MLADINSKI LIST GORENJA - ŠTEV. 2 - VELENJE, 25. MAJ 1981
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
TITO - TO SMO Ml VSI
SREČEN JE NAROD, KI IMA MLADINO, KOT JE NAŠA!
TITO
KAKO SE JE RODILA TITOVA ŠTAFETA -ŠTAFETA MLADOSTI
PrvaTitova štafeta, organizirana spomladi 1945 leta, predstavlja enega prvih simbolov svobode, hvaležnosti in priznanja naših narodov in narodnosti legendarnemu vodji Josipu Brozu Titu.
Neposredni povod za organizacijo manifestacije je bil rojstni dan tovariša Tita, 25. maja 1945. leta. Centralni komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije je sklenil 11. aprila, da se prvič v svobodi proslavi Titov rojstni dan in tako je naslovil pismo vsem organizacijam, da predlagajo, kako bi ga proslavili. Mladina Kragujevca je predlagala, da svoje pozdrave pošlje s štafeto in da zlije svoje želje v "Modro knjigo".
Konec aprila je Centralni odbor Antifašistične mladine Jugoslavije obvestil vse organizacije o proslavi in organiziranju jugoslovanske štafete, kjer je zapisal:
"... Ob priliki triinpedesetega rojstnega dne tovariša Tita je Odsek za šport in telesno kulturo organiziral množični mladinski štafetni tek po vsej Jugoslaviji. Mladi tekači bodo nosili lepo izdelane palice in v njih pismene čestitke za rojstni dan našega maršala in ponesli v Beograd pozdrave ljudi, ki jo bodo spremljali in pozdravljali ob poti. . ." Telesnokulturni odbor Jugoslavije, ustanovljen 7. maja, je prevzel organizacijo štafete.
Tisoči mladincev so nosili to prvo leto, po trasi, dolgi 9000 kilometrov, šest republiških štafet, mladini Kragujevca pa je pripadla čast, da preda svojo štafeto "Modro knjigo" s tisoči podpisov mladine Šumadije. Zadnji nosilci so predali štafeto v Zagrebu 25. maja 1945. Na vseh poteh so jih pričakali z navdušenjem, s pesmijo in slavnostmi. Prvo Titovo štafeto so spremljale tudi prve delovne zmage pri obnovi in izgradnji, spremljalo jo je življenje v svobodni deželi.
Vsako naslednje leto je postajala štafeta vse bolj množična in je prerasla v največjo in najbolj priljubljeno prireditev naših narodov. In simbol novih zmag s Titom na čelu!
Od leta 1946. je Tito osebno sprejel vsako leto štafeto pred Belim dvorom v Beogradu, predtem pa je bila prireditev na Trgu Republike. Leta 1956, ko je sprejel nosilce štafete v Belem dvoru, ko je predtem sprejel štafeto na Stadionu JLA, je tovariš Tito izrazil željo, da 25. maj postane Dan mladosti, dan športa, dan mlade generacije. Mladina Jugoslavije je slavila od leta 1957 rojstni dan tovariša Tita kot svoj praznik: petindvajseti maj postane Dan mladosti, Titova štafeta postane štafeta mladosti. Kot simbol vseh štafet, ki nosijo pozdrave iz vseh krajev Jugoslavije, so štafeto mladosti s sporočilom mladine, narodov in narodnosti, izričili tovarišu Titu. Šestintrideseta, ki je prekmalu končala svojo pot, je tovariša Tita pospremila na zadnji poti. Prva štafeta je pričela svojo pot v Kumrovcu, rodnem kraju tovariša Tita. Vsako naslednjo leto je odšla na pot iz drugega kraja, obeležujoč pomembne datume in dogodke iz preteklosti naših narodov in narodnosti. Čast zadnjega nosilca pa po tradiciji pripada najboljšemu med mladimi.
Dan mladosti je povod za mnoge manifestacije mladih, pregled ustvarjalnosti v vseh pogledih. O tem je tovariš Tito rekel:
„Ta dan simbolično odraža ne samo telesno, temveč tudi duhovno mladost naše mlade generacije in večno težnjo naših narodov in naših mladih ljudi po nenehnem gibanju naprej. "
„DRUŽE TITO, Ml Tl SE KUNEMO...”
MISLI IN OBČUTKI UDELEŽENKE LANSKOLETNE PROSLA VE OB DNEVU MLADOSTI - 25. MAJU
Začel se je pohod proti Dedinjam. V Ha se je dolga kolona, zato smo komaj po nekaj urah, ki so potekale v mrtvi tišini, prišli do grobnice našega dragega maršala TITA.
Tišina, ki jo je prej tu in tam zmotila kakšna ptica, je sedaj postala še globja in ni jih bilo malo, ki so se jim ponovno utrnile solze žalosti, kajti z mislimi smo bili vsi pri njem.
Nato smo nemo odšli do muzeja "25. maj", kjer smo si ogledali vsa darila in priznanja tovarišu Titu. Ogromno jih je. Nismo se mogli načuditi vsem štafetam, slikam, izdelkom otrok, ročnim delom, kipcem in vsemu, kar smo videli.
Na stadionu nas je pozdravila pesem "JUGOSLAVIJA " , ki je zvenela iz več tisoč gr/. V času dveh ur, kolikor smo čakali na nastop, je ničkolikokrat zadonela naša pesem "DRUŽE TITO, Ml Tl SE KUNEMO ..." Verjetno je po vsem Beogradu odmevala že tolikokrat prej znana resnica: "Mi smo TITOVI, TITO je naš” in ta resnica je bila v nas tisti trenutek še močnejša kot kdajkoli prej. In, ko smo gledali nastopajoče, kako so na razmočenem stadionu nastopali, smo bili prepričani, da so ne samo oni, ampak tudi mi vsi, pripravljeni za našega TITA, našo samoupravno Jugoslavijo, storiti vse — če bi bilo potrebno, darovati tudi lastna življenja!
S temi mislimi in z njegovim likom v sebi, bomo živeli dalje in še več pripomogli pri graditvi naše samoupravne, enotne, bratske in socialistične Jugoslavije!
„NAJDRAŽJA, EDINA MOJA!”
,,Ko pišem to pismo, močno upam, — optimist kot vedno — da ne bo nikoli prispelo do tebe, marveč da se bova videla midva in za vselej ostala skupaj. Zakaj, to pismo je zato tudi napisano.
V	tem trenutku, ko gremo v zadnjo, odločilno etapo boja, od katerega sta odvisni poleg vsega drugega tudi najina osebna prihodnost in sreča, ti želim spregovoriti o nekaterih navadnih in preprostih stvareh.
vareh.
V	mojem življenju sta samo dve stvari: moja služba našemu svetemu cilju in moja ljubezen do tebe, moja najdražja. Naše sreče in življenja, ki sva si ga želela, nisva kot niti ne milijoni drugih mogla uresničiti na samem, marveč samo prek našega boja in naše zmage. In zato sta ti dve stvari v bistvu, v meni samem, eno.
Vedi, draga, da si ti edina, ki sem jo ljubil in ki jo ljubim. SanjaI sem in sanjam o najini skupni sreči —
takšni, kakršni sva si jo želela, o sreči dostojni svobodnih ljudi. To je edina prava sreča, ki si jo moremo želeti.
Če prejmeš to pismo, — če torej ne bom doživel tega velikega časa — nikar ne žaluj preveč, moja najdražja!
V svetu, v katerem boš takrat živela, boš našla vse-i lej živ, najboljši del mene samega in vso mojo ljubezen do tebe.
Zato sem prepričan, da bo tvoja pot pravilna in takšna, kakršna mora biti. Na njej, na poti življenja boš našla zadoščenje in srečo.
Zelo, zelo te ljubim, edina moja! Želim, da nikoli ne dobiš tega pisma, marveč da bova skupaj pričakala veliki trenutek zmage. ”
To pismo je napisal IVO LOLA RIBAR svoji edini ljubezni SLOBODI TRAJKOVIČ in, ki ga ta ni nikoli prejela.
Sloboda in Lola sta padla v skupnem boju.
Na Mavrovem, tam,
kjer brigade mladine težke krampe vihtijo z udarniško vnemo, v Železniku, tam,
kjer raste nov orjak iz celine . . . in kje še vse ne in kje samo ne, kakor vemo!
Danes dežela kakor en človek
te v mislih objema in v srcu čuje.
Danes, tovariš TITO, pesem pošiljam zate, pesem, ki jo moji bratje že prenašajo dalje: pesem — silno vero, ki nas je z vnemo
prevzela!
O LJUBEZNI NAŠI GOVORIJO NAJ - DELA!
Mladi in Zveza socialistične mladine
ALI LAHKO ZA ZSM TRDIMO, DA JE ORGANIZACIJA VSEH MLADIH?
Mnogo je namreč mladih, ki o ZSM ne vedo povedati nič dobrega, ali kar je še huje — o njenem delu sploh ničesar ne vedo, čeprav to še ne pomeni, da ni bilo nič narejenega.
Po statističnih podatkih so mladi dokaj dobro zastopani v samoupravnih organih in delegacijah. Toda ni najbolj pomembno, koliko mladih sedi v delavskem svetu ali delegaciji. Predvsem je važno to, kaj mladi tam delajo. Ni dobro, če se prav mladi najmanj oglašajo k besedi in dajajo najmanj pripomb in predlogov, kar je še vedno zelo pogosto. Poznamo pa tudi drugo skrajnost, da imajo mladi mnogo pripomb, da zastavljajo vprašanja, pa jih starejši pokroviteljsko trepljajo po rami in govorijo, češ, zaletavi ste še in se boste že unesli. Njihovih mnenj pa ne upošteva nihče. Zgodi pa se tudi, da imajo mladi težave, če kritizirajo napake v delovni organizaciji. Zaradi tega se ali potegnejo vase, ko vidijo, da ni dobro preveč stegovati jezika, ali pa morajo prenašati neprijetne posledi-. ce svoje zagnanosti. Drži tudi to, da je še vedno preveč mladih, ki stojijo ob strani in ne sodelujejo ustvarjalno v političnem življenju, vendar pa je tudi med ostalimi vse preveč pasivnih.
Naša organizacija je v primerjavi z drugimi tudi v težavnejšem položaju, saj začenja svojo dejavnost vedno znova. Predvsem sindikalna organizacija in osnovne organizacije ZK bi morale s konkretno akcijo spodbujati večjo povezanost in sodelovanje med generacijami ter prenašati svoje izkušnje v družbenopolitičnem delovanju na mlade. Zavedati se moramo,da je najbolj odločilno, kako delujejo osnovne organizacije v TOZD in krajevnih skupnostih in, da morajo na občinski ravni razpravljati o delovanju te baze — kar pa ni ravno običaj.
Mladina se tudi ne sme odrekati sodelovanju pri reševanju vseh družbenih problemov, saj si tako odpira vsa obzorja političnega dela. Zapiranje delovanja v okvire nekih posebnih mladinskih problemov bi potisnilo mladino na rob družbenega in političnega življenja.
Omeniti je treba tudi to, da kot družba razglašamo delo za najvišjo vrednoto, kot posamezniki pa se zelo radi posmehujemo zagnanim mladinskim aktivistom. Jasno je, da so mladi za takšne vplive okolja zelo dojemljivi in se zato ne smemo čuditi, da mladi ne želijo delati v svoji organizaciji preprosto zato, ker se bojijo, da bi jih kdo obsodil karierizma.
Večkrat se tudi dogaja, da postajajo osvnovne organizacije ZSM nekakšni ,,odbori za novačenje" — zbirajo kandidate za delovne akcije in se skratka ukvarjajo z vsemi organizacijskimi problemi, vsebinska vprašanja pa ostajajo zanje tabu.
Posledica takega odnosa do mladinske organizacije ni le dejstvo, da mladi ne morejo uspešno delati, pač pa tudi, da se mnogim zdi nesmiselno zapravljati čas za delo v zvezi mladine. So mladi, ki se pri dvaindvajsetih počutijo prestare, da bi delali v mladinski organizaciji!?
PREDSTAVIMO SE
Kot zelo mlada osnovna organizacija bi se radi na začetku kratko predstavili. Naša 00 ZSMS TOZD PROMET je bila ustanovljena v začetku leta 1980. V njo je vključenih približno 150 mladincev iz štirih prostorsko razdeljenih oddelkov, ki se združujejo v TOZD PROMET. Zaradi te prostorske razdeljenosti smo se na začetku srečevali s problemom obveščanja mladincev o akcijah in sestankih, ki smo jih želeli ali organizirali. Ta problem smo hitro in dokaj dobro rešili z oglasnimi deskami, preko katerih se sedaj medsebojno obveščamo. Njihov namen je tudi, da navzven kažemo naše delo. Naše delo je predvsem na začetku našega delovanja temeljilo na udeleževanju v akcijah, ki sta jih organizirala O K ZSMS in tovarniška konferenca ZSMS. Tako smo se udeležili pohoda po poteh XIV. divizije, nekaj se nas je prijavilo za bralno značko in pet mladincev jo je tudi dobilo. Udeležili smo se seminarja za vsa predsedstva osnovnih organizacij, katerega smo z novimi spodbudami in znanjem še lažje načrtovali naše nadaljnjo delo. Sodelovali smo pri sprejemu Titove štafete v Velenju. Iz svojih vrst smo izbrali dva mladinca, ki sta nas zastopala na mladinskih delovnih akcijah.
Samostojno smo organizirali praznovanje ob dnevu žensk. Vsem zaposlenim delavkam smo pripravili skromne čestitke in zanje nabrali spomladansko cvetje. Za praznovanje praznika dela smo svečano okrasili naše delovne prostore.
Organizirali smo ogled Hude luknje in Špehovke. Udeležili smo se proslave ob dnevu mladosti v Beogradu in srečanja mladih delavcev Gorenja v Slovenj Gradcu.
Tesne stike smo navezali z 00 ZSMS v krajevni skupnosti Paka. Z njimi smo imeli več tovariških in športnih srečanj. Skupaj smo izvedli komemoracijo ob 1. novembru in uredili okolico spomenika XIV. divizije.
Skozi vse leto smo urejali oglasne deske na različne aktualne teme, tu in tam smo pisali v Informator.
Preko udeležbe na sestankih drugih družbenopolitičnih organizacij smo zasledovali njihovo delo in se po svojih močeh v njega vključevali in prav tako smo sledili delu našega tozda.
Kot mlada osnovna organizacija smo zaradi začetnih problemov naš prvotni plan dela dosegli le polovično. Predvsem pa je skozi vse naše delovanje bil največji problem premajhna zainteresiranost mladincev do dela. Vsi iščemo za delo neko motivacijo, premalo pa se zavedamo, da je delo v mladinskih in drugih organizacijah naša dolžnost in pravica.
s katerimi se je naša osnovna organizacija ZSM največkrat ukvarjala, so naslednji:
—	pripravništvo,
~ razporejanje na prosta dela in naloge,
—	plan kadrov in njihove potrebe,
—	obljubljena sistematizacija,
—	delo delegatov (vse premalo javnih razprav),
—	delo komisije za medsebojna delovna razmerja,
—	plačilo pokojninskega zavarovanja v času mirovanja delovnega razmerja,
—	obračunavanje porodniškega dopusta,
—	napredovanje (predvsem nas mladih)
—	sprejem novih delavcev,
—	stanovanjska problematika,
~ štipendijska in kadrovska politika.
Na mnoga vprašanja smo dobili zadovoljive odgovore, na nekatera manj, bilo pa je tudi nekaj takih, na katera nismo dobili odgovorov. S temi vprašanji se misli naša osnovna organizacija še v nadalje ukvarjati, se še bolj zavzeti, da bi jih rešili. Predvsem je na nas mladih, da prispevamo konkretne predloge za njihovo rešitev (predvsem tistih, kise nas neposredno tičejo), ne pa da pasivno stojimo ob strani. In ravno tukaj se kaže, kako težko je, če ne delamo v večjem številu. To so vprašanja, ki se tičejo nas vseh in ne samo posameznikov.
ZOPET TELEX, ZOPET TELEX, ZOPET..................
S tem časopisom želi naša osnovna organizacija ZSMS TOZD PROMET predstaviti svoje delo, obeležiti 25. maj — dan mladosti in predvsem obuditi naš mladinski list nazaj v življenje.
Kot temelj za dobro delo smatramo, da je potrebna dobra in hitra informacija in zato naj bi nam mladincem v bodoče ponovno služil naš časopis, ki izhaja pod imenom Telex. Želimo, da bi mladi prav s tem časopisom iz različnih osnovnih organizacij lahko našli skupne cilje, težnje in želje. Preko njega bi se lahko obveščali o svojih akcijah, ki bi s tem prerasle okvire samo ene osnovne organizacije in s tem omogočile lažje delo celotne mladine, ki bi tako res lahko začele delovati v takšnem obsegu kot bi naj delovala. Res je, da vsakega vse ne zanima, vendar tako bi lažje našel svoje področje delovanja.
Torej sodelujmo pri ustvarjanju našega časopisa, če smo že ob izhajanju Informatorja tako pasivni.
ZADNJA VEST, ZADNJA VEST, ZADNJA VE
V drugem tednu junija, bomo organizirali okroglo mizo o problemih mladih (zakaj se ne vključujemo v delo osnovnih organizacij, spregovorili bomo tudi o letnih vozovnicah za avtobusni prevoz.
Po nekajletnem dobrem udeleževanju mladih iz na šega okolja na mladinskih delovnih akcijah (MDA), ki so širšega družbenega pomena, kajti že od samega začetka pomenijo MDA konkreten prispevek mlade generacije pri hitrejšem in skladnejšem družbenem razvoju, večina njih je organizirana na manj razvitih področjih, smo letos evidentirali samo enega kandidata iz naše osnovne organizacije za akcijo.
ZAKAJ TAKO? Vemo, da cilj MDA ni samo ekonomski dosežek, ampak se na njih kujejo mladi kadri, je ena izmed šol samoupravljanja, pomemben element širjenja in krepitve bratstva in enotnosti ter tovarištva mladih med seboj.
Ali se res vse premalo zavedamo, kaj nam MDA pomenijo?
OB ROB DANAŠNJI ŠTEVILKI TELEXA
Upamo, da smo vam prikazali svoje delo in vas pritegnili (vse ostale mladince), da boste postali bolj organizirani v delu ZSMS. Nihče ne zahteva od nas mladincev, da bi bili s svojim delom prisotni povsod. Vendar, če bomo vsak nekje prispevali en kamenček, bomo dobili celovit mozaik, ki naj bi bil odraz našega resničnega dela, kajti ravno mi smo najširša fronta SZDL in tega ne bi smeli pozabiti.
Zato zasledujmo, predlagajmo in bodimo ustvarjalni.
TITO IN MLADI
Vedno, ko se je tovariš TITO obračal na mlade ali ko je govoril o njih, so bile njegove besede za mladino ustvarjalne, vabilo k akciji, za novo ustvarjalno zavzemanje pri izpolnjevanju vseh večjih in zahtevnejših nalog pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov, razvijanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti, neuvrščene pozicije naše države ter pri razvijanju pravih vrednot in pridobitev naše socialistične revolucije.
Tito za mladi rod ni nadčlovek ali osebnost iz pravljice, marveč človek iz krvi m mesa, borec in voditelj brez primere, njegovo delo pa je zgodovinsko zasnovano in prepleteno z bojem množic za lastno socialno in nacionalno osvoboditev.
V svojem življenju in ustvarjanju, v boju za uresničitev lastnih idealov in opredelitev, bo mladi rod venomer znova odkrival neomadeževano resnico o revoluciji.
Številni in poučni so primeri neponovljive človeške usode in neomajna dejstva o zanosu, idealih, požrtvovalnosti in velikem prispevku mladine k uresničevanju TITOVE vizije življenja, boja, osvoboditve in ustvarjanja.
Mladina je bila neuničljiv in neizčrpen vir bojnega poleta in revolucionarne svežine. Mladina, ki se je uvrstila v kolone revolucije, je bila sposobna priteči, steči in obstati na najtežjem kraju.
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORE NJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
MIRJE SREČA,
MIRJE CVET,
MIRJE RADOST ZA VSE NA SVETU.
MIR JE SREČA za vse fante in dekleta, ki med njimi se ljubezen lepa spleta.
MIR JE CVET barve prekrasne; on je luč — svetloba in želimo, da nikoli ne ugasne.
MIRJE RADOST, ki spoznati jo žele rumeni, bledi, črni — vsega sveta ljudje.
ZA VSE NA SVETU mir pomen ima enak; zanj svoje življenje pripravljen darovat je vsak.
Gradivo za to številko Telexa so pripravili mladinci osnovne organizacije ZSMS, Gorenje TOZD Promet:
Darja Rozman, Stanko Pušnik, Rado Vrabič, Vika Medvešek, Irena Mahkovec, Matjaž Geratič.
Aktivnost le-teh je vredna posnemanja!