali protitelesa pri 666 (87,2%), medtem ko jih 98 (12,8%) ni
imelo protiteles niti proti hepatitisu A niti proti hepatitisu B.
12 (2%) krvodajalcev je prebolelo samo hepatitis B, 568 (74%)
jih je prebolelo samo hepatitis A. 86 (11%) krvodajalcev je
imelo protitelesa proti hepatitisu A in hepatitisu B.
Iz slike 1 je razvidno, da je 98 krvodajalcev s protitelesi proti
hepatitisu B imelo protitelesa IgG anti-HBc. Med njimi je 30
(31%) krvodajalcev anti-HBc IgG pozitivnih, anti-HBs pozitiv-
nih, 38 (39%) anti-HBc pozitivnih, anti-HBe pozitivnih, anti-
HBs pozitivnih in 14 (14%) anti-HBc pozitivnih, anti-HBs ne-
gativnih, 16 (16%) anti-HBc pozitivnih, anti-HBe pozitivnih,
anti-HBs negativnih.
Razpravljanje
V Sloveniji po Navodilih za delo v transfuzijski dejavnosti Za-
voda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino odkloni-
mo krvodajalce po preboleli zlatenici ali hepatitisu za obdob-
je 5 let. Po priporočilih Sveta Evrope so posamezniki, ki so
imeli zlatenico ali hepatitis, lahko po odločitvi pristojne zdrav-
stvene oblasti sprejeti kot dajalci krvi pod pogojem, da je pri-
znani test za HBsAg negativen. Trajno odklonimo nosilce
HBsAg. Osebe, ki so bile v tesnem hišnem stiku z obolelim za
virusnim hepatitisom (akutnim ali kroničnim), zavrnemo za
12 mesecev od časa stika, razen če so imuni. Bolniško osebje,
ki prihaja v stik z bolniki, ki imajo hepatitis, so po presoji od-
govornega zdravnika v enoti za zbiranje krvi sprejeti za dajal-
ce, če niso utrpeli vbodne poškodbe ali sluzničnega stika s
kužnino. V takem primeru jih odklonimo za 12 mesecev.
Razlogi za začasno odklonitev za obdobje 12 mesecev ali ob
uporabi ustreznih testov odkrivanja nukleinskih kislin (NAT)
na HCV za obdobje 6 mesecev so še endoskopija z biopsijo
ob uporabi gibljivih instrumentov, poškodba ob inokulaciji,
akupunktura, tetoviranje ali prebadanje ušes (1).
Kljub upoštevanju navedenih priporočil za izbiro krvodajal-
cev v Sloveniji letno po transfuzijskih ustanovah odkrijemo
50 nosilcev HBsAg, kar pomeni 0,050% vseh odvzetih enot
(2). V Mariboru smo na osnovi zakonsko obveznega testira-
nja med 43.000 krvodajalci do leta 2002 odkrili in odklonili
104 (0,24%) HBsAg pozitivne krvodajalce.
Z dodatnim testiranjem 764 krvodajalcev z anamnezo zlateni-
ce na anti-HBc in anti-HBs smo odkrili 30 (0,069%) krvodajal-
cev brez ustreznih zaščitnih protiteles. Vse te krvodajalce smo
odklonili kot dajalce.
V retrospektivni študiji oseb s potransfuzijskim hepatitisom
v Veliki Britaniji je Allain s sodelavci odkril 2 prenosa hepatiti-
sa B. Kasnejše testiranje je pokazalo, da so krvodajalci bili an-
ti-HBc pozitivni, nihče od dajalcev pa ni imel prisotne nukle-
inske kisline HBV DNK. Zato je Allain s sodelavci mnenja, da
je testiranje na anti-HBc ustreznejše od določanja HBV DNK
za preprečitev prenosa hepatitisa B (17). Nekateri kronični
nosilci s pozitivnimi označevalci anti-HBc in anti-HBe imajo
zelo nizko raven HBV DNK. Pri takih osebah se HBV DNK
lahko odkrije le v nerazredčenih vzorcih (18, 19). Po podat-
kih Rdečega križa iz Nemčije je večina HBsAg negativnih HBV
DNK pozitivnih dajalcev imela prisotna anti-HBc protitelesa.
Stroški testiranja s tehnikami odkrivanja nukleinskih kislin
Sl. 1. Delež krvodajalcev, ki kljub preboleli zlatenici niso imeli anti-HBs proti-
teles.
Figure 1. Donor with no anti-HB antibodies (despite jaundice) percentage.
MAJCEN-VIVOD B, URLEP-ŠALINOVIĆ V. PREVALENCA HEPATITISOV A IN B PRI KRVODAJALCIH Z ANAMNEZO ZLATENICE
230 ZDRAV VESTN 2004; 73
(NAT) so zelo visoki in izračunana cena za preprečitev 1 pre-
nosa okužbe s krvjo znaša 1,3 milijona evrov (12).
Uvedba dodatnega testiranja na anti-HBc v Sloveniji bi pove-
čala varnost krvi. Upoštevati bi bilo koristno vsaj podatek o
preboleli zlatenici in vsem z anamnezo zlatenice določiti še
anti-HBc in po potrebi dodatne označevalce hepatitisa B. Stro-
ški in izguba dajalcev v primeru, če bi upoštevali le podatek o
preboleli zlatenici, bi bili bistveno nižji, kot če bi testirali do-
datno vse krvodajalce na anti-HBc ali morda uvedli testiranje
z odkrivanjem nukleinskih kislin (NAT) tudi za hepatitis B.
Na osnovi anamneze o preboleli zlatenici smo ugotovili, da je
med 43.000 krvodajalci 654 (1,52%) oseb imelo protitelesa
proti hepatitisu A.
Odstotek krvodajalcev s protitelesi proti hepatitisu A je zelo
majhen v primerjavi s podatki iz literature. Tuji viri nam kaže-
jo, da ima 4–90% oseb prisotna protitelesa proti hepatitisu A
(13, 20, 21).
V Sloveniji je med krvodajalci ugotovljenih 55,3% oseb s pro-
titelesi proti hepatitisu A (dr. Snežna Levičnik, ZTM Ljubljana,
osebno sporočilo).
Med 2134 bolniki v SB Maribor smo v triletnem obdobju od
1996 do 1998 odkrili 1302 osebi s protitelesi proti hepatitisu
A, kar je 62% (20).
Tudi v Avstriji so v študiji ugotavljali 7% nosilcev protiteles
proti hepatitisu A med mlajšimi od 30 let, 87% nosilcev pa je
bilo v starostni skupini nad 50 let (21). Na osnovi naših rezul-
tatov lahko sklepamo, da anamneza ni zadosten podatek, na
osnovi katerega bi lahko ugotovili, koliko oseb je dejansko
prebolelo hepatitis A.
Zaključki
Transfuzija krvi je varen postopek, ki ima zelo redko nežele-
ne posledice. Tako med možne potransfuzijske zaplete spa-
da tudi prenos virusnih hepatitisov. Pri preprečevanju neže-
lenih posledic imajo pomembno vlogo izbira varnih krvoda-
jalcev, uvedba vprašalnika o zdravstvenem stanju krvodajal-
ca in izključitev oseb s tveganim vedenjem, zlasti pa še ustre-
zno testiranje krvi na označevalce okužb.
Z dodatnim testiranjem krvodajalcev z anamnezo zlatenice v
preteklosti na anti-HBc in anti-HBs smo odkrili 30 krvodajal-
cev (0,069%), ki so imeli anti-HBc protitelesa, ne pa protiteles
anti-HBs.
Testiranje krvi na označevalce hepatitisa A ni pokazalo stvar-
ne slike o prekuženosti v naši populaciji. Iz tega lahko sklepa-
mo, da tudi okužba s hepatitisom A poteka v skriti obliki.
Na koncu naj poudarim, da ima pomembno vlogo pri prepre-
čevanju okužb s krvjo upoštevanje indikacij za zdravljenje s
krvjo in njenimi pripravki, izogibanje nepotrebnim transfuzi-
jam ter uvedba nadzora nad porabo krvnih komponent s stra-
ni transfuzijskih odborov (1, 2, 22).
Literatura
1. Svet Evrope. Izbira dajalcev. Priporočila o pripravi, uporabi in zagotavlja-
nju kakovosti komponent krvi. 9. izdaja. Ljubljana: Zavod RS za transfuzij-
sko medicino, 2003: 29–49.
2. Levičnik-Stezinar S, Baraga L, Hrašovec V, Kavaš E, Kramar I, Slokan M, Ur-
lep-Šalinović V, Šunjevarič M. Presejalno testiranje kot ukrep za zagotavlja-
nje varne transfuzije. Zdrav Var 1998; 37: 527–30.
3. Majcen-Vivod B, Urlep-Šalinović V, Jelatancev B. Prenos hepatitisov B in C
s krvjo v triletnem obdobju od 1996 do 1998. Med Razgl 2000; 39: Suppl 5:
3–8.
4. Mollison PL, Engelfriet CP, Contreras M. Blood transfusion in clinical medi-
cine. 10th ed. Oxford: Blackwell Scientific Publications, 1997: 510–25.
5. Kann M, Gerlich WH. Hepatitis B. In: Topley and Wilson’s microbiology
and microbial infections. 9th ed. Volume 1, Virology. Avon: Bath Press, 1998:
745–73.
6. Van der Poel CL. Screening for the hepatits viruses. In: Barbara JAJ, Sults-
man MK, Rossi U. Proceedings of the ESTM residential course. Pärnu: ESTM,
1998: 7–31.
7. Walker RH ed. Technical manual of American Association of Blood Banks.
12th ed. Bethesda: American Association of Blood Banks, 1996: 564–6.
8. Krusius T. Blood donor screening for anti-HBc to prevent transfusion trans-
mitted infection. In: Barbara JAJ, Sultsman MK, Rossi U. Proceedings of the
ESTM residential course. Pärnu: ESTM, 1998: 55–61.
9. Schreiber GB, Busch MP, Kleinman SH, Korelitz JJ. The risk of transfusion
transmitted viral infections. N Engl J Med 1996; 334: 1685–90.
10. Murphy EL, Busch MP, Tong M, Cornett P, Vyas GN. A prospective study of
the risk of transfusion-acquired viral infections. Transf Med 1998; 8: 173–8.
11. Barbara JAJ. Introduction: range of agents and their properties. In: Barbara
JAJ, Sultsman MK, Rossi U. Proceedings of the ESTM residential course.
Pärnu: ESTM, 1998: 1–3.
12. Erhard S, Roth WK. Feasibility, efficacy and economy of NAT testing in
Germany. In: Plenary state of the art book. VIII European Congress of the
International Society of Blood Transfusion. Istanbul: International Society
of Blood Transfusion, 2003: 27–8.
13. Robertson HB, Lemon SM. Hepatitis A and E. In: Collier L, Balows A, Suss-
man M. Topley and Wilson’s microbiology and microbial infections. 9th ed.
Vol. 1 Virology. Avon: Bath Press, 1998: 693–716.
14. Evarus H. Clinical importance of blood safety. In: Barbara JAJ, Sultsman MK,
Rossi U. Proceedings of ESTM residential course. Pärnu: ESTM, 1998: 11–21.
15. Mannucci PM, Gdovin S, Gringeri A, Colombo M, Mele S. Transmission of
hepatitis A to patients with haemophilia by factor VIII concentrate treated
with organic solvent and detergent to inactivate viruses. Ann Intern Med
1994; 120: 1–7.
16. Parkkinen J. Viral inactivation procedures of plasma products. In: Barbara
JAJ, Sultsman MK, Rossi U. Proceedings of the ESTM residential course.
Pärnu: ESTM, 1998: 187–91.
17. Allain JP, Hewitt PE, Tedder RS, Williamson LM. Evidence that anti-HBc but
not HBV DNA testing may prevent some HBV transmission by transfusion.
Br J Hematol 1999; 107: 186–95.
18. Sato S, Ohhashi W, Ihara H, Sakaya S, Kato T, Ikeda H. Comparison of the
sensitivity of NAT using pooled donor samples for HBV and that of a sero-
logic HBsAg assay. Transf Med 2001; 41: 1107–13.
19. Hiroshi Y et al. Frequent presence of HBV in the sera of HBsAg negative,
anti-HBc positive blood donors. Transf Med 2001; 41: 1093–9.
20. Majcen-Vivod B. Spremljanje prenosa hepatitisov A, B in C s krvjo v SB
Maribor v triletnem obdobju od 1996–1998. Specialistična naloga. Maribor:
Splošna bolnišnica, 2000: 28–39.
21. Prodinger WM, Larcher C, Solder BM, Geissler D, Dierich MP. Hepatitis A in
Western Austria – the epidemiologic situation before the introduction of
active immunisation. Infection 1994; 22: 53–5.
22. Glaser E. Kri in krvni izdelki skozi lupo zakonskih in drugih predpisov
Evropske zveze. Zdrav Vestn 1996; 65: 695–7.