NO. 146 /Imerišk/i Domovi ima AMCRICAN IN SPIRIT iOR€16N IN LANOUAGC ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 2, 1966 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Hanoiiki geners! Giap cbljubi! polno imago Podpredsednik vlade in o-brambni minister Severnega Vietnama gen. Giap je izjavil, da bo Severni Vietnam vztrajal v boju do “popolne zmage”. TOKIO, Jap. — Gen. Vo Nguyen Giap, podpredsednik vlade in obrambni minister Severnega Vietnama, je v posebni poslanici rdeči Kitajski za 39. obletnico ustanovitve Kitajske ljudske armade izjavil, da bo vietnamsko ljudstvo vztrajalo v boju proti Amerikancem do “popolne zmage”. Poslanica je bila naslovljena na obrambnega ministra rdeče Kitajske Lin Piao. Gen. Giap je prišel na sprejem v čast obletnice v Hanoiu in je v posebnem govoru hvalil kitajsko ljudsko armado in njen prispevek k vietnamskemu boju. Po njegovih besedah je rdeča Kitajska s svojo “izredno pomočjo in podporo zagotovila zadovoljiv prevoz pomoči drugih bratskih socialističnih dežel Vietnamu in s tem bistveno pomagala k okrepitvi vietnamskega odpora za poraz ameriških napadalcev”. Sovjetska zveza je v preteklosti ponovno trdila, da rdeča Kitajska ovira in zadržuje prevoz sovjetske pomoči Vietnamu. Kitajska je te trditve zavrnila kot “grdo laž”. Gen. Giap se ni pokazal v javnosti od 10. maja in nekateri tuji opazovalci so že začeli sumiti, da je padel v nemilost, ker da je nasprotoval odprtemu nastopu severnovietnamskih čet proti ameriškim oboroženim silam in priporočal povrnitev k gverilskemu vojskovanju. Ribič Orts zahteva za iskanje vodikove bombe kompenzacijo $5 milijonov MADRID, šp. — Pri lanski letalski nesreči nad obrežnim mestecem Palomares v Španiji je padla v morje tudi vodikova bomba. Naša mornarica jo je iskala tri mesece, pa je ni mogla najti. Več sreče je imel domačin ribič Orts. Ko jo je našel, ga je naše poslaništvo v Madridu povabilo na obisk, mu plačalo nagrado $6,000 in mu dalo poleg diplome še Johnsonovo medaljo. Mož je bil v začetku kar zadovoljen. Ko je pa zvedel, da je naše vojno letalstvo plačalo vojni mornarici okoli $6 milijonov kot opravičilo za stroške, ki jih je imela mornarica z iskanjem bombe, je mislil, da je tudi njegovo iskanje več vredno kot $6,000. Prebrisani advokatje so naračunali, da lahko zahteva od Amerike kar $5 milijonov, kar je mož tudi storil. Sledila bo pravda, potem pa kompromis, morda pa tudi do pravde ne bo prišlo. Vremenski Oblačno in toplo z dežjem. Naj višja temperatura 80. Popoldne postopna zjasnitev in na noč hladnejše. Novi grobovi Antonia Tomažič Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 5905 Prosser Avenue 77 let stara Antonia Tomažič, roj. Ukmar v Trstu, od koder je prišla v ZDA leta 1912, vdova od 1. 1941, ko ji je umrl mož Valentin. Pokojna je bila mati pok. Antonie, Mrs. Anthony (Agatha) Hren in Mrs. Ray (Edith) Bradač, 5-krat stara mati in enkrat pramati. Bila je članica Društva Slovenec št. 1 SDZ in Podr. št. 50 SŽZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob 8.45 v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na .Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položena danes popoldne ob dveh. Jennie Gregorc Umrla je 86 let stara Jennie Gregorc, roj. Vehovec v Trzinu pri Mengšu na Gorenjskem, vdova po 1. 1954 umrlem možu Franku, preje z Barret Avenue, nato živeča pri sinu Fredu in hčerki Vidi na 150 E. 191 St. Zapustila je poleg omenjenih še sina Stanlevja, 5 vnukov in pravnuka. Pokojna je bila članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ in Carniola Hive T.M. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.30 v cerkev sv. Vida, kjer bo ob 10.30 sv. maša, nato v družinski grob na Kalvariji. o------ Izraelski predsednik Schneor Salman Shazar v ZD A WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto je prišel v Ameriko izraelski predsednik republike Shazar. Ostal bo tu 7 dni, prve tri dni se bo držal v Washing-tonu, obiskal predsednika Johnsona in vodilne federalne uradnike in kongresne politike, potem gre na deželo. Ker v Ameriki ni arabskih kolonij, se mu ni treba bati, da bi ga dočakala usoda njegovega nasprotnika savdskega kralja Fejsala. Stiki med Ameriko in Izraelom se odvijajo normalno, zato se Shazar ju in Johnsonu ne bo treba dotikati kočljivih šanj. Prepiri med Izraelom in arabskimi sosedi so edino, kar je vredno omembe. Ker so naše volitve blizu, judovskih volivcev pa Yeliko, se bodo naravno vsi oolitiki vrteli okoli gosta iz Izraela. Hoover: KP nevarna naši narodni varnosti Direktor FBI J. Edgar Hoover je v poročilu Kongresu svaril pred nevarnostjo, ki jo predstavlja Komunistična partija za našo deželo. WASHINGTON, D.C. — Iz zadnje konvencije v preteklem juniju je Komunistična partija Združenih držav izšla kot “enotna. trdo-udarna, dobro organizirana zarota”, ki se žene za razredno revolucijo v Združenih državah, je dejal direktor FBI J. Edgar Hoover v poročilu Senatnemu pododboru za narodno varnost o zadnji konvenciji Komunistične partije ZDA v New Yorku v preteklem juniju. Napovedal je, da bodo komunisti postavili in podpirali “nestrankarske” kandidate pri volitvah v novembru. Hoover je napovedal vztrajno kampanjo Komunistične partije za uveljavitev v delavskih u-nijah, med visokošolci, med podporniki za civilne pravice in seveda med demonstranti proti vojskovanju v Vietnamu. Celotna “nova levica” bo cilj komunistične infiltracije. Prav tako se bodo komunisti gnali za vpliv med črnci, med katerimi doslej še niso kaj prida uspeli, ker črnci čutijo, da v komunizmu za nje ni rešitve ali kakega izboljšanja položaja. Komunistična partija... je v veliko močnejšem položaju in popolnoma zvesta tuji sili, Sovjetski zvezi... ostaja še vedno resna grožnja naši narodni varnosti ... svari direktor FBI v svojem poročilu senatorjem. Komunistična partija ima sedaj proste roke, ko je Vrhovno sodišče razveljavilo zakon o notranji varnosti iz leta 1950. Postala bo bolj napadalna in bo bolj vztrajno delovala med nekomunističnimi skupinami iska-joč zaveznike in podporo ter sireč med javnostjo, da Komunistična partija in komunizem ne vpra-, predstavljata več nobene nevarnosti Ameriki, pri tem pa bo svoje pristaše utrjevala in načrt-no pripravljala na “komunistično revolucijo v Ameriki”, kar je po njenem prepričanju njena Ameriška letela bedo še dafje bombardirala nevtralni pas tišinama SAIGON, J. Viet. — Vojaški viri tu izjavljajo, da bodo ameriške letalske sile nadaljevale z napadi na nevtralni, oziroma demilitarizirani pas. ki loči Severin in Južni Vietam. Pas je širok 10 kilometrov in v njem ne sme po ženevskem dogovoru nobena stran graditi vojaških oporišč ali ga uporabljati za kakršnekoli vojaške namene. Združene države so se do nedavnega skrbno pazile, da ne bi kršile teh določil, četudi so sumile, da Severni Vietnam pošilja skozi ta pas vojaštvo v Južni Vietnam. Po tej poti naj bi bila v zadnjem času prešla v Južni Vietnam cela 324. severno-vietnamska armadna divizija, s katero se bore ameriški marini že dva tedna v okviru vojaške o-peracije Hastings. Konec preteklega tedna so a-meriška letala odkrito napadla oporišča in zbirališča rdečih v omenjenem pasu. Ti so se pritožili na mednarodno komisijo, ki je izrazila svojo “zaskrbljenost” nad temi bombardiranji. Njen predstavnik je izjavil, da se bo zavzela za točno izvajanje ženevskega dogovora. Ameriški vojaški viri trdijo, da je takozvana Ho Či Minhova pot zaradi monzumskega deževja postala skoraj neprehodna in da zato Severni Vietnam pošilja glavni del vojaštva in vojaških potrebščin preko demilitariziranega pasu. Dokler bo to delal, bodo ameriška letala iskala njegova oporišča v tem pasu in jih uničevala. Vojak imenovan na mesto kulturnega ministra v Peipingu HONG KONG. — Visoki oficir kitajske ljudske armade Hsiao Wang-tung je bil imenovan na mesto odstavljenega kulturnega ministra Lu Ting-yi. Ta je bil ena glavnih žrtev čistke na Kitajskem, oziroma “velike proletarske kulturne revolucije”, kot sedanjo čistko v Kitajski komunistični partiji uradno imenujejo. Gen. Hsiao je bil na visokih vojaških administrativnih polo- žajih že leta 1938 in je bil v zad-zgodovinska naloga”. Tako raz- njem času član narodnega o-laga Hopver delo in cilje Komu- brambnega sveta in eden od na-nistične partije ZDA. mestnikov kulturnega ministra. DUŠEVNO BOLAN ŠTUDENT UMORIL V AUSTINU ŽENO, MATER IN ŠE 12 DRUGIH Včeraj pet minut pred poldne je zašel duševno bolni študent arhitekture in gradbeništva na univerzi v Austinu streljatti z razgledne ploščadi 300 čevljev visokega stolpa. Skupno je ustrelil dc smrti 12 oseb, 31 pa {ih ranil, predno ga je uspelo policiji ustreliti. Še pred streljanjem na univerzi je umoril svojo ženo in mater. AUSTIN, Tex. — Bivši marin, 24 let stari študent arhitekture in gradbeništva na University of Texas je včeraj umoril svojo ženo in mater, nato pa se spravil na 300 čevljev visoki stolp sredi univerzitetnih poslopij in z razgledne ploščadi začel streljati na ljudi. Eno uro in pol je bila v strahu vsa okolica. Predno je bilo konec groze, je bilo 12 oseb mrtvih, med njimi ženske in otroci, 31 pa ranjenih. Končno se je dvema policajema, ki sta se povzpela na stolp, posrečilo 24 let starega Charlesa J. Whitmana ustreliti, ko je ta začel streljati tudi na nju. Skupno je bilo torej v tej žaloigri mrtvih 15 oseb. ,----------------------------------- Charles Joseph Whitman, 24 let stari študent, je bil doma v Lake Worth v Floridi. Večkrat ga je bolela glava in je hodil k zdravniku za duševne bolezni. Policija misli, da se je odločil umoriti svojo 23 let staro ženo, ko jo je šel iskat v službo. Ob njenem golem truplu v njunem stanovanju so našli listek, katerega vsebino pa policija ni razkrila. Prav tako so našli listek ob truplu mrtve matere. Ženo je zabodel, mater pa ustrelil zadaj v glavo. Streljanje s stolpa na univerzitetnih tleh je Charles J. Whitman začel ob 11.55 dopoldne in vzdržal tam obleganje policije do 1.20 popoldne, ko so ga podrli streli dveh policajev, ki sta prišla za njim v stolp. Skupno z njim vred je bilo mrtvih 15 oseb, umrl pa je tudi 8 mesecev stari, še ne rojeni otrok matere, ki je bila ranjena od ene izmed mnogih krogal, ki so padale iz stolpa. Policijski načelnik v Austinu je dejal, da je imel Charles J. Whitman na stolpu celo orožarno: tri puške, od tega eno s teleskopom, brzostrelko, tri revolverje različnega kalibra in še velik nož. Pri sebi je ime! Odstavljeni kulturni minister Lu je bil poleg peipinškega župana Peng Chena naj višja žrtev “proletarske kulturne revolucije”. /iefnamske volifve že J SAIGON, J. Viet. — Samo dobrih pet tednov manjka do 11. septembra, ki bo poklical na milijone južnovietnamskih volivcev na volišča. Za kandidate ne bodo v zadregi. Priglašenih je 630 za 117 poslanskih mest. Vlada je črtala okoli 40 imen; ima pravico, da briše s spiskov samo znane komuniste in njihove sopotnike, pa tudi sumljive nevtralce. Ne bi mogli reči, da vlada za volitve veliko zanimanje. Brigajo se zanje zaenkrat samo kan-didatje in politiki, volivci ne kažejo nobenega zanimanja. To ni nič nenavadnega, 6 tednov pred volitvami je v vsaki deželi podobno stanje. Pri vsem tem pa volitve že mečejo senco na razpoloženje saigonske javnosti. Najbolj se to kaže v zelo omejenih napadih na sedanjo vojaško vlado. Seveda ni z njo nihče zadovoljen, toda obenem tudi upa, da bo po volitvah bolje. Kot zmeraj in povsod, pričakuje narod od volitev kar čudodelne po- sledice, ki jih seveda nobena zdrava pamet ne more napovedovati. Vlada ima torej mir pred politično kritiko, toda mir ni stoodstoten. Komunisti in njihovi sopotniki iščejo prilike, da bi razburkali ulico proti režimu, pa se ulici ne ljubi, da bi hodila po kostanj v ogenj, ker ne ve za koga. Spor med raznimi verskimi strWami> katoliškimi in budističnimi, jim ne daje toliko u-darnosti, da bi se lahko spustile v boj s Kyjevo policijo in s Ky-jevim vojaštvom. Vse navaja na sodbo, da bo volivna kampanja zelo skromna, ako se nekaterim poklicnim razgrajačem ne bo posrečilo, da ustvarijo poulične izgrede. Politike ne briga trenutno vprašanje, kaj dela vlada in kaj se godi na frontah državljanske mečejo svojo senco danjemu vojaškemu režimu, to-i Precej strahu da režim še ni rekel nobene besede, kdo med kandidati mu je najbolj všeč. Razume se, da se vsi kandidatje potegujejo za vladno milost. Tudi to je razlog za političen mir v deželi. Koncem preteklega tedna so pa začeli komunisti postajati aktivnejši. Partizanski radio je začel pozivati volivce, naj sabotirajo volivno kampanjo, volitve same pa bojkotirajo. V neki provinci so pa komunisti baje napadli pisarno neke stranke, ki je postavila kandidate, in pisarniško osobje deloma ranili, deloma pomorili. To je prvi znak, da u-tegnejo postati volitve vsaj ponekod zelo krvave. Padlo je tudi v oči, da je število oficirjev kandidatov narast-lo na 80. To je pri 117 poslani-ških mestih zelo visoko število. vojne. To skrb prepuščajo ame-.Režim gotovo ne bo mogel pod-riški politiki. Zanima jih pa, kdo pirati vseh vojaških kandidatur, vse bo prišel v skupščino. Seveda samo taki, ki bodo ustavodajno bodo prišli po volji se- ker bi skupščina dobila vid vojašnice, ako bi vsi vojaški kandidatje zmagali. je pa rodilo vprašanje, kaj, ako bi posamezni generali skrivaj postavili svoje kandidate. To bi ustvarilo nezaupanje in sumničenje med volitvami in v sami skupščini. Politični opazovalci generalskih zaupnikov še niso mogli ugotoviti med kandidati. Eno pa drži: naj bodo kandidatje nabrani še tako po volji režima, vendar bodo pomenili nekaj več kot na primer komunistični kandidatje. V komunizmu so kandidatje slepo orodje komunistične stranke, v Južnem Vietnamu pa jih nihče ne more imenovati tako, ker sedanji re-^samo tako žim sploh nima nobene svoje generali in veliko zalogo streliva za vse to orožje, hrano in vodo ter kanglo bencina. Vse to je spravil na vrh stolpa skozi množico raznih ljudi, ki hodijo skozenj in se tam mudijo. Delal se je baje, kot bi bil tam uslužben in bi opravljal reden posel. V Nigeriji dobivajo nemiri nevarno obliko /z Clevelanda in okolice Seja— Carniola Hive 193 T.M. ima jutri, v sredo zvečer ob sedmih sejo v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Narodna garda odšla— V nedeljo so zapustile mesto zadnje enote Narodne garde, ki so prišle v mesto 19. julija mirit črni predel okoli Hough Ave. V tem predelu vlada sedaj mir in začela se je obnova. Posebni odbor pod načelstvom predsednika Cleveland Electric Illuminating Co. Besseja bo skušal najti rešitev za stisko črnskega predela in njegovih prebivalcev, med tem ko velika okrajna porota še vedno brska za vzroki in povodi zadnjih izgredov s pustošenji, požiganjem, ropanjem in streljanjem. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Jennie Kerch ob 7. obletnici smrti. Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Mirticha za 30. dan njegove smrti. Rdeči kitajski diplomat pobegnil BEJRUT, Lih. — Privatni i tajnik kitajskega poslanika v , Damasku je šel na ameriško po-1 slaništvo in prosil za politično Del vojske, sestavljen iz pri- zat0-išče Tam so ga SDreieli • padnikov plemena Haussa r - . . r . L,. .. se je uprl vojaški vladi g'en. Ironsija, pripadnika ple mena Ibo. ga skušajo spraviti iz Sirije na varno. LAGOS, Nig. — Pičla poročila, ki prihajajo iz Nigerije, vendarle povedo toliko, da so seda-1 nje nemire povzročili vojaški j oddelki, ki so se uprli vladi generala Ironsija. Pripravljali so vojaški puč, pa jih je nekaj vladi zvestih čet prehitelo in skušalo na letališču blizu Lagosa razorožiti. Boji med vojaki se vršijo tudi v mestih Ibadan, Ideokuta in Ikeja. Miru tudi ni v večjih mestih v nekdanji Severni Nigeriji. Kako zelo je zapleten položaj, se vidi po tem, da je sam general Irons! padel v roke zarotnikov, ki mu pa menda niso storili nič žalega. Sedanji nemiri potrjujejo slutnje, ki so jih poznavalci političnega stan j a. v tej deželi že napovedovali ob rojstvu nove republike. Angleži so ustvarili novo državo na ta način, da so družili več malih kolonij v novo federativno republiko. Med prejšnjimi kolonijami pa že preje ni vladalo, recimo, mirno sožitje. Na jugu vsega ozemlja so živela plemena Ibo in Yoruba, pa še nekaj manjših, na severu pa živi pleme Haussa, ki je številčno močnejše od vseh ostalih skupaj, pri tem pa najbolj za-otalo med njimi. Ti odnosi so rodili trajno sovraštvo med plemenom Ibo in Haussa. Ko je prevzela vlado sedanja vojaška diktatura, so vsi rekli, da bo diktatura mogla obstojati dolgo, dokler bodo polkovniki složni Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Danes je prišle do obsežnejših bojev ameriških čet z rednimi oddelki Severnega Vietnama na Osrednjem višavju vzhodno od Pleiku kakih 10 milj od meje Kambodže. Prve vesti so govorile o treh sovražnih poikih na tem področju. V letalskih napadih na vojaške cilje v Severnem Vietnamu sta bili včeraj izgubljeni dve ameriški letali. WASHINGTON, D.C. — Kongres nadaljuje razpravo o zakonskih predlogih za končanje letalskega štrajka. Danes bo senatni plenum razpravljal o zakonskem predlog, ki ga je včeraj sprejel z 10:(i njegov delavski odbor. OMAHA, Neb. — Mestni župan A. V. Sorenson je dejal včeraj, ko je prišlo znova do izgredov, ropanja in požiganja v črnskem predelu na severnem robu mesta, da tega nc bo več trpel. stranke in do sedaj tudi ni izrazil želje; da bi jo sestavil iz izvoljenih kandidatov. Komunisti ne morejo torej ničesar očitati Ky-jevi vladi. Kadar oni organizirajo volitve, so te še desetkrat slabše od Kyjevih, pa naj te še tako malo odgovarjajo pravilom politične igre v svobodni demokraciji. med seboj. Sedaj pa je vsaj med nekaterimi poveljniki, ki so pripadniki plemena Haussa, prevladala plemenska zavest nad narodno. Uprli so se generalu Iron-siju, ki pripada plemenu Ibo. Kaj se bo rodilo iz tega stanja, ne upajo prerokovati niti v Londonu, kjer Nigerijo kot bivšo kolonijo najbolje poznajo. CHICAGO, 111. — Sinoči je prišlo do nemirov v portorikan-skem predelu mesta, ker je policija ustrelila nekega 37 let starega Portorikanca, ko je bila pozvana, naj pride naredit red v njegovo stanovanjc. Portorikanec je policijo sprejel s streli iz puške, ko je hotela vstopiti v njegovo stanovanje. LAGOS, Nig. — Oblast v Nigeriji, kjer so uporni vojaki plemena Hausa prijeli predsednika republike gen. Ironsija, je prevzel načelnik armadnega glavnega stana polk. Ya-kubu Gowon, ki je sicer član islamskega plemena Hausa, pa je sam kristjan. Zdi se, da je v uporu prevladilo pleme Hause in da bo konec pokuša uvesti centralistični upravni red. »omObbsUOub 6117 St.Clair Ave. — EDCnderion 1-0621 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2.3 Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesece 2a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto ______________ Dinted States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $15.S čez Alpe y Monakovo, od tam let v Milan, potem pa spet z avtobusom v Švico in iz Geneve v torek, dne 2. avg., nazaj v Ameriko, srečna. Rev. J. Godina ----—o-----— Upokojenci s Uotao gredo sta piknik Cleveland, O. — Upokojenci s Holmes Avenue bodo imeli jutri piknik na farmi SNPJ. Avtobus jih bo odpeljal točno opoldne izpred Slovenskega doma na Holmes Avenue. Za člane je vožnja prosta, nečlani pa malenkost plačajo. Članstvo bo dobilo tudi vsak za 50c pivskih listkov ob prihodu na pikniške prostore. Kuharice bodo spekle dovolj goveje pečenke in nacvrle dovolj krofov za vse. Tudi za žejne bo poskrbljeno. Vse po 25c. Kot mi je znano, bomo imeli obiske iz Floride in iz Girarda. Najstarejši udeleženec in najstarejša udeleženka ter najmlajši udeleženec bodo dobili nagrade. Zabave bo dovolj: petje, tekme, godba... Naš načelnik fantov pri Klubu in balincarski poslovodja Frank Pižmoht bo vodil balincarsko tekmo. Ker naš blagajnik Frank Marzlikar ipostaja po Jugoslaviji, ga bo nadomeščala ga. Ana Kozel, ki je obenem podpred sednica Kluba. Ženske imajo večino in tako se moramo moški njim pokoriti. Statistika kaže, da je v Klubu 80 žensk in 69 moških; 40 vdov in le 22 vdovcev ter 7 fantov. Klub bi moral biti nekaka posredovalnica med vdovami in vdovci, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se oboji v veliki meri udeleževali naših prireditev in sej. Ako berete Upokojenca iz Ljubljane, dobite vse informacije, kako so upokojenci v starem kraju delavni. Na veselo svidenje in mnogo zabave na pikniku! John Trček, taj. Zahvala Slovenske šole Cleveland, O. — Letošnji pik nik Slovenske šole pri Sv. Vidu, ki se je vršil 26. junija na Slo venski pristavi, je prinesel Slovenski šoli lep gmotni izkupiček. Nabrana sredstva bodo zagotovila šoli nemoteno delovanje vsaj do naslednje šolske prire^ ditve. Odbor staršev izreka vsem, ki so pripomogli do tega uspeha, iskreno zahvalo. Posebna zahvala Ameriški Domovini in sloven skim radio oddajam, vsem, ki so se piknika udeležili, materam, ki so napekle veliko dobrega peciva (domače pecivo je šoli zlato!), materam in očetom, ki so pridno s svojim delom pripomogli do uspeha. Posebna zahvala gospodom Antonu Voglu, Vidu Slemcu, Henriku Kremžarju in Emilu Mauserju, ki so se spomnili šole še s posebnim darom v denarju. Odbor staršev se zaveda, da je pomoč rojakov tista, ki omogoča z nadaljevanjem Slovenskih šol v Ameriki, zato želi s temi skromnimi besedami izreči vsem prijateljem Slovenskih šol iskreno zahvalo. Za odbor Heda Sfiligoj, taj. -----o------ Ob spoznanju novega sovražnika svobode - nova bolečina V sestavku pod gornjim naslovom od 28. julija so po pomoti izpadla imena nekaterih udeležencev sestanka Sokolov v Ceki-novem gradu. Pisec sestavka g. Tone Osovnik nas je opozoril na to s prošnjo, da naj imena udeležencev objavimo ponovno v celoti zaradi lažjega in pravilnega razumevanja sestavka. Temu seveda radi ustrežemo. Odstavek bi se moral glasiti: Bilo je novembrskega, močno deževnega večera, ko smo se na eni strani pod Tivolskim hribom v Cekinovem gradu zbrali sledeči sokolski bratje: Vošnar Pavle, Marinčič Rudi, Marinčič Milko, Plajh Gustel, Sachs Mitko, Blaško Vinko, Jurman Maks, Marinčič Ivan in jaz. Strela uničuje WASHINGTON, D.C. — Strela ubije v ZDA vsako leto okoli 500 ljudi in povzroči okoli 20 mi-Ijonov dolarjev škode, največ za-1 radi požarov. j Zemeljski plin osvaja Evropo Nizozemska bo oskrbovala z njim tudi Zahodno Nemčijo, Belgijo in Francijo. Ko so pred dobrimi štirimi leti odkrili na Nizozemskem pri Groningenu velikanske rezerve zemeljskega plina, ki zadoščajo za preskrbo velikega dela Zahodne Evrope, se je razvila srdita tekma, kdo bo razpolagal s tem cenenim virom energije in kdo bo pri tem pobral smetano. Hkraiti je nastala mrzlična tekma med ameriškimi in evropskimi petrolejskimi koncerni za odkrivanje nadaljnjih nahajališč plina z vrtanji ob obali Severnega morja in na priobalnem morju. V industriji Zahodne Evrope pa je zavladala razumljiva vznemirjenost in bojazen zaradi prednosti, ki jih bodo ob nizkih cenah plina uživala podjetja v bližini osnovne mreže plinovodov, ki jo zdaj grade v Zahodni Nemčiji, Belgiji in Franciji. O-pažati je tudi selitev industrije, zlasti kemične, v to območje. Boj za razpolaganje s tem plinom, ki je zdaj v glavnem končan, je potekal za zaprtimi vrati brez večjega hrupa, razen v Zahodni Nemčiji, kjer se močno križajo interesi industrije z interesi porurskih premogovnikov, ki oskrbujejo zdaj potrošnike s precej dražjim plinom iz premoga. Zelo skope so tudi informacije o rezultatih poskusnih vrtanj nemških petrolejskih družb ob Severnem morju in na samem morju. Pred kratkim so objavili uradne cenitve o nizozemskih rezervah, ki potrjujejo prvotne zasebne cenitve. Po stanju konec lanskega leta cenijo ugotovljene nizozemske rezerve na 1,200 milijard kubičnih metrov, nadaljnje možne rezerve pa na okrog 500 milijard. Strokovnjaki pa predvidevajo, da bodo odkrili še nadaljnja podobna nahajališča plina na območju Severnega morja in cenijo te perspektivne rezerve na okrog 4000 milijard kubikov. Nahajališč s tolikšnimi rezervami doslej še niso odkrili drugje po svetu. Z nahajališčem pri Groningenu na Nizozemskem razpolaga nizozemska družba NAM, ki pa je v celoti v rokah ameriške družbe Standard Oil iz New Jersey j a in skupine Shell, vsaka s polovico udeležbe. Družba NAM ima tudi monopol za izvoz tega plina. /z naš/h mr Lethbridge, Alta. — Spoštovana uprava! Ker mi bo naročnina za Ameriško Domovino že skoraj potekla, Vam priloženo pošiljam obnovo naročnine za eno leto. Z listom sem zadovoljen in ga oba z ženo rada čitava in bi težko shajala brez njega, četudi rabi 5 dni, predno pride do najinega doma. Najlepše pozdrave Vam ter vsem poznanim čitateljem Ameriške Domovine. Vaš vdani Jernej Hribar Waukegan, 111. — Velecenjena gospa Debevec! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico ^ 1 petroleJska 'družba ^Continental Na Nizozemskem je preskrba potrošnikov z zemeljskim plinom že zelo napredovala. Lani se je oddaja plina potrošnikom podvojila in j&vdosegla 1.6 milijarde kubikov. Celotno omrežje plinovodov pa bo zgrajeno do leta 1968, ko bo skoraj vsako gospodinjstvo preskrbljeno s plinom in bo plin na voljo tudi vsej industriji. V Zahodni Nemčiji so po dolgotrajnih bojih med interesenti naposled sklenili z nizozemsko družbo NAM pogodbe za letno dobavo 12 milijard kubikov, kar bo doseženo leta 1975, Prve dobave pa so predvidene že letos jeseni po plinovodu, ki ga grade ob Renu. V te skupne dobave je s 3 milijardami kubikov vključena družba Ruhrgas, pri kateri so udeleženi lastniki porurskih premogovnikov in ki bo skušala obvarovati porurski plin iz premoga pred konkurenco zemeljskega plina v kompromisu z drugimi zahodnonemškimi interesenti pod okriljem družbe This-sengas, ki si je zagotovila letno 4 milijarde kubikov. Z južno-nemškimi interesenti, predstavljenimi z dvema družbama v Franfurtu in Stuttgartu, pa je načelno sklenjeno dobava okrog 5 milijard kubikov, ki jo bodo dosegli postopno do leta 1975. Na to južnonemško omrežje bi se priključil tudi zahodni del Avstrije (Vorarlberg). Dobave Belgiji se bodo začele leta 1967, celotno belgijsko o-mrežje plinovodov pa bo zgrajeno do leta 1970. Pri belgijski družbi, ki je sklenila dolgoročno pogodbo z družbo NAM za letno dobavo 5 milijard kubikov, sta odločilno udeležena koncerna Shell in ESSO. Že prihodnje leto bo začel nizozemski plin pritekati tudi v Francijo, ki bo od leta 1975 naprej dobivala na leto 5 milijard kubikov. Po pogodbi, j ki jo je sklenila francoska družba Gaz de France za dobo 20 let, bodo zgradili glavni plinovod skozi Belgijo in dalje do Pariza z odcepi do industrijskih območij V/ severni Franciji. Sklenitev pogodbe je vzbudila veliko pozornost in presenečenje v francoskih premogovnikih. Južni del Francije se že zdaj oskrbuje s 5 milijardami kubikov plina iz južno francoskega nahajališča Lacq, blizu 0.5 milijarde kubikov pa dobiva južna Francija iz Alžira v obliki utekočinjenega plina. Zdaj pa bo še v severnem delu Francije plin iz Nizozemske spodrival premog. Po podatkih družbe Gaz de France bodo 1. 1970 zadnje mestne plinarne prenehale pridobivati plin iz premoga. ,j Zelo skope so informacije o uspehih, ki jih je dosegla Velika Britanija pri vrtanju za odkrivanje nahajališč plina na območju Severnega morja. Petrolejska družba BP (British Petroleum) je že lani v britanskem delu severnega morja po uspešnem vrtanju odkrila znatno nahajališče zemelj skega plina, kmalu za tem pa je odkrila podobno nahajališče, tudi ameriška- enoletno naročnino na Ameriško Vsa znamenja kažejo, da so od-Domovino in se Vam obenem krite reZerve precejšnje Družba prav toplo zahvaljujem za skrb- BP, ki je doslej za raziskovalna no obvestilo s priloženo kuverto, in vrtalna dela žrtovala 7 milina kateri je že napisan Vaš in jonov funtoVj bo letos y ta n3, moj naslov. Tako nimam prav men investirala kar 15 milijonov nobenega truda s pošiljanjem funtoV; od tega 5 milijonov ^ naročnine, posebno še, ker težko gradnjo podmorskega piinovoda, pišem, ker imam obe roki bolni. ki so ga začeli graditi do lani Res, pozorni ste do nas starejših, j odkritega nahajališča plira Ra-Želeč Vam tudi v bodoče čim čunaj0; da bo -samo tQ nahajaIi-več uspeha Vas prav iskreno po- šče dalo na leto x milijardo ku- zdravljam! bikov plina. Britanski svet za plin je tudi že sklenil dogovor z BP glede cene za ta plin. ^ Cleveland, O. — Cenjeno u-| Veliki Britaniji napovedujejo, redništvo! Zopet Vam pošiljam da bo pohod zemeljskega plina ček za naročnino za eno nadalj- povzročil revolucionarne spi'6' nje leto. Vse lepo pozdravljam! membe v britanski preskrbi z e-Joseph Hrovat 'nergijo. Jacob Matjaž KANADSKA DOMOVINA IS' Iz slovenskega Toronta Zveza NA VII. SLOVENSKI DAN V KANADI! Društvo Slovencev Baraga in Slovenska Telovadna prav lepo VABITA vse Slovenke in Slovence od blizu in daleč, da se v nedeljo, 7. avgusta 1966, zberemo na slovenskem letovišču pri Boltonu, da bomo skupaj praznovali že sedmi Slovenski dan. Program dneva: 1. Dopoldne ob pol 12h se bo brala sv. maša za vse Slovence. Sledi odmor in kosilo. 2. Popoldne ob 2h začetek s pozdravom in kanadsko ter slovensko himno. 3. Pozdrav organizacij, ki prirejajo Slovenski dan, in napoved programa. 4. Predsedujoči pozdravi častne goste. 5. Nagovor predsednika NO za Slovenijo dr. M. Kreka. 6. Simbolična vaja mladenk v narodnih nošah. 7. Glavni govor g. Jožeta Melaherja. 8. Nastop Slovenske Telovadne Zveze. 9. Poje moški zbor. 10. Rajanje mladenk. Svoj delež k VIL Slovenskemu dnevu bo doprinesla tudi Slo-neska pisarna v Torontu, ki bo poskrbela, da bo vsakdo lahko dobil dobro slovensko knjigo in še kaj. Spomnili se bomo tudi 75-letnice okrožnice, ki govori malemu človeku o velikih zadevah njegovega dela in življenja. Vsakdo bo na tem Dnevu lahko prejel revijo, ki več govori o tem. Na svidenje na našem skupnem prazniku, kličejo Prireditelji Še vedno “Odprti grobovi Slovenska demokratska emigracija je malo knjig sprejela s takim priznanjem kot knjigo “Odprti grobovi”. Knjigo je izdal in zbral njeno vsebino Franc Ižanc. Pri pisanju so mu pomagali še drugi strokovnjaki. Za svoj trud gotovo zasluži pohvalo in predvsem posnemanje. Knjiga je eno samo veliko pričevanje o grozni resničnosti, ki se je odigravala na sveti slovenski zemlji pred 21 leti. (O tej grozni resničnosti so začeli pisati tudi že svetovni časopisi.) Kje so grobovi in kdo spi v njih in koliko človeškega trpljenja skrivajo? Komunisti, ki so izkopali te grobove in jih zasuli z mučenci pa o teh grozodejstvih še vedno molčijo. (Iz. Slovenske pisarne) ■ i Listina, ki govori malemu človeku o velikih stvareh Letos katoliški svet praznuje 75-letnico p a p eš k e okrožnice “Rerum novarum”. Tudi Slovenci v svobodi naj bi na ta jubilej ne pozabili. Tudi slovenski “mali človek”, tudi slovenski delavec (in kdo med nami ni delavec!) je bil deležen blagodati te okrožnice. 'Rojaki v Argentini so v počastitev te 75-letnice izdali posebno številko revije “Družabna pravda” na 32 straneh. Poslali so nam večjo količino teh revij s prošnjo, naj jo ponudimo vsem, ki se zanimajo za nauk Cerkve o sožitju ljudi in o sožitju ljudi s stvarnim svetom. Na Slovenskem dnevu bomo to storili. Tudi v praznovanje tega narodnega dne bomo vkovali vsaj nekaj zlatih zrn iz te velike listine, ki govori malim in velikim o velikih stvareh življenja, ki osrečujejo oboje. P. M. Hrana, ki ni za telo Slovenska pisarna v Torontu je prejela pošiljko drobnih knjižic, ki jih je izdala Mohorjeva družba v Celovcu. Pisatelj knjižice je Slovencem v Torontu dobro znani in še vedno spoštovani Prvi dušni pastir dr. Jakob Kolarič, C.M. Knjižica je nekak P j egov dar prijateljem- in znancem in tudi tistim, ki jih ne po-2Pa in njega ne poznajo, a želijo imeti v dneh duhovne suše Pri roki duhovno roso. Da, to je njegova knjižica. V njej ni sen-2acij, ne vsebine, ki pritegne nase. Vsebuje pa obilo kruha, ki nahrani in krvi, ki očiščuje; knjižica se imenuje ‘‘Duša Kristusova”. Za $1.50 se dobi v Slo-Venski pisarni, 618 Manning ^ve.} Toronto i, Ont. Česa bomo še deležni na Slovenskem dnevu? Vsakdo že ve, da je za take prilike treba pripraviti tudi vsega potrebnega za zadostitev telesnih potreb, plasti lakote in žeje. Za vse to bo poskrbljeno. Do sedaj je še vsako leto skrbel za lačne g. Ivan Peterlin s svojimi pomočniki, med katerimi je bila najbolj pridna njegova žena. V lopi bo tudi poslovala (kot vsako poletno nedeljo!) mala restavracija s hladilnimi in toplimi pijačami, s prigrizki in sladoledom. Česa bomo še deležni? Nekdo “Prva naša dolžnost je, da ne je dejal in to ne dolgo tega:,5™61110 molčati o komunizmu, o “Slovenski dnevi nam niso več njeg°v^b zmotah in nevarnih ci-potrebni.” Kako žalostna ugoto- bjib. Papež zelo obsoja zaroto vitev po 21 letih, odkar smo zdo- ma. Tolažilno je le to, da nas je še mnogo, za katere taka ugotovitev ne drži. Mnogim je vsaka kulturno-narodna prireditev duhovni oddih in osebni dvig, ki lepša smisel življenja. Nismo še vsi pustolovci. Od doma smo šli zaradi svetlih vzorov in mnogim še lebdijo pred očmi cilji in naloge, ki jih imamo kot Slovenci v velikem svobodnem svetu. Slovenski dan nam bo vsaj v skromni obliki pomagal dvigati naše vzore in bo znova potrdil, da nismo popotniki brez cilja in nalog. In česa bomo še deležni? Zavesti skupnosti, zavesti, da nismo sami v tujem morju. Nekdo je res učeno razlagal, da slovenske skupnosti ne potrebuje več. S tem pa ni razkril nobene velike modrosti, nasprotno, veliko praznino njegove lastne osebe. Seveda skupnosti ne potrebuje tisti, ki ji ničesar dati noče ali ne more. Peče ga vest, zato pa začne pripovedovati sebi in drugim, da skupnosti ne potrebuje. V resnici so pa take izjave samo krik prazne notranjosti po vrnitvi v očetovo hišo. Naj nihče ne trdi, da ne bodo vsi tisti, ki bodo počitnikovali po raznih poletnih hišicah izven Toronta, pogrešali Slovenskega dne! Vsem stotinam udeležencev pa bo sedmi Slovenski dan kot praznik velike družine. Na svidenje torej! Por. Za zločine šiiovcev; Poznejši fteenberg? TORONTO, Ont. — V Torontu izhajajoči dnevnik The Telegram je v svoji številki od 22. julija 1966 prinesel pod gornjim naslovom zanimive ugotovitve pisca rubrike “Comment” gospoda Lubor J. Zink-a. Omenjeni časnikar je bral knjigo “Kočevje”, v kateri avtor B. M. Karapandžič obravnava pokolj iz Koroške vrnjenih domobrancev, četnikov in srbskih prostovoljcev. Ta knjiga je bila g. Zinku povod, da se je osebno obrnil na višji Britanski komisariat v Ottawi za nadaljne informacije glede vračanja beguncev od strani Angležev prve mesece po vojni in da ugotovi, če strašna zgodba o pokolju vrnjenih odgovarja resnici. Po nekaj tednih, tako pisec članka pravi, je dobil odgovor, da je opis morije v knjigi “essentially correct”. Ta odgovor ga je pripravil, da sedaj to zadevo naprej raziskuje in bi rad dognal in razčistil, zakaj so bili begunci vrnjeni potem, ko se jim je zagotovilo, da gredo v Italijo. Vsekakor bodo dognanja kanadskega časnikarja zanimiva in bo morda vsa zadeva v popolnoma novi luči prikazana. Članek sam pa je prvi, ki sem ga do_ sedaj zasledil v kanadskem časopisju, da bi tako ostro obsodil Tita in njegov režim. Med ostalim se v njem bere: “In povsod je danes vse polno hvale mogočiti širjenje knjige g. Kara-pandžiča. Režim bo brez dvoma trdil, da so Jugoslovani, ki so se uprli komunističnim partizanom, izdajalci. Nekateri ljudje bodo to sprejeli kot snov za de-bato^nihče pa to ne more spre- jeti kot opravičilo za pokolj 20,000 človeških bitij. Pretresljivo, kakor je to zapoznelo odkritje kočevske groze, je na žalost samo majhen primer zločinov vseh ostalih komunističnih režimov, storjenih^v imenu “komunistične pravice”. Kako dolgo morejo še dostojni svobodni narodi varati svojo vest in celo slaviti in častiti take kriminalce?” Ob teh, tako resničnih besedah kanadskega časnikarja, bi se morali tudi mi zamisliti. Mene osebno so vznemirile ob spoznanju, da svetovna javnost šele sedaj “odkriva Titove zločine”, ko za pomorjenimi tudi že kosti kmalu ne bo več. Izgleda, da mi nikoli nismo resno poskušali zrušiti lika “legendarnega junaka” Tita, ki si ga je v svetu postavil s svojo “Osvobodilno fronto” med vojno, in z uporom Stalinu po vojni. Na žalost so ta Titov lik v svetu tudi zapadni časnikarji pomagali graditi. Upajmo, da ga bodo odslej naprej pomagali tudi rušiti. Karapandži-čeva knjiga je vsaj pri enem časnikarju dosegla, da .se poleg nas zanima za Titove zločine in jih za jugoslovanskega Josipa Bro-! obsoja. Z nadaljnimi objavami za-Tita, lisjaka, ki igra na obeh obtožilnega materiala z naše straneh ceste mrzle vojne. Ljud- j strani se mu bodo pridružili še je, ki ga poveličujejo kot velikega demokrata med komunističnimi diktatorji, najbrž ne vedo, da ima ta krepki, stari mož na svoji vesti enega najbolj živalskih zločinov povojne dobe. Malo ljudi ve, da so koncem maja 1945, ko so topovi v Evropi že obmolknili, Titovi partizani pomorili 20,000 svojih sonarodnjak kov.” Ob zaključku svojega članka pa časnikar ugotavlja: Titov režim ni dihnil niti besedice o kočevskem pokolj u, in sedaj na vse pretege skuša one- drugi. Z molkom pa tega gotovo ne bomo dosegli. Zastonj je naše še tako trdno protikomunistično prepričanje, če ostane nemo. Ali ne varamo tudi mi svoje vesti s tem, da porivamo v pozabo vsa komunistična grozodejstva na Slovenskem? Ali ne jemljemo resnici vso moralno molka (Pij XII.), ki mirno pusti, da komunizem skrivaj izpodkopava vero in krščansko kulturo. Molčati o komunizmu in njegovi nevarnosti, je greh zoper ljubezen do Boga in do bližnjega. Zelo se motijo tisti, ki mislijo, da morajo iz ljubezni molčati. Tako krivo pojmovanje ljubezni ni krščanska krepost, marveč greh in slabost.” Če se tega zaveda kanadski časnikar, se moramo mi še toliko bolj. Naše ljudi se je pobijalo in ubijalci še danes krojijo usodo našega naroda. Tudi mi se vprašajmo: Kako dolgo še bomo varali svojo vest in molčali? Otmar Mauser L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA B82J u. Znanstveniki s svojimi čudovitimi iznajdami urejajo in u-smerjajo vesoljska vozila s tako natančnostjo in spretnostjo, da se človeku, če zasleduje potek tega in premišljuje o tem, kar v glavi zavrti od tolike naglice, take daljave in tolike človeške spretnosti in iznajdljivosti. In če se obrnemo v drugo smer znanstvenih naprav, bomo opazili zopet druge tako strašne naprave, tako grozne, da človeka samo ob misli nanje zazebe v dušo in srce. Te se pripravljajo samo za ubijanje človeka ali bolje: za u-ničenje sveta ... Gorje svetu, kadar bodo zarjuli ti umetni levi! Trdijo, da stoji danes svet na naj višji stopnji znanstva in napredka. že mogoče? Ker pa znanstveniki tudi trdijo, da stoji svet že toliko in toliko milijonov let, pa tega ne smemo trditi. Nič ne vemo, če niso bili pred kakimi sto tisoči ali milijon leti še bolj brihtni kot smo mi danes, oziroma oni...? “Vse je o-kroglo, vse miga ..a naš spomin vse lepo mirno zasleduje in spravlja v svoje predale za morebitne poznejše potrebe. Zasleduje ves ta ogromni napredek, znanstva in uspehov, pa tudi glorijo, ki jo ti ljudje pripisujejo le samim sebi. Bahajo se in korajo drug pred drugim, kdo bo ustvaril še bolj močno, še učinkovitejše. še bolj razdiralno o-rožje in čigava noga bo prej stopila na neko drugo kroglo v vse-mirju. Nič jim ni mar neštetih milijonov in bilijonov denarja, ni jim mar revščine, ki vlada po mnogih krajih zemlje, ni jim mar milijonov lačnih, ki mnogi izmed njih umirajo od lakote, ki se še nikdar v življenju niso do sitega najedli in nikdar še videli kruha, kakšen je. Samo par let naj bi prenehali z nesmiselno tekmo in baharijo in dali denar v socijalne namene in ga pravično razdelili na prava mesta, pa bi lakota prenehala, revščina bi bila odpravljena in vsaka mati bi lahko odrezala otroku kruha. Pa ni prave pameti, ni ljubezni, ni usmiljenja in ni vere v onostranstvo. Vse se dela brez Boga, vse mimo njega. Nihče ne pomisli, da bi brez Njega čisto nič ne ustvarili. Nihče ne pomisli, da je le On tisti, ki daje voljo, znanje in moc, potem pa še prosto voljo, da človek vse to zmore. Brez Njegove pomoči bi ne naredili nič. Znan pregovor pravi: “človek :če' kakovost; s svojim molkom''W116 letamo previsoko? Preko - • - Mimo ’ '' obrača, Bog pa obrne”. Kaj,. '.letamo previsoko? Pi Njegovih' načrtov? Mimo rtam določenih mejnikov? Zakaj raz-z po ovinkih iščemo opravičila za srednjo pot, katero bi radi hodili? Že pokojni škof dr. Gregorij bijamo atome in z njimi pri-Rožman nam je v svojem pastir- previjamo uničenje sveta? Bog skem pismu za advent, leta 1943 ga je dal nam v uporabo, da v dal v 6. odstavku sleleči nauk: njem in iz njega uživamo in Stvarniku čast dajemo, ne pa da ga uničimo. Kaj, če ne zidamo Babilonski stolp ... Tudi ob zidanju tega “stolpa” so ljudje zelo visoko letali, silili preko božjih načrtov, molili zlato tele in jeziki so se jim zmešali, da se niso več razumeli med seboj. Premislimo in preudarimo, če se ne dogaja danes prav isto. Molimo dolar in materializem vseh vrst, šport nam je bližje in važnejši kot Bog, pa tudi jeziki se nam že pošteno mešajo____ Vsi opomini niso tistikrat nič zalegli. Kar naprej je ljudstvo izzivalo božjo jezo tako dolgo, da se je nanje razlila, jim “stolp” uničila ter jih pognala z zmešanimi jeziki o-krog po zemlji, da bi se poboljšali ter se vrnili k Bogu. Dolga tisočletja so zidali in ometavali vsak na svojem kraju, a stolpi se kar niso hoteli dvigniti od tal. Šele v zadnjem stoletju, ko so poprijeli bolj skupno in so si znanstveniki različnih jezikov začeli menjavati misli in deloma tudi načrte, se je začelo hitreje dvigati, zlasti pa zadnja desetletja tako naglo, da se zdi, da prihaja že v zadnja nadstropja, preko božjih načrtov, Njegovih mejnikov in zapovedi. Mi pa rinemo še naprej, ne meneč se, kaj se godi levo in kaj desno. Nič brige za lačne in umirajoče Indijce, nič za Ruse po širnih gozdovih Sibirije na prisilnem delu, nič za zapornike v Titovi-ni in drugod, nič za Južne Ame-rikance, ki jim bogatinova noga stoji na vratu, nič za zatirane pod komunizmom, .ki niso zagrešili drugega, kot da verujejo v Boga, nič na sužnje v Sadvski Arabiji irrdrugbd, ki jih je še danes v tem prosvetljenem času baje do 60 milijonov . .. ! Na vrhovih raznih držav sedijo zločinci, ki jim ni najti primere v zgodovini. Pa so to veliki gospodje, katere vabijo kraljevi dvori, jim pripravljajo drage in sijajne sprejeme ter jih goste in časte. Tudi Bela hiša v Washingtonu ne dela izjeme pri njih. Namesto, da bi jih posadili med nuerenberške obsojence, zločince sadiste, jim pa podeljujejo ogromne podpore, katere lahko samovoljno uporabljajo v večini v protiljudske namene. Brez vsakega socijalnega čuta, brez usmiljenja in ljubezni ter brez vse odgovornosti se razmetava nepojmljive vsote ljudskega denarja na vse strani in ne malo v naprave, ki ne bodo nikdar koristile človeštvu, ter v naprave, ki nam grozijo uničiti svet. Kako malo mislimo na to, kako malo se zavedamo, pred kako nevarnostjo stojimo. Samo mali gumb je treba premakniti, morda samo pomotoma, pa bo zagorela zemlja. Pa saj niti pomote ni treba ... Saj je satan zelo spretno nasejal sovraštvo po vsej zemlji — v malem in velikem — tako, da se ta gumb lahko vsak čas tudi namenoma premakne ... Povsod samo sovraštvo, ljubezni pa, ki nam jo je tako priporočal naš Gospod, pa (ni nikjer, ali pa tako malo, da se med sovraštvom čisto izgubi. Prazno je upanje, da se “stolp”, ki vsekakor prehaja že v zadnja nadstropja, ne bo zrušil na nas zidarje, če bomo še naprej vztrajali v tem, da bomo gradili brez vesti, brez Boga in mimo njegovih načrtov. Dokler ne bodo dobrine sveta bolj pravično razdeljene, dokler se ne preneha tekma v najstrašnejšem orožju, ki mu najpremetenejši znanstveniki ne znajo prerokovati posledic, dokler ne bomo zapeli “Povsod Boga” — Stvarnika in se Njemu podredili, nikar ne pričakujmo Njegovega usmiljenja. Ko bo mera polna, bo zaropotalo in “stolp” se bo zrušil... (Dalje sledi) Čete OAS hitro zapuščajo Dominikansko republiko SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Ameriške čete zapuščajo hitro svoje postojanke v Dominikanski republiki. Dne 21. septembra bodo že vse na ameriških tleh. Do takrat se bodo vrnile domov tudi ostale OAS čete, ki jih je 1,500, dočim je naših vojakov tam še 5,000. Pri akciji v Dominikanski republiki, ki bo trajala več kot leto dni, je imela Amerika od 28. aprila 1965 do konca februarja 1966 164 ranjenih in 24 mrtvih. Ob odhajanju' čet ni nobenih manifestacij ali demonstracij. CLEVELAND, O. CLEVELAND, (X Ženske dobijo delo Pisarniško delo Tipkanje, IBM, vlaganje in splošno pisarniško delo. 860 Addison Rd. med E. 55 in E. 72 St. freeway 361-2570 Mrs. Hassall (147) Woman Wanted Slim, dishes and cleaning, 3 hours daily. CARL’S CAFE 361-8997 .. 1301 Marquette (147) Moški dobijo delo Hišnik in šofer Iščemo moškega za delni ali polni čas za privatno družino v Shaker Heights. Dobra plača ali plača od ure. SK 1-8571. (146) Oskrbnik prodajnih avtomatom Skušnja nepotrebna. Plačana učna doba. Plačano življenjsko zavarovanje. Mora govoriti angleške. Oglasite se osebno med 10 in 12 ter 1 do 4 pop. na 7501 Carnegie Ave. 391-2266. (149) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Teo! Os. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORINS [HULLS TURRET LATHES MP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (147) Delo za moške & ženske WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 MALI OGLASI V najem 3-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 1053 E. 71 St. Prosimo pokličite 361-0989 po 4.30 popoldne. (2,5,9 avg.) Hiša naprodaj Blizu Sv. Vida je naprodaj enodružinska hiša, 5 sob spodaj, 1 zgoraj. Za pojasnila kličite RE 1-2001. Prodaja lastnik. (2,5 avg.) Naprodaj Proda se 3 sobe pohištva za $350. Dobi se tudi lahko stanovanje. Na 1132 E. 76 St. Kličite od 9 zj. do 6. pop. 881-0979. -(147) V najem Oddamo 5 lepih, čistih sob in kopalnico, zgoraj, preproge, peč. Na 1069 E. 61 St., Kličite od 5. do 7:30 pop. EX 1-0745. —(146) V najem Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez in garaža. Odraslim. Na 6729 Bayliss Ave. Spodaj UT 1-6744. -(146) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena 14.800. Kličite 752-2414. (x) Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, garaža za 2 avta, na 722 E. 162 St, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Oglejte pred poldnem ali po 6 uri pop. (117) Za dohodek Pri Lake Shore Blvd. zidano poslopje in 2 trgovini. Dober kup za Vaš denar. $26,900. Lake Shore Blvd. v Euclid 3-stanovanjsko poslopje v dobrem stanju. Morate videti. $39,500. Chardon Rd. v Euclid 3-stanovanjsko poslopje — $29,900. Grovewood okolica Dvodružinska hiša — $19,900. Coliimvood Zidano,poslopje - 4 stanovanj —- $26,900. Imamo veliko izbiro starih in novih hiš v Euclid in okolici. Kličite nas. Vam z veseljem pokažemo. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (150) Stanovanje išče Moški, ki ima avto, išče opremljeno sobo in kuhinjo. Kdor ima za oddati, naj sporoči upravi Ameriške Domovine. (148) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio I) Hiša naprodaj Lastnik prodaja eno družinsko 6-sobno hišo v okolici Nottingham Rd. Pod $20,060. Za podrobnosti kličite 481-7863. (26, 2,9 avg.). CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXX«YTYYTTTgTYTTTgTYi TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA Do smrti utrujen je odprl vrata koče in vstopil. Mladi Dag je imel za seboj doživetje, kakršnega ima le malo živih ljudi. Nekoč je umrl. Takrat, ko je na Mrtvaški gori izgubil ravnotežje in zdrknil navzdol — tedaj se je za hip z vso jasnostjo zavedel: zdaj grem v smrt. Da, po vsem tem mu je ostal celo neke vrste spomin; ne le na praske in rane, ki jih je bil dobil pri padcu, marveč tudi na končni uničujoči udarec na glavo, ki — ki je pomenil smrt. Od tedaj so ga mučile najrazličnejše misli; ne samo obrazi iz sna, o katerih je pravil Adelajdi. Menil je, da smrt zdaj pozna. CHICAGO, ILL. FEMALE HELP ! i Keypunch Operators 2nd and 3rd shifts Large west side Appliance Manufacturer has opening for Key Punch operators, due to expansion in department. Must be experienced — Alpha, Numeric & Verifying. High school graduate. Salary open. Liberal employee benefits. Paid insurance, pension plan, company cafeteria, parking facilities, modern offices, permanent employment. Excellent opportunity wit h progressive established company. For interview appointment call Office Management Department. ESferbrsck S-8680 (147) Bilo je, kot bi se on in smrt držala za roke. Toda življenje ga je vznemirjalo. V življenju ni bilo nič gotovega. Ni mogel pozabiti svojega starejšega fantka; bil je že pravi človek — najrazličnejše stvari je že mislil, govoril, spraševal. In nikoli ga ni mogel pozabiti, kakršnega ga je zadnjikrat videl z malim, izmučenim obrazkom. Take bolečine bi ne mogel še enkrat prenesti. Morda zaradi tega ni bil tako vesel svojih novih otrok. Pogosto je šel zdoma, proč od otrok in Adelajde, od kmetije in življenja sploh. Ni si upal še enkrat nekaj tako brez pridržka ljubiti. Pač ga je kakor prej nenadoma obšla želja, da bi se vrnil domov, kadar je bil dolgo zdoma — k malima, k Adelajdi, k svoji veliki, prijazni sobi, iz katere so odprta vrata vodila v izbo, kjer so ga čakali trije, ki jih je ljubil. In često se je med potjo nenadoma obrnil in tekel, kolikor je le mogel, da bi bil CHICAGO, ILL. HELP WANTED WOODWORKERS Experienced saw operator. Steady work. Good salary. STYLEMASTER FURNITURE INC. CL 4-8585 MALE HELP K Can manufacturing MACHINISTS & CAN LINE MECHANICS PRESS MECHANICS Apply California Packing Corporation Locke Ave., Swedesboro, N.J. AC 609-467-0300, Ext. 15 An Equal Opportunity Employer (146) MONEY!! Do you want steady work. Make good money. No experience is necessary. NOW COME IN 3755 So. Racine See MR. BOB HAUCK (148) WELDER-MECHANIC For Heavy Equipment 118th and Ashland 287-7545 (147) REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER Nr. North & California. IY2 story frame. Modern. 7 rms., 4 bdrms., 2 down, 2 up. Kit. Cab. iy2 bths. fin. bsmt. Gar. Immed. Possession. EV 4-3348. (146) BY OWNER 7 rm. residence. Exc. condition, s&s. w-w crptg. 3 bdrms. 1V2 baths. Nr. Schls. & Churches. $16,750 Austin Section. 939 N. Lockwood. ES 9-1423 (146) BY BUILDERS 7644 W. Rascher Ave. New deluxe brk. ranch. 3 Ige. bdrms., IV2 eer. tile bths. Lot 40x125. Beaut, loc. Nr. everything. Full bsmt. Open Hse. Sun. 1 to 5. 379-4376 (149) BLACKHAWK HEIGHTS BY OWNER 3 bdrm. brk. ranch. 2 fireplaces. Cyclone fenced back yd. Frt. trees, many extras. Mid 20’s. For appt. 323-6641 BY OWNER Ultra. Mod. 6 rm. brk. 2 Igs. bdrms. Ene. htd. por. 1% bths. Birchwd. cab. built-ins. 2 c gar., patio, w-w crptg. semi. fin. bsmt. New H.W.-G.H. Mid. 20’s. AV 3-7089 MALE HELP WAREHOUSED AMERICAN CYANAM1Q Located on Touhy Ave. at Mannheim Road Needs experienced warehousemen age 25 or over. Starting rate S2.75 an hour. Pleasant working conditions. Excellent employee benefits. For interview call Mr. MILLER 9 — 5 daily 827-8871 (148) TOOL & DIE MAKERS EXCELLENT OPPORTUNITIES PERMANENT openings for experienced tool and die makers who dread the long, hot summer. THE Square D Company located in the refreshing mountains of North Carolina is seeking men who are capable of building and maintaining close tolerance progressive and compound dies. HIGH starting rate; clean and modern plant and complete fringe program. APPLY or address replies to the Personnel Department i SQUARE D COMPANY P. O. Box 3107 Asheville, N. C. 28802 OR Call (704) 254-7471 We Are An Equal Opportunity Employer (149) zvečer že doma. Toda le redko je ostal dva večera zapovrstjo doma. Sreča v življenju ga je plašila. Bila je tako negotova in človek se ji le prerad brez pridržka predaja. Sam ni vedel natanko, toda njegov občutek ga je svaril in zato se je držal ob strani. Adelajda pa tega ni razumela in je bila često zelo nesrečna. Kadar pa je prišel Dag, je pozabila na skrb in nesrečo1. Potem je njeno srečo kalila ena sama misel, spričo katere jo je oblivala zona. Dag se je tako lahkomiselno kretal po gozdovih, da bi se nekoč ne utegnil več vrniti! Istega dne, ko je šel mož iz doline proti Vestli-koči, se je po severnih gozdovih klatil tudi Dag. Hotel je proti zapadu. Kar je živel, tam še niso podirali dreves. Morda sploh nikoli. Zato je bil gozd zaraščen, in divji. Na grebenu, poraslem z borovci, ga je nenadoma obšel nekak nemir. Severni veter je prinašal s seboj z visokih gora vonj po snegu in mu tako vzbujal marsikak spomin. Dvignil je glavo in njegova noga je počasi krenila proti severu. Kaj je hotel zdaj v zgodnji pomladi tam više gori? Že na grebenih, pokritih z borovci, je naletel na sneg in zimski vihar; strmine, pokrite z bukvami pa so bile vse bele — zima. Na krivenčastem boru je našel svoje smuči. Nataknil jih je na noge in tekel proti severu — naravnost proti vetru, ki je naraščal, čim više je prišel in se končno sprevrgel v vihar ... Šel je prav do prelaza na gorskem grebenu nad strmine, ki so bile porasle z bukovjem. Dolgo je po težavnem vzponu čez brezkončne strmine stal tam, tresoč se od utrujenosti, in kakor spomladi pred dvema letoma strmel preko pogorja — k Mrtvaški gori. Snežni vihar ga je bičal v obraz in se preril do njegove kože, da se mu je zdelo kot bi se mu nag izpostavljal. Mraz ga je stresal do kosti. Toda hriba ni ugledal. Ničesar ni videl razen viharja in snega, ki ga je vrtinčil veter. Končno se je obrnil in se spustil skozi bukve nekoliko vstran od smeri vetra, da bi spet dosegel mejo gozda. Sredi vožnje navzdol pa se je ustavil in krenil proti zapadu. Lahko bi prenočil v koči pri Rausu, potem bi bil navsezgodaj naslednjega dne že v bližini tamkajšnjih gozdov in vodnega toka. Vihar je divjal in odločil se je, da gre k Rauški koči. Poti, ki jih poznaš — dobro poznaš — postanejo v boju z viharjem daljše, da, nerazumljivo dolge. Najbrže se je bil zmotil v smeri ali pa ni vedel, kje je, ker mu je vihar jemal razgled. Napel je bil vse sile in vso voljo in vendar se mu je zdelo, da se komaj premika z mesta. Je bil sneg bel? Ne, zdaj ne več. Bil je siv in je postajal vedno temnejši. Slednjič mu je stal nasproti kot črna brezoblična noč. Črnino so presekale bele proge — obdal ga je krvavo rdeč svit, potem je spet postalo vse temno, sivo, temnejše — globoko črno. V ustih je začutil okus po krvi, grenko slan, zoprno sladak okus krvi, in potem spet sol in zemljo, in pod njim se je pričelo’ vse majati — noge, smučke, sneg; celo tla so se umaknila. K njemu sta se dvignila sneg in zemlja. Z rokama je zagrabil v globoki sneg in se oprl ob tla, ki so se bila pred njim postavila pokonci. Končno mu je povedal pra-nagon v njegovi podzavesti — žival v njem — da leži na vseh štirih v snegu. Ne da bi kar koli mislil, si je spet nataknil smuči, se dvignil, in val krvi, ki je pri tej kretnji šel skozi njegovo telo, je najbrže spet nekaj v njem zbudil k življenju tako, da so se zdaj njegove noge pričele pomikati naprej. In ko se je močni vihar na visoki planoti in na strminah razdivjal, se je Dag zgrudil v zavetju tramovja v Vestli-koči. V viharju je bil zašel. V poslednjem trenutku je to pač opazil, kajti šel je naravnost proti koči; zdaj se je na pol dvignil, s prsti otipal vrata, jih nekoliko odprl in s poslednjo iskro živalskega nagona v sebi zvlekel noge iz snega in padel v koča. Vihar je za njim spet s treskom zaprl vrata. Bilo je, kot bi vihar čakal samo še nanj. Kot blazen je zatulil okoli koče, se pognal skozi skalne razpoke, prihajajoč z vseh strani. Snežna vijavica je naraščala in kipela kot razdivjano morje, kopičila sneg, v katerem je izginila koča, se vrtinčila in plesala nad krajem, kjer je bila nekoč vidna koča. Potekale so ure, noč je prešla, vihar je divjal, lomil na višinah stoletne borovce kot bilke, zima se je zadnjikrat razbesnela. Ko je vihar najhuje divjal in ni bilo videti Vestlikoče sredi pene in meteža, tedaj se je nad krajem, kjer se je streha pogrezala v sneg, dvignil tenak moder dim. Dim je v trenutku izginil, se spet pojavil — vihar pa PRETIRAVANJE V MODI — Mladi rod današnjih dni je nagnjen k pretiravanju vseh vrst. Na sliki vidimo fanta z “modernimi” sončnimi očali. NAPRAVIL JE SAMOMOR — Kit Namu, ki so ga imeli ujetega v Puget zalivu, se je nedavno tako močno zaletel v mrežo svoje ječe v želji po svobodi, da si je pri tem končal življenje. Na sliki ga vidimo, ko se je še ziv pognal visoko iz vode in pri tem pokazal svoje ostre zobe. Namu je pripadal posebni vrsti “morilnih” kitov. Kiti na splošno niso nevarne živali in se hranijo največ z malimi ribicami, ki jih love v svoja široko odprta usta. ,ga je sproti odnašal. Proti jutru je sedel Dag ob ognjišču in si pekel slanino. Izčrpan in. zvit je bil obležal na tleh z rokama pod seboj in nekaj ur spal; potem je nekaj časa ves otrpel sedel, si nato napravil ogenj in zdaj je dišalo v koči po pečeni slanini. Dvignil je glavo in prisluhnil. Vihar je divjal, koča se je zibala sem in tja, kakor je bil tega vajen, tramovi pa so stokali in pokali. Zdelo se mu je, da je slišal v neposredni bližini še nek drug šum, gotovo pa je bil to le žvižg viharja. Znova se je sklonil nad žerjavico. Ali ga je svaril posluh, občutek ali kaj? Nihče ne ve, zakaj je pozoren človek tako občutljiv. Dag je okrenil glavo proti pogradu in tam je stala — smrt. Ogromen, divji fant z očmi, otrplimi od želje po! moritvi — ali od strahu — z' dvignjeno sekiro v čvrsti, črni, napeti pesti. (Dalje prihodnjič) gmmiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliniiiiimiminiimiiiiiiiiiiiiiimmfiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiniiiiinlUiiiiimmimillijmimiimiHinmr K S K J 1 S AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA f | (K. S. K. J.) 3 nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, 3 vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA § sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa 1 takoj po rojstvu. 3 • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: | f • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine | | • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 i • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; 3 c članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. i K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. | | Premoženje_______________________$16,300,000.00 | | Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 § 1 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 1 1 Solventnost - 118.99% S3 3 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite 3 i izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 66431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .............................................. NASLOV ........................................... MESTO ............................................ DRŽAVA ............................ CODE ......... TtniiniimiiimiiumimimiimimiaimmniiiiiiiiiiimiumimimimiimmiHiiinmiiummiiiimmimiiiiiiNmiiiimnEimiic V BLAG SPOMIN OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA IN STARA MATI Kristina Urankar Preminula je v Gospodu dne 10. maja 1954 OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ PRELJUBI OČE IN STARI OČE Frank Urankar Preminul je v Gospodu dne 1. avgusta 1965. Zdaj v zborih nebeških prepevajta slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vama vsak čas, kjer Stvarnik je Vajno -neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas. Žalujoči: Hči KRISTINA ROLLINS, sinovi: FRANK, STANLEY, WILLIAM, brata, oz. svaka ANTON in MAKS 15 vnukov in vnukinj in ostali sorodniki Cleveland, Ohio 2. avgusta 1966 V blag spomin OB ŠESTNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN OČE