Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.!
Štev. 233. Telefonska številka^ Celje, v torek, dne 12. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vsenemštvo in Avstrija.*)
4. Zollverein.
Iz nekdanjega Zollvereina se je razvila zedinjena Nemčija. Veliko Nemčijo hočejo vstvariti na isti način. Najprej naj se osnuje nov Zollverein, ki bi obsegal: Nemčijo, Avstrijo, Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Belgijo, Nizozemsko in morda tudi Švicc in Ru-munsko. Nemško carinsko ozemlje bi obsegalo potem mesto 542 kvadr. km I;322.000 kvadr. km, prebivalstvo na tem ozemlju bi pa poskočilo od 52 mil. na 108 miljonov! Z Nemčijo kot središčem biovladal novi Zollverein porečja Donave, Rene. Labe in Odre, gospodoval bi na Severnem in Baltiškem morju, na Adriji in na Črnem morju. Države, zvezane v Zollvereinu, bi skupno upravljale vsa gospodarska vprašanja in sicer: carine, železnice, poštne in brzojavne urade, telefon, kanale. Na skupne troške bi polagale podmorske kable, skupna vojna mornarica bi branila skupne interese.
Koliko samostojnosti bi Avstro-Ogrski in balkanskim državam v tej zvezi še ostalo? Na to odgovarja Waldersee: „Tako ozko zvezana z Nemčijo, postala bi Avstrija nje predstraža in mandatarka. „Podvržene nje nadvladi, bi bile balkanske države posredno postavljene pod vodstvo Nemčije,2) ki bi bila po tem takem v dobrem položaju prevzeti v plen dober del Turčije.
V dosego tega cilja razvijajo Nemci vsestransko sistematično delovanje. Treba združiti celo vrsto posebnih podjetij v nek nemški sistem, ki bode tvoril pozneje velike gospodarske arterije Zollvereina srednje Evrope, ki ga treba osnovati," so pisali Alldeutsche Blätter 1895 št. 195. Istega leta je dokazal dr. Zöpfl, ki goji iste misli kakor dr. Hasse, da je „vprašanje kanalov ozko zvezano z vstvaritvijo carinske zveze srednje
* Glej „Narodni Dnevnik" št. 202, 204, 205, 213. 220, 221, 222, 228 in 230.
') V. G. Waldersee: Was Deutschland braucht, str. 13
3) ibid.
Evrope ali pa vsaj Avstro-nemške carinske zveze.3)
V nekem predavanju v Berolinu dne 26. aprila 1895 je zahteval dr. Zöpfl, naj se zvežejo Mena, Laba in Odra z Donavo s kanali. Ko bodo te zveze dovršene, bodo Nemčiji različne vodne ceste do Črnega morja na razpolaganje.
1.	Cesta iz Severnega morja v Baltiško morje po cesar Viljemovem kanalu, iz Stettina po Odri in od Odre do Donave po kanalu.
2.	Cesta Hamburg-Laba-labski kanal do Donave-Donava.
3.	Cesta iz Brem po centralnem kanalu do — Labe — labski kanal do Donave — Donava.
. 4. Rena, Mena in Donava.4)
Da bi bilo mogoče te velike načrte vresničiti, je svetoval dr. Zöpfl vstano-viti zvezo društev po vzgledu društva „Allgemeiner Deutscher Handels- und Gewerbeverein", ki je od 1819 do 1823, vodil agitacijo, iz katere se je porodil nemški Zollverein5)
Zöpflova ideja je danes že dejstvo. Zveza društev za zgradbo kanalov obstoji ter šteje tri glavne skupine: osrednje društvo za povzdigo nemške plo-vitbe po rekah in kanalih (Centralve-rein für Hebung der deutschen Fluss-und Kanalschiffart), v Berolinu. Ta izdaje svoje glasilo: Zeitschrift für Binnenschiffahrt, urednik major Hilken; nadalje Zveza za povzdigo pjovitbe na bavarskih kanalih v Norimberku (Verein für Hebung der Fluss- und Kanalschiffahrt in Bayern) ter Donavsko društvo (Donauverein) na Dunaju. Ta društva prirejajo predavanja in vodijo agitacijo za vresničenje omenjenih načrtov. Avstrija pa eradi na svojem ozemlju kanale med Donavo in Labo ter Donavo in Odro ter spopolnjuje svoje planinske železnice. Nedavno je bila dovršena železnica čez Ture, katera je
3)	Dr. G. Zöpfl Mittelländische Verkehrsprojekte str. 73
4)	Op. cit.
5)	Op. cit.
prav znatno skrajšala pot iz Nemčije do Adrije.
Vse te nove prometne ceste, ki bi imele služiti v prvi vrsti interesom domače industrije in domačega poljedelstva, bodo pod današnjim nemško cen-tralistiškim kurzom avstrijske notranje in vnanje politike nova mogočna sredstva za praktično izvršitev vsenemških političnih in gospodarskih načrtov, prave predpriprave za nemški Zollverein.
Avstrijski industrijalci in nacijo-nalni ekonomi le predobro vedo, kaka nevarnost jim preti od strani Nemčije, toda naši politiki so ali malodušni ali pa kratkovidni in malenkostni in v svoji zaslepljenosti pospešujejo bero-linske načrte mesto da bi se jim uspešno zoperstavljali. Preteklost jih ni prav nič izučila.
Dne 26. okt. 1849. je dal tačasni trgovinski minister Bruck priobčiti v Wiener Ztg. načrt avstro-nemške carinske zveze. Ta načrt je bil v Berolinu prav slabo sprejet.
Pruska industrija je stala takrat daleč za avstrijsko, zato so v Potsdamu takoj razumeli, da bi taka carinska zveza omogočila Habsburžanom utrditi svojo nadvlado nad nemškim narodom. To so pa hoteli na vsak način zapre-čiti. Pruska vlada je posvetovanja o carinski zvezi tako dolgo zavlačevala in delala temu načrtu take zapreke, da je avstrijska vlada končno svoj predlog opustila, ker je videla, da se mu Berolin z vso odločnostjo zoperstavlja. Danes so razmere drugačne. Berolin ovlada Dunaj, upliv Hohenzollerncev nadvladuje. Danes ima Prusija in Nemčija mnogo bolj razvito !industrijo kot Avstrija, zato si danes Hohenzollernci prizadevajo osnovati svojo nadvlado nad nemškim svetom in nad centralno Evropo na onem temelju, na katerem so jo Habsburžani hoteli osnovati pred pol stoletjem t. j. na nemško-avstrijski carinski zvezi. Avstrija bi morala ravnati danes tako, kakor je ravnala Prusija 1852 1., ter nemško-carinsko zvezo za vedno onemogočiti. Da, Avstrija je v srečnem položaju, da bi lahko za vse-
lej onemogočila vsenemške sanje o Zollvereinu in o vstvaritvi one ogromne carinske zveze, katero bi Nemčija ovla-dala in o kateri je govor na početku. Načrtu nemškega Zollvereina naj Avstrija postavi nasproti načrt avstro-balkanske carinske zveze. Ta bi bila za nas dan danes prav tako prospešna, kakor bi bila avstro-nemška carinska zveza 1849. 1. Naša industrija stoji še višje nad industrijo v balkanskih državah, kakor je stala pred 50 leti nad prusko.
Ugodnosti avstro-balkanske carinske zveze bi bile za nas pa še večje, ker bi nam za večno zasigurale cel Balkan kot trg za naše carinske izdelke. Poleg tega smo tudi v srečnem položaju, da je velik del bosanskega prebivalstva mohamedanske vere. S pomočjo srbsko-hrvatskih mohamedancev bi modra politika iskala najprej tesnejših kulturnih vezi z mohamedanskim svetom ter bi si prizadevala te vezi razširiti tudi na gospodarsko polje in pripravljali pot še večji gospodarski orga nizaciji namreč — avstro-balkansko otomanski carinski zvezi. Mesto tega je grof Goluchowski napovedal Srbiji ca-, rinski boj, grof Aehrental ga nadaljuje, da, bil bi ga rad spremenil v pravo pravcato krvavo vojsko. „Državna stranka krščanskih socijalQev, agrarci vseh narodov, naši klerikalci z Vsenemci vred pa zahtevajo, naj se meje na Balkan hermetično zapro in onemogoči vsak gospodarski promet z balkanskimi državami, samo zato, da bodo oni svojo živino in svoje žito malo dražje prodajali.
Naš izvoz na Balkanu vidno propada, na njegovo mesto stopa Nemčija, Francija, Anglija, Belgija, Italija. Večje kratkovidnosti od strani diplomatov in samopošnosti od strani političnih strank si ne moremo misliti, kakor je ta, s katero je usoda kaznovala avstrijske narode. Položaj je tak, da si prav za prav ne moremo želeti ugodnejšega, naši diplomati in politiki pa ga izkoriščajo ne nam in naši državi v prid, ampak v prid pruskega kralja in Vsenemštva.
LI STE K.
Jemeljan Piljaj.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
Jaz mu nisem odgovoril, ker sem vedel iz skušnje, da bi mu zastonj ugovarjal, če je jezen.
Vrgel je kos lesa, ki mu je prišel pod noge, v morje, zavzdihnil in dejal: „Kadil bi!"
Na desno v stepi sem zapazil dva kmeta, ki sta ležala na zemlji in gledala proti nama.
„Pozdravljena, gospoda!" jima je zaklical Jemeljan. „Ali imata morda kaj tabaka?"
Eden izmed kmetov se je nagnil k svojemu tovarišu, izpljunil prežvečeno travo in rekel leno: „Tabaka hočeta, Miha?"
Miha je pogledal proti nebu, naj-
brže da bi dobil dovoljenje govoriti z nama, ter se nato obrnil proti nama.
„Dober dan!" je rekel. „Kampa?"
„V Očakov, v saline!"
„Ah! Ali so vas klicali tja?"
Molčala sva in se vlegla k njima.
Slišiš, Nikita, poberi mošnjiček, da ga gavrani ne vzemo!"
Nikita se je prihuljeno zasmejal v brke in pobral mošnjo. Jemeljan je škripal z zobmi.
„Torej tabaka hočeta?"
„Že dolgo nisva kadila", sem rekel jaz in vsled nenavadnega sprejema zmešan, se nisem tnogel odločiti za direkten odgovor.
„Zakaj pa ne — mar bi bili kadili !"
„Poslušaj me, ti vražji kmet! Molči! Če hočeš, daj, a zabavljati ti ni treba! Ti pokveka! Ali si izgubil svojo vest na stepi? Prisolil ti bom takšno, da
se ne boš več ganil!" je tulil Jemeljan temno zroč.
Kmeta sta se prestrašena dvignila, zagrabila svoje dolge palice in se postavila tesno pred naju.
„Oho, bratec! Ali se tako prosi? No, le pridita bliže!"
Vražjima kmetoma se je ljubilo tepeža, o tem nisem niti najmanje dvomil. Sodeč po stisnjenih pesteh in v divjem ognju žarečih očeh, je bil tudi Jemeljan pri volji. Imel nisem niti moči niti veselja, udeležiti se boja in skušal sem sovražnike pomiriti.
„Stojte, bratje! Moj tovariš je preveč razburjen! To vendar ni nikaka nesreča! In vidva, dajta nama malo tabaka, če vama ni žal, in potem gremo svojo pot!"
Miha je pogledal Nikito, Nikita je zrl na Miho, in oba sta začela mrmrati.
„Ko bi bil to poprej povedal!"
Nato je segel Miha v žep, pri-
vlekel obširno mošnjo in mu jo ponujal.
Nikita je tudi segel v žep in mi dal velik hleb kruha in kos masla, ki je bilo močno potreseno s soljo. Vzel sem oboje. Miha se je smejal in mi pridejal še tabaka. Nikita je mrmral: „Imejta se dobro!" Jaz sem se zasmejal.
Jemeljan se je spustil na zemljo in siknil precej glasno: „Nesramna lopova!"
Kmeta sta šla počasnih korakov proti stepi in ozirala sta se vsak trenutek za nama. Midva sva se vsedla, zmenila se nisva več za ona dva in pričela sva jesti okusni beli kruh z maslom. Jemeljan je glasno cmokal in se izogibal mojim pogledom.
Nastala je noč. Tam daleč izza morja je vstajal somrak in prepregel valov j e z lahno, modrikasto tančico. Daleč, daleč se je zdelo, kot da se
Naši klerikalci pa pravijo, da je to „vefikopotezna" jugoslovanska politika ter si* prizadevajo tej velikopotezni carinski politiki dodati tndi še konfesionalno razprtijo in razcepiti in razkosati slovanski jng tako, da bi se na noben način ne mogla izcimiti in ntrditi med nami ideja o kulturni in še prav posebno ne o državni skupnosti Ta klerikalna velikopoteznost v jugoslovanski politiki je pa Vsenemcem kakor nalašč, kaj boljšega bi si oni sami ne mogli izmisliti še manj pa to tako uspešno izvajati.
Politična kronika.
o Vseslovenska narodna stranka.
„Gorenjec" piše v uvodniku sobotne številke „Padec Goriške — naša bodoča zmaga", da klerikalci pač nimajo povoda upiti sedaj o „zmagi". Naprednjaki so res padli, a v neenakem boju: niso imeli na razpolago ne denarja ne prižnic, ne spevednic, in njihova zaveznica tudi ni ljudska nevednost in slepa vera v duhovnike. Klerikalci gredo sedaj na višino svoje moči; ko bodo višek prekoračili, se začne strmo-glavljenje navzdol. Ne smemo pa sami rok držati križema, temveč že sedaj začeti delo za se. „Zatorej venkaj med narod! Poučite ga, organizirajte ga! Prvo delo bodi ustanovitev „Vseslovenske narodne stranke"! Le tako si iz padca Goriške vsi narodnjaki zasnujemo svojo zmago, svojo bodočnost", sklepa list krasen članek.
o Belokranjska železnica. Znano je, da je doživela politika slovenskih klerikalcev zadnja leta v „novem" državnem zboru žalosten fijasko. Brez resničnega poznanja ljudskih potreb, dasi se imenujejo „ljudska" stranka, so lastnim volilcem zadajali udarec za udarcem. Jeden najtežjih je bilo gotovo izdajstvo slov. klerikalcev pri sklepanju ogrske . nagodbe. Da bi pokrili težke rane, katere je dobilo vsled te nagodbe naše vinogradništvo in naša živinoreja, so vpili, da so pridobili belokranjsko železnico. Namigovali so celo prav prijazno tudi nam Štajercem, češ sotel-ska železnica in železnica preko Slov. goric sta le še vprašanje časa! Koliko so se trudili, da bi prepričali inteligentnejše volilce o tem „sijajnem" svojem uspehu? Ljubljančanom so oblju-bovali povzdigo prometa in zaslužka v njihovem mestu, Belokranjcem istotako! No, le prehitro pa se je zvedelo, da Madžari nočejo v železnično zvezo Kranjske z Dalmacijo preko hrvatskega ozemlja dovoliti in takrat je vzrojil „Slovenec" ter napadal Madžare, katerim so se dali speljati z drugimi vred tudi slov. klerikalce na led, češ, da so oni krivi, da te železnice ne bo!
Pred kratkim se je norčeval nek čian splitske trg. zbornice v „Obzoru", da bode pač treba upeljati čez hrvaško ozemlje promet z zrakoplovi! Pa železnica se radi odpora Madžarov le ni gradila — in volilci so postajali ne-voljni. Trebalo je tedaj najti krivca! In kaj je naravnejše, kakor da se obdolži slov. „liberalca" ? To je „Slovenec" tudi točno storil. Na prvi strani piše zadnjo soboto, da slovenskih liberalcev sploh ni in da so brez vsakega političnega pomena, na 5. pa že ve povedati, da so liberalci prodali belokranjsko železnico. Komu? Seveda Bi-linjskemu ... Torej isti liberalci, ki jih ni in ki so „politični mrliči" lahko prodajo in uničijo vse velikanske uspehe klerikalne stranke na Slovenskem! — Isti liberalci, ki nimajo na Dunaju nobenega upliva, ki so „brez zob", kakor se je nedavno tega izrazil „Slovenec", imajo torej toliko moči, da prekrižajo vse klerikalne načrte in obljube ? Dasi veljajo vendar na Dunaju klerikalci za edine predstavitelje slovenskega naroda — se vendar prebrisani Bilinjski raje ozira na naprednjake ko na nje! Ne, ljubi klerikalni bratje, tega vašega neuspeha ne prevzamejo slovenski „liberalci" na svoje rame, to juho bodete že kot „edino merodajna stranka na Slovenskem" posrebali sami. Veselilo bi nas sicer, če bodete sedaj storili svojo dolžnost, dasi bi jo že morali pred dvema letoma, ko se je šlo za nagodbo — pa oprostite nam že, klerikalni poštenjaki, ako vam prav nič ne verjamemo. Ako pa je Bilinjski res izdal za to železnico namenjen denar za druge namene, kar pa ni prav verjetno, potem pa ga bodete že vedeli kaznovati, saj ste vsemogočni v državi! Želimo vam mnogo uspehov navzlic prijateljstvu s poljskimi klerikalci, čijih somišljenik je Bilinjski!
Drobne politične novice.
Državni zbor. Pri izvolitvi predsedstva, ki se mora sedaj znova izvršiti, se bode toliko izpremenilo, da ne bode znova izvoljen član Zveze juž. Slovanov dr. Laginja temveč vsled tozadevne pogodbe med obema jugoslov. klnboma kak član slov. kler. kluba, najbrž posi. Pogačnik.
Zveza južnih Slovanovima v sredo, 20. t. m. na Dunaju klubovo sejo. —
Wahrmundova afera. Na-učno ministerstvo je sedaj dovolilo prof. Wahrmundu čitanje kolegijev na nemškem vseučilišču v Pragi. Razsodba v pravdi prof. Wahrmunda proti na-učnemu ministerstvu zaradi sistiranja njegovih cerkvenopravnih seminarskih vaj v Inomostu se razglasi v četrtek.
dviga iz morskih globin rumeno-vijoli-časta skupina oblakov,- zlato obrobljena in leteča proti stepi, vedno bolj gosteča večerni mrak. Tam pa, daleč na robu stepe, je stala orjaška škrlatno-rudeča pahljača iz žarkov zahajajočega solnca, troseča na zemljo in nebo svoje mehke in nežne barve. Valovi so pljuskali ob obrežje, in morje, tu rožnato, tam temnomodro, je bilo bajno lepo in mogočno.
„Sedaj kadiva,! Kmeta vzemi vrag!" Jemeljan je bil sedaj najbrže s kmetoma gotov in zavzdihnil je pomirjen. „Ali greva dalje, ali prenočiva tukaj ?"
Meni se ni ljubilo dalje.
„Prenočiva tukaj!" sem odločil.
„Torej ostaniva tu!" — in vlegel se je ter zrl proti nebu.
Molčala sva. Jemeljan je kadil in zdaj pa zdaj izpljunil; jaz sem zrl naokrog in užival molče ta krasni večer. V zvonki monotoniji so udarjali valovi ob obrežje.
„Reci, kar hočeš, veselo je vendar,
če moreš premožnega človeka potipati po glavi! posebno, če se spretno lotiš dela!" je dejal naenkrat Jemeljan.
„Nekaj s svojim blebetanjem!" sem vskliknil jezno.
„Blebetanje ? Kaj je treba pri tem blebetati? Verjemi mi, to bom še storil! Sedeminštirideset let sem star in dvajset let že premišljujem o tej stvari! Kakšno življenje pa imam? Pasje življenje! Nimam niti strehe niti postelje, niti živeža — to je, kot imajo psi! Ali sem sploh človek? Ne, brate, nisem, godi se mi slabše kot črvu ali katerikoli drugi živali! Kdo more čitati v moji duši? Nikdo! Vem, so ljudje, katerim se dobro godi — zakaj bi se pa meni ne smelo? Kaj? Vrag vas vzemi, vi lopovi !"
Naenkiat se je obrnil proti meni in dejal je urno: „Veš, nekoč bi bil skoraj ... a prišlo ni do tega .... jaz norec, polastiló se me je usmiljenje . . . Hočeš, da ti pripovedujem?"
(Dalje prih.)
Nov srbski vojni minister bode polkovnik Marinovič. Živkoviča je zadela kap.
— Madžarski „uspehi" v Bosni. Poročali smo, da je posetilo večje odposlanstvo budimpeštanskega obč. sveta minule dni Sarajevo in druge bosanske kraje. Bili so pa tako sijajno sprejeti, da se jih je mnogo vrnilo v orszag nazaj že pred oficijelnim koncem zleta. „Zlasti so se obnašali Hrvati proti Madžarom ostentativno hladno", toži Pesti Hirlap. Ali bi jih naj Hrvati še s slavoloki pričakovali?
V dalmatinskem deželnem zboru je imel hrv. poslanec dr. Ma-chiedo daljši govor o uplivu klerika-lizma in birokracije na ljud. šolstvo in o omejevanju svobode učiteljstva. Bi ne škodilo tudi v štaj. dež. zboru pri proračunski razpravi.
Zdravstveno stanje posi, dr. Kramära. „Den" poroča, da so so vse vesti o težki bolezni posi. dr. Kramàfa neresnične; res je, da se vrne 21. okt. s Krima v Prago.
Iz drugih avstrijskih deželnih zborov.
V nižjeavstrijskem imajo novo afero s prekoračenjem proračunov pri deželni elektrarni. Gre se za poldrugi miljon kron. Posledice „krščanskega" gospodarstva na stroške davkoplačevalcev. — V dalmatinskem je odgovoril podpredsednik na-mestnije Tohčič na 40 interpelacij. (Je pridnejši ko štaj. namestnik Clary, ki doslej še ni odgovoril na nobeno slov. interpelacijo.) Razpravlja se o proračunski postavki za deželnokul-turne namene.
Vodje nemških strank v nižje- in zgornjeavstr. dež. zboru, nadalje v solnograškem in predarelskem, so imeli v nedeljo na Dunaju skupno posvetovanje glede zakona, ki bi v vseh imenovanih kronovinah zasigural nemščino kot edino postavno pripuščen jezik v šoli, deželnih ter avtonomnih uradih. Baje so našli obliko, v kateri bode ta zakon dobil najvišje potrjenje.
Druga reška rezolucija? Iz Zagreba poročajo dunajski listi, da ima predsednik ogrske državne zbornice Justh tajna posvetovanja s člani hrvaške delegacije v Budimpešti Gre se za drugo reško rezolucijo. To poročilo je vzbudilo v političnih krogih veliko pozornost.
Dnevna kronika.
d Kotel zadnjih potresov so natančno določili. Pravijo, da ga je iskati krog Lasinje v Kolpski dolini na Hrvatskem.
d Krščeni mohamedanski duhovniki. V Nikolajevi cerkvi v Potsdamu pri Berolinu sta se dala krstiti te dni dva mohamedanska duhovnika, kar je vzbudilo veliko pozornosti.
Imenitna gosta v hrvaški Rivijeri. Slavni pisatelj in prijatelj tlačenih Slovanov Björnstjerne Björnson misli priti v Opatijo, da po svoji težki bolezni popolnoma okreva. — V Lovrani pa se mudi sedaj poljski pisatelj Sien-kiewicz.
d Predlog za uv02 žive živine iz Srbije in Črne gore je stavil v dalmatinskem dež. zboru posi. Vukovič z željo, da ga deželni odbor priporoči osrednji vladi v uvaževanje.
d Brzojavljenje brez žic med Pe-trogradom in Vladivostokom. — Rusko vojno ministerstvo izvaja sedaj urejevanje postaj za brzojavljenje brez žic med Rusijo in daljnim vztokom. V to svrho bodo urejene posredovalne postaje med vztočnim morjem in tihim Oceanom. Proračunjeno je, da zamore brzojavka z daljnega vztoka dospeti v najkrajšem času do Petrograda s pomočjo treh ali štirih takih postaj. Povodom vrlo dobro uspelih poskusov se je ugotovilo, da je vlažen in nočni čas posebno primeren za brzojavljenje na take daljave.
o Nov kontinent na Marsu. Letos je Mars naši zemlji zelo blizu in seveda ga astronomi prav pridno, opazujejo. Znani belgijski astronom Jonck-heere je pravkar na njem odkril nov kontinent, ki leži blizu odkritega Ar-gyra II. Profesor Jonckheere je nazval novoodkriti kontinent po svoji hčerki „Ella".
o Pater Auracher kapucinskega reda, ki je bil« generalni definitor v Rimu, se je spri s svojim generalom v imenu pokorščine in razširili so se bili glasi, da je on odložil svoj habit in ušel. Sedaj se poroča, da mu je papež dovolil, odložiti rodovniško obleko in živeti nadalje kakor svetni duhovnik.
o Nove kapniške jame. Člani jamskega odseka v Brnu so odkrili zopet nove velikanske kapniške jame(?) pri Macochi na Moravskem. Velikost in množina kapnikov je baje neverojetna.
o OrganizacijO duhovnikov je prepovedal budjejoviški škof. To bode najbrž kak poskus organizacije, ki ne bi imela biti strogo klerikalna in pro-tiljudska.
o Umrl je v Vinkovcih hrvatski narodni zastopnik, profesor Jos. Purič, kremenit. in odločen značaj, neustrašen bojevnik za narodne pravice. Kot uradnik se je v najtežjih časih narodne borbe postavil v prve vrste vkljub nevarnosti za eksistenco. Rojen je bil 1. 1862. v Drenbvcih pri Vinkovcih. Kot profesor je služboval v raznih krajih, nazadnje v Zagrebu. Deloval je tudi kot književnik. Narodnim zastopnikom ga je 1. 1906 kot kandidata koalicije izvolil rojstni okraj Bo-šnjaci. Zadnji čas se je preselil v Vin-kovce ter se popolnoma posvetil političnemu delu.
a Namesto prof. Bertla je izvoljen za rektorja na češki tehniki v Pragi prof. Prohaska.
a Shod poljskih pedagogov se vrši dne 1. novembra, na dan Slo-wackijeve slavnosti v Krakovem.
Gališko šolstvo. „KurjerLwowski" priobčuje daljšo serijo člankov o ga-liškem šolstvu. V šolskem letu 1907/8 je bilo v 6240 galiških občinah 5035 šol; poučevalo se je v 4845. Od teh je bilo 3073 enorazrednih! V tem šolskem letu 594.372 otrok ni obiskovalo poduka. Galicija je v rokah poljskih klerikalnih plemenitašev!
a Nemški Dunaj. Dunajski Nemci po pravici trepečejo pred češko poplavo Dunaja. Češki dunajski socijalisti imajo čez 90 političnih organizacij; češke strokovne organizacije imajo okroglo 25.000 članov. Češke delavske posredovalnice na Dunaju preskrbujejo svojim rojakom kolikor mogoče mnogo služb po delavnicah in tovarnah. Pa tudi čeških obrtnikov, zlasti manjših, je vedno več. V X. okraju imajo Cehi lastno obrtno nadaljevalno šolo. Češki krojači so ustanovili lastno veliko delavnico za obleke. Poleg 11 krajevnih podružnic „Komenskega" imajo dunajski Čehi 159 denarnih zavodov in društev, ki podpirajo češki živelj. Razen tega izhaja na Dunaju 31 čeških časopisov, med njimi dva dnevnika z več ko 20.000 tisoč naročniki. Najvplivnejši list je „Videnski dennik", ki je sicer nestrankarski, vendar se mu takoj pozna, da ga urejajo narodni socijalisti. Velik upliv imajo tudi „Delnicki listy", glasilo češke nižjeavstrijske so-cijalne demokracije, ki ima seveda drugačen ugled kot naša „jugoslovanska" socijalna demokracija. Čehi nam morajo biti za vzgled!
Že veste kako je narasel
Roseggerjev fond?--
Izvajajte torej posledice!
Štajerske novice.
z Kranjski vzgledi. „Grazer Tagblatt" piše k nasilnemu postopanju klerikalcev v kranjskem deželn. zboru: „Slovence.se bode v štajerskem deželnem zboru več ko enkrat spomnilo na ljubljanske dogodke, ako se bodo pritoževali nad nasilstvom in se izigravali za poklicane varhe poslovnega reda in parlamentaričnih šeg." Resnično, oni, ki sam proti lastnim rojakom ne pozna drugega kot nasilstvo in — paragrafe,
ne more zahtevati pravice in kultur-nosti od tujca.
z Zaradi rabe slovenščine pri spodnještajerskih okr. glavarstvih so posredovali pri namestniji poslanci Kmečke zveze, poroča „Straža." Dobro, priporočamo pa posi. dr. Benkoviču, naj se poslužuje tudi on slovenščine v dopisih okr. glavarstvom!
z Od Sv. Lenarta v Slov. gor. kastni občani naše občine so postali dr. Baum, Dermoutz in Malik, ker so se pri otvarjanju nemške šulferajnske šole izkazali in vzpodbudno nemško vedli. Dobili so primerne diplome; Wastian pa, ki je tudi postal častni občan, ni bil navzoč. Če bo šlo tako, bo pri prihodnjih volitvah Sv. Lenart postal slovenski. Župan Sedminek, častni občani Boštjan, Malik, Dermovec itd____
o Sadna razstava v Gradcu. — Zveza gosp. zadrug na Štajerskem je priredila ob priliki jesenskega sejma v Gradcu v jako okusno okrašenih prostorih tudi razstavo« sadja. Dasi letos sadje ni posebno dobro obrodilo, je bila udeležba vendar jako povoljna in se je tudi razstavljeno sadje odlikovalo po svoji vzorni lepoti. Občinstvo se je tndi za to razstavo vidno zanimalo, kajti bili so dotični prostori vkljub jako neugodnemu vremenu ves čas prenapolnjeni obiskovalcev iz vseh krajev naše dežele. Največ sadja so razstavili sadjarji na Zgornjem in Sr. Štajerskem. Spodnještajerskega sadja sicer ni bilo toliko, vendar se je pa isto v marsikaterem oziru jako odliko- ( vaio. Ker so največ sadja razstavili Nemci, so tudi isti prejeli največ odlikovanj. Od Slovencev se je odlikoval za razstavljeno sadje Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju. Jasno je pa tudi ta razstava dokazala, kako izborno lepo sadje v naši deželi zori in kolike zasluge vseh tistih, ki to tako imenitno stroko kmetijstva vsestransko pospešujejo. Ravno tako nas je ta razstava tudi prepričala, da naša zemlja in naše obnebje sadjarstvu silno ugajata. Delajmo torej neumorno in z dobrim premislekom za razvoj in povzdigo tako važnega sadjarstva in bodimo uverjeni, da si bode naše sadje v prav kratkem času v svetovni sadni trgovini pridobilo največjo veljavo, kar bode nam vsem v čast, nam in poznim našim potomcem pa v neizmerno korist!
z Iz Gaberja. Vinska trgatev Ciril »in Metodove podružnice za Gaberje se je v nedeljo prav izborno obnesla. Ga-berskih zavednih Slovencev kakor tudi .z bližnje okolice se je nabralo veliko število, tako da smo s ponosom uvideli, kako se naši domači ljudje zanimajo za slovenske prireditve, za kar jim vsa pohvala in čast! Ravno Gaberje so za mesto Celje tisti kraj, na kojega se v •bodočnosti lahko veliko računa ter bi bila toraj marsikaterega, ki smo ga v nedeljo v svoji sredini pogrešali, sveta dolžnost, da bi vsaj pri slovenskih prireditvah prihitel med nas in bi s tem gaberskim nemčurjem pokazal, da so Gaberje slovenska tla, kjer smo gospodarji mi Slovenci.
Radi sodelovanja pri veselici moramo pohvaliti pridne viničarke gdč. Šribarjevo, Grilčevo in Vltavsko, ki so se nad vse potrudile ter vsakemu s sladkim grozdjem in drugim sadjem postregle. Tudi gdč. Cirili Kržanovi, gdč. Kristinki Leskovarjevi in gdč. Cilki Šribarjevi in gospej Laznikovi za njih pridno sodelovanje pri veselici prisrčna zahvala.
Župan g. Pfeiffer, njegov tajnik g. Laznik, vinicarji gg. Šmid, Rode in. Vltavski, redar g. Gumzej in pismonoša šaljive pošte g. Vltavski ml. so se istotako nad vse potrudili t6r s tem pripomogli do prav zabavnega večera.
Gaberski Slovenci želimo le v kratkem zopet katerekoli slične prire-
ditve in mnogoštevilne udeležbe, kajti le s tem bodemo pokazali nasprotnikom, da smo na svojih tleh mi Slovenci gospodarji.
Žalska m. in ž. podružnica C.-M. družbe vabi na vinsko trgatev, ki se viši v sredo, dne 13. vinotoka v prostorih kolodvorske restavracije v Žalcu. Sodeluje žalski sekstet. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev. Čisti dobiček je za družbin obrambni sklad.	odbor.
z Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Krasno trgatev bodemo imeli tu pri nas, ki ne bode zaostajala v kakovosti za lanskim pridelkom. Belo grozdje sicer precej gnije, vendar se to pridno pobira. Vinske kupce vabimo v naše kraje, dobili bodo tu dobro kapljico in po primerni ceni.
o Iz Vranskega. G. Ivan Blatnik p. d. Cere, gostilničar na Ločici je izročil krajnemu šolskemu svetu na Vranskem v prid šolske Knjižnice vsoto 87 kron kot dobiček veselice dne 3. t. m., za kateri dar se krajni šolski svet javno zahvaljuje gostilničarju in občinstvu. Schaur, načelnik.
z Malanedelja. Vinska trgatev, ki jo je v nedeljo 10. t. m. priredil tam-buraški zbor našega bralnega društva, se je vkljub skrajno slabemu vremenu prav dobro obnesla. Mladim delavnim fantom, ki vodijo bralno društvo in so si ustvarili tako imeniten tamburaški zbor, želimo le: mnogo uspehov pri na-daljnem delu.
z Za družbo sv. Cirila in Metoda ' se je nabralo 5'20 K pri g. I. Volčan-šeku, gostilničarju na brežiškem kolodvoru ob priliki 60 letnice občespošto-vanega dolgoletnega obč. odbornika občine Zakot. Prisrčna hvala!
z Za Ciril-Metodovo družbo se je nabralo v veseli družbi o priliki vinske trgatve pri sKosiju pri Malinedelji 2'87 K.
z Iz narodne šole. Imenovani so za učitelje (učiteljice): za Sv. Barbaro v Halozah Josip Čenčič od ravvio tam, za Zidani most Josip Valenčič iz Celja, za ekspozituro v Lokavcu Ciril Vertovec od ravno tam, za Doberno Vekoslav Bučar od Sv. Lovrenca na Dr. polju. V začasni pokoj stopi v Petrovčah Josip Mithans in Antonija Valenčič.
z Nemški turnferajn v Hrastniku je dal poleg dragih za Roseggerjev fond 50 kron.
z Slavnostna otvoritev klerikalnega „Društvenega doma" v Šmartnu pri Velenju je bila radi griže prepovedana.
z Središke novice. Razpisano je mesto nadučitelja na 6razrednici v 2. pl. razr. uvrščeni ljudski šoli v Središču. Prošnje do 10. novembra. — S 1. oktobrom je pričel tu poslovati tudi brzojavni urad. — Poročil se je v nedeljo g. Ant. Irgolič, železn. uradnik v Št. Vidu nad Ljubljano z gospodično Roziko Majcenovič, dosedaj učiteljico pri Vel. Nedelji.
z Pogorela je minulo sredo v Ve-ličanah pos. Skrinjarju hiša in gospodarska poslopja. Ker so sedaj skoro vsi poljski pridelki pod streho, je škoda precejšnja.
z Mladeniški shod. V nedeljo, dne 10. t. m. vršil se je v Št. Pavlu v prostorih g. Fr. Vedenika prav dobro obiskan mladeniški shod. V navdušenih govorih so spodbujali mnogoštevilno zbrano šentpavelsko mladino k mladeniški organizaciji mladeniči Andrej Oset iz Št. Jurja, Gorišek Štefan iz Griž, Puncer Viktor iz Št. Jurja in Roter Jakob iz Petrovč. Govori teh mlade-ničev šo vzbudili popolnoma povoljen odmev. Koncem zborovanja se je takoj osnoval krepek osnovalen pododbor, ki obstoji iz nastopnih mladeničev in mladenk: Potočnik Ivan, predsednik; Vasle
Janez, tajnik; gdč. Vedenik Marica, podpreds.; Potočnik Marija, blag.; Čobal Antonija, Strojanšek Marija, Lešnik Karel, Skok Ignac, Večaj Anton, Siter Rudolf, Kupec Jože, Drolc Matevž, Drolc Ivana, Rojnik Filip. Za sklad kraj. organizacije se je nabralo 8 K. Ker je ideja mladeniške organizacije zares vrla, osobito, ker je nje glavni program izobrazba mladeži — želeti ji je najboljših uspehov. Le tako naprej po tej potih! Na veselo svidenje dne 24. oktobra v Žalcu! Srčna hvala vrlim gg. govornikom!
z Vabilo k odkritju nagrobnega spomenika pokojnemu nadučitelju Vinko Vaudu. Pripravljalni odbor vabi vse prijatelje in znance pokojnega nadučitelja Vinko Vanda, zlasti pa cenjene tovariše in tovarišice k odkritju spomenika, ki se vrši dne 24. oktobra 1.1. ob 11. uri dopoldne v Veržeju. Čut kolegijalnosti in prijateljstva zahteva, da dostojno počastimo spomin ranjkega. Fran Cvetko, Mara Kocuvan, Karel Mavrič.
z „Iz strahu pred puško". Pod
tem naslovom smo poročali, da si je rudar Geršak iz Hrastnika iz strahu pred vojaško puško zabodel nož v prsa. Izvedeli smo sedaj, da to ni res, ampak da se je Grešak (ne Geršak!), ki je bil v Ljubnem in ne v Hrastniku, trikrat zabodel nož v prsi v pijanosti vsled prepira z očetom.
o Iz Žetal. Trta je pri nas izborno obrodila. Prihodnji teden začnemo z branjem. Mošt vsebuje 15—20 stopinj sladkorja. Vrste trt imamo samo najboljše kakor: rizling, šipon, silvanec, burgundec itd. Kakovost vina presega isto dosedanjih letin. Cene so primerne. Torej, kupci pozor!
z Neznan samomorilec. V petek so našli na cesti proti Škofijam truplo samomorilca, ki si je bil pognal krogljo v levo sence. Samomorilec je menda 35 let star, 170 cm velik, dobro razvit, črnih las, rujavih močnih brkov in ima na desni roki 8 cm dolgo brazgotino, ki se začne pri sklepu in je tako močna, da moli članek laketne kosti močno nazven. Mrlič je bil oblečen črno, je nosil bel mehek klobuk tvrdke Michele Travesan v Trstu, črnousnjate čevlje, stoječ ovratnik in srajco z znakom B. M.
z Iz Ptuja. Morilca raznašalca Ploja pri peku Nedoku v Kapelah sta dva mladeniča iz ptujskega okraja. Oba sta viničarska sinova, stara 17 in 24 let. (To pa zopet najbrž „Štajerc". Op. uredn.)
z 4000 znamk uzorno urejenih po vrednosti in lepo zavitih v male zavoje nam je za Ciril-Metodovo družbo poslala gca. Nataša Vabič, učiteljica na Ptuju. Obljubila je nadaljevati svoje delo. Narod prosi!
z Iz Gornjega grada. Vsled poravnave pred okrajnim sodiščem v zadevi Knaflič proti Žvipelju, je slednji plačal za „Narodno založbo" v Celju 10 kron.
z Iz Maribora. Vinsko trgatev s plesom priredi Mariborski Sokol v nedeljo, dne 11. t. m. v spodnjih prostorih „Narodnega doma".
z Iz Maribora. Nepreviden lovec je gotovo Zoichter z grada Hausam-pacher pri Hočah. V četrtek je šel iz Razvanja proti gradu in je pri tem držal puško gori za cev, da mu je služila za palico. Ne ve se kako, a gotovo je, da se mu je petelin nekje zadel, vsled česar se je puška izprožila in se je zaril ves naboj v njegov desni kolček in drobovino. Nemudoma so pozvali iz Maribora zdravnika, ki pa je mogel dognati le smrtonosne rane.
z Iz Maribora. V noči na nedeljo je hotel neki neznan zlikovec vlomiti v Wertheimovo blagajno na glavnem kolodvoru. Splazil se je bil v prvo nadstropje, kjer so pisarne in posrečilo se
mu je več vrat z vetrihi odpreti in razne miznice streti. Za orodje so mu služili krampi, kladivo, dleta in žaga za kovine. Da bi lažje prišel v blagajno, je podaljšal plinovo cev z drugo cevjo do nje, da jo razgreje. A ni mogel v njo, pač pa jo je prevrtal za dvajsetvinarski novec na veliko. V blagajni je bilo samo 67 tron in bi trud bil torej slabo plačan. Sumijo prižigača Schlicka, ki so ga videli ono jutro, da se je plazil po stopnicah. Orodje je deloma ukradeno železniškemu mojstru Kiffmannu.
Kranjske novice.
a Iz kranjskega deželnega zbora.
Poslanci Eng. Gangl, dr. Novak in dr. Vilfan so priobčili v včerajšnji izdaji „SI. Nar." izjavo, v kateri pravijo, da so poročila nemških listov, da so prosili v discipl. odseku odpuščenja za svoj nastop v sobotni revolti, n e-resnična. Disciplinarni odsek ni mogel proti njim nastopiti, ker ni imel povoda. — Jasno je tudi, da je dež. glavar Šuklje (nekdanji naprednjak, a sedaj klerikalec!) postopal pristransko in nepostavno; treba je bilo namreč za sprejetje Šusteršičevega predloga dvetretjinske večine, katere pa ni bilo, ker so se odstranili naprednjaki; predlog se je vkljub temu sprejel. Na-prednjakom ni preostalo druzega v obrambo postave in pravic svojih volilcev kakor da so posegli po obstrukciji. Tekom hrupne obstrukcije pa so poslali klerikalci paznike iz prisilne delavnice v dvorano, da bi odpeliali ven poslanca Turka in Zupančiča, kar pa se jim je vsled korenjaškega odpora posi. Tarka ponesrečilo. Turka so ti beriči težko ranili na desni roki. Tako pojmijo klerikalci na Slovenskem pravice manjšine in parlamentarno svobodo! Mi se nič ne čudimo, ako bodo slov. kler. poslanci dobili drugod vrnjeno, kar so sami manjšini doma posojevali! — Včeraj so pa pričeli, kakor že poro-čano, narodno-napredni poslanci s tehnično obstrukcijo. Posi. Tavčar je govoril skoraj 2 uri in stavil 32 spre-minjevalnih predlogov. Predlagal je tudi poimensko glasovanje. Seja se je prekinila šele ob pol 2. pop. in se je ob 3. nadaljevala. — „Slovenec je v svojih poročilih o deželnem zboru in napredni obstrukciji seveda kar iz sebe. Kdo bi se tudi ne jezil! Klerikalci sedaj „tratenje časa in ljudskega denarja" čutijo na lastni koži. Volilcem so obljubili kar nebesa na zemlji, če bodo izvoljeni klerikalci v deželni zbor — sedaj pa isti ne more vsled njihove lastne nasilnosti mirno delovati! Ali ne bode verno ljudstvo začelo dvomiti o vsegamogočnosti klerikalce ?
a Kočevski razbojnik pobegnil. Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo Weinschrotta, Dürfeida in Ja-nežiča, ker so po razbojniško razbili slovensko trgovino v Kočevju na več mesecev težke ječe. Mesto, da bi te nevarne ljudi držali pod ključem, pa so jih izpustili proti malenkostni kavciji. Weinschrotta so n. pr. pustili na prostih nogah za 300 kron kavcije. Sedaj pa je Weinschrott, ki je imel sedeti 5 mesecev in nastopiti vojaško službo, pobegnil čez mejo v Švico.
Primorske novice.
a Badi robca v smrt. Regina Milič, 22 letnn dekle v Trstu, je našla pri svojem zaročnikn robec, o katerem je mislila, da je od kake druge. — Kaj torej početi ? V smrt! Šla je domu, zakurila s premogom in se je hotela zadušiti. Stariši so jo pa pravočasno rešili in jo spravili v bolnišnico.

m
555

5E
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
ta g 1 m
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v Celju,
Kotovške lilioe Stev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za ink&so, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe t doti slaščičarni
E. Ma Y Mariboru
Gornja Gosposka nI. št. 38.
Lastna zaloga Na]veöja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska
Y raiin priporoCa izvrstna vBlJU spodnještaj. vina.
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVczna trgovina
v Celju
sprejema naročila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tisKarni
NajboljSe in najcenejSe se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
NajboljSe orožje v političnem boju sta
,Narodni List"
in
,Nar. Dnevnik"
Novosti t pisalnih in
risalnih potrebščinah _ ., „ ..
po zmernih cenah	trgOYM
se dobijo vedno v	v Celju
Naročajte in
razširjajte	£ir
/
Fo svetu.
a Tragična smrt zdravnika. Iz St.
Pöltna poročajo, da se je tamošnji železniški in sodiščni zdravnik dr. Po-dnška inficiral, ker je imel na roki malo ranico; dasi se mu je takoj nudila zdravniška pomoč, je vendar umrl — kot žrtev poklica.
Jto dober razVoj
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh i
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom I
Upravništvo „Nar. Dnevnika"
Najnovejša brzojavno in telefonica poročila.
Štajerski deželni zbor.
Gradec, 12. okt. Dr. Kukovec je vložil danes predlog za ustanovitev deželnega kulturnega sveta, nadalje je vložil slovensko interpelacijo glede poslovanja gospodarskega odseka pri graški zvezi kmetijskih zadrug. Danes se je razpravljalo o njegovi izročilni zadevi. Gre se še vedno za različne tožbe več „Nemcev", ki se čutijo žaljene na svoji časti, ker je lani dr. dr. Kukovec vložil več predlogov za preiskavo proti gotovim osebam, katere se je nujno sumilo, da so se udeležile septemberskih izgredov v Celju. Dr. Kukovec se je lani edini te zadeve lotil s slovenske strani in ker se je vsled znane slovenske nemarnosti nabralo pri nekaterih premalo dokazov, ga zasledujejo sedaj ti častivredni možje zaradi razžaljenja časti. Zadeva se vleče že celo leto in Nemci doslej na veliko žalost naših patrijotičnih klerikalcev še niso ničesar opravili. Saj so celo zasmehovali dr. Kukovca, kateri se je pri tem samo Žrtvoval! Dr. Kukovec se danes sicer izročitvi ni branil, dokazal pa je Nemcem ne-konsekvenco, ker ga izroče v politični zadevi. Došlo je do hudih spopadov med njim in dež. posi. Wastianom, tekom katerih je padla marsikatera značilna o celjski policiji in septemberskih izgredih.
Kranjski deželni zbor
o Ljubljana, 12. okt. (Brz. N. D.) Kranjski dež. zbor je imel včeraj l71/2-urno sejo, da je konečno bila poražena tehnična obstrukcija narodno-na-prednih poslancev. Seja se je pričela ob 8. uri zjutraj in je trajala z eno-urnim - prestankom opoldne -in zvečer do pol 2. ure ponoči. Deželni glavar Šuklje je bil konečno popolnoma utrujen, ker je večinoma sam predsedoval. Glavarjev namestnik bar. Lichtenberg je namreč že dopoldne izjavil, da odloži izpolnjevanje svojih predsedstve-nih dolžnosti zaradi slabega zdravja (!) Slovenski naprednjaki so oskrbovali svojim obstrukcijskim govornikom potrebna okrepčila in so z dolgimi aplavzi omogočevali, da so govorniki se tudi lahko okrepčali. Klerikalci so med ob-strukcijskimi goovori zapustili dvorano in so pustili samo nekaj straž notri; mudili so se v bifeju. Ob 11. so nar.-napredni govorniki končali in na to je dal Šuklje glasovati po 10 minutnih pavzah samo o onih predlogih, ki so vsebovali po njegovem mnenju res kako spremembo; druge predloge je kratkomalo na nasvet poslanca Kreka prezrl.
o Ljubljana, 12. okt. Neki klerikalni časnikar je napravil tekom seje z galerije nekaj opazk; nato sta zahtevala posi. dr. Tavčar in dr. Triller, da se tega žurnalista izžene iz zbornice zaradi motenja razprav deželnega zbora. Šuklje ga je dal na to izgnati. Ob 11. uri ponoči je bilo končano 3. branje lovskega zakona. V tem trenutku sta vložila dr. Tavčar in dr. Triller celo množino nujnih predlogov; dež. glavar Šuklje je pa odklonil razpravo o teh nujnih predlogih. To protipostavno ravnanje je naprednjake znova razburilo in začel se je strašen
nemir. Dr. Tavčar je klical: Ali živimo pod žezlom njegovega veličanstva cesarja, ali pod žezlom njegovega veličanstva pl. Šukljeja? — Slišali so se klici: To je nasilje! Šuklje je prelomil, svojo prisego! To je zločin, posilstvo!
d Ljubljana, 12. okt. Šuklje je na to nadaljeval razpravo o ostalih 49 točkah dnevnega reda. Dr. Tavčar je na to izjavil v imenu svojih somišljenikov: Ta deželni zbor je karikatura postavodajnega zastopstva. Ako imate veselje v takih razmerah delati, potem vas pri tem ne bodemo motili."' Na to so narodno-napredni poslanci korpora-tivno odšli, le posi. Gangl je še ostal v kuloarjih. Ko so odšli napredni poslanci, so prišli v dvorano Nemci in so se u del ež e v ali na-daljnih razprav. Klerikalcem so se morali za obsojo lanskih septemberskih izgredov v Ljubljani in za pohvalo nemških tolovajstev v štajerskih mestih pokazati hvaležne! Po odhodu nar.-näprednih poslancev se je dovršilo razpravljanje o dnevnem redu.
d Ljubljana, 12. okt. Naprednjaki pripravljajo javen protest proti klerikalnim nasilstvom v deželnem zboru. Predvsem se bode vršilo več protestnih shodov v Ljubljani.
d Ljubljana, 12. okt. Današnja seja se je pričela ob 12. uri. Razpravlja se o noveli občinskega reda in občinskega volilnega reda. Naprednjaki nadaljujejo danes tehnično obstrukcijo. Doslej so govorili dr. Triller, Gangl in dr. Vilfan.
Volitve na Goriškem.
v Gorica, 12. okt. Pri nedeljskih volitvah v skupini kmečkih občin so dobili: v slovenskem delu dežele: na Krasu: naprednjaki dr. Gregorin 562, Abram 309, Štrekelj 295 glasov; klerikalca dr. Stepančič 506 in Zlobec 488 glasov; izvoljen torej dr. Gregorin, med klerikalcema dr. Stepančičem in Zlobcem ožja volitev. V Gorah: klerikalca dr. Gregorčič 874 in Kosmač 852 glasov; napredno-agrarna kandidata Vrto-vec 378 in Miklavič 413 glasov; izvoljena torej klerikalca; v goriški okolici: agrarno-napredni: Obljubek 1100, Klančič 1097, Medvešček 319 in Križ-man 751 glasov;klerikalci Berbuč 1307, Zega 1330 in Marinič 1333 glasov;socijalisti so dobili 17—18 glasov;
Izvoljeni so torej klerikalci. V slovenskem delu dežele je torej doslej izvoljenih 8 klerikalcev in« 1 napred-njak; 1 klerikalec bo izvoljen še v ožji volitvi. — V laškem delu dežele so dobili v nedeljo klerikalci 366, 370 in 390 glasov, liberalci 317, 323 in 333. Zmagali torej klerikalci.
Govor mladočeškega poslanca Maštalka.
v ličin, 12. okt. V Kopidlnem je govoril minulo nedeljo drž. posi. Maštalka. Izjavil je med drugim, da more položaj zboljšati le popolna sprememba sistema. Akoravno se Čehi spomladi niso udeležili obstrukcije, se utegne vsled nemških in vladnih nasilstev zadnje mesece to spremeniti. Državni zbor je v resni nevarnosti ; vendar pabi razpust ne prinesel nobenega zboljšanja položaja. Govori se, da je bodoči ministerski predsednik dr Ernest pl. Koerber. To bi pa pomenilo za Slovansko jednoto udarec v obraz
Dr. Milovanovič na potovanju po Evropi.
v Beligrad, 12. okt. Minister za zunanje zadeve dr. Milovanovič nastopi jutri svoje potovanje po Evropi. Gre na Dunaj, v Berlin, Pariz in Rim. Baje se gre za to, da bi lahko kralj Peter obiskal te dvore.
Ferrerjeva smrt.
v Cerbere, 12. okt. Revolucijonar Ferrer bode jutri ustreljen.
Društvene vesti.
a Društvo za tujski promet, Raj-henburg. V nedeljo. 17. vinotoka priredi „Društvo za tujski promet" v Rajhenbnrgu v vseh prostorih restavracije „Unschuld" veliko vinsko trgatev z zanimivim sporedom. Godba Napolitan. Ples. Začetek trgatve točno ob 5. uri. Vstopnina za osebo 80 vin., obitel 2 K.
Tržne cene.
11. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Poročila iz inozemstva niso bila vzpodbudna in zato se je malo prome-tovalo, ali tendenca se je dobro držala pod vplivom budimpeštanskih poročil.
Sladkor. Trst, 11. oktobra: Centrifugai Pilés prompt K —'— do K —'— za november - marec K 303/4 do K 325/s. Tendenca uporna.
Sladkor. Praga: 11. okt. sur. sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 25'70. Tendenca mirna. — Vreme: kalno.
Budimpešta, 11. okt.Svinjadr ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 147—149 v, mlade, lahke 146—146 v. zaloga 27.550 komadov. Prignano 595 komadov, odgnano 946. Ostalo torej 27.199 komadov. Tendenca prijetna.
B u d i m p e š t a, 11. okt. Pšenica za oktober K 14.44, pšenica za april K 14'18, rž za oktober K 9'72, rž za april K 10 09, oves za oktober K 7'63r oves za april K 771, koruza za maj K 6'98.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi zmerno, tendenca se drži. Prometa 20.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica početkom 5 v višja, drugo pa vse nespremenjeno. Vreme: lepo.
Edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strašek v Celju
priporoCa svojo veliko zalogo vsakovrstnih Čevljev in galoš za dame in gospode, kakor tndi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber Čevljev za jesensko in zimsko sezono. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in toCna.
Daje se>tudi na obroke. 84 4-2
9HT0N S9RC
=± v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
■J Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.

in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
na ČeSkem. — Vzorci franko. —