187. Številko. I LJnblJail, i torek 23. avgusta I9Z1. LIV. leto SLOVENSKI Um|« ntt stan popoldne, Hnmil nedelte to prasnite. « a4?1 pSftor 1 mim X 54 mfm M raa,e og^e do 27 m/m visine 1 K, od 60 ml m visine dalje kupci jski ln uradni oglasi l mfm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—w Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov nai se priloži znamka za odgovor. Opravniarro »Slov. Naroda" in „Narodna Tlakaraa" i na flora ulica it 5, pritlično. — Telefon it 304. „Slotoaekl Naroi4 ▼ L|mol|aal ln fpo pOOtt i w Jo§ootavl|li celoletno naprej plačan • K 300-— polletno »••••••■ 150*— 3 mesečno......„ 75*— 1.......25— ¥ celoletno polletno . 3 mesečno • • • • »f K480— 240— 120*— 40 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj poiljeio v prvič naročnino vedno QV po nakaznici. Na samo pismena naročila brez potlatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo tlllov. Naroda1« Hnallova ulioa it S, I. nadatropr* Telefon itev. 34. Dopise apre|ema it podpisane in zadostno frankov ene. PJaV~ Rokopisov na vrača. Posamezna Itevilka velia K 1*20 Poštnina plačana v gotovini. ŠMojemu dragemu narodu! Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od njega zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili oče Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plemenito dušo. Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu zaobljubi j eni misli. On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda. Skupno z narodom je krčil pota, ki so dovedta do vstajenja narodne zmage in slave. Pod Njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod zavalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije m pomoč bratskega ruskega naroda ter vebkih prosvetijenih zavezniških držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo. Ko je dočakal to največjo nagrado Svojega Vsemogočnega Boga za brezprimerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro3 je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči. Ko stopam po čl. 36 državne ustave na izpraznjeni prestot ter sprejemam kraljevsko oblast v svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega očeta čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo. Preprečen radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega očeta in da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena S8. ustave Svoj ministrski svet, da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino. Slava Njegovemu Veličanstvu kralju Petru 1. in mir Njenovi plemeniti duši! Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Dano v Pariza, 17. avgusta 1921. Aleksander s. r. •\7 Zedinjena Jugoslavija stopa v tem hipu za krsto svojega očeta Kakor leta 1904. se je zgrnilo ljud* stvo v ogromnih množicah iz Sr* bije, Hrvatske in Slovenije v Bco* gradu, kmetje in kmetice v razkoš* no pestrih in bogatih narodnih no* šah, inteligenca, pisatelji, pesniki politiki, državniki, častniki in voja* ki. Kakor takrat, so Slovenci rudi danes mnogoštevilno zastopani. Toda takrat smo vriskali, ponosni in srečni, polni zaupanja in vere v bodočnost, danes stopajo nepre* dedne trume molče in v silni bo= lesti v žalnem sprevodu. Umrl je naš oče in ne so ga k pogrebu. Umrl je junak največje narodne epopeje, veliki mož, čegar ime bo živelo večno v jugosloven^ ski narodni pesmi ter ostane njego s vo ime vklesano z neizbrisnimi čr> kami v zgodovini vseh evropskih narodov. Pol stoletja je nosil v svoji duši idejo Jugoslavije, zanjo deloval in trpel; ko pa jo je uresni= čil in oživotvoril, je legel in umrl Direktni potomec Karagjorgjev in Nenadićev, dvoje najslavnejših najzaslužnejših srbskih mož. je po* kojni naš kralj Petar v delu, trp* ljenju in uspehih nadkrilil tudi ta dva, nadkrilil je Dušana Velikega Tomislava ter vse heroje jugoslos venske historije, »Sve za narod, a ništa za sebe!« je bilo geslo moža ki ga zdajle vozijo v grobnico Ka* ragjorgjevieev v Topoli. Težko je najti v zgodovini moža, ki bi bil tako popolnoma dovršil svojo na= logo, kakor kralj Petar, saj je dose* gel vse, kar je nameraval, ter je dosegel dosti več, kakor so mogle sanjati kdaj najfantastičnejŠe ju* goslovenske duše. Oživljen simbol jugoslovenak« usode je bil veliki pokojnik. Nsrf* večje ponižanje, preganjanje, beda posmeh sovražne Evrope ln vstajenje, zmagoslavje, najvišji triurrrf vse to je bilo delež kralja Petra L Treba si je le staviti vprašanje: kakšna bi bila usoda kraljevino Sr* bije, kakšno življenje bi živeli Hr« 0. Sest: 0 tem, kor je odigrano... Dunaj, junija 1921. Dunaj, mjesto prekrasnih spominov tolikih slovenskih študentov je danes popolnoma drug. Ko stopa človek preko tistih tlakovanih ulic, puhte hiše in vsa okolica nečesa, kar bi lahko imenovali historijo. Dunaj je bil velemesto, stolica, sedanjost pa ga kaže z velo, izsušeno roko: bilo je to mesto, kjer so prebivali roparji, kjer so kraljevali, kjer so vladali. Mi pa smo služili, nosili bogastvo tja v vrečah ... na lastnih plečih .. Vse, kar je bilo na Dunaju, še stoji, vse palače in trgovine in veliko kolo in Prater .. postali pa so ljudje drugi. .. Stari Dunajčan izumira in ž njim izumira vse, kar je bilo na Dunaju prijetnega, kar ga je odlikovalo pred drugimi mesti . . . K sliki velikega mesta spada V prvi vrsti policaj: Dunajski policaj nosi danes kratko svitlo sabljico in je oblečen podobno angleškim oficirjem. Rekrutira pa se iz bivših aktivnih oficirjev. Iščem ulico to in to. Vprašam policaja. Ima bele rokavice. Kje je ulica, ne ve. Išče v priročni knjigi. Potem: pojdite tu naravnost, tretja ulica na desno in potem druga ulica lovo. Tam je ulica ta in ta, ki jo želite. In salutira. Uljudno. Zelo elegentno! Z belo rokavico na roki. Grem. Naravnost, tretja na desno, druga na levo. In ko napravim vso pot, sem v napačni ulici. Vprašam policaja, začudeno, ogorčeno: >kje je, prosim, ulica ta in ta? Biti bi morala tu. Pa je ni!« >Kdo vam je to povedal?« >Stražnik pri Volksgartnu.« — >Tako, to je erotovo bivši oficir, — ti nič ne vedo! (Wiss'n an Schmara) In pove brez knjige, kje je ulica. In salutira. Brez rokavica Jaz sem ulico našel. Brez ovinkov. In danes pripovedujem zgodbo — brez ovinkov. — * Zvečer, po gledališču grem v kavarno Kranz. Hodim rad v to kavarno. Je tam mnogo luči. Mnogo ljudi. Vseh narodov. Vseh vrst In sedem k mizi, pri kateri je sedel parček. Sem vsilje-nec in zato me gleda ta po strani. Sivo. Izpod čela.. Vzlic temu, da sem ob prihodu uljudno poklonil in prosil dovoljenja. Prej v tako živahnem pogovoru sedaj molčita, le on ji stiska pod mizo roko. Jaz to vidim. A sem diskreten. Potem pride natakar. In naročim: ije vous pris un caffe noir.c Natakar ne razume, gleda na parček. Ona hitro >gospod želi črno kavo« in me pogleda hvaležno. Potem se nagne k njemu: >Saj ne zna nemški, je Francoz.« Tudi on me pogled** hvaležno. In vsi trije smo zadovoljni — pri eni mizi. Složni. Jaz poslušam godbo in pa sladke besede . . Orkester igra. Pridno in dobro. Izbrane komade. Naenkrat začujem znane melodije: >Lepo našo domovino« in druge, tako nekak venček domačih. Vstanem in grem iskat vzrokov. In jih najdem. V kotu za stebri. Večja družba krog mize, na mizi šampnnjoc. Jugoslovani! Kupujejo Dunaj. Neka bude veselo! In je že močno veselo. In bo še bolj veselo . . . Parček je med tem odšel ... s spominom na Francoza .... a Tam ob Ringu so stale leta in leta visoke planke. in zakrivale navadnim očem pogled na novi cesarski dvor. Stale so še potem, ko je bil že dozidan. Sedaj jih ni več. In dvor stoji, siv, z visokimi okni..., stoterimi okni ..., stoterimi očmi in gleda — Kot sova..., z očmi, polnimi sovraštva... Še danes ... Okna gledajo ... Skozi njih brušena stekla so gledale okronane glave ..., ni jih več...- okna vedo povedati o sprevodih, o zlatih kočijah, o zlatih krstah in o tem, kar je moralo umreti... Danes prodajajo Dunajčani kos svoje tradicije za 30 kron. Za trideset kron razkazujejo dvor. Za trideset kron vam pripoveduje sluga: in to je soba Pietra Dura z mozaiki, katerih najdražji je stal že v mirnem času tri milijone zlatih frankov; sedaj se nahajamo v Cbambre des roees, s različ- nimi zbirkami, med drugim najmanjšo budilko na svetu, ki je velika kot na-prstnik, darilo dunajskih zlatarjev ob GOletnici vladanja starega gospoda; sedaj smo v sobi — spalnici Marije Terezije z uro, ki se ji obrača kazalec od desne proti levi — iz postelje pa se vidi pravi čas... In dva gospoda, ki eta poleg mene, si pričneta hitro pripovedovati zgodbe: >ali veste tisto, ko je — Laudon poslal gardiste k paradi in je die fesehe Resi...« — ali veste tisto o zarezah v tapeto — ko jib je bilo deset, je dejala cesarica: >zmotila sem se — še enkrat od začetka!...« V eni sapi pripovedujeta — eden od njiju hiti celo k tapetam, da so prepriča. Sluga pa presliši diskretno vse in govori naprej.*..: in tu so vaze, ki jih je poslal kitajski cesar ob priliki ... To postelja iz železa cesarice Elizabete..., to pisalna miza maršala Rade-ckega..in sedaj je ogledovanje končano ... Vse to za trideset kron, toliko bogastva, tajnosti, čenč za trideset kron ..., nemško avstrijskih... * Ko sem bil se študent, mi je pripovedovala neka gospa, da imajo na Dunaju v Schonbrunnu zaprto morsko deklico. Dejal sem ji. da to ni mogoče, da bo to najbrže žival, in ji pokazal v naravoslovcu Pokornega morskega leva in morskega psa, češ, če ni morska deklica eno iz teh dveh... Pa je rekla, da ni... Pozneje čez leta sem pri? $el na Dunaj — in poiskal v Schon- brunnu morsko deklico — ampak bila je zakleta... Bila jo morski pes. — Če pridom na Dunaj, obi>6em vedno Schtfnbmnn — imam rad ravna* prostrane aleje, rad kraje, kjer &o ae odigravale velike stvari ... in ko som tam, se spomnim morske deklice ... Zvorinjaka ni več. Stojr* visoko kletke..., prazno..., nI več ljudi, ki bi šetali v dolgih vrstah mimo njih in si ogledovali eksotična bitja . .. Zvo-rinjak je prazen. . . pust Pravzaprav ni prazen ... Za tako vi »oko ograjo stoji krava___, priprosta, mršava krv va... Oskrbnikova last. In še dvoje bitij je tam ... troje ... Sam, sključen sedi na veji — orel... Simo eno oko ima in je star, zelo star. Grom mimo in me pogleda ... z enim očesom . .. Srdito, s sovraštvom. Bil je že skoraj mrak, a videl sem pogled, videl iskro v očesu. Blizu njega v drugi kletki korači pingvin. Spominjam so, ko jih je bila cela kolonija. Sedaj je sam. Z vpognjo-no glavo, sklonjenim hrbtom. Koraci, enakomerno, mirno in misli ... misli ... Kaj misli? — Tretje, kar še živi v Scbonrirannu. so palme. Pod svojo stekl eno s'trelio stojo visoko, razprte, večno lepe... Schonbinnn je danes grad duhov ... Ob ranih urah se zbirajo, o Glorietti sence k tihemu razgovoru. Da sem znameniti indijski fUoeoC, pa bi spisal knjigo ..., knjigo o sUpr in modrost o smrti,.* 2 stran .SLOVENSKI NAROD*, dne 23. avgusta J921. StCV. 15/- vatje in Slovenci, ako bi ne bil ro* jen, ako bi ne bil deloval, trpel in zmagoval naš rajni kralj?! Kako popolnoma drugačna bi bila naša zgodovina, kako čisto drugačna bi bila slika j ugoslovenskih dežel in morda slika vse Evrope. Tega se zavedajo v polni meri tudi zastopniki tujih držav, ki sto« pajo v tem trenotku za krsto kralja Petra. Zavedajo se, da spremljajo na poslednji poti eno izmed nal« večjih, naj izredne j ših zgodovin* skih osebnosti, ki je elementarno vplivala na usodo premnogih ev» ropskih držav. Mi pa se zavedamo, da smo iz-, gubili naj plemenite j šega kralja, pr= vega po volji in po srcu naroda, ju* naka in državnika, kakršnega nI imela še nobena država. Faraoni so morali trpinčiti neštevilne mno> žice, da so si zgradili spomenike svoje slave in velične. Kralj Petar prvi jugoslovenski kralj, je zgradi* s svojim delom in duhom večer spomenik v srcih svobodnih Jui?* slovenov, spomenik večen in ne; razmšljiv. Potomec srbskega junas škega kmeta, vnuk kmetiškega r~ vega Osvoboditelja Srbije, naš veliki pokojnik je ostal sam preprost narodni sin do svoje smrti. Zate ga spremlja na poslednji poti pred= vsem 1 j u b e : e n širokih narodni i plasti. Iz narodr za narod je trpel in umrl, da živi v naših srcih in du* šah na vekov veke. Pokoj duši Velikega Osvobo* ditelja kralja Petra L! Krali Peter Zafelefeo na pota d pre- Štirinajst let je bil star kraljevič Peter, ko je moral bežati iz svoje domovine. Njegova ponosna mati Persi-da je malega Petra, ki je bil šibek, a agilen dečko, srčno ljubila. Vse svoje upanje je stavila vanj. Ko so pribežali na varno izven srbskih mej, se je bežeča kraljica ustavila; obrnila je svojega sina Pjeruško, kakor ga je v svoji ljubezni imenovala, proti srbski zemlji in mu rekla: »Poglej ta polja in te hribe! Za tebe ne sme biti nikdar druge zemlje nego ta! Ne smeš mirovati, dokler se ne povrneš kot kralj in dokler ne stopiš znova v to zemljo.« Pjeruška, ves ginjen, je odgovoril materi: »Nikdar ne bom mislil na nič drugega!« Ostal je mož-beseda in je vedno mislil na svojo ljubljeno Srbijo. Napram redkemu spremstvu ie skrbna mati Persida z veseljem vzkliknila: »Niso se dotaknili mojega malega Pjeruške; lahko se bo mogel vrniti v domovino.« Ko je prišel Peter v vojaško šolo v Parizu, so ga hoteli njegovi tovariši zavleči v mesto, v razkošno veselje. Resni vojaški gojenec Peter na je odvrnil: »Pustite me! Jaz se moram kolikor mogoče hitro vojaško izvežbati, kajti to je prvi pos:oj za moj povratek v domovino.« „Zarfcs, mala ferala!" Kralj Peter je bil poročen z lepo in duhovito prvorojenko črnogorskega kneza. Zorko. Oče Nikita jo je ime! zelo rad in zval jo je »moja princezinja prestolonaslednica.« Knez Nikita pa ie sanjal, da odda to svojo hčer kdove kako mogočnemu vladarju. Prišel je princ brez prestola, brez domovine, brez premoženja, ne več mlad in ne lep in ta princ jo je vzljubil. Tudi Zorka je vzljubila njega, ker ie videla v njem blago, dobro, plemenito dušo in ker je poznala njegovo goreče domoljubje in junaštvo, izkazano na nemško-francoskih bojnih poljanah in na hercegovinskih tleh ob najnapetej-ših okolščinah. Črnogorski knez je bil dolgo časa odločno proti poroki svoje hčere s Petrom, ali premagala ga ie hčerina ljubezen. Sušica je vzela Petru ljubljeno življenjsko družico, ki mu je dajala odpočitka v burnem begunskem življenju. Po dolgih letih vdovstva ie bil končno poklican od Narodne skupščine v Beograd, na srbski prestol. Tisti dan je ves iz sebe hodil po ulicah in trgih, stopal v prodajalne, govoril z ljudmi, poln srčnega veselja, in nakupil velik šopek cvetja. Vrnil se je domov s šopkom, šel pred sliko svoje rajne ljubljenke, položil pred njo cvetje in zapisal pod sliko: »Pjeruška kraljici Zorki«. Peter in Elitaola. Kralj Peter se je I. 1883. oženil s Črnogorsko kneginjo Zorko, hčerko Nikole, črnogorskega kneza, človeka, ki ga preje ni dovolj poznal. Tako se de knez Peter, živeč z Zorko na Cetinju, večkrat s knezom Nikolo resno spri Življenje je bilo Petru in Zorki s tem često hudo zagrenjeno. Razlika med Nikolo in njegovim zetom je bila pač ogromna: črnogorski Nikola je bil orijentalski despot, včasih surov in podel, brezsrčen cinik in egoist; Peter je bil evropski človek, krotak in odkrit značaj. Nikola je mr-zil Srbijo; vsake njene nesreče se je radoval in ji privoščil najslabše; Peter, dasi izgnanec, pa je Srbijo ljubil nad vse, in vsaka njena nesreča (n. pr. njen poraz pri Slivnici po krivdi Iehkomi-selnega srb. kralja Milana) je izzvala v njegovi duši globoko bol. Nikola je imel vedno obzire na svoje osebne in dinastične koristi; Peter pa je bil predvsem srbski rodoLiub. Kdor ie imel priliko, občevati ž njim v dobi izgnanstva in pretendentstva, je lahko opazil, kako je ta veliki Srbin bil malo dinastičar. »Ne iščem prestola,« je dejal nekdaj na Cetinju; »a smatral bi za največjo srečo, ako bi se mi dovolilo živeti v Srbiji kot navadnemu državljanu.« Ali kar je Petra visoko dvigalo nad Nikolo, ki je bil tudi junak, a ne le nad Nikolo, nego iznad vseh dosedanjih srbskih vladarjev in jjrincev. je bilo njegovo svobodoljubje. Medtem ko je vsak princ vsaj zelo konservativen, če že ne naravnost reakcionaren, je bil Peter Karadjor-djevič po svojem političnem prepričanju eden izmed najsvobodoumnejših mož svoje dobe. Trdilo se je, da je ma-looc >rdečkajr«. in bavarski šodjaliat Vollmar je govoril in pisal z navdušenjem »o srbskem princu, ki je republikanec«. Da se tako različna značaja nista zlagala, da tak zet ni imel obstanka pri takem tastu, je torej umljivo. In Nikola ni bil nikoli Petrov resničen prijatelj, nego je ostal ljubosumen na vsak njegov uspeh. Med svetovno vojno pa je med njima nastal popolen razkol. Nikola je izdal Petra, je izročil avstro-ogrski armadi Lovčen brez odpora ter je iz strahu za svoj prestolček ter iz podle želje, postati po milosti Avstro-Ogrske in Nemčije po vojni krali Srbije in Črne gore, položil orožje. Tako sta sc ta dva ločila za večno. hi bivši kralj Nikola je spletkaril proti kralju Petru do svoje smrti ter ie umrl s sovraštvom proti Jugoslaviji v svojem srcu. Peter je tasta Nikolo pač le obžaloval in kvečjemu — zaničeval. Tafcni kralj. Kralj Peter je bil dolga leta nesrečen človek. Komaj 14 let je bil star. ko je njegov oče izgubil krono in prestol. Postal je izgnanec, begunec. Ko je imel 29 let, mu je umrla mati, ko je dovršil 41. leto, mu je umrl oče. A žena Zorka mu je umrla že po 7 letih zakona. Celih 46 let je bil izobčenec v lastni domovini in šele 59 let star se je smel vrniti vanjo kot kralj. Življenje v tujini pa mu ni bilo le polno tuge in hrepenenja po očetu javi. nego tudi polno strahu pred morilci. Obrenoviči so se pač ga bali, zato so stregli% po njegovi glavi, pošiljali za njim morilce, in Peter Karadjordjević je moral biti vedno na oprezu. Povsod so ga zasledovali špijoni in vsak njegov korak so javljali Obrenoviću v Beograd. Vrhu vsega so ga trle materijalne neprilike, njega, unuka Velikega Karadjordja. Živeti je moral skromno, skrajnje štedljivo. A domotožje ga je včasih premagalo in tvegal je svoje življenje, samo da vidi rojstno zemljo, da čuje govoriti svoj narod. Preoblečen se je pojavil zdaj tu, zdaj tam, a čez nekai dni zopet izginil. Saj bi bil sicer svojo smelost poplačal kakor ded Karadjor-dje z lastno glavo. Pripoveduje se, da je prepotoval velik kos Srbije preoblečen v cigana z gosli. Ko pa je dospel v Užice, so ga ljudje spoznali in komaj se je še rešil z begom. Če bi bil ostal Ie še pol ure v hiši nekega svojega prijatelja, ki je bil že znan kot Karadjordjevičanec. bi bil padel v pesti obrenoviške policije. 39 let je bil star, ko se je oženil, a 47 let, ko je postal vdovec. Umrla mu je žena, ki jo je ljubi nepopisno in ji ostal zvest do groba. Pustila pa mu je več otrok, ki so komai dobro izhodili. Tako je moral biti poslej sirotam oče in mati. Njegove skrbi za otroke, ki so bile zelo velike in ki so kazale njegovo izredno očetovsko nežnost, to je eden izmed najginljivejših momentov v življenju tega trpinčenega moža. A že 59 let je bil star, ko se je — soglasno izvoljen za kralja — moral v civilni obleki voziti preko sovražne Avstro-Ogrske. Jugoslovenski dijaki na dunajskem juž. kolodvoru so mu prinesli prvi viharen pozdrav domovine. Ko je dospel v Zemun, se je šele preoblekel v uniformo srbskega generala. In ko je stopil končno kot vladar na domovinska tla, je pohitel najprej in naravnost v Saborno cerkev, da se zahvali Bogu na njegovi končni milosti. A niti v Beogradu ni imel miru. Divji strankarski boji so ga boleli in žalili. Po osmih letih pa se je 1. 1912 začela doba brezkončnih, ljutih, obupnih, usodnih bojev. Najprej s Turki, takoj naslednje leto z Bolgari in zopet leto kasneje z Avstrijo. Od i. 1912. do 1918. so trajale vojne na življenje in smrt. Na nitki je visela opetovano usoda Srbije — kralj je izgubil vso državo — znova bežal in pretrpel najstrašnejše muke in skrbi — končno se je vrnil, 74 let star, kot zmagalec. a telesno skoraj uničen. Razumljivo je, da ie bil pokojni kralj malobeseden in tužen mož. Preživel je toliko hudega, da ie bil srečen, ko je mogel odložiti vladarske dolžnosti na močne rame sina Aleksandra. Zamišljen, nem in ponižen mož ie ostal do smrti. Mislil je pač na svoje roditelje, na svojo ženo, na toliko junakov, ki so mu bili tovariši in ki jih ni več. SDoSfcdolfnbiil krali. O svobodoljubju kral'a Petra ie i ostal tiskan dokument: njegov predgo-I vor k njegovemu prevodu angleške, I Džona Stuarta Milja knjige *0 svobo- di«. V tem predgovoru čitamo Petrove besede: »Vse ono, s čimer se diči in ponaša današnja omika, a zlasti vse ono, kar je utvrdilo vero, oplemenitilo običaje, razširilo ljubezen in pobratim-stvo med ljudstvi, kar ie unapredilo in dovršilo vedo, kar ie dvignilo in ublažilo umetnosti, razvilo trgovino in svetovne obrti, z eno besedo: vse tisto, ( kar je dvignilo človekovo dostojanstvi okrepilo moč narodov — vse to jc i ■! o d Človekove Svobode, narodne Svobode. Ce se pa še toliko Čudimo današ-n ena napredku človečanstva, vendar ne moremo, da ne pomislimo, da bi bil ta napredek še gorostas ne j ši, ako bi vsi ljudle in vsi narodi, v vseh časih in v vseh prilikah uživali svobodo.« Kje je bil Še kak Srbin v času, ko je bilo to napisano in natiskano (1867). ki bi bil ooiit'n lUpređnejS nd Milje-vega kraljevskega prevajalca, ki bi bii svobodoumneiši od pisca omenjenega predgovora? Kot dokaz Petrove ljubezni za svobodo in demokracijo nam služi lahko tudi njegovo požrtvovalno oduševljenje, ki ga je kazni vedno za Francijo. To Wj£svljenje ca iSlava kralju Petru k Predsednik skupščine dr. Ribar je> nato imel slovesni govor: >Gospodje poslanci! Zadela me je kot predsednika izredna in preodlična, a obenem tudi pretežka dolžnost, da se s tega mesta poslovim v imenu narodne skupščine od prvega kralja države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegovo idealno življenje, njegova, redka rodnost, vztrajnost in požrtvovalnost, njegova nesmrtna dela v službi naroda in domovine, njegova velika ljubezen do naroda in mučeni ško življenje nima primere v historiji. Dokler bo živel naš narod, bodo pozne generacije častile spomin Petra Velikega, Osvoboditelja in Ujedinitelja. Kralj Peter je ena največ jih pojav v zgodovini našega naroda. Njegov prihod na prestol kraljevine Srbifo po-menja novo dobo v historiji našega naroda. Veliki vladar je stopil na prestol z jasno začrtano smerjo v vprašanju realizacije idealov celokupnega našega naroda. Smatral je za svojo največjo dolžnost, da kot kralj kraljevine Srbije skupno s svojim narodom izvrši osvobojenje enega dela nagega naroda, ki je bil desedaj pod robstvom neprijateliev in da svobodno z osvobojenimi ujedini v veliko in močno narodno državo. Vafls muke in zapreke, ki so stalo na potu našemu osvobojenju in ujedinjenju, je pretrpel skupno s svojim narodom junaško in mučeniŠko. vedno podrejajoč svoje in svoje dinastije interese interesom svojega naroda. Zato je doživel trenotek. da so je povrnil s svojo zmogovito vojsko po predoru na solim, fronti nazaj v svojo domovino, v svoj Beograd, in da j© slavljen kot prvi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, slavljen in odlikovan od celega ujedinjenega naroda. Ves čas, odkar je stopil na prestol, pa do današnje ustave, je izpolnjen z vladavino pokojnega kralja, in ta perioda bo vedno ena najsijajnejših in najsvetlejših v zgodovini našega naroda, ki bo vedela ceniti njegovo zasluge in se z niimi ponasnti. Kralj Peter ie vedno veroval v moe •svojega naroda. Spoštoval je ta narod. Razumel je popolnoma njegove potrebe, osobito pa one kmetijskega ljudstva. Bil je od prvega dne svojega vladanja ustaven in parlamentaren vladar ter jo ustvaril med seboj in narodom popolno harmonijo in solidarnost* Od leta 1903. se v Srbiji ne spominjajo nikake ustavne borbo in nikakega spora, med narodom in kraljem. Bil je ves ča* svojega vladanja kralj po volji naroda. Leta 1903. je bil izvoljen za kralja po narodnih zastopnikih, a leta 1021., ravno pred nfegovo srirtjo. ga jo ustavotvorna skupščina v ustavi določila kot prvega kralja države Srbov. Hrvatov in Slovencev. Kakor jo bil velik, ko ie v svetovni vojni takrat, ko je svoje vojake odveza 1 prisege zvestoba v najhujšem trenotku obrambe domovine in jim zatrdil, da so jim ne bo ničesar zgodilo, ako zapustijo strelsko rove in odidejo domov, tako je bil tudi velik scrlr»i pri sprejetju ustave, ko je po junaških delih srbske vojske, s katero je skupno ustvaril to nišo državo, pozval celokupni narod, da po svojih zastopnikih v ustavotvorni skupščini gla^ujo o obliki države in o vprašanju državnega edinstva, datei-ravno je bilo že vse to rešeno po onih, ki so položili svojo zdravje in življenj o za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda. Kralj Peter je dovršil veliko delo, ki ga je začel njegov ded veliki Ka-ragjorgje. Sodobniki deda so ga, priznavajoč njegove velike zasluge, imenovali Velikega Karagjorgja, mi pa, sodobniki pokojnega kra^a, velikega boritelja in mučenika, v čegar osebnosti je sintetizirana borbenost in mu-reniStvo našega naroda, klanjajoč so danes pred njegovim odrom in zabva, ljujoč se za, vsa velika odlična dela za narod in državo, ga imenujmo, brez-smrtnega in večnega, z nazivom »Veliki«, ga imenujmo kralja Osvoboditelja in Ujedinitelja, da tako v nasi zgodovini pred kritičnim potomstvom damo vidni anale nnše posebne hvaležnosti napram slavnemu kralju našo kraljevine in našega naroda. Tuga za našega kralja Petra Velikega je splošna in povsod, kjerkoli biva naš narod. V tej veliki tugi nam je v uteho, da |e stopil na prestol njegov junaški sin kralj Aleksander, ki bo, sledeč stopnjam svojega roditelja, kot ustaven in parlamentaren vladar skupno s svojim narodom učvrstil na^o narodno in državno edinstvo in s svojim znanjem in dobro upravo povedel na-o državo v vrsto kulturnih in naprednih držav, v kateri se bodo vsi naši državljani čutili mirne in zadovoljne, tekmujoč v ljubezni zanjo in za svojega kralja. Večna slava in spomin Petm Velikemu in Osvoboditelju, mir in pokoj njegovemu pepelu! Naj živi Nj. Veličanstvo Aleksander! Predsednika dr. Pibarja so poslušali vsi poslanci stoje in spremljali njegov govor na več krnjih s Slava-klici. Xa koncu je vsa skupščina burno pozdravila govor in klicala: >2ivio kralj Aleksander l< GOVOR MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA PAŠICA. Za njim je govoril ministrski pred* sednik g. P a s i č ■ >Gospodie poslanci! Nj. Vel. kralj Aleksander leži bolan v postelji. Njegova bolezen je taka, da «*e niti v postelji ne sme premakniti, kamo!i da bi hodil ali potoval. Njegova bolezen je taka. da mora po nasvetu zdravnikov mirno ostali v postelji, dokler bolezen ne mine. Zatorej Nj. Vel. kralj sedaj ne bi mogel položiti prisege v onem roku. kakor to predvideva ustava. To je foree majeure, neodoljiva sila. ki je preprečila, da ne more izvršiti svoje dolžnosti. (Klici v skupščini: Tako je!) Cim pa ozdravi in se vrne v domovino, mu bo prva dolžnost, da položi pred skupščino prisego. Prosim vas. gospoda, da ta slučaj sprejmete kor fp.k. da je to samo neodoljiva sil/i. širno slučaj .ki se ni mogel predvideti in nikakor ni mogoče drueače postopati. (Klici v skupščini: Tako je!) Prosim vas torej, da to sprejmeto na znanje. Upajmo, da bo Nj. Vel. kralj Aleksander kmalu ozdravel in da bo to kmaln v našo srečo. (Mnogobrojni klici: Bog daj! in živio kralj Aleksander!) Za njim je zopet govoril predsednik skupščine dr. Ribar. V svojem govoru izraža globoko bol in hvaležnost vsega naroda pokojnemu kraiju, katerega brezsmrtna dela bodo ostala nam vsem. kjerkoli prebiva naš narod, nepozabna. Poznavajoč razpoloženje narodne skunšeine. predlaga v znak trajnega spomina: 1. da so blagopokojnomu kralju da naziv; »Peter Veliki Osvoboditelj«. (Navdušeni klici: Slava mu!) 2 da se rou postavi dostojen spomenik v prestolnici s tem. da so pozove kraljeva vlada, naj čimprej stavi narodni skupščini predlog za postavitev spomenika. Skupščina jo navdušeno sprejela predlog. Ker je skupščina predlog sprejela, objavi predsednik, da se blagopokojni krali Peter I. od sedaj imenuje Peter Veliki Osvobodi; t e 1 j, in da mora kraljevska vlada čimprej predložiti narodni skupščini predlog radi postavitve spomenika. Obenem prosi narodno skupščino z* pooblastilo, da v njenem imenu odpošlje kralju Aleksandru nastopno brzojavko: Današnja seja narodne skupščine, ki se je sestala ob smrti vzvišenega Vašega roditelja, blagopokojnega kralja Petra, je sprejela predlog, da so ura da naziv >Peter Veliki Osvoboditelj*. Vase Veličanstvo izvoli dopustiti, da narodna skupščina skupno z Vašim Veličanstvom in kraljevskim domom deli globoko bol za blagopokojnega krnijo. Narodna skupščina pošilja Bogu vroče molitve za čimprejšnje ozdravljenje Vašega Veličanstva in čim skorajšnji povratek Vašega Veličanstva v domovino.c Ko je narodna skupščina soglasno in z burnimi klici sprejela ta predlog, javi predsednik, da se bo vršil pogreb pokojnega kralja dne 22. t e po programu, ki ga je določil posebni državni odbor. Predsednik prosi poslance, da pri tej priliki izvršijo svojo dolžnost. Predsednik zaključi sejo in prosi poslance, naj gredo po seji skupno z njim v saborno cerkev, da se tam poklonijo senci Petra Velikega Osvoboditelja. V znak žalosti za blagopokojnim kraljem zaključi predsednik sojo ob 18. Prisfopnite k „Jupi-sisnienslti matici"! Ministrski smL Žalovanje v državi. — Odredbe glede javnih prireditev. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Včerai od 6. do 8. zvečer je imel ministrski svet sejo. Ministrski predsednik g. Nikola Pašić je poro* čal obširno o stanju bolezni kralja Aleksandra. Iz brzojavnih poročil je posneti, da je temperatura pa« dla, splošno stanje pa je neizpre* menjeno. Ministrski predsednik ie dalje precital od kralja Aleksandra odobreni tekst proglasa narodu. Ministrski svet je Jalte odobri! predlog državnega odbora, da se uvede v državi šestmesečno žalos vanje. Do 25. avgusta so prepove« dane vse javne prireditve v vsej državi. Ministrski svet je dalje raz* pravi j al o hiraniskem vprašanju. Poročila iz Baranje in Pečuha jav» ljajo, da se izpraznitev vrši popol« noma v redu in miru. GENERAL FRANCHET D' ES-PERAY Z ZRAKOPLOVOM V BEOGRAD. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) General Franchet d' Esperav jc iz Pariza dospel v Beograd v zrako* plovu. General sc udeleži pogreba pokojnega kralja Petra. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Ob 6. zvečer v nedeljo je dospelo v Beograd grško odposlanstvo. 2a tem druge misije. PRIHOD TUJIH ODPOSLANSTEV. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.") Tekom včerajšnjega dneva so prf« ha jala v Beograd odposlanstva tu* jih držav. Ob pol p e tih popoldne je dospelo 60 članov brojeČe odpo--slanstvo Češkoslovaške republike. Odposlanstvo vodi državni kance* lar dr. Karel Samr.l. Na kolodvoru je sprejel češkoslovaško odposlana stvo predsednik narodne skupščine dr. I. Ribar in številni poslanci. Pozdravila je odposlanstvo tuđi častna stotnija. Beograjsko prebi= valstvo je priredilo Čehom iskrene ovacije. Med velikanskim špallr= jem je odposlanstvo odšlo v sabor* no cerkev, kjer je položilo velik lep venec in se poklonilo slavnemu kralju. —d Beograd, 20. avgusta. Posedaj so došle povodom smrti krali?. Petra sožalne izjave vseh evropskih vladarjev, med katerimi radi svoje vsebine zlasti vzbujata pozornost brzojavki angleškega kralja in predsednika severoameriških Zjedirrjenih držav. PETROVI BOSANSKI ČETNIKT — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) V Beograd je \7. Bo*ne dospelo 44 bosanskih četnikov=četašev, ki sc se borili pod Petrovim poveljstvom proti Turkom za svobodo Bosne lo Hercegovine. VELIKANSKA UDELEŽBA PRI POGREBNIH SVEČANOSTIH. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) LTdeležba naroda pri današnjih pogrebnih svečanostih ie velikan* ska, naravnost impozantna. Samo razne deputaciic iz vseh krajev države in zastopstva raznih kultur« nih, gospodarskih in političnih or* ganizacij tvorijo nad 10.000 oseb. SVEČANA ZAPRISEGA ČLANOV KRALJEVE RODBINE. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.} Včeraj ob 10. dopoldne sta svečano prisegla kralju in ustavi kneza Pav* le in Arzen. brodil® žensfea falnje. »Kolo jugoslovenskih sester* in »Splošno slovensko žensko društvo« sta imeli v soboto žalno sejo. Pred podobo kralja Petra, ovito v črnino in ozaljšano z bršljanom, ie predsednica obeh društev ga. Franja dr. Tavčarjeva izrazila v imenu slovenskega Žen-stva globoko žalost, da je preminul naš" prvi kralj Osvoboditelj, naš rešitelj iz stoletnega suženjstva. Predlagala ie, naj pošljeta društvi sožalno brzojavko Nj. Vis. princesi Jeleni, kar se ie takoj po sejah zgodilo. Članice obeli društev so predlagale na to, nai bi se slovensko ženstvo širom Slovenije v znak hvaležnosti in ljubezni do visokega pokojnika nosile po možnosti 14 dni črno, oziroma temno obleko ali vsaj flor na rokavu. Obe društvi sta odposlali k pogrebnim svečanostim svoje zastopnice, katerim so se pridružile odbornice Kola s Štajerskega. ITALIJANSKI PRESTOLONASLEDNIK V BENETKAH. — Benetke. 20. avgusta. Danes *e prispel sem italijanski prestolonaslednik in sicer prvič oficijelnim potom. Sprejet je bil z izrednim navdušenjem. Kjerkoli se prikaže, ira prebivalstvo j entuzijastično pozdravlja. j POGAJANJA RADI RIBOLOVA. — Pula, 21. avgusta. Člani komisije za ureditev ribolova na Jadranu so se vrnili vZciaj na brionske otoke z večdnevnega oofavania PO merju ob dalmatinski obali. Komisija ima zoott 1 vsak cUu i0*ie seje. Bolezen kralja Aleksandra. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Vest pariškega »Intransigeanta« o o operaciji kralja Aleksandra se odločno dementira. »Pravda« po« udarja, da je bolezen neizpreme* njena in da doslej ni bila izvršena nikaka operacija. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Takoj po končanih pogrebnih sves canostih odpotuje v Pariz kneginfa Jelena ter kneza Arzen in Pavle. V Pariz k svojemu bratu pride tudi princ Gjorgje. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.) »Pravda« omenja, da ni izključeno da se v nekaj dneh izvrši operacija kralja Aleksandra. — d Beograd, 21. avgusta^ Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja od 20. t. m.: Zdravstveno stanje je neizprernenicno. Jutranja temperatura 38.1, vec ;rni 366. 2ila 102. Zsliss seja mariborskega občinskega sosta Povodom smrti Nj. Vel. kralja Petra se je 20. t. m. ob 18. vršila v mariborski mestni dvorani žalna seja mestnega občinskega sveta. Podžupan Po-glič je pojasnil povod sestanka ter v toplih besedah proslavljal veličino junaškega kralja Osvoboditelja, ki je potem, ko je vse svoje življenje delal za visoki ideal, da se prinese zatiranemu narodu svoboda izpod tujega jarma, izdihnil svojo blago dušo. Koncem svojega govora, ki so ga navzoči poslušali stoje, je zaklical spominu bla-gopokojnega trikratni »Slava!«. Navzoči odborniki so se njegovemu klicu odzvali. V nadaljnem govoru je izrazil podžupan željo, naj bi vzvišenega naslednika na prestolu spremljala sreča. da bi dovede1 jugoslovenski narod k onim ciljem, katerim je postavil njegov vzvišeni oče prve temelje. Skknil je svoj govor z vzklikom: »Svelo Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander!« Vzkliku so se pridružili tudi ostali odborniki. Končno ie prečital podžupan sožalno brzojavko, ki se namerava potom pokrajinskega namestništva predložiti na najvišjo mesto. Predlog podžupana e bil i prejet. Nato se je naznanilo, da je v zmislu sklepa sprejetega na se s uika kanovih odbornikov, odpotoval župan Grčar z odbornikom Selenškom (.!SDS>, HHotčem (5!. s) in prof. Vogla r jem (JDS) k pogrebnim svečanostim v Beograd. Topola In Slooenci. Pokret, ki je izšel iz vrst slovenske omladine in hoče v vseh krajih državo pripraviti potujočim dijakom, profesorjem in učiteljem gostoljubno ognjišče, razširil so je in ogrel za to stvar celokupno jugoslovansko mlado inteligenco. Vodstvo Ferijalnega Saveza se je že zdavnaj zainteresiralo za Topolo, srce Šumadije, zibelko nase slobode, kajti vsak naš potnik treba, da obišče in se pokloni manom naših osvoboditeljev v zadužbini velikega kralja Petra in na grobovih junakov na Ceru in drugod. Topolska cerkev je odstopila Ferijalnomu Savezu za dom FS. v Topoli — Kar&djordjev konak, prvo vladno palačo Osvoboditelja Srbije, junaškega Karadjordja- Ta konak so Nemci napol razdejali. Popravke zgradbe so proračun j eno na 100.000 K. F. S. se je obvezal, da ga popravi in v dobrem stanju vzdržuje. V imenu slovenske šolske omladine, profesorjev in učiteljev se obračamo s tem pozivom na slovensko javnost, de. ona zbero gornjo svoto. da. Slovenci rešimo zgodovini historičen spomenik junaške Šumadije in ga posvetimo 6vrhi Ferijalnega Saveza. Naj se na vseh žalnih zborovanjih po kralju Petru zbira prispevke v gornji namen; ne ostaja-jmo samo pri besedah! Prispevke sprejema uredništvo tega lista. Ljubljana, 22. avgusta 1921. Dr. Janže Novak, glavni poverjenik Fer. Saveza. Dnevne vesti. V Ljubljani. 22. avgusta 1921. — Prvi prispevek za spomenik kralja Osvoboditelja. Upravni svet delniške družbe »Združene papirni; ce Vevče, Goricane in Meddvode« je imel v soboto svojo plenarno se= jo. Predsednik upravnega sveta &. dr. Karel Triller je imel začetkom seje lep patriotski govor, v katerem je v jedrnatih besedah naslikal in orisal ne veni j ive zasluge, ki si jih je pridobil blagopokojni kralj Peter za osvobojenje in ujedinjenje tro= imenskega našega naroda, ter konč: no predlagal, naj se votira znesek 50 tisoč kron kot skromen prispevek za spomenik kralju Osvoboditelju. Njegov predlog je bil z odobrava* njem soglasno sprejet. Obenem le upravni svet dovolil tudi delavstvu enkratno draginjsko doklado v iz* nosu 100 tisoč kron. Rodoljubni zgled združenih papirnic naj posne* majo vsi naši denarni zavodi. Naj bo slovenski del našega naroda med prvimi, ki bodo prispevali za sporne? nik velikemu pokojniku, našemu prvemu narodnemu kralju. — Mestna občina ljubljanska je položila na krsto Njegovega Ve* iičanstva kralja krasen šopek v než* nih barvah z belim in zelenim tra= kom (mestne barve). Na trakovih je napis: »Slovensko glavno meste — Ljubljana — Svojemu kralju Osvoboditelju v nevenljivi ljubavi Med cvetjem so tudi planinke. — Služba božia za pokoj dušo Ni. Veličanstva kralja Petra na Bledu. V torek, dne 23. avgusta ob 11. dopoldne ima ruska kolonija na Bledu svečan parastos za pokoj duše Ni. Veličanstva kralja Petra; potem molitve za zdravje kralja Aleksandra. Bogoslužje se vrši v Zdraviškem domu: Čin obavi protojerej Dimitrije Sv. Jankovič, vojni duhovnik Dravske divizijske oblasti. Pri bogoslužju poje zbor ruskih umetnikov. Odbor prosi, da bi temu bogoslužju prisostvovalo čim večje število in molilo za pokol duše Nj. Veličanstva kralia Petra in za zdravje kralja Aleksandra. Predsednik ruskega odbora na Bledu: Petrikov. — Sedemdesetletnica dr. M a tka Laginje. Včerajšnja »Edinost' niše: Dr. Matko Laginja slavi sedemdesetletnico svojega rojstva. Kcliko žalostnih in veselih spominov vzbuja to ime pri vseh, ki so ž njim sodelovali, ali vsaj sodoživljali titanske borbe našega naroda-mučenika v Istri. Dr. Laginja ie skozi dolgo vrsto let prvačil v teh borbah. Njegove zasluge za narodni preporod Istre so neutajlive in neizmerne. Da ga ni svetovni vihar odve-del iz Istre, da ni zapustil torišča svojega mnogoletnega dela, bi bila danes njegova sedemdesetletnica pravi, obči narodni praznik. Danes temu pa ni tako. To treba priznati, ker se ne da po-tajiti. Poti, ki jih ubira politika dr. Laginje, odkar je zapustil Istro, niso v skladu z mišljenjem in čuvstvovanjem premnogih njegovih prejšnjih istrskih somišljenikov. Mnogi ga naravnost ob-ttuuo. In odkrito bodi povedano, d« tudi mi ne soglašamo s politiko dr. Laginje v Jugoslaviji, da gredo narazen naša in njegova pota. Ali to nas ne ovira, da bi temu velikemu rodoljubu, nekdanjemu neustrašenemu borcu naše Istre, odličnemu politiku na njegov častni dan ne izrazili priznanja in hvaležnosti za vse njegovo veliko delo, za njegove neizmerne žrtve, položene na oltar naroda. — Udruženje gledaliških igralcev, pododbor Ljubljana ie povodom smrti kralja osvoboditelja imelo dne 19. t. m. žalno sejo ter odposlalo pokrovitelju Udruženja Nj. Visočanstvu regentu Aleksandru žalno brzojavko. — Promocija. Na vseučilišču v Rimu je promovira! doktorjem vsega zdravilstva g. Fran Jakončič iz Gorice. — Uredbo o pobijanju draginje življe ns ki h potrebščin in brezvestne spekulacije je objavil >Uradni Liste v svoji 97. številki. — Uredba o delavskih zbornicah, veljavna izza dne 18. julija 1921, je izšla v >Uradnem Listu«' št. 99. — t Katarina Nučičeva. Te dni ie umrla v visoki starosti Katarina Nučičeva, mati g. Hinka Nučiča. iežiserja kr. kazališta v Zagrebu, bivš. ravnatelja Narod, gledališča v Mariboru. Bolehala je dolgo časa. Prsd 10 dnevi jo je sin obiskal ter ostal več dni pri njej. Ko je moral odpotovati, ga brzojavka o materini smrti ni našla. Bila ie dobra mati. vedno skromna, mirna in poštena žena, ponosna na svojega sina. Pokoj vrli materi slovenski! — Umrl je. Narodnozavedni in demokratski rodbini Mrakovi v Šiški je umrl sedemnajstletni sinček Stanko. Njegov pogreb je danes ob 4. popoldne. — Pokrajinska uprava za Slo= veni jo v Ljubljani je dovolila občS ni Prosen jak ovci v polit. okraju Murska Sobota pravico za izvršitev 4 letnih (kramarskih in živinskih) sejmov, in sicer: dne 15. marca, 18 junija in 7. septembra in 28. nov vsakega leta. Če pade na katerega teh dni nedelja ali praznik, se vrši sejem prihodnji delavnik. — Hujskanje proti vojaški ob: veznosti. V občini Sv. Kungote se je letos začetkom februarja, ko sc imeli letniki 1900 oditi k vojakom opazilo, da se mnogo vojaških ob; vezancev ni odzvalo pozivu. Toza* devne poizvedbe so dognale, da so bili fantje nahuiskani, naj se ne pokoravajo poklicu, češ, naš kraj spada že med nevtralno cono, in tukaj nima Jugoslavija ničesar iskati. Ugotovilo se je tudi enega glavnih hujskače v: Simon Žunko. rojen v Stopnem, Slov. Bistrica zdaj posestnik v Vrtičah (Obcr* vogau * Maček). Ni mu zadosto* valo, da je fante hujskal doma: Še na dan vpoklica je šel v Maribor ter tam po gostilnah prigovarjal fantom, naj ne gredo k vojakom on da je bral razglas, da spada ?o vsi ti kraji K nevtralno cono, kjer nima naša kraljevina nobene ob!a= sti in pravice do vojaškega vpokh* ca. Žunko je znan kot sovražen Jugoslaviji in prijatelj N. Avstri* je. Kljub temu, da se je izkazal uspeh njegovih hujskanj, je bil ob--' samo na 14 dni strogega za« - ^ržan v Ljubljani. Sin *a nadvojvode Leopolda SsU vi Lorja Rainer, o katerem so za rb« ški '\ ii pisali, da je bil areti "e včeraj /. a\tomobilom dar v Ljubljano v družbi svojeg*. •■ ta barona Nikolića, bivšega hrvaiskc^ ga podbana. Leopold Salvator je svoje dni živel več let v Zagrebu Njegov sin Rainer se je pred leti poročil z Nikolićevo hčerko. Vsa družba, turistovsko opravljena, je bila sinoči v »Unionu« v sobi »V rožicah«. Od kod je prišel Habsbur« žan v Ljubljano, kaj dela tu. Ali mu je dala vlada dovoljenje, da se sme svobodno kretati po Jugoslaviji? — Aretirani Karlov kurir. Iz Rakeka nam javljajo, da je bil tam* kaj povodom carinske revizije are* tiran Karlov kurir, znani grof Ler* chenfeld, ki je bil svojčas velik ljub; ljenec dunajskih aristokratk, katere so ga slavile kot »junaka«. Bil je od Karla večkrat odlikovan z visokimi redovi. Po polomu ie vstopil v Kar= lovo službo in je postal njegov ku^ rir. Na gradu Hasbergu pri Planini se je zadnje dneve shajala čudovite sumljiva družba. VVindischgraetzi so prirejali pojedine, koncerte in druge slovesnosti na čast tujim go= spodom. Pred tedni je bila slavnost na kateri je koncertriral neki znani ljubljanski glasbenik. O tem kom certu bomo še poročali. Pri \Vim dischgraetzih se je mudil tudi go; renji Lechcnfeld. V soboto je Lcrchenfeld prispel iz Italije na Rakek. Službujoči organi, cariniki in obmejni komisarji so pregledovali njegove dokumente. Grof se je na= pram našim organom vedel skrajne nedostojno in surovo. Cariniku je dejal: »Kaj Vas to briga!«, ko ga je zaprosil za nekatera pojasnila, ter odklonil vsak odgovor. Pri nadaljnr telesni preiskavi so pri grofu našli zanimiva pisma, med drugimi pi* smo Windischgraetza, v katerem veli ta, da je povozil »elnen windis schen Hund«. Grof Lerchenfeld je bil aretiran in izročen okrajnemu sodišču v Cerknici. Sodnik Lav; renčič, znani Šusteršičijanec pa Jc skušal pri carinskem uradu intervi; rati, češ da je stvar tako malenko; stna, da ni vredno sodno postopati. — Krapinske toplice. Glavna sezona se zaključi koncem avgu« sta. Od 1. septembra dalje 25 do 5C odstotkov popusta v cenah stano« vanj, kopeli in pristojbin. Stalna zveza z avtobusom do postale Zabek. — Smrt rojaka v tujini. Dne 18. tm. je umrl v nekem zdravilišču v Švici naš rojak g. dr. Milan Hribarnik. Iskal v tujini zdravja, a našel je smrt. Bodi mu lahka zemljica tuja! Ostalim naše sožnlje! — Smrtna kosa. V Šentjurju ob juž. žel. je umrl g. Jože Pevec, rev. juž. žel., v Ljubljani vpek. strojevodja juž. žel. g. Alfonz Klemene, na Rakeku posestnica in gostilničarka gospa Ivana Mlakar roj. Satran, na Dunaju pa rodbini dr. Fi. Vidica hčerka Zdenka. Bodi jim blag spomin! — »VViener Journal« prepovedan. Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 20. avgusta prepovedalo razpečevanje lista »Neucs VViener Journalki izhaja na Dunaju, ker objavlja žaljive vesti in beležke, kažnjive po Čl. 11 tiskovnega zakona. — Deček z dežele od 14 let dobi mesto za lahka domača dela s polno oskrbo ali proti plačilu. Naslov pove upravništvo ilsta. — Petletni spokernik. Z ozl* rom na dopis, ki smo ga prinesli v svoji 182. številki z dne 17. t. m pod tem naslovom, nas obvešča ravnateljstvo bolnišnice, da se je potom preiskave ugotovilo sledeče1 K malemu bolniku, ki je bil sprejet na infekcijski oddelek bolnišnice dne 4. t. m. po prestani davici že ves oslabljen in prepadel, mat: sploh ni imela pristopa, ker sc obiski na tem oddelku iz lahke umljivih razlogov zabranjeni. Mati je govorila z otrokom enkrat skoz: okno in enkrat ali dvakrat pri vra= tih, kamor ii ga je prinesla sestra usmiljenka. Sestra ni omenila nit besedice o kaki »spokoritvi« in ie samo rekla, da je otrok slab. Na materino vprašanje, če bo umrl, je odgovorila, da se tega še ne more vedeti. Tudi ni res, da sta zdrav* nik in sestra pri postelji govorila da bo otrok umrl. Zdravnik je sa* mo enkrat pripomnil, da ie bolnik zelo slab. Mati je otroku pri vra* tih ponujala grozd i a in svojo sliko Grozdja ni vzel, sliko je pa vzel, nc da bi bil prosil zanjo. Za sliko se pozneje ni menil, čeprav mu i o ie sestra večkrat ponujala, in tudi n' umrl s sliko v rokah. Ves dopis nosi že na prvi pogled pečat izmiš* Ijane sentimentalno * romantične zgodbice in je njegova verodostoj* nost ie e tem dovoli označena. Kr Bii4i m zsamsa pes. — Beograd, 2>d. avgusta. O/v.; Svečani pogreb našega kralja-Osvoko-ditelja je bila veličastna pot k zadnjemu počitku. Beograd doklej še nikdar ni videl tako velikanske množice naroda. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, je tvorila špj'ir ^ilra masa ljudstva. Iz vseh krajev države, iz Srbije, Makedonije, Bosne, Hercegovine. Dalmacije, Hrvatske. Slavonije, Vojvodine, Slovenije in drugod so na pločnikih stale nepregledne mase ljudstva. Sprevod je bil izvršen točno po oro-gramt i-*) svečanem opelu v saborni cerkvi, katero opravilo je izvršil oatriitlrli Dimitrije, se je začel sorevod okoli 9. pomikati po glavnih ulicah mesta. Od saborne cerkve po kneza Mihajla ulici, kralja Milana, po Terazijah, dalje po kneza Miloša Velikega in ulici Nemanje na kolodvor. SjsrsMNL Sprevod krala Petra I. Velikega Osvoboditelja je napravil na vse globok vtisk. Bili so trenotki, da jih nikdo ne more s peresom opisati. Na čelu sprevoda, kateremu so vso pot tvorili špalir beogradska posadka, kraljeva garda, gojenci vojaške akademije in mladina vseh beogradskih šoL so gardisti nosili tri križe. Žitno klasje so nosili gojenci akademije. Na belih konjih so za njimi jahali kraljevi fnnfari-sti. Za njimi godba, ki je svirala po-smrtnice. Za temi jc na belem konju jahal poveljnik pogreba vojvoda Stepo Stepan'ović s svojim generalnim štabom. Sledile so deputacije vojaštva vseh polkov z zastavami, ki so bile ovite v črni flor. Pretresljiva je bila slika, ko je med njimi korakalo odposlanstvo >x. jugoslovenskega pešpolka Češkoslovaške republike z zastavo in jugoslovenskimi napisi. Splošno pozornost so vzbujali tudi številni invalidi z načelstvom »Udruženja jugoslovanskih invalidov.« Vzklikali so ves čas: »Slava kralju Petru!« Množica jih je iskreno pozdravljala. BOSANSKI USTAŠI. Tudi junaki, kraljevi borci v bosanskih borbah, 44 po številu sc med narodom vzbujali najiskrenei": še spoštovanje. Ljudstvo jim *e povsod izkazovalo globoke simpatije in ovacije. Bosanski junaki med katerimi so morali nekateri prci trpeti za Avstrijo dolgoletno ječo in kruta preganjanja, so ponosno in krepko korakali Bili so vsi v lepih pisanih bosanskih narodnih nošah okoli pasu orožje, smibol, da so oni vojevali za ponosno svobodo Bosne. Bili so v resnici ti naši sivo; lasi borci vsega spoštovanja vredni Kraljev konj. Dva generalštabna oficirja sta peljala v žalno opremljenega, lepe* ga kraljevega konja. UencL Na sedmih avtomobilih so bili naloženi mnogoštevilni venci. Kras* ne vence je poklonil Jugoslovenski Sokolski Savez svojemu prvemu So; kolu. Venci so bili v avtomobilih tako razvrščeni in položeni, da so tvorili ali križ, ali krono in na enem so venci tvorili začetnico P. Avto« mobiii so bili vsi v državnih zasta* vah. Na prvem avtomobilu je nosiT en oficir mal, prekrasen zlat venee katerega je podarila sarajevska ob= čina svojemu borite!ju in osvobodi: telju. Lep jc bil tudi vence občine Skoplje. Bil je iz čistega srebra. Za venci je korakolo deset pev. skih društev. Za njimi številna duhovščina Nad 150 duhovnikov vseh ver je opravljalo potoma pogrebne molitve. Na čelu svečenikov jc Šel pa^ triarh Dimitrije. Med svečeništvom so bile zastopane vse vere. Pravo* slavni, katoliki, protestanti, muslimani in židje. Kraljeve insignije. Dva generala sta nosila kralje^ ve insignije, žezlo in krono. Vojnik gardist pa kraljevo sabljo. VeliCasten prizor krste na lafeti Veličasten pa je bil dalje prizor na lafeto s krsto. Kraljevi £ar= disti so vlekli na vrvicah, izdelanih v barvah državne troboinice, lafe? to, na katero je bila položena lepa hrastova krsta. — d Beograd, 21. avgusta. Lafeta, na kateri bodo prepeljali iz cerkva do kolodvora truplo velikega kralja, je s solunske fronte. Bila je v vseh Lojih. med drugim i- postojankah pri liosni. Banjici, na Gornicevu, n«i Lo< viekoj Kosi, ua. Cak*b» na Koti 57 . I rad "ofenzivo samo p* 86 \o n ' sjala na postojanki .šk-ke pri selu Buni mir" seju. Hraneč raSt*!^. Tako; za lafeto je stopala kralje*( v a rodbina. Pogreba BO -c,% udeležili kntez Arzen, knez Pavle, princ Gfargja in kneginjd Jelena, Knoginfl Jeleni je množici povsod iskreno in navdušeno nazdravljala. Kncginja i'( množi-ei odzdravljala ■ vieliko iskreno.-*lo. Za kraljevo rodbino bo korakali člani odposlanstev tuii!i držav. Za njimi člani krni j ovo vlada z mini trškim predsednikom g. Nikolom PaSifcm na čelu. Za vlado so - i narodni poslanci s predse hi'i-.-m skupščine tr. Ivanom Ribaifeut, dalje ostale korporacije in za.stoji.niki nz'j!" mo-t. ol.ria. za-stop- niki organizacij. Bi; }e v resnici veličasten sprevod. Aranžma {o nad vas* dobro uspel. Ob 9. uri .-K) minul ie sprevod dospel na kolodvor. Krsto so odnrsli v poseben dvorni vlak vojni komandanti z vojvodom Stepanovičem na čelu.Vlak ie bil ves v zelenju in dr/:.v;h zastavah. Pevska društva so kralia zapela veličastne pogrebne pesmi. V voz so položiM žezlo, kraljevo krono in njegovo sabljo. Štirje ^r;»rv'iiski oficirji sn vstopili v VOZ kot Častna straža. Zzđnji pBZtfrsB Bosance«. Naravnost ganljiv je h!! prizor, ko so se brez vsakih Formalnost] in običajnih d\'*m::! ceromofili poslavljali *k! svojega krc.lja Osvoboditelja bosanski ustaši. Pristopali so sivolasi starci k vozu in podajali tiho. ponosno > samozavestno zadnji pozdrav, ^snkeinu je ok> zarosOo v Irerrotkn, i. i to stopfl h krsti sivolasi T(i starec Bosanec« poklekni; pred kr * za'-el nt !KatU Poljubil jc kraljevo sabljo m kron... Ob 10. nri 5 minut dopoldne e. vlak odpeljal kralia med grmenjem »piv proti Mladenovcu. Na vseh postaj; h io zbrana nepregledna množica naroda, ki pozdravlja kralja na njegovi zadnji poti. V smeri proti Mladenovcu plove visoko v zraku naš aeroplan z državna zastavo. Z areoplauov cvetje in zelenje. Cini polože krtlj^v-t truplo v *rro-bnico na Oplencn pri Topoli, odplovn iz Beograda v?a zračna eskadrila. Z drvoplan^v bc padalo na ^rrob rnz.no-vmno evetie in zeleni.1. ČASTNE STRAAE. — d Beograd, 21. avgusta. Danon popoldne so 'čuvali kraljevi oder od 11. do 15. invalidi in od \~>. dt> 16, ustaši iz leta 1ST5. rni 1 •. do 17 eotnikl, od 17. do 10. pa. mornarji. Poleg lega so bili za oatnv straže tudi gojenci vojn« akademije in rezervni častniki. ZNATNA PODPORA KMETOM KI POTUJEJO V SRBIJO. — Beograd, 22. avgusta. (Izv.} Po intervenciji poljedelskega mini« stra I. Puclja je odobrena zivitna denarna podpora za ubocc slovon« ske kmete, ki potujejo v Srbijo v naučne svrhe. VELIKA ZMAGA MIRIDITOV. — Beograd, 22. avgusta. Cfzv.)' Poročila iz Albanije javljajo, da sn Miriditi v zadnjih dneh izvojevali veliko zrnato nad četami tiranske vlade. Miriditi so zajeli nad 1000 ujetnikov. — Zjrubll sc je mlad voljčji pes sive barve po imenu Doki. £t. znamke [ 1244. Kdor e:a najde, naj $ra odda proti nagradi I. Kalmiču, Sv. Petra cesta 27. — Razglednice, pltfflHni li-tki in nabiralniki. Družba sv. r' i rila in Metoda ima zopet v zalogi dva vrsti razglednic z narodnim motivom« Vso interesente opozarjamo, da se nv roee razglednico v družbeni pisarni« Ravnotako ima družba v z^tlo«:i voliko utovilo narodnih kolrkov in ražnpakln listkov. Slednji so po začeli lopo širiti po Gorenjskem, zlasti ni Jesenlosll in Hlodu. Zasluga sa razširjenje in vpO" rabo računskih listkov slasti po Gorenjski jo g. Josipa Mikšn. plačilno- I fa natakarja v restavraciji jeseniškega olodvora. Vrli dečko je nesebičen prijatelj CM, družbe in vpeljava računske listke brezplačno. Ljubljanski javni lokali imajo le redko kje CM. listske, pač pa trosijo čifutsko firme svojo reklamo potom računskih listov. Pojdite v Trst ali Gradec! Povsod jo toliko narodne zavesti, da se rabijo v ni državi. Radi izpostavitve nabiral- vseh javnili lokalih računski listki >Lega Nazionalec, oziroma >SchuL-vereina« ali >Sudmarke«:. Trdo kožo imajo ljubljf/nski gostilničarji in ka-varnarji. Treba bo topovskih izstrelkov, da pride glas za narodno prosve-to do živega. — Kaj pa nabiralniki? Sedaj jih policija več ne išče, pač pa >Družba<. Izpostavite jih žfe vendar enkrat, saj smo že tretje leto v svobod- nikov se ni treba nikomur več bati pregrehe veleizdaje!! — Popotnik U. 7—9. Vsebina: 1. B. Trstenjak - Holjac: Davorin Trstenjak. 2. Dr. Franc Derganc: Dr. France Vebar: Uvod v filozofijo. S. Dr. Simon Dolar: K tko dvignemo ljudsko izobrazbo in vzgojo. 4. Regina Gobtec: Psihologija čustva in psihofizični proces. 5. Žgeč Franjo: Pijančevanje, dru- ži,a in vzgoja, — Mirko V. Sadar: Kako zbudimo umetniški čut v otroku. K. Kukovčeva: Spominsko učvržčenj* učne snovi — Slovstvo. Dr. Fr. Veber: i t. S. Dolar. fPedaeroški letopis S. Š. M. XIII) (—e) — Fr. Fink: Posebno okoslovje slov. učnega jezika v ni soli. (Pav. Flere.) — Dr. Pivko-s, haiip: 'i'« l«>\ ndba. ( k). - A. M"-lik: Jugoslavija T. (—o), — M. M. Sto- janovič: Zemljopi-ka Ml T. ( — <"'). _ Tri mladinske knjige; K damenda- rija, Pastiivki, Pm\!;i- \ (Flor*.) — A. Robida; Slovenska stenografska čitanka. Časopisni vp^»gled. To in ono. Glavni urednik: Rasto Postoslemsck. Odgovorni urednik: Ivan "o-'rzsii. i" i LJUBLJANA, Prešernova ulica Stev, Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana. _ 50, v lastnem poslopju. = Telefon žtev. 40 in 457- Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. hninleva preflilnica in Mm Tizic ište za nastoo iraiiRo moč 2a kalkulacijo in prodajo. Vpoštev pridejo samo v tej stroki dobro verzirani in sposobni prosilci. Razventega tenotipistlnjo (nikaka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dobro izobražena. Pogoj za obe službi je popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci naj vpoŠljejo svoj cur. vitae, spričevala, zahtevke plače, ter po možnosti tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. Jugosloveni imajo prednost. "v "■ •.^?.t^?B&U tri Mestni pogrebni zavod. Mesto vsakega posebnega obvestila Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljub-ljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod " "j^menc strojevodja juž. žel, v pokoju dne 21. avgusta 1921, po dolgi bolezni previden s tolaži sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 23. trn. ob 4 uri pop. iz hiše žalosti, Škofja nI. št. 7. na pokoplišče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 21. avgusta 1921. Žalnfoči ostal!. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš preljubi soprog, skrbni ata, stric, svak in brat, gospod revizor juž. železnice dne 20. avgusta zjutraj ob l/i 7 uri v starosti 47 let, po dolgi in mučni bolezni s tolažili svete vere Bogu-vdan svojo plemenito dušo izdihnil. Pogreb preljubega ranjkega se vrši v ponedeljek 22. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti Hrušovec št. 25 na farno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala isti dan pred pogrebom. JŠenlfar ob juž. žel., 20. avgusta 1921. Antoni | a Pevec, roj. Fermevc9 soproga; — Miroslava Pevec« Bojan Pevac, otroka; — Franc Pevec, Rudolf Pevec, brata; — Terezija Čtaričan, sestra. Solnce našega življenja je ugasnilo: naša mila, blaga, nad vse ljubljena »3 1 831 je danes dne 19. avgusta, Bogu vdana, preminula v cvetu mladosti po dolgi mučni bolezni. Predrago pokojnico shranimo začasno na Dunaju na Hietzinškem pokopališču v ponedeljek dne 22. avgusta ob 3. uri popoldne. Vse, ki so jo poznali in radi imeli, prosimo, da jo ohranijo v prijaznem spominu. Na Dunaju, dne 19. avgusta 1921. Mesečno sol: prazno ali meblovano ali kompletno stanovale išče boljši zakonski par brez otrok za takoj. Visokost najemnine postranska stvar. Ponudbe nr. uprav. Slov. Naroda pod ..Ljubljančan 57-6"'. cesarski vajenec išče mesta pri kakem večjem podjetju v svrho izpopolnitve. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Mesar 5735"___5735 Samostojen ttevodia za eno in dvostavno knjigovodstvo išče za popoldanske ure primernega mesti. Cenj. ponudbe pod .Knjigovodja/5657" na uprav. Slov. Narodj. 5657 T z gospodarskimi poslopji tik državne ceste v prometnem trgu pripravne za vsako obrt z poljubno množino zemljišča so po primerni ceni na prodaj pri A. Laurić, Planina pri Ha kekn. 5761 Stiskalnica (preSa) manjša s.iskainica nova, za maline ali grozdje, pripravna ?a slaščičarne se proda. Kolezijska nlica 6, Ljnbljana. 5762 Žesitna poaadba. Kmečko dekle najmlajših let z nekoliko izobrazbe In izdatno doto v gotovini oz. premičninah, želi v svrho ženitve primernega znanja. Ponudbe .Starost ni pogoj 5763" na upravništvo Slov. Naroda. 57t3 Spnlnico in mmm v kmetskem slogu se prodasta. Vpraša se Koafleva nlica 7. L nadstr. 5765 Posestim no kMl vili slična hiša in več gospodaiskih poslopij, neizrablienc vodne moči, nad 10 oralov obdelane zemlje, nad 100 sadnih dreves, se za 375.100 dinarjev proda. Viartjareta Klnm. Radeče pri Zidanem mostu. 5777 1 m dolga iz erančnih gozdov popolnoma suhih 3 J vagonov dobavne takoj, ln za poznejši čas 120 vagonov vse franko vagon obmejna postaja narrudaj. Ponudbe z navedbo cene pod „Naj/iSji ponudnik 5747" na upravnižtvo Slovenskega Naroda. 5747 Bte s§ stonorajg obstoječe iz 1, 2 aH 3 sob s kuhinjo v mestu ali bližnji okolici in še posebej eno sobo. Ponudbe pod .Stanovanje 5770* na opravo Slov. Naroda. 5770 Prodam Mšo na Spod. Štajerskem, v trgu kjer je sedmja. v bližini premogokopov. Hiša ima 5 ssb, 2 krasne kleti, pralnico, vse pritikline, vrt, njiva zunaj trga. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 5769 Wmmtsovino z mešanim blagom se išče. Nastop takoj. Hinko Kurner, Sv. Križ pri Liti i. Llcitaclfa kož. Intendantsko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani proda potom javno licitacijo 14 konjskih ln iC govejih suhih kož. Licitacija se vrši v soboto dre 27. a?ansia oh 11. nrl v lEtead*^-Bhem slarjciištn (Hndeljevc). 577 2 froBa se lepa salonska hrm. Cena 15.0C0 K. Naslov pove upravništvo Slov.'Naroda. Prodam H!l1JFS© vsled odpotovanja o'.ro/iko pc>sf*flj:cq Povprašati od 11. — 12. pri Lo;>nc Strossmayerjeva ulica 5. 5766 ..................Išee operativnega in tehničnega dela zmožen Reference poslati na Šandor Solkan, Cjakovo, Slevonlla. 5775 Zahvala. Podpisana usoja si izreči tem potom v lastnem kakor tudi v imenu svojih odsotnih bra*- v najprisrčnejšo zahvalo gospodu Dr. ' KSU PREGL, distriktnemu zdravniku v Vuzenici, za vso skrb, trud in požrtvovalnost, katero je izkazoval Imenovani gospod v teku dolgih let njeni bolni maten'. Naj bo gospod doktor uverjen naše vedne neomajne hvaležnosti. Vnzenfca„ 20. avgusta 1921. V7 O oj -v '±\?> cono 1 W% 11 lf H;.".j Vj??8 i?.*ja:::c3v vKraniu tO .s 'ti LL1 izdeluje o < o n P P P < r-f- vit, v ob^e^u 2ChX)2 v Ljub"jani, se takoj proda. Vpraia se; Krakovski nasip 14. 5730 Či^to domače podjetje! s- Iščem i/urjenega konceotn. uradni!rjasso 2. Gledališčni - koncertni - in kmo-semenj Cu ^. j!o 2:=. scitemlsra 1321. Gradsko poglavarstvo u Mitrovfci 5eli uspostaviti vodovod i klaonicu, te poziva gg. koncesionare koji bi ovaj posao uzeli na sebe da to uspostave. Pobliži uvjeti mosu se dobiti (videti) u kancelariji gradskog inženjera do 1. oktobra 1921. a nacrti moraju biti rodneti najkasnije do 1. novembra o. g. i to na gTadsko pogbnratstvo. 5713 Orađs' o ^cjlavarstro. Išče se tiružaSnilT za dobra vpeljano veletrgovino z mešanim blsgom v zelo prometnem obtnet« nem kraju. Ponudbe pod .Družabnik 290.00j* na upravništvo Sloveni i Naroda. 5641 i eyfo po potrebi tudi za 4 os^be v najro'J-šem stanju z novimi pnevmitikaml :n 2 res. kolesi se ceno proda. Karel Ćameralk, LJutij "r.a, Oosdo-8ka ul. 3. 5719 Rontonstinja nsb sta-novanle in hrano. Ponudbe pod .Kontoristinja 5711- na upravništvo Slov. Naroda. 5711 Kupi se hiša z dvema aH tremi stanovanji m nekaj vrta v bližini Ljubljane ako mogoče eno stanovanje prazno. Naslov pove upravništvo Siov. Naroda. 5741 lMm se v odvetniki pisarni izurjena stroje Diska(—ec) in stenografin'a(—). Ponud-oe na dr. A. Vrtačnikf Dalmatinova ulica št. 3, pritličje, desno. 5734 Vsem prijateljem in znancem javljam tužn i vest, da meja ljubljena mati 2.1 vdova v 80 letu svoje ^rost*. po dolgotrajni bolezni 14. 2vgusta večno zatisnila svoje trudne oči. Dne 16. avgusta bila jc shranjena na pokopališču pri Sv. Križu k večnemu počitku. Bodi ji zemljica lahka! Naj počiva v miru! Obenem se zahval)njem i >kreno vsem onim blagim duSam, ki so ji pomngnlc in jo tolažile v njeni bolezni. Žanroča rcđbiaa. Stalto ftu&io, redatelj „Nar. kazališta" u Zagrebu. i Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospa pcsesto&oa in gostilziičarka dne 20. t. m. zjutraj preminula. Pogreb drage pokojnice se vrši dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne na domaČe pokopališče. RaHeSig dne 22. avgusta 1921. Žalujoči slu in sorodniki. Č?ed!cll5ka firma Lnđovik Ševar, vd. na Rakeku Izvršuje točno in najhitreje vsa v to stroko spadajoče posle, tudi ccnr.njenje. Kapi se 1.090 do 1.500 Komadov u vin za električni daljnovod R-5 — 10 m dolžine proti takojšnji dobavi Ponudbe na Elektrarna Zagrne d. d." v VUnjigori. 5715 BssćrsS oddelek: vrši vse bančne posle; sprejemi hranilne vlotje z odpovedjo in brez nje, otvorja tekoče račune na podlagi bla^a in prvovistnih trgov kili menic, kupuje In prodaja vse vrste valut, efektov in devi;' Blagovni oddelek: ima v zalogi in prodaja samo na veli co: vse vrste ključavničarskega blaga, ključavničarski materijal za ^r.'.dnje, vse vrste orodja, pocinkano in čino pločevino, armature od medi, cevi za vodovod, jeklo za vozne vzmeti, osi, jeklena in železna žica, kuhinjsko telesno posodje. soUngensko blago, vse vrste vijakov, noljedelski stfiiji in orodje, pun11 Dcn'op za avtom bfle, konjak orcinali francoski .MARTI-L*, ,HENESSY* .F APEN*, ^odo Kaustik lic e prin .TAMA TAVA", vs- po originalnim IvomiSKili ceukh. ProJaie izvirno ph zenjsko p.vo iz slovita plzcnjske pivovarne. 41 iy t-astnina in tisk »Narodne tiskarne«' Za iiiseratni Uel odgovoren Valentin K o d i t a r. 04 86