THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ------- -* ŠTEV- (No.) 27.__CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. FEBRUARJA — THURSDA Y, FEBRUARY 192Ž1 LETNIK XXXVII. NIKARAGUANSKI UPORNIKI UGRABILI PREMOŽNEGA DOMAČINA, KER JIM NI IZROČIL ZAHTEVANE SVOTE. — V WASHIGTONU NAPADAJO COOLID-GEVO ADMINISTRACIJO RADI VMEŠAVANJA V NIKARAGUANSKE RAZMERE. Managua, Nicaragua. — Iz Jinotega je prišlo semkaj poročilo, da je postal general Au-grustino Sandino, poveljnik ni-karaguanskih upornikov zopet aktiven. Domnevalo se je, da se bo zbal, ko so čete Strica Sama pokazale veliko bojevi-tost in trden sklep, da bodo o-bračunali z njim. Vsak se poteguje za svoje — tudi Sandino ve zakaj se upira, le žal, da ne uvidi, cla naloge ne bo mogel izpeljati, temveč, da vodi svoje ljudi in sebe v pogubo. Te dni so uporniki ugrabili nekega premožnega domačina, ki ima velika zemljišča, kjer prideluje kavo. Ugrabili so ga radi tega, ker ni hotel izročiti upornikom $2,000, katere so zahtevali, kot davek. Sandino-vi možje so tudi zajeli več tovornih voz kave, ko so se pomikali po cesti od Jinotega proti Leonu. Kolikor je znano, nameravajo uporniki zasesti nove postojanke, in sicer v Chontale-su. Kraj je Sandinu dobro znan, ker tukaj se je bojeval, ko je divjala državljanska voj na. Te dni je bil ubit ameriški vojak, Frederick Perhamiz Keeseville, N. Y., ko je po nesreči eksplodirala ročna granata. Ranjen je tudi bil major Edward Reno, katerega so prepeljali v Manuguo. Washington, D. C. — V senatu se slišijo hujši napadi proti administraciji, radi vmešavanja v nikaraguanske zadeve, kjer Stric Sam vrši poli-cijsko službo, katera pa stane ogromne vsote denarja ameriške davkoplačeNavce. Po nepotrebnem so padle žrtve, koliko se jih pa bo nakopalo bolezni tam, in vsega tega bi ne bilo treba. Senator Borah, predsednik odseka za zunanje zadeve zahteva pojasnila od mornariškega tajnika Wilbu-ra. Tudi senator King je predložil resolucijo, v kateri zahteva, da se pojasni, kje je dobil predsednik Coolidge .pravico, da je poslal vojaštvo v Ni-karaguo, ne da bi v to privolil kongres. -o- SIAMSKA DVOJČKA LOČILI Marseilles, 111. — Dve milji od tukaj proti vzhodu, živita na farmi mlada zakonska, Frank in Mary Keller. 1. februarja se je oglasila štorklja in jima pustila dvojčka, deklici, zraščeni skupaj, tako, da se je ena in ista kri pretakala v obeh telesih. Starši bi radi videli, da bi ostali pri življenju. Eni so dali ime Mary, drugi pa Meta. Slednja je takoj pri rojstvu kazala vse živahnosti zdravega deteta, do-čim ni Mary kazala nobenih znakov življenja. Zdravnik je takoj spoznal, da je edino kar se da storiti,, da sd reši eno, obe loči. Operacija se je izvršila v Reyburn Memorial bolnišnici v Ottawi, ki se je posrečila. Dva dni zatem so že vzeli Meto domov zdravo. N0YA. PREGANJANJA KA-. TOLIČANOV V MEHIKI. Kjerkoli zvedo oblasti, da skupina katoličanov moli, že jih vojaki preganjajo, kakor razbojnike in dolžijo zarote proti vladi. Mexico City, Mehika. — Neznosne so razmere, v katerih žive mehiški katoličani. Kakor najhujše razbojnike jih preganjajo in mučijo, da je groza. Te dni so oblasti vrgle v ječo večje število katoličanov, katere so zasačili, ko so skupno molili v privatni hiši, ker so jih oropali cerkva. Zaprli so jih na podlagi obdolžitve, da so se shajali skupaj kot revolucionarji in kovali zarote proti vladi. Med aretiranimi je bilo največ mladih žena in deklet, kar je jasno, da je obdol-žitev oblasti krivična in le krinka, pod katero hočejo uničiti vse, kar je katoliškega. Kjerkoli se pojavi kakšna skupina mehiških banditov, ki ropajo in morijo, že so tega krivi katoličani. Vsi, ki niso zadovoljni s sedanjo vlado in se upirajo njenim naredbam, so po mnenju oblasti, katoličani. Resnica je, da je večina ljudi s Callesovo vlado nezadovoljnih, če so katoličani ali pa tudi ne- V Silao, v državi Guananju-ato, je stal na hribčku, kjer se je videl daleč naokoli, lep kip, ki je predstavljal Kristusa na križu. Ta monument je bil mehiškim' katoličanom zelo pri srcu — marsikatero proseče oko vernika, se je obračalo tja, s kakšno prošnjo — zdaj pa je tam le kup ruševin. Sirovine, zveri v človeški podobi, so kip z dinamitom razstrelile. -o- FRANCIJA HOČE OBDRŽATI PODMORNIKE. Predlog državnega tajnika Kellogga za uničenje pod-mornikov naletel v Franciji na gluha ušesa. —o— Pariz, Francija. — Kakor je že bilo poročano, je državni tajnik Kellogg predlagal, naj bi se vse narode na svetu privedlo do tega, da bi se zavezali, da se v slučaju vojne ne bodo posluževali podmornikov, in iste zavrgli med staro šaro. Francija predlog ne podpira, in sicer iz tega stališča, ker podmorniki so orožje, s katerim se mali narodi zavarujejo proti tistim, ki imajo velike mornarice. Francija se čuti varno le, dokler ima potrebno število podmornikov, zato pa jih ne bo zavrgla, dokler ne bo Anglija zmanjšala svojo moč na morju,1^pa tudi Amerika, ki namerava še zdaj zgraditi veliko število novih bojnih ladij. •--o*- Širite amer. slovenca! ----------—— —~~ __f-J Col. Charles Lindbergh, ki je prvi preletel z letalom Atlantik, bo najbrže deležen časti, da bo njegova slika, kako je pristal v Parizu, na praznem prostoru, ki ga vidimo na sliki, v Kapitolu v Washingtonu, kjer so slike velikih dogodljajev v ameriški zgodovini. PRAZNO MESTO ZA LINDYJA. S PANAMERIŠKE KONFERENCE. Delegati v Havani predlagajo letalsko pogodbo in mednarodne ceste. — Vse se dela za tesnejše zbližanje med ameriškimi republikami. Havana, Kuba. — Henry P. Fletcher, delegat Zedinjenih držav na panameriški konferenci, je voditelj gibanja za letalsko pogodbo, da bodo a-meriške republike zvezane z zračnimi progami, pa tudi z dobrimi cestami za avtomobile. Naravno, da se za kaj takega potegujejo delegati -Zed. drž., ker take pogodbe tesnejše zbližujejo narode, v tem slučaju narode ameriških republik, od tega zbližanja pa seveda računajo na največji dobiček veletrgovci in indu-strijci v Zed. drž. Pred otvoritvijo šeste panameriške konference so se sosedje Zedinjenih držav nekoliko odtujile Stricu Samu. kar so takoj občutili veletrgovci in industrijci. Delegati Združenih držav pa zdaj na konferenci v polni meri vršijo svojo dolžnost, in gladijo pot k zbližanju. Panamerikanizmu največ škoduje dejstvo, da se do nekaterih krajev Latinske Amerike pride lažje iz Evrope po morju, kakor pa iz Zed. drž-po zraku ali po suhem. Zato pa je Fletcherjev predlog na mestu. Pogodba bo pa morala biti sestavljena tako, da se bo vposteyalo prepoved Združenih državah, po kateri ni letalcem dovoljeno letati nad u-trdbami panamskega prekopa. -o- ZA 4 ODSTOTNO PIVO IN 12 ODSTOTNO VINO. Washington, D. C. — Poslanec Berger je predložil predlog, v katerem' predlaga, naj se prohibicijska postava v toliko modificira, da bi se dovolilo 4 odstotno pivo in 12 odstotno vino. -o-- GROZEN ClN MATERE IZ OBUPA. Cleveland, Ohio. — Mrs. E-leanor Presley, stara 32 let, je z obrisačo zadavila svoje tri tedne staro dete. Ko so jo prijeli, je rekla, da je to storila iz obupa, vsled revščine. COL. CHARLES LINDBERGH V HAITI. Lindy prispel s pošto od vlade v Santo Domingo za Port-au ; Prince in Havano. — Sprejet je bil od Številne množice. Port Au Prince, Haiti. — Col. Charles Lindbergh, je prispel iz Santo Domingo semkaj, natanko ob določenem času. "Spirit of St. Louis" je množica uzrla ob 1.30 v ponedeljek popoldan in kmalu zatem, je že drzni letalec pristal na določenem prostoru, navdušeno pozdravljen od številne množice, katera je imela ta dan za praznik. Ko je Lindy stopil iz letala, je položil predsebe poštno vrečo, kakor nekdai, ko je še bil pilot poštnega letala. Topot je pa imel v vreči pošto vlade Santo Domingo za Port-au Prince in Havano. Sprejem je bil, kakor povsod, prisrčen. Predsednik B.orno je I pozdravil letalca — "veliki! svetovni junak in smehljajoč osvojevalec mirovne misije", tako je predsednik nagovoril junaka zraka. Mile Yvonne Mathon, nečakinja predsednika, je letalcu nodarila šopek svežih cvetlic. Predsednik mu je pa pripel na prsi odlikovanje in ga prisrčno objel. Nato je povabil predsednik Lindyja v svoj avtomobil in parada se je pomikala po ulicah mesta, ki je bilo v zastavah. -o- DRZEN ROP. Washington, D. C. — Štirje roparji so napadli Peoples & Drovers banko; uslužbence so prisilili, da so legli na tla, na-. kar so prebrskali blagajno in I pobegnili s plenom v znesku $225,000. -o- ČEBELE — MORILKE. Sao Paulo, Brazilija- — Čebele so napadle na farmi Seba-stiana Kepa, ki so ga tako močno opikale, da je na mestu umrl. Na pomoč je prihitela Kepova hči, katero so tudi tako obdelale, da je umrla. Nato so napadle in umorile dve kravi ; pičile so tudi več delavcev, ki so se nahajali v bližini. KRIŽEM SVETA. — Miami, Fla. — V tukajšnjem mestu je več bančnih zavodov zaprlo svoja vrata. V ponedeljek je bil veliki naval na First National banko, ker so se ljudje, ki imajo tam hranjene svoje prihranke, bali, da bo tudi ta prenehala s poslovanjem. — Chicago, 111. — Štirje banditi so napadli voznika trucka Marks Bros. kompani-je, ki je vozil cigarete za neko kompanijo. Voznik se je moral umakniti, banditi so se pa s tovorom, vrednim $15,000, neznanokam odpeljali. To se je zgodilo na Blue Island ave-, blizu-18. ceste. — Pariz. Francija. — V tu-j kajšnjem razvpitem mestu tudi čistijo lokale, kjer se ponoči shaja razna sodrga, ki si podnevi ne upa na dan. V eni noči so policisti aretirali 2000 oseb. — Colon, Panama — Ladja za letala, last Strica Sama, Saratoga, je vzlic svoji teži in velikosti, srečno preplula skozi Gatum zatvornice v panamskem prekopu. — New York, N. Y. — Leta 1927 je 'Commonwealth Fund' izdal za pomoč bolnim otrokom in za zdravstvene pripomočke $1,100,000. Fund se je ustanovil leta 1918 s $10,000,-000, katere je darovala v ta namen pokojna Mrs. Stephen V. Harkness. — Sleepy Eye, Minn. — James Jensen, star 33 let, je bil zaljubljen v 13 letno Lillian Allen, katere oče je pa seveda bil proti temu. Jensen je v jezi ustrelil dekleta, očeta in sebe. — Baltimore. Md. — V tukajšnjem mestu so drzni tatovi ponoči obiskali hiše treh milijonarjev in odnesli različnih dragocenosti v vrednosti $30,-000. , — Scales Mound, 111. — Te j dni je tukaj obhajala svoj 102 rojstni dan, Mrs. Jane J%ckson, najstarejša ženska v severoza-padnem delu države Illinois. — Des Moines, la- — Iz nepojasnjenega vzroka je ustrelil 52 letni Charles Marsh, svojo znanko, Mrs. Alice Green, staro 54 let. Predno so ga mogli prijeti, je tudi sebi s kroglo končal življenje. — Moskva, Rusija. — Vsi pogrebni zavodi v Rusiji so v privatnih rokah Cene pogrebom so tako visoke, da se je ljudstvo začelo pritoževati in . zahteva, naj se ta podjetja vzame privatnikom. — Washington, D. C. — Zgodovinsko poslopje, rezidenca Alberta Gallatina, drž. tajnika pod predsedstvom Ma-disona, v bližini Greenboro, je bilo v nevarnosti pred uničenjem od ognja, ko je v bližini gorela neka šupa. Ogenj so le s težavo pogasili. — Berlin, Nemčija. — Nemški farmarji še vedno bojkotirajo, ker na vsak način hočejo dobiti potrebne kredite, za po-vzdigo poljedelstva. — Angora, Turčija. — Turška vlada je prišla do sklepa, da bo v deželi zavrgla arabski alfabet in g* nadomestila z la-titnskim. Iz Jugoslavije, GRŠKI ZUNANJI MrNISTER ZA POGODBO MED POSAMEZNIMI DRŽAVAMI. — MIHALOKOPULUS NAPOVEDUJE JUGOSLOV. -GRŠKO POGODBO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. i -O grško-jugoslovauskih odno-šajih. Grški zunanji minister Mi-halokopulos je imel v Solunu pomemben govor o grško-ju-goslovanskih odnošajih. Začel je z odpovedjo zvezne pogodbe po Jugoslaviji in izjavil, da je takrat kot šef kabineta odkrito obrazložil, kako visoko ceni Grška zvezo. Če pa bi se Jugoslavija na novo orientirala, mora tudi Grški biti mogoče ogledati se po kaki drugi zvezi. Med pogajanji za obnovo so se pojavile nesprejemljive jugoslovanske zahteve glede odstopa ozemlja, o čemer ni bilo mogoče razpravljati; potem pa je prišla nesrečna diktatura v Grški, ki je kljub soglasnim protestom političnih strank, diplomacije in vojaštva sklenila znano grško-jugoslov. pogodbo, ki je popolnoma izdala grške interese. Tako so vse stranke narodne skupščine pogodbo odklonile in s svojim odločnim nastopom najbolje služile miru in narodnim interesom. Mihalokopulos je izjavil: Z veseljem bi sprejel sklicanje konference, na kateri bi delegati Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske in Romunije, da, celo Bolgarske in Madjar-ske razpravljali o olajšavah mednarodnega trgovinskega prometa v Solunu. Nato je grški zunanji minister govoril o dogodkih, ki so sledili odpovedi zvezne pogodbe z Jugoslavijo, posebno o tiranski pogodbi in o albansko-italijanski zvezi. Rekel je: Ce se pod formulo: "Balkan balkanskim narodom" misli iz-ključenje vpliva vsake druge države na Balkanu, ni proti temu nič oporekati. Ce pa bi eden izmed balkanskih narodov imel prevzeti takorekoč varuštvo na Balkanu, bi se morala ta formula brezpogojno odkloniti. Glede balkanskega pakta ne vidi prav nobene možnosti uresničenja. Balkanski Locarno bi nudil smešno sliko, da bi Grška, Romunija in Jugoslavija na eni strani predstavljale 30 milijonov ljudi napram 6 milijonom Bolgarov na drugi strani, in če bi že, kar pa je še zelo dvomljivo, kaka velesila prevzela vlogo garan-tinje, bi samo ona dobila poseben vpliv, kar se mora tudi odkloniti. Nasprotno predlaga Mihalokopulos kot boljšo rešitev, da po dve balkanski državi skleneti pogodbo, pri čemer naj bi se začelo z gršl^o-jugo-slovansko pogodbo. Grška je pripravljena dati Jugoslaviji trgovinske olajšave, ne more pa dovoliti nobenega zmanjšanja svojih suverenostnih pravic ali trgovinskih interesov. -o- Nesreči. V mariborsko bolnišnico je bila prepeljana 17Ietna Lilija Anica, dijakinja, ker si je pri-sankanju nalomila rebra. — 181etni Orosel Jože, Žagar pri lesnem trgovcu Lešniku v Sv. Lovrencu na Pohorju, je tako j nesrečno padel, ko so ve lili de-I bla v dolino, da mu je zmečkalo nogo. Prepeljan je bil v mariborsko bolnico. -o- Umrl je v Krškem g. Janez Golob, bivši večletni župan, vesten tretje-rednik, zaveden pristaš SLS, nevpogljiv kremeni! značaj, velik dobrotnik župne in samostanske cerkve.— V Šmartnem ob Paki je umrl g. Franc Pirto-šek, gostilničar, vinski trgovec in posestnik, dobro znan posebno po svoji vinski trgovini po celi Gornjesavinski dolini. Trpel je dolga leta na mučni bolezni — jetiki. -o- Zagonetna smrt branjevke Katarine Dežman v Zagorici pri Bled u pojasnjena. Dne 11. jan. 1028 zjutraj so našli 601etno branjevko Katarino Dežman v Zagorici št. 67 pri Bledu v njenem stanovanju mrtvo. Iver so v veži našli sekiro, po sobi pa je bilo vse» razmetano, so sumili, da je bi! na Dežmanovi izvršen roparski umor. Orožništvo je nato obve-i stilo sodišče in zaprosilo ljubljansko policijo '/.a tehnično pomoč; okolico mrtve branjevke je pa dotlej pustilo popolnoma nedotaknjeno in dobro zastraženo. — Pri lokalnem ogledu se je ugotovilo, cla na truplu Dežmanove ni nobenih znakov nasilnosti ter tudi po drugih o-kolnostih ni bilo soditi, da bi bilo oropano stanovanje. Zdaj poročajo, da je sodna obdukcija dognala, da je Dežmanova umrla naravne smrti. — S tem je toraj odstranjen sum roparskega umora ter se bo prebivalstvo blejske okolice, ki je bilo vsled vesti o roparskem umoru zelo vznemirjeno, zopet pomirilo. Smrtna nesreča na železnišM progi. V Zagrebu je lokomotiva povozila I. Sekuličevo, ženo o-pankarja. Bila je na mestu mrtva. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitki izplačana, ako se posiužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din _____________________$ 9.40 1,000 Din____________ 18.50 2,500 Din_______46.25 5,000 Din____92.00 10.000 Din_______182.00 100 Lir _______________________$ 6.10 200 Lir __________________________$11.90 500 Lir ____________________$28.75 1000 Lir........................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvriujejo po pošti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAK&AJSEK & ČEfiARK, 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. N. Y. AMERIKAKSK1 SLOVENEC I*""" ■!■ i ■■ i fui jj I Četrtek, 9, februarja 1928. « AMEKIKAI^SKI SLOVENEC PtvHp &K$*tarejji docentki lilt The First and the Oldest Slove-S Ameriki* nian Newspaper in America« ITrtllliljto fots JJ91, SRUbliahed 1891. Izbajs vpsk dan runa nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-iMdeljkOT ta dneror po praznikih. day and the day after holidays. Lsdafa in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. NtflpV imHliHn i in uprave: Address of publication office: 1&0&W. 22nd 6k, Chicago, III. 1849 W. 22nd St.f Chicago, 111. JTtf&ffi; CANAL Q098 Phone: CANAL 0098. NfcXt&nina: Subscription: Zt ttb A ---- ^nfl For one year________$5.00 W^g ' ~ 2,50 For haH a year____ jZa CwfeagD, Sam do la Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za ceijo leto n., For one year —...... ...$6.00 Za pcfl tita -r 3.00 For half a year_____ 3.00 POZOR«—Številka pel eg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listo. -... —■ ■,,m ■■■" 11 1 - ■-:--- DOPKI vMtoegtt pomena za hitro objay° morajo biti doposlani na ured-niitW) vsaj daft ft pbl pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do Setrtka dbpcldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov eteddIStvo vraftsu _ BllUQ0 A3 ««COfld class matter November 10, 1925, at the post office at Cbfci«), HfiR«3», flnder the Act of March 3, 1879. Krizo v nemški kovinski industriji rešila vlada. Grozeči boj v nemški kovinski industriji se je preprečil z razsodbo delavskega ministrstva. Prizadetih bi bilo preko 250,000 delavcev. Kakor znano, sta bili dve vprašanji, ki sta zahtevali rešitve: izvedba osemurnega delovnika (sistem treh sihtov) v topilnicah in zvišanje plač v vsej železni in železo predelujoči industriji. Zahtevano povišanje plač je bilo združeno z zmanjšanim delovnim časom. Ker se nasprotujoči si stranki, delavci in podjetniki, sami nista mogli zediniti, je posegel vmes delavski minister. (Naša vlada v Washingtonu ima tu vzgled, kaj bi morala sama storiti glede premogarske-ga vprašanja.) Od njega imenovano razsodišče je najprej sporni vprašanji izvedbe osemurnika in povišanje plač ločilo in postavilo vsako zahtevo zase. Glede delovnega časa se je glasila razsodba, da se s 1. januarjem 1928 uvede osemurnik. Termin uvedbe v posameznih obratih je različen. Vsekakor pa se mora uvesti v teku tega leta osemurnik povsod. Termine u-vedbe v posameznih podjetjih določajo inšpektorji dela. To odločbo so vzeli podjetniki, dasi gotovo zelo neradi, vendar na znanje, medtem ko so odločbo o plačah odklonili. .Enako so storili delavci. Tedaj je proglasil delavski minister dr. Brauns odločbo razsodišča za obvezno. S tem je bil boj formalno končan. Razsodba pomeni nekako kompromisno rešitev. Posamezni podjetniki še sedaj mislijo ustaviti obrate, a si bodo gotovo premislili, posebno še sedaj, ko so široke , mase ljudstva radi tega boja precej razburjene, ker je bilo brutalno postopanje podjetnikov le preveč očitno. Zopet je bilo slišati zahtevo po socializaciji železne industrije. l)a delavstvo vendar ni izšlo iz boja oškodovano, je gotovo delo strokovnih organizacij. Boj pa bo šel še dalje. Kapitalisti bi tudi v Nemčiji na vsak način radi prišli na predvojno zeleno vejico. Zato že pripravljajo boj proti delavskemu ministrstvu, ki da je strogo enostransko — socialistično. Tudi na državno upravo vobče si hočejo pridobiti zastopniki kapitala odločilen vpliv. Zato se vrši del boja tudi na politični pozornici. t Gotovo, da ima vsak tak izid boja precejšnje posledice tudi izven meja Nemčije, za vso evropsko kovinsko industrijo in s tem za vse delavstvo, posebno pa še kovinarje. Ako bi v Nemčiji še sedaj ne obveljal osemurnik, bi to imelo slabe posledice za delavstvo, kovinarje, v vseh onih državah, kjer se osemurnik že dejansko izvaja. --o- Vsa svetovna politika se suče okrog olja Skoraj nobeno vprašanje ne igra v svetovni politiki tako velikanske vloge, ko boj za petrolejske vrelce. More se reči, da je to osrednje vprašanje vse svetovne politike, ki določa tako angleško politiko proti sovjetom, ki je izvor vseh koloni-jalnih sporov. V posebnem članku "Matina" poroča Sauerwein podrobnosti o boju za mezopotamske petrolejske vrelce. Vsled neverjetne lahkomišljenosti je Clemenceau zamudil ugoden trenutek in prepustil Angliji vse mezopotamske petrolejske vrelce in ni zasigural Franciji ni to, da se mora napeljava petro-lejskih cevi končati na francoskem ozemlju. Aprila meseca leta 1910 je bila v San Remo sklenjena pogodba, ki je Franciji zasigurala četrtino mosulskega petroleja. Vsled nastopa! Amerike se je izvedba te pogodbe zavlekla in Anglija je morala del svojega deleža odstopiti Ameriki. Po mnogih poga- janjih se je končno posrečilo Franciji, da je bilo njej zasigu-ranih 23% odstotkov v^ega mosulskega petroleja, kar daje letno okoli 850,000 ton surovega olja. Poleg tega pa ima Francija po pogodbi v San Remo pravico soudeležiti se pridobivanja petroleja v vseh angleških kolonijah in pa v Rumuniji. Kot protikoncesije pa je morala Francija priznati isto pravico Angliji v svojih kolonijah. Istočasno so bila tudi zaključena pogajanja glede napeljave cevi iz mozulskega petrolejskega ozemlja na pristanišče v Sredozemskem morju. Francija se je silno trudila, da bi se končala napeljava v Alexandrettu, pristanišču Sirije. Svojega namena pa ni mogla doseči, temveč bo zgrajena v Haifi, britanskem ozemlju. Pristanišče v Haifi bo tako izpopolnjeno, da bo eno največjih na svetu. Njegova vodna površina bo znašala 80 hektarjev (Bremen in Hamburg imata skupno 115) in globočina bo znašala 10 metrov, en meter več kakor znaša globočina Sueškega kanala. Pristanišče bo gotovo v treh letih in bo veljalo okoli 100 milijonov dolarjev. Glavni dobiček bo od tega imela "Haife Bay", družba judovskih kolonistov, ki je lastnik zemlje ob novem pristanišču. Če pa ni imela Francija tu uspeha, pa je dosegla, da bo Hedžaška železnica v polovico pod njeno upravo in njena last. Ta železnica bo vezala francosko Sirijo in Palestino z Arabijo. Ibn Sand se je na vse načine trudil, da bi postal solastnik železnice, toda Angleži so ga odnnili in da so imeli lepši vzrok, so sklenili že omenjeni dogovor s Francijo glede te železnice. Zahteve Ibn Sanda, da pride ta železnica, ki je posebne važnosti za mohamedanske romarje v Meko in Medino, pod upravo panislamskega mednarodnega odbora, je torej padla v vodo. Petrolejski magnati določujejo svetovno politiko. ZLjiri 'iJpLkYI--v. ~ ,_ j*firc:»ž.A~' ■fxwffi 1 ___""-T^Tvf-frTi"^-- iMirTffffiT"j? fT. KAJ JE NOVEGA PRI SVETEM ŠTEFANU? / Chicago, 111. Zadnjo nedeljo imelo je svoj dan društvo sv. Štefana št. 1 KSKJ. Popoldne je imelo v zgornji dvorani bogat program pomešan z govori, pevskimi nastopi itd. Zvečer pa se je vršila maškaradna veselica. V spodnji dvorani pri znanem Finž-garju, ali kako že imenujejo dotično gostilno, pa so se zabavali naši možaki in fantje, žene in dekleta, da kaj. Saj je vinograd svetoštefancem letos dobro obrodil. Mrs. Omerzel pa je s svojim kuhinjskim štabom pripravila tako okusno pečenko, klobasice in druge dobre stvari, in kdo bi se v takem kraju ne.veselil, kdo bi ne bil dobre volje. Pa če je še "frmonka" zraven, hej, potem človeka začno še- podplati srbeti in zabava je popolna. Popoldne, kakor sem že omenil, , . i je imelo društvo bogat program v zgornji dvorani. Nastopali so razni govorniki, pevci s pevskimi točkami, nastopile so svetovno znane "Ukalele" dekleta s slavne ameriške Vrhnike Waukegana, znani Wau-kegan Trio, naši vrli koroški fantje od Žile, ki so zapeli par prijaznih domačih narodnih pesmia, nastopili so hrvatski tamburaši in zasvirali par tako lepih komadov, da jih kar z odra nismo pustili. Ej, pa da ste videli našega humorista Mr. Fajfarja, kako je pel svoj ku-plet. In pa "kenigrufarski" in "pokarski" kvartet, vsemu temu smo se morali smejati, da bi kmalu popokali. Zraven pa je bilo par tudi zelo pomembnih prizorov, kot predstavljanje matere Jednote. Take slike so zelo pomenljive, ker pokažejo javnosti značaj podpornih društev in organizacije. Prire- ditev je uspela vsestransko zadovoljivo in svetoštefanci so je gotovo prav veseli. Program popoldne je vodil Mr. Michael Železnikar zelo spretno. Prireditev je dosegla velik uspeh v moralnem in finančnem oziru. Prihodnjo nedeljo, dne 12. februarja, pa se pokažejo naši Alojzijevci od št. 47 KSKJ. Tudi ti imajo zasnovan bogat in pester program za prihodnjo nedeljo. Mr. Gottlieb, tajnik društva sv. Alojzija, ima zamišljene za v nedeljo take skrivnosti, da jih pred nedeljo na noben način ne izda. Kaj bodo vse imeli, bomo morali iti pač gledati v dvorano. Mr. Kozjek je pa postrani izdal svoje skrivnosti, namreč, da bo pri "Finžgarju" v spodnji dvorani zopet tako fletno in vse "lustik", kakor že zlepa ne. — Kaj drugega, kakor moramc se prepričati, če bo vse to res. Zato bomo šli prihodnjo nedeljo zopet vsi v šolsko dvorano. Chicažan. -o- KAKO POROČAJO RESNICOLJUBI? Detroit, Mich. V Detroitu se je naselil nov resnicoljub, "Delavec". Kako je s tem listom, bo marsikomu znano in ni vredno tu kaj več navajati. Številka preteklega tedna je bila poslana tudi podpisanemu. Prav, sem vsaj imel pi-iliko videti, kakšna roba se izdeluje v naši novi fabriki na Artillery. Uspeh pregleda je bila ugotovitev: izdeluje se pisana roba domišljavosti, nevednosti, baharije, zapeljevanja, laži. Da, tudi laži! Sicer to ni nič novega v takih in podobnih fa-brikah in kdor bi hotel registrirati vse dokaze za to trditev, bi imel polne roke dela. Toda v našem slučaju gre za stvar, ki zanima zadnje čase Vves svet. Vredno je, da se pri njej pomudimo. "Delavec" poroča — "poroča" pač kot menda samo on zna —.o znanih poizkusih ze-dinjenja med anglikansko in rimsko katoliško cerkvijo. U-gotavlja, da je papež v javni encikliki Zavrnil vsako pogajanje in pozval Anglikance, naj sprejmejo popolnoma neokrnjen katoliški nauk — to, cla je edina možnost za zedinje-nje. Dalje pravi, da so Angli-kanci v odgovor papežu objavili svoje dogovore in pogajanja z rajnim kardinalom Mer-cier-om, ki da je bil vse drugače pripravljen za popuščanje, nego Pij XI. Tako so se celo bili dogovorili med seboj, da se bo opustil nauk o resnični pričujočnosti Kristusovi v sv. Rešnjem Telesu, da se zedinje-nje olajša. Papež je, pravi Delavec, na to odgovoril, da kardinal Mercier ni bil pooblaščen za sklepanje pogodb in je delal na svojo odgovornost, kar je delal. In še pravi "Delavec", da je sedaj Mercier pač mrtev in zato ne more papeža postaviti na.laž. Res, škoda! Kdo bi bil tega bolj vesel ko ravno naš preljubeznivi "Delavec"? Omenim naj še, da je pri tej priliki "Delavec" prav v duhu "Prosvete", svoje na videz hude nasprotnice, z enim samim udarom "razveljavil" in "ovrgel" vero v sv. Rešnje Telo, kot jo uči katoliška Cerkev. — No, sedaj ne bo več težav za zedinjenje z Anglikanci! Saj upam, da so "Delavca" poslali tudi gospodu papežu v Rimi Edina škoda je, da kardinala Mercier-ja ni več med živimi! Ta bi imel sedaj zaslombo! Tako je torej poročal "Delavec". Nesreča je pa hotela, da tudi drugi listi te dni objavljajo one prej omenjene dogovore med Anglikanci in rajnim kardinalom o možnosti zedinjenja anglikanske in rimsko-katoli-ške cerkve. In v tistih poročilih se precej drugače bere. Mazač v "Delavcu" gotovo ne zna toliko angleščine, da bi pravilno bral, in še manj pozna slavnega kardinala Mercier-ja, da mu pripisuje kaj takega. Kardinal je živel izrazito svetniško življenje in le prečuden bi bil katoliški svetnik, ki bi rekel, da vera v resnično pričujočnost Kristusovo v sv. Rešnjem Telesu ni ravno nujno potrebna katoliškemu nauku! Dogovori so se vršili v mestu Malines na Belgijskem v letih 1921-1925. V mnogih točkah so ugotovili edinost nauka o-beh cerkva, toda za nas je tu zanimivo, kaj so skupno ugotovili glede vere v presv. Rešnje Telo. Tako-le se bere dobesedno : "Četrtič. Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Kristusa se resnično daje, jemlje in sprejema po vernikih; s posvetitvijo (konsekracijo) postaneta kruh in vino Telo in Kri Kristusova." Petič. Evharistična žrtev je prav tista kot žrtev na Križu, toda darovana na mističen, zakramentalni način . . ." * * * Te dogovore, ki se te%dni objavljajo po raznih listih vsega sveta, bo marsikdo lahko še marsikje dobčsfedno bral. Zato meni ni treba prav nič obžalovati, da je Mercier mrtev, ker je kaj lahko tudi še po njegovi smrti postaviti papeža na Artillery, po domače "Delavca" — na laž, prav grdo in prav nesramno! Rev. Bernard Ambrožič, OFM. -o- "LUMPACIJ VAGABUND" V COLLIN WOODU. Cleveland-Collinwood, O. Ni potrebno posebno povdar-jati zasluge kat. izobr. društva "Adrija" v Collinwoodu na kulturnem polju, kajti dejstva sama govore o prelepih uspehih tega priljubljenega društva. Vse igre, ki so bile dosedaj uprizorjene od "Adrije", so bile izvrstno izvajane in so nudile občinstvu z ozirom j a c >-slednost in taktiko igrovodje Rev. Milan Slajeta, najboljše-[ga razvedrila. Razen duševnega razvedrila, kojega smo bili pri igrah deležni, so nam uprizoritve nudile tudi marsikaj podučljivega. To so tedaj glavne točke, da so uprizoritve Adrije tako dobro obiskane. Višek popolnosti pa bo brez-dvomno dosegla tridejanska čarobna burka "Lumpacij va-gabund", katera se radi svoje vsebine imenuje tudi lahko "Zanikerna trojica". Ta veličastna veseloigra se bo vprizo-rila v svoji celoti v nedeljo, 12. februarja ob 7:30 zvečer v SI. Domu na Holmes Ave. Ne smemo pozabiti omeniti čarobnega kraljestva, ki bo v resnici naredilo na vsakega gledalca čaroben vtis. Pri igri nastopi nad 60 oseb, vsi v pestrih in čarobnih kostumih. — Vprizoritev je skozi in skozi prepletena z neprekosljivim humorjem spremljanim s petjem in godbo. Veličastnost in siguren nastop igralcev nam je popolna garancija, da lahko rečemo: take vprizoritve ni še videl Collinwood, ne Cleve-■ land: na ta način se ni še izvajala igra na nobenem odru slovenske Amerike. Vkljub ogromnim stroškom, ki jih zahteva vprizoritev celotnega "Lumpacija vagabun-da", ni kat. iz. dr. Adrija zvi-'šalo vstopnine, temveč je voči-gled slabim delavskim razmeram določilo najnižje cene, da se vsakemu nudi prilika prisostvovati pri tej zares zanimivi čarobni burki. Rojaki, nikar tedaj ne zamudite te udobnosti in pridite v nedeljo, 12. febr. zvečer v Slov. Dom na Holmes, Ave. * Karol Skebe. -o- ZANIMIVOSTI IZ BARBER-TONA. Barberton, O. V nedeljo zvečer, to je dne 12. februarja, priredi društvo "Domovina" v svoji dvorani igro "Veriga". Igralci so najboljši in poznani in ako še povem, da jih tudi naš Father Bombach muštra, potem veste sami, da jo bo vredno iti pogledati. Pred nekaj dnevi je bilo, zvečer, ko pride poulična kara do konca svoje poti na West Bar-berton. Ko vidi motorman, da se neki človek ne odzove za-(Dalje na 1. strani.) "The Black Czar of Mexico" je ime brošuri, ki jo je izdalo tiskovno društvo "E1 D i ari o de E1 Paso" v El Paso, Texas. Stane samo 15c posamezen izvod. Tucat izvodov pa $1.30. Ta brošurica navaja številna grozodejstva, ki so se izvršila na ukaz črnega carja Caliesa v Mehiki. Kako brutalno so vodili na morišča na sto in sto katoliških svečenikov in lajikov, samo zato, ker so*bili katoličani. Ne stari, ne novi vek takih grozodejstev ne pozna. — Kdor le more utrpeti svotico 15c, naj piše gotovo po imenovano brošurico na zgorajšnji naslov. Ko jo bo bral, se mu bodo ježili lasje nad zverinskim početjem Caliesa, katerega tako rada zagovarja tudi Zafrknikova flika na Lawn-dale. * * * Prehitro umiramo. — Te dni je izračunal neki računar, da če bi vložili, — poslušajte! — samo 6 centov na obresti po 5 in pol odstotkov na leto, bi čez 2500 let posedovali tako kepo zlata, kakor je velika naša zemlja. JJudje resnično prehitro umiramo. Ko bi živeli vsaj ene 3000 let, kaj! Mislite si, kako bogati bi bili, če bi vložili v "šparkaso" le borih šest centov! Če ni mačka doma, pravi pregovor, da se miši vesele. Chikaški župan menda uživa počitnice tam v južni Louisiani, v New Orleansu. Časnikarski poročevalec ga je vprašal to in ono o Chicagi, pa mu je neki odgovoril, da je preveč srečen in vesel, da bi se brigal ravno sedaj za Chicago. Doma pa ro-govilijo - suhaški zvezni agen-tje. V soboto večer so v Chicagi preiskali in zaprli 11 kabaretov in kavarn, v katerih so našli prepovedane pijače. Nekdo je rekel, da se bodo že kako poglihali. kakor se to vedno poglihajo. Mi to verjamemo in temu pritrjujemo. Dandanes se da na svetu vse "poglihati" . . . Dogodek, ki se ne dogodi, namreč, da bi ropar pomolil komu pod nos samokres, zahteval roke kviško. mu nabasal žepe z denarjem, nakar bi ga nagnal. Kakoršen mož, take besede, pravi pregovor. Ako to velja v splošnem, potem velja tudi za prismuknjenega gospoda Zgago, ki zadnje čase tako duhovito piše o raznih zakonskih kontrabantih, romancah itd. Pravijo, da o čemer človek najraje govori, to najraje dela .. . Ej, ej . . . * * * Sreča v nesreči. — V razgovoru so se bahali, kdo je že kdaj imel srečo v nesreči. Pa je dejal eden: "Jaz sem nekoč padel s 30 m visoke lestve in se mi ni ničesar zgodilo." — "Kako je pa to mogoče?" — "Bil sem šele na prvem klinu!" gwrniiiinwifiiniiiffliiiHim^ I * PODLISTEK * I 1»____r | IfrlMtflfflllllltll«^ Rav. K. Zakrajsek, O.F.M.: MOJI SPOMINI. Slovenci ljubijo klobase, ker na nje dobro piti da ge. Klobase, klobase. Klobase ljub'mo mi, hahahaha! 5/ Bog živi gospodinjo, ki letos je zredila tak debelo svinjo. Klobase . . . f» Bog živi nam še gospodarja, ki da pa vince brez denarja. Klobase ... No, pa naj bo zadosti za danes. Gospod urednik, če me bo kdo oštel radi te moje "klobasarije", ste samo Vi vzrok, ker ste me tako privintali, da sem vam moral takoj kaj napisati. Ker sem pa pravkar vstal od mize, kjer sem zopet "udušil eno", nisem si mogel kaj, da ne bi napisal kar tiste spomine in utise, ki so bili trenotno najmočnejši. Če mi pa kdo zameri, naj,pa kar. Klobase so pa le dobre. Kdor ne verjame, naj pride pa sem, pa bo videl in okusil sam. •A: * Sfc' Dr. Korošec! Kateri Slovenec ne pozna tega imena? Poleg imen drugih velikih mož, ki so zadnja desetletja stali v prvih vrstah pri delu za narod, stoji danes gotovo med prvimi ime dr. Korošec. Odkar nam je namreč legel v prezgodnji grob naš oče dr. KreJt, je dr. Korošec, kf'je tako pfomi-nentno zavzel njegovo mesto in vodi doma slovenski narod v njegovem javnem narod nem življenju. Da, kar je oče v družini, to je danes Korošec slovenskemu narodu: oče in voditelj, varuh in branitelj. Še se spominjam zadnjih dni svetovne vojske in prvih po vojski. Ko smo izvedeli v Ameriki, da nam je požrl grob dr. Kreka, zaplakala so naša srca. Solze so nas vse oblile in vsi smo prestrašeni vzkliknili: "Kaj bo pa sedaj? Gorje! Kaj bo pa sedaj ?" Kar smo izvedeli, da njegovo mesto pri plugu, ki orje 'slovensko narodno ledino, ni ostalo prazno, da se je vanj vpregel že drugi mož, prijatelj in zaupnik, recimo u-čenec dr. Kreka, mož širokega obzorja, pa globokega pogleda, velike duše, pa tUdI velikega narodnega srca.. Štajerska ga nam. je dala. Dal g;a natn j.e del slovenskega narodi, ki Se je tako bri-Ijantno izkazal že v večletnih bojih na na- l ši severni straži, ki je stražil narodne me- 0 je proti prodiranju germanstva v naše e kraje, ki nam je dal že tako odlične može narodnjake, kakor je bil škof Slomšek, e Medved in veliko drugih mož, ki se svetijo li kakor svitle zvezde narodne zavednosti, l, pa tudi velikega dela za narod, e "Pa bo ta mož dosegel velikega Kreka? : Bo ta mož sposoben stopiti na njegovo me- - sto sedaj, v tej veliki dobi, ko se pokladajo temelji novi prihodnosti slovenskega naro- 1 da? V tej veliki dobi, na katero je sloven-, ski narod čakal več kot tisoč let?" 3 Pa so prišla velika razočaranja mirovtte - konference, ko so možje pri tej konferen-i ci položili slovenski narod na mizo, kakor i položi Amerikanec na Thanksgiving day svojega "turkeyja**', purmana, na mizo, pa i so zasadili ostri nož neusmiljeno v njego- - vo telo in ga. zaceli trančirati. Italijan je ■ Hotel njegovo glavo. In dobil jo je velik kos. Avstrija je hotela njegove prsi, pa je dobila en del. "Kaj bo? Kaj bo?" smo zmajevali z glavo. "Kreka manjka! Kreka manjka! O. oče zakaj si nas zapustil ravno sedaj?" Nismo namreč vedeli za vse zakulisne intrige. Preveč smo zaupali Wilsonu. In žalostni smo povesili glavo in dvomili smo nad sedanjim vodstvom naroda. Pa so prišle volitve v konstituanto. Na, zopet toliko razočaranje! Narod se je razcepil. Zapustil je »stranko, zapuščino po ranjkem Kreku in — dobil je narod centralizacijo, ki mu je zopet odprla globoko rano. Pa smo zopet v Ameriki obupovali in majali z glavo: "Kaj bo? Kaj bo?" Dalje sledi.) OposarjajU svoj® prijatelj« ™ s**nce na za*k»i*e p«i>d v "Amerikanskem Slovencu 1" Četrtek, 9. februarja 1928. AMER1KAN5KI SLOVENEC _Stran S Atom: Midi krščanskega [socialista. Razmišljanj« delavca pri po- 1 g ledu na stroj. t Stroj in delavec sta kakor * duša in telo. Delavec-duša da- £ je stroju-telesu življenje. Zato je povsem naravno, da delavec tudi večkrat razmišlja o stroju, „ s katerim je njegovo življenje tako tesno zvezano. Včasih ga . ljubi, včasih sovraži. Ko streže stroju, se spominja časov, ko strojev še ni bilo, saj ne v tej J obliki in v tej popolnosti, kako , je tedaj delavec vsekako o-pravljal morda težje delo, toda * večkrat mnogo zanimivejše. — ( Vedno enaki gibi človeka, zla- 1 sti umnega človeka nehote dol- : gočasijo in mu zato tudi živce ^ vse bolj utrujajo kot recimo ' spreminjanja polno delo roko-delca ali kmeta. Drugemu, ki se tudi pri stroju ozira predvsem na družabne posledice stroja, stopi ob misli na stroj nehote pred oči veliko ! število delavcev, ki so vsled strojev postali nepotrebni in so prišli tako ob svoj zaslužek. Stopi mu pred oči tudi dejstvo, da stroj dandanes ne koristi toliko delavcu, ampak bolj podjetniku, kateremu pomaga kopičiti premoženje in ga s te-Ka stališča stroj in-tehnični napredek sploh ne more zadovoljiti. Resnični so pomisleki enega in drugega. Omenjena pa tu ni poglavitna stvar, da je namreč stroj delo človeškega razuma, ki naj po božji naredbi obvlada zemeljske moči sebi v korist. Delo pri stroju je res zelo enakomerno, zato bi moralo biti krajše, da človeka ne utrudi preveč. Stroji in napredek tehnike niso za to tu, da bi kopičili bogastvo nekaternikov, ampak v prvi vrsti za to, da pomagajo človeku do človeka vrednega življenja. V tem je glavni in pravi pomen strojev. Ko je Henry Ford vpeljal za svoje delavce petdnevni delovni k, se je začudil ves svet. Pred sto leti so delali rokodelci po 12 ur dnevno in še dalje. V predilnicah so delali celo 13 do 14 ur dnevno, celo žene in otroci. Okoli leta 1835-1840 so začeli delovni stanovi zahtevati 10-urni delovnik in že leta 1840 je ameriška zvezna vlada v vseh državnih podjetjih vpeljala lOurno dnevno delo. Mnogo držav in industrij je šele po vojni uvedlo 8urni delovnik. Leta 1908 je že precejšnje število podjetij vpeljalo prost sobotni popoldan, torej petin-poldnevni delovni teden. Po vojni je to silno napredovalo in še vedno napreduje. Delodajavce je zahteva po lOurnem delovniku spočetka zelo vznemirila. Bali so se zmanjšanja produkcije. Zgodilo pa se je nasprotno: Ne samo, da produkcija ni padla, ampak celo napredovala je pri lOurnem delovniku in še bolj pri petinpoldnevnem do petdnevnem tednu. Vzrok temu je bil v prvi vrsti tehnični napredek in stroji. Inženerji so vporabili vso svojo energijo v to, da so izločili vsako nepotrebno delo in s tem zmanjšali potrebo delovnega časa. Seveda je to intenzivno delo, zlasti tako zvani Taylor-jev sistem, zahtevalo večjega napora in energije s strani de- lavca in ga zato neprimerno bolj izčrpal. Z druge strani je tudi res, da oskrbovanje avtomatičnih strojev, vedno enako delo otopi telo in duha človekovega. Zato je povsem naravna zahteva delavstva, da skrajša delovni čas, kolikor je to Bploh mogoče. To zahteva živ-ljenski interes delavca, ker e-dino na ta način s pomočjo skrajšanega delovnega časa more začeti življenje, vredno človeka. Le če mu stroji do tega pomagajo, so dosegli svoj cilj. Le na tak način mu je o-mogočeno, da posveti nekoliko prostega časa svoji družini, da izobrazuje svojega duha v prosvetnem in religioznem oziru. Čudijo se mnogi otopelosti delavca za vsak višji cilj, ne pomislijo pa, da mu niso dali ne prilike ne možnosti izobrazbe, I ki je za to potrebna. Čudijo se drugi, zakaj je toliko delavcev brez vere ali le mlačnih v veri, ne pomislijo pa, da' delavci mnogokrat tudi pri nas pri najboljši volji nimajo časa, ne možnosti, da bi zadostili naj-primitivnejšim verskim dolžnostim. In če delavcu ves tehnični napredek in stroji pomagajo, da bo res mogel začeti živeti življenje, vredno človeka, tedaj lahko rečemo, da so stroji dobili svoj pravi pomen. -o—— PET MRTVIH RADI SLADKORJA. Na otoku Iz nedaleč od Za-dra se je pripetil dogodek, ki ga v tamkajšnjih krajih še ne pomnijo. Tihotapci so ob treh zjutraj prepeljali iz Zadra na Veliki Iz deset stotov sladkorja in nekaj tobaka. Finančni stražniki so zapazili tihotapce in en stražnik je prišel v čoln tihotapcev, da bi zaplenil vti-hotapljeno blago. En tihotapec pa je nanj sprožil samokres in stražnik je padel mrtev v morje. Ko je drugi finančni stražnik to videl, je takoj streljal na dotičnega tihotapca in ga smrtno zadel. Tihotapci se tega niso prestrašili, marveč je eden njih skočil na breg in u-bil enega stražnika. Nočne streljanje je seveda povzročilo med prebivalstvom silno razburjenje. Nek mornar jugosl. mornarice je takoj, ko je slišal streljanje, hitel proti morju, da posreduje med tihotapci in finančnimi stražniki. Tihotapci so mislili, da je finančni stražnik, ustrelili so nanj in mornar se je mrtev zgrudil na tla. Ta mornar je bil v Izu zaročen z neko deklico. Ko je ta zvedela za nesrečo svojega zaročenca, je skočila z drugega nadstropja svojega stanovanja. Zlomila si je pri tem eno roko in eno nogo ter dobila težke notranje poškodbe. Zdravniki so izgubili vsako u-panje, da rešijo dekletu življenje. Tako je spopad končal s petim človeškimi žrtvami in to radi desetih stotov sladkorja. -o- VELIK OGENJ V S. BELO it. Rockford, 111. — Ogenj je nastal pri Dupke' Paint Products Mfg. kompaniji v South Beloit, lil-, ki je tovarno popolnoma uničil. Škoda je cenjena na $75,000. -o- Širite "amer. Slovenca* Na sliki vidimo novo letalo kapitana Wilkinia, znamenitega avstralskega raziskovalca, ki bo poletel prihodnjo spomlad proti severnemu tečaju. To in ono iz širokega sveta. FILIPINCI SEGAJO PO KRUHU. Na Filipinih je žetev pokazala, da jih je slaba letina prikrajšala za 14,000,000 bušlov riža, kar je privedlo domačine, da so segli po pšenici iz Združenih držav in pečejo kruh, katerega navadno niso mnogo pekli. Pri tem so pa prišli do spoznanja, da vsakdanji kruh ni tako napačna jed in dobro nadomestilo za riž. Velike množine pšenice iz severnega dela Mississippija se izvozi na otoke. Vendar pekarije se dobijo le v Manili, po drugih krajih se ne bavijo drugače s pekarijo, kakor vsaka družina za sebe. -o- JAPONKE HOČEJO ZBIRATI SAME SVOJE MOŽE. Na Japonskem je običaj, da I starši sklepajo zakone svojih J otrok. Fantje in dekleta ne vasujejo in nimajo pravice, da bi ljubili kar njim dopade. Cas pa vse prinese — mačka pa miš. To velja tudi na Japonskem. Mlade Japonke so se pričele staršem postavljati po robu in ljubijo poprej, predno stopijo v zakon, ker smatrajo naziranje starih—prej skleniti zakon, potem šele se zaljubiti, kot napačen. Počasi bo že šlo, sprva sicer težko gre. -o- STARO SE UMIKA NOVEMU. Pravijo, da ni daleč čas, ko bomo konje v velikih mestih videli le še v muzejih. Kakor izginjajo konji, tako tudi ni več potrebe za konjske zdravnike. Te dni so zaprli United States College of Veterinary Surgery ustanovljeno pred 35 leti. -o- STARO SOVRAŠTVO. V neki sirotišnici v državi Arkansas se nahaja 93 letni Yankee in neki 90 letni rebel iz Alabame, ki menda ne vesta, da je državljanska vojna že davnej minula. Kadarkoli prideta skupaj, se tepeta, da vse navskriž leti po sobi. Nekoč sta pobila vso posodo, kar jo je bilo v kuhinji sirotišnice, predno so ju ukrotili. Zdaj je vodstvo sirotišnice odredilo, da ne jesta skupaj, vsakemu posebej morajo donašati hrano. Ta slučaj kaže, kako neumni so lahko ljudje, a starcem- ni zamere, ker jim gre na otročje. KAKO OSTANEŠ ČVRST, | SVEŽ IN MOČAN. I Dunajski vseučiliški profesor doktor G. Franz je napisal navodila, katerih se je treba držati, da ostane človek, posebno moški, zdrav in čvrst do visoke starosti. Dr. Franz priporoča predvsem mnogo gim-. nastike, dalje negovanje nog, j udobno obutev, komodno obleko ter nego zob, las, kože in nohtov. Zapovedi vseučiliškega profesorja pa se glasijo tako-le: Pazi, da ohraniš v prvi vrsti svežino duha, ki vpliva odločujoče na telesno življenje. Duh je tisti činitelj, ki regulira tudi vse telesne sile. Gibaj se mnogo! V jedi, pijači in kaji bodi zmeren. Navad? se na hladno temperaturo. Ne pretiravaj v nobenem oziru in skrbi za dovoljen počitek. Zvečer ne jej preveč in ogibaj se posebno kave, Čaja in alkoholnih pijač- Obvladaj samega sebe, pazi, da se ne odebeliš, ne hodi ne preveč zapet, ne pretoplo oblečen in neguj posebno zobe in noge! Kdor se drži vseh teh pravil in ne prekorači njihovih zapovedi, ohrani svojo svežost lahko v taki meri, da mu ne prisodijo nikoli nad 10 let. -o- PAČ REDEK SLUČAJ. Te dni je prišel neki stari mož v Detroitu v neko trgovino, kjer prodajajo stare knjige. Ko je brskal po zalogi, je prišel do starega molitvenika. S tresočo roko lista po njem, rekoč: "Kako pa je to sem j prišlo ? To je molitvenik, katerega je moj oče dal mojemu bratu leta 1873 za njegov god. Dobro vem, da bi ga brat ne bil dal za nobene denarje, zdaj pa je tukaj na prodaj za deset centov." Nato starček vpraša trgovca, če ve, kako je ta knjiga prišla k njemu. "Seveda", odgovori trgovec,"če je bil lastnik tega molitvenika tvoj brat, tedaj vedi, da počiva že tri mesece v grobu. Njegov sin je prinesel po smrti očeta semkaj več knjig, med temi tudi ta molitvenik." Tako je brat zvedel o smrti svojega brata. Pač redek slučaj. BARA V ZRAKOPLOVU. Veliko potniško letalo, ki prevaža, ali bolje, prenaša, potnike iz Londona v Pariz in j obratno, je poleg udobnih se-I deže£ in drugih udobnosti, o-' premljen tudi z baro, na kateri se točijo vsakovrstne pijače. Saprmiš, še v "luftu" ga cuka-jo, pa bi ga drugje ne. . . -o- DOBRODOŠLA POZABLJI-i VOST. Večkrat se pripeti, da je vsled zanikarnosti ali pozabljivosti, bil že kdo oškodovan za velike vsote- Naslednji slučaj pa pokazuje, da temu ni vedno tako. Mrs. L. F. Foster iz Yonkers, N. Y. je naročila služkinji, naj ji naloži v torbico potrebne stvari za potovanje in tudi ves k^nč. Mrs. Foster je bila napadena od roparjev in torbica ji je bila odvzeta. Drugi dan so že listi poročali, da so Mrs. Forbes roparji odnesli dragocenosti vredne $45,000. Služkinja je to čitala, takoj se pa je spomnila, da je pozabila dati v torbico kinč, kakor ji je bilo naročeno. Te-lefonično je o tem obvestila svojo gospo, kateri se je nato težek kamen odvalil od srca. —o- ŠVEDI LJUBITELJI KAVE. Na Švedskem pride na vsakega človeka po 600 skodelic kave na leto. Med blagom, ki se ga uvaža na Švedsko, zavzema kava prvo mesto. -o- KOT BI NAŠLA DENAR NA CESTI. Pred dvajsetimi leti je Mrs. Emily F. Barnes naložila malo svoto denarja v neki banki v Nashua, N- H., na katerega je j pa popolnoma pozabila. Zdaj, po preteku 20 let, je žena u-mrla. Banka je po listih oglasila, da išče dediče omenjene. Našla se je njena hči, ki se preživlja z delom svojih rok. Dobila je zdaj denar z obrestmi, v znesku $2,303. -o- ZASLUŽKI OD PREDORA POD REKO HUDSON. 'Kakor znano, je bil oddan prometu predor pod Hudson reko, ki je zvezal New York z Jersey City. Tisoče in tisoče avtomobilov in drugih motornih vozil kreta sem in tja. Čistega dobička imajo od tega do $3,000 dnevno. S tega je raz-f vidno, kako velika je bila po-1 treba, da so si ta predor omislili. -o- širite "\mer. slovenca* , Novi slovenski rekordi. KAKO SMO JIH REKORDIRALI. Opisuje Ivan Račič. III. i Do sedaj opisana dva rekor- T da "Ženitovanje" in "Romanje r k Materi božji" sta izdelana s j posebnim ozirom na štajerske ( in prekmurske Slovence, pri- ; hodnja dva rekorda pa imata « za ozadje gorenjsko stran. — , Eden izmed teh dveh rekordov ( je "Amerikanec na obisku v ; stari domovini". Kaj miajite, kateri kraj na Gorenjskem smo si zbrali za pozorišče? Noben drugi kraj, kakor ravno Kropo, četudi tistim, ki so doma iz Škofje Loke to ne bo po volji. Kropa je za Gorenjce nekaj podobnega, kakor je Ribnica in Žužemberk za Dolenjce in Lemberg za Šta-jarce. Vsi ti kraji so že od nekdaj znani po svojih domačinih, ki so polni naravnega humorja in originalne slovenske dovtipnosti. Naj je človek še . tako žalosten predno sreča . Ribničana, — ko bo spregovo-. ril par besed ž njim, se mu bodo usta takoj raztegnila od e-. nega ušesa do drugega. — za tisti dan ga bo minila vsa žalost. Ribničanov smo se spomnili na nekem drugem rekordu, našega Amerikanca pa smo poslali naravnost v Kropo. Fantje ' in dekleta, ki so bili izbrani za rekordiranje, so slučajno vsi 1 Gorenjci ali vsaj gorenjskih 7 starišev. 1 Gorenjčev Tone je šel v A-r meriko s trebuhom za kruhom. 1 Stariši so mu zgodaj pomrli in ni bilo veliko stvari, ki bi ga vezale na stari kraj. Ker je hjl " delaven in varčen, si je v Ameriki kmalu prihranil lep denar. Leta so potekala in Tonetu se je končno stožilo po rojstnem kraju. Vedno pogosteje so mu e prihajali v spomin tovariši in tovarišice iz šolske dobe. Fan-® tje so sedaj že vsi odrastli, do-služili so vojake; deklice morajo biti že lepo razvite mla-a denke. V Ameriki živi človek 0 kakor stroj, samo delo, delo in zopet delo, zabave pa malo in še tista ni dosti vredna. Kako bi bilo lepo, ko bi prišel zopet nazaj v Kropo, v lepi ameri- c kanski obleki, zlato verižico in 1 lepo zlato uro, s površnikom in lepim potnim kovčegom, kakor ta pravi gospod iz Kranja ali celo iz Ljubljane. To bi gledali vsi v Kropi! Kar čutil bi, kako škilijo dekleta za njim izza priprtih vrat. Šel bi naravnost v gostilno k Županovim. Tam ga od kraja niti spoznali ne bi. Naročil bi vina za celo omizje. Včasih bi požvenkljal z denarjem v levem žepu, vča-< sih pa v desnem. Prišla bi morda tudi županova Cilka. Kot otrok se je najrajše igral ž njo. Zdaj mora biti že pravo dekle. Morda je že omožena. Kako bi vsi pazili na vse njegove besede in kretnje, vse bi jim bilo novo, nenavadno . . . Gorenjčev Tone je res prišel na obisk v Kropo. Kaj se je tam zgodilo, raje ne povemo. Vse se da spoznati z rekorda tako jasno, da ne potrebuje nobene razlage. Toneta je igral mojstersko naš France Bicek. On ima tudi v naših domačih dramatičnih prireditvah po navadi ulogo 1 ljubimca. Županova Cilka je i Mrs. Marija Šinkovec. Da ne - bo kdo kaj napačnega mislil, - moramo povedati, da nazadnje - ni res poijubovala Franceta, i temveč le svojo roko. Župan v - Kropi ni nihče drugi, kakor naš - Joe Fajfar. Mislim, da bi bili . težko dobili človeka, ki bi znal - bolj naravno igrati to vlogo, e kakor Joe. Pri vajah smo imeli a silno veliko smeha zaradi nje-i govega igranja. Kadar on za-h čne govoriti po kroparsko v prav nizkem tonu, pridejo člo- - veku od smeha solze v oči. V i./govorjenje je vpletenih par n slovenskih narodnih pesmi in a harmonika. Godec je bil Mr. il Andrew Zidarich. Pesem "Iz '- stolpa sem mi zvon doni" poje- , ta Miss Justina Kosmach in ej Mrs. Edward Šinkovec. Obe ste n izvrstni pevki in govorite slo-u | vensko perfektno, četudi ste n obe rojeni v Ameriki, i-j Vsi naši rojaki bodo hoteli i imeti to ploščo. Njena številka )-j je 80332. Velikost 10 inčev, ce-i-, na 75c. Naročite jo od "Knji-k garne Amer. Slovenca", n (Dalje prih.) n -o- ° PREKUPČEVALEC PRIJET. t i- San Francisco, Cal. — John n N. G. Neville, star 29 let, pre- n kupčevalec, ki je lansko leto v Chicagu osleparil več žensk, a katerim je prodal ničvredne i- delnice ter pri tem zaslužil i, $25,000, je bil v San Franciscu n prijet. Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom? MI RAČUNAMO: Za ameriike dolarje j Za dinarje: $ 5.00 _______$ 6.15 200 Din_____$ 4.45 10.00 ____________11.25 500 Din____ 9.80 15.00 ________________16.85 1000 Din____ 18.90 20.00 __________21.46 1500 Din____ 28.06 25.00 __________2636 2000 Din____ 87.00 85.60 ____________8«.J<* 8006 Din____ 55J10 50.60__________51.06 4060 Din___ 78.50 75.06 ____________77.60 5060 Dfn____ 91.60 100.00 ____________108.60 10060 Din_____ 182.00 200.00 ______________264.50 15600 Din___ 278.00 800.00 ______________866.60 20000 Din______ 868.00 400.66 ______________467.56 36660 Din_____ 548.00 500.00 ____________569.00 40600 Din ______ 724.00 606.60 _____- 616.50 56006 Dim____ 902*00 706.66 ________712.60 60000 Din___ 1082.00 800.00 ______818.00 70660 Din____ 1260.00 900.00 __________914.00 80000 Din__1441.00 1000.00 __________1015.00 90000 Din_ 1620.00 Za pošiljke po polti m iprdjnu itrno MoOjs Orders, American Express ček« ali pa bančni draft. Osebnih čekov po poŠti ne sprejemamo^ Nobenih dragih pristojbin In nobenih odbitlcor % Evropi. Metropolitan State Bank »01 WB9T 22ad 9VHEET, CHICAGO*, OX, Uradojsnsos Dnevno ari M» nfttbnj Wb ftsDO popoldne. Ob torirfh in sobotik da 8:90 nigTei KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET m vnu NAD $M_HME » 60TT0 ^ tOYt PfeLHi-srtW-^ow-W*" I wiMfefOR^l ( «jiHlSP bolnico in ga operirali, toda je kmalu zatem umrl. -o-- Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Ameri kanski Slovenec!" Naročite knjige iz seznama Naših knjig. DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. 68923 Ženitovanje, 1. del. Ženitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- 68924 Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. 80332 Amerikanec na obisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraja, cena 75c 80333 V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet" s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Iiomanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj še nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester 3e izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka...............75 80334 Gozdni zvok — France polka.................................75 Kdor naroči vseh 6 plošč skupaj dobi zabojček tongs-tone igel brezplačno. Va71Mlf . Z V8akim naročilom pošljite potrebno svoto. T dZllU« " Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino m». Ako je pa naročilo; manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22hd STREET CHICAGO, ILL. .; The Nw ^ar lctrola i. POVESTI IN ROMANI. Agitator. Roman. Janko Kerstnik .SO Barvaste črepinje. Zbirka več kraikih povesti ..............................35 Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski .............................. .50 Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine ................... .45 Beli rojaki. Zbirka povesti. Eng. Gangl --------------------------------------------65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih polian, v dveh delih. Vsak,del po ..............................._ .50 Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki .............. .25 Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Meri me e _____________________________________ .65 Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja .......................... .75 Črna smrt. Fr. Ks .Meško. Pretresljiva povest .....__________________.75 Čujte nas. R. V rab!. Kratke, zelo podučne zgodbice ........................25 Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra _______________________________ .70 Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v treh dejanjih ............................... .40 Don Kišot iz La Manche. Pustolovski doživljaji.........................50 Duh v Kentervillu. Angl. pravljica _____________________________________ .35 Dve sliki. Fr. Ks. Meško. Dve poveali s podeželskega življenja .50 ; Fabijola, ali cerkcv v katakombah. Povest iz rimskih časov.....45 Furij. Burna novela iz mladeniče- ■ vega življenja ............................. .?5 Glad. Knut Hamsun. Roman....... 1.25; Gladiatorji. Zgodo. roman iz 1. 7U po Krist. 2 zvezka skupaj.......... 1.50 I Golobovi. Novela s podeželskega življenja .................................... 1.25 j Gospodarica sveta. Avanturističen roman ..........-........................ .60 Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ------------------ .30 Homerjeva Ilijada. Fr. Omerza. Starogrška pravljica ....................45 Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča— .75 Ivan Cankar, Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdajavec. 1". V. Slcmenik. Zgodovinska povest iz turških časov .45 1 Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Kratke povesti .......................... .60 Izlet g. Broučka v XV. stoletje. Sva top lu k Ceh ............................ .50 Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti .............................20 Jagode. I. Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ........................-.....50 faromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač Zmagovat;. II. Sienkie-\vicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ..............................-.....35 Juan Miseria. P. L. Čeloma. Španska povest ......................................50 Junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero........ 1.50 Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman .............................. 1.00 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ........................................— 1.00 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Te-senska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jnrij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega ccsarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-ter.bach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci. delal, ko je*krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Ale-šovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno............. l.'J5 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ............................ 1.0U Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman ....................... 1.00 Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode --------------------------------1-00 Kralj gora. Edm. About. Francoska povest .............................— 1.00 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Roman iz irskega življenja ....... 1.00 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnjc. — Starček z gore. I. svezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13, avosek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. — Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni-sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman........60 Krivec. Jos. Kostanjcvec. Roman iz podeželskega življenja _______ .50 Križev pot. Roman češkega duhovnika ...................................... 1.20 Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ...........50 Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ........................... .75 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja .................60 Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino.........90 Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev .................45 Mimo ciljev. Milan Pugclj. Več kratkih povesti ........................... .50 Mladi gozdar. Izviren roman ......45 Mladi samotar. Krištof Smid. Doživljaji mladega dečka .................35 Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja.......70 Mrtvo mesto. V srce segajoča povest ................................................. 1.00 Na negotovih potih. Poučna pov. .30 Na različnih potih Povest za dečke od 11' do 14 .leta...............35 Narod, ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.....25 Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ______ _______30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja .............................45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ............._ .30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ...............................30 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ............... .30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pesjakova. S srce segajoč roman .........................!„ .45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ............30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest.....................75 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Bcdcnck. Gorenjska povest .30 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .......................30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .....................................30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolea .................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože .30 60. snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske- ga življenja ...................................30 Narodne pripovedke. 1. zvezek: Dominicus .....................................35 Narodne pripovedke. ..4. zvezek: Dominicus ...................................40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Se kolov .................................. .35 Naseljenci. Ameriška povest ....... .35 Naša leta. M. Pugclj. Zbirka kratkih povesti ...................................... 1.00 Naše življenje, ivs. Meško. Črtice iz življenja ............................ .75 Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja.......40 Na vaiovih južnega morja. Fri- povedka .......................................35 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ............................................50 Nihilist. Iz ruskega življenja.........40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1.25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, ivratke črtice ............................... 1.00 Oče naš. Povest mladeniča........... .75 | Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica .............................45 ! Oglenica, j^li hudobija in nedolžnost. Povest ...................................35 Patria. Povest iz irske junaš. dobe .30 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr..............45 Petelinov Janez. Jak. Alcšovcc. Poučna povest .............................85 Pnrlobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz č^sov svetovne vojne. ..............................................60 Pol litra vipavca. D. Feigel. — Kratke, vesele dogodbice......... 1.00 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda ............... .50 Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno........... 2.00 Po strani klobuk. D. Feigel. Kratke črtice vesele vsebino.... .75 Povestice. Rabindranath Tagore .35 Povesti in slike. K s Meško. Kratke povesti ............................45 Pripovesti o Petru Velikem .........75 Pri stricu. Ivo Irošt. Povest iz kmetskega življenja ................... .45 Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ...............................30 Pravljic«. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ........______ .90 Pravljice Iztoka. Iv. Vuk............... .75 Prn^ti T 11 Je............................ .50 Prihaj&č. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetskega Življ.. .45 Ribičev sin. Pravljica ................. .25 Sanguis Martynun. Louis Bcr-trand. Povest i« prvih časov krščanstva ........__........................ .6Q Smrt pred bilo. Fr. Bevk. Roman .55 Naročilu je pridejati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22ad STREET. CHICAGO, ILL. Četrtek. februarja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S Iz življenj* in sveta. TAJNE BRAZILSKIH PRA-GOZDOV. Naša zemlja skriva v sebi še vedno vsepolno ^skrivnosti, ki kljub splošnemu napredku zna" nosti v XX. stoletju še vedno niso raziskane. Tako -je tudi velik del Brazilije popolnoma neznan- Saj je znano, da so ogromna zemeljska površja v srednjem in gornjem toku a-mazonske reke in njenih pritokov še popolnoma neraziskana. Številni raziskovalci se neumorno trudijo, da bi prodrli v pragozdove, toda neprijaznost tamkajšnjih indijanskih plemen i" druge neprilike, jih pri tem ovirajo. Toda ne samo kraji ob amazonski reki še niso raziskani, tudi v južni Braziliji, v gornjem toku rek Parana in San Francisko so še neznana ozemlja. Po vojni so našli že več, do-sedaj popolnoma neznanih živali. In Še "elo v Evropi, kakor je naš list že pred par dnevi poročal. Sedaj prihaja iz Južne Amerike poročilo, da je raz-Ljkov: dr. Ferdinand Emmerich naletel v pragozdovih južni* Brazilije, v neznanih indijanskih krajih ob rekah Rio Pardo in Rio Verdea, na o-gromno žival, ki živi v tamkajšnjih močvirjih in je kljub večjemu obsegu še najbolj podobna krokodilu. Raziskovalec dr. Emmerich pripoveduje, da je bil nekega večera s svojim indijanskim spremljevalcem in tolmačem gost plemena Botokuda. Pri tem plemenu je živel mlad, zelo inteligenten človek Pato, kateri je imel dolžnost, da mo- , ra plemenu preskrbljevati divjačine. Ker je bil Pato vedno v najtesnejšem stiku s prirodo, je bil dober poznavalec živali. Raziskovalec ie zvedel od njega, da se nahaja v stepi neko jezero, v katerem da živi neka pošast, ki se hrani z živalmi in trsjem. Sosedno indijansko pleme spoštuje žival in ji nosi v dar jetnike, ki so bili zajeti v vojni. Rekel je, da je ta žival največja v teh krajih. Raziskovalec se je odločil, da sam poišče žival. Toda Pato se je branil iti z njim in tako sta odšla sama, on in njegov spremljevalec. Na obali pravega tropskega močvirja je stala skupina palm- Močvirje je obdajalo bujno in krasno trsje, ki je širilo omamen duh. Kolibri, krasni metulji, redke žuželke in pisane ptice so se zbirale v tisočih okoli močvirja. Poleg palm je rastlo ogromno drevje z nadpovršinskimi koreninami, sta mogla le z Veliko težavo prodirati v ta labirint pragozda. Živalstvo je v tem tropskem raju zelo bogato. Razne opice, papige in ostale ptice so sedele v ogromnih jatah na drevju. KAKO SE JE IZNE-BILA REYMATIZMA. Vcdoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi. kateri ima revma-tizem, je-Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., F-101, Bloominfiton, 111., tako hvaležna. odločil, da gre s pasjimi sanmi in enim samim spremijo-, valcem proti tečaju. Medtem I pa je "Fram" zašla v zaželje-ni tok in sicer 13. januarja. 13. avgusta se ji je posrečilo, da se je oprostila ledenih spon in prav ta dan, t- j. 13. avgusta drugega leta je Nansen stopil na domača tla". Celo število psov je imelo s to številko o-pravka. Tri psice Nansenovega pasjega spremstva so vrgle po trinajst mladičev, katerih je bil Nansen silno vesel. Sicer pa mora biti res velik trap, kdor verjame v "nesrečno" številko 13. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! — i NA PRODAT — 150 ak. farma, sko-ro vsa obdelana. S. E. Quincy, 111. blizu drž. ccstc in šole: 2 hiši, vel. hlev. svinjak: takoj za oddati; cena $19.000; vknjižbe S7.000; takoj $5.000; $7.000 na 2 vknjižbo ali zamenja za hišo v mestu enake vrednosti. — H. L. Wishon. 2717 So. Troy St.. ChicaKo, 111. UGODNA PRILIKA ZA SLOV. DRUŽINO! Proda se po ugodni ceni » dvonadstropna zidana hiša z dvema stanovanjema v vsakem po pet sob. Iliša se nahaja samo pol bloka od slovenske cerkve in šole. V hiši je elektrika, plin, kopalne in vse udobnosti. Pod hišo izvrstna cementirana klet. Oba stanovanja prenovljena. Eno stanovanje je ravno prazno in se kupec lahko takoj priseli v hišo. Je kakor nalašč za kako slovensko družino, ki ima za pošiljati otroke v šolo. Kupi t se jo lahko, če ima kupec le $2000.00 gotovine, osttalo pustim rad na vknjižbi. Prilika, kakoršne ni vsak dan. Za podrobnosti in ceno vprašajte pri lastniku: John Je-rich, 1925 West 22nd Place, Chicago. 0 POTOYANJH LURD IN STARI KRAJ. Kakor smo že zadnjič poročali, odločili smo se, da gremo sredi najlepšega meseca, sredi cvetočega maja. Za to skupno potovanje smo si izbrali izbo-ren parnik "lie de France", ki bo odplul iz newyorske luke zgodaj zjutraj na 19. maja 1928. Vsi potniki se bomo morali vkrcati na parnik že prejšnji večer, na 18. maja. Parnik "lie de France" je nov najmodernejši in najhitrejši parnik francoske linije, po kateri potuje večina vseh slovenskih potnikov, ker na francoskih parnikih nudijo dobro postrežbo in servirajo tudi vino, kar je Slovencem priljubljeno. "lie de France" je šesti največji parnik na svetu-Njegova teža znaša -12,000 ton. Dolg je.790 čevljev in širok 98 čevljev. Gonilna sila njegovih turbin znaša 60,000 konjskih sil. ki gonijo njegove štiri vijake. Na podlagi tega rabi za vožnjo od New Yorka do Havre manj, kakor 6 dni. S tem parnikom torej se bo vozila naša skupina. Na parniku so vse udobnosti in je preskrbljeno vse, da nudi potniku najboljšo udobnost in razvedrilo. Ker se zato skupno potovanje obeta precejšnja skupina bo gotovo kdo med nami, ki se tudi na "mehove" razume. Kajti prave slovenske skupine brez "kranjskih fer-nionk" si misliti ne moremo. Kakor že zadnjič, zopet danes opozarjam vse, ki nameravajo in želijo potovati s to skupino v Lurd in stari kraj, da se čimpreje prijavijo, da se jim rezervira na parniku potrebne prostore- Prej, ko se j kdo prijavi, boljši prostor dobi na parniku. Oni, ki pridejo zadnji, se morajo zadovoljiti 1 pač s tem, kar ostane. Zato hi-jtite vsi in se prijavite. Pišite ta-i ko j na podpisanega po natan-jčna pojasnila glede potnih li jstov,šifkart in vse,kar je v zve • zi s tem potovanjem. Vsa po tiasnila pošljemo vsakemi j brezplačno. John Jerich, urednik A. S 1819 W. 22nd St., Chicago ZDRAVSTVO Pasja steklina. Zadnje tedne je bilo v Chi cago, 111., več slučajev pasji stekline naznanjene. Zdrav stveni krogi so takoj vse po trebno ukrenili, da se nadaljuj slučaji, če že ne popolnem; preprečijo, vsaj omejijo. Oblasti so izdale svojim podrejenim organom ukaz, naj vsakega psa, ki ga dobijo na ulici brez . gospodarja, na mestu ustrelijo. Če pa oseba, trpi na pasji ; steklini, takrat ni časa poizvedovati, (kje in kako je dobila bolezen, temveč ji takoj pomagati. Pasja steklina se prenese od živali na človeka ali na druge živali, če so popadene od steklega psa. Do leta 1927 je bilo le malo slučajev pasje stekline, a začenši z 1. 1927 se je stopnjema večalo število, | tako da je že jelo zdravstvene oblasti skrbeti. V petih mese-I cih lanskega leta je umrlo seldom oseb za pasjo steklino. To j je več, kakor poprej v, dveh • letih skupaj. I Prvih dvajset dni januarja meseca 1928 je bilo .">05 oseb 'popadenih od psov. 108 od teh | je bilo poslanih v Pasteurjcv zavod. i ; Navadno se bolezen ne po-kaže takoj, ko je bila oseba i popadena od psa. temveč č( i | eden ali več dni, pa tudi čez j par mesecev. Zavisi od veliko-I sti rane. Najbolj nevarno je za j človeka ali žival, če je popa-i dena od steklega psa za vrat i ali glavo, kjer je rana blizu j možgan. Simptomi se v takem j slučaju pokažejo najkasneje v j desetih dneh. Stekel pes se najlažje spozna po tem, ker drži vedno glavo navzdol, z doli po-vešenim repom hodi okrog i brez cilja ter popada \r,e kur doseže. Zato pa je skrajno nevarno prijemati psa, ki se je od kje pritepel. Nedavno tega je \neki tak pritepeni pes v Chica-1 gi popadel dva delavca na ulici. Uro pozneje je isti pes popade! tretjo osebo, na kar tc 1 je zatekel v pisarniške prosto-1 j rc okrajnega urada, kjer jo 'popadel dve ženski. V razdalji Ji desetih blokov je torej obkiul j pet oseb, predno ga je neki publicist ustrelil. I Splošno se domneva, da sle-kli psi popadajo le v poletni vročini, kar pa ni resnica. Ne oziraje .se na letni čas in m- na ^ vreme, popadajo najsibo katerikoli mesec v letu. Dolžnost je vsakega človeka, bodisi da je • sam gospodar psa, ki kaže • znake stekline, ali pa. če vidi kjerkoli takega psa, da takoj javi oblastim, najbolje policistu, da ga takoj ustreli. Neobhodno potrebno pa je. da s<- - takoj pokliče zdravnika, če je - bila kakšna oseba popadena - od psa. i i ŠIRITE AMER. SLOVENCA! t IZŠEL JE i novi slovenski molitvenik z velikim tiskom > IMENUJE SE: f Sestavil in priredil Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. Molitverfik je lično vezan v močno elegantno us-J nje, male žepne oblike, fin papir, mojsterski tisk, | zlata obreza; na kratko : to je molitvenik, kakoršne-) ga si vsakdo želi. Veseli ga bodo starejši, ker je tisk , velik in razločen, veseli ga bodo mlajši, ker je pri-i ročne oblike in lahko čitljiv. Cesta $l.SO NAROČA SE PRI: 1 Knjigarna Amer. Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREB NI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377-J. 4080-W. JeWeler On u\t Cor. 8th Str. and New York are., Sheboygan, Wis. Merchants & Miners BanIt CALUMET, MICHIGAN Glavnica $200,000 V^Jpbj) Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON B. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. II. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDIiIP, pomožni blagajnik < PETKE TALEHTINO, pomožni blagajnik. « IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO. Rojakom v Waakegana in Wo, Chicago i priporočam svojo veliko zalogo jesenskih in zimskih X I oblek, sukenj, kakor tudi vsake druge vrste oblačila, g » Posebna izbera trpežnega g § > spodnjega oblačila takozva- jjjjB^lfc^jt x > nega slovečega "Coopers" g j izdelka, kakor tudi vse vrste Mr ^Sllfv^v ? j praznične; in za na delo srai- 5 ZIMSKA OBUVALA \ S < vrs* dobite v nasi trgo- 9 l CENE ZMERNE, BLAGO 5 5 PRVOVRSTNO, POSTREŽ- ? g Se priporočam za poset! li-imW^B^w^ MHk, 0 Frank Opeka m^Mm I 502 — lOth STREET, j^'. Waukegan, III. X« j' Četrtek, 9. februarja 1928 PISANO POLJE Dr. Salopek: MED VEČNIMI LEDENIKI kom in misliš, da je zmrznjena reka. Samo iz konice njegovega jezika teče majhen potok. Krenil je na pot, da tudi on pripomore preluknjati in razde-jati gorsko telo. Radostno žubori, kakor da bi se veselil, da še je otel iz ledenega zajetja in da je tudi njemu napočil čas, ko se lahko razmahne. To je zmaga solnca nad ledom, ki na svojih južnih mejah, kjer je že toplejše ozračje, ne more več kljubovati solnčni gor-koti in se vrača v pri rod o v obliki vode. Dolga je zgodba tega ledu. Poletimo v duhu pred ledenik Aletsch, ki se spušča z vrhuncev nebotične planine, na kateri počiva v svoji večnobeli obleki divna boginja Jungfrau. To je največji alpski ledenik. Poslušaj m o povest leda, njegovih ledenih zrnc pri spodnjem robu ledenika. Led pripoveduje svoje zgodbe. Bilo je pred več ko 400 leti, ko se je nekega dne spustilo iz oblakov ne.številno lepih in pravilnih snežink. Padle smo na vrhunec te planine. Obtičale smo na pečini in smo bile nekaj časa ondi ohranjene. Nekega dne pa smo spodrsnile na sneženo zbirališče Aletsch,a. Tu smo se jele pod vplivom gorkote počasi izpreminjati v zrnati sneg in led. Naš obseg so je zmanjšal za eno osmino. Tudi zdaj nismo ostale dolgo na istem mestu. Šle smo po že utrti poti našega ledenika, ki so ga pred neznansko dolgim časom pripravile naše posestri-me. Prijela nas je neka neodo-ljiva moč: nastopile smo 24 kilometrov dolgo potovanje. — Kljub vsemu naporu nismo prišle v enem dnevu dalje od pol metra. Dolžina naše poti pa ni bila pozimi ista ko poleti. Težavna je bila naš?' pot in težko delo smo morale opravljati. — Naša zrnca so vedno drsela navzdol, neprestano so bila zaposlena. Ko so prilezla na dno ledenika. so se spotaknila ob kamenje in so ga ponesle s seboj. Naša poglavitna naloga je bila. da izgladimo in kakor zrcalo izbrusimo svoje korito. Zato smo na poti drobile kamenje v droben grušč in pesek, da si o-lajšamo delo. (Dalje prili.) Začeli so že dvomiti tudi o gospodu maršalu Lubomirskem. Oni, ki so ga poznali, so trdili, da v njem častihlepnost prekaša razum in ljubezen do domovine, da je do sedaj stal pri kralju, ker mu je laskalo, da so bile vse oči uprte vanj, da so ga nekateri vlekli, vabili, da so mu govorili, da ima usodo domovine v svojih rokah. Toda spričo švedske sreče je začel omahovati, se umikati in je v svoji ošabnosti čimdalje bolj izrazito dajal čutiti nesrečnemu Janu Kazimirju, cla ga lahko reši ali pa popolnoma uniči. Ubegli kralj je sedel s peščico svojih vernih, ki so delili usodo z njim, v Glogovi; ali dan na dan ga je kdo zapustil ter prešel k Švedom. Tako se slabiči krčijo v dnevih nesreče, celo takšni, katerim prvi utrip srca kaže, naj hodijo po pošteni in trnjevi poti. Ka-rol Gustav jih je sprejemal z odprtima rokama, jih nagrajal, obsipal z obljubami, ostanek zvestih pristašev družil in vabil — ter tako z vsakim dnem razširjal svojo vlado; sreča sama mu je odstranjevala izpred nog vse ovire, s poljskimi silami je osvajal Poljsko, zmagoval je brez boja. Vrste vojvod, kaštelanov, kraljevskih in li-tevskih uradnikov, cele čete oborožene šlah-te, celi prapori neprekosljive poljske konjenice so stali v njegovem taboru, zroč v oči novemu gospodu, pripravljeni na njegov migljaj- Ostanki kraljevih vojska so čimdalje bolj silili v hetmana: "Pojdi! Skloni svojo sivo glavo pred veličanstvom Karola. . . Pojdi, zakaj rr.i hočemo biti podložniki Švedov!'" "K Švedom! K Švedom!" Tn v pokrepitev teh besed je zabliskalo na tisoče sabelj. Obenem pa je vojna neprestano razgrajn-la na vzhodu. Strašni Ilmielnicki je zopet o-blegal Lvov in krdela njegovih privržencev, dirjajoča mimo nepremagljivega obzidja Za-mostja, so se razkropila po vsem lubelskem vojvodstvu do samega Lublina. Litva je bila v rokah Švedov in Tlovanskc-ga Radzivil je začel vojno na Podlesju; obmejni grof je odlašal in je vsak hip mogel zada?i zadnji sunek umirajoči ljudovladi, medtem na se je ojaču! v kraljevski Prusiji. Poslanci so hiteli z vseh strani k švcdsk.i-mu kralju, želeč n u srečne zmage. Približala se je zima. listje je padalo z drevja, jate krokarjev, vran in kavk so zapuščale gozdove in letale nad vasmi in mesti ljudovlade. Za Piotrkovom je zašel Kmitic zopet med švedske oddelke, ki so napolnjevali vse ceste in pota. Po padcu Krakova so korakali nekateri proti Varšavi. Pravili so namreč, da čaka K arol Gustav, ki je bil sprejel izraze vdanosti od južnih in vzhodnih vojvodstev in podpisal •'kapitulacijo", samo še, da se podajo oni ostanki vojske, ki stoje pod poveljem gospoda Potockega in Lackoronskega. potem da krene takoj v Prusijo in da radi tega pošilja vojsko naprej. Gospoda Andreja ni nihče oviral na poti. ker splošno šlahta ni vzbujala nobenega suma in je šlo mnogo o-boroženih služabnikov s Švedi; drugi so potoval i v Krakov, da se poklonijo novemu kralju ali pa si izposlujejo od njega karkoli; torej niso več nobenega povpraševali po spremnih listinah ali potnemu listu, še tembolj, ker se v bližini Karola, ki se je delal ljubeznivega. niso upali nikogar nadlegovati. Poslednjo noč pred prihodom v Čenstoh;-- vo je prenočeval gospod Andrej v Krušinu; toda jedva je sedel, so prišli gostje. Najprej je prišel švedski oddelek, ki je štel okoli sto konj, pod poveljem nekoliko oficirjev in nekakega veljavnejšega kapitana. Bil je to mož srednje starosti, dokaj čedne postave, visok, krepak, plečat, z bistrimi očmi. A dasi je nosil tuj kroj in je bilo videti na prvi pogled, da je tujec, je vendar pri svojem vstopu iz-pregovoril v najčistejši poljščini in vprašal gospoda Andreja, kdo je in kam potuje. Gospod Andrej je takoj povedal, da je šlahčič iz Šohačevskega, kar se je moglo čudno zdeti oficirju, da se je podložnik mejnega grofa spustil v tako daljne kraje. Ko pa je nato kivedel, da potuje gospod Andrej k švedskemu kralju s pritožbo, da mu nočejo izplačati označene vsote, je rekel častnik : "Pri velikem oltarju je najbolje moliti in prav storiš, gospod, da greš k samemu kralju, zakaj dasi ima na tisoče stvari v glavi, vendar nikomur ne odreče; šlahti je tako ljubezniv, da so vam že Švedje zavistni." "Da bi le imel kaj denarja v blagajni. . ." "Karol Gustav ni vaš nekdanji Jan Kazimir, ki si je celo od Židov moral izposoje-vati, zakaj kar je imel, to je dal takoj prvemu beraču Sicer pa da se nam le posreči gotovo podjetje, ne bo zmanjkalo denarja v Ali vam, prebivalcem pokrajin z milim podnebjem, ne šine mraz po udih, če se spomnite večnega ledu in hude zime v severnih pokrajinah naše zemlje? Kljub temu pa so tisti kraji polni dražesti in prirodnih lepot. Visoke planine nam tudi v toplejših pokrajinah nude živo sliko polarnih krajev. Poznate li ledenike? Visoke Alpe jih imajo; naš očak Triglav kaže le prvo stopnjo. Ledenike štejemo k najlepšim pokrajinskim slikam. Človeku dajejo nepopisen užitek, napajajoč ga z navdušenjem za prirodno lepoto, ki je ne more nadkriliti nič drugega na svetu. Kdor je videl Alpe in spoznal njih o-čarljivost; kdor je občudoval velikana Bernina in Mont Blanc, ve, da mogočnost in lepota Alp ni v divnozelenih dolinah, ne v strmih obronkih, ponosnih in ošabnih skalah in pečinah, ko žare v večernem solncu; tudi ne v ostrih grebenih in granitnih koničastih vršacih, temveč jo najdemo slo-prav nekoliko višje, ondi. kjei so vsi vrhunci pokriti z debelim plaščem snega in ledu. Tu so Alpe najbolj vzvišene, tu kraljuje tisti tajinstveni in sveti prirodni mir v vsej svoji nedo-sežni l>L'li krasoti. Ljudi zaradi tega tolikanj mika v planine, ker ondi pozabijo malenkost in ničemurnost mestnega življenja in vsaj za nekaj ur uživajo prostost in mir. Ne vabi jih zgolj zelenilo planinskih gozdov in tral ali solnce, zrak in očarljivost gora; dolgo in vztrajno se povzpenjajo v še večje višine, nestrpno pričakujoč trenutka, ko bodo prišli na vrhove in bo pod njimi namesto kamenja led in sneg ledenikov. Ljudem, ki so navdušeni za prirodo. ni mar za napore in nevarnosti; preveč jih o-|mamlja lepota večnega ledu in i vabi vse višje na gorske vr-; hove. Alpski ledeniki. I Ledeniki v Alpah niso vedno jbaš visoko nad planinskimi dolinami. Alpske doline, po katerih še teče železnica, so ponekod v višini 2000 metrov. — j Kakor dolgi jeziki lijejo ledeniki čez planino. Divne so nji-! hove ledene stene, vse izpre-| križane v raznih odtenkih oci bele do zeleno-modre barve, i Njih led ni iste vrste kakor led, .ki ga vidimo po zimi na naših vodah. Sestavljen je namreč i; zrnc. Je tudi drugega izvora. 'Nastaja iz velike množine sne-|ga, ki vsako leto zasipuje alpske višine in se ondi kopiči v velikih zametih. Ta sneg najprej zmrzne; zvezdnati kosmiči se izpremene v zrnca. K<. jame solnce ok oli poldnev; močno pripekati, oživi sneženj površina, in majhni potočki teko po površini. Voda prodira v sneg in.ondi zopet zmrzne, skozi sneg pa uhajajo zračni mehurčki. Tako nastane pod vplivom solnca in tlaka iz zrnatega snega zrnat, prozoren, modrikast led ledenika. Njegova zrnca so neenaka. Nekatera so majhna kakor grah, druga pa so debelejša od pesti. Začuden stojiš pred ledeni- AN OrAcphonic Victrola brings yr.u J-c besf in reproduced music of every kind—for a very moderate sum. Especially when you consider t'lr.t one c.f these splendid instrumente v/; 11 give you years of constant cr.d satisfactory entertainment. Fay us a visit at your earliest opportunity. Have us p'ay you the latest Victor Records, a-».d ask about cur convenient payment plan. Come in—today! "O lcakem podjetju govori vaša milost?" "Premalo se poznava, gospod vitez, da bi ti smel zaupati tajnost. Vedi samo to, da črez teden ali dva bo zakladnica švedskega kralja tako težka kakor sultanova." "Torej mu najbrže naredi denar kak alhi-iv.ist. ker ga v tem kraju ni mogoče nikjer dobiti." "V tem kraju? Treba je le roko smelo iztegniti. A drznosti nam ne manjka. Dokaz v tem. da tu gospodarimo." "Res je, res je I" je rekel Kmitic. "prav zadovoljni smo radi tega vladanja, zlasti, če nas naučite, na kakšen način pridemo do denarja kakor do tresk. . ." "Ta sredstva so bila v vaši roki, toda rajši bi bili poginili od gladu, nego bi ondi vzeli le en groš." Kmitic je bistro pogledal oficirja. "Zakaj so taka mesta, ki se boje nanje položiti roke še celo Tatarji!" je dejal. "Preveč bistroumen si, gospod!" je odgovoril oficir, "pomni samo, da ne greš k Tatar jem, marveč k Švedom po denar!" Nadaljnji razgovor je prekinil prihod novega spremstva. Oficir ga je očividno pričakoval, ker je planil naglo iz krčme. Kmitic je stopil koj za njim in obstal v veži. da bi videl, kdo je prišel. Najprej je dospela zaprta kočija, v četver vprežena ter obkoljena od oddelka švedskih konjenikov, ter obstala pred krčmo. Oficir, ki se jo razgovarrjal s Kmiticem, je skočil naglo k njej, odprl vratca ter se globoko priklonil pred osebo, ki je sedela notri. "To mora biti kaka visoka oseba. . ." si je mislil Kmitic. Vtem so prinesli iz krčme prižgane bakle. Iz kočije je stopila imenitna oseba, oblečena s tujim črnim plaščem, dolgim do kolen, obšitim z lisičjo kožuhovino, in s klobukom s peresi. Oficir je vzel iz jezdečevih rok baklo, se priklonil še enkrat ter dejal: "Tod, ekscelenca!" ŠIRITE AMER. SLOVENCA! TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC IZVRŠUJEMO DOBRO točno in po najnižjih cenah vsa v % r tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcei obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz ^ slovenščine na angleška in obratno. Nobeno naročilo preveliko, nobeno jk premalo. . jamI DRUŽINSKA PRA.TIKA je tako popularna med našim ljudstvom, da jo najdete skoro v vsaki slovenski katoliški hiši. Mi smo jih že prodali na tisoče in povpraševanje po njej še vedno narašča. Ker imamo le &e nekoliko izvodov za leto 1928 v zalogi, priporočamo vsem, ki jo še žele dobiti, da si jo takoj naroče, predno zaloga poide. Cena je 25c za komad. Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, III. delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! PREVOZ - DRVA - KOLN Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, I1L AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Stran 6 AMERIKANSKI SLOVENEC Širite "Amer. Slovenca"! Big-time ) » entertainment at small cost POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. | PLOŠČE \ NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE. > 79483 Nagajivka Mazurka — Cokiarji, Šmarjan!:a, slov. godlia .75 J 79-184 Vesela Gorenika — Korajža velja, r:,'!kn, slov. Kr"l'>a.........75 i 80059 Napitnica — Srbska himna, moško petje ......... ..................75 [ 80061 Malo kolo — Veliko kolo. tarhburica ................ ............. .75 1 80082 Ženina velja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska scena in petje .75 I 80085 Duna Csardas — Drava Oardas, tamhurica ........................75 > 80106 Don-Bon, valček — Boom-sti-dri, polka, orkester.............75 I 80183 Nova stara pesem—Oj. ta zakonski stan. sluv. 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; banda, 1 ■ > in--------- .7 5 1 77119 Ljubim te, valček; kvartet — Bleščeče oči, polka: banda .75 1 77165 Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; banda.....75 > 77166 Uboga dekKca, marš — Dunajski dečko, marš; banda .75 * 77336 Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; banda .75 1 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika.™ .75 J 77491 Razpoloženje, valček — Marička. vr.lček; banda.................75 > 77492 O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš; kvartet....... .75 J 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; banda...................... .75 I 77558 Sladica Marička; valček — V krasni dolini, polka; banda .75 , 77600 Perzijski marš — Egiptovski marš; banda...........................75 J 77601 Izgubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester_______ .75 > 77635 Kmečka po'ka — Brez nade, polka: vaška godba.............75 J 77810 Na varšavskem trgu — Poljska kri, ma?i:rka: orkester .75 > 77811 Pesem smeha — Poljub, valček......--.......__............................ .75 I 77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tambur. orkesier_______ .75 > 77915 Na poskok, polka — Taniska, valček: inflrum. tercet______ .75 J 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75 > 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka; kvartet...................75 , 78142 Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75 ' 78177 Posavski valček — V Cleveland sem doma, polka; harm. .75 , 78179___Micino kolo — Poskočnica; tamburaški orkester.........75 > 78198 Sladke vijolice, valček — Poročna polka; kvartet.............. .75 > 78490 Ach, da licber Augustin, valček — Šnicel, polka; orkester .75 J 78406 Vojaški nabor, polka Poročni valček; harmonika.................75 » 78532 Krasota gora, valček — Pavlina, mazurka: kvartet...............75 J 78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu. valček, orkester.........75 , Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino godbo. \ 19758 Kresnica — Nola, orkester .....................................................75 > 19776 Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalajka.............75 [ 19869 Večerno žvrgolenje — Žviigalec in njegov pes, žvižganje .75 > 19892 Divji rožici — Poetični spomini, violina ................................75 I 19894 Vse mine, valček — Poslušaj Dtičke, avižganje ?. okrestrom .75 J 20011 Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75 > 20026 Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa.....75 I 20027 Koahal March — Honolulu March, havajske kitare.............75 > 20028 Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare.............75 [ 20051 Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano.....75 > 20104 Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello .........................75 [ 20172 La Paloma, Fox trot — O sole mio, valček, orkester—......75 1 20201 Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viok.flavta, harfa, zvončki .75 I 20248 O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa....... .75 20264 Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle............... .75 20265 Barcelona — Hello, Aloha, ogrle................................ „ . . .75 20266 Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem .75 20271 Bela hišica — Ljubim te, dragi,, petje, piano, orkester.........75 20278 Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol, flavta, harfa .75 20311 Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda.............................75 20380 Mary Lou — Vem, kar ti veš, moški zbor s klavirjem.........75 20382 Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom ...........................75 20458 V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75 78326 Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75 78598 Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara...........................75 78750 Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko . . .75 78751 Petje na gondoli — Gorske vile, instrument, trio.............. .75 78923 Prater Potpouri — Dunajski gozdni ptički, instr. trio..........75 i V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer: Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ________________________________I0c < Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100— J 300 plošč) -------------------------------------------------------------------------------_25c < Vainnf ^ vsakim naročilom pošljite potrebno < ▼ aZHU* — svoto. Pri naročilu od. 5 plošč ali več, j plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 < plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. \ Knjigarna Amer. Slovenec I 1849 west 22nd street, chicago, ill. j S Victor Records I ^^B^ T VTCTOR TALKING MACHINE COMPANY, CAMDEN, N.J. S ki je užival f f Eagle Brand Condensed Milk je zdaj star 70 let. *73crd&nX EAGLE BRAND CONDENSED MILK.