o.
gtev.
V Novem mestn 15. marca.
1886.
mestu .maja hosta proti le hoe ali íobíti, £nialti •vanj a ;i7-i]
ko.
kr.
lernin liln ža-itji di-ena je ogoĚe, B dolin., Si-kterim i voj em evanji .a.iliolj oSlj en»
ir,
int.
tjegovo . Tse
•oli(om 2-3]
Teti in pravilnici ištvu 15-1]
dobi


Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako ozaianilo v^DoIenjake Noviee" na-ieto 1 gld. za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopiae tieniti dati, plaća za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejem» J. Krajec v tlovem mestu.__8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
TisoCletnica Métodova.
.Vsak Ôlovek ima na svetu kako osebo ali stvar katera se mu je na kakerSen si že bodi naSin prikupila in katero bolj ljubi kakor druge. "Vsak narod ima svoje posebne može, ki imajo zanj velike zasluge, bodisi na političnem, cerkvenem, družbinekem ali književnem polji. Tudi Slovenci imamo mnogo zaslužnih mož, ki eo žrtvovali svoje delovanje za blagor in provspeh našega naroda. In takim možem, ki eo tako ljubili svojo domovino in nevednemu narodu toliko dobrega storili in ga branili pred navali sovražnih mu tujcev, takim možem dolžni smo hvale in časti. Če pa taki velikodušni možje darujejo vse svoje življenje in delovanje t prid ne samo nam Slo-fëncém, ampak vsemu slovanskemu narodu, ki Iteje okrog 100 milijonov dus, potem mora biti naša hvaležnost tolikanj veSja, potem moramo se z velikim spoštovanjem spominjati njihovih blagih naklepov in jih Častiti. In taka dva moža, ki sta si pridobila za ves slovanski narod nezmernih . zaslug, sta naša slovanska aposteljna sv, Ciril in Metod. Letos 6. aprila na velikonočni po-.nedeljek bode ravno tisoč let, kar je ve-likomoravski Škof sv. Metod izdihnil svojo blago
dušo. Yelikomoravgka se je imenovala v devetem stoletji po Kristovém veliko kraljestvo, katero je slovanski knez Svetopolk ustanovil, in tukaj sem poklicana bila sta brata Konstantin (ki se je stopivai v samostan imenoval Ciril) in Metod, doma iz Grškega v Solunu, da bi našim pra-dedom oznanovala sv. vero. Seveda so nasi očetje že v sedmem stoleni začeli zapuščati svoje malike in spoznavati pravega Boga, toda sv. vera se je vendar le slabo in počasi razširjevala, ker so jo prinašali našim pradedom nemški duhovni, ki slovenske govorice niso dosti ali niČ umeli in tako se niso lahko sporazumeli s Kristusovo vero. Ciril in Metod pa sta bila dobro zmožna ataroslovenskega jezika, in njih mati bila je brž ko ne Slovenka. Ko sta tedaj ta dva sveta moža, polna božjega duha, začela med našimi pradedi oznahovati luč večne resnice, bila je kmalu krščanska vera v najlepšem cvetu ! In koliko preganjalcev in sovražnikov sta imela naša sv. aposteljna! Dvakrat popotovala sta v Rim k sv. očetu, da pokažeta svojo vero in vselej so jih papež s pohvalo odpustili in potrdili v veri ! Take dolge poti bilo je treba delati zavoljo sovražnih !Nemcev, ki so jih obdol-ževali krive vere ! In kako se je vselej poka-
Podlistek.
Nekdaj in sedaj, paije.) Tvoj otrok je lačen; ali sam nimaš, kaj bi založil v svojej lakoti — tu potrkaš na vrata iri usmiljenih ljudeh. Težko je res, in sram te ali pomaga se ti vendar le: rešiš se gladu, y^ka bbčina ima svoj nhožen zaklad, ta večjega aua manjega, vsaj v hujših stiskah se pomaga. Koliko je pa po veČih mestih naprav za revne, v ktèrih ae oskrbujejo sirote, onemogli ubožci, bolniki in tako dalje. Z eno besedo : revščina je sicer huda ali povsod nahaja ae še usmiljenih src, ki jo želé po moči olajšati; ubožtvo sicer boli, ali ni sramotno, ni zaničevano dandanes.
Pa je U bUo vedno tako ? Revežev je bilo pač zmeraj dovolj — vedno veliko več, nego bogatinov ; — pa kako se jim je godilo ?
Popolno drugače kakor sedaj ! Do reveža niso pred Kristusom imeli nikacega sočutja, nobenega usmiljenja, še več—zaničevali, studili so ga. Rimljani niso nikdar revščine imenovali drugače kakor : „umazano uboštvo", ter so trdili, da je za žloveka sramotna, za to so želeli, da naj bi bežala tje v brezdno peklensko. Rimski pesnik Virgil je pel, da je največja sreča njegova, ker na deželi ne vidi ubožcev. — Imenitni Grki so posebno radi videli, če so se na njihovih razuzdanih glediščih zaničevali ubožci, kako so z otroci vred zaviti v raztrgane cunje, ležé na gnjilej slami lakote zdi-hovali. — Plavt rimski pesnik je djal nekemu mladenču ta-le nauk; Ako beraču daš, da se naje in napije, storiš dvojno neumnost: sebi nekaj odtrgaš, to je nespamet, unemu pa pomagaš, da dalje v revščini živi, in tudi to je neumno.
Ljubi moj, iz tega lahko vidiš, da usmiljenja
DOLENJSKE NOVICE.
ŠtCT. 6.
if i;
« :
il,
ifl^ t i
I
h
al'? Î i
■ 1 i ;r
If-

i
(t '
!t .i
p ■ £
zala njihova nedolžnost! Celo v ječi moral je Metod enkrat 3 leta sedeti, ker ga sovražni Nemci nikakor niso mogli topeti! Tako so že takrat Nemci stiskali in preganjali Slovane kakor iih še dandanes! Sv, Ciril je umrl t Eimu T samostanu, potem ko je bil za Škofa morav-skega posvečen. Njegove besede na smrtni postelji Metodu 80 bile: „Bratfl, ne pozabi Mo-ravcev!" In Metod je lepo spolnil obljubo svojemu svetemu bratu, in papež ao ga zvolili za moravskega nadSkofa. Na Velegradu imel je av. Metod svoj sedež, od kodar je delil in âiril svojim ovćicam krščansko vero. Na Velegradu umrl je tudi ta sveti mož, in av. cerkev proglasila je oba brata za svetnika. In kako zna spoštovati slovanski narod svoja aposteljna, kako jih časti, to pokazal bode zopet létos na Velegradu na Moravskom, Pa ne samo krščansko vero, sta prinesla, tudi Črke izumil je sv. Ciril in spisala sta našim očetom v domaČi govorici sv. piemo in druge svete bukve, in podučevala sta jih v jeziku, kakersnega se je vsak naučil od svoje matere, to je v slovenskem jeziku.
Će imata sv. Ciril in Metod toliko zaslug za naš tlačeni narod, potem ju po pravici častimo ! In res ! Ves širni slovanski svet, ki sega od Sumave do skrajnega konca Azije, od jadranskega morja in balkanskega poluotoka do ledenega morja, ves ta svet misli letos poslaviti in že poslavlja sv. aposteljna. Celo letošnje leto praznovalo bode tisočletnico Metodove smrti in marsikateri pobožni in zavedni Slovan, katerega ne ovira daljava ali kaka druga zadrega, romal bode tja gori na Moravsko, na veleslavni Velegrad, ta ,,slovanski Betlehem," od koder sta našim pradedom oznanovala sv. brata Solunska krščansko vero. Mi pa, ki ne moremo potovati na oni sveti kraj, povzdignimo svoje oči proti
nebesom in molimo : „Sv. Ciril in Metod, prosita za nas!"
Iz državnega zbora.
Gospod Pfeifer, naš dolenjski poslanec se je na Dunaji v državnem zboru za nas Dolenjce tako-le potegnil, kazaje pobito polje narodnega gospodarstva na Dolenjskem rekoč:
„Žalibog, da je grozovita huda ura mojo domovino, kranjsko deželo že veČ let zaporedoma obiskovala in pustošila, posebno je pa po Dolenjskem toča hudo, hudo razsajala, vsled ktere je blagor delavnega naroda giniti jel in revščina od dne do dne raste. Y minulem poletji vsula se je gosta toča, ko golobje jajca debela čez več občin po Dolenjskem. Pobila je po Cerkljah po Krškem in okoli sv. Križa. Drevje je tako oklestila, da je brstje od njega letelo ter skorja in ljub vse križem od debel visela. Široke ra-vani z bogatimi vinogradi spremenile so se t nekolikih trenutkih v zimske livade, kajti o vročem poletji pokrivala jih je ledena toča čez in čez na debelo, kakor bi bil padel zgodnji sneg. Pridelki žita in sena, sadja in vina bili so deloma popolnoma uaiČeni. Posebno so pa nekteri vinogradi tako zdelam, da leta ia leta ne bo nobenega vžitka ondi.
Več kakor 1200 posestnikov je bilo poškodovanih in večina od tistih je silno potrebna.
Glas revščine teh nesrečnikov segel je do prestola Njihovega Veličanstva, ki je daroval 1000 gold, za prvo potrebo, kranjski deželni zbor jih je pa z 1500 gld. podprl. Če tudi ste omenjeni svoti jako dobrodošli poškodovanim, vendar niste se zadosti veliki, da bi nesrečnim poljedelcem korenito pomagali.
Zastopniki tistih občin obrnili so se tega meseca s prošnjo do visoke o. k. deželne vlade,
pred Kristusom ubožec ni našel, marveč bil je sramotén, zaničevan, sovražen in preganjan.
Se li potem ne godi tebi zopet desetkrat bolje, kakor unim trpinom med neveniiki?
Posebno hudo je dolžnikom, ki ne morejo dolgov plačati. O pač res ! Kako gorka solzica se utrne v očesu tudi trdnemu možu, ko se mu zarad dolgov proda koristna kravica, potrebni voliči, ali celo rojstna hiša s poljem vred, kterega je obdelava! toliko let v potu svojega obraza! Kako pa še. le zdihnje mehka žena in rahla deca, ko se tako požene po svetu s trebuhom za kruhom, Trda je taka sila! Ah najhujša še ni. Zgubil si sicer premoženje, ali s pridnostjo si ga vnovič pridobiš ; zgubil si posestvo, ali tebi ia tvojim otrokom se ne sme nič žalega zgoditi.
Kako je bilo pa nekdaj z dolžnikom?
Ako ni mogel plačati, prodali so ga za sužnja, ga uklenilî kot sužnja, tepli, bičali kot sužnja, ga sožgali ali ob glavo djali. — Tako se tebi ne godi.
Kaj pa, ako je bil več upnikom dolžan? Grozna je bila v tej reči postava : tak nearečen dolžnik naj se razseka na kose, in vsak upnik naj dobi svoj kos. Tako je velevala rimska postava. — Predragi Dolenjci, ako bi to še dandanes veljalo, koliko izmed vas bi bilo že doslej razkosanih — po trdih, neusmiljenih upnikih!
Nepopisljivo trdosrčnost! praviš, kaj tacega bi si ne bil mogel misliti ! — Verjamem. Ali še bolj čudno pa je, da niso bili ljudje neusmiljen trdo-Brčni le do tujih ampak celo do lastne krvi. —
Ubog siromak si, raztrgana obleka te morda pokriva ; a pod ljuknastim plaščem ti vendar bije ljubeče srcé. Otroka svojega ljubiš ravno tako ali
ž-bí
i? in ik )-1-
a ie ta le li


íl
d» naj jim dovoli podporo iz državnega zaklada za naknp eemen in za podporo ljudi, ki si sami
nii prislužiti ne morejo.
Ker je znano, da kranjska deželna vlada ponesreSenih prebivalcev v enakih slučajih ni še nikjer brez pomoči pustila, se paČ smemo na-djflti, da se bo tudi sedaj ozirala na omenjeno prošnjo, ako se to že ni zgodilo, ter bo zahtevala potrebne podpore iz državnega premoženja.
Ker 80 na Dolenjskem prav tiste razmere, kakor jih današnji načrt postave za poškodovane kraje po Dolenji Avstriji, Moravském in po Sleziji omenja, imel sem za svojo dolžnost omeniti na tem mestu na dolenjske nezgode, ker ■06 nadjam, da se bo cesarska vlada in posla-niska zbornica usmilila nesrečnih Dolenjcev in im bota po možnosti pomagala,"
Kaj naj bodo vaâi sinoTi, kmetje ali rokodelci ?
Na to vprašanje je kratek odgovor; oboje. Kako to? Glejte, kmet, morebiti sam težko živi, pa ima Se veČ otrok. Kaj naj stori z dekleti, o tem ne moremo druzega reči, kakor to, da naj jih zredi v boi^em strahu, lepo v kršanskem duhu, da bodo obvarovale svojo nedolžnost. Fante pa dajte, kedar dokončajo šolo rokodelstva se uSit. Z rokodelstvom sicer dan danes tudi ni veČ tak zaslužek, kakor nekdaj ; toda priden, spreten in varčen rokodelec še gotovo zmirom bolje izhaja, kakor slab, zadolžen kmet. Če se je tvoj deček v 4—5 letih dobro izučil rokodelstva, že ti je velika skrb odvzeta. Dokler mladenič še ni prost vojaščine služi naj za pomagača. Ali potem p» postane lehko precej sam mojster. Zdaj pa potrebuje očetove pomoči. Ker je do zdaj stariše le malo stal, mogoče jim bode, da mu dajo nekaj
podpore, da bode ložje samostalen, da si nakupi potrebnega orodja, da se založi z blagom za rokodelstvo potrebnim. V večjih krajih utegne imeti mojster toliko dela, da se živi od samega rokodelstva; po vaseh že ni vsikdar toliko zaslužka. Zato pa morajo gledati taki rokodelci, da omislijo poleg lastne hišice še malo zemljišča. Oboje bode po tem že rokodelca in njegovo družinico redilo. Žalostno je pa nasprotno po onih krajih, kjer ljudje nimajo ne dovolj zemlje, ki bi jih redila, in M ne znajo tudi nobenega rokodelstva ne. Po Dolenjskem je veliko hišic, kjer stanuje le siromaštvo. Ljudje mislijo, da jih bode sama bajtica redila — zato pa dostikrat kradejo taki bajtari, zlasti po zimi, ko ne dobé dela po polji in vinogradih. Zatoraj še enkrat svetujemo našim ljudem : Dajte svoje dečke rokodelstva se učit, da bodo enkrat gotov kruh imeli.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu.
Za Slovence v bližnjej Istri je še zmeraj slabo. Lahi pa, ki Škilijo v Laško kraljestvo, poČnó, kar hočejo. Neki Slovenec je zaupil: „Živili Slovenci!" T Bujah, ko so Lahi svoje laske burke vganjali — in zato so ga skoraj zaprli.
štajerski poslanec RaiČ se je v državnem zboru izvrstno pot^il za domači slovenski jezik, ki se posebno po Štajerskem v šoh in drugod še vedno zatira. Da bi le ne bil govoril gluhim uáesom !
Našega presvitlega cesaijeviča RudoIfa in njegovo soprogo Štefanijo na njunem popotu-vanju sprejemajo povsod z veseljem in največo častjo. Tako se je godilo v Damasku, velikem mestu, ki je severno od Jeruzalema, tako je sedaj tudi na Grškem. Še celo ubogi Crnogorci obetajo, da
pa še bolj kakor imeniten gospod, ki se dragoceno oblači. Kaj pa nekdaj ; je li bilo vedno tako ? Ne ! celo očetovo ljubezen do svojega deteta je zamorila neverna trdosrčnost. Grozna je bila navada: oče^e so morili lastne otroke. OČe je imel vso oblast nad otrokom, sprejel ga je ali pa zavrgel — kakor mu je bilo ljubo. Smel ga je prodati za sužnja ali izpostaviti v gozdu divjim zverem, vreČi ga psom, utopiti v vodi, ako mu je bil odveč! Ljubi moji otroci, ki to slišite, koliko izmed vas bi jih več ne živelo, ako bi se godilo še tako, kakor se je pred dva tisoš leti. Sedaj morajo sta-nSi skrbeti za vas, morajo vas rediti, oblačiti, če bi tudi bili bolehni, slabotni ; ne smejo vas zavreči, ko bi jim bili vi §e tako odveč. Grozno bi hiU kaznovani po postavi, ako bi storili z vami kaj tacega, kakor so delali nekdaj nevemiki; postava sama skrbi za vas.
Kaj ? ali pa nekdaj ni bilo tako ? Kaj so pa takrat postave velele? — Ne le, da niso branile življenja otrokom; ne le, da niso kaznovale neusmiljenih očetov, ampak postave same so zapovedovale otroke moriti, ako niso hili zdravi in krepki. Najmodrejii mo^e tedajnih časov pa so to potrjevali, Češ, da je dobro in modro slabotne dece znebiti se. Grški postav odaj alec Likurg ie zapo-vedal slabotne otroke izpostaviti na gori Fajgetu, da poginejo, ali da jih zverina požre. Rimska postava je velevala: „slabotnega otroka naj oče hitro umori ! " Modrijan Seneka je pisal : Ubijemo steklega psa, divjega bika, utopimo pa svoje otroke, ako so slabotni ali pokvečeni. Tega pa ne delamo iz jeze, ampak je pametno, da se nepotrebnega in nekoristnega znebimo".
(Đ&lje prill.)

DOLENJSKE NOVICE.
Štev. 6.
[i
ai r
bodo v Cetinji sprejeli imenitna goata, kolikor bode le mogoče, slavno. — Dobro je, da nas prihodnji cesar dobi prijateljev, vei ko jih je, boljše je. To pa tadi kaže, da tujci spoštujejo našo mogočno Avstrijo.
Nas denarni minister Dunajevski je v jedrnatem goyom dokazal, da je Avstrija v denarnih rečeh od leta do leta na boljem. Akoravno se je samo za železnice dalo v zadnjih letih Čez 90 milijonov. Nasprotnike, zagrizene in brezreme nemčuije je kar potolkel s svojim govorom. Jezé se — ali vidijo, da ima minister prav.
V	Bosni in Hercegovini se pridno delajo železnice. Hercegovsko poglavitno mesto Mostar bode kmalu z moijem vezala železnica.
Kaj je novega po àirokem svetu.
Na Srbskem so z največo navdušenostjo praznovali 6. tega mesca spomin, da je bila pred dvema letoma knježevina srbska povidignena v kraljestvo. Kralj Milan je pri tej priliki odpustil vso kazen 600 jetnikom, ki so bili zaprti zavoljo upora proti vladi.
Lahi se ob RudeČem morji v Afriki vedno bo^j širijo in utrjujejo. Poslali bodo že v četrtič tje doli bark z vojaki. Ali gladko jim ne gre. Petnajst iz med njih je zašlo predaleč. Divjaki so jih napali. Lahi so se bili kakor levi. Ubiti bo bili vsi, — ali drago so prodali svoje življenje.
Angležem gre v Afriki še zmeraj slabo. Krivi prerok Mahdi pa je jako ošaben. Vjetih Evropejcev noče spustiti. Med njimi so tudi Av-strijanci, misijonaiji, nune in drugi. — Angleži bodo sedaj poslali tjekaj novo armado, ki bode imela 10.000 mož, 15.000 kamel, 3000 mul in 1000 konj. Vojska je sedaj tam grozno težavna za naše ljudi, ker je doli vročina neznosljiva. — Govori se pa, da so nekteri Irci, ki so bežali pred Angleži v Ameriko, tako zaslepljeni, da bodo šli iz golega sovražtva do Angležev pomagat črnim divjakom T Afriko!
Francozi so zvišali carino ali col na žito in moko, ki pride tjekaj iz tujega. To se bode moralo zgoditi tudi pri nas, sicer bode kmet čisto ubožal.
Na Kitajskem Francoze še vedno zmagujejo. Prisvojili BO fii zadnji čas Kitajska stanišČa okoli mesta Kelung. Upajo, da jih bodo Kitajci kmalu prosili za mir. — Če bode res ? kajti Kitajci so svojeglavni, če tudi v svojo pogubo — Francoze pa sovražijo iz cele duše.
V	južnej Ameriki, v deželi Kolumbija, se je vnel upor aJi punt. Vlada je poslala proti upornikom vojakov, ki so bili pa tepeni. Bilo je 60 ubitih 200 ranjenih in 300 vjetih.
Zjedinjene države v sevemej Ameriki so dobile 4. t. m. novega predsednika z imenom
Kleveland. Pravijo, da je pošten, pravičen mož. Opravila bode imel dovolj, če bo hotel vse v red spraviti, ker je menda ni dežele, kjer bi bili uradniki tako podkupljivi, kakor so bili doslej v Ameriki.
Piàe se aam:
Zaradi pomanjkanja prostora, priobČujemo Se lů zdaj nekatera nam zaostalih dopisov
Iz Svibnega. Pri nas imamo precej trdo zimo: snega je bilo dokaj padlo; na Kumu pri Bv. Neži ga ni bilo vec kot I in pol metra visoko; naredil je veliko Škodo; okoli Kuma in po Dobovci porušil je vec poslopij in tudi po dolinah je uČinil mnogo kvare na sadnem drevju,
2a otroke je hoja v šolo prav težavna. Vrh tega je tudi še precej dolga z viso-cih hribov, kakor na primer iz Čimerna imajo preko 1 in pol ure hoda; aH hodijo pa toliko rajše, ker imamo v Svibnem izvrstnega gospoda Župnika za učitelja.
Kar pa naše okrajne in občinske ceste in pota zadeva, mora pa vsakdo priznati, da so jako v slabem stanu in navzlic tem, da so doklade za ceste v n^i sv. Križki občini znatno visoke, se ceste ne posipljejo praviloma in o pravem čaau. Občinska cesta držeča od sv. Jutja na Zagorje, katera je bila pred nekaj leti z velikimi težavami in stroški napravljena, je žalibog tako zapuáČena in od vodá razdrta, da skoraj — ra-zun nekoliko mostov, postavljenih ob avojem času — ni več sledu, kod da je bila cesta.
Tudi občinsko uradovanje je pri nas še nemško. Ali žalibože, kako? Slaba nemščina da je groza. Uradujte v prvi vrsti vsaj občine v materinem jeziku.
Kar zadeva pri nas napredovanje kmetijskega stanu, o tem hoČem Vam vprihodnjiČ poročati.
Iz Stopič. „Dolenjske Novice" so nam že marsikaj dobrega in koristnega naznanile. Med drugim nas je razveselila opazka v 1. številki: „Kranjski deželni zbor je letos sklenil, da se bode s cigani ojstrejše ravnalo!' Dobro, le bojimo se, da bo to še vse premalo. Mi želimo, da bi se nam ta nadloga popolnoma odpravila. In to je pač mogoče. Govorilo se je, da bo naša ljuba Avstrija v Afriki dobila prostor za malopridneže. Ko bi Avstrija tak prostor t Afriki že imela, bi mi visoko vlado prosili, da nam cigane prve tje doli odpelje ; ker pa v Afriki takega prostora še nimamo, naj bi se pa tu doma poiskal. Pravijo, da so ob Dalmaciji pripravni otoki za tako robo, če pa to ne dopade, je pa na Dolenjskem dosti graščin naprodaj, naj bi se tedaj ena za gg. cigane kupila (prav iz srca jim jo privoščimo), ia naj bi se jim dala pod nadzor-
m
lOŽ.
red ad-Ud.
•ter»
ae da u e
tij-po-
žo led Iki:
se imo i bi i to uba eže. lela, 3rye pro-ikal.
za Dr-
■-n
^^^ ^tvom oakrbnikoT v obdelovaiye. Ako so nekdty îzxiielci pod oskrbniki s trdim delom si morah ■' kruh služiti, zakaj bi tega ne mogli ia ne smeli ' tadi cigani? Naj se jim toraj pomaga, da po, stanejo koristni udje človeSke družbe!
Prosimo, naj ae še kedo drugi o ti zadevi
oglasi.	,
ČuvÍno je res, da vsredi med nami zivé divjaki — cigani — brez vsakega poduka,^ v zakonu bre2 zakona, in nihče se jib ne vsmili!!
Iz Preserja v Ljnbljanski okolici. Skoraj iz vseh krajev naSe mile slovenske domovine čulo se je o predpustnih veselicah, katere so bile prirejene T korist dobrodelnih naprav, samo naš preljubi Preser bil je do letos pozabljen, kakor da bi bil Bog si ga vedi kje tam doli na Turškem. Kaj pa jé vzrok, da se iz Preserja skoraj nikdar ne nahaja v nobenem časopisu kakorSenkoU si bodi dopis? Odgovoriti na to vprašanje je prav lahko: Preser razcepljen je v dve stfanki, katere ena dmgej nasprotujete brez vsega vzroka in posredovati med njima bilo bi bob ob steoo, toraj nočem strank, opisovati, ker nimam navade, kakor nekateri, slabosti svojih sosedov po svetu raznasaii, kajti umazano perilo pere naj se doma. Omeniti danes le hočem, da smo tudi letos mi imeli prvikrat dve predpnstni veselici. 1. svečana bila je tombola s plesom v gostilni g, Janeza Petelina v Podpeči in ravno tako 15. svečana v goatUni g, Andreja Petelina v Eamnikn. Obema omenjenima gostilničaijema se mora pripoznati, da sta za taki posel kakor nalašč odbrana. Čisti dohodek od tombol namreč 20 gld. se je porabil za učila dvo-razredne šole v Preserji. Ljudstvo, akoravno obeh strank, bilo je prav zadovoljno z obema veselicama in želelo še večkrat kaj tacega. Vsega tega bi pa ne bilo, ako bi se ne bila posebno trudila nad-učitelj g. T. Marn in trgovec g. F. Cvar,
Omenim naj še to, da bi bilo za naš kraj jako koristno, ako bi se take veselice večkrat prirejale, ker bi se ljudstvo združilo gotovo T eno stranko in potem Še le spoznalo, da je resnično T slogi moč.
Iz Vel. Lašič. Veleslavna c. k. vlada nam je blagovoljno potrdila pravila „bralnega društva" s sedežem v Vel. Laščah. Že nekaj časa sem gojili so tukajšnji rodoljubi misel, kako bi se zedinili, kajti „v družbi je moč." Iztesali so si tedaj po izgledu drozih, barčico, ki jih bode v viharnem morji časa krmila v varno zavetje, a v mirnih dnevih, kratkočasila in prijetno zabadala. Tega smo zagotovljeni, kajti, izbrani, — najboljši brodil^ voljeni bodo za ta imenitni posel, in kakor slišim,^prične se delovanje že ta mesec. Bog dï.j arečo.
Cemu neki to, vprašal bode marsikdo ? Dru-zega nič, kot novi davek, poreče drugi. Predragi! ne sodite preojstro. Ako je bilo potreba združiti
se kdaj, je čas sedaj, ko se nam bliža prerojenje ; sedaj, ko se ti ne manjka sovražnikov niti spredaj niti zadej; sedaj, ko živimo zares v imenitnih časih. Zraven tega pa bode lahko videl z lastnimi očmi vsak, kdo je pravi prijitelj ljudstva. Pa tudi slednji vé, da ne more živeti brez hrane. Tudi brez dušne hrane ni mogoče živeti, vsaj omikanemu človeku ne. Bralno društvo oskrbovalo bode tečno dušno hrano, ki bode srcé požiahtnjevala, voljo vtrjevala, onemogle podpirala, budila ljubezen do bližnjega, do domovine, do Boga, do cara. Koristno berilo je najboljši prijatelj Človeku; povoljno vsede se k njemu ob vsakem času, o vsakej uri, in zapusti ga, kadar mu drago, brez vsake zamêre. Će pa vsak vé, da je dober prijatelj boljši, kakor gotov denar, da se ima v dobrem prijatelju velik zaklad, se li ne bodemo potrudili zanj ? Je li kdo, ki prijatelja ne potrebuje? Kdor svojo srečo vživa sam, naj tud' solze preliva sam ! veli se nam. Vsi ki se tega zavedajo, pristopili so do sedaj, radostno k društvu. Pri posameznikih je le še trmoglavost na poti ! Sicer'^pà vlada le ena misel ! Gospodarji! hočete tudi vi pristopiti k nam? Poskusite, žal vam ne bode! Za male solde kupite si lahko tečno dušno brano na izbér, oskrbite si prijatelja, ki vas ne bode zapustil niti v veselih, niti v žalostnih urah. Na noge tedaj !
LašSan.
Gospodarske stvari.
Poduk naSemu kmetu.
Ne kratkočasi se z gosposkimi zabavami! Tudi kmet naj si časih ob nedeljah in praznikih malo od tedenskega truda oddahne, tudi on naj si privošči kratkočasenja ; toda zabave njegove naj bodo njegovemu stanu primerne in ne drage. Drago škodljivo kratkočasenje je-neizre-čeno pitje in i^a, a tudi lov. Lov nikakor ni za kmeta. Ce bi že samo ob nedeljah puško v roko jemal, kar pa ne pristoji kristjaaa, ne bi se toliko oporekali ; toda kmet bi utegnil svoje delo tudi v tednu zanemarjati. To skušinja uči: dober lovec — slab kmet ! Lov je pa silno draga reč, to vedo lovci in nelovci, ali kmet denarja za druge reči bolje potrebuje, kakor za smodnik.
Ne porabi pri hiŠi, kar lehko prodaš in česar pri domu silno ne potrebuješ! Nastali so za kmeta zaradi velikih davkov, slabih letin in male vrednosti pridelkov tako slabi časi, da mora strašno paziti, kje ka-koŠen krajcar vlovi, da plačuje davek, da si kupuje obleko, soli in druzega, kar mora biti. Zato ti svetujemo : prodaj živád, kokoši, gosi, purane ; za ta živež ti plača meŠČan lepe novce. Ti mori^ v sedanjih slabih časih z drugim, slabšim živežem tudi v praznikih zadovoljen biti. Poznam kraje,
dolenjske novice.
šter. 6.
Itjer kmet nikoli kuretine doma ne sné, kjer gospodinja na leto 20 jajc doiua ne porabi. Taki fanetje pa tudi boljše shajajo, kakor tisti, kateri se B purani doma goste. Pri zabeli, maslu, sla-bídí (špehu), mleku se lahko mnogo prigospodinji ; in to so kmetijski pridelki, kateri imajo vedno svojo ceno, glej zatorej, da te pridelke v denar spravljaš. Takisto vdja tudi o drugih pridelkih, katerih imaš nad domačo potrebo.
Zoper stenice rabijo ljudje vsako-TTstne reH in mazila. Najlo^é se jih znebiš ako T kropu (blizo litra) raztopiš en četrt kilo goljuna (alaun) in takrat, ko vre, s čopičem (pinzeljncm) namočenim v tej tekočini, namažeš tiste kraje, ^er se ta nesnaga nahaja. Delaj pa urno, ker goljun se kaj hitro strdi. Najbolje je, če to delaš T kuhinji, da ti goljun lahko zmirom vré pri ognji. Tndi ta poskušnja se je že mnogim obnesla. Goljun je kaj po ceni, in dobiva se skoraj v vsaki štacuni. Poskusite — in sodite.
(YYolmanovem gradu) v Kandijil pri Novem mestu prodajale se bodo od 7. aprila:; poČenai vsa k gradu spadajoča zemljišča posamezno. Več pove naznanilo na zadnji strani.
(Poštne hranilnice na Kranjskem.) Tz računskega poročila c. kr. poâtuo-hranilnega urada na Dunaji o 1. 1883 in 1884 poenamemo za kranjsko deželo sledeče zanimive ' podatke : Največ se je občinstvo v Ljubljani poslužilo tega prekoristnega zavoda, kajti tu je v obeh letih ee na 994 knjižic vložilo 27.597 goldinarjev ; za Ljubljano sledi Krško, kjer se je na lô9 knjižic vložilo 14.586 gld., za Krškim sledi Zagorje (ob Savi) s 232 knjižicami ter 12.301 gld. vlog; potem Gorenja vas (nad Loko) 112 knjižic in 11.057 gld. vlog; ca dalje Po-stojina 141 knjižic 9666 gld. viog. Malo pošt je na Kranjskem, kjer bi se za ta zavod ne bi bilo nič ali skoro nič storilo.
DomaČe vesti.
(Nesrečo) je imela v petek 13. t. m. gospa najemnika tukajšnega mestnega mlina, da je v vodo pala tik pred jezom, kjer voda najbolj dere, ter jo potegne skozi žleb, Kjer so bili štiri kolesa v t«ku. Nihče ni tega zapazil, le na drugem konci mlina, kjer so dekle prale, videle so roke iz vode stegati. Ena bila je dovolj pogumna, globoko v vodo bresti, ter jo je potem s pomočjo se druzih srečno rešila. Čudo pa, da je nesrečnica le prav malo na glavi poškodovana.
(V drž a v n e m z b o r u) je g. V. Pfeifer izročil in priporočal proSnjo, da se državna cesta od Št. .TernejavNovo mesto preloži zavoljo velikih klancev na levi breg Krke, da bi sla čez Belo cerkev in Št. Peter,
(Iz Ljubljane t Kamnik) ae bode v dveh letih železnica dozidala in stala sedemsto seldemdeset tisuČ goldinarjev. Kdaj jo dobimo Doenjci?!
(Doktor M. Godec) zdravnik na Toplica prodaja izvrstne žlahtne drevesca in mladik®, kterih ima jako voliko vrst ali sort. >
(IzDobliČpriČrnomlji) se nam poroča; Zima je nehala. Delo se je v vinogradih in po polju pričelo ! Naša nova šola bo baje do prihodnje jeseni dodelana in se bode pričela. Naša Čitalnica je sklenila vsaki čisti dohodek v podporo revnih in marljivih učencev nase šole uporabiti. Živila!
(V Št. Jernejski) arenjski odbor ata poleg zadnjič imenovanih gospodov tudi izvoljena bila gospod Anton Majzelj, bivši Župan in gospod Franc BambiČ, oba iz Št. Jerneja.
Eazue vesti.
* (Očitna kazen božja.) Portugiaki časniki, ki 80 vse preje, kakor duhovnom prijazni, poroiajo o nekem čudnem dogodka. V Opoitu se je imel spremeniti tamošnji zapašCeni samostan v borzo in pr tej priložnosti je nek znan advokat, ki je vse delo vodil, hotel tudi onečastiti ecrkev in tudi to spremeniti v biso kiipćijsko. Pričel je to delo pri altarji, poavede-nem Materi Božji. Delavci, kterim je bilo naročeno istega podreti, so ae odločno ustavljali, ia ko jih na noben način ni mogel pregovoriti, vzame sam orodje in vdari ž njim po glavi podobo Marije Device, a takoj strašno zakriči in nazaj omabne; oslepel je za kazen. Altarja pa potem, se ve da, niso podrli.
Iz pred porotnega sodišča.
Od dražega do sedmega dné mania meseca t. 1. vršile 80 se pri e. kr. okrožnem sodisei v Kudoliovem konečne razprave pred porotniki. Sodili so sodniki iz ljudstva. V petih slučajih je bil štirim predmet umor, uboj in tesko telesno poškodovanje. Kakor se iz spodaj popisanih razprav vidi, bil je povod vsem ubojem in poškodovanjem tako malenkosten, đa mera vsakega poštenega rodoljuba groza spreleteti, ako premisli, kako surova in brezčntna je mladina in kako lahko jej je zdravje bližnjega brez pravega vzroka poškodovati in mu celo življenje vzeti. "Vzrok tej ŽaÍostnej prikazni je iskati v zanemarjenej vzgoji otrok. Brez šolskega pouka raate moška mladina in potem so jej divje razbijanje, razgrajanje, pijančevanje in pohuj^ Ijive igre edina zabava, namesto da bi v proatib urah in posebno v praznikih z branjem koristnih in pončnib bukev, 8 prijaznim ra^ovorom, z igrami pod milim nebom bi redile dnha in krepile telo. Bog ne daj, da bi odraslim mladenčem ne privoščili kozarec vina. Ali ono brezumno pijanstvo, ki ne pozna nobene mere, škoduje zdravju in denar krade, pnšenje tobaka iu drage strasti so vzrok, da ljudstvo telesno propada, kar se vidi v tem, da nikdar potrebno število za vo-

mBsm
DOLENJSKE NOVICE.
stran 47.
it

f
i-

iSčino sposobnih mladecčev ni dobiti. Poleg tega ..	« hri>Tnnfmhnft in ákodluve namene,
tratí ae "denar v brezpotrebne in akodljive namene, mi slabi in srce zdivja.	■ - j • j
Gospodje dnhoTniki, učiteiji, župani m drugi od-lieni možie, odpira ae vam široko polje, a konstno delo y cerkvi in v soli, v domači hisi m r so-geflki naj se z naukom in dobrim vzglédom cepi v mlada area ljubezen do izobražbe in njen aad
-bode ta, da bode pojemala in konečno izginila ona oetndna surovost, ktera nal sieer dobn narod toliko sramotil
2.	marea. Zatozena sta Anton" Smrke, 17 let star, iz Srednjega Globodola, in Anton Kolenee, 20 iet star, iz istega kraja; prvi zaradi uboja, drugi zaradi sokrivde pri oboja. — Vr. Mirtić iz Brezove Kebri zaljubil ae je v Brezarjeve Nežo; tudi Smrke je bil van)0 zaljubljen. Grozil se je že preje, da bo
■ Mirtifia ubil, in res, ko je MirtiČ vasoval, ga je prišel Smrke s Kolencem čakat, in Smrke ga je zavratno udaril 8 polenom; ko je bil Mtrtié že v nezavesti, udaril ga je se KoIenec in popolnoma ubil. — Porotniki potrdili so enoglasno vprašanja zaradi uboja, oziroma sokrivde pri obeh. Sodišču predsedoval je gosp. Jenniker, tožitelj drž. pravd. g. Gerdesiô, branitelj g. dr. SkedL Sodišče obsodilo je Antona Smrketa na 6 let, a Kolenea na 4 leta teike ječe, pri vsakem poostrena z enim postom na mesee.
3.	in 4. marca. Anton Ostir iz sv. Križa pri Kostanjevici, 20 let star, bil je zatožen poakosenega in zvršenga umora. — 21, septembra lanskega leta, ko je bilo pri svetem Križu cerkveno žegnanje, zbrali so ae v KuntariÔevej gostilnici fantje iz 9v. Križa in iz Mrasevega. Pili so mnogo in potem začeli plesati. Pri plesn vnel so je prepir, in Anton Oštir, ki se je srdil na MraŠevee, ker so ga popřeje enkrat stepU, začel je z ostrim nožem plešočim fantom trebuhe parati. Od teh jih je troje umrlo, eden je na smrt bolan, trije pa so ozdraveli. Porotniki so zanikali z devetimi proti trem glasovom vprašanja na umor ia potrdili v istem razmerji vprašanje radi uboja. Sodišče, kte-remu je predsedoval g. dr. Vojska, ga je obsodilo na deset let težke ječe, pooatreae s postom vsak mesee in s temnim zaporom in trdim ležiščem vsakega 21, septembra. Tožitelj je bil g. državnega pravdnika namestnik g. dr. Ferjančič, branil ga je g. advokat dr. J, Skedl.
5.	marca. Janez Ajster, iz Krške vasi, 22 let star. Obtožba, ktero zastopa drž, pravd, g- Gerdešič, krivi zatoženca hudodelstva javne poaiinoati, storjene po ,hudobni poškodbi tuje lastnine. — V noči 31. okt. na 1. novembra pretečenega leta se je napil zatoženi in mlinarja Jožeta Šmajdeka brez vzroka s kolcem udaril. Smajdek ga je prijel in vrgel na tla. Ker je zatoženca spremljal in mu pomagal Janez Lopatič, zbežal je' Smajdek v mlin. Pred mlinom je pa Ajster i kamena vrgel skozi okno v sobo Marije bmajdekove, žene mlinarjeve, in jo poškodoval na desnem Iici. — Porotniki potrdili so enoglasno vprašanja zaradrjavnega posilstva ter bil obsojen na 2 leti težke ječe, poostrene z enim postom vsak mesec. Predsednik sodiača je bil g. Jenniker, tožitelj g. Gerdešič, branitelj g. dr. Slane.
6.	marca. Nace Ule, 32 let star, mlinar v Katečah, je tožen hudodelstva goljufije. Jože Brunner IZ Beljaka je ž njim sklenit pogodbo za češminje, in mu dal 100 gld. Zatoženi je Brunnerjn dvakrat po oenaiie piaal in rekel, da je Že pri mnogih ljudeh naročil (Seammja, in da ga ima že mnogo pripravlje-
nega. N'a to mn je Bniuner dvakrat po 200 gld. poslal. So je bil čas, odrajtati blago, ni bilo ne blaga ne denarja. — Porotniki potrditi so enoglasno vprar-aanja zaradi goljufije. Obsojen je bil na šestnajst mescev težke ječe, z enim poetom vsak mesec. Predsedoval je sodišča g. dr. Vojska, tožitelj drž, pravi, namestnik g. dr. Ferjančič, branitelj g. dr. Rozina.
7. marca. Marko Muc, hlapec iz Luže, ubil je posestnika Misjaka na Luži, kar smo v predslednjeî Številki Dol, Novic na 31. strani popisali. Porotniki potrdili so enoglasno vprašanje radi uboja in na predlog javnega tožitelja g. drž. pravd. Gerdesiča dbsodito ga je sodišče nvažnjoč razloge g. branitelja dr. Slanea na tri leta težke ječe poostrene z eutm poatom vsak mesec. Predsedoval je g- predsednik Jeuaiker.
Rešitev ugank
(v 5. št. „Dolenjskih Novic".)
1.	BeraŠka palica.
2.	Lesen konj.
3.	Polž, ki svojo biso nosi.
4.	Par.
5.	Drugaiie je bilo itue sinovom, — kakor očeta.
Prav reatla sta jih Dvornik iz Novega mesta^in Jožef ápelko iz Podgore. — Žreb odločil je Jožefu Spelkota.
Vremenske prerokovanja za mesec marcij.
Koiikorkoli glešta kralj, je za soseev prah premal'.
—	SuŠcev prah in kup zlata, euako tehtata, — Ce 40 maternikov (10) ni lepo, tud' 40 dni potem ne bo.
—	Če 40 maternikov dan se zmrzuje, se 40 mrzlih noči prerokuje. — O svetem Gregori (12), Icajak je pred dvori; je slabo vreme, nazaj ne gre; je vreme lepo, gre spet za 14 dni domov. — Na av. Jederti (17) dan, taja zemlja od znotraj van. — Ós lepo je vreme na Jožefovo (19), se letina dobro obnašala bo.
—	Ce breskev že cvete na Jožefovo, izvrstno se letina skazala bo. — Je svetega Ruperta jasno nebo, bo malega srpana ravno tako, — ôe se sušea da orati, bo maltravna jokati. — Kol'ko megle sušea je, tolk' po letu dežja gre. — Če je snšca zemlja preveč pila, bo po letu toliko manj dobila. — Snšca če grmi, lakota beži. — Snsčeve goste megle, plohe poletne redé. — Če aušca na njivah sneg dolgo leži, pri setvah kmetijstvu dosť kvara stori. — Susca sneg, je setvam kreg. — Pelje aušec ovce na paŠe zelene, v hleve nazaj jih maltraven zažene. — Ce ovee v sušen na tratah norčijo, maltravna spet mimo v hleva ležijo.
—	Sniee, če z rilcem ne rije, z repom rad potem zavije. — Sušeč rad z repom plaši, in nas z novo zimo straši.
Sejmi na Dolenjskem,
18. marca v Krškem; 20. pri sv. Mohorji v trebanj. okraji, v St. Jnriju (v novomesk. okrajt); pondeljek po sv. Jožefu v Mirai peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dan po Marijinem praznika na Dolih (pri Mokronogu); aoboto pred tiho nedeljo v Mokronoga; pondeljek po tihi nedelji r Kostanjevici; petek pred cvetno nedeljo na Braniku in Hotemežah. Velikiga tedna pondeljek v Višnji gori; torek v Črnomlji; četrtek v Zatičini.
Loterijske srečke.
Trst 28. februvarija 57 18	75	87	49
Gradec 7. marca	78 70	40	25	39
Dunaj 7. marea	14 41	16	58	72
48. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
steT. 6.
Û J.
št. III. prinaša te spise:
J. J, strilsr: Bod za rodom. Peaejn,
2.	J. Inihik: Rondël. Pesem.
3.	Br. Fr. Detel»; Véliki grof. Z^odoTinski roman. (Dalje).
4.	1. Trdila: Bajke in poTesti o Gorjancih. 22, Pod hruSko.
5.	J. Sbrè: Pisma iz Zagreba. X. e. J. Stritw: PogoTori. I.
7.	1. ftrnUk: Utopljeni zvon. Peeem,
8.	J. CimperBia: Oaéhlo CTotje. Sonetje.
9.	řr. WiMthalfr: Slavni Blcvenci. I. Dr. Jakoli Zupan.
10.	Br. SiTOr: "Vođnikoir „VrSio", potlej pa 6o nekaj. SIot-noatni goTor magistra Bnlfurijs UdrihoTÎëa.
11.	Juks ïmnik: Agitator. Roman. (Dalje).
12.	KnjiíeTna poroSila : II. Dr. K. átrekelj ; Sloreoskft bIot-nica la srednje Sole. (Dalje.)
13.	Slovenski glasnik : Nove knjige slovenske. — „Vita vitae meae 1" — Matica Slovenska. — JuriiČevi ibrani spisi.
—	Imenitna knjiga. — Slovenski slikar Jurij áubic.
—	Slavo-deutsches und Slavo - italien is che s. — Die ôstlichen AlpenlSnđer im Investiturstreita. — Popravek,
14.	Janb Kalan: Šah.	[9-3]
„LJUBLJANSKI ZVON" Uhaja v meíečnili, po 4 tiskovne pole velike osmerke obsežnih zvezkih ter stoji za pol leta 2 bW. 30 kr, za Ěetrt leta J g!d 15 kr.
	V____
Prodaja zemljišč.
v Volmanovem gradu v Kandiji pri NoTem mestu (Keohof bei Kudolfewert) prodajale se boda precej po Telikonoč. praznik. 7. aprila poèeDSi vse k grada spadajoče njive, travniki in hosta iz proste roke, ali vae ^np ali pa posamezno proti prav ugodnim pogojem. — Kmetovalcem, kteri se hočejo tu naseliti, je prav lepa prilika, si večje ali manjëe skupno ležeče zemljišče blizo mesta pridobiti.
Kdor želi kaj kupiti, se vabi, da pride kmalu dotična zemljišča si ogledat; pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo	[17—2]
lastniku Volmanovega gradu
pri Novem mestu. — Pošta Novomesto, Dolenjsko.
Išce se v službo
16 do 17 let staro dekle, ktcro je lepega vedenja, ponižno in pošteno, zna nekoliko brati in pisati. — Imelo bo lepo priliko, zraven opravljanja lahkih domačih del izučiti se v prodajalnici z mešanim blagom. — Več se izve pri vredništvn ,Dolenjskih Novic" v Novem mestu. [15-2]
V	farovžu, v Šempetru pri Novomestu se dobi
100 av- veder
dobre, zanesljive rudeče starine in toliko bele od leta 1879., 45 veder muákatelarja in toliko belega letošnjega. (16-2)	Janez Rome, žapnik.
Smwmm -^mmélMm
(Rohwaseline) je
qliei lazilo za is
To ataluo, nespremenljivo, tekoče mazilo je temue barve in se ne nahaja v njem nobena rastlinska ali živalska maščoba ter todi ne postane nikdar žaltovo.
Sirova vazplina ie najboljši pripomo-
C311UVCI vaz.t;iiucl ^^^ ^a obvarovanje usnja, ker najtrdeje nsnje takoj mehko in volno stori ter se po vsemu nsnji enako razleze in ga obvaruje, da ne strohni íq se ne nsuši.
Rabi pa se to mazilo za obuvala, da poaUnejo mehka in da jih voda ne premoči; posebno za lovska Êevije ; za mazanje Jermenov, komatov, usnja pri vozeh in kočijah.
Opomniti je treba, da se nahaja na starem usnji mnogo ostankov živalske ali rastlinske maščobe, treba je toraj nsnje že od začetka dobro mazati ; ko se pa te masti napije, zadostuje potem, da se le nekoliko namaže.
Neobhodno potrebno je to mazilo za vsakega, kteri ima konje, ker je najboljše za mazanje
^^ konjskih kopit, ^^
Vpeljano je to mazilo že za konjska kopita tudi v C. k. vojski po naročilu vis. e. k. ministerstva avstr. z nk. Št. 2030. Da je to mazilo za konjska kopita v resnici izvrstno, to pričajo tudi mnoga pohvalna pisma prvih živinozdravnikov. Ta sirova vazelína namreč v konjsko in sploh v vsako živalsko kopito ali rog hitro vleze, ter ga obvaruje, da se ne cepi in se ga nobena bolezen ne prime.
Rabi pa se tudi za mazanje ležaja pri goveji živini, mašin in brtzgalnic, ter tudi za mazanje železa, da ne zarujevi.
Sirovo vazelíno
pa prodaja v Novem mestu samo podpisani ter velja v močnih, plehnatih skatljieah 10 kr. (80 gr. težka), 35 kr. (četrt Kg.), 50 kr. (pol Kg.) in 75 ki-. (1 Kg.>; Brez škatelj pa se dobiva po 65 kr. Kg.
Vsira tistim pa, kteri želé to mast prodajati, dajem jo veliko cenejše.
v svojej zalogi imam tudi najnovejše vrste cilindre za lampe, tako imenovane
Kugeleilindre, r^o-ij
Odlikujejo se od prejšnjih v tem, da le malo kteri poči in veliko svitleje sveti.
FRANC RUS, trgovec
v Novem me^tu v Bučarjevi hiši št. 84.
30 centov lepega krompirja
po I gtd. 50 kr. ima na prodaj
Jožef Kline,
[18]_iz Gorenjega polja pri Soteski.
Zdravnik dr. GODEC na Toplicah
ima na svojih vrtovih nad 240 vrat jahlanovih in kaeih 300 vrst ali sort hruškovih izvrstnih žlahtnih drevesc. — Prodá tedaj večje in manjše drevesca, pa
tudi mladike.

Odgovorni urednik, izdajatèlj in založnik J. Krfýeo.
NoTomesto, — líatiínil J. Krajec,