Dane Zaije Glas
Svoja življenja al zapatanll pod vake.
7 teman prostor,
kjer je bilo stisnjeno kot orehovo jedro aad dva luSilnl.
Foten al se poslavljal od svojih,
ki so kleSall ob tvoji postelji In doUU
žalostni dal roženkranca.
Zaslišal si glas, ki te vabi s sabo.
Nisi ga hotel precej ubogati,
kar si ga slišal prvlS
In DU zato nisi zaupal.
Bojeval si se z njegovo vsiljivostjo,
ampak postal ti je znan in doaaiS,
ko te je poklical z glasom tvojih otrok in tvoja žana.
Eot da bi klicali na pomagaj in kot da bi ta vabili
v kraj, kjer te pričakujejo sreSni, kakor jih nisi nikoli videl.
Hotel si spregovoriti,
ampak ko si poskusil premakniti ustnice,
si začutil, da ti je brada okaaenela.
Illsal, ki je hotela misliti, se je naglo upepelila
na gorečem drevesu tvoje glave.                                                               '
Popustil si. Ampak nisi se mogel popolnoma odtrgati
iz trdega sadu, v katerega si bil zaklenjen,
ker je bil glas, ki te je vabil s sabo.
Se zmeraj tuj in si slutil,
da ta potem ne bo spustil iz oblasti.
Vseeno si stopil z mahkimi koleni za njim čez prag.
Tam 80 ta pozdravili prvi svit, tišina In prvi veter,
zraščen z visokimi sorakami.
Zdaj se ja glas, ki te je klical,
preselil v vrhove smrek in jih viharil.
Vzel si žago in seldro,
in začel podirati smreke. Ves neskončen gozd,
kar si hotel spodsekati glas, ki ta je vabil v vršičke.
Eo je padla zadnja smreka,
se je glas potuhnil med gole skala
in začel žebrati z vdanimi glasovi tvoje družine.
Spat si ou začel verjeti,
ampak začutil si tenko vaz, s katero si bil
priklenjen med dve lupini.
41
Hapravil si tcd Icoralc in zaslišal besede io napav vabilas
"Duša Bo;)a, pojdi z oano." Bil je tvoj lastni glas.
Nič ve2 ae nisi aaral vrniti ned dva lupini,
ki sta stislcall v svojih kledSali pozabljeno vsebino.
Čedalje manj tvojo.
Pustil si, da te je glas odnesel nad gore In nad svat.
Hadaljsval si s petjeo: "da ti bom pokazal,"
anpaJc takrat si spoznal, da so ti ustnice pojeklenals
iD da hitro razpadajo od rje,
ki se osipa v praznino.
Ozka jaaa
Človak, ki bi se spustil v Ozko jaao, bi videl
žreplnje, Srepinje, Srepinje
z zelenimi votlinani, ki so se navadile,
da nič več ne služijo svojemu namenu,
z zelenimi zato, kar so jih prerasli vlažni mahovi,
ki 80 bolj živi, kot votline, ki so jih prerasli
globoko pod zemljo, kjer je Sas
eno s tišino in odejo teme,                                                                                42
poraslo z dlako črnega kozla.
Človek, ki bi padal v Ozko jamo,
bi mogoče videl roko, odcepljeno od zmešnjava teles,
roko, ki ja aagla v mrak, da bi se rešila telesa,
ki ga je zvila bolečina v svoj klobčič,
da bi se dotipala do svetlobe,
na veš, kaj se dogaja v roki,
ki se je odtrgala od mrtvega telesa
samo zato, ker je živa.
Eaj misli roka, ki ne zna olsliti,
kaj čuti roka, ki ne zna čutiti sama,
ko začno padati nanjo mrzle kaplje s kapnikov,
težke kaplja, počasi v enakomernih prasledldh
ji povejo, nepomirljivl roki, da mora umreti
in jo, trmastega otroka, potrpežljivo preoblačijo
v zelene plsxilca Iz mahov«
Kadar se ti odpre ruša pod nogami
In kadar padaš globoko In stopiš v goez^o icoeti,
ki so se razbežale od svojega središča                                   ..--■'^
in so kot gnazdo crknjenih rakov ali duplo aamrznjeniliVškorpijonov,
se vrni tiho tja, kjer se je skril Bnooki Luka v zasedo^—
od koder bo pcežal nate
in ne sprašuj, kje je Ozka jama,
kar očetje odgovarjajo svojim sinovomi
Eo doraseš. £o bo nedelja.
In ko pride aurnovska kmečka nedelja,
gresta oče In sin iskat Ozko jamo.
Ampak sredi poti se oče zarije v prvo zasipnico, češ,
samo malo počakaj,
in potlej potegne sin njegovo truplo iz zemlje,
belo kot repa v decembru,
truplo, ki mu visi z železnih ust mrliča
kot list suha beseda: Oska jama.
Ubijavci kač
Čs srečaš sovražnica,
ga piči tvoja kača.
AopalE to delajo samo tisti,
ki ioajo radi sebe                                                                                                          43
in si zelo zaupajo.
!Eisti, ki se nimajo radi,
grejo v samoto, da bi tam srečali svojo kačo.
Da bi se z njo spogladaCLi.
Da bi vzdržali njen pogled.
Potem jih kmalu najdejo mrtve
z rano, neznatno kot cvet lakote na višnjevih ustnicah.
Malo vemo o skrivnostni sili Icačjib. oči,
ker ubijajo samo v samoti
in jih popotnik velikokrat zamenja z žarkom rose na zelenem listu.
Ce kdo krilcne v gozdu, mislimo, d^ je kragulj ubil ptico.
Ni zločin, če koga ubijemo s svojo kačo
in ne če se ho6emo z njo srečati.
Oboje je samo muka s samim sabo.
Huje je, kadar komu ubijemo njegovo kačo:
tisti se bo zavlekel v prvo gosto senco
in zvečer ga bo posrkal zadnji ostajiak sonca.
He vemo, kaj se zgodi z ubijavci kač.
Kajbrž da niso kaznovani in da ne trpijo.
Iz avetovja so, ki ga na moremo spoznati.
Se  vemo, če so tisti, ki odhajajo z udarci trenutka, ki je minil.
Ne vemo, če so tisti, ki nam ukazujejo izza nohtov naših prstov
In na če so tisti, ki stopajo iz temnega zidu prliiodnostl.
Hlkoli ne vemo, kateri ubljavec kač
nas  lovi po kaonoloaib sveta.
In čeprav nikoli ne vemo, kje so naše kače,
bojo zneraj pridle na naš klic in storile naša dejanja.
Vsakdo ima svojo kačo In svojo zvezdo. Aapak zvezde samo včasih z nevidnim žarkom prebodejo Ust v goščavi našlli trenutkov.
44