34
Wraberja). Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 
Ljubljana. 93 pp.
j o g a n , n ., T. b a či č, b . f r a j M a n , i . l e s k o v a r , D. n a g l i č, a . Po D o b n i k , b . r o z M a n , s . s T r g u l C - k r a j š e k 
& b . Tr ča k , 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž 
na Dravskem polju. 443 pp. 
Ma r T i n či č, A., 1999: Carpinaceae – gabrovke. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba, Ljubljana. pp. 195–196.
Po l D i n i , L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico 
regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di Trieste, Udine. 898 pp.
Po l D i n i , l . (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante 
vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e 
Foreste Regionali & Universitá degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine. 529 pp.
W r a b e r , T., 1989: Rastline od Krasa do morja. Cankarjeva založba, Ljubljana. 80 pp.
 
Ig o r Da k s k o b l e r
62. Ophioglossum vulgatum L.
Nova nahajališča v zahodni Sloveniji
New localities in western Slovenia
9748/4 (UTM VM02) Slovenija: Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, pl. Razor, pašnik tik pod 
planino in pl. kočo, ob planinski poti iz Tolminskih Raven (daljša, položnejša pot), okoli 1290 m n. m.; 
samo sterilni primerki. Leg & det. i . Da k s k o b l e r , 27. 6. 2004, avtorjev popis.
9847/2 (UTM UM91) Slovenija: Tolminsko, osojna pobočja Kolovrata pod zaselkom Foni, 530 m n. 
m., košenica. Leg. & det. jo ž e ko S e c & G. Po d G o r n i k , 4. 6. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU.
9848/1 (UTM VM01) Slovenija: Tolminsko, Čiginjsko polje, jugovzhodno od vasi Čiginj, v sestoju 
z dominantno vrsto Solidago gigantea, 200 m n. m. Leg. & det. g. P o D g o r n i k , 15. 7. 2005; v sestoju z 
dominantno vrsto Molinia caerulea. Leg. & det. I. D a k s k o b l e r & g. P o D g o r n i k , 18. 7. 2005, delovni 
herbarij ZRC SAZU.
9848/2 (UTM VM01) Slovenija: Tolminsko, spodnja Baška dolina, med Ljubinjem in zaselkom Hum 
pri Podmelcu, vzhodno pobočje vzpetine Humšček, 310 m n .m., košenica (nekoč njiva). Leg. & det. G. 
P o D g o r n i k , 15. 5. 2005 in I. D a k s k o b l e r & G. Po D g o r n i k , 17. 5. 2005, delovni herbarij ZRC SAZU.
Navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum) je ranljiva vrsta iz Rdečega seznama praprotnic in 
semenk Slovenije (T. W r a b e r & al. 2002: 8904). Raste na vlažnih ilovnatih travnikih, v združbah modre 
stožke (zveza Molinion caeruleae) in včasih tudi na bolj suhih traviščih (T. W r a b e r 1990: 222). V Poso-
čju so ga popisali tudi v združbah belega gabra (Asperulo-Carpinetum, Ornithogalo pyrenaici-Carpine-
tum) in v črnem jelševju (Carici elongatae-Alnetum glutinosae) – D a k s k o b l e r & Ču š i n (2002).
Po Mali flori Slovenije (Ma r T i n či č 1999: 72) je v alpskem fitogeografskem območju redek. Doslej 
znana nahajališča v Posočju (E. Ma y e r 1950: 4, j o g a n v T. W r a b e r 1990: 231, D a k s k o b l e r & Ču š i n 
2002: 23, z e l n i k 2005, fitocenološka tabela 6) dopolnjujemo s štirimi novimi in s tem potrjujemo pri-
sotnost te vrste na Tolminskem. Rastišči na planini Razor in pod Humščkom sta omenjeni v pregledu 
rastlinstva in rastja Baške doline (D a k s k o b l e r 2005: 15). 
 
Notulae ad floram Sloveniae

35
Skupne značilnosti rabe tal na novih nahajališčih so, da na teh travnikih ni vnosa dodatnega dušika 
in da jih kosijo bolj pozno, sredi meseca junija in pozneje. Pri Fonih in pod Humščkom kosijo deloma še 
ročno. Na prvem travniku jeseni pasejo govedo, na drugem uporabijo pokošeno travo (pretežno modra 
stožka) le za nastilj. Travišča med Čiginjem, Kozarščami in Ušnikom so precej vlažna. Kljub melioracij-
skim posegom v preteklosti na njih opuščajo košnjo in ponekod v ogradah pasejo konje in drobnico. Ob 
jarkih in potočkih se vrača gozdno rastje, pionirski sestoji vrb, črne jelše in velikega jesena. 
Literatura
D a k s k o b l e r , i ., 2005: Rastlinstvo in rastje (flora in vegetacija) Baške doline (Zahodna Slovenija). 
Razprave IV. razreda SAZU (Ljubljana) 46–2: 5–59.
D a k s k o b l e r , i . & b . Ču š i n , 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) II. Hladnikia 
(Ljubljana) 14: 13–31.
Ma r T i n či č, a ., 1999: Pteridophyta. In: A. Martinčič & al.: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje 
praprotnic in semenk, pp. 67–90. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 
Ma y e r , E., 1950: Prispevki k flori slovenskega ozemlja I. Univerza v Ljubljani, Botanični inštitut, 
Ljubljana. 10 pp.
W r a b e r , T., 1990: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana. 239 pp.
W r a b e r , T., P. s k o b e r n e , a . s e l i š k a r , b . v r e š , v . b a b i j , b . Ču š i n , i . Da k s k o b l e r , b . s u r i n a , u . š i l C , 
i. Ze l n i k , V. ža G a r , n. jo G a n , i. le S k o V a r , m. k a l i G a r i č & j . b a v C o n , 2002: Pravilnik o uvrstitvi 
ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in 
semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 (82): 8893–8910.
z e l n i k , I., 2005: Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. 
Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, Ljubljana. 
196 pp. + priloge. 
 
g r e g o r Po D g o r n I k
63. Trifolium stellatum L. 
Izumrla vrsta (Ex) ponovno najdena v Sloveniji
Extinct species (Ex) again found in Slovenia
0548/2 Slovenija: Primorska, Koprsko gričevje, Labor pri Borštu, pod pokopališčem, cca. 300 m n. 
m. Leg. & det. b. f r a j M a n & T. b a či č, 14.7.2004. (LJU 10060908)
0548/3 Slovenija: Istra, JV od vasi Dragonja, suho karbonatno skalovje, cca. 20 m n. m. Leg. & det. 
b . f r a j M a n , 19.7.2004. (LJU 10060907)
Zvezdasta detelja je mediteranska enoletnica, ki se od drugih pri nas rastočih enoletnih detelj raz-
likuje zlasti po pokončnem, navadno do 20 cm visokem steblu, ki je nerazraslo ali le rahlo razraslo, s 
po enim pecljatim socvetjem na vrhu poganjkov. Vrsta je med cvetenjem prepoznavna zlasti po pogosto 
rdečkasto nadahnjenih čašah s podaljšanimi čašnimi zobci, ki po dolžini presegajo venec. V času plode-
nja so čašni zobci zvezdasto razprostrti, po čemer smo tudi prepoznali že posušene primerke.
Zvezdasta detelja velja za tipičen mediteransko-submediteranski florni element (Me u s e l & al. 
1965), ki v Evropi uspeva v predelih ob Sredozemskem morju ter na Portugalskem ob Atlantiku (Co o M -
b e 1968). V soseščini uspeva ta vrsta detelje v predelih s (sub)mediteranskim podnebjem ob Jadranskem 
Hladnikia 18: 23-44 (2005)