PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 80 lir
Leto XXVII. St. 145 (7933)
TRST, torek, 22. junija 1971
ZAČETEK KONFERENCE ZA RAZŠIRITEV GOSPODARSKE SKUPNOSTI
V Luksemburgu odločujoči pogovori za vstop Velike Britanije v EGS
Heathova vlada hoče pospešiti sklenitev pogodbe z evropsko šesterico, čeprav večina prebivalstva temu še vedno nasprotuje
LUKSEMBURG, 21. — Tu te je danes začelo zasedanje šestih Vnanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, ki bodo skupno 1 predstavnikov Velike Britanije Ripponom razpravljali o njeni vključitvi v gospodarsko skupnost. Na konferenci so tudi predstavniki take, Danske in Norveške, ki prav tako nameravajo vstopiti v EGS. V Luksemburgu menijo, da bo ta sestanek, ki se bo zaključil baje v noči med torkom in sredo, odločujoči za razširitev gospodarske tkupnosti. Pri tem gre seveda predvsem za dosego sporazuma z Veliko Britanijo. Po končanem zasedanju bodo začeli z delom izvedenci in diplomati sedmih držav, ki imajo nalogo, da sestavijo dokončno po-Sodbo o pristopu Velike Britanije » EGS, ki naj bi bila ratificirana v tleh sedmih parlamentih tekom Prihodnjega leta.
Vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost je predviden s pr-»im januarjem 1973. Toda zaključek Pogajanj še ne bo pomenil, da bo Žalika Britanija dejansko pristopila k evropski šesterici, čeprav se je britanska vlada odločila za ta korak, bo vendar moral britanski Parlament ratificirati zadevno pogodbo. V Veliki Britaniji so vse dosedanje ankete pokazale, da naj-
manj dva od treh britanskih prebivalcev nasprotujeta vključitvi v gospodarsko skupnost. Poleg tega so ugotovili, da bodo cene kmetijskih pridelkov v Veliki Britaniji z vstopom v EGS takoj narasle, in povzročile podražitev življenjskih stroškov. Kljub temu pa, ugotavljajo v Londonu, bo imela Velika Britanija več koristi kot izgube z vstopom v gospodarsko skupnost, ker se bodo odprla evropska tržišča njeni industriji.
Po sedanjih pogovorih z Veliko Britanijo bo 26. julija v Bruslju neposredni sestanek z irskimi, danskimi in norveškimi predstavniki.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuuvmiiimiii
PO SPORAZUMU V PODJETJIH FIAT IN ZflNUSSI
Preklicana današnja vsedržavna stavka kovinarskih delavcev
RIM, 21. — Po nedeljskem spo fazumu na ministrstvu za delo med sindikalnimi organizacijami kovinarskih delavcev in ravnateljstvom Pordenonskega podjetja Zanussi, so •ti sindikalne organizacije kovinarjev preklicale splošno stavko kovi-, tarskih delavcev, ki je bila napovedana za jutri. Sporazum o novih delovnih pogojih v podjetju Žanussi je bil dosežen nekaj dni Po sporazumu z ravnateljstvom Riat, o katerem smo že obširno Pisali
Podjetje Zanussi, ki zaposluje 30.000 delavcev, je največje podjetje za izdelavo gospodinjskih stro jev v Evropi in drugo na svetu. Po večmesečnem boju, so delavni končno uspeli in dosegli boljše delovne razmere. Največji uspeh ie v tem, da so si zagotovili tako ■hienovano «zajamčeno plačo», kai Pomeni, da bodo suspendirani de lavci dobivali 98 odstotkov plače 'S dopolnilnega sklada in iz sklada podjetja. Poleg tega so delavci dosegli še povišek plače in obveznost delodajalca, da bo uskladil plače v vseh svojih podjetjih do konca leta 1972. Hkrati spora tUm predvideva večje nadzorstvo Pad zdravstvenimi pogoji v podjetjih in soudeležbo delavcev pri •em nadzorstvu.
< V Rimu so se danes sestali izvršni odbori kovinarskih sindikatov PlM-CISL, FIOM-CG1L in UILM-ČJIL, ki so pozitivno ocenili dosego sporazumov v podjetjih Fiat in Žanussi. Vodstva treh sindikatov «o ugotovila, da sta dosežena spo-lazuma v skladu z enotno sindikalno strategijo treh sindikalnih tvez in predstavljajo celo nekaj Povega zlasti na področju izboljšanja delovnih razmer v podjetju, kakor tudi utrditev sindikalne moči delavcev.
V Milanu pa se je danes zače la prva deželna konferenca sindikalnih predstavnikov v lombard-»kih podjetjih, ki so jo sklicale
ki sindikalnih zvez Lama, Macario in Ravenna. Vsi trije so posvetili del svojih govorov boju delavcev za socialne reforme in poudarili, da mora vlada spoštovati svoje obveznosti v tem pogledu. Hkrati pa so opozorili delavce in vso italijansko javnost na pritisk desnice in njeno konservativno politiko na gospodarskem in socialnem področju. Trije zvezni tajniki so poudarili tudi voljo treh sindikatov »o čimprejšnji sindikalni združitvi.
Tedaj bodo države gospodarske skupnosti obravnavale njihov vstop v EGS.
Pred neposrednimi pogovori z britanskim ministrom Ripponom, so se danes sestali v Luksemburgu zunanji ministri evropske šesterice, ki so obravnavali tri osnovne točke pogajanj z Veliko Britanijo, in sicer: finančno udeležbo novega člana, vprašanje britanskega uvoza masla iz Nove Zelandije in vprašanje ribolova. Tudi v teh pogovorih so bili Francozi trdno na svojih dosedanjih stališčih. Poudarili so, da si bo morala Velika Britanija naložiti finančno breme že v prvem letu vstopa v gospodarsko skupnost in da bo moral uvoz masla iz Nove Zelandije prenehati postopoma v prehodnem obdobju vključitve (do leta 1978). Glede vprašanja ribolova pa so Francozi poudarili, da mora ostati tako, kot je sedaj.
V Luksemburgu pričakujejo, da se bodo sicer Francozi omehčali to da ne bodo trdovratno vztrajali na teh pogojih. V razpravo Je posegel tudi Italijanski zunanji minister Moro, ki je podčrtal predvsem politični pomen vprašanja Nove Zetandije. Zato je Moro predlagal, naj bi ne sprejeli strogih ukrepov, ki bi zahtevali takojšnje zmanjšanje novozelandskega izvoza v Veliko Britanijo.
Po njegovem mnenju bi se morala gospodarska skupnost obvezati, da bo dala v prihodnjih letih pobudo za svetovni sporazum o trgovini z mlečnimi izdelki. Konferenca šestih se je zaključila nocoj ob 21. uri in se bo nadaljevala jutri, potem ko se bo predsednik ministrskega sveta EGS Schumann posvetoval z britanskim predstavnikom Ripponom.
Stavka hotelirskih uslužbencev
RIM, 21. — Hotelirski uslužben-so danes začeli s tridnevno stavko, ki se bo zaključila v sredo ob 24. uri. Stavka je bila proglašena v okviru večmesečnega ooja hotelirskih uslužbencev za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. U-službenci so od marca do sedaj priredili že več stavk, kar pa še ni pomagalo, da bi delodajalci popustili. Tudi dosedanje posredovanje ministrskega podtajnika za delo Torosa je bilo jalovo. Hotelska industrija je sedaj, ko je turistična sezona že skoraj na višku v precejšnjih težavah. Zato domnevajo, da bodo morali Hotelirji nujno popustiti, če ne Dodo hoteli zabresti v še večje težave. Danes dopoldne je bil na ministrstvu za delo ponovno sestanek med sindikati in delodajalci, da bi rešili spor.
Vzporedno s stavko hotelirskih uslužbencev so danes sindikati u-službencev pokrajinskih turističnih ustanov potrdili tridnevno stavko, ki se bo začela jutri. Stavkalo bo osebje vseh 94 pokrajinskih turističnih ustanov v vsej Raliji. U-službenci zahtevajo uveljavitev in
Objavljen seznam članov nove malteške vlade
LA VALLETTA, 21. — Novi ministrski predsednik Malte Dom Min-toff je objavil danes seznam ministrov nove vlade, ki so jo imenovali po zmagi laburistične stranke na zadnjih parlamentarnih volitvah. V novem parlamentu ima Mintoffova stranka samo en sedež več kot nacionalistična stranka dosedanjega vladnega predsednika Borga Oliviera.
Britanski minister Rippon
Delegacija italijanskih industrijcev v Jugoslaviji
BEOGRAD, 21. — Agencija »AN-SA» poroča, da je prispela v Beograd delegacija italijanskih industrijskih operaterjev, ki io vodi poslanec Bruno Lepri. Italijanski in-dustrijcd so odpotovali v Jugoslavijo na pobudo italijanskega zavoda za zunanjo trgovino. Delegacija, ki jo sestavlja 15 predstavnikov industrijskih podjetij iz Firenc, Milana, Vidma, Lecca. Verone in drugih italijanskih industrijskih središč, se bo v Jugoslaviji pogovarjala s predstavniki jugoslovanske industrije.
Danes dopoldne so imeli italijanski industrijci prvi pogovor z jugoslovanskimi predstavniki na srbski trgovinski zbornici v Beogradu. Poleg tega se bo poslanec Lepre sestal tudi s funkcionarji jugoslovanskega zunanjega ministrstva in ministrstva za zunanjo trgovino. Iz Beograda bo italijanska delegacija odpotovala na obisk in pogovore v Ljubljano in Zagreb, kjer se bo sestala z gospodarskimi predstavniki Slovenije in Hrvaške.
PO POVRATKU S TRIDNEVNEGA BIVANJA V MAKEDONIJI
Uspešen obisk delegacije SKGZ-SPZ in zborov «Mirk» in «Vodnik» v Skopju
Utrditev bratskih odnosov, izmenjava vsestranskih informacij in konkretni predlogi za sodelovanje in izmenjave na kulturno-prosvetnem področju - Priznanje našima zboroma
REGGIO CALABRIA, 21. - Jutri se bo tu sestal deželni svet. Skupina «neznancev» je v znak »protesta-> ustavila mestni avtobus, mu preluknjala zračnice in ga postavila počez v ulici v znamenitem «Rione Sbarre*, kjer so fašistične skupine svoj čas najbolj razgrajale. Prišla je takoj policija in odstranila malo barikado.
Po tridnevnem obisku na povabilo Kulturno - prosvetne skupnosti Skopja in pevskega zbora »Kočo Racin*, se je v včerajšnjih zgodnjih urah vrnila iz Skopja skupna delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Trsta in Gorice, z njo pa tudi pevska zbora »Vasilij Mirki in «Valentin Vodnik*. Delegacijo je vodil predsednik SKGZ Boris Race, sestavljali pa so jo še tajnik SKGZ dr. Darij Cupin, član izvršnega odbora in načelnik komisije za kulturo Miroslav Košuta, član izvršnega odbora Edvin Švab, podpredsednik SPZ Saverij Rožič ter oba tajnika SPZ Miro Kapelj in Edmunid Košuta.
Poročali smo že, da so bili delegacija in oba zbora ves čas bivanja v glavnem mestu deležni največje pozornosti in bratske topline svojih gostiteljev pa tudi skopskega tiska in televizije, kar ni prišlo do izraza samo pri številnih razgovorih, pač pa tudi v okviru praznovanja 35-letnice prve stavke ma-
kedonskih gradbenih delavcev bo-1 direktorja Boris Pop Djorčev. V dalj-
.......................................
POLEMIKA 0 »DOSJEJU McNAMARA* SE ZAOSTRUJE
Na zatožni klopi vsa dosedanja ameriška politika v Indokini
Johnson prešel v protinapad - Sen. Muskie zahteva določitev roka za umik vseh ameriških sil iz Vietnama
NEW YORK, 21. — «Dosje McNamara*, kot imenujejo tajno študijo Pentagona o ameriški udeležbi v vietnamski vojni, je še vedno v središču polemik, ki postajajo iz dneva v dan bolj vroče. Na zatožni klopi je po eni strani Nixonova vlada, ki jo obtožujejo, da je s sodnim postopkom proti *New York Timesu, in VVashing*-ton Postu, kršila načelo o svobodi tiska, po drugi strani pa celotna ameriška politika v Indokini, od leta 1945 do danes.
Kar se tiče vprašanja svobode tiska, vlada veliko pričakovanje za sklep zveznega prizivnega sodišča, ki bi se moral dokončno izreči o tem, ali imajo ameriški listi pravico, da objavijo tajne dokumente.
Razsodbo sodišča pričakujejo za jutri, v tem času pa morajo zadnja poglavja «dosjeja McNamara* še čakati v uredništvih listov.
V polemiko je medtem vsaj posredno stopil glavni obtoženec, bivši predsednik Johnson z izjavami,
kj jih je menda dal »ozkemu krogu sodelavcev*, ki pa .jih dva tednika, «Newsweek» in Time*, objavljata z velikim poudarkom. Johnson v bistvu trdi. da vsebuje »dosje McNamara* polno netočnosti in izkrivljenih dejstev, to pa zaradi tega, ker se je v pripravo dosjeja vmešal Robert Kennedy, brat u-morjenega predsednika, ki je pozneje sam podlegel zločinskemu strelu. Kot poročata lista, se je «Bob»
...............................................................iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliilmiiliiiiiiil
SESTANEK 0 KONJUNKTURAH UKREPIH V PALAČI CHIGI
PSI noče vladne krize
Tako je izjavil namestnik glavnega tajnika PSI Mosta tedniku «11 Mondo»
RIM, 21. - V palači Chigi je bil danes sestanek, ki mu je predsedoval Colombo in katerega so se udeležili ministri Giolitti. Ferrari Ag-gradi. Preti, Donat Cattin in Gava ter nekateri visoki državni funkcionarji. Proučili so konjunktume ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da se pospeši proizvajalna dejavnost. Govorili so predvsem o ukrepih na kreditnem, davčnem in socialno-za-varovalnem področju.
Na sestanku so ministri v glavnem soglašali s predloženimi vprašanji. V prihodnjih dneh bodo posamezna ministrstva globlje proučila tehnična vprašanja omenjenih ukrepov, ki jih bodo nato dokončno sesta-
izvajanje sporazumov, ki so bili »o govorih tudi trije glavni tajni Uslužbenci.	1 Namestnik glavnega tajnika PSI
..........................iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiminiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiHiMiiiiiniiiiniiiiiiiiliiiUinniiii...ut
Izrael bi želel ponovno vzpostaviti diplomatske stike s Sovjetsko zvezo
Govorice o navezavi odnosov med Kairom in Washingtonom
TEL AVIV, 21. — V govoru slkiu-Mmt ameriških Židov je izraelski Zunanji minister Aba Eban med drugim dejali, da bi bil čas, da bi Sovjetska zveza skušala ponovno navezati diplomatske stike z Izraelom, ki jih je prekinila ob šestdnevni vojni leta 1967.
Minister Je dejal, dia bi bil Izrael naklonjen zopetnemu razvoju Ibestrainskih odnosov s SZ. Prekinitev odnosov med obema državama ne more trajati večno, tega pa ■t je po Ebanovem mnenju zavedla Uidi SZ.
Po drugi strani pa se v teh dneh govori tudi o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Egiptom to ZDA. Vest objavlja izraelski list «Yedloth Aharonothn v dopisu Iz Pariza ter se Sklicuje na »zaupne pogovore med francoskimi politiki to ameriškim državnim
sekretarjem Rogersom«, ko Je ta pred kratkim obiskal Pariz.
Po pisanju lista naj bi šef ameriške diplomacije govoril o tem vprašanju med obiskom v Kairu s samim predsednikom Sadatom. Ta naj bi Rogersu Izrazil prepričanje, da bi pobuda lahko imela pozitivne posledice za stabilnost na Bližnjem vzhodu, po drugi strani pa naj bi nameraval odlašati z rešitvijo tega vprašanja, da bi dal egiptovskemu javnemu mnenju «čas, da se privadi tej zamisli*. Izraelski list dodaja, da so v zadnjem času znatno okrepili osebje ameriške misije v Kairu to egiptovske v Washtogtonu.
Egiptovski predsednik Sadat nadaljuje medtem politične razgovore s kraljem Saudove Arabije Fejsalom. Danes sta državnika obiskala Aleksandrijo, Jutri pa se bosta
vmlla v prestolnico, kjer se bodo razgovori nadaljevali. Po pisanju kairskega dnevnika «A1 Abram« je kralj Fejsal včeraj lajavil, da popolnoma podpira egiptovsko stališče do Izraelske agresije ter da bi moral ves arabski to Islamski svet podpirati politiko Kaira.
Ceauscscu v Mongoliji
Giovanni Mosca je dal tedniku «11 Mondo* intervju, v katerem poudarja, da PSI «noče vladne krize* in da so socialisti prepričani, «da je treba zajamčiti trdnost vlade*. Mosca nadalje pravi, da bi bila vladna kriza neizbežna samo pod pogojem, če bi krščanska demokracija, pod pritiskom zgrešene politične o-cene nedavnih volilnih izidov, sklenila zavreti pobude Colombove vlade in blokirati ali pa razvodeneti vse reforme, ki jih sedaj proučuje parlament. Če bi krščanska demokracija sprejela zahteve po spremembi zakona o ljudskih stanovanjih, če bi ugodila vsem tistim, ki pritiskajo na vlado, naj ne sprejme zdravstvene reforme ter blokirala v poslanski zbornici univerzitetno reformo, je dejal Mosca, »bi gotovo prišlo do vladne krize*.
Nato Mosca pravi, da so volitve od 13. junija dokazale, da obstajajo v državi sile, ki lahko uresničijo politiko reform. Morebitna vladna kriza, nadaljuje Mosca, bi Zavrla sedanji demokratični razvoj italijanske družbe. Zato, meni socialistični voditelj, bi vladna kriza pomenila resno in premišljeno politično pobudo, da se razcepi na dva dela in da se izključijo delavci iz vladne uprave. V tej zvezi, poudarja Mosca, je treba absolutno izključiti vsakršno podporo PSI morebitni enobarvni demokristjanski vladi.
Namestnik tajnika PSI poudarja nadalje, da bo socialistična stranka branila trdnost vlade, se ne more pa odreči osnovnim socialnim reformam, ki predstavljajo obveznost vlade in vseh strank leve sredine.
Glede »naprednejših ravnovesij*, ki jih zagovarja PSI, Mosca po udarja, da je bilo to socialistično stališče večkrat »dvoumno tolmače no*. Nato pojasnjuje, kot je že dejal De Martino, da bodo ta ravnovesja lahko dosežena, ko bodo v dr-
BUKAREŠTA, 21. — Romunski predsednik Ceausescu je dospel danes na uradni obisk v Ulan Bator, prestolnico Mongolije, kjer ga je
sprejel predsednik mongolske vlade ,	. .	,	,	, ,	,	..
in prvi tajnik ljudske revolucionar- žavl *n. zlasti v strankah dozoreli
da so prevzeli del odgovornosti V tej zvezi Mosca ugotavlja, da je razdalja, ki danes loči socialiste od komunistov, gotovo manjša od razdalje, ki je leta 1965 ločila socialiste od krščanske demokracije, ko je PSI začela dvogovor s katoličani.
RIM, 21. — Finančni stražniki so danes praznovali 197. obletnico ustanovitve korpusa. Osrednje proslave se je udeležil tudi predsednik republike Saragat skupno s finančnim ministrom Pretijem in drugimi visokimi funkcionarji. Ob tei priložnosti je bila v Rimu velika parada finančnih stražnikov.
I Kennedy pripravljal na oster volilni boj z Johnsonom, vendar ni na šel nobenih oprimkov, da bi napadel njegovo politiko glede človečanskih pravic, rasnega probh-.ua, zdravstva, šolstva itd. Zaradi tega je svoje upe osredotočil na Vietnam. Lista dodajata, da je bil McNamara »kennedijevec*, s čimer jasno namigujeta, da je tedanji obrambni minister «prikrojil» tajne dokumente, da bi favoriziral brata pokojnega predsednika.
Po pisanju revij priznava Johnson saimo dve «napaki»: da je čakal celih osemnajst mesecev po izvolitvi za predsednika, preden ie u-kazal okrepitev ameriške vojaške prisotnosti v Vietnamu, drugič pa, da ni uvedel cenzure, «pa ne zato, da bi varal javno mnenje, pač pa da bi preprečil sovražniku, da izve za ameriške načrte*. Johnson je tudi mnenja, da je izročitev tajnih dokumentov «New York Timesu* »skorajda izdajstvo*.
Seveda Pa niso vsi istega mnenja: demokratični senator Edmund Muskie, ki se poteguje za kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, je predlagal ustanovitev posebne komisije, ki bi imela pooblastilo, da objavi vladne dokumente, o katerih je mnenja, da ne smejo ostati tajni. Svojo kritiko je senator razširil na vietnamsko politiko Bele hiše ter zahteval določitev roka za umik vseh ameriških čet iz Vietnama. Dejal je, da je polemika med vlado in tiskom okrnila zaupanje Američanov v vlado ter da je treba za obnovitev tega zaupanja določiti datum umika vojakov iz Indokine.
Tudi drugi možni kandidat za predsedniške volitve, senator Geor ge McGovern, je stopil v polemiko ter izjavil, da tajni dokumenti, ki jih je objavil «New York Times*, jasno dokazujejo, da je Johnson »premišljeno varal Američane* v volilni kampanji leta 1964.
diši na slavnostni akademiji, bodisi med velikim ljudskim slavjem v letoviščarskem okraju Saraj. Delegacijo so ves čas spremljali predsednik zbora »Kočo Racin* Djavid Begovski, podpredsednika Boro A-postolski in Metodi je Gavrilovski, član upravnega odbora Evlogij Sta-vrov, predsednik Kulturno - prosvetne skupnosti Skopja Blagoje I-vanov in direktor Doma kulture gradbenih delavcev Pero Bogatinov-ski.
Delegacija SKGZ in SPZ je — kot smo delno že poročali — v okviru navezovanja stikov s političnimi, u-pravnimi in kulturnimi predstavništvi in ustanovami jugoslovanskih republik, seveda poleg rednih in najtesnejših stikov z matičnim narodom v Sloveniji, imela vrsto razgovorov z izmenjavo informacij o položaju in razvoju SR Makedonije in Skopja po katastrofalnem potresu leta 1963 ter zlasti še o položaju makedonskih manjšin v Bolgariji in Grčiji po eni, ter o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji po drugi strani. Istočasno je delegacija imela zelo konkretne razgovore o možnostih nadaljnjega razvoja medsebojnega sodelovanja zlasti na kulturno - prosvetnem področju od gledališča do literarne, likovne in ljudsko - prosvetne dejavnosti v ožjem pomenu besede. Pri tem se je pokazalo, da vlada tudi pri makedonskih kulturnih in javnih delavcih veliko zanimanje za povečanje takih stikov in medsebojnih izmenjav in da so možnosti za razne oblike sodelovanja kar precejšnje. Pri razgovorih so prišle do izraza tudi afinitete med Slovenci in Makedonci zlasti v zvezi narodnostnim bojem za enakopravnost v preteklosti in v zvezi z dejstvom, da živi tako del makedonskega kot slovenskega naroda izven meja matične dežele.
Po razgovorih prvega dne s podpredsednikom skopske gospodarske zbornice Aleksandrom Icevom in njegovimi sodelavci ter s podpredsednikom mestne skupščine (sobranja) Kočam Bituljanom in sodelavci, med katerimi je bil tudi predsednik KPZ Blagoje Ivanov, je delegacijo naslednjega dne sprejel predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije, dekan skopske pravne fakultete in ugledni makedonski zgodovinar prof. dr. A leksander Hristov z ostalimi vodilnimi člani SZDL. Tako kot že prej podpredsednik Sobranja. ie tudi profesor Hristov izrazil svoje zadovoljstvo, da lahko sprejme v skopskem mestu delegacijo tržaških in goriških Slovencev. Prof. Hristov je v svojem pzdravu govoril o sličnosti narodnih usod in se nato zadržal pri daljšem prikazu naravnost tragičnega položaja makedonske manjšine v Bolgariji in Gr či.ji, ki ga je mogoče primerjati s položajem primorskih Slovencev pod fašizmom. Pri tem je bilo očitno, da je kot zgodovinar zelo dobro seznanjen z našo narodno problematiko v preteklosti in sedanjosti Prof. Hristov je nato govoril o pri zadevanjih za kulturni dvig makedonskega ljudstva in zlasti poudaril veliko pomoč vseh jugoslovanskih narodov za splošen gospodarski in kulturni razvoj republike Makedonije. Predsednik SKGZ Boris Race pa je prikazal, kako se narodna slovenska skupnost v Italiji mimo ideoloških razlik bori za dejansko priznanje popolne narodne enakopravnosti in za zaščito svojih narodnih pravic, dejavnost SPZ pa je na kratko prikazal tajnik Miro Kapelj.
Delegacija se je nato podala na uredništvo lista »Nova Makedonija*, kjer jo je sprejel pomočnik
šem razgovoru je prikazal celotno založniško dejavnost v Makedoniji. ki obsega poleg jutranjega to večernega dnevnika v makedonščina še glasili za albansko in turško manjšino, ki izhajata trikrat tedensko, ter vrsto raznih otroških listov in drugih publikacij, naša delegacija pa je podala prikaz celotne izdajateljske dejavnosti piri nas od dnevnika, preko vseh tednikov, revij in drugih publikacij.
Končno je sledit Se sprejem in razgovor delegacije na radioteleviziji, kjer jo je sprejel direktor RTV književnik Mateja Matevski. Tudi tu je prišlo do izčrpne medsebojne informacije, pri čemer je direktor Matevski prikazal razvoj makedonske radiotelevizije in njen program. Ko je govoril o vprašanju narodnih manjšin je dejal, da predstavljajo tesni stiki med slovensko manjšino v Italiji in matičnim narodom v SR Slovenije, in odprta meja med Italijo in Jugoslavijo dragoceno inspiracijo, da se tudi na mejah Makedonije u-stvari taka kulturna integracija med matičnim narodom in njegovima manjšinama.
Zaključki vseh teh razgovorov in sklepi za njih konkretizacijo pa so bili povzeti tretji dan obiska med razgovorom v Skopski Črni gori s predsednikom Kultumo-pro-svetne skupnosti Blagojem Ivanovom, kjer so po njegovih konkretnih predlogih nakazali in dali konkretne predloge poleg Borisa Ra-ceta še Miroslav Košuta za izmenjavo gledaliških gostovanj in izmenjave med književniki ter likovniki, Miro Kapelj za izmenjavo pevskih zborov in gostovanje folklornega ansambla ter mladinskega zbora «Kočo Racin* v Trstu in Gorici, Edvin Švab, ki je opozoril na možnosti sodelovanja med glasbenimi ustanovami, Saverij Rožič, ki je predlagal istočasno gostovanje folklorne skupine na goriškem festivalu in potem v enem izmed slovenskih krajev na Goriškem ter predstavnik našega lista, ki je konkretiziral nekatere predloge za stike in sodelovanje med »Novo Makedonijo* in »Primorskim dnevnikom*.
Medtem sta naša zbora »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela* in «Valentin Vodnik* iz Doline po u-spešnem nastopu v dvorani dramskega gledališča in naslednji dan na slavnostni akademiji v počastitev 35-letnice stavke makedonskih gradbenih delavcev v veliki univerzalni dvorani, kjer sta prav tako kot večer prej požela največji aplavz ob izvedbi makedonske pesmi »Bolen mi leži*, še posebej pela za radijsko in televizijsko snemanje v študijih RTV. Oba zbora, ki ju je vodil Ignacij Ota, sta bila deležna spontanih priznanj občinstva in domačih glasbenih strokovnjakov iz vrst povskega zbora »Kočo Racin*. Pevci so kljub utrujenosti zaradi dolgega potovanja in nenavadne vročine dali vse od sebe in so res dostojno predstavili našo amatersko zborov :ko kulturo. Sicer pa niso zamudili nobene priložnosti, da ne bi zapeli tudi pri večerjah in na raznih družabnostih in na kraju najbolj primerno zaključili svoje in gostovanje delegacije SKGZ in SPZ v Skopju i «Zdravico», ki so jo zapeli pri večerji v Domu glasbenikov neposredno pred povratkom na skopsko letališče, med katero so bile ponovno izmenjane zdravice in darila v spomin na to srečanje, ki je u-trdilo bratske vezi med našo narodno skupnostjo v Italiji in makedonskimi prijatelji
JOŽE KOREN
ne partije Cedenbal. To je zadnja etapa Ceausescovega potovanja po Daljnem vzhodu, med katerim je obiskal LR Kitajsko, Severni Vietnam in Severno Korejo.
potrebni pogoji. Zatem Mosca u | gotavlja, da so prizadevanja socialistov za reforme prisilila komuniste, da so opustili svojo staro politiko monopola nad protestom in
Med razgovorom delegacije SKGZ-SPZ v uredništvu dnevnika »Nova Makedonija*
DANES na športni strani
Slovenski pozdrav
Na občnem zboru Italijanske odbojkarske zveze FIPAV v Rimu so odločili, da bodo lahko slovenske odbojkarske Seštevke pred tekmami pozdravljale le v slovenskem jeziku.
Laver favorit
Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbledonu, ki se je začel včeraj, je glavni favorit za končno zmago Avstralec Rod Laver.
Uspeh ferrarljev
Na mednarodnih avtomobilskih dirkah za svetovno prvenstvo vozačev v Zandvoortu so ferrariji zasedli 1. in 3. mesto, zmagal pa je Belgijec Ickz.
Vzhodni Nemci najboljši veslač!
Na svetovnem prvenstvu v kajakih in kanujih na divjih vodah so od devetih zlatih kolajn osvojili vzhodni Nemci kar Sest.

TRŽAŠKI DNEVNIK
22. juniia 1971
VČERAJ HA TRŽAŠKEM SEJMU
Mednarodni dan o deželnem marmorju in prvi stik z afriškimi deželami
V četrtek na trgovinski zbornici poslovno srečanje s predstavniki 8 dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti
Na velesejmu je bil včeraj UL mednarodni dan deželnega marmorja, ki so ga organizirali v sodelovanju z deželnim združenjem trgovinskih zbornic in italijanskega združenja industrijcev s področja marmorja, in sicer pod pokroviteljstvom deželne uprave.
Uradnega odprtja dneva so se u-deležild Številni predstavniki domače in tuje industrije, trgovskih podjetij. ki se ukvarjajo z razpečevanjem marmorja in marmornatih izdelkov ter gospodarstveniki iz Avstrije. Belgije, Zahodne Nemčije in Francije. Na odprtju so bili tudi najvidnejši predstavniki tukajšnjih gospodarskih krogov.
Po krajšem pozdravnem nagovoru predsednika velesejma dr. S'oco-vicha, je deželni odbornik za in dustrijo in trgovino Dulci naglasil pomen ekstrakti vrne industri je v Furlaniji - Julijski krajini ter napovedal, da se bo ta dejavnost še povečala po objavi novega deželnega zakona v prid rudarstvu. Dulci je poudaril, da bo marmor v prihodnje zavzemal čedalje pomembnejšo mesto v bilanci naše dežele. zlasti če se bo tukajšnja industrija primemo organizirala. Danes se namreč posamezni industrij-ci s tega področja obnašalo vse preveč individualno, poleg tega pa je tudi pri nas občutiti pomanjkanje specializirane delovne sile in »»treznih finančnih sredstev.
Nato je spregovoril načelnik odseka za marmor pri pokrajinski zvezi industrijcev inž. Rizzi. kd je med drugim predlagal, naj bi deželna upirava upoštevala orizadeva-nja industrijcev v zvezi z raziskovanjem tal in izkoriščanjem rudnega bogastva ter zlasti nahajališč marmorja na Krasu. Problem je toliko bolj pereč, je dejal inž. Rizzi, ker naj bi z napovedanimi kraški-rr* rezervati omejili tudi možnost pridobivanja žlahtnega kamenja v tržaški okolici. Sledil je skupen o-gled razstave deželnega marmorja, nakar .je prišlo do prvih stikov med tujimi gospodarstveniki in predstavniki tukajšnje oziroma deželne industrije marmorja.
Dopoldne je bila na sejmu tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki afriških dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, o-nsali razloge, zaradi katerih se je kar osem dežel iz srednje in za hodne Afrike (lani jih je bilo 5) odločilo za skupen nastop na letošnji prireditvi. Konferenco je vo-
dil kamerunski konzul v Trstu dr A. Hesse, ki je naglasil, da afriške dežele vidijo v Trstu dobro odskočno desko za vrsto svojih pridelkov, namenjenih v srednjo in vzhodno Evropo. Gre predvsem za kavo. les. kakao, razna o'jčna semena in drugo eksotično blago, ki bi ga afriške dežele rade izvažale v večji količini kakor dane3. Pri tem zadevajo na razne težave, zlasti na carinske določbe in na nepripravljenost posameznih tržišč. Tudi italijanski trg vse premalo piozna nekatere afriške pridelke, kolikor jih pa pozna, je še vedno opaziti, da si jih nabavlja v velikih količinah v maloštevilnih dežela! pri delovalkah. medtem ko druge zanemarja.
Predstavnik evropskega ravnateljstva za razvoj pri EGS dr. Pizzutti je v tej zvezi predlagal, naj bi v okviru prihodnjega tržaškega velesejma organizirali »afriški teden*, na katerem naj bi prišle do izraza poslovne želje posameznih afriških dežel, poleg tega pa tudi njihovo folkloristično in turistično bogastvo. Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je naglasil, da je zbornica pripravljena v vsakem trenutku vzeti v pretres konkretne predloge, ki bi jih nanizali afriški poslovni krogi, pri tem pa se bo zbornica z vsem svojim aparatom prizadevala, da bi predlogi doživeli zaželjeni uspeh.
Na tiskovni konferenci je prišla do izraza pripravljenost afriških dežel, da bi v naši luki postavile stalne zaloge določenih vrst svojega blaga za njihovo nadaljnje razpečevanje v Evropo, in sicer po vzorcu stalne zaloge brazilske kave v stari luki. Iz izvajanj posameznih predstavnikov dežel SAMA pa je bilo razumeti, da so na poti takšnim pobudam resne težave carinskega in finančnega značaja.
Kakor omenjeno, sodeluje na letošnjem tržaškem sejmu 8 afriških dežel, pridruženih Evropski gospodarski skupnosti, in sicer oba Konga, Slonokoščena obala. Kamerun, Burundi, Gabon, Togo in Ruanda. Te dežele merijo skupaj toliko kot 18 italijanskih ozemelj ter štejejo kakih 35 milijonov prebivalcev. Iz Evrope uvažajo pretežno stroje, mehanizacijo ter drugo industrijsko blago, izvažajo pa kolonialne pridelke in v zadnjem času razvijajo turizem. Njihova plačilna bilanca z Evropo izkazuje redno primanjkljaj, še posebej pa pogrešajo tuj kapi-
V MIRAMARSKEM CENTRU
iiiiiniiimMiiiiinimmmtiiiiiiKHiiimtinvintvmiiir
150 znanstvenikov sodeluje na kongresu o atomski liziki
Udeležence je pozdravil direktor mednarodnega tržaškega centra za fiziko prof. Abdus Salam
Včeraj se je v miramarskem centru začel mednarodni kongres o atomski fiziki. Na kongresu bodo primerjali rezultate, ki so jih dosegli znanstveniki na področju e-lektromagnetne interakcije atomskih dedcev. Srečanja se udeležijo 150 znanstvenikov iz različnih držav. Razpravljali bodo predvsem o rezultatih, ki so jih dosegli z novim Frascatijevim pospeševalcem in z gigantnim linearnim strojem «slac» standfordske univerze.
Otvoritvene svečanosti so se udeležile najvišje politične osebnosti naše dežele. Prisotne je pozdravil direktor mednarodnega tržaškega centra za fiziko prof. Abdus Salam, ki je poudaril namen tržaškega inštituta, da postane prvi svetovni center za teoretično fiziko in da se močno poveže z nerazvitimi dr žavami.
Prvi je predaval prof. Picasso o rezultatih, ki so jih dosegli v CERN o kvantni elektroniki. Včerajšnji seji je predsedoval prof. Morpurgo z genovske univerze.
Posebno važna tema tega kongre sa bo razprava o možnih teoretičnih in praktičnih aplikacijah doseženih rezultatov. Predvsem bodo govorili o »partonskem modelu*, to je komaj odkrit zelo velik atomski delec.
Med udeleženci so tudi zelo znani Jtnanstveniki, kot sta Italijana A-maldi in Salvini.
Pobudni odbor sestavljajo profe-»orji Salam, Bertocchi, Furlan, Mačk, Rennar in Ting. Ti si obetajo zelo plodno diskusijo o sodelovanju med praktičnimi in teorijskimi fisiki. Simpozij bo trajal teden dni.
Sinoči na Opčinah
Žalna seja v spomin pok. prof. Ivana Sosiča
Sinoči je bila v Prosvetnem domu na Opčinah žalna seja. v spomin pokojnega profesorja Ivana Sosiča, katere se je udeležilo poleg svojcev lepo število pokojnikovih rojakov in ljudi, ki so ga poznali in imeli radi.
Navzoče je najprej v imenu odbora pozdravila Stanka Hrovatinova, nakar se je pokojnika spomnil njegov dobri prijatelj Mirko Kapelj, ki je govoril o delu in zaslugah, o težavah in krivicah, ki jih je prof. Sosič preživel in premostil. Kakor je govornik pravilno rekel, ni mogoče v nekaj minutah izčrpno obnoviti njegove življenjske poti, vendar mislimo, da so občutene besede in pogled na profesorjevo »liko, ob kateri so ležali na-
geljni in trd kraški kamen, pomenile že dovolj za vse, ki so kdajkoli prišli v stik z openskim profesorjem, ki je bil pobudnik in spremljevalec marsikatere dejavnosti na Opčinah.
Pred občinstvo so nato stopili Živa Gruden, Olga Lupine .n Drago Gorup, ki so prebral; nekaj črtic in odlomkov iz pokojnikovih del. V dvorani je tako še enkrat zazvenela pokojnikova beseda, domača in vsem pristopna, duhovita in resna obenem, vedno p-isrčna. Za zaključek je pevski zbor p, d. tTabor* še zapel pod vodt-tvom prof. Cveta Grgiča Švarovo »Dobil sem pisemce*, opensko po Viktorju Sosiču — Peraču v Grgičevi priredbi «Pozim pa polet* in Vrab-čevo «Zdravico*.
Ustanovljena komisija za občinski muzej
Tržaški župan ing. Spaccini je ustoličil posvetovalno komisijo za mestni muzej, ki naj bi preučevala program za petletni občinski plan. preureditev muzejskega pravilnika in pravilnost nekaterih pobud. Ob tej priložnosti je župan poudaril zanimanje občinskega sveta za kulturne probleme.
V prvi seji je komisija izvolila svojega predsednika odv. Cecovini-ja in je pripravila delovni načrt.
tal, ki nai bi hitreje pognal razvoj domačega gospodarstva.
Predstavniki afriških dežel se bodo v četrtek srečali s poslovnimi ljudmi iz naše dežele. Sestanek bo na trgovinski zbornici ob 16.30. na njem pa bodo Afričani točneje izoblikovali predlog o vzpostavitvi stalnih zalog domačega blaga v naši luki.
V četrtek stavka v hotelu «Milano»
Sindikati gostinskih delavcev so sklenili Izvesti v Trstu nov niz prekinitev dela, ker podjetja nočejo spoštovati delovne pogodbe, pa tudi ne dotočil zakona o delavskih pravicah (delavski statut).
Začeli bodo v hotelu ((Milano* v četrtek, ko bodo stavkah ves dan.
Zahodnonemški konzul na ogledu pristanišča
Generalni konzul Zvezne republike Nemčije v Milanu, dr. Dankmar Seibt, ki se mudi v našem mestu v zvezi z nastopom ZN na 23. tržaškem velesejmu, si je včeraj v spremstvu zahodnonemškega konzula v Trstu dr. R. Hausbrandta o-gledal tržaško luko. Na sedežu pristaniške ustanove se je nemški gost sestal s predsednikom Franzilom, s katerim sta se pogovarjala o posredniški vlogi naše luke, zlasti v zvezi s tranzitom med južno Nemčijo in čezmorjem. Dotaknila sta se tudi ugodnega poslovanja naftovoda Trst - Ingolstadt ter napovedane speljave nove ceste čez prelaz Monte Croce Carnico, ki se bo povezala s Felbertauemstrasse ter tako znatno pospešila promet tudi med Bavarsko in Jadranskim morjem.
Dr. Franzil je med ogledom pristaniških naprav pritegnil pozornost dr. Seibtana na skladišče za žita, industrijski mlin in pomol VE. v novi luki, ter na premični žerjav «Peiner» za dviganje kontejnerjev, ki ga pravkar sestavljajo. Gre za napravo nemške izdelave, ki bo lahko dvigala do 30 ton. Po povratku na sedež pristaniške ustanove je dr. Franzil orisal nemškemu gostu nadaljnja dela, ki jih ima luka v načrtu.
SPOROČILO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA
Komisije za mature na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu
Za predsednike posameznih komisij so imenovani: prof. Jevnikar, prof. Radovich, prof. Lokar m prof. Missoni
Šolsko skrbništvo v Trstu nam Je posredovalo seznam komisij, ki bodo letos izpraševale In ocenjevale maturante slovenskih višjih srednjih šol.
Na znanstvenem liceju «France Prešeren* v Trstu (Vrdieteka cesta št. 13/1) je letos 19 maturantov, ki jih bo ocenjevala sledeča komisija: predsednik komisije Je prof. Martin Jevnikar, docent za slovenski jezik In slovensko književnost na univerzi v Padovi. Oland komisije pa so: za Italijanščino prof. Casi-miro Faganelll, profesor na trgovskem tehničnem zavodu v Spoletu; za slovenščino, zgodovino ln državljansko vzgojo prof. Janko Jež, profesor slovenščine ln zgodovine na slovenskem učiteljišču v Trstu; za matematiko prof. Branko Per-lat, ki poučuje na gorlškem učiteljišču; za prirodopis prof. Glovan-na Crovatln, M poučuje na znanstvenem liceju «SbetHini» v Vidmu. V notranjo komisijo Je letos poklicana prof. Janija Auersperg roj.
NiiiiiiiimimiiiiiiimiiiniiiuiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiuiuiiiiiiiiii
KRIVIČNA RAZSODBA KAZENSKEGA SODIŠČA
Skoraj 5 mesecev zapora delavcu zaradi žalitve voditelja MSI
Sodniki so ga obsodili tudi na denarno odškodnino 100.000 lir Renzu De Vidovichu - Pogumen in odločen poseg javnega tožilca dr. Borracettija
Tržaško kazensko sodišče je včeraj popoldne obsodilo na 4 mesece ln 20 dind zapora komunista Gina Capo torta zaradi žalitev, ki jih je baje izrekel nekemu misovskemu veljaku med občinsko sejo na dan po decembrskih fašističnih Izgredih.
To se je zgodilo teden dni po objavi vesti, da je sodna oblast oprostila že v preiskovalnem postopku Skupino fašističnih škvadristov, ki je Istega večera vdrla v sejno dvorano lin — kot je tedaj dejal župan Spaocini — ogrožala svobodo občinskega svete. Skvadrlstom so tedaj komunistični aktivisti zaplenili železne pailioe, nato pa jih pognali v beg. Med delavci, ki so fašistične pretepače porinili Iz sejne dvorane občinskega svete je bil tudi Gino Oapotorto. Občinski svet je tistega večera razpravljal o fašističnih izgredih ln odpovedi Titovega obiska.
Tržaško kazensko sodišče je obsodilo 37-letnega pristaniškega delavca Luigija Capotorta na 4 mesece in 20 dni zapora, na denarno odškodnino prizadeti stranki (De Vidovichu) 100 tisoč lir ter na poravnavo sodnih stroškov. Razsodbo je prebral ob zaključku včerajšnje popoldanske razprave predsednik so--ctišča dr. Corsi. Kot znano, je obtožnica dolžila Capotorta žalitve «časti in ugleda* misovskega svetovalca Renza De Vidovicha.
Že takoj ob začetku včerajšnje, druge razprave (prva je bila pretekli četrtek) je zagovornik civilne stranke odv. Barbagallo predstavil sodnemu zboru črtež sejne dvorane občinskega sveta, pozneje pa še nekaj fotografij z istim motivom. Ca-potortov branilec odv. Cuccagna se temu ni uprl.
Prvi je nato spregovoril odv. Barbagallo. V svojem, nad pol ure trajajočem govoru, ie skušal prikazati obtoženca za izredno nevarnega; same fraze, ki jih je izrekel De Vidovichu pa za »hudo ranljive*. Dobršen del svojega posega je posvetil raznim razsodbam tržaškega sodišča proti desničarjem, ki nai bi zaradi svoje ostrine vzbujali v ljudeh skrb in prezir do pravice. Potem ko je s ščepcem vitimizma govoril o »fašistih*, ki jih nekateri imajo za drugorazredne državljane, se je odv. Barbagallo z znojem, ki mu je lil po obrazu, resnično trudil, da bi dokazal Capotortovo krivdo, na kraju pa predlagal za obtoženca obsodbo ter denarno odškodnino njegovi stranki.
Zelo pogumen in odločen govor je imel nato javni tožilec dr. Bor-racetti, ki je uvodoma dejal, da je vrsta okoliščin pripeljala do razburljive seje 11. decembra lani. Sam dogodek med sejo občinskega sveta, ki je spravil v pogon sodno kolesje, pa je treba uokviriti v splošno nezadovoljstvo in politično zavest, ki je bila tedaj v Trstu zelo živa; 8. december, ko so fašistične tolpe divjale po Trstu, in takojšnji odgovor vsega antifašističnega Trsta z županom na čelu. ki se je zaključil z mogočnim antifašističnim shodom. Dr. Borracetti je dejal, da se .je prvič po vojni pripetilo, da se je ves Trst uprl fašističnemu nasilju, kar je seveda povzročilo napetosti tako na eni kot na drugi strani. Ta napetost se je
Ob 30-letnici napada nacističnih vojsk na SZ je bila na vojaškem pokopališču krajša svečanost. Sovjetskih partizanov so se spomnili vojni ataše pri sovjetskem velepo-
slaništvu v Rimu kapetan Nikita Turajev, prvi tajnik veleposlaništva Nikolaj Bovdin, predstavnik združenja «Italija - SZ* Stojan Spetič in pokrajinski tajnik ZKMI Ugo Poli.
vsidrala tudi v sejno dvorano občinskega sveta, »n povsem razumljivo je, da so nekateri ob govoru misovskega svetovalca De Vidovicha pričeli izražati svoje negodovanje in odpor. V glavnem je šlo za aktiviste raznih strank, saj so te osebe tiste, ki se ob takih priložnostih udeležujejo sej občinskega sveta.	-	.
Javni tožilec je nato prešel na ajializo dogodka in že v začetku podčrtal, da ie po osebnem prepričanju Capotorto res izrekel tiste žaljive besede, vendar pa ne sam.
Tudi dokazov je dovolj, je dejal dr. Borracetti, tako z ene. kot z druge strani. Skoraj vse priče so videle Capotorta med občinstvom, ki pa ni bil vedno na istem mestu, ampak je krožil sem ter tja. V trenutku, ko ie izrekel žaljive besede De Vidovichu, pa ie bil prav nad njim in odv. Loncteri ga je prav v tistem trenutku videl in prepoznal. Tudi kar zadeva posamezne priče, ne moremo reči. je nadaljeval javni tožilec, da so se lagale, saj je razumljivo, da so se potegovale za to. da rešijo svojega simpatizerja.
Na kraju svojega govora je dr. Borracetti dejal, da predstavlja javno tožilstvo države, osnovane na demokratični in antifašistični ustavi. Prav zato ne more govoriti o »žalitvi*, kot .jo pojmuje zagovornik prizadete stranke, ampak o »neki žalitvi*, ki jo pač za javne uradnike predvideva poseben člen kazenskega zakonika.
Potem ko je pripomnil, da se v Trstu iz najrazličnejših razlogov ne da vdihavati «republiški zrak» in naj mu odv. Barbagallo nikar ne pravi, da’ državno tožilstvo v Trstu preganja pripadnike MSI, je predlagal za obtoženca 5 mesecev zapora. Pri tem se ie skliceval na najnižjo kazen 6 mesecev z upoštevanjem olajševalnih okolnosti (posebno vzdušje) nad obfežilnimi (obtoženec je bil v preteklosti kaznovan zaradi tatvine). Po javnem tožilcu dr. Borracetti.ju je spregovoril Capotortov branilec odv. Cuccagna, ki je osnoval svoj zagovor na tem, da obtoženec ni zagrešil kaznivega dejanja, in na dejstvu, da obtoženo dejanje ni kaznivo.
Mednarodni seminar na tržaški univerzi o organizaciji prevozov
Od 19. avgusta do 3. septembra bo na tržaški univerzi mednarodni seminar o organizaciji prevozov v evropski ekonomski skupnosti. Rektor tržaške univerze Origone je že sestavil program in je izbral teme ter profesorje, ki bodo predavali.
Seminar bo otvoril minister za prevoze in civilno letalstvo sen. Vi-glianesi. Takoj nato bo prevzel be-
sedo Albert Coppe, ki bo orisal smotre evropske ekonomske skupnosti. Nato bo govoril generalni direktor prevoza EGS, ki bo predaval o temi: Prevoz v evoluciji evropske ekonomske skupnosti.
Naslednje dni bodo predavali ostali znanstveniki, ki se bodo dotaknili vseh političnih in ekonomskih vprašanj v zvezi s prevozom.
Predavanje o devalvaciji
V četrtek organizira socialdemo-kratskl krožek predavanje o monetarni devalvaciji!. Govoril bo pod-ravinatelj tržaške hranilnice Pue-char. Sledila bo razprava, ki Jo bo vodil odv. Berce.
No. i, ki bo izpraševala slovenščino.
Na klasičnem liceju bo letos polo-galo zrelostne Izpite 22 dijakov lz Trste In 5 lz Gorice. Predsednik komisije je prof. N. Radovich, docent za slovansko jezikoslovje na univerzi v Padovi. V komisij! pa so prof. Vera Bedendo-Semenič, ravnateljica slov. srednje šole «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu, za italijanščino ; prof. Alojz Rebula, tol poučuje literarne predmete na nižji srednji šoli iiSrečko Kosovel* na Opčinah, za latinščino ln grščino; prof. St. Bratina s slovemškega učiteljišča v Gorici za slovenščino, prof. Karel Bajc z znanstvenega liceja v Trstu za matematiko, člana notranje komisije pa sta prof. Zdenka Tom. masi roj. Vodopivec, ki poučuje na slovenskem znanstvenem liceju v Trstu, ter prof. Ivan Oemlc s slovenskega klasičnega liceja v Gorici. Oba boste Izpraševala matematiko.
Na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois* je letos vpisanih 31 dijakov, ki jih bodo razdelili v dve skupini, ki bosta šteli 17 oz. 14 dijakov. Predsednik ocenjevalne komisije na tej šoli je prof. Aleš Lokar, docent za blagozmanstvo na univerzi v Anconi. Komisijo pa sestavljajo: za italijanščino prof. Maj. da Massera, prof. Josip Seražin za slovenščino, prof. Leopold Zubalič za knjigovodstvo ln prof. Anton Penko za blagoznanstvo. Notranjo komisijo pa sestavljata za razred A prof. Vladimir Desco, ki bo Izpraševal italijanščino, ter za razred B prof. Silvana Valenčlč-Resino za knjigovodstvo ln trgovtnstvo.
Na učiteljišču, kjer ho polagalo zrelostne izpite 9 dijakov iz Trsta in 9 lz Gorice, bo komisiji predse« dovala prof. Lilijana Missoni, docentka za srbskohrvaško književnost na inštitutu za orientalsko književnost v Neaplju, člani komi. sije pa so prof. Laura Abrami za italijanščino, prof. Radivoj Bednarik za slovenščino ln latinščino, prof. Egidij Košute za filozofijo ln pedagogiko ter prof. Sonja Tominec za matematiko. Notranja člana komisije sta prof. Adolf Šušteršič za matematiko ln prof. Andrej Makiuz-zi za pedagogiko In filozofijo.
Mali oglasi
PRODAM rodovniške pse ((DOBERMAN* 9 tednov stare. Kolar Boris, Maribor, Pregljeva 6, tel. št. 31-27o!
•lll«UIIIIIIIUII||||ll||||||IU|||||||||||i||||||||||||||||||||||||||||VIIIlvl||m|„„,|||||||||||||||||||||||||||v||||||||||||||||
VČERAJ V DOLINI
PODELILI SO NAGRADE ZA NAJBOLJŠA VINA
Prvo nagrado za belo m črno vino je prejel Ivan Kocjan iz Doline
V društveni gostilni v Dolini je bilo včeraj podeljevanje nagrad vinogradnikom iz dolinske občine, ki so sodelovali na letošnji občinski razstavi domačih vin. Poleg nagrajencev so bili navzoči tudi zgoniški župan Josip Guštin, deželna svetovalca dr. Drago Štoka in dr. Ivo Godnič, dolinski župnik Albin Grmek. ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Bucco, dr. Ivan Baša in drugi. Vinogradnike in goste je pozdra/il župan Dušan Lovriha, ki je poudaril pomen in važnost vinskih razstav, ki spodbudno vplivajo na vinogradnike. Dr. Bucco je izrazil priznanje vinogradnikom in pripomnil, da bi moralo biti na razpolago več javnih sredstev za razvoj kmetijstva, dr. Baša pa je poudaril pomen dobrega kletarjenja.
OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI
Sledilo je razdeljevanje nagrad. Prvo nagrado za belo in za črno vino je dobil Ivan Kocjan iz Doline štev 118, drugo nagrado za belo vino Josip Kocjančič, Prebe-beneg 42, za črno Bruno Prašelj, Dolina 351, tretjo nagrado za belo vino Angel Kraljič, Prebeneg 73, za črno pa Josip Sancin, Dolina 112. Priznanja in nagrade so dobili še naslednji vinogradniki: Albert Derganc, Log 74, Josip Lavriha, Dolina 233, Ignacij Ota, Dolina 58, Josip Ota, Boljunec 38, Anton Petaros, Boršt 46, Ernest Smo-tlak, Mačkovlje 58, Boris Tul, Mač-kovlje 53, Josip Vodopivec. Dolina 128, Bruno Zahar, Boršt 58, Albin Žerjul, Prebeneg 40.
Delo deželnega sveta in komisij
Danes zjutraj bo deželni svet spet zasedal in razpravljal o dveh zakonskih osnutkih:	o spremem-
bah poslovnega proračuna in o pod-
porah za obnovitev ali posodobitev industrijskih obratov. O prvem bo poročal demokristjan Ginaldi, o podporah podjetnikom pa prav ta ko demokristjan Urli.
Še precej dela bodo imele posamezne deželne komisije, ki se v glavnem sestajajo popoldne, še danes popoldne se sestaneta prva komisija o proračunskih vprasanjili krajevnih ustanov in peta komisi ja za javna dela in urbanistiko. Jutri pa se sestaneta tretja komi sija za šolstvo in socialne de ja v nosti ter četrta za industrijo, trgovino in obrt.
Tretja komisija za šolstvo bo verjetno nadaljevala razpravo o zakonskem osnutku o »pravici do študija*. Gre za niz ukrepov in podpor v prid šolske mladine, med temi pa predvsem razširitev šolskega pouka na ves dan. Med u-krepi, ki jih predvideva deželna uprava za letnih 630 milijonov lir, je tudi nakup več avtobusov za brezplačni prevoz otrok v šolo, kjer je razdalja do nje prevelika. Poleg tega pa predvideva zakon tudi finansiranje šolskih gradenj.
Druga komisija (kmetijstvo) pa je te dni razpravljala o zakonskem predlogu nekaterih demokristjan-skih svetovalcev, naj bi ustanovili kmetijsko zbornico. Gre za predlog, ki jemlje v poštev «kmetijske podjetnike*, agronome in druge kmetijske tehnike.
Po posegih Bettolija (PSIUP), misovskega svetovalca in furlanskega avtonomista Schiavija, so sejo komisije odložili do zadnjega dne v mesecu.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmettl, Trg Borsa 12, Centau-ro, Ul. Rossetti 33, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Sant’An-na, Erta di S. Anna 10 (Kolonko-vec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Blasoletto, Ul Roma 16, Davam-zo, Ul. Bemini 4, Al Castoro, Ul. Cavana 11, Sponza, Ul. Montorsino št. 9 (Rojan).
	letna Estella Gortan vd. Stemni.	meni k padlim
Ženska in moška konfekcija za vse okuse v veliki izbiri	
TlTli" A JTk	Zapustila nas Je naša draga mama, sestra ln nona	I
FIMAR	EMA BLAZINA vd. GABRIELU
TRIESTE - TRST - Corso Italia 1, tel. 29043 (Piazza della Borsa)	Pogreb drage pokojnice bo danes, v torek ob 17.30 iz hiš® 'j žalosti na domače pokopališče. Žalujoče hčerke ZORA, DANILA, *lTA’ zeta, vnuki ter drugo sorodstvo Sesljam, 22. Junija 1971
UČENCI OSNOVNE SOLE NA OPČINAH
vabijo k ponovitvi pravljične igre
«Paveičkova piščalka»
ki ho danes, 22. t.m. olb 21. uri v Prosvetneim domu na Opčinah.
PD «VESNA» IZ KRIZA prireja od 20. do 27. junija
KRIŠKI TEDEN
z naslednjim sporedom:
tor., 22.6. ob 21. uri — vaški turnir v namiznem tenisu čet., 24.6. ob 21. uri — predavanje z diapozitivi «Kraška ohcet* Maria Magajne pet., 25.6. ob 21. uri — gostovanje dramske skupine P. d. «Tabor» z Opčin z Nušičevo trodejanko ((žalujoči ostali* sob., 26.6. ob 18. uri — turnir v balincanju na Igrišču gostilne «Pri Naclotu* ned., 27.6. ob 9. uri — nadaljevanje turnirja v balincanju ob 19.30 «Na klancu* — nastop reške folklorne skupine «Ivo Lola Ribar* ob spremljavi orkestra ((Akordeon*
Ves kulturni del sporeda bo potekal v prosvetnem domu «Albert Sirk*, kjer bo samo v primeru slabega vremena nastopila ob že določeni uri tudi folklorna skupina.
Vljudno vabljeni!
Odbor p.d. »Vesna*
SPDT priredi 27. t. m. avtobusni izlet na Pokljuko z vzponom na planino Lipanec ali na Toše. Vpisovanj® v Ul. Geppa 9 do vključno srede, 23. trn. Cena za člane 1.600, za nečlane 1.800 lir.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar* priredi društveni izlet v nedeljo, dne 4. julija t. 1. na Gorenjsko v Begunje ln Kropo. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Montecchl 6, od ponedeljka dalje vsak dan od 19. do 20 ure Vpisovanje se zaključi v petek, 25. t. m.
Slovensko prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredi v torek, 29. t.m., avtobusni izlet v Logarsko dolino. Vpisovanje v prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Odhod izpred prosvetnega doma točno ob 6. url zjutraj. Zamudnikov ne bomo čakali.
SPDT organizira 10. in 11. julija
eno ln pol dnevni avtobusni izlet v San Martino di Castrozza, od koder je možno z raznimi sedežnicami ln žičnicami se vzpeti na nad 2000 m ln uživati krasen razgled na Ciman della Pala in Pale dl San Martino itd. Za planince bo poskrbljeno prenočišče v Rifugio Pedirot-ti in vzpon na Col dl Rosetta 2.742 metrov.
VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze, Ul. Geppa 9 med uradnimi urami (od 8 do 14., ob četrtkih pa od 8 do 12. in od 15. do 18.). S seboj naj prinesejo dvo-lastniško knjižico ter številke parcel Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti v prošnji številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele ta količino drv.
Prošnje bomo sprejemali do 29. junija.
Včeraj-danes
Danes, torek, 22. junija AHAC
Sonce vzide ob 5.15 ta zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 4.14 in zatone ob 21.06.
Jutri, sreda, 23. junija KRESNICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,5 stopinje, najnižja 17, ob 19. uri 23,6, zračni tlak 1013,1 stanoviten, veter 10 km severozahod-nik, vlaga 71 odst., nebo 6/10 po-oblečemo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
21. junija 1971 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb.
Umrli so: 78-letna Italia Ciuk vd. Dorigo, 56-letnl Romano Giaconi, 63-letna Maria Zagolta por. Tessa-ris, 93-letna Lucla Reale vd. Damia-no, 55-letmi Antonio Fomtanot, 63-letnl Giordano Lalovlch, 70-letna Franoesca Jug por. Saln, 72-letni Giuseppe Perfoglia, 73-letna Emilia Hrvatic por. Caris, 77-letni Antonio
Gledališča
Gledališče Verdi prireja serijo štirih koncertov z izvedbo Monte-Verdijeve skladbe »Vespro deli« Beata Vergtae* v raznih deželnih središčih. Včeraj je bil koncert v Pordenonu, danes bo v Gorici v cerkvi sv. Ignacija, v sredo v Ron-kah v cerkvi sv Štefana, v četrtek v Palmanovi v stolnici ln končno v petek v Miljah na Trgu Marconi. Začetek vseh koncertov je ob 21. uri. Koncert vodi msgr. Domenico Bartolucci, stalni dirigent Cappell® Sisttae. Zbor gledališča Verdi j® uvežbal Gaietano Riccitelli. Kot solisti nastopajo Gianna Jenco, Nuc-ci Gondo. Giuseppe Bota, Mariell« Suban, Wilma Brandolin, Marino Eva ta Lucto Rolli
Miramarski park Predstave «Lučl ta zvoki*. Danes v torek tedenski počitek.
Nazionale 16.00 «La macchia deM« morte*. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 ((Testa 1’amm.azzo, ero-ce... sel morto, ml chiamono Al-leluja*. Technicolor.
Eden 16.30 »Marte a Venezla*. Dirk Bogarde, Silvana Mangano. Tech-nloolor.
Grattacielo 16.00 ((Straziami ma bi baci sazlami*. Nino Manfredi, ligo Tognazzi, Pamela Tiffln. Tech-nloolor.
Excelsior 16.00 «La volpe dalla oo da dl velluto*. Maurtzlo Bonugll«. Rossana Gianni. Eastmancolof-Prepovedano mladini pod 14. I0-tom.
Ritz 16.00 «L’ucoello dolle pluroe di cristallo*. Cinescope, Tuny Mu-samte in Susy Kendal, E. M. Salerno, mladini pod 14. letom P1®" povedano.
Alabarda 16.00 «Conto alla rove-scia». Jeanne Moreau, Serge ReS-gtarni. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «Le foto pro iblte di una signora per bene»-Prepovedano mladini pod 14. 1* tom.
Aurora 16.30 «11 olan del Bariceri-Sherley »Vinter. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom-
Impero 16.00 «L’ulttma vatle*, Ml-chel Caine, Florinda Bolkam Technicolor
Cristallo 16.30 «Sel dannati ta cer-oa di gloria*, Elke Sommer, Kult Jurgens. Technicolor.
Capitol 16.30 «L’uomo dalle dve ombre* Charles Bronson. James Mason. Technicolor.
Moderno 16.00 «L’lnvestlgatore Mario we», James Garner, Gale Hun-ntcut. Prepovedano mladini P°d 14. letom. Zadnji dan.
Vittorio Veneto 14.30 «Barquero». Lee Van Cleff, Warren Oates. Technicolor
Ideale 16.30 «Calibro 38». Robert Hosseta ln Claudtae Coster.
Astra 16.30 «Un’estate con sentimente*
Abbazia 16.30 «Ftno a fartl male*> J. Thulln, J. Sorel, S. Pemmec. Prepovedano mladini pod 18. tom.
KINO «|RIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 barvni film:
LA ROSSA MASCHERA DEL TERRORE
Igrata: Cristopher Lee in Vincent Priče
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan
KIKO NA OPČINAH
predvaja danes ob 18. uri zabavni film:
L’ALLEGRO MONDO Dl STANLIO E OLIO
Ravnateljstvo Državne srednj® šole «lvan Cankar* ta Državne? zavoda za Industrijo ln obrt ob šča, da je na zavodu odprta rs* stava ročnih del ta risb, ki s° J izdelali dijaki ta dijakinje. va Je dnevno odprte občinstvu 00 9. do 13 ure
Učenci osnovno šole na vabijo k ponovitvi pravljične «Pavelčkova piščalka, ki bo dan*®' 22. t. m. ob 21. uri v P«)SVCT nem domu na Opčinah.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina P®k-Drašiča daruje družina Franov 2.000 lir za šolo-spomenlk NOB Cerknem. Ob polletnioi smrti nepozabne mame ln žene Marij« gtac darujejo sta Darij, hčerka. ta mož Anton v počastitev uj®*^ ga spomina 5.000 lir za šoloSPotno’ nlk NOB v Cerknem.
Ob žalni seji pok. prof. Iva0®.?? siča daruje Angela Sosič vd. M purgo 3.000 lir za kotalkarski oor sek ŠD Polet
Ob spominskem večeru za prof. Sosičem darujeta prof-
r.inKo V/vAntn mnnn Mir Z8
GORIŠKI DNEVNIK
V PRIREDBI BORŠTANSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA < SLOVENEC >
«Praznik vin» na «Hribenci» z gosti iz Savinjske doline
Nastopili so pevski zbor in ansambel clvan Cankar > iz Tabora, godba iz Brega, domači zbor p. d. «Slovenec», mladi harmonikarski ansambel in mladi folkloristi - Izmenjava zdravic
JAVNA POLEMIKA SE SIRl
Pogled na udeležence »Praznika vln» na Hribe ncl v BorStu
Kot smo že poročali, se je v soboto zvečer pričel prvi praznik vina v Borštu, ki ga je organiziralo tamkajšnje prosvetno društvo »Slovenec* s sodelovanjem domačih vinogradnikov.
Borštani so se na ta praznik temeljito pripravili in tudi z vremenom so imeli srečo. V nedeljo popoldne se je zbralo veliko domačinov in prebivalcev iz sosednih breških vasi, s Krasa in iz mesta. Na prazniku ni bila samo pokušnja domače kapljice, temveč so — kar je bilo najbolj razveseljivo in u-spešno — priredili zelo lep kulturni spored.
V okviru vedno pogostejših stikov med našimi vaškimi prosvetnimi društvi in sorodnimi društvi v matični domovini, so Borštani na svoj praznik povabili pevski zDor in ansambel »Ivan Cankar* iz Tabora v Savinjski dolini. Gostje iz Slovenije so prišli okoli poldne v Boršt, kjer so jih pričakali člani domačega društva. V imenu vaščanov je goste pozdravil Niko Kosmač, nakar so odšli na kosilo v gostilno k Danilu Petarošu. Popoldne, pred začetkom kulturnega sporeda je bilo na Hribenci polno ljudi. Mnogo jih je bilo pri stojnicah, kjer
so pokušali že dobro znano borštan-sko vino, ostali pa so se postavili pod oder, da bi čim lepše in bolje sledili kulturnemu sporedu.
Ob 17. uri je godba na pihala iz Brega imela pod vodstvom kapelnika Dušana Strajna koncert. Nato je prišel na oder domači mešani pevski zbor p. d. «Slovenec*, ki je zapel pesem »Pozdrav*, mladi vaščan Marjan Kosmač pa je v imenu domačega prosvetnega društva pozdravil vse navzoče ter se zahvalil domačim vinogradnikom in vsem, ki so pripomogli k uspehu tega res lepega praznika. Še posebno prisrčno je pozdravil goste iz Slovenije, ki so se z veseljem odzvali vabilu. Po kratkem pozdravnem nagovoru je spet nastopil domači zbor, ki je pod vodstvom Draga Petaroša zapel več narodnih pesmi. Veliko odobravanje prisotnih je žel harmonikarski ansambel, ki ga sestavljajo borštanski o-snovno in srednješolci in ki je zaigral vrsto znanih in zahtevnih skladb, ter nastop mladih folkloristov, oblečenih v lepih slovenskih narodnih nošah, ki so kar dobro zaplesali nekaj narodnih plesov. Oba ansambla vodi z veliko vnemo in
požrtvovalnostjo Nadja Udovič.
............mi..
PREKLICANA SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV
STAVKAJOČI S 600 AVTOMOBILI V TRST PRED «ITALCANTIERI»
Kot znano, sta pod pritiskom delavcev klonili že podjetji Fiat in Zanussi, medtem ko državno podjetje trmasto vztraja pri svojem - Zborovanje na Trgu sv. Antona
ivka kovinarjev v Trstu, kot od po Italiji, je bila odpove-
- CISL in UILM ter vodstvom a* in »Zanussija*. Zadostovala orej zgolj grožnja s splošno arnostno stavko, da so lastniki ih industrijskih koncernov rali, da je italijansko delavstvo avljeno nastopiti kot en mož ahtevane reforme in za večjo t na delovnem mestu.
Trstu je bila stavka odpove-kar pa ne pomeni, da se aključil boj delavcev in urad-, podjetja »Italcantieri*. Morda naključje da je bil sporazum isan z dvema zasebnima kt ama, medtem ko vztraja pri nepopustljivosti državno po-; kjer imajo upravniki manj-ivtonomijo. Ni pa izključeno, iodo klonili čez nekaj dm, ko spoznali, da je vsako vztrajanje ni zaman.
JV zato, da se nekoliko pospe-azmišljanje* v združenju držav-delodajalcev »Intersindu*. so kati oklicali za jutrišnji dan mo stavko v obratih »Italcan-. v Tržiču in Trstu. Nad 600 nobilov z delavci, uradniki in ki se bo zbralo v prvih ju-jh urah v močno avtokolono in »rilo po mestnih ulicah bučno fes taci jo. Zbirališče bo, oko-30, na Trgu sv. Antona, kjer udi krajše zborovanje, t je znano, traja spor v »Ital-eri* že dalj časa in so vanj oni delavci vseh italijanskih delnic z državno soudeležbo od ►ve do Tržiča, La Spezie in elamtnare di Stabia pri Neaplju, rvi vrsti zahtevajo podpis do-lne delovne pogodbe, ki zadeva gmotne izboljšave, a ne samo Sindikati zahtevajo priznanje h organov, tovarniških svetov, rim naj se z delovno pogodbo e pravno zakonsko veljavna) da pravica nadzorovati proizvodne e, delovno okolje in zdravstveno jo. Poleg tega zahtevajo delav-i uradniki nekaj dni daljši do-, predvsem pa popolno reorga-rijo kategorij na delu. Pri tem hočejo povedati svoje, ne pa ti odvisni od sklepov ožjih or-
vi v barvah, obiskovalcem pa je na voljo mnogo turističnega materiala in informacij glede posameznih središč in glede cen. Sinoči sta predsednik koroške turistične ustanove Stefan Knafl in ravnatelj dr. Kurt Rauchenwald, s katerima je bil tudi avstrijski trgovinski poslanec v Trstu dr. Strasser, predstavila časnikarjem koroški stand. Ravnatelj Knafl je v tej zvezi o-menil skupna prizadevanja naše dežele, Koroške, Slovenije in Hrvat ske pri valoriziranju enotnega turističnega prostora, ki ga predstavljajo omenjene štiri dežele. O teh prizadevanjih smo že poročali v našem listu ob nedavnem srečanju časnikarjev z deželnim odbornikom za turizem Morom, hkrati s tem pa so slovenski turistični krogi pričeli s propagando skupnih prizadevanj na letošnjem Alpe Adria v Ljubljani. Kakor znano, so naša dežela, Koroška, Slovenija in Hrvat-ska letos prvič izdale skupen koledar vseh važnejših kulturnih in turističnih prireditev »od Alp do Jadrana*, koledar, ki je na voljo tudi obiskovalcem koroškega standa na sejmu, nosi naslov »Alpen A dria*.
Celovčani so naglasili prijateljske odnose med našo deželo in Avstrijo ter živahen turistični promet, ki se je zlasti v zadnjih letih razvil med Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško. Promet se bo občutno povečal po speljavi avto ceste iz Vidma čez Trbiž v Beljak in naprej bodisi v smeri Celovec - Gradec, kakor tudi v smeri Celovec - sever. Velikega pomena za razvoj turizma bo tudi cesta čez prelaz Monte Croce Carnico.
Nato so nastopili gostje. Predsednik p. d. »Ivan Cankar* iz Tabora inž. Lojze Rak je imel kratek nagovor, v katerem je najprej prisrčno pozdravil vse Borštane. Istočasno je izročil pozdrave članov občinskega sveta ZKPO Žalec, katerega sestavni dej je tudi KPD »Tabor*, oziroma pevski zbor. V svojem govoru je inž. Rak med drugim dejal: »Naši fantje in možje, ki so danes med vami, so pristni kmečki ljudje, ki poleg trdega dela najdejo še čas za lepo narodno pesem. Danes smo veseli, da smo prišli med vas, da se vsaj malo spoznamo, da vidimo vaše kraje, da se vsaj bežno srečamo z vašimi navadami in običaji, skratka z vami, saj je vse to del tukajšnjega človeka, našega Slovenca. Res je, da nas loči meja, a danes to ni več ovira za medsebojne stike ter kulturne in druge obiske. V naši domovini, je nadaljeval tov. Rak, se trudimo, da bi takih in podobnih stikov in srečanj bilo čim več, bodisi tostran meje ali pa na tleh naše ožje domovine. Vaša in naša kulturno - prosvetna društva si s svojo dejavnostjo prizadevajo uresničevati svoje poslanstvo pri razvijanju enotne kulture slovenskega naroda ne glede na teritorije in meje. Predsednik p. d. »Ivan Cankar* iz Tabora je končal svoj govor z vabilom p. d. «Slovencu», da bi čimprej vrnil obisk in prišel v Tabor s svojim programom.
Nato je nastopil pevski zbor p.d. »Ivan Cankar*, ki je zapel deset narodnih pesmi, medtem ko je tričlanski ansambel zaigral več slovenskih pesmi. Po programu se je Marjan Kosmač še enkrat prav toplo zahvalil gostom za lep koncert ter jim želel, da bi zapustili Breg s prijetnimi občutki in da bi ponesli lep vtis z gostovanja v naših krajih. Ob koncu je v imenu društva izrazil željo, da bi se v najkrajšem času spet srečali in tokrat v Taboru in tako poglobili prijateljstvo. Nato sta si predstavnika izmenjala darila. Predsednik p. d. »Cankar* je izročil Borštanom album s fotografijami lepih krajev Savinjske doline. Mladinki iz Boršta Magda in Boža, pa sta gostom podarili fotografijo v okviru, ki predstavlja panoramo Boršta, Zabrežca in Glinščico, ter lep šop rdečih nageljnov.
Po kulturnem sporedu so se gostje in vaščani še dolgo pogovarjali. Sledila je prisrčna družabnost, ki je potekala v prijetnem razpoloženju v medsebojnem spoznavanju ob kozarcu dobre pristne borštanske kapljice. Slovo je bilo prav tako prisrčno in seveda ni manjkalo medsebojnih povabil, da se vzpostavljeni stiki še nadaljujejo.
Na plesišču pa so se mladi in stari pari vrteli ob zvokih ansambla »Kras* do polnoči.
M. M.
Avstrijska Koroška privablja turiste
'J prvem nadstropju Palače na-dov na velesejmu je avstrijska ►roška tudi letos pripravila lep ind o domačem turizmu. Stand sestavljen iz lesene bajte, ki jo asijo številni povečani diapoziti-
Poeastitev spomina žrtev Rižarne
Včeraj je poteklo 27 let, odkar so nacistični zločinci umorili in sežgali v Rižarni 40 žrtev. Ob tej obletnici ni bik) letos posebnih komemoracij. Včeraj dopoldne je položila lovorjev venec ob skromnem spomeniku v Rižarni tržaška občinska uprava, ob mraku pa je položila venec in počastila spomin žrtev delegacija tržaške sekcije združenja bivših političnih deportirancev.
• Šolski skrbnik sporoča, da je bila do 5. julija podaljšana objava začasne prednostne lestvice za poverjena mesta in namestitev na srednjih šolah za šolsko leto 1971 72. Dokončna prednostna lestvica bo objavljena 5. avgusta.
Še vedno v ospredju splošnega zanimanja vprašanje zemljišč v industrijski coni
Slovenska demokratska zveza se zavzema za revizijo regulacijskega načrta - Polemično pismo zvezi industrij cev
Stališča o odkupu zemljišč, ki so potrebna za širjenje industrijske cone, se množijo in vzporedno s temi se veča tudi polemika. O tem vprašanju se je nekaj govorilo v nekaterih ustanovah in upravnih telesih že precej časa. V javnost pa je ?tvar prišia, ko je predsednik zveze industrijoev Caselgrandi prebral svoje poročilo na letnem občnem zboru amen .jene zveze 7. junija letos. Štori dni kasneje smo o tem poročilu pisali in ga kritično analizirali. Pisal smo, da je predsed-nk zveze industrijoev napadel lastnike zemlje, Štandrežce in Sovo: denjce, češ da so špekulanti in ul-tranacionalisti.
O vprašanju industrijske cone so prejšnji teden objavile svoja stališča tri stranke sedanje večinske koalicije, socialisti, krščanski demokrati, socialdemokrati. O teh stališčih smo pisali. PSI in KD sta seveda za industrijsko cono, ki je predvidena v regulacijskem načrtu, vendar se zavzemata za miren sporazum s prizadetimi lastniki: zemlja naj se odkupi po dnevni ceni. Le v najbolj skrajnih primerih naj bi se poslužili morebitnih razlastitev. PSDI pa je zavzel skoraj podobno stališče, vendar je dal večji poudarek razlastitvam.
Včeraj smo dobili še prepis pisma, ki ga je Slovenska demokratska zveza, v zelo polemičnem tonu, poslala zvezi industrijcev. Menimo, da izraža to pismo uradno stališče SDZ o tem vprašanju.
V	omenjenem pismu izraža SDZ mnenje, da ni potrebno odkupovati zemljišč, ker ni pri nas brezposelnosti (Caselgrande je v svojem poročilu dejal, tla se industrijci zanimajo za prihod jugoslovanske delovne sile na naše področje). V pismu je rečeno tudi, da se prizadeti kmetovalci zavzemajo za ohranitev svoje zemeljske posesti, ker je to zanje vprašanje gospodarskega obstoja. Zavzemajo se tudi za splošni zaščitni zakon. Upoštevajoč dejstvo, da so bili slovenski kmetje precej prizadeti od zakona 167. pravi pismo SDZ, je treba od kmetov zemljo odkupiti po dnevni ceni: najmanj po tisti, po kateri je občina plačala kmetijsko površino nadškofiji za zemljišče pri Rdeči hiši, kjer se-dšj parkirajo kamioni.
V	svojem pismu se vodstvo Slovenske demokratske zveze zavzema tudi za to, da bi se tovarne in ljudska stanovanja gradila onkraj
Soče, med Lečnikom in reko. naj bi se stanovanja gradila na področju Kazermet, naj bi tovarne gradili na področju sedanjega letališča. V pismu je tudi trditev, da so na področju, ki je bito prvotno do točeno za gradnjo ljudskih stano vanj v Tržaški ulici, zgradili motel. To zemljišče je lastnik, ki ni kmet, bogato preprodal in imel precej zaslužka. V pismu je še ugotovitev, da se .je prebivalstvo povečalo v zadnjih letih za. nekaj desetin oseb in da bi bilo torej treba izdelati nov regulacijski načrt.
Iz gornjega pasma je torej razvidno, da je SDZ skeptična do sedanjega regulacijskega načrta in da zavzema stališče, ki je nasprotno gradnji tovarn na področju med Štandrežem in Sovodnjami.
Mnenja smo, da se je polemika o teh zemljiščih šele pričela. Vemo, da se sindikati zavzemajo za
možnost gradnje nekaterih tovarn, ki bi spremenile sedanja razmerja v goriškj industriji. Sindikati se namreč zavzemajo, da bi imele nove tovarne čimbolj razvejano dejavnost: odpravljena naj bi bila tako nevarnost splošne krize če slučajno zaide v krizo ena ali druga industrijska veja (primer velike predilnice v Podgori nam je v zgovoren poduk).
Ob zaključku našega članka naj omenimo še nekaj. Politične stranke, ki tvorijo sedanjo večinsko koalicijo (KD. PSDI. PSI in tudi SDZ). so pred leti sprejele osnutek statuta za konzorcij o industrijski coni med Gorico in Sovodnjami. Prav tako so omenjene stranke (pred dvema letoma, tako v občinskem odboru kot v občinskem svetu. _ o-dobrile sedanji regulacijski načrt, ki predvideva gradnjo tovarn na omenjenem področju.
TEKSTILNA INDUSTRIJA V ŠKRIPCIH
V sovodenjski predilnici kriza še vedno traja
Sindikalne organizacije proti diskriminaciji med delavci Mirnejše ozračje v Podgori po podpisanem sporazumu Se vedno zasedena tovarna nogavic v Gradišču
Položaj v tekstilni tovarni pri So-vodnjah je bil predmet sestanka med člani tovarniškega odbora in sindikalnimi zastopniki CGIL, CISL in UIL. Na sestanku so ugotovili, da je položaj v tovarni še vedno težaven, ker je še vedno precej delavk in delavcev nekaj dni tedensko brez dela. Na sestanku so tudi sklenili, da se bodo s tem v zvezi še enkrat pozanimali pri ustreznih upravno-političnih oblasteh, da bi te posredovale za rešitev krize v tekstilni industriji.
V tem tednu se bo tudi nadaljevala sindikalna akcija znotraj tovarne. O njej bodo sindikati pravočasno obveščali prizadeto delavstvo.
Na sestanku so tudi ožigosali po-iskuse tovarniškega vodstva, da bi razdvojili delavstvo. Sindikati so proti vsaki diskriminaciji med delavci.
Po dvomesečni sindikalni akciji
......................................................imiiimii..
PRIREDITELJI SO TOKRAT ZELO ZADOVOLJNI
Na tisoče ljudi iz raznih krajev se je v nedeljo zbralo v Sovodnjah
Vera Krašiek osvojila naslov najlepše mladenke - Uspešen nastop štandreške dramske skupine «0ton Župančič ■ Nagrade za zmagovalce fotografskega natečaja ■ Nagrade tekmovanja v briškeli ostale tokrat doma
Skozi Sovodnje si se v nedeljo z se da prirediti v sklopu poletnih nedeljo. Tako bo v Sovodnjah po-
avtomobilom težko prebijal. Ljudi in seveda avtomobilov je bito toliko, da je bil promet po glavni sovodenjski ulici, od gostilne Hmeljak do trga pred cerkvijo, zelo počasen. Na obeh straneh ceste so parkirali avtomobile, tudi prostrano parkirišče pred nogometnim igriščem je bilo natrpano z vozili.
V nedeljo, pozno popoldne, so se na odru pokazali štandreški gledališki igralci. Zeto lepo, morda še boljše kot na prvem nastopu v Štandrežu, so se izkazali člani dramske družine «Oton Župančič*. Z veseloigro »Tisočak v telovniku* so navdušili številno občinstvo, med katerimi smo opazili tudi precej ljudi iz drugih vasi. Videli smo, da
iiimimiiiiiumiuiiiimiiiiiiiHHimiiiiiiiimiiiiiiiiiiftiiiiiiniviiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
Obratni delovodja v ladjedelnici obsojen zaradi smrtne nesreče
Leta 1968 je umrl 18-letni delavec iz Brescie Podjetje ni upoštevalo varnostnih predpisov
Pred gariškim okrožnim sodiščem rok nekemu delavcu naravnost na so se morali na zadnjem njegovem glavo spodaj stoječega Delaidellija zasedanju zagovarjati med drugim ter mu povzročil poškodbe, katerim
tudi 38-letni Giovanni Mazzucchini iz Casarse, dalje 39-letni Francesco Moreschi iz Pascoli (Brescia) ter 49-letni Manlio Lippi iz Trsta, Ul. Gulli 4.
Šlo je za smrtno nesrečo na delu, ki se je pripetila v dopoldanskih urah dine 16. maja 1968 v tržiški ladjedelnici, pri kateri je dobil smrtne poškodbe takrat 18-letni delavec Claudio Delaidelli iz Brescie, ki je bil zaposlen pri podjetju, ki je postavljalo zložljivi žerjav v ladjedelnici.
Od obtožencev je bil Mazzucchin odgovoren za postavljanje žerjava, Moreschi kot predstavnik podjetja, ki je imelo delo v akupu ter Lippi kot odgovorni direktor tržiške ladjedelnice, na katere področju se je pripetila nesreča. Obtoženi so bili, da niso sprejeli predpisanih varnostnih in zaščitnih ukrepov pri tem delu, niti niso oskrbeli prizadetih delavcev s primernim zaščitnim pokrivalom. Tako se je zgodilo, da je kos železa med delom padel iz
Kri
Mercator
mercafor veletrgovina imporl- exporl ljubljena
ZUNANJETRGOVINSKA DEJAVNOST UVOZ in IZVOZ:
INDUSTRIJSKO ŽIVILSKI PROIZVODI: žlvlto. tn gospodinj ske potrebščine, dieltkatese, mleko In mlečni Izdelki, kruh in pecivo, izdelki s sladkorjem ln kakaorn, žgane pijače, ustekleničena vina, pivo, mineralne vode, sadni sokovi.
BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE:	galanterijsko ta bazarsko
blago ter Igrače, ure ta izdelki lz plemenitih kovin, ribi ški material ta potrebščine, Izdelki tz gume, kaučuika ln plastičnih mas, športne potrebščine.
GRADBENI MATERIAL — BREZ STAVBNEGA LESA.
OPRAVLJANJE HLADILNIŠKIH STORITEV.
POSREDOVANJE V ZUNANJETRGOVINSKEM PROMETU.
ZASTOPANJE TUJIH FIRM.
DETAJLISTICNA MREŽA V JUGOSLAVIJI: 441 prodajaln, blagovnic, samopostrežb, mesnic ta bifejev.
25. JUNIJA OTVORITEV NOVE BLAGOVNICE V IDRIJI
Vabljeni!
je že naslednji dan ob 21.20 podlegel v tržiški bolnišnici.
Po zaslišanju obtožencev, prič in obrambe, ki so še enkrat prikazali potek dela in kako je prišlo do nesreče in smrti mladega delavca, je sodišče obsodilo samo preddelavca Giovannija Mazzuchinija na 8 mesecev zapora, ter na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. Obsojeni bo moral plačati tudi odškodnino civilni stranki, kot jo bo dotočilo civilno sodišče: že sedaj pa bo moral plačati na ta račun en milijon lir in 100 tisoč lir za stroške civilne stranke. Tri obtožence so zagovarjali odv. Devetag in Pascoli iz Gorice ter odv. Pailucci iz Trsta.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sod. dr. Mancuso; sodnika Succi in Ma-rinelli.
Natečaj
za občinske tajnike
V oktobru bo v Rimu natečaj za občinske tajnike drugega razreda. Prošnje za sodelovanje na tem natečaju je treba vložiti do 30. julija 1971. Podrobnejša pojasnila je moč dobiti na goriški prefekturi.
praznovanj po naših vaseh tudi J letno praznovanje še v nedeljo, po-
_________ _	____ ___________________t_____________i. \t_____..
nedeljek in torek. V nedeljo in v torek bodo imeli na sporedu ples, v ponedeljek pa ponovno tekmo v briškoli.
Obvestilo za briške kmete
Kmečka zveza v Gorici obvešča vse kmetovalce naših Brd, ki jih je prizadela toča 10. junija 1971, da lahko v njenem uradu izpolnijo prijave za odškodnino oziroma za deželno podporo.
Včeraj ponoči se Je v Tržiču v Ulici Romana ponesrečil 22-letni Alfrede Bignoltai, Iz Devina, Ulica Staztone 14. Bignoltai se je s svojim fiatom 600 zaletel v stoječi avtomobil. Bignollnijev avto se je prevrnil V tržiški bolnišnici bo ostal deset dni.
predstavo s kulturno - prosvetnim obeležjem. Naši ljudje se za take stvari vedno navdušujejo.
Po dramski predstavi, ko so s cementne plošče odstranili stole, je ta postala domena plesalcev. Orkester je igral skoro nepretrgoma do pozne ure in ljubitelji modernih in nekdanjih plesov, mladi in odrasli, so prišli na svoj račun. Skoro ob zaključku večera je posebna komisija (imen ne smemo izdati, sicer bi komu trda predla) izbrala najlepšo mladenko letošnjega sovodenjske-ga praznovanja. To je Vera Kra-šček iz Sovodenj, ki si zares zasluži ta naslov. V ipenu prireditvenega odbora ji je Vilko Fajt izročil lep šop cvetlic in praktično glasbeno skrinjo. Šop cvetlic pa sta dobili še drugo in tretjeplasiranl Loredana Prinčič iz Pevme in Marinka Pahor iz Rupe.^ _
Prav tako so v nedeljo zvečer izročili nagrade najboljšim fotografom. Na prireditvenem prostoru je bila urejena razstava fotografij >n mnogo ljudi si je z zanimanjem ogledalo razstavljena dela.
V soboto zvečer pa so imeli na sporedu tekmovanje v briškoli. Letošnja novost je bila ta, da sta na tej tekmi prvič sodelovali dve ženski, Nevenka Petejan iz Sovodenj in Laura Pavšič iz Gorice. Igrali sta s tako vnemo, da sta resno o-grožali moške pare. Zmago sta si priborila Jože Peric iz Sovodenj in Jožef Pahor iz Rupe; za nagrado sta dobila dva pršuta. Na drugo mesto sta se plasirala Ludvik Peric iz Sovodenj in Anton Florenin iz Gabrij, na tretje Gvido Cotič in Gaetano De Fraia, oba s Peči, na četrto pa Aldo Jarc iz Doberdoba in Jelko Petejan iz Štandreža.
Ne smemo seveda mimo odlične organizacije. Sovodenjci so se letos zelo dobro pripravili in vse prireditve so potekale nemoteno. Pohvaliti je treba tudi številne domačine, ki so žrtvovali precej prostih ur v bifeju in poskrbeli, da so bili tisoči ljudi pravočasno in vljudno postreženi s pijačo in jedačo.
Praznik v Sovodnjah pa se ni končal. Po prvotno začrtanem programu bi bil moral biti prihodnjo nedeljo praznik prosvetnega društva «Skala» v Gabrijah. Tu praznika ne bo, zaradi tega bodo Sovodenjci izkoristili prihodnjo prosto
«iiiiii«aii>iu«iiiiiiiiMiaiMiiaaiiiiaaiiiiiii«iiiiiiiiiiiiBaiR*iiiaiBBiiaa*iaiiaiBiiiiiiBaaaiiiviiatgMiimiiiiiMii«iiiiiiiaaiiait
Pasijuale De Simone politični tajnik KD
Sinoči se je prvič sestal pokrajinski odbor goriške krščansko - demokratske stranke. Na tej seji so bili prisotni voditelji KD, ki so bili izvoljeni na nedavnem kongresu te stranke.
Kot smo predvidevali je bil za političnega tajnika izvoljen Pasqua-le De Simone, pristaš morotejske struje.. Za..upravnega -tajnika..pa .so. izvolili Antonia Jakončiča, pristaša levičarske struje bazistov. De Simone je bdi izvoljen z glasovi vseh prisotnih razen enega vzdržanega. Ostale voditelje stranke bodo izvolili na eni prihodnjih sej.
Avto s ceste na polje
ponoči v Štandrežu
V	bližini štandreškega pokopališča je prišlo včeraj ponoči do cestne nesreče. Prizadeta sta 30-letni študent Vojko Tratnik iz Ul. Francoma 11 in 28-letni uradnik Fulvio Ziani iz Ul. Cipriani 1. Bila sta v fiatu 500 last Antona Rustje iz Ulice sv. Gabriela 10. Na ovinku med ulicami Tabai in Trivignano je Rustja izgubil oblast nad volanom in avto je zašel s ceste ter se je prevrnil. Rustji se ni pripetilo nič hudega, Tratnik in Ziani pa sta bila laže ranjena.
V	nedeljo pozno zvečer sp je v Novi Gorici 19-letni Gianni Misco-ria iz Jenkovega v dolenjski občini zaletel s mopedom v nek jugoslovanski avto. Z nekim drugim avtom se ga pripeljali v goriško bolnišnico, kjer bo ozdravel v dvajsetih dneh.
V	nedeljo zvečer sta se v Gradiški v cestni nesreči ponesrečila Angela Porta in Gino Crisafulli, oba iz Tržiča. Portova bo ozdravela v 25 dneh, Crisafulli pa je zadobil le lažje poškodbe.
Prispevajte za šolo-spomenik v Ce.-knem !
so delavke in delavci podgorske predilnice odobrili doseženi sporazum, ki zanima vse delavstvo zaposleno v tekstilnem koncernu Bu-stese.
Že več kot mesec dni je zasedana tovarna nogavic Mucchiut v Gradišču. Delavski svet je v teh dneh izdal tiskovno poročilo v katerem se zavzema za obnovo akcije v korist delavstva zaposlenega v tej tovarni. Delavci, katerim grozijo odpusti, ne verjamejo v obljube. V teh dneh se je govorilo o možnosti, da bi tovarno prevzel koncem Bloch, ki ima v naši državi več tovarn nogavic, med temi tudi eno v Trstu. To bi bila morda edina pozitivna rešitev, vendarle ni o uspehu te akcije še nič gotovega.
Jutri predavanje o goričkih Židih
Jutri popoldne ob 18.30 bo v dvorani palače Attems na Komu predavanje o goriških Židih. Govoril bo odv. Giuseppe Bolaffio, ki je bil svojčas vladni komisar židovske skupnosti v našem mestu. Predavanje prireja kulturni krožek »A. Rizzatti*. Arhiv goriške židovske skupnosti od leta 1700 dalje je ohranjen, medtem ko se je arhiv, v katerem so bili dokumenti iz dveh prejšnjih stoletji, izgubili.
Dejavnost društva «Oton Župančič»
Prosvetno društvo »Oton Župančič* v Štandrežu bo tudi letos, v juliju, priredilo avtomobilski rally. Letos bo ta sovpadal s praznovanjem športnega društva »Juventina*.
Da bi poživilo življenje v naši vasi pa si je društvo »Župančič* omislilo prirejanje nekaterih kolesarskih tekem. Prva bo v nedeljo 27. junija. S trga v Štandrežu bodo mladinci od 13 do 16. leta štartali ob 9.30. Podrobnejša pojasnila dobijo zainteresirani na sedežu društva vsak večer.
VESTI Z ONKRAJ MEJE
Na Lokvah se je na taboru zbralo nad 8000 pionirjev
Glavni govor je imel dr. Joža Vilfan - Kosilo ob tabornih ognjih
V termoelektrarni ENEL v Tržiču se je včeraj popoldne opekel delavec Vittorio Pozdachin. Ima opekline prve ln druge stopnje-Ozdravel bo v desetih dneh.
O občinskem otroškem vrtcu v Ulici Don Bosco bo od 1. julija do 7 avgusta dnevna počitniška kolonija za otroke, ki obiskujejo goriške otroške vrtce.
Nad 800 pionirjev iz vse Slovenije, med katerimi so bili tudi mladi iz zamejstva, se je v soboto zl ato na Lokvah k tradicionalnemu srečanju. Bito je že peto po vrsti, posvečeno pa je bito spoznavanju narodnoosvobodilne vojne na Primorskem. Njegov organizator pa je bila Zveza mladine, ki ji je priskočila na pomoč organizacija Zveze borcev.
Pionirje so pripeljali na Lokve v kakih 180 avtobusih. Med potjo so se ustavljali ob spomenikih narodho-osvobodilne vojne, kjer so jim učitelji pripovedovali o dneh vojne ter vojnih dogodkih. Na Lokvah so si najprej ogledali desantno e-noto helikopterjev JLA, nakar jim je spregovoril dr. Joža Vilfan, e-den glavnih organizatorjev narodnoosvobodilne vojne na Primorskem. Potem ko so se udeležili pravega partizanskega golaža, so se zbrali pri 16 tabornih ognjih, kjer so jim nekdanji komandanti in komisarji enot IX. korpusa pripovedali o borbeni poti enot ter svojih partizan-
skih doživetjih.
Organizatorji srečanja slovenskih pionirjev so ob tej priložnosti izdali posebno brušuro, v kateri je opisana kronika narodnoosvobodilnega boja na Primorskem. . . .
Zažgano kosilo
v Ulici Giustinlanl
Iz stanovanja v prvem nadstropju hiše v Ulici Giustiniani 45 je včeraj popoldne prihajal dim. Vznemirjeni stanovalci pritličja so poklicali na pomoč gasilce, ker ni bito lastnice stanovanja v' prvem nadstropju doma. Gasild so takoj prihiteli, vstopili v stanovanje in ugotovili, da so bile vzrok dima prežgane jedi v loncih na štedilniku. Gospodinja je šla iz hiše v bližnjo trgovino in je pustila lonec z mineštro na štedilniku. 1 ’
Nocoj koncert v cerkvi na Travniku
Nocoj bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku vokalno - instrumentalni koncert orkestra in zbora Verdijevega gledališča lz Trsta. Izvajali bodo Monteverdijevo skladbo *Ves-pro della Beata Vergine», dirigiral .Pa ba...xnms.,...Pomenico Bartoluc-ci, direktor Sikstinske kapele v Rimu.
Vstopnice bodo prodajali nocoj .pred cerkvijo. Cena vstopnic je 800 lir (abonenti gledaliških predstav imajo popust: plačali bodo lahko le 500 lir, mladeniči pa le 300 lir).
Darovi in prispe.vki
Ob 4. obletnici tragične smrti Oliverja Pahorja daruje vdova Anica lir 3.000 za Dijaški dom.
Izlet v Trbovlje in Litijo z avtobusom priredi SPD v nedeljo 27. junija. Podrobnejša pojasnila in vpi sovanje na sedežu SPD v Garid, Ul. Malta 2, tel. 24-95.
VERDI 17.00-22.00: «Promesse si-l'alba», Malina Mercouri ta A. Da-yan. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00: »Prammentl di paura«, D. Hemmtags, G. Hunni cutt, barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00—22.00: «U priglomiero di Ženete*, S. Gram-ger ta D. Kerr, ameriški barvni film.
CENTRALE 17.30-21.30:	«Nol ■
Manhattan*, D. Janssem ln K Darby; ktaemaskopski film v barvah.
V1TTORIA 17.15—21.30:	»Mille e
una donna». Italijanski dokumentarni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO: zaprto zaradi počitnic menti dl una prtacipiante*, C Renaud, barvni film.
EXCELSIOR 17.30—22.00: »La ra gazza con 11 bastone*, D. Hem-mtags ta S. Egar. Barvni film.
PRINCIPE ob 18.00: «G11 orrori del liceo femmlnUe«, S. Grander in M. Mulligan, film je v barvah.
Nova tiorica
SOČA (Nova Gorica): «Dober posel v Italiji*, angleški barvni film — ob 18.15 In 20.15.
SVOBODA (Šempeter): »Afera metropol policije*, ameriški barvni film — ob 18 30 in 20.30.
RENČE Prosto.
DESKLE: «Armada v senci*, francoski barvni film — ob 20.
SEMPAS:	«Zakon brez zakona*,
italijanska barvni film — ob 20J)0,
KANAL: Prosto.
PRVACINA: Prosto.
Prispeva ju- ta
DIJAŠKO MANCO!
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna D’UDINE, P S. Franoesoo 5, tel. 2124.
V	TRŽIČU
Danes ves dan ta pooočt J« v Tržiču dežurna lekarna S. Nlooib dr. Giorgio Olivetti, Ulica I. Mag-gio 94, tel. 733-38.
ENEL
ENTE NAZIONALE PER EENERGIA ELETTRICA
POROČILO IN OBRAČUN 31.12.1970
Poročilo upravnega sveta vsebuje aledeče podatke o proizvodnji električne energije glede na potek po-clovne dobe ENEL:
Kosmata proizvodnja 82 milijard in 773 milijonov kWh, kar pomeni, da se je zvišala za 8,2 odst. v primerjavi s poslovnim letom 1969. Ta številka je tako sestavljena: proizvodnja hidrocentral 29.475 milijonov kWh, termoelektrarne 47.397 milijonov, jedrske elektrarne 3.176 milijonov, geotermična proizvodnja 2.725 milijonov kWh.
Kosmata proizvodnja električne energije v Italiji je znašala 117.400 milijonov kWh, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 1959 okrepila za 6,36 odst.
Ob koncu leta 1970 je bilo naročnikov 23.859.972, kar pomeni 831.885 naročnikov več kot prejšnje leto. Količina prodane energije je 76.101 milijon kWh, kar je 10,7 odst. več. Če od tega izvzamemo energijo za pogon državnih železnic, zraste ta odstotek na 11,1 odst.
Kljub temu pa so izkupički zrastli samo za 9,79 odst., kar je posledica znanega znižanja nekaterih tarif, ki je bilo odpravljeno s koncem leta. Skupaj je bilo izkupička 1.078 milijard lir (+ 96 milijard v primerjavi z letom 1969).
Dokler je veljal omenjeni popust, je ENEL vnovčila 90 milijard manj, od katerih 40 milijard v letu 1970.
V tem poslovnem letu je začela poslovati hidroelektrarna v Monte SantAngelo (prva faza), v kateri sta dve skupini obratnih turbin, vsaka za 48.000 kW. Kar zadeva termoelektrarne, je steklo pet odstotkov za proizvodnjo pare v že obratujočih napravah in dva odseka v novem obratu za skupno kosmato potenco 2 milijonov in 80.000 kW; dve skupini pa sta bili uresničeni v geotermoelektrarnah za skupno potenco 6.500 kW.
Ustanova je v nove prevozne ln razpečcvalne naprave (696 km tern in nova transformatorska potenca za transportni mreži za 3.826 MWA) naložila v poslovnem letu 323,1 milijarde lir (od katerih 258,6 samo na področje distribucije) v primer javi z 285,6 milijarde leta 1969 in 257,4 milijarde v 1968.
Na jedrskem področju so tri elektrarne proizvedle 3.176 milijonov kWh, kar je 89 odst. več kot 1969, kar gre pripisati obnovitvi naprav v Trino Vercellese, ki tri leta niso
delovale. Proizvodnja je tako sestavljena:	Latina 1.191 milijonov
kWh (496 milijonov v 1969), Gari-gliano 742 milijonov (1.183 milijonov), Trino 1.243 milijonov (v 1969 ni delala). Poročilo potrjuje, da so se pričela dela za četrto jedrsko centralo na Padu, med Piacenzo in Cremono, ki bo začela delati v 1975.
Glede prototipa Cirene smo sklenili sporazume z Atomic Energy of Canada Limited za izmenjavo informacij o načrtu Cirene in kanadske Gentilly.
Ko govori o načrtovanju novih naprav, ažurnira poročilo prejšnja predvidevanja in predvideva skupne naložbe za 4.277 milijard Ur v pet letju 1971-75. Če dodamo za leto 1976 predvidenemu strošku še 1.020 milijard lir, dosežemo za šestletje 1971-76 število 5.297 milijard novih naložb.
Za znanstveno in tehnološko raziskavo je ustanova potrošila v 1970 neposredno ali posredno nad 8 milijard Ur.
Osebja je bilo ob koncu poslovne dobe 105.048, kar je 1-678 več kot prejšnje leto. Zanj je ustanova potrošila 491.712 milijonov Ur, kar je 65,5 milijarde več kot prejšnje leto. Ko podaja obračun o financiranju, ugotavlja poročilo, da so nacionalizirana električna podjetja prejela, če vključimo tudi polletje 1. januarja 1971, 1606,6 milijarde Ur, od ka terih 113 milijard za predujme.
V	1970 je ustanova izdala sledeča posojila: 125 miUja.d Ur po 7 odst., rok 15 let v januarju, na račun ital-casse; 50 milijonov dolarjev ZDA v marcu po 7,5u odst., zapadlost 15 let; 300 milijonov dolarjev ZDA v maju s spremenljivo obrestno mero, rok 7 let; zadnje 125 milijonov dolarjev ZDA, tudi v maju, s spremenljivo obrestno mero, rok 10 let. V polletju maj-november 1971 znaša obrestna mera zadnjih dveh posojil pribUžno 8 odst.
ZatckU smo se na tržišče evro-dolarja zato, ker naš finančni trg ni utegnil prevzeti teh bremen.
V	letu 1970 so električne tarife ostale stalne, če- izvzamemo znano-znižanje, ki je bilo sedaj odpravljeno, in prilagoditev cene energije za razsvetljavo nekaterih velikih mest, kar je povzročilo, da smo v poslovnem letu imeli za 5,5 milijarde Ur večje izkupičke.
Kar zadeva elektrifikacijo kmetij-
skih področij, ugotavlja poročilo, da se je v letih od 1966 do 1969 priključilo na električno mrežo nad 300.000 oseb. Priključiti bi bilo treba še 980.000 oseb, ki stalno živijo na še ne elektrificiranem področju, in 470.000, ki živijo tu samo v nekaterih letnih časih. Ko bomo izčrpali sklade, za katere smo pooblaščeni, bo na kmetijskih področjih ostalo brez elektrike še pribUžno 500.000 stalnih prebivalcev in 470.000 prebivalcev, ki tod živijo v posameznih letnih časih.
Ker je bil v zadnjih letih beg s podeželja večji, kakor se je predvidevalo, se je število prebivalstva v krajih, ki nimajo še elektrike, znatno spremenilo, zaradi česar je ustanova imela za umestno v celoti in čimpre.i obnoviti raziskavo o elektrifikaciji kmetijskih področij, nakar je potrebno sprejeti nove ukrepe za popolno rešitev tega važnega problema.
Letos smo v poročilo vnesli novo poglavje: tiče se »električne dejavnosti in okolja: njegov namen je seznaniti predvsem javno mnenje s problemi, ki jih je ENEL. od svoje ustanovitve dalje začel proučevati, da prilagodi naprave področju, kjer jih je treba zgraditi. Glavne točke vsebuje zaključni del, ki se tu povzema.
Po obrazložitvi glavnih postavk bilance in pojasnitvi, da so nakazila znašala 192.868 milijonov Ur, od katerih 133.347 milijonov za amortizacijo, 2.400 milijonov v sklad za devalvacijo kreditov, 2 milijardi v sklad rizika in nepredvidenih pasiv in 55.121 milijonov lir v sklad za odpravnine, poročilo javlja, da se je gospodarski račun zaključil z izenačenjem.
Poročilo upravnega sveta se takole dobesedno zaključuje:
Tudi v letu 1970, kljub temu, da vladne oblasti niso rešile nobenega naših problemov (sklep ministrskega sveta o predlagani dodelitvi EN EL 250 milijard lir v petih letnih obrokih po 50 milijard vsak nosi datum 9. aprila 1971), smo nadaljevali našo akcijo, da vedno bolj okrepimo naše naprave, tako da vsak trenutek lahko zadostimo naraščajočim potrebam- dežele. -.........
Investicije med poslovno dobo so Znašale 602,5 milijarde lir (od ka-. terih 285,6 milijarde na sektorju distribucije) proti 491,5 milijarde investiranih v letu 1969, s povečanjem 22,5 odst. PrekoračiU smo torej, čeprav malo, 601 milijardo no-
vih investicij, ki so bile predvidene v začetku poslovne dobe. Naročila državni industriji so znašala 584 mihjard Ur proti 406 milijardam v letu 1969.
Kakor že navedeno v našem prejšnjem poročilu, smo v prvih sedmih upravnih letih (1963-69) investirali v zgradnjo novih naprav 2.507 mihjard Ur, katerim je treba dodati omenjeni znesek iz leta 1970, kar pomeni, da so v prvih osmih letih dejavnosti znašale investicije poprečno nekaj manj od 389 mili-jard Ur letno. V šestletju 1971-76 pa so predvidevanja bila povsem drugačna in so dosegla znaten znesek 5.297 miUjard Ur, t.j. poprečno skoraj 883 mihjard investicij letno. Razume se, da to ustvarja probleme predvsem finančnega značaja, do zapadlosti katerih ne bomo mogli dospeti nepripravljeni.
Tudi za naše podjetje leto 1970 ni bilo lahko leto. Proizvodni stroški so močno narastli, zlasti stroški za gorivo, za osebje in za financiranje, medtem ko so tarife za električne storitve ostale, kakor je znano, na višini iz leta 1959.
Da ponazorimo nekatere osnovne stroške v letu 1970, bomo navedli nekaj številk: gorivo (nafta, premog, zemeljski plin) se je podražilo za pribUžno 20%, osebje za 15%, finančna bremena za 25%. Povišek stroškov za osebje upošteva le delno stroške, ki so predvideni zaradi nove klasifikacije osebja (t.im. kadrovska preureditev!; ta se bo začela le s poslovnim letom 1971 in je že sedaj jasno, da bo občutno dražja, kot je predvidevalo ministrstvo za delo.
V glavnem so to glavni poviški stroškov v poslovnem letu, vendar, če primerjamo s poslovnim letom 1959, ko so bile električne tarife zamrznjene, so poviški znatnejši: plače so se v električni industriji povišale za 110%, poprečna cena naprav za 50%, cena bakra, ki se pri nas uporablja v velikih količinah, za 120%. Gorilno olje se je podražilo za 27% začenši z letom 1965, cena premoga pa se je kar podvojila.
-Pri-tem-gre- upoštevati -tu* dejstvo, da smo morah zelo okrepiti nakup goriva, ker se je razširila proizvodnja struje v tradicionalnih termoelektrarnah, medtem ko je bila — v primerjavi — hidroelektrič-na proizvodnja leta 1959 močnejša.
Jasno je, mimo že znanih vzrokov,
ki v primeru ENEL bremenijo stroške, da nobena industrija ne more zdržati take podražitve stroškov, če ne more vsaj dela teh prenesti na ceno proizvodov. Zato pa smo na sejah medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (Cipe), ko smo bili povabljeni, vztrajno zahtevali, med drugim, naj nas pooblastijo spremeniti tarife na ta način, da bi le delno obremeniU naročnike.
Večji izkupički bi nam omogočali večje amortizacijske sklade, ki bi ustrezah obstoječim napravam, medtem ko smo zadnja leta bili prisiljeni odtujiti v te sklade nezadostne zneske in vsekakor manjše v primerjavi z zneski iz leta 1962 (zadnje poslovno leto pred nacionalizacijo), ki jih je naložilo 73 naj večjih zasebnih električnih podjetij, v višini 60,81% fiskalnega maksimala, ki je bil tedaj dovoljen.
Amortizacije, ki smo jih vpisali, pa so bile, v odstotkih na fiskalni maksimal, sledeče:
1963	: 58,34%, kar je 3.974 milijonov Ur manj *
1964	: 52,82%, kar je 16.157 mili-jonov lir manj *
1965	: 54,02%, kar je 15.121 milijonov Ur manj *
1966	: 54,31%, kar je 16.763 milijonov Ur manj *
1967	: 55,19%, kar je 15.782 milijonov lir manj *
1968: 48.78%, kar je 37.218 miU-jonov Ur manj *
1969 : 45,52%, kar je 50,367 milijonov lir manj *
1970: 37,40%, kar je 83.435 mili-jonov lir manj *
Vse to dokazuje, da se naše premoženjsko stanje postopoma slabša" čemur je — kot je večkrat potrdil tudi računski svet v svojih letnih poročilih parlamentu — vzrok odsotnost vladnih ukrepov, ki bi izenačili naše stroške z izkupički in ustrezno ter drugače uredih izredne stroške, ki so bremenih in še bremenijo naše poslovanje.
Zakaj pa smo raje skrčili amortizacije, namesto da bi zaključiU poslovno dobo z izgubo?
Vzrok za to je predvsem dejstvo, da nimamo dotacij in se moramo
* V primerjavi z odstotkom 60,81% kakor zgoraj.
posluževati velikih finančnih sred-1 ških pogojih področja, kjer stojijo štev, ki jih potrebujemo za tekoča naprave. Glede učinkovitosti teh re-
izplačila polletnih obrokov odškodnine in za gradnjo novih naprav, zaradi česar pa se nismo mogli predstaviti na javnem tržišču z izgubo v proračunu.
Nezadostno financiranje amortizacij pa je seveda skrčilo možnosti samofinanciranja. Medtem ko smo se 1964 lahko sami financiraU v višini 64,49%, so notranji viri za-čeU usihati, dokler se niso 1970 skrčiU na 31,77% vseh naložb v tem letu. Medtem pa so finančna bremena, ki so 1964 znašala 58 milijard lir, zrastla v letu 1970 na skoraj 249 miUjard lir.
Poslovanje so otežkočile — kljub sporazumu o novi delovni pogodbi — tudi marsikdaj nepričakovane stavke našega osebja, posebno pa še tistega v elektrarnah. Da bi ne oškodovali naročnikov, smo morali okrepiti nakupe energije v tujini in smo potrošili 41 miUjard lir, kar znaša 10 milijard Ur več kot prejšnje leto.
Težave, ki nastajajo tedaj, ko se odločamo o kraju, kjer bomo gradili nove naprave, so nas prisilile, da smo v bilanco vključih novo poglavje z naslovom: »Električna dejavnost in okolje*. Prav se nam zdi, da javnost obvestimo o tem, kar ustanova dela, da bi se izognila ah vsaj skrčila na najmanjšo mero z ustreznimi tehnikami, onesnaženje okolja na področju, kjer gradimo nove električne naprave termoelektrarn.
Ne bomo ponavljali tega, kar je zapisano v tem poglavju, vendar se nam zdi primerno opozoriti na dejstvo, da je ustanova dala pobudo za raziskave o prilagoditvi načrtov vsake naprave ambientalnim pogojem področja, kjer so predvidene gradnje.
Kar zadeva centrale na premog, uporabljamo precipitatorje, ki v zadnjem postopku izkoriščajo elektrostatične metode, ko se vsebina prahu v dimu skrči na 1% tistega, ki je ob izstopu iz gorilnika.
Da bi nevtrahzirali škodljive elemente v plinih naprav, ki delujejo z mineralnim oljem in še posebno žveplovodik, predlagamo rešitev, naj bi razpršiU pline z višinskimi dimniki, da bi vsaj skrčili koncentracijo ob tleh in omejili škodljive posledice za človeka, živali in rastline in to na osnovi matematičnih modelov, ki slonijo na meteorolo-
šitev, ki so jih že preizkusih v drugih visoko industrializiranih državah, pričajo izkušnje v različnih conah.
Dimniki central, ki jih gradi ustanova, so po višini taki, da koncentracija žveplovodika v plasteh atmosfere ni ob tleh večja od enega dela na 10 milijonov, medtem ko je znano, da koncentracija pUna m drugih derivatov izgorevanja za naprave, ki ogrevajo stanovanja, ali avtomobilov, znatno presegajo to mejo. Nerealno je torej pripisovati termoelektričnim napravam enega izmed vzrokov za onesnaženje atmosfere in tudi nerealno oporekati — kakor se je do sedaj delalo — njihovo lokacijo, ko se ne ocenjuje v zadostni meri odnos med nujnim potenciranjem električnih naprav in zaščito prirodnega okolja.
Uspehi, ki smo jih dosegli, nas seveda ne razrešujejo dolžnosti iskanja, kateremu posvečamo veliko časa in znatna finančna sredstva (pomislimo samo na ceno visokega dimnika), tudi v sodelovanju s tujimi ustanovami, ki se prav tako kot mi zanimajo za ta vprašanja. V položaju, ki je nastal v zadnjih časih, bi seveda morali pri izbiri lokacije novih naprav dajati prednost jedrskim centralam, ker ne ustvarjajo problemov v zvezi z onesnaženjem, ker so radiacije razmeroma skromne in vsekakor v mejah tolerance. Poleg tega pa so zadnje čase znatno bolj kompetitivne, tudi zaradi podražitve goriv v tradicionalnih termoelektrarnah, kot so gorilno olje ali premog. Za jedrsko gorivo, se pravi uran, kot lahko danes predvidevamo, ni nevarnosti, da bi ga podražili, tudi zato, ker so ga v večjih količinah odkrili v raznih krajih sveta, predvsem pa v Avstraliji. Nahajališča, ki se nikakor ne krijejo s petrolejskimi, dajejo Zahodni Evropi jamstva, da se ne bo znašla pred povišanjem cen ali grožnjami s prekinitvijo dobavljanja, kot se je zgodilo pred nedavnim.
Zna rjo je, da, smo, načrtovali -tudi preperi je prišlo do teh dogodkov gradnjo največ ene jedrske centrale letno. Doslej nismo uresničili tega- načrta zgolj iz finančnih razlogov, ker stane jedrska naprava približno dvakrat toliko kot navadna z isto potenco, vendar je upravljanje central znatno cenejše. Vsekakor bi radi opozorili na to
važno vprašanje javne oblasti, ta naj nam omogočijo — če so enako zaskrbljeni, kot menimo — začetek uresničevanja načrta gradenj novih jedrskih central, ki smo ga pripra' vili.
Nerešeno ostane vprašanje tričnih podjetij, ki jih upravljajo krajevne ustanove; mnogim se 1® zdelo ugodneje vprašati ENEL, naj jih sprejme v svoj okvir, med te®1* še pred kratkim, sicilska ustanova za elektriko, kolikor se je sicilska deželna uprava prepričala, da nuna smisla ohranjevati podjetje — K bi itak živelo z velikimi težavami — ustanovljeno pred časom z namenom, da bi zamrznilo cene v okviru zasebne električne industrije-
Želeli bi, da bi vlada, ki je v te® primeru pristojna, končno rešila \ vprašanje, za katero velja, da J sedanji položaj brez smisla.
Neposredno soočenje s predstav ništvi krajevnih ustanov — kateri so se pred kratkim pridružila tu^ predstavništva deželnih organov "< deželnih strok, sindikalnih organi* cij iz znanstvenih oddelkov, ki 8 jamči ustanovni zakon s pomočj občasnih deželnih konferenc, se J razvilo v 1970 — v novem citau — na treh sejah, ki so bile 21. tobra v Potenzi za Basilicato, J • novembra v Milanu za Lombardi) in 16. decembra v Rimu za Lacij; Ker so ti posvetovalni sestanki hi približno štiri leta po prvem zapm redju sej, smo lahko proučili ®e tem uresničene programe tudi luči med prejšnjimi sejami izra* nih nasvetov. Široka izmenjava hm sli, ki jih te konference dopuščaj* nam nudi koristne elemente za P®" globitev vprašanj, ki so povezan z našo dejavnostjo v posameo* deželah. Potrditi želimo, ob konp tega poročila, razumno in navd šeno dejavnost našega splošneg^ ravnatelja in uspešno sodelovanje "T tudi v težkih trenutkih — osrednj ravnateljev in drugih upravitelje
Zahvaliti se želimo vsem delav-cem od najvišjih do najskromnejs® stopenj, ki so prispevali k oprav-ljeni dejavnosti in omogočili nap1'®' dek v tem poslovnem letu, pri te® pa pripominjamo, da je njihova dočnost in bodočnost njihovih družin najtesneje povezana z uspehi ustanove, za katero delajo.
Na koncu se spoštljivo zahvali^" jemo gospodu ministru za industrr jo in njegovim neposrednim sodelavcem, pri katerih smo vedno na šli razumevanje in podporo.
BILANCA DNE 31. DECEMBRA 1970
PREMOŽENJSKO STANJE
EKONOMSKI RAČUN
AKTIVA
Zemljišča ..............................lir
Stavbe ..................................»
Električna naprava v obratovanju:
naprave za proizvodnjo elektrike . »
prenosni vodi ........................»
transformatorske postaje . . . . » distribucijske mreže.............»
Električne naprave v Izgradnji ...»
Druge naprave in stroji..................»
Pohištvo, tehnični-upravni pripomočki in naprave ...........................»
Skupaj Ur
Višja vrednost premoženja v odnosu s podržavljenimi podjetji...............»
Stroški in izgube, ki jib je treba amor tiziratl:
razlika pri posojilih, najetih za
Izplačevanje odškodnin.............
drugo .............................
Obra na sredstva:
uskladiščeni material In naprave goriva in druge zaloge.............
Blagajna in vrednotnice...............
Vrednostni papirji s stalnim dohodkom:
obveznice .........................
drugi vrednostni papirji...........
Delnice in soudeležbe pri kapitalih . .
Banke............................* •
Aktivne vrednotnice .......
Terjatve do uporabnikov:
terjatve za po Toše no energijo . .
druge postavke.....................
Terjatve do obračunskih in podobnih
skladov............................
Predujmi dobaviteljev .......
Druge terjatve .........
Razni predhodni računi................
Terjatve za dozorele aktivnosti ....
Skupaj
PREHODNE POSTAVKE
Kavcije ..............................
Jamstva ..................... • » *
Druge prehodne postavke...............
Skupaj Ur
6.555.369.490
87.852.287.948
2.830.497.287.557
332.719.306.845
270.736.439.087
2.068.440.134.541
491.644.496.205
37.618.085.866
85.329.062.432
6.211.392.469.971
448.262.351.933
92.753.937.500
64.240.138.345
124.691.288.551
32.026.465.519
139.716.665
36.145.959.001
4.726.498.780
1.236.605.794
7.609.533.859
521.874.274
172.567.995.906
63.573.060.344
237.674.007
113.635.053.605
68.092.013.199
155.442.464.018
6.131.817.849
7.603.426.919.120
40.930.182.284
12.239.621.057
252.906.483.425
306.076.286.766
PASIVA	
Sklad za amortizacijo:	
	17.277.575.235
električne naprave v obratovanju .	2.017.195.032.811
druge naprave in stroji	»	11.566.166.530
pohištvo, tehnično-upravni pripomočki in naprave 		»	27.556.964.994
višja vrednost premoženja v odnosu s podržavljenimi podjetji	»	80.130.100.000
Skupaj Ur	2.153.725.839.570
Sklad za devalvacijo kreditov . . . . »	29.294.276.667
Sklad za riziko in izgube	»	8.816.963.376
Sklad za doklade in skrbstvo osebja . . »	341.022.060.924
Dolgovi z realnim jamstvom	»	297.096.639.971
Druga posojila	»	50.987.518.505
Obveznice			3.024.341.576.773
Predujmi in kavcije uporabnikov ...»	121.099.665.307
Banke	»	218.637.794.409
Pasivni vrednostni papirji	»	27.909.390
Dobavitelji			131.625.379.042
Dolgovi za odbitke in socialne dajatve	24.673.814.573
Dolgovi za davke in davčne pristojbine	47.004.533.952
Dolgovi do obračunskih in podobnih skladov			3.838.105.132
Drugi dolgovi	...»	324.211.356.717
Razni prehodni računi pasive . . . . »	32.116.550.132
Dolgovi za dozorele pasivnosti . . . . »	106.019.671.201
Dolgovi za odškodnine		 . »	673.815.239.175
Skupaj Ur	7.588.354.894.816
Bivše elektriške družbe, ki jim je treba izplačati odškodnino: začasni čisti premoženjski račun . . »	14.448.653.218
Rezervni sklad — člen 18 statuta ENEL »	623.371.086
Skupaj lir	7.603.426.919.120
PREHODNE POSTAVKE Kavcije				40.930.182.284
	12.239.621.057
Druge prehodne postavke 	i	252.906.483.425
Skupaj Ur	306.076.286.766
NEGATIVNE KOMPONENTE DOHODKA	
Fakturirana energija drugih elektriških	
Podjetij	kWh 7.593.524 lir	41.220.488.197
(000)	
Začetne poslovne zaloge:	
uskladiščeni material in stroji ...»	105.530.576.341
goriva in druge zaloge	»	26.812.078.295
Amortizacije v poslovnem letu:	
na zgradbah	»	1.107.200.000
na električnih napravah v obra-	
tovanju 	»	116.635.200.000
na drugih napravah in strojih ...»	1.165.133.250
na pohištvu, tehnično-upravnih pri-	
pomočkih in napravah	»	4.105.900.000
na višji vrednosti premoženja v od-	
nosu s podržavljenimi podjetji . . »	10.334.100.000
Poslovne devalvacije:	
stroški in izgube, ki jih je treba	
amortizirati 	»	13.828.279.779
Sredstva namenjena v posamezne sklade:	
v sklad za devalvacijo terjatev . . »	2.400.000.000
v sklad za riziko in pasivne obveznosti »	2.000.000.000
v sklad za izplačevanje doklad in so-	
cialno skrbstvo osebja	»	55.120.972.288
Odpis aktivnosti, ki se pravkar amor-	
tizirajo:	
tehnične nepremičnine, prodane, uni-	
čenč ali prenesene za ponovno upo-	
rabo 	»	21.926.830.657
Stroški za osebje:	
plače, mezde ln drugi prejemki	
osebja 	 »	320.028.751.796
zakonite socialne dajatve . . . . »	110..685.283.019
drugi izdatki za osebje	»	5.877.480.581
odškodnina za odpravnine in podobni	
izdatki poslovanja	»	24.333.444.721
Stroški za notarske, pravne in profesio-	
nalne storitve	»	3.761.805.232
Nakup goriv in drugih zalog	»	145.473.833.252
Nakup strojev in materiala . . . . »	301.723.425.799
Stroški za dela, popravila, vzdrževanje »	303.792.968.107
Obresti, popusti in druga finančna	
bremena			229.521.574.939
Izgube na terjatvah in vrednotnicah . . »	1.997.777.997
Druge pasivne postavke	»	185.330.004
Prispevek hribovskim občinam, razni	
davki ln pristojbine za licence ...»	15.478.983.947
Davki in takse	»	33.554.463.610
Stroški za reklamo, propagando in tisk	971.894.001
Prispevki za znanstvene raziskave . . »	2.143.403.666
Drugi splošni izdatki za poslovanje . . »	21.925.600.551
Skupaj lir	1.923.642.780.029
Pasivne obresti na odškodnine v smislu	
zakona o podržavljenju	»	35.521.200.000
Skupaj Ur	1.959.163.980.029
POZITIVNE KOMPONENTE DOHODKA
Električna energija fakturirana drugim podjetjem	kWh	3.594.521	Ur
(000)
Potrošnikom fakturirana energija:
za javno razsvetljavo kWh	1.335.639	»
za zasebno razsvetljavo	kWh	6.015.222	»
za domačo uporabo in druge potrebe	kWh	12.857.170	»
za industrijske naprave in namakanje do 30 kW	kVVh	8.104.697	t
za industrijske naprave nad 30 in do 500 kW	kWh	11.445.816	»
za industrijske naprave preko 500	kWh	32.748.030	»
kWh 72.506.574
(000) Skupaj
Prispevki za priključitev na omrežje, dohodki od nadzorovanja in premeščanja števcev
Dohodki od potrošniških naprav in od prodaje števcev ter materialov . . Povračilo za poškodbe in podobno . . Prispevki za dopolnilno blagajno in podobno ...................................
Aktivne obresti in popusti ter podobne
finančne aktivnosti..................
Dohodki od najemnin in drugih aktivnih
premoženjskih postavk................
Drugi redni dohodki od poslovanja . .
Izredni poslovni dohodki.................
Delen odpis naložb:
dohodek od prodaje nepremičnin, naprav in strojev......................
Odpis postavk, ki se nanašajo na amortizacijo prodanih, uničenih in ponovno v uporabo prenesenih premoženjskih postavk.............................>
Spravljena sredstva v poslovnem letu: iz sklada za odškodnino in socialno
skrbstvo osebja.................’. . »
Stroški za razna dela, popravila, vzdrževanja in kapitalizirani: na račun zemljišč in stavb	.	.	.	»
na račun naprav v obratovanju	.	.	»
na račun obratov v gradnji	.	.	.	»
na račun drugih naprav in strojev na račun pohištva, tehnično upravnih
naprav in strojev....................»
Zaloge ob koncu poslovnega leta:
blago in naprave v skladiščih	.	.	.	»
goriva In druge zaloge..................
Skupaj Ur
31.238.705.145
22.237.650.103
191.530.483.546
236.403.987.53*
159.290.603.176
164.194.423.487
271.761.081-591
1.076.656.934-580
44.010.747-543
*£SS®
5.488.100-00°
9.573.143-399
2.245.269.5*»
13.364.330.844
2.438.026.646
1.078.685.4*8
19.362.628.41*
24.333.444.72*
nfSSg
%SSS
10.157.107 5*1
‘ggf
1.959.163.980.0*9
pp-MOpcKi DNEVNIK
E
PORT ŠPORT ŠPORT
22. junija 1*71
VČERAJ PRVI DVOBOJI NA TENIŠKEM TURNIRJU V VVIMBLEDONU
Rod Laver bi rad zmagal še petič Denarne nagrade za 76 milijonov lir
VVIMBLEDON, 21. — Danes se je začel 85. tradicionalni mednarodni teniški wimbledonski turnir, najstarejša tovrstna prireditev na svetu. Prvič v zgodovini tega tekmovanja potekajo posamezna srečanja po novem pravilu «tie-brea-ker*, ki ne dopušča dolgotrajnih dvobojev.
Glavni favorit tega turnirja je avstralski igralec Rod Laver. Ta levičar vodi tudi pri «booke-maker jih» z 1:4. Doslej je v Wimbledo-nu zmagal že štirikrat in če bi mu uspelo tudi letos osvojiti prvo mesto, bi se njegovi skupni zaslužki, odkar nastopa kot profesionalec, približali vsoti 620 milijonov Ur, to je miUjonu dolarjev.
Laver bi se moral v prvem kolu srečati z Jugoslovanom Borom Jovanovičem, vendar je ta odstopil in na njegovo mesto je stopil Avstralec Bob Howe.
Skupno nastopa na vvimbledon-skem turnirju 128 moških (med temi 19 Amerikancev) in 96 žensk (20 Američank).
Med najboljše tekmovalce bode letos organizatorji razdeliU skupno vsoto skoraj 76 milijonov Ur denarnih nagrad.
Prvi rezultati tega turnirja so naslednji:
J. Newcombe (Avstralija — R.A. Hewitt (J. Afrika) 6:4, 6:3, 7:5;
R.	S. Emerson (AvstraUja) — M. Holecek (ČSSR) 6:4, 6:4, 6:4.
S.	R. Smith (ZDA) — M. Lecleraq (Fr.) 6:2, 6:4, 6:3.
I. Tiriac (Rom.) — A. Amritraj (Indija) 9:8, 6:3, 6:1.
B.M. Bertram (J. Afrika) — Zednik (ČSSR) 6:3, 3:6, 6:i 6:1 J. Borovviak (ZDA) — F. Jauffrfct (Fr.) 4:6, 2:6, 6:3, 6:4, 6:2.
A.	R. Ashe (ZDA) - E.J. Vhi Dillen (ZDA) 3:6, 6:3, 6:4, 7:5.
B.	J. PhiUips-Moore (Avstraliji) — S.J. Matthews (VB) 6:3, 8:6, 8:6.
R. Taylor (VB) — M. Laha (Meh.) 6:1, 6:3, 6:4.
P. Proisy (Fr.) — H. Elshei broich (Z. Nem.) 3:6, 7:5, 6:3, 6'
A. Panatta (It.) — G. Seevvagel (ZDA) 6:3, 3:6, 6:3, 6:4.
N.	PiUč (Jug.) - T.J. Ryan (J. Afrika) 6:3, 9:8, 5:7, 6:4.
O.	D. Davidson (Avstralija) — J. Lesch!y (Dan.) 3:6, 6:3, 6:3, 6:3.
F.A. Sedgeman (AvstraUja) — J. Kukal (ČSSR) 3:6, 6:3, 6:2, 6:1.
C.	Graebner (ZDA) — A.J. Mc Donald (Avstralija) 6:4, 6:2, 6:2.
X
'ret
3
N. Kalogeropuoulos (Gr.) — P.J. Cramer (J. Afrika) 8:8, 8:9, 6:3, 6:2, 9:7.
T. Koch (VB.) - p. Szoke (Mad.) 7:5, 6:2, 6:2.
F.	Stolle — K. Warwick oba Avstralija 6:4, 3:6, 9:7, 4:6, 6:3
G.	Goven (Fr.) — P. Comejo (Čile) 6:4, 6:2, 6:2
R. Gonzales (ZDA) — M. Orantes (Šp.) 6:3, 6:4, 6:8, 4:6, 6:2 M. Reissen — J. McManus (oba ZDA) 9:8, 6:4, 8:6 A. MetreveU (SZ) — J. Mukerjea (Indija) 6:2, 6:4, 6:4 G. Masters (AvstraUja) — N. Špear (Jug.) 7:5, 6:0, 6:2
Jim Alexander — W. Bowrey (oba AvstraUja) 6:0, 6:2, 6:2 I. G. Fletchr (Avstralija) — M. Cox (VB) 8:6, 7:5, 1:6, 6:4
parni pa je italijansko moštvo zasedlo odUčno četrto mesto.
Občni zbor FIPAV
Na nedeljskem občnem zboru ita-Ujanske odbojkarske zveze FIPAV so sklenili dve pomembni stvari: igralci naj bi biU odslej registrirani pri svojih matičnih društvih brez možnosti prestopa k drugemu društvu! razen, če bi mu matično društvo prostovoljno dalo izpisnico), poleg tega pa naj bi v Italiji še nadalje lahko nastopali tudi tuji državljani in vodili moštva inozemski trenerji.
Za zamejske slovenske odbojkarje pa je še posebno pomembno zagotovilo predsednika FEPAV, da bodo odslej naše ekipe lahko pozdravljale izključno v slovenskem jeziku, pred in po tekmi.
O poteku tega občnega zbora bomo v kratkem poročali obširneje.
BOKS
Svetovni prvak superlahke boksarske kategorije ItaUjan Bruno Ar-cari se v Rapallu pripravlja na dvoboj s Henriquejem Jaco. Ta dvoboj bo veljal za naslov svetovnega prvaka.
KARATE
Na mednarodnem tekmovanju v karateju v Tokiu, so dosegli italijanski tekmovalci odlične uspehe. Luigi Zoja se je med posamezniki uvrstil celo v finale, med eki-
NOGOMET
V okviru tekmovanja za italijan-ski nogometni pokal so v nedeljo dosegli naslednja izida:
NapoU — Milan 3:2 (1:0) Torino — Fiorentina 1:1 (1:0)
Proseško Primorje ima novega nogometnega trenerja. To .je Silvij Verginella, ki je bU vrsto let eden najboljših igralcev tega društva.
Naraščajniški nogomet
V okviru naraščajniškega nogometnega prvenstva je doberdobska Mladost igrala v Fogliamu proti tamkajšnji istoimenski ekipi neodločeno 2:2. Po prvem polčasu so vodiU domačini z 1:0.
NAMIZNI TENIS
V prijateljskem ženskem namiznoteniškem srečanju v Zgoniku je ljubljanska Olimpija premagala Kras s 5:1. Edino točko za domače barve je osvojila Miličeva.
KOŠARKA
POKAL JUPITER
Proti vsem pričakovanjem visoka zmaga peterke Bora
Bor — Italsidor 69:46
BOR: Kapič 15. Koren 2. Kosmi-na 2, Barazutti 20, Nadlišek, Umek 2, Deško 20, Francia 6.
ITALSIDER: De Visentini 7. Milani 4, Vascotto, Vidoni 8, Poggi 8, Vidorno 19.
SODNIKA: Vitri in Antoni ni (oba iz Trsta).
PROSTI METI: Bor 3:12. Ital-sider 2:6.
Bor je protd vsem pričakovanjem premagal z zelo prepričljivim rezultatom Italsider v tekmi, v ka teri so «plavi» zelo premeteno vsilili nasprotniku svoje taktične zamisli, obenem pa so spretno izkoriščali vse njegove napake.
Borovci so v obrambi povsem o-nesposobili zunanje nasprotne napadalce (ki niso nikoli uspeli najti pravega mesta za uspešen in neoviran strel) in tako je moral vse strelske »obveznosti* prevzeti nase Vidorno.
V napadu je sistem 1-3-1, katerega so vpeljali »plavi*, povsem o-nemogočil nasprotnikovo cono 2:3, ki ni našla nobenega koristnega protiorožja. Italsider se je očividno znašel v težavah zaradi nevarnih prodorov Korena in Francie pod njegov koš in zato je skuša! uve-
Polet — Lloyd: pet rok na žogi pod košem
..........lllilil.i.ll..lllillllillll,„l.ll„ii,„„„,.■»■■■Ilir......................................................................................,..........................______________
NA SP V KANUJIH IN KAJAKIH
AVTOMOBILIZEM
V ZANDVOORTU
(Mliena vožnja lckxa Velik uspeli ferrarijev
Visok skok Mire Krausove med nedeljsko košarkarsko ščajnic Polet — Ricreatori na Opčinah
tekmo nara-
ZANDVOORT, 21. — Avtomobili znamke ferrari so slavili velik uspeh v četrti vožnji za svetovno prvenstvo vozačev v Zandvoortu. Prvo in tretje mesto je pripadlo namreč avtom te znamke.
Zmagal je Belgijec Jackie Ickx, ki je vodil dolgotrajen dvoboj z Mehikancem Pedrom Rodriguezom. Ta je vozil avto znamke BRM.
Vso tekmovanje se je odvijalo v izredno slabih vremenskih pogojih. Ves čas je deževalo in pihal je močan veter. Mnogi tekmovalci so se na progi zaradi spolzkega cestišča zasukali krog in krog, prišlo pa je tudi do trčenj. K sreči ni bil nihče resneje ranjen, zaradi poškodovanih vozil pa je morala vrsta tekmovalcev odstopiti.
V tako težkih pogojih je Ickx pokazal vse svoje znanje in je zmagal res zasluženo. To pa tem bolj, ker je vse svoje tekmece, razen Rodrigueza, prehitel za krog, ali pa še celo za več.
LESTVICA:
1.	Ickx (Bel.) na ferrariju 193,510 km dolgo progo je prevozil v 1.56'20”9 s p.h. 151,379 km na uro.
2.	Rodriguez (Meh) na BRM 1.56’28”8
3.	Regazzoni (Švi.) na ferrariju, krog zaostanka
4.	Peterson (Šve.) na marchu 711, dva kroga
5.	Surtees (V.B.) na TS 9, dva kroga zaostanka itd.
LESTVICA ZA SVETOVNO
PRVENSTVO PILOTOV
1.	Stewart (Škot.) 24
2.	Ickx (Bel.) 19
3.	Andretti (ZDA), Peterson (Šve.) in Rodriguez (Meh) 9
6.	Regazzoni (Švi.) 8
7.	Amon in Hulme (oba N. Zel.) 6 itd.
NOGOMET
10 dni pred zaključkom sprejemanja prijav za svetovno nogometno prvenstvo 1974, ki bo v Zahodni Nemčiji, se je prijavilo že 65 držav. Med državami, ki so se prijavile zadnje, so Mavritanija, Nigerija,
Senegal, Tanzanija, ZAR, Zambija, Japonska, S. Koreja, ČSSR, Turčija in Wales.
Največ prvih mest za vzhodne Nemce
MERAN, 21. — Zaključili so prvi del svetovnega prvenstva v vožnji s kajaki in kanuji na divjih vodah. Ta del tekmovanja se je
Naše članske nogometne enajsterice so po zaključku raznih prvenstev zaposlene le na turnirjih in v prijateljskih tekmah (na sliki:
Zarja — Breg)
BEZBOL MED PRIMORCEM IN ALPINO
Ekshibicija v Sežani
Alpina — Primorec 9:1
ALPINA:	Trevisan, Graffa, Ru-
miz, Angelli, Vascon, Rispolli, Carli, Cergol, Minin. PRIMOREC: Kralj, Marko, Mauro, I., D., E., Milkovič V., A., Malalan V. D.
SODNIKA: Taučer in Hrovatin.
V nedeljo popoldne sta ekipi dečkov trebenskega Primorca in openske Alpine opravili ekshibicijski nastop v bezbolu, na igrišču sežanskega Tabora. Tekmo, ki je bila prva tovrstna prireditev v Jugoslaviji sploh, si je ogledalo lepo
število občinstva, ki je z zanima njem sledilo dogodkom na igrišču čeprav gledalci niso povsem doje li vseh pravil te dinamične in pri vlačne igre, pa je bilo vendar vi deti, da so ji sledili z zanimanjem.
V tekmi sami so bili Openci za Trebence pretrd oreh. Alpina ima pač v tej panogi precej večjo tradicijo od Primorca in je tc tudi pokazala na igrišču ter v rezultatu. Kljub temu, da so bili tehnično podrejeni, pa so se mladi igralci Primorca borili zagrizeno in so tako doprinesli k temu, da je Dila tekma kot celota res lepa ter je občinstvo vsekakor zadovoljila.
odvijal v znamenju skoraj popolne premoči vzhodnonemških veslačev, ki so osvojili dve tretjini zlatih odličij. Delno so posegali po ko-
KOLAJNE
DRŽAVA V. Nemčija Z, Nemčija češkoslovaška Avstrija
Z
6
1
1
1
lajnah tudi zahodni Nemci in čeho-slovaki (eno so osvojili tudi Avstrijci), vse ostale države pa so močno zaostajale.
Jugoslovanski veslači, ki so doslej vedno sodili med najboljše tekmovalce te ' zvrsti rta ' SV£tu, "šd " tokrat nekoliko odpovedali. V soboto so 31-cer osvojili nekaj; še precej dobrih mest, v nedeljo pa so veslali manj spretno in so se morali zadovoljiti z mzaimi uvrstitvami.
REZULTATI DRUGEGA DNE: •noMdsžni kajak — moški
1.	Hom (V. Nem.) 241,40
2.	Doering (V. Nem.) 251,17
3.	Peters (Z. Nem.) 252,67 28. Spasovski (Jug.) 292,36
anotedažni kanu — akipno moški
1.	V. Nemčija 410,19
2.	Z. Nemčija 423,81
3.	ČSSR 590
8. Jugoslavija 760,62
anotadeini kajak — akipno tonska
1.	V. Nemčija 520,13
2.	Z. Nemčija 603,82
3.	ČSSR 736,02
dvosedežni kanu — moški
1.	V. Nemčija (Kretschmer-Tum-
mer) 268,68
2.	V. Nemčija 282,50
3.	V. Nemčija 284,76 14. Jugoslavija (Guzelj
323,24
1 javiti zelo strnjeno obrambo. Toda Borovi zunanji igralci (Kapič. Ba-razuttd in Deško) so si vedno uspeli ustvariti priložnost za strel od blizu. V tej tekmi je Kapič res vzorno opravil svojo dolžnost «play-makerja*. Barazutti in Deško pa sta se izmenično odkrivala ter sta s svojimi točnimi streli praktično od ločil« tekmo.
V zaključnem delu je Italsider prešel v »pressing*, toda Dorovd se niso pustili presenetiti. Nasprotno, svojo prednost so celo povečali.
M. M.
Lloyd A — Polet 82:49
LLOYD ADRIATICO: Ricatti 7, Kaucich 6, Donati 4, Cdli 14, Bi-buli 4, Zurch 16, Ustulin 4, Sardos 19, Vecchiato 8.
POLET: Guštin 9, Dolenc, Gantar 15, Kraus 6, Starc 4, Jugovič 15.
Openci so v tej tekmi naleteli na premočne nasprotnike. Zlasti Colli, Zurch in Sardos so bili nezadržni in so polnili Poletov koš od vseh strani.
Pri Opencih sta zaigrala zelo
Jugoslovanska nogometna prvenstva
1. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Olimpija — Bor	2:1
Maribor — Velež	1:1
Dinamo — Sloboda	1:1
Radni. (N) — Radni. (K) 3:0 Crvenka — Željezničar 2:2 Sarajevo — Borac	1:1
Čelik — C. zvezda	2:0
Partizan — Hajduk	3:4
Beograd — Vojvodina	1:0
Hajduk	LESTVICA 33 17 13	3				59:30	47
Dinamo	33	17	9	7	54:30	43
Željezničar	33	17	9	7	56:33	4S
Beograd	33	15	n	7	54:44	37
Partizan	33	14	9	10	41:31	37
Olimpija	33	13	10	10	46:33	36
Čelik	33	14	7	12	32:29	35
C. zvezda	33	13	8	12	58:44	34
Velež	33	13	8	12	49:48	34
Radn. (N)	33	11	9	13	37:40	31
Sloboda	33	9	13	11	23:29	51
Sarajevo	33	9	11	13	40:47	29
Maribor	33	9	11	13	32:45	29
Vojvodina	33	S	9	15	35:40	27
Borac	33	8	11	14	44:65	27
Radn. (K)	33	8	10	15	27:49	23
Bor	33	9	7	17	40:63	25
Crvenka	33	8	7	18	28:55	23
PRIHODNJE KOLO
Hajduk — Olimpija: Borac — Maribor; Vojvodina — Partizan; .C. zvezda — Sarajevo: Velež — dobro le Gantar in Jugovič, ki sta j Crvenka; Željezničar — Radnički
bila tudi najboljša ekipe.
strelca svoje
ATLETIKA
KIJEV, 21. —- V okviru ukrajinske spartakiade je Sovjet Valerij Borzov izenačil evropski rekord v teku na 100 m s časom 10 sekund.
PLAVANJE
V mednarodnem prijateljskem plavalnem srečanju kategorije začetnikov, je v Trstu v nedeljo Trst premagal Reko s 123 — 74. V tržaški reprezentanci sta bila med najboljšimi tekmovalci Požar in Jazbec.
TENIS
Amerikanec Stan Smith je zmagal med moškimi) posamezniki na mednarodnem teniškem turnirju »open* v Londonu. Premagal je Avstralca Newcomba z 8:6, 6:3.
Med ženskami je zmagala Astral-ka Court, ki je odpravila Američanko Kingovo s 6:3, 3:6, 6:3.
2.
4. -
5. -
6. -
••L-Vaimar- • 2. Toufleur
1.	Apel —
2.	Sonvico
1.	Ibsen
2.	Fulgido
1.	Gibemilio
2.	Faynsa
1.	Ponentino
2.	Divario
1.	Icar
2.	Ingegnoso
1
1
1
X
1
1
1
X
1
1
(N); Radnički (K) boda — Beograd:
Dinamo; Slo-Bor — Čelik.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI
Mercator	— Rudar	3:0
Triglav -	- Branik >	4:0
Slavija -	- Celje-Kladivar	1:3
Drava -	- Aluminij	2:3
Ilirija —	Kovinar	0:1
Izola —	Nafta	0:0
	LESTVICA					
Mercator	22	12	8	2	57:25	32
Celje-Klad.	22	11	7	4	46:35	29
Rudar	22	9	8	5	37:31	26
Branik	22	9	7	6	51:39	25
Aluminij .	22	8	9	5	40:36	25
Drava	22	8	6	8	34:42	22
Slavija	22	6	8	8	33:38	20
Triglav	22	7	S	10	43:44	19
Ilirija	22	6	7	9	21:28	19
Nafta	22	6	7	9	26:34	19
Izola	22	6	6	10	28:32	18
Kovinar	22	4	2	16	22:54	10
ZAHODNA CONSKA LIGA
IZIDI
Tabor — Piran	3:3
Tolmin — Adria	6:2
LTH — Koper	2:1
Bela krajina — Usnjar 1:1 Tržič — Zagorje	4:0
Hrastnik — Vozila	0:1
	LESTVICA					
Koper	22	15	3	4	54:18	33
Zagorje	22	12	4	6	37:32	28
Vozila	22	9	9	4	49:32	27
Usnjar	22	10	5	7	46:34	25
Piran	22	9	6	7	46:36	24
Tolmin	22	9	6	7	39:30	24
Hrastnik	22	8	6	8	38:37	22
LTH	22	8	2	12	31:.34	18
Adrija	22	5	8	9	39:43	18
Bela kraj.	22	7	4	11	39:53	18
Tržič	22	6	6	10	38:58	13
Tabor	22	3	3	16	25:72	9
Andrijašič)
NOGOMET
V prijateljski ženski nogometni tekmi v Ljubljani je Olimpija igrala proti Mariboru neodločeno 2:2 (2:0).
Tudi v Nabrežini so opravili nagraditev udeležencev letošnjih ral* dinskih iger v okviru lepe slovesnosti, kateri so prisostvovali naj-višji predstavniki občinskih oblasti, z županom dr. Dragom Legijo
na čelu
		
TOIE SVETIKA
114.
1% ANA
DRUGA KNJIGA
«Mož, ki sedi v kotu, je kristalno čist strankin človek. Do skopili podatkov o njem sem prišel po naključju v Berlinu Zelo zanimiv in proučevanja vreden oficir. Njegove zveze se gajo do vrha. Čudno, da se kot teoretik vojne vseh proti vsem to prezrli.«
«Vcasih se zgodi tudi to,» je dejal Wolf. «Mlad je, v stranki ne more pomeniti dosti, saj nima nobenih zaslug.«
«Kaico ste naivni! Vi precenjujete vlogo države in pod oanjujete stranko. V teh stvareh nimate izkušenj, kar je vaša šibka točka. Ne veste, kako se sučejo stvari v stranki. Poznate svetopisemsko priliko o vinogradnikih?))
»Poznam jo. Pripoveduje, da je bog nagradil tiste, ki so prišli zjutraj, in tiste, ki so prišli zvečer, z enakim plačilom «
«Ta resnica ustreza vsem, ki Jim Je idol država. V stranki pa Je obratno, cenimo se po stažu. In ta mož je mlad po letih in star po stažu v stranki... Tako je! Nemara sploh ne veste, kakšna je razlika med mladimi in starejšimi člani. Povedal vam bom smešnico, ki pa izraža resnico: Mladi strankini čl«,ni imajo čmavke in podplutbe na prsih, stari pa na zadnjicah Ali veste čemu?« se je napravil general skrivnostnega, Uživajoč ob Wolfovi zadregi.
«No, ne trudite se z ugibanjem! Mladi so črni zato, ker se neprestano tolčejo s pestmi po prsih, češ ml smo napravili to, mi smo napravili ono... in tako naprej, stari pa imajo
čmavke zato, ker jih mladi sujejo v zadnjice, da bi se jih znebili In si prilastili njihove zasluge In položaje. Tega moža sumim, da vam gleda v jetra. Zanima me zato, ker skozi vas gleda name, to pa mi ni prijetno, ker vas ščitim.«
«Hvala, gospod general. Vi ste dovolj močni in se vam ni treba ozirati na zelenega aristokrata.«
«Motite se. Nihče nd dovolj previden in ne dovolj močan, kadar gre za oblast. Morda je vam, ki ste cinik, manj nevaren kakoi meni.«
»Oprostite, jaz imam občutek, da ni nobenemu nevaren če bi se zanimal zame, bi gotovo poskušal priti v stik z menoj in mojimi bližnjimi. Do sedaj pa ga še nisem zaznal v moji bližina.«
«Ne poznate intelektualcev. Ta ni prakticist in se verjetno loteva stvari drugače kot vi, ki se radi soočite z nevarnostjo. D/e metodi z istim ciljem... On vas opazuje od daleč. Z vami se noče pobliže spoznati zato, da boste ostali v njegovih očeh predmet. Ne dovoli vam, da bi s svojim imtelektom vplivali nanj in ga preslepili s svojo močjo. Opazuje vas tako, kot opazuje kemik zmes ob kakem poskusu.«
Wolf je z zanimanjem poslušal generala, zdaj že vznemirjen.
«Ta pripada generaciji, ki bo požela sadove zmage, pometla z nami če ne bomo dovolj previdni. Nov tip človeka, ki ga vi težko razumete.«
»Priznati vam moram, gospod general, da ste me s to svojo mislijo vznemirili In prepričali, da imate prav.«
«Ti ljudje so nam nevarni tako kakor voditelji komunistične partije in VOS. Boste že videli!«
General je s prstom pomignil natakarju.
»Sporočite gospodu v kotu, da želim govoriti z njim in ga vabim, da prisede.
Kapetan von Graff je takoj vstal in prišel k njumd mizi Spoštljivo sc Je priklonil. Na obrazu mu je zažarela rdečica, ki je učinkovala na Wolfa kot zmagoslavno plapolanje stran
kinih zastav pred Reichstagom.
Pravzaprav je von Graff sprejel generalovo povabilo z rahlim presenečenjem. Ko je prisedel, mu je general naročil dvojno čašo prav take pijače, ki sta se z njo nacejala on in Wolf. Medtem ko Je general govoril o ofenzivi, si ga je Wolf prvič natančneje ogledal. Na brezhibni uniformi je nosil zlati znak zaslug Hitlerjeve mladine, ranjensko značko in železni križec. V obraz je bil podoben tistim mladim Nemcem, ki so jih nemški propagandisti v knjigi «Nadljudje in predi Judje« priznali in jemali za vzorec rase. Lep Je, toda prazen, je ugotovil Wolf in prisluhnil generalu.
«Vi, ki proučujete delovanje državnega mehanizma v celoti, kako gledate na moje poslednje manevre za uničenje odpora?«
Mladi oficir se ni prav nič vznemiril:
»Nič rad ne govorim o stvareh, ki so še v teku,« se Je skušal izogniti vprašanju. Da pa ne bi vznevoljil generala, ki se mu je zmračil obraz, je pritaknil: «Učtokovito ste ustvarili množično psihozo strahu, ne vem pa, če Je to dovolj.«
«Seveda ni dovolj,« je dejal general. »Zdaj potrebujemo može, kakršen je major, ki bodo izpeljali še druge zamisli. Lahko se je peteliniti v zavetju pisarn, teže pa se Je soočiti
v gozdovih z banditi. Poglejte, staknil jo je v napadu na banditske štabe,« je pokazal general na Wolfa, da Je začel lahko razlagati svojo strategijo manevra in hvaliti majorja. Potem se Je spravil nad ljudi, ki se uspavajo in postajajo apatični, malodušni. Ko Je ponovil svojo neštetokrat izrečeno pritožbo zoper ljudi, ki niso takšni, kot bi si jih želel, se je obrnil k mlademu kapetanu in ga vprašal:
«Zanima me, kako vi, ki ste iz mlade šole, sodite ljudi Po besedah ali po dejanjih?«
Mladi mož se Je nekoliko zamislil, potem pa Je odgovoril kot bi ustrelil:
«Ne po enem ne po drugem, ker Je lahko oboje lažno. Napačno izhodišče za logično zmoto... Jaz presojam dejanja ljudi po njihovem namenu.«
«Kako?» se je začudil general. «So ljudje s povsem dobrima namena, pri delu pa po vsem neuporabljivL«
«Drži, gospod general. So ljudje, ki izvrše mnogo izjemnih mZ. J1 slabimi nameni. Te vrste ljudi so za nas problematična. po moje lahko zaupamo samo tistim, ki namen lastnih interesov podrejajo interesom stranke. Tako se rodijo ob-čudovanja vredna dejanja. Ljudje se ne razlikujejo samo po delih, čeprav pravi sveto pismo ,Po delih jih bomo spoznali.’ Povsem po namenu ocenjujem ljudi. Za predvidevanje obnašanja nekoga v bodočnosti so važna izhodišča ljudi, ki lih tudi mi preiskujemo.))
«Kolosalno, mladi mož. Priznam, da imate prav. Ce bi bili mi v tej logiki dosledni, bi imeli prav gotovo manj žrtev. Toda dokazovanje napačnih izhodišč je zelo zapleten nastopek. Ljudem lahko napravimo krivico,« je končal gent-raL Nato je dodal: «Seveda. to lahka delajo ljudje posebnih umskih sposobnosti.«
Ko sta po utrudljivem pogovoru s von Graffom ostala sama, je general dejal:
«Vidite, ta nima posluha za čustva, tega jih ne uče Stavim, da sva ga zmedla v njegovem tehnokratskem mišljenju«
Nekoliko je pomolčal, spil v dušku in se zagledal v nakodrano gladino jezera, kjer so odsevale hotelske luči Potem je rekel:
»No, kako vam je všeč ta človek?«
«Vreden je proučevanja. Imeli ste prav, kakor vedno gospod general.«
Plačala sta In odšla.	Zunaj ju je sprejel	mrzel pomladanski	veter.	Nebo nad	gorami se	je	zagrnilo, začele	so
padati debele deževne kaplje. General si Je zavihal ovratnik, preden	pa je	vstopil v	avtomobil,	je	dejal	majorju:
«Omrežite ml tega tajbistvenega škorpijona in skušajte ugotoviti, če so moje lutnje točne. Poskušajte doseči, da bo o nas	mislil	tako, kot	sl želimo.«
«Vaša želja je zame ukaz, gospod general. Napravil bom vse, kar je v moji moči.«
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/H PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
22. junija 1971
Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročalo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicitA Italiana*.
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiska ZTT - Trst
NA POVRATKU IZ CORTINE D’flMPEZZO V ROMflGNO
Avtobus z 48 potniki v jarek: šest mrtvih, trije težko ranjeni
Med ranjenci tudi župnik iz Solarola - Karabinjerji stražijo šoferja v bolnišnici - Nesrečo zakrivil avto «850»?
RAVENNA, 21. — Davi v zgodnjih jutranjih urah se je pripetila v Romagni, kakih 15 kilometrov pred krajem Alfonsine, huda prometna nesreča. Avtobus z 48 izletniki je nenadoma zavil na levo, se peljal skoraj sto metrov ob levem robu ceste (v smeri vožnje) ter se nato prevrnil v globok jarek. Pri nesreči je šest oseb izgubilo življenje: med njimi so štiri ženske in dva mlajša moška. Tri osebe so dobile hude poškodbe, tako da je njihovo življenje v nevarnosti. V bolnišnico v Ravenni so prepeljali devet ranjencev, ki pa bodo ozdraveli razmeroma hitro. Prognoza zdravljenja gre namreč od 10. do 30 dni. Drugih pet ranjencev so prepeljali v bolnišnico v Alfonsine. kjer so nudili prvo pomoč tudi drugim 11 izletnikom. Za vse lažje ranjence je prognoza blaga, ker so skoraj vsi dobili le lažje poškodbe, podplutbe in posebno živčne šoke. Takoj po nesreči so reševalci našli več ponesre čencev, ki so tavali po okoliških poljih ne da bi vedeli, kam bi sploh hoteli priti.
Večina mrtvih, se pravi štiri žr tve, so iz kraja Solarolo, drugi dve pa iz Cotignole, oziroma Faenze. Prav v Solarolu je krajevni župnik Genesio Succi organiziral skupaj t mladinci župnije enodnevni izlet v Cortino d’Ampezzo. Pri nesreči je bil ranjen tudi sam Succi. Potniki so odpotovali v zgodnjih jutranjih nedeljskih urah z avtobusom, ki ima sicer evidenčno tablico iz Rima, toda pripada neke
mu avtoprevozniškemu podjetju iz Faenze. Avtobus je šofiral 33 letni Sergio Borghi.
Po enodnevnem veselem obisku v dolomitskih krajih, so se izletniki pozno zvečer vračali na svoje domove. Zakaj je prišlo do nesreče? Takoj potem ko se je avtobus prevrnil v jarek, je šofer Borghi izginil brez sledu. Nekate ri izletniki so trdili, da se je ne kaj minut pred nesrečo ustavil v nekem javnem lokalu, da bi se okrepčal. Gotovo je, da je na čisto ravni cesti, kjer ni nobenih zaprek, ko ni bilo niti megle, ali kakih drugih vremenskih nevšečnosti, avtobus začelo zanašati na levo. Preiskovalni organi niso zasledili na cesti nobenega sledu zaviranja. Šofer je baje takoj po nesreči odšel v Faenzo ter obvestil o dogodku svojega delodajalca. Karabinjerji so ga pozneje prijeli ter ga odpeljali v bolnišnico, kjer je še večino pod strogim policijskim nadzorstvom. Borghi je trdil v hu dem šoku, da ga je oslepil neki avto, ki mu je prihajal nasproti.
Medtem pa je neko dekle pričalo nekoliko drugače. Po njenem mnenju je nesrečo zagrešil neki avto,, tipa «fiat 850» bele barve z evidenčno tablico iz Ravenne. Ko je avtobus skušal prehiteti »fiat 850», se zdi, da se je to vozilo pomaknilo na levo ter tako prisililo šoferja avtobusa, da se še bolj pomakne na levo. Ko je sprednje levo kolo avtobusa zdrsnilo z asfaltnega cestišča ter zavozilo na neurejeni makadamski
rob ob cesti, se šoferju ni posrečilo več, da bi spravil težko vozilo na cestišče« Po sto metrih vozilo na cestiščem robu, se je ta nenadoma pogreznil pod težkim vozilom, ki je tako treščilo v nižje ležeči jarek.
35 mrtvih v prometni nesreči
ANKARA, 21.	—	Petintrideset
oseb je zgubilo življenje pri promet ni nesreči, ki se je pripetila 200 km jugozahodno od turškega glavnega mesta Ankare. Žrtve so se peljale z avtobusom, v katerega se je zaletel tovornjak.
Rafali v Belfastu
BELFAST, 21. — Prejšnjo noč je nekdo iz drvečega avta spustil rafal iz brzostrelke, ki je ranil skupino oseb. Zgodilo se je v katoliški četrti, stanje ranjencev pa ni zaskrbljujoče, saj so vsi bili zadeti v noge.
Umrl Nobelov nagrajenec
ZUERICH, 21. — V Zuerichu je umrl dr. Paul Karrer, Nobelov nagrajenec za kemijo iz leta 1937. Star je bil 82 let. Nobelovo nagrado je dobil zaradi svojih raziskav o vitaminih, še posebej o strukturi vitamina A in B2.
Diplomatske homatije zaradi Fedosjejeva?
LONDON, 21. — Iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da so danes strokovnjaki angleške tajne službe na dolgo zasliševali sovjetskega znanstvenika AnatoJa Fe-dosjejava, ki je že konec meseca maja izginil iz Pariza, kjer je bila takrat znana letalska razstava. Fe-dosjejev je baje elektronski znanstvenik, ki je menda sodeloval tudi pri izdelavi raznih sovjetskih vesoljskih naprav.
Sedlaij se je izvedelo, da je Pe-dosjejev zapustil Pariz ter se men. da pripeljal z normalno potniško ladjo iz Francije v Anglijo. V dobro obveščenih krogih pravijo, da ne odgovarja resnici vest, da so Pe-dosjejeva med njegovim bivanjem Franciji, potem ko je izginil brez sledu, odpeljali s helikopterjem v Bruselj na sedež organizacije NATO, kjer naj bi ga zaslišali.
Posebno ta zadnja okoliščina je precej vznemirila pred časom sovjetske kroge v Parizu, ki se baje niso hoteli niti udeležiti slovesne večerje, kateri je prisostvoval minister Debrč.
Zaikaj je Fedosjejev ostal v Angliji in celo zahteval politični azil, se še ne ve točno. V dobro obveščenih krogih pa prevladuje mnenje, da ne gre za politične nagibe, temveč izključno za čisto osebne zadeve. Fedosjejev je baje sklenil, da bo ostal v Angliji, ker tam živi neka ženska v katero se je zaljubil.
Do sedaj nista angleški «Foreign Office« in sovjetsko veleposlaništvo črhnila niti besedice o navzočnosti sovjetskega znanstvenika v Angliji.
Angleži baje pričakujejo, da bo sovjetska vlada zahtevala, naj ji izročijo Fedosjejeva, ali pa da vsaj dovolijo njenim funkcionarjem, da se sestanejo z znanstvenikom. Nekateri domnevajo, da bo dogodek morda skalil dobre odnose med obema državama I prevladuje pa mnenje, da ostajajo drugi tehnični razlogi (vprašanje bodoče konference za evropsko varnost) ki bodo ublažili ta spor.
Sovjetski vesoljci nadaljujejo z raziskavami
MOSKVA, 21. — Trije sovjetski vesoljci nadaljujejo s programom raziskav, ki so jim ga zastavili.
Dobrovoljski, Volkov in Pacajev so v vesolju od 6. junija.
•iiuiniiiiiiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiniiiiniiiiiMH
VČERAJ V UL. SLATAPER
Kaže, da se bo Brigltte Bardot poročila Se četrtič. Tokrat naj bi bil na vrsti Christian Kalt, smučarski učitelj, ki ga vidimo na sliki z očarljivo BB. Poročila naj bi se v korziški vasici
■iimiiimiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiMiiMiiiimiiB
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Kitarista Sabicas in Escudero; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Orkester Safred; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Zgodbe iz življenja v ladjedelnici; 19.25 Zbor M. Filej iz Gorice; 19.45 Glasbeni bestsellerji; 20.00 Šport; 12.35 Stravinski: »Oedipus Rex»; 21.40 Glasba za oddih; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Glasba avtorjev iz dežele.
KOPER
6.30, 7.00, 11.00, 12.30. 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutranja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Zabavna glasba 11.15 Orkester H. Kiessling;
11.30	Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor E. Grion;
14.30	Zbori in baleti iz oper; 15.00 Naši pevci; 16.00 Spored RL; 16.30 Počitniški vrtiljak; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Plošče; 18.45 Iz melodije v melodijo; 19.15 Klasična glasba; 20.30 Spored RL; 23.20 Glasbeni cocktail; 24.00 Spored RL.
NACIONALNI PROGRAM
7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
TOREK, 22. JUNIJA 1971
8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.31 Federico itd. itd.; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Sindikalna oddaja;
19.00	Plošče; 20.20 Mozart: «Fi-garova svatba«.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo F. Sinatra, Franco IV in Franco I; 8.40 Orkestri; 9.50 Miti, radijska priredba; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori;
14.00	in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Neapeljske popevke; 19.02 Spored s Pippom Baudom; 20.10 Plošče; 22.00 Orkester T. Montenegro; 22.20 Iz Montesana Terme: X. Cantagiro.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Simfonični koncert, dirigira W. Van Otterloo; 19.15 Vsa-kovečerni koncert; 21.30 Beneški solisti.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Mannheimska šola; 10.20 Plošče;
11.00	Medigra: 12.30 Današnji in včerajšnji interpreti; 13.30 Meyer-beer: Hugonoti, 3. dejanje; 14.20 Schubert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 S pevcema T. Kesovijo in V. Vukom; 11.15 Pri
vas doma; 13.10 Foerster: »Gorenjski slavček*: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.30	Priporočajo vam...; 15.10 18 tednov — 18 oktetov; 15.40 «Na poti s kitaro*; 16.40 Majhen recital pianista Igorja Dekleve; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Er-win Lehn; 18.10 Popoldanski simfonični koncert; 19.15 V torek na svidenje!; 19.45 Četrt ure s pevko Jožico Svete; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute z Avseniki;
21.00	Shakespeare: «Sen kresne noči*; 23.15 Komomo-glasbeni profil Prokofjeva; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik;
17.45	TV za otroke; 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja;
19.45	šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Ur.'estate, un invemo*, 2. nadaljevanje; 22.00 Spored z U. Tognazzijem; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.20 Boomerang; 22.20 X. Cantagiro.
JUG. TELEVIZIJA
18.45 E. Peroci: Nina in Ivo;
19.00	Risanka; 19.15 Obzornik;
19.30	Srečanje v studiu 14; 20.00 Zaščita Jadrana; 20.30 Nevami domovi; 20.40 Pet minut za boljši jezik; 21.00 TV dnevnik; 21.40 Obračun med gangsterji; 23.35 Herman Vogel; 23.50 Poročila; 23.55 Košarka: prenos finalnega srečanja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
OD PETKA DO NEDELJE ^
Dobra kapljica in mnogo gostov na vinski razsta vi v Nabrežini
Kaj pravijo vinogradniki - Preprečiti je treba špekulacije z
«osmicami» - O pokrajinski razstavi vinogradniki niso še obveščeni
V nedeljo opolnoči se je v Nabrežini zaključila X. razstava domačih vin, ki je popolnoma uspela in privabila mnogo gostov iz Trsta in s Krasa. Prireditelji so imeli srečo, ker ni deževalo, v nedeljo pa je bilo vreme kot nalašč za izlete. Vina. ki so jih točili na razstavi, so bila na splošno dobra, nekatera odlična in so zmanjkala že v soboto zvečer. Od otvoritve v petek popoldne do zaključka so iztočili nad 45 hi vina. Polne roke dela so imeli tudi v kioskih, kjer so nudili gostom piščance na žaru, čevapčiče, ribe, pršut. Vse polno gostov je bilo zvečer, največ pa seveda v nedeljo popoldne in zvečer. Številno občinstvo je navdušila mestna godba na pihala iz Postojne, ki jo vodi kapelnik Viljem Kenda.
Za ples je igral ansambel »Kras*, nastopila pa je seveda tudi nabre-žinska godba na pihala. V nedeljo zvečer je bila tombola. Na jubilejni vinski razstavi v Nabrežini so sodelovali s svojim vinskim pridelkom naslednji vinogradniki iz devinsko -nabrežinske občine: Stanko žužek
—	Mavhinje 35, Mirko Radovič —
Nabrežina 67, Dušan Radovič — Nabrežina 138, Danilo Radovič — Nabrežina 79, Just Terčon — Slivno 22, Ivan Terčon — Mavhinje 42,
Alojz Škrk — Praprot 20, Rafael Šemec — Prečnik 6, Ludvik Pipan
—	Mavhinje 43, Mirko Pernarčič
—	Medja vas 7, Lambert Pertot —
Nabrežina 88, Izidor Masten — Slivno 33, Josip Marušič — Slivno 20,
Alojz Lupine — Praprot 1.1, Angel Legiša — Slivno 30, Venceslav Le-giša — Mavhinje 15, Stanislav Gruden — Mavhinje 47, Karlo Doljak
—	Praprot 26, Mirko Košuta —
Križ 19, Stanislav Caharija — Nabrežina 63, Ivan Antonič — Cerov-Ije 34.
• V nedeljo popoldne so prišli na pokušnjo vin tudi nekateri vinogradniki iz drugih občin. Pohvalili so zlasti nekatera bela vina, potem pa smo se pogovarjali o na> povedani pokrajinski vinski razstavi, o kletarjenju, o trtnih sortah, o osmicah. o prodaji vina in, se-
Množica na nabrežInskem trgu med praznikom domačih vin
Na domu sta ga napadla in ga hotela oropati
Moški in ženska sta se kot klienta predstavila tržaškemu obrtniku, nato pa se spravila nanj s težkim francozom in pletenko - Napadalca so že izsledili
Agenti letečega oddelka kvesture pod vodstvom majorja Morandinija so sinoči izsledili in aretirali 31-letnega Renata Udonija iz Ul. Sla-taper 12, ki je včeraj okrog 19. ure s težkim francozom napadel 60-letnega Ferdinanda Levca s Šalita di Gretta 8 in ga hotel oropati. Moškega so pod obtožbo poskusa ropa prijavili sodnim oblastem in ga takoj odpeljali v koronejske zapore.
Ferdinando Levec, ki je v tržaških obrtniških krogih zelo dobro poznan in cenjen kot odličen par-ketar, je včeraj popoldne, kot o-bičajno, delal v svoji delavnici na svojem domu, ko je pozvonilo pri vratih. Odprl jih je in zagledal na pragu mlajšo, okrog 25 let staro žensko ter skoraj enakoletnega moškega. Ženska mu je dejala, da je pripeljala s seboj klienta, ki bi rad prenovil parkete svoje stanovanja. Levec ju je povabil, naj vstopita, pri tem pa je moški, bil je Udoni v hipu izvlekel izpod suknjiča težkega francoza in petkrat, šestkrat udaril Levca po glavi, da se je zgrudil na tla. Nato je stopil nanj in ga pričel brcati ter tepsti. Levec je kljub hudim bolečinam stisnil zobe in prijel napadalca za noge tako, da se je tudi ta zvrnil na tla. Nesrečnemu moškemu pa so moči počasi pričele popuščati in se je onesvestil. A ne za dolgo. Komaj je prišel k sebi, je spet zagrabil napadalca. Sledil je krajši tepež, med katerim tudi ženska ni ostala križem rok. Z rokami je prijela dvolitrsko pletenko za vino in jo hotela zalučati v Levca. Na mera pa se ji je ponesrečila in tako je pletenka samo oplazila Levca, zadela pa je Udonija. Oba, Udoni in ženska, sta se seveda pri tem pošteno zbrala in jo popihala. Levcu ni preostalo drugega kot telefo nirati policiji, nato pa se je odpravil
v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran po glavi, obeh rokah in prsih sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 12 dneh.
Kot rečeno, so agenti letečega oddelka kvesture v večernih urah izsledili napadalca Udonija, ki je priznal napad. Policistom je dejal, da ga je ženska, za katero ve samo, da se imenuje Ana in ki jo je srečal pred tremi dnevi, ščuvala k ropu, češ da Levec hrani na svojem domu veliko denarja. Tudi U-donija so po zaslišanju odpeljali v bolnišnico
veda, kakšna bo letošnja letina. Trta zdaj dobro obeta, potrebuje pa sonca in lepe dneve, toda do trgatve bo še mnogo truda, skrbi ter strahu pred točo in nevihtami. Kdor ima dobro vino, nima težav, s prodajo. Glas o dobrem vinu v osmicah se naglo razširi in takoj pridejo gostje. Domači vinski pridelek se je torej uveljavil in se dobro proda. To spodbuja vinogradnike in v nekaterih krajih marljivo urejajo nove vinograde. Tudi v devinsko - nabrežinski občini nastajajo novi vinogradi, primernih zemljišč je še, toda vse manj .je mladih ljudi, ki imajo veselje do vinogradništva in sploh do kmetijstva. Glede osmič pa je treba ponovno o-pozoriti na grd pojav, ki dela slabo kri poštenim vinogradnikom in kvari ugled našega vinogradništva. V nedeljo so nam spet navedli nekaj tipičnih primerov, na katere o-pozarjamo zlasti občinske uprave. Dogaja se namreč, da odpirajo o-srnice tudi taki «vinogradniki», ki imajo le nekaj trt, kot »domačo kap-ljico*. pa točijo vino iz grozdja, ki so ga kupili v Furlaniji, ali pa vino, ki so ga kupili v skladiščih v Trstu. To ni pošteno. Na tak način ogoljufajo potrošnike - pivce, saj je furlansko vino dosti bolj poceni in ni «domače», obenem pa škodujejo poštenim vinogradnikom, ki v svojih osmicah točijo zares domače vino. Občinske uprave ne bi smele izdati dovoljenja takim špekulantom. Glede pokrajinske vinske razstave pa so nam vinogradniki, s katerimi smo govorili, povedali, da niso dobili še nobenega obvestila, ali vabila.
Slovesnost v «la Bora»
V restavraciji «La Bora* je bila sinoči kratka slovesnost na čast novemu ravnatelju tega gostinskega obrata Dušanu Ferlugi, priznanemu gastronomskemu izvedencu. Ob tej priložnosti so številnim gostom iz tržaškega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja predstavili izdajo njegove prve knjige «La sacra ostaria*. Ferlugovo delovanje in njegove zasluge na gostinskem področju ter njegov prvenec sta predstavila in orisala Luciano Collangeli, zastopnik italijanske gastronomije v Trstu ter dr. Bruno Natti, predsednik Ustanove za kmetijski preporod.
Knjiga, za katero je naslovno
žaške in kraške jedi ter domača vina, kar je nov dragocen doprinos za spoznavanje kraške kuhinje.
Žrebanje dobitkov na velesejmu
1. dobitek: Štedilnik na plin, Mario Ouirci, Ul. S. Pasquale 17; 2. Zaboj likerjev Baker, Elvio Ciacchl, Zindis, S ta tale A/17 Milje; 3. Električni aparat za puljenje dlak, Nea klis Lamsidtt, Ul. Monfort 4; 4. diva sodčka Dixan, Loredana Mastrofi-llppo, Ul. Matteotbi 21; 5. 15 zavojčkov Ondaviva, Linda Feriigol, Ul. Pascoll 36 Trst.
V soboto in nedeljo na Opčinah
Glasbeni veter in akademija ob stoletnici Finžgarjevega rojstva
V Finižgarjevem domu na Opčinah sta bili v soboto in nedeljo dve prireditvi posvečeni stoletnici Finžgarjevega rojstva:	sobotnemu
glasbenemu večeru gojencev glasbene šole je namreč sledila v nedeljo zvečer Akademija z odkritjem Finžgarjevega kipa. Akademije se je udeležilo veliko ljudi; med gosti smo lahko opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Borisa Trampuža.
Prireditev se je začela z odkritjem Finžgarjevega kipa, ki ga je domu podaril kipar France Gorše, sledil je govor dr. Antona Kacina, ki je orisal pomen pisatelja, po katerem nosi dom Ime. Prvi je nato nastopil ansambel «Taims», ki J® ponovil svoj sobotni nastop, nakar so se na odru zvrstili otroci prvega razreda openske osnovne šole, ki jih je učiteljica Marija Kacin pripravila na recitacijo s petjem ttOče — mati — zemlja«. V prizoru iz Finžgarjevega epa ((Triglav«, k* ga je za včerajšnjo prireditev dramatizirala prof. Zora Tavčar, s° nastopili Barbara Lapornik, Tanj® Rebula, Evelina Jeza, Jasna Repinc, Anka Peterlin in Mirjam Levstik (er Aleksander Podobnik, Tonček Trento, Marko Lupine, Marjan Babič, Sergij Guštin in Aldo Foschini. Ob spremljavi klavirja, na katerega je Igrala gosta Tavčar, je zapela dva samospeva Ljubica Berce Košuta.
Ob zaključku osrednjega dela a-kademije je prof. Jože Peterlin predstavil občinstvu kiparja Gorše-ta, ki se je zahvalil občinstvu in prirediteljem. Akademijo je zaključil cerkveni pevski zbor, ki je pod vodstvom Staneta Maliča Izvedel nekaj ljudskih pesmi.
KORISTNO SODELOVANJE OB MEJI
Glasbeno srečanje mladih is Nabrežine in iz Komna
V komenski kinodvorani so nastopili mladinski in otroški zbor domače osemletke in dekliški zbor ter gojenci šole GM iz Nabrežine
stran izdelal Lojze Spacal, obravnava na poljuden način tipične tr-
VČERAJ PRED SESLJANSKIM ZALIVOM
V kinodvorani v Komnu je bila v nedeljo zelo uspela prireditev, na kateri so nastopili mladinski in otroški zbor osemletke iz Komna, ki ju vodi Marjan Plazar ter dekliški zbor pod vodstvom prof. E. Ambrozeta in gojenci šole Glasbene matice jz Nabrežine.
Koristno pobudo tega srečanja mladih pevcev in instrumentalistov iz Nabrežine in Komna moramo iskreno pozdraviti. Njen pomen ni le v tem, da so mladi glasbeniki predstavili poslušalcem svoje glas beno znanje, je širšega obsega, je korak naprej k zbližanju in spoznavanju mladine tu in onstran meje v enotnem slovenskem kul turnem prostoru, ki ne sme imeti pregraj.
Te misli so bile izražene tudi v pozdravnih govorih ravnatelja o-semletke Lenassija, ki je izročil Nabrežincem šopek cvetja di diplomo, ter ravnatelja šole Glasbene matice dr. Demšarja, ki je izročil Komenčanom umetniško fotografijo Marija Magajne.
Spored prireditve je bil smiselno sestavljen ter je obsegal poleg zborovskih točk že omenjenih pevskih zborov nastope pianistov, violinistov in harmonikarjev. Vse priznanje je treba izreči osemletki v Komnu, da vzgaja kar dva vokalna ansam-
Razstrelitev prvega torpeda z nemške podmornice «MoIch»
Danes bodo razstrelili še drugi torpedo in milno, podmornice pa baje ne bodo dvignili
Včeraj okrog poldne so potapljači posebne skupine iz Ancone, ki skrbi za odstranitev eksplozivnih nabojev in vojnih ostankov z morskega dna (SDAI), dokončno uničili torpedo nemške podmornice «Molch», ki se je potopila za časa druge svetovne vojne in ki so jo pred nekaj tedni našli potapljači devinskega komisariata javne varnosti v sesljanskem zalivu kakih 80 metrov od obale.
Kakor smo že poročali je bila to mala enosedežna podmornica z dvema torpedoma. Že pred nekaj dnevi so potapljači odvlekli skoraj sedem metrov dolgi torpedo z 270 kilogrami eksploziva iz sesljan-skega zaliva in ga privezali na
balon, da ne bi padel ob morsko dno, približno pet morskih milj od obale. Včeraj zjutraj so torpedo razstrelili.
Danes zjutraj bodo potapljači poskrbeli za razstrelitev še drugega torpeda in podmorske mine, ki se je pred nekaj dnevi zapletla v mreže ribičev iz Chioggie. Mino so trenutno privezali dvajset metrov od nabrežinskega portiča in seveda primerno zavarovali in označili kraj. Potapljači po razstrelitvi male podmornice, ne bodo dvignili iz morske globine, ker ima vojaška mornarica za morebitne raziskave že na raz polago podobno podmornico, ki so jo našli pred daljšim časom nekje drugje.

OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite zaradi ljubega miru bolj popustljivi. Obiskal vas bo drag prijatelj.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z umetniškega in tehničnega stališča zelo razgiban dan. Prepričali se boste o stvari. Prejeli boste vabilo.
HOROSKOP
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne izgubljajte dragocenega časa ker je to samo v prid vašim nasprotnikom. Prijetna novost v družini.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V
zvestobi nekega prijatelja.	DEVICA (od 2.1.8. do 22.9.) Ne jskanju novih dobičkanosnih dejav-
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Do- podcenjujte dobrega nasveta, če- nosti zanesite Se predvsem nase. V bro premislite, preden neko nalogo prav vam ga bo dal neki vaš na- zakonskem življenju bo prišlo do poverite drugi osebi. Privoščite si sprotnik. V družini ne bodite preveč spremembe
nekaj miru, da bi mogli razmišljati oblastni	VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka
o važnem vprašanju.	TEHrNICA (od 23.9. do 23.10.)	....	; ,	bo v nogi,,,,.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Skušajte Danes niso priporočljivi tvegani ko- °em SVetu drienila ugtod nSI-se bolj poglobiti v svoje probleme raki. Družinsko vzdušje bo neko- .	®	**
ter jih rešite sami. Proti večeru na- liko bolj napeto.
petost med vami in ljubljeno osebo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spopadli LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojimi Dobro upravno poslovanje ne trpi se boste s svojimi kolegi v obram-idejami in z marljivostjo nekega površnosti. Doživeli boste prijetno bo neke pravice. Prejeli boste ugod-sodelavca utegnete še doseči velike srečanje.	ne vesti od daljnih sorodnikov,
bla:	mladinski zbor, v katerega
izvajanju že občutimo stremljenje in skrb za pristno glasbeno obli kovanje, pri otroškem pa prisrčno zavzetost, ki je značilna za naJ' mlajše pevske skupine, pri čemer so izstopale ljubke soliste Silvana Abram, Ljubiša Dokič, Nataša PaU' lin, Ivanka Ruda in Nadja Švara-
Dekleta iz Nabrežine so se tudi tokrat dostojno predstavile, PiaV tako solisti — instrumentalisti, katerih izvajanje bo morda rodilo P°" budo, da tudi Komenčani pomislijo na širši okvir glasbene vzgoje.
Iz nabrežinske šole Glasbene matice so nastopili: Marija Brecelj* Boris Devetak, Rosanda Kralj, Vl' da Legiša, Milojka Milič, Igo lla' dovič, Nevo Radovič, Sonja Suban, Mariza Škerk, Verenka Terčelj. Majda Terčon, Nadja Vidmar m Boris Zidarič.
Prvemu srečanju med mladimi Komenčani in Nabrežinci je Pr*3?'. stvovalo zelo številno občinstvo, ki je do kraja napolnilo kinodvorano. Srečanja sta se udeležila tudi P®" slanec Albin Škerk in župan o®®*' ne Devin-Nabrežina dr. Drago Lfr giša. Na zaključku je ravnatelj osemletke razdelil najboljšim u®en' cem osemletke darila, nakar so organizatorji pogostili vse sod«" lujoče.
OB XXIII. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VZORČNEM VELESEJMU
(od 17. do 29. junija) razstavlja
tifotika k*t\igabn&
V JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU (v Palači narodov)
knjige in revije sledečih slovenskih založb:
CANKARJEVA ZALOŽBA
CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA — CZNG CZP KOMUNIST DRŽAVNA ZAIOŽBA SLOVENIJE MLADINSKA KNJIGA MOHORJEVA DRUŽBA PARTIZANSKA KNJIGA POMURSKA ZALOŽBA SLOVENSKA MATICA TEHNIŠKA ZALOŽBA URADNI LIST SRS ZALOŽBA LIPA ZALOŽBA OBZORJA ZAVOD BOREC
SPREJEMAMO NAROČILA ZA VSE RAZSTAVLJENE KNJIGE!
Na svidenje na sejmu I