m/uotik/m:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
ČETRTEK, 5.JULIJ 2012 / ŠTEVILKA 966, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR

789612 M40671
Adrija
NALOŽBENO SREBRO
www.adrija-ag.com
e: adrijaag@gmail.com	m: 040 539 385
(9 s'mobil
ihko	Pr>wai
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2
telit. 040 410 743	PRODAJALEC
po dokhflče RESTAURtiCIJA Bariera-lzola
05/ 64141 05 030 239 790
Tiho smo obsedeli na žebljičku
Nekako so zavozili ta svet. Bil sem zraven, ampak ne dovolj pomemben, da bi se lahko počutil krivega. Tako kot še preostalih 6 milijard ljudi, ki smo lahko le opazovali tisto milijardo pomembnih, kako peljejo ta planet in nas z njim v vse bolj negotovi svet. 6 na enega nas je, a vendar nič ne naredimo.
Pasji dnevi
Verjeli ali ne, to je voziček za pse. Menda so ga Švedi naredili, da bi psi malo manj hodili, in zdaj, za pasje dni, ko se vsak človek poti, mu psiček v senci uživa, gospodarica pa voziček poriva. Morda bo šel do pasje plaže, ki jo imamo, če časopis ne laže, tam kjer je že prej bila pa jo je oblast ukinila.
Tam si bo namakal tačke, po vodi lovil plastične račke, in da se ne bi utopil, bo gotovo še rokavčke dobil.
(Mef) Nisem pristaš načela oko za oko, saj nasilje ni način razreševanja problemov, še manj pa sem pristaš vdanosti v usodo, ki jo opažam vse pogosteje tudi tam, kjer je ne bi pričakoval. Naprimer, starejša upokojenka, ki v televizijski anketi odgovori, da je varčevanje potrebno in da se moramo pač odreči nekaterih stvari, ker smo doslej preveč zapravljali. Ali pa nezaposleni delavec, ki mu poberejo del nadomestila in je zelo glasen v gostilni, potem pa se sprijazni z usodo. Ali pa renomiran znanstvenik, ki ga vlada pospešeno pošlje v pokoj, on in vsi okrog njega pa le resi-gnirano skomignejo z rameni.
Ali pa prejemnik naj višje državne strokovne nagrade, ki mu država izkaže pozornost s 30 Euri dodatka k pokojnini.
Če sem do nedavnega še bil prepričan, da gre za lenobo, ki smo se je nalezli s prehodom v potrošniško družbo, se mi vse bolj dozdeva, da prihaja na plan naša tradicionalna vdanost v usodo, tista ki so jo naši bratje nekoč ponazarjali z anekdoto o slovenskem poslancu v zvezni skupščini, ki je sedel na risalni žebljiček, a ni črhnil niti besedice v prepričanju, da gre za kakšen nov zakon zvezne vlade. Ob varčevalnih ukrepih bi tudi Izo-lani imeli kaj povedati, saj je kar nekaj naših občanov ob izplačilu
zadnje pokojnine čakalo neprijetno presenečenje. Pa, razen bente-nja pred bančnimi okenci ni bilo slišati kakšnih hudih besed.
Smo se pač navadili predstavniške demokracije v kateri nas zastopajo izvoljeni predstavniki. Najprej funkcionarji naših občinskih organizacij, ki pa so delo raje prepustili vrhovnim šefom svojih organizacij, od borčevske do upokojenske, organizacije invalidov in ostalim. Revolucijo smo Slovenci enostavno prepustili skupini politikov in funkcionarjev v parlamentu in na tiskovnih konferencah. Če že mora biti bo to nekakšna predstavniška revolucija. Brez skrbi, prenašal jo bo tretji nacionalni TV program.
Prišel je Eurofest
Prišel je že v ponedeljek in čez dva dneva ga ne bo več. Medtem pa je napolnil naše mesto do zadnjega kotička in tudi pomladil ga je. Ogreti ga itak ni bilo treba.
WWW.NAKUPI.NET
Boste postali naš naročnik?
040 211 434/05 64 00 010 „ .	tajnistvo@mandrac.si
|nnn| dANJKj\ KOPER uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola
Stran za ogrevanje
Reaktor
Spoštovani gospod urednik;
V	zadnji številki Mandrača ste se v svojem prispevku pod naslovom »Odloka ne moreš spremeniti po domače«, dotaknili tudi sprememb in dopolnitev Statuta Občine Izola. Ker so vaše trditve, vezane na spremembe statuta, ki jih navajate v prispevku, daleč od resnice, sem zaradi korektne informiranosti začutil potrebo vaše bralce - naše občane - objektivno seznaniti z resnico.
V	dopisu , ki ga je 27. maja 2012 poslal svetnikom član vašega uredništva gospod Drago Mislej, je sam navedel, da so »spremembe statuta logične in potrebne zato, da je najvišji občinski akt usklajen z zakonodajo«. Prav tako je omenil, da so svetniki tako prejšnjega, v katerem je tudi on sodeloval, kot tudi sedanjega mandata, opozarjali na neusklajenost nekaterih členov statuta z veljavno zakonodajo.
Prav to usklajevanje se sedaj dogaja. Zakaj potem vaša trditev, da so spremembe same sebi namen in naj bi bile rezultat koalicijskega dogovarjanja?
V	nadaljevanju navajate, da je odveč nadrobno razčlenjevanje področja dela občinske uprave (verjetno ste mislil na naloge občine), občinskega sveta in župana. Trdite, da v Sloveniji niste odkrili občine, ki bi imela tako nadrobno razčlenjene naloge oz. obveznosti posameznih nosilcev funkcij. Ne vem kako daleč ste to iskali, lahko vam povem, da sem vpogledal v statute nekaterih, nam bližjih občin in ugotovil naslednje:
-	Občina Piran; Pristojnosti občine so navedene v 12. točkah, ki imajo od 3 do 8 alinej; Pristojnosti občinskega sveta so taksativno naštete v 21 alinejah; Pristojnosti župana so naštete v 21 (31) alinejah
-	Občina Koper; Pristojnosti občine so naštete v 34 alinejah; Pristojnosti občinskega sveta so naštete v 26 alinejah; Pristojnosti župana so naštete v 34 alinejah
-	Občina Sežana; Pristojnosti občine so navedene v 12 točkah, v katerih je od 3 do 7 alinej; Pristojnosti občinskega sveta so naštete v 23 alinejah; Pristojnosti župana so naštete v 18 alinejah
-	Občina Postojna; Pristojnosti občine so naštete v 12 točkah, v katerih je od 3 do 7 alinej; Pristojnosti občinskega sveta so naštete v 22 alinejah; Pristojnosti župana so naštete v 18 alinejah
-	Občina Nova Gorica; Pristojnosti občine so naštete v 12 točkah, v katerih je od 3 do 8 alinej; Pristojnosti občinskega sveta so naštete v 28 alinejah; Pristojnosti župana so naštete v 16 alinejah
-	Občina Izola; Pristojnosti občine (v spremembah) so naštete v 15 točkah, v katerih je od 0 do 7 alinej; Pristojnosti občinskega sveta so (v spremembah) naštete v 30 alinejah, s tem, da je na seji občinskega sveta eden od svetnikov predlagal amandma za še eno dopolnitev; Pristojnosti župana v sedaj veljavnem statutu so naštete v 20 alinejah . S tokratno spremembo bo črtana ena alineja tako, da jih bo 19.
Čeprav ima taka primerjava določene pomanjkljivosti, ker imajo različni avtorji besedil različne kriterije pri sestavi posameznih alinej ali točk (nekateri spravijo v eno alinejo toliko besed, kar drugi v dve ipd.) je nesporno, da so obsegi pristojnosti primerjalno med občinami približno enaki.
Torej trditev (v primeru, da bodo spremembe statuta sprejete), da bo izolski statut unikum, je resnično brez podlage.
V	nadaljevanju opozarjate kot nepravilnost določbo o poklicnem opravljanju podžupanske funkcije brez, da bi o tem odločal občinski svet. Prepričan sem, da član vašega uredništva dobro ve, kaj glede tega določa zakon o lokalni samoupravi, vendar ste to namerno zaobšli z namenom preusmeritve pozornosti javnosti od najbolj vroče teme, o kateri poteka razprava tj. izdaja Uradnih objav in zaradi katerih se lahko zgodi, da padejo vse nujno potrebne spremembe statuta, čeprav gre za uskladitev z zakonom. Da dobro poznate določilo zakona sklepam iz tega, ker prej omenjeni član uredništva v funkciji svetnika ni potrjeval mandata nobenemu od dveh poklicnih županov v njegovem mandatu, čeprav je v drugem odstavku 58. člena, takrat in še sedaj veljavnega Statuta, izrecno navedeno, da o poklicnem opravljanju podžupanske funkcije odloča Občinski svet. Takrat je verjetno bila dilema, kateri predpis se zaradi medsebojne neusklajenost lahko krši, Zakon ali Statut, in je seveda padla odločitev, da je manj »bogokletno« kršiti lasten predpis.
Zakon o lokalni samoupravi v drugem odstavku 34a. člena določa (citirano); »Občinski funkcionarji opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V SOGLASJU Z ŽUPANOM SE LAHKO TUDI PODŽUPAN ODLOČI, DA BO FUNKCIJO OPRAVLJAL POKLICNO«.
In kako se glasi dikcija sprememb Statuta ? Citiram: »V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo, ki jo praviloma opravlja nepoklicno, opravljal poklicno«.
Kot je iz zgornjega citata, kakor tudi drugih določil zakona razvidno, nikjer ni zahteve, da o tem sklepa Občinski svet. Naši svetniki to zelo dobro vedo, zaradi česar na to temo niso odpirali posebne razprave.
Ko sem na seji občinskega sveta za prvo obravnavo predstavil vsebino sprememb Statuta, sem res rekel, da se Statut, podobno kot Ustava, spreminjata s tresočo se roko, kar tudi drži. Statut ne doživlja revolucionarnih sprememb, razen če odmislimo objavo Uradnih objav (če res gre za revolucionarno spremembo?), temveč le golo usklajevanje s predpisi. Kljub temu pa se sprejemanje zatika in se, tako kot sem že rekel, lahko zgodi, da spremembe ne dobijo ustrezne večine. Sprašujem se kaj bi bilo, če bi spremembe šle v določeno širino, čeprav bi tudi za to bilo dovolj razlogov?
Zato, gospod urednik; morda bi bilo dobro, da bi se tudi vam kakršen krat zatresla roka, ko se lotevate določenih komentarjev na dokaj nekorekten način.
S spoštovanjem!
Vlado Marič
Predsednik Statutamo-pravne komisije
Junijska turistična bilanca
Po podatkih, ki jih zbirajo v izolskem turistično informativnem centru so izolski turistični delavci lahko zadovoljni z junijskim obiskom, še posebej domačih gostov.
V juniju 2011 so namreč ustvarili za 3 odstotke več nočitev kot v letu 2010, letošnji junij pa je po statistčnih podatkih skoraj na ravni leta 2011 (ustvarjenih je bilo 36761 nočitev). Med gosti prevladujejo domači gostje, ki so ustvarili 22.954 (63%) od vseh nočitev. Prav tako so zabeležili za 15% povečan obisk gostov na TIC-u. Več obiska je bilo s strani domačih gostov, med tujimi pa so opazili porast ruskih gostov. V juliju so sicer pričeli izvajati anketo med obiskovalci, s katero bodo čez poletje ugotavljali motiv obiska, dolžino bivanja in izvenhotelsko porabo gostov.
Psom prijazno mesto
Posebne pozornosti med obiskovalci Izole je bila te dni deležna informacija, da bo v juliju v Izoli zaživela takoimenovana “pasja plaža” oziroma kopališče, kjer se bodo lahko kopali tudi psi. Območje, desno od obalnega zidu v smeri bivšega Delamarisa, so sicer v ta namen uredili že v prejšnjem mandatu, a je kasneje tam nenadoma prišla tabla, da je psom dostop prepovedan. Zdaj bodo območje ponovno nekoliko uredili in ustrezno označili. Zalivček za zidom trenutno sicer še ne bo posebej opremljen, vendar je to le začetek urejanja tega območja za katerega sicer ni čisto jasno v čigavi lasti je, zagotovo pa gre za obalno območje, ki mora biti dostopno vsem. Pred nekaj dnevi je priljubljena spletna stran Pes moj prijatelj objavila članek o neurejenosti tega območja, ter na Občino Izola naslovilo vprašanje o temu, kdaj bodo končno uredili plažo za najboljšega prijatelja človeka, ter dobili sledeči odgovor: “S ponedeljkom, 9. julija bo obstoječi znak, ki kopanje psom prepoveduje opremljen z dodatno tablo, iz katere bo razvidno, da je prepovedano voditi pse na plažo levo od obalnega zidu proti plaži slepih. Na obalni zid pa bo postavljena tabla, kjer bo razvidno, da je dovoljeno voditi psa na plažo desno od obalnega zidu v smeri bivšega Delamarisa. Vsi napisi bodo dvojezični. Javno podjetje Komunala Izola bo pred postavitvijo znaka, območje pasje plaže očistila in pokosila travo. V prihodnje bo potekalo redno dnevno čiščenje omenjenega območja. Prav tako bo na obstoječi cementni podest komunala postavila klopco in koš za pasje iztrebke. Na vhodu v območje bo postavljena še ena tabla s prijaznim pozivom lastnikom psov, da pospravijo za svojimi štirinožnimi prijatelji. ”
Dejstvo je, da vse več gostov prihaja na počitnice s hišnimi ljubljenci in je to, hočeš nočeš, postala tudi tržna niša, saj se turisti, ki imajo doma psa, velikokrat odločajo za letovanje v kraju, kjer njihov štirinožni prijatelj ne bo nezaželjen. In pogled na izolske turiste odkrije, da je med njimi mnogo takšnih, ki prihajajo k nam skupaj s svojim psom. Morda jih sem privabijo tudi spletne informacije, da so na slovenski obali psom prijazne plaže: Bele skale, zalivček ob starem Delamarisu, plaža v avtokampu v Seči, plaža v avtokampu v Strunjanu in plaža za punto v Piranu. Psom pa je vstop prepovedan na plaži v Simonovem zalivu in na plaži pri Svetilniku.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov; http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Komun
Statut se spreminja brez emocij
"Spreminjanja ustave ali občinskega statuta se je treba lotiti s tresočimi rokami” je kar nekajkrat povedal predsednik Statutarno pravne komisije, Vlado Marič, pred odločanjem na seji občinskega sveta, loda v razpravi je bilo več vroče krvi kot tresočih rok in končalo se je tako, da bo treba nekatere spremembe statuta še doreči za eno prihodnjih sej.
Čeprav so bile na dnevnem redu 13. seje občinskega sveta nekatere, vsebinsko in za občane pomembnejše točke, je že razprava pred sprejemanjem sprememb občinskega statuta zahtevala več kot uro dokaj vročih razprav, končalo pa se je s sklepom župana, da bo vsebina sprememb prišla na eno naslednjih sej občinskega sveta.
Na 13. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki v drugem branju obravnavali predlog sprememb in dopolnitev Statuta občine Izola. Razprava se je ponovno zataknila pri 110. členu, ki pravi, da se uradne objave Občine Izola objavljajo samo v elektronski obliki. Kot že ob prvem branju predloga statuta, so tudi tokrat svetniki Izola je naša, SDS in Lista Izolani povedali, da je še veliko Izolanov, posebej starejših, ki bi jih takšen način objavljanja uradnih objav diskriminiral.
Razprava okoli objavljanja uradnih objav je bila zelo goreča in delovalo je, da so jo nekateri svetniki vzeli zelo osebno. Dolgo so razpravljali o amandmaju, ki ga je vložil svetnik Liste Izolanov Slavko Samotorčan, ki bi omogočil Občini Izola, da uradne objave objavlja v tiskani obliki vse dokler ne usposobi delujoč in primeren način za objavo le-teh v elektronski obliki, a tudi ta kompromis ni obrodil sadov, saj je predsednik statutarno-pravne komisije in svetnik DeSUS Vlado Marič ugotovil, da amandma ni usklajen z veljavno zakonodajo, ki predvideva samo en način objavljanja, v amandmaju pa tudi niso navedeni roki, po katerih objavljene uradne objave pridejo v veljavo.
Po „aktivnem“ premoru, ob katerem so se svetniki na štiri oči pogovorili in poiskali kompromise, je občinski svet sprejel sklep, da se predlog statuta dopolni in ponovno obravnava na eni od naslednjih sej. Naj spomnimo, da je za sprejem statuta potrebnih dve tretjini glasov vseh (ne samo prisotnih) svetnikov, kar v izolskem primeru pomeni 16 “za-jev”.
Industrijska cona dobiva podobo
V prvem branju so svetniki obravnavali in sprejeli predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemlj išč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje »OPPN CMI-vzhod«, s katerim se načrtuje prostorska ureditev na vzhodnem delu Industrijske cone v Izoli. Predlog je bil posredovan v 30-dnevno javno obravnavo članom občinskega sveta.
Načrtovane prostorske ureditve in pozidava bodo pomenile zaokrožitev obstoječe industrijske pozidave ter prenovo dela naselja na območju novega vstopa v mesto Izola ob podaljšku Industrijske ceste (kompleks Stavbenik). Območje se ne načrtuje za že znane investitorje, zato so z občinskim podrobnim prostorskim načrtom določena le osnovna vsebinska, strukturna, tehnološka in okoljska merila ter pogoji za načrtovane objekte in ureditve.
Občinski svetniki so obravnavali in sprejeli dopolnitev Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola. Dopolnitev načrta je posledica spremenjenih okoliščin, zaradi odstopa strank od vlog za odkup nepremičnin, ureditve premoženjskopravnih vprašanj pred prodajo ali novih vlog strank za odkup zemljišč ob lastnem objektu in pomožnih prostorov. V nadaljevanju so svetniki potrdili prodajo dveh dvorišč ter sprejeli sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na parceli v Jagodju, ki se več ne uporablja kot pot.
Biser bo novi izolski biser
Po burni razpravi so svetniki nato soglasno potrdili subvencioniranje nakupa ribiškega čolna Biser. Občinski svet je soglašal, da Občina Izola v proračunih od leta 2013 do 2015 zagotovi potrebna sredstva za odkup ribiškega čolna, ki se mu bo spremenila namembnost, saj bo kot predmet kulturne in zgodovinske dediščine namenjen v turistične namene. Čoln, last Loredana Puglieseja, je bil sicer namenjen v razrez, za kar bi lastnik dobil 100% vrednost čolna, ker pa se je odločil za spremembo namembnosti, mu pripada le 70% vrednosti, razliko pa bo nato morala pokriti Občina.
Govori se o nekaj več kot 40.000 eurih, a točno številko je težko napovedati.
Svetnik SDS Radivoj Nardin je opozoril na pomanjaknje analize o tem, kaj bi nakup čolna Izoli prinesel, ter pokazal zaskbljenost nad investicijo, za katero težko napovemo, kdaj, če sploh se bo izplačala, sicer pa je idejo kot takšno pozdravil.
Podobnega mnenja je bil tudi svetnik IJN Mario Gergeta. Župan Igor Kolenc pa je povedal, da se je treba včasih, tudi v gospodarstvu, odločiti po občutku in to je ena takšnih odločitev. Ribiški čoln Biser je ena zadnjih od petnajstih ladij flote Delamarisa in s tem pomemben del izolske zgodovine ribištva. S časom pa bi lahko postal pomemben del nastajajočega ribiškega muzeja.
Oskrba z vodo je vedno bolj prioriteta
Soglasno je bil sprejet tudi Sklep o ugotovitvi in odpravi očitne napake grafičnega dela odloka o lokacijskem načrtu Belvede-re, s katerim se odpravi napaka previsoko navedenih višinskih kotov objektov znotraj območja Belvedere. Nato pa je občinski svet obravnaval predinvesticijsko zasnovo investicijskega projekta “Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa”. Realizacija tega projekta predvideva od Občine Izola 2,9 milijona evrov bruto sredstev, v katera so vključena tudi nepovratna sredstva Kohezijskega sklada ter sredstva državnega proračuna. Delež Občine je 900.000 eurov, medtem ko je ostalih 2 milijona sredstev nepovratnih.
Občinski svetniki so sprejeli No-velacijo investicijskega programa »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na Obali«. Ponovno gre za visoko investicijo, tokrat 3,8 milijona eur neto, a tudi tokrat je delež nepovratnih sredstev Kohezijskega sklada in državnega proračuna visok, 2,5 milijona evrov, medtem ko je delež Občine Izola 1,3 miljona evrov. V okviru tega projekta bo Izola bogatejša za 4.000 metrov vodovodov.
V nadaljevanju so svetniki dobili v vednost informacijo o projektu »Center za ekološko ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (CERO NIK)«.
Občinski svet je ob koncu seje dal pozitivno mnenje k imenovanju Adelije Perne za ravnateljico Srednje gostinske in turistične šole Izola in Alberta Scheriani za ravnatelja Srednje šole Pietro Co-ppo Izola. Potrdil pa je tudi sklep o imenovanju Branka Pišlarja za vršilca dolžnosti poslovno-pro-gramskega direktorja javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Pišlar bo naloge vršilca dolžnosti opravljal od. 1. julija do nastopa direktorja Andreja Bertoka, ki ga je občinski svet potrdil na 12. redni seji.
AM
Delavci Komunale so že pohiteli s postavljanjem klopi na takoimenova-ni plaži za pse, ki so se je razveselili številni lastniki štirinožcev in so se zaradi nje razjezili nekateri kopalci, ki menijo, da je ta plaža najprimernejša za majhne otroke in je ne bi smeli “žrtvovati” za ta namen
Komunalije
Smeti poenotile občine proti državi
Zgodba o reševanju regionalnega centra za ravnanje z odpadki ima dolgo zgodovino, a vse je kazalo, da bo to zgodba s srečnim koncem. Danes o tem nismo tako prepričani, čeprav se boj 16 županov še ni končal. Še več: napovedujejo eskalacijo.
Ne samo Izola, temveč celotna Primorska in Notranjska sta pred časom pristopili k projektu CERO NIK. Projekt je bil že predstavljen svetnikom občinskega sveta in Občina Izola seje priključila ostalim Občinam pri uresničevanju projekta, oziroma reševanju skupne težave. Gre za ureditev skupnega odlagališča v občini Logatec.
Konec lanskega leta je Občina Logatec v imenu podpisnic medobčinske pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi tega projekta na tedanje Ministrstvo za okolje in prostor poslala vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. S tem pa je izpolnila zahteve, ki jih je občinam podpisnicam posredoval MOR
Pri pripravi vloge so sledili pristojnim delavcem MOR in vloga je bila oddana kot popolna. A po dobrih štirih mesecih na novoustanovljenem Ministrstvu za kmetijstvo in okolje še vedno niso pregledali vloge.
Še več, opozorili so, da bo Center za ekološko ravnanje z odpadki v Novi Gorici in Ljubljani in s tem teoretično zabili zadnji žebelj v projekt, ki je 16 občin stal že 170.000 eur proračunskega denarja.
Težave so nato nastale, ko je Občina Koper zaradi zavlačevanja Ministrstva odstopila iz projekta (menda so imeli v tem času za 3 milijone
eur škode), s tem pa tudi ustanovitev CERO Nova Gorica ne bi bila smotrna. Občina Logatec je zaradi tega v imenu ostalih Občin, ki sodelujejo v projektu sklicala svet županov CERO NIK, na katerega so povabili tudi ministra Franca Bogoviča, od katerega pričakujejo, da bo pripravil pisno odločitev in obrazložitev v zvezi z gradnjo.
Nekateri so alarme preprosto utišali
Občina je pregledala plinsko napeljavo v svojih stanovanjih, Ugotovitve so zaskbljujoče, zaradi česar so sklicali tiskovno konferenco s katero upajo, da bodo prepričale tudi lastnike zasebnih stanovanja, da opravijo temeljit pregled svoje plinske napeljave.
V torek je župan Igor Kolenc sklical tiskovno konferenco o aktivnostih in ukrepih Občine Izola s ciljem, da zagotovi varnost najemnikov, k iimajo vgrajene plinske peči.
Kot je povedal, tiskovno konferenco niso sklicali za to, da povejo, kako rešujejo problematiko zastarelih in pogosto neprimerno vzdržanih plinskih napeljav v občinskih stanovanjih, temveč predvsem zato, da obvestijo in opozorijo tudi ostale imetnike plinskih peči v zasebnih stanovanjih, saj so v dobri polovici občinskih ugotovili nepravilnosti. “Zavedamo se, da smo ugriznili v kislo jabolko. Gre za jam kačo, ki se vleče že vrsto let. Lahko pa povem, da smo k zadevi pristopili sistematsko in zaradi tega smo tudi dobili odgovore na vprašanja, ki smo jih zastavili", je povedal župan Kolenc. Marko Unterlechner je dodal, da so januarja naredili pregled dveh vzorčnih stanovanj v ulici Zvonimirja Miloša in ugotovili, da bo potreben pregled plinskih peči in napeljav v vseh 109-ih stanovanjih v občinski lasti. Organizirali so sestanek s predstavniki najemnikov in krajevne skupnosti, s sodnim izvedencem Jadrankom Mahničem, ki je opravil prvi pregled in predstavniki Občinske uprave. Na sestanku
je Občina Izola sprejela zavezo, da bo naročila in izvedla pregled vseh plinskih grelnikov vgrajenih v občinskih stanovanjih, v katerih pa je bilo ugotovljeno, da je stanje zaskbljujoče.
“Stanovalci so določene varnostne ventile mehansko podlagali z raznimi maticami in drugimi dis-tančnimi elementi in na ta način preprečevali normalno delovanje ventilov”, je nadaljeval Unterlechner, “posamezniki so s samovoljnimi posegi v prezračevalne posege onemogočli neoviran dotok zraka za prezračevanje, ali pa so dovod zraka koristili kot skladišče za metle. Gre za niz posameznih zadev, ki lahko skupaj privedejo do smrtno nevarnih situacij. ”
Ravno zaradi tega, je še povedal Unterlechner, so vse meritve izvedli dvakrat, tako ob odprtih vratih kopalnice, kot pa ob zaprtih, preverili pa so tudi dovod svežega zraka skozi vrata, saj so nekateri posamezniki z zamenjavo vrat in odstranitvijo zračnikov na vratih ta dovod onemogočili. Župan Kolenc pa je povedal, da je naslednji korak ta, da bodo vse naprave spravili v prvotno stanje, izvedli pa bodo tudi razpis preko katerega bodo določili enotnega serviserja, ki bo skrbel za redne servise plinskih peči in plinske napeljave v občinskih stanovanjih. “Rad bi pa poudaril, da ljudje v večini primerov niso znali ločiti med servisom peči in servisom dimnika. Pomembno je, da se zdaj
“Omenjeni dokument potrebujemo v prvi vrsti zaradi morebitnega pregleda celotne dokumentacije s strani računskega sodišča, nadzornega odbora, kot tudi zaradi obravnave navedene tematike na seji občinskega sveta in drugih njegovih odborih ter zaradi predstavitve naših dosedanjih aktivnosti in odločitve MOK občanom občin, ki so podpisnice medobčinske pogodbe CERO NIK. ” so še zapisali v pismu za ministra. Kljub prizadevanju Občin in porabljenih javnih sredstvih (Občina Izola je menda v projekt že vložila 15.000 eur) pa na Ministrstvu ne kažejo posebne naklonjenosti k reševanju problema, oziroma dajejo prednost Novogoriškemu projektu, kljub temu, da vložena vloga ni bila popolna.
Tisti bolj zlobni bi lahko dodali, da je postalo metanje polen pod lastne noge vedno bolj tipično slovensko dejanje, v tem primeru pa tudi to že meji na absurd. Tisti bolj pragmatični pa, da v času krize imajo tudi smeti svojo vrednost.	am
Poslanka ima pisarno
Stranka Pozitivna Slovenija je poslanske pisarne odprla tudi na obali. Na otvoritvi so bili poleg predsednika PS Zorana Jankoviča ter poslank in poslancev PS navzoči tudi župani Pirana, Izole in Kopra. Poslanska pisarna Lejle Hercegovac, poslanke PS je v Izoli na Plenčičevi ulici 3. Župani obalnih občin so ob tem izrazili prepričanje, da se bo sodelovanje s poslanci in lokalno oblastjo, predvsem pa prebivalstvom njihovih občin z uvedbo poslanskih pisarn še poglobilo. Ker je predsednik PS Zoran Jankovič tudi župan slovenske prestolnice, so župani srečanje izkoristili za izmenjavo mnenj o delovanju lokalne politike.(SŽJ)
tudi lastniki zasebnih stanovanj, ki uporabljajo plinsko napeljavo, dogovorijo za pregled in meritve njihove napeljave, ter zahtevajo od serviserja, kaj je pregledal in kakšni so rezultati. In ne govorimo samo o lastni varnosti temveč tudi varnosti soseda".
Naj omenimo, da bo na občinskih stanovanjih stroške pregledov in vračanja v prvotno stanje pokrila Občina. Pregledi so občinsko blagajno stali 4.500 eur, koliko bo stalo vračanje v prvotno stanje ter verjetni nakup štirih novih peči (zaradi dotrajanosti) pa še ni mogoče izračunati.
AM
Prostorske zadeve
Korte gredo iz dobe greznic
Na današnji tiskovni konferenci bodo predstavili projekt gradnje drugega dela kanalizacijskega omrežja v Kortah. Gre za projekt, ki ima že kar dolgo brado, tudi zato, ker je bila sama umestitev kanalizacije v območje severno od vasi dokaj zahtevna, zapletalo pa se je tudi s soglasji lastnikov zemljišč. Vendar pa je zdaj večina problemov odpravljenih.
Danes bo župan Občine Izola Igor Kolenc, ob pomoči sekretarja Marka Unterlechnerja in direktorja Javnega podjetja Komunale Denisa Beleta, predstavili pomemben projekt za razvoj podeželja in sicer 2. fazo projekta izgradnje kanalizacije v Kortah Ob tem pa bodo predstavili še nekatere druge ključne projekte in investicije v občini Izola, kot so slemenska cesta Jagodje - Šared, pokopališče Korte, dograditev osnovnih šol Vojke Šmuc in Dante Alighieri, izgradnja javnih stranišč in Zazidalni načrt Šared, njihov
trenutni status in predviden zaključek ter višina sredstev namenjenih za izvedbo posameznega projekta.
Na žalost pa pred zaključkom redakcije nismo uspeli zvedeti kaj več o tem, kako so se ti projekti zaključili, kot tudi ne o tem, koliko proračunskega denarja je bilo za njih namenjenega. Škoda, saj namen tiskovne konference je obveščanje javnosti o delu uprave, v tem primeru pa bo javnost, vsaj s strani Mandrača, morala počakati še en teden.
Aljoša M.
Na lastno odgovornost
Že res, da je plaža na svetilniku takoimenovana mestna plaža, kjer ne veljajo enaka pravila kot na urejenih kopališčih, toda to ne pomeni, da nekaterih stvari tam ni treba urediti. Verjetno ne bi potrebovali veliko denarja in dela za odstranitev nevarnih železnih konic z betonskih temeljev, ki so končali v morju in zdaj tam prežijo na neprevidnega kopalca, ki se bo spotaknil ali celo nabodel na zarjavelo železo.
Na nevarnost so nas opozorili naši bralci in dodali, da so prepričani, da bo Komunala nevarnost odpravila takoj po objavi te fotografije. Verjetno imajo prav.
V knjižnici pečejo knjige
Nekaj bralcev nas je opozorilo, da je vročina v knjižnici nevzdržna. Odpravili smo se v hram izolske književnosti in se prepričali, da je 32.4 C v dobi klimatskih naprav in ventilatorjev morda res preveč. A z Občine so nas (in verjetno tudi zaposlene) potolažili, saj je nova klimatska naprava, ki bo zamenjala pokvarjeno staro že na poti. Štartala je 18.6., pot pa je dolga 40 dni. Izkoristite to informacijo, da karseda uspešno (in hlajeno) načrtujete naslednji obisk knjižnice. Knjige vas bodo vesele.
Skrajševanje postopkov je dvorezen meč
Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden dorekla spremembe in dopolnitve Zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi ga Državni zbor obravnaval po nujnem postopku.
Spremembe in dopolnitve temeljijo predvsem na ugotovitvah, da postopki priprave občinskih prostorskih načrtov, ki jih občine nujno potrebujejo za izvedbo svojih razvojnih projektov in za večja investicijska vlaganja na svojem območju, potekajo prepočasi in zato resno ovirajo hitrejši razvoj občin in s tem tudi razvoj Republike Slovenije.
Zakon konkretno odpravlja obveznost pridobitve projektnih pogojev
- odločitev o tem je prepuščena projektantu. Krajšajo se roki za izdajo soglasij in uveljavlja se načelo, da specialni predpisi teh rokov ne morejo urejati drugače. Ukinja se možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru izdaje soglasja po preteku roka. Določajo se pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z namenom pospešitve postopkov - ustna obravnava ni več obvezna v vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja, vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb, če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči.
Uvaja se tudi možnost, da investitor za odgovornega vodjo projekta in odgovornega vodjo revidiranja in odgovornega vodjo gradbišča imenuje osebe, ki jim zaupa in ki izpolnjujejo pogoje za udeleženca pri graditvi. Uvaja se pravilo, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, izda uporabno dovoljenje samo, če investitor to izrecno zahteva. Določbe tega zakona omogočajo tudi legalizacijo nekaterih objektov pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
Seveda predlog teh sprememb ni šel mimo stroke in civilne družbe, ki poenoteno ugotavljata, da predlog Vlade, ob nekaterih dobrodošlih spremembah, predvideva tudi skrajno sporne rešitve, kot so legalizacije črnih gradenj ali ukinitev obvezne revizije projektov za zahtevne objekte, ki bi pogoje za gradnjo in prostorski razvoj Slovenije v celoti umaknile iz okvira evropske tradicije in kulture. Predlagane spremembe, po njihovem mnenju, v glavnem sledijo kratkoročni in enostranski logiki ukinjanja različnih »ovir« za investitorje, brez premisleka o dolgoročnih posledicah zakonov. Vlada v prostorsko zakonodajo posega brez javne razprave in v naglici, da bi pospešila postopke priprave dokumentacije za gradnjo, na precej podoben način kot sta se sprememb prostorske zakonodaje lotili že vsaj zadnji dve vladi, razmere v urejanju prostora pa se niso v ničemer izboljšale, postopki so vse daljši, sistem pa vedno bolj nepregleden.
Na to področje sodi tudi pobuda treh občin Slovenske Istre s katero Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo vključevanje lokalnih skupnosti v posege sklada na območju treh obalnih občin.
Tako Občina Izola kot Občina Piran in Mestna občina Koper so seznanjene z dejstvom, da prihaja do nelogičnih oddaj ali prodaj zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Prav zaradi tega so na sklad naslovile pobudo, da se tri lokalne skupnosti vključi v vse procese, ki jih sklad izvaja v obliki posegov na območjih treh lokalnih skupnosti. Želijo, da sklad pred objavo razpisa ali namere za oddajo ali prodajo zemljišča na območju ene od treh občin, pristojno občino povpraša za mnenje. Cilj pobude treh obalnih občin je omejiti zlorabe kmetijskih zemljišč, ki so prav na območju Slovenske Istre najbolj pogoste.	ur
Ribištvo
Biser ■ od ladjedelnice do muzeja
Brez sramu pred večjimi pomorskimi narodi se lahko pohvalimo z bogato zgodovino pomorstva, ribištva in ladjedelništva. Velik del te zgodovine je zbran v pomorskem muzeju, Izola pa si že dolgo prizadeva za ureditev ribiškega muzeja. Odkup ribiške ladje Biser je pomemben del tega muzejskega projekta.
Razprava točke 13. redne občinske seje, ki govori o odkupu ribiške ladje Biser je bila nadvse burna. Pa ne toliko zaradi vsebine, temveč je šlo za ugotavljanje, koliko je ta odkup racionalen. A nekaj moramo vedeti: Izola je mesto z ribiško tradicijo in imeli bomo svoj ribiški muzej. In če ga ne bomo začeli polniti zdaj, preden gre naša ribiška tradicija na “evropski” razrez, kdaj ga bomo?
Odkup ribiške barke Biser bi seveda težko opredelili kot nujno investicijo Občine, ki se bori za vsak evro. Nujna je recimo ureditev kanalizacije na podeželju, ali pa rešitev spora z Marino in tako naprej. In verjamemo, da se za odkup barke ne bi odločili ravno v tem času, če to ne bi bilo nujno. Namreč, Evropa je Sloveniji primaknila 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev, ki so namenjena subvencioniranju razreza ribiških bark.
V primeru, da se lastnik odloči za razrez barke, mu pripada 100% izračunane vrednosti, če pa se odloči za spremembo namembnosti, pa se ta subvencija zniža na 70% vrednosti barke. A ker so sredstva omejena in samo razrez Ribinih ladji bi iz tega Žaklja menda pobral dober milijon evrov, je jasno.
da zadeva deluje po sistemu “kdor prvi pride, prvi melje”.
Tako se je za razrez odločil tudi Loredano Pugliese, lastnik “vinta-ge” ribiške ladje Biser, a preden je odpeljal svojo ladjo na “odstrel” je ponudil občinski upravi možnost, da jo odkupijo in spremenijo v muzej.
V	članku, objavljenem v Mandraču z dne 28.6.2012 na 12 strani pod rubriko BILO JE, so glede odlaganja azbestnih odpadkov nekatere netočne navedbe. Da občani in obiskovalci Izole ne bi dobili napačnega vtisa o delu z odpadki v občini Izola menimo, da je prav, da podamo nekaj pojasnil.
Iz članka je razvidno, da so bili azbestni odpadki nepravilno odloženi in to priznavamo. Žal se to zgodi v primeru, ko občani pripeljejo že nesortirane in nepravilno embalirane azbestne odpadke.
V	želji, da se občana ne zavrne ali mu naloži pravilno embaliranje odpadkov in če teh ni veliko se zgodi, da se delno odstopa od predpisanega postopka sprejemanja odpadkov, kar pa je narobe. To seveda ne pomeni, da so bili odpadki raztreseni kar po “koronah”, je pa res da niso bili pravilno vneseni v telo odlagališča. Ker članek tudi napačno napeljuje na mnenje, da se teh odpadkov ne bi smelo odlagati na odlagališče pa naj povemo, da Uredba o odlaganju odpadkov dovoljuje odlaganje azbestnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov. Za odlagališče Izola je tako izdano dovoljenje za odlaganje do 30 t azbestnih odpadkov na leto. Vsi ostali nevarni odpadki, ki se zbirajo na Zbirnem centru ali s premičnimi zbiralnicami, pa se odpeljejo v uničenje k registriranim zbiralcem odpadkov.
Na Komunali Izola si želimo, da do takih primerov ne bi več prihajalo, zato bi želeli občane ponovno informirati o načinu prevzemanja azbestnih odpadkov. To področje urejata Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (UL RS 34/2008) v katerem je predpisano kako se odpadki prevažajo in Uredba o odlaganju odpadkov (UL RS 61/2011) v kateri je predpisano kako se odpadki odlagajo. Čeprav je poznavanje in spoštovanje zakonodaje dolžnost vsakega državljana bomo na kratko povzeli, kako morajo biti azbestni odpadki opremljeni pri prevozu in predaji na odlagališče in sicer:
-	Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti pred odstranjevanjem pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo, tako da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju.
-	Za pakiranje ali ovijanje trdno vezanih azbestnih odpadkov je treba uporabljati vreče iz tkanin iz umetne snovi ali polietilensko folijo debeline najmanj 0,4 mm ali raztegljivo folijo v toliko slojih, da je zagotovljena debelina najmanj 0,6 mm.
Ustrezna navodila za predajo azbestnih odpadkov pa lahko občani dobijo tudi na Komunali Izola. Vse informacije o delovanju odlagališča pa lahko občani dobijo ob dnevu odprtih vrat, ki jih organiziramo nekajkrat letno. Zadnji je bil 18.6. na katerem pa žal ni bilo veliko obiska občanov. Na Komunali se bomo prizadevali, da se bodo postopki izvajali pravilno in bomo k temu vzpodbujali tudi občane Izola.	JP Komunala Izola
Kot je zapisano v sejni dokumentaciji, “ribiški čoln »Biser« je ena od zadnjih lesenih plovil, ki so tvorile ribiško floto Delamarisa in ena od petnajstih iz serije izdelanih v piranski ladjedelnici Boris Kidrič. Gre za leseno ladjo velikosti 21,68 BRT, dolžine 16,20 m, leto izgradnje 1955." Drugače povedano, gre za enega zadnjih primerkov povojnega ribiškega ladjarstva pri nas in za barko, ki ima svojo zgodovino, kot nam mimogrede omenil lastnik Loredano Pugliese.
Občutek je, da se bo na koncu Občinski svet odločil za odkup barke, kar bo pomenilo, da bo iz občinske blagajne namenjenih 30% izračunane vrednosti plovila, ter še nekaj več za njeno obnovo, kar je verjetno manj od tega, kar bi morali plačati, ko bi še zadnje ribiške barke šle v razrez. Župan Igor Kolenc pa je omenil, da bo ladja ostala na kopnem, sicer bi bili stroški obratovanja verjetno previsoki. Ob tem je omenil, da si prizadevajo, da bi zaščitili škver pri Ribi, kot pomemben del ribiške tradicije mesta, “Biseru” pa bi dodali še dva tradicionalna kaiča, da bi naši obiskovalci lahko videli del naše zgodovine. “Ključno je bilo, da smo sprejeli odločitev z zavestjo, da ohranjamo izolsko kulturo in tradicijo, ki za mene nimata cene", je še povedal župan.	AM
Vedno te je malo strah
Tako je povedal Davor Komadina, podvodni ribič, kije pred dnevi uplenil 18 kilogramov težko lico. “Ko si v vodi in ko mimo tebe švigne takšna riba se vedno ustrašiš.”
To seveda ni prva tako velika riba, ki jo je uplenil v našem morju, vendar pa je verjetno največja doslej, saj so morali lico, ki jo je s harpuno zadel Davor Komadina do doma prepeljati kar v samokolnici. Tako velika je bila, da marsikdo niti ni opazil, da je v samokolnici riba, ko pa so se mimoidoči zavedli, kaj pravzaprav prevažajo v samokolnici so se mnogi želeli kar fotografirati s takšno velikanko.
Lica imenovana tudi “morski bizon” je zelo podobna gofu in je “prebivalka” odprtega morja. Najraje se zadržuje se ob jatah cipljev nekaj metrov pod površino, posamezne lice pa ob sledenju jatam manjših rib lahko zaidejo tudi v obalne predele. Lica je izjemno hitra riba, zato je potrebno biti v stalni pripravljenosti na morebitno “srečanje”. Tudi ko jo ribič zadene s harpuno se dolgo upira, skuša prerezati vrv harpune na skalah pa tudi druge lice ji rade pridejo v pomoč. Skratka, lov na lice je za podvodne ribiče vedno nekaj posebnega. Njeno meso je okusno in največkrat jo dobimo pripravljeno kot kotlet na žaru.	ur
Zgodba z naslovne strani
■ v
Z desetimi sem sel prvič sam na morje
"Oče je odplul na ribolov proti Puli, jaz pa sem vzel njegov kaič, prižgal dizel motor, odplul na sredo zaliva in vrgel njegove mreže. Spomnim se, da sem ujel veliko rib, še bolj pa se spomnim, kako me je oče namlatil, ko je prišel domov" pripoveduje Mirč, kapitan Ribe 2, ki to več ni.
Mirč je lahko tudi Mirči, uradno pa je Mirko Andrejčič, do tega ponedeljka kapitan ribiške ladje Riba 2, od ponedeljka naprej iskalec dela, najverjetneje na kakšni barki v tujini. Enostavno ni več vzdržal ob pogledu na dve zadnji veliki ribiški barki ki sta že pol leta privezani ob veliki pomol, da bi premetaval kamenje po dvorišču Ribe pa mu tudi ni šlo.
-	Po koliko letih ne boš več ribič?
-	Dvanajst let sem bil star, ko sem postal ribič. Nisem končal šole in sem postal ribič, ali pa obratno. Postal sem ribič in nisem končal šole. Tudi moj oče je bil ribič, saj je leta 1977 prišel na Mečarico in od takrat sem bil tudi jaz okužen z ribištvom.
-	Si se ga kdaj naveličal?
-	Nikoli in nikoli se ga ne bom. To je tako delo, kjer si po eni strani svoboden po drugi pa se nenehno trudiš, da bi bil boljši od ostalih. Tekmovanje med ribiči je nekaj podzavestnega. O tem se ne govori se pa ve.
-	Kaj si kot dvanajstletnik sploh lahko počel na morju?
-	Vse kot drugi ribiči. Hodil sem na morje z Vazmenkotom, ki je bil moj sosed v Piranu in on me je poklical naj grem z njim na morje. Seveda nisem mogel zjutraj ob osmih v šolo, če sem prišel z morja ob devetih zjutraj.
-	Se spomniš, kdaj si šel prvič sam na morje?
-	Seveda se spomnim, kot umret. Takrat sem jih lasal kot bik. Imel sem deset let. Moj oče je imel kaič tako kot vsi, ki so delali na šakalevah, in ko so šli v Kvarner sem vzel njegovega kaiča in šel na morje ter vrgel njegove mreže. Takrat sem ulovil en kup rib, jih prodal in si kupil uro ter verižico. Moj mentor je bil takrat Igor Leban, ki je bil res dober ribič. Takrat so bili čisto drugačni časi.
-	In drugačni ulovi...
-	Ja, spomnim se rekordnega ulova cipljev tam okrog leta 1988, ko so jih ulovili za kakšnih 22 vagonov. Jaz sem takrat pomagal na Sulcu, ki je bil barka za rezervat in je bil privezan v Piranu. Takrat me je veliko naučil tudi Zvone Kralj, ki je kasneje vodil akvarij. Skratka, takrat je mimo prišla neka ženska in vprašala, če prodam pet kilogramov cipljev in jaz sem jih mirno prodal. Šele kasneje sem izvedel, da je bila žena direktorja Droge pokojnega Vlada Požarja in barke so bile takrat del Droge, vendar ni bilo zaradi tega nobenih težav.
-	Kdaj si se zaposlil ko ribič?
-	No ja, prišel sem pogodbeno, leta 1986, kot šestnajstletnik na Drogo 2, ko je bil tam kapitan Rajko Jakomin. To je uredil moj oče, ki je delal na izolskih barkah: Mečarici, Lastovki, Ježu in na Sulcu, ki so bile
vezane v Piranu Imel sem narejeno matrikolo in sem delal nekaj mesecev. Spomnim se, da je bil Roškar takrat šef cele ribiške flote in ker so takrat začeli urejati gojišča v Seči me je vabil tja, saj so me poznali še iz časov, ko smo hodili tja na šverc. Roškar mi je dejal naj grem tja, Rajko pa je bil proti in mi je malo zameril, ker sem šel tja. Tam sem bil bolj malo časa, ker se je kradlo vsevprek in ker se mi je zdelo, da bo najbolje, če se kam umaknem, sem se prijavil za vojsko, kamor sem odšel s 17 leti in pol. Seveda so bili v Puli presenečeni, da sem prišel še pred polnoletnostjo in so mi dali metlo s katero sem preživel skoraj cel vojni rok. Iz vojske sem šel naravnost na Mali Lošinj, kjer sem se zaposlil kot ribič. Potem je šla Jugoslavija v fa-limento in po treh letih sem prišel domov. Prvega aprila 1991 sem čez noč postal Slovenac. Do takrat sem bil Mirko, Mirči, Miran, potem pa samo še Slovenac. Pa bi skoraj imel družino tam.
-	Potem si se vkrcal na Splošno plovbo.
-	Kaj pa sem hotel drugega. Vkrcal sem se leta 1992 in navigal do leta 1998 na Velenju, Krasu, Piranu, Pohorju in potem sem se na Piranu skregal s kapitanom in se izkrcal.
-	Imel si tudi izolskega kapitana.
-	Zvonko Barač res živi v Izoli, ampak on je dalmato in je bil, vsaj zame, najboljši kapitan, kar sem jih imel. Preplul sem ves svet in delal kot navaden mornar. Potem sem na barki spoznal nekega Američana, ki je potoval z nami kot potnik na tovorni ladji. Ker ni imel nobene družbe sem ga jaz vozil na kopno, ko smo se kje ustavili. Potem sem se jaz izkrcal, ker sem pri Mariboru gradil hišo, ampak, ker je šlo tam vse narobe me je poklical naj pridem k njemu v ZDA in sem bil tam po par mesecev. Končno sem prišel nazaj domov in sem se nameraval zaposliti na Diasu iz Kopra.
Takrat me je na pomolu v Izoli spet dobil kapitan Rajko, ko sem ravno pomagal Mitji Slugi šivati mreže. Vprašal me je, če bi prišel nazaj in to je bilo zame tako, kot če bi me vprašal, če hočem novoletno darilo. Seveda sem takoj pristal.
-	Ampak vse ni šlo čisto gladko.
-	Seveda ne, saj sem se sprl z novim kapitanom in dal odpoved. Vendar sem potem prišel nazaj, saj so vsi vedeli za kakšen problem gre.
-	Kako pa si postal kapitan?
-	Bolj po sreči. Aleš Kobau, kapitan Ribe 1 me je vprašal, če pridem k njemu za noštroma, vendar nisem bil prepričan, če me bo Loredano Glavič vzel nazaj, potem ko sem dal odpoved. Po odpovedi sem namreč nekaj časa pomagal Mitji, delal cele dneve ter tudi dobro zaslužil, vendar me je vleklo na veliko barko. Glavič je najprej dejal da me ne vzame nazaj, potem pa si je premislil. In ker je šel kapitan Ribe 2 na bolniško me je podjetje poslalo na šolanje za kapitana. Šolanje so mi tudi plačali, za kar jim bom vedno hvaležen. Tako sem postal kapitan Ribe 2. Na začetku smo lovili res dobro, potem pa je moral tudi Aleš na bolniško, vse težje je bilo sestaviti dobro posadko oziroma dve dobri posadki, saj je lovljenje v paru, kot da smo eden. Tukaj ne more biti parlamentiranja ali bomo naredili še eno kalado ali ne. Pri njih pa se je dogajalo prav to.
-	Se spomniš največjega ulova?
-	Seveda se spomnim. To je bilo takrat, ko smo pol ulova vrgli proč, ker je eden od ribičev z njihove barke skočil v morje in tako preprečil, da bi naredili še eno kalado. Imeli smo 2000 zabojev in še enkrat toliko smo jih vrgli proč.
-	Zakaj je skočil v vodo?
-	Da ne bi še enkrat vrgli mreže in da ne bi bilo treba delati.
-	Kateri od kapitanov ribiških bark ti je ostal najbolj v spominu?
-	Predvsem Jože Hamršek, ki je bil resen, odločen kapitan pri katerem ni bilo čile mile.
-	Poleti se novinarji prevažajo z vami po morju, pozimi pa jih ni.
-	Tudi zdaj, ko sta ladji privezani že skoraj pol leta nihče ne pokliče in vpraša kako smo in kako živimo.
-	Z vašima barkama se menda ne izplača več na morje.
-	Mislim da nima smisla. Ne le zaradi stroškov, ki so res veliki, saj sta barki veliki in potratni, še večji problem pa so ribiči, ki jih enostavno ni. Zdaj je na Ribi še vsega sedem zaposlenih ribičev, ki v bistvu niti niso ribiči ampak so strojniki in podobno. Pa smo bili nekoč ena največjih flot na Jadranu.
-	Kaj boš počel zdaj?
-	To kar znam. Spet bom malo plul
in čakal, da se morda le kaj zgodi s to slovensko ribiško floto in da morda pridem nazaj na kakšno manjšo a moderno ribiško barko. Če me pokličejo pridem takoj. Nisem mornar. Sem predvsem ribič.	D,M,
Kaj pravi o gojiščih
"Gojišča školjk so velika smetišča. Pod njimi nastaja debela plast gnile mase od odpadlih pedočev, tako da se riba samo izogne temu območju. Tudi zato izginjajo ciplji iz piranskega zaliva. V Tarski vali ni gojišč in tam ciplje redno izlovijo. Tudi v Umskem kanalu so samo po eni strani in to predvsem ostrige. Hrvatje vedo kaj delajo, mi pa se delamo, da ne vemo, kaj se dogaja z našim morjem".
Na slavnostni podelitvi nagrad Red Dot Award - Product Design 2012, ki je bila konec tedna v Essnu so predstavniki izolskega podjetja Live d.o.o. prevzeli prestižno nagrado, ki so jo prejeli za svoj nahrbtnik poimenovan XT-01.2 viper bac-kpack. Prevzela sta jo oblikovalec Jaka Benedik in direktor Alen Vuk.

Niti vročina ne ustavi rokometašev
Rokomet
Eurofest v polnem teku!
Letošnji evropski rokometni festival, ki se je začel v nedeljo, 1. julija, se počasi izteka. Jutri so na sporedu še zaključni boji, zvečer pa se bo s podelitvijo priznanj najboljšim zaključila 20. jubilejna izvedba Eurofesta. Uvodni dan turnirja, na katerem sodeluje 150 ekip iz Evrope in Azije, je bil namenjen srečevanju in druženju ekip. Posebnost tega dne je bila tekma v velikem rokometu, imenovanem tudi ha-sena, ki sta jo moštvi Švice in Slovenije (zastopala jo je ekipa KIH z Obale) odigrali na nogometnem stadionu. Z 11:9 so bili boljši Švicarji, kar lepo število gledalcev pa je videlo všečno rokometno predstavo. Torkov jutranji sicer kratkotrajni dež in popoldanski maestral sta sodelujočim na Eurofestu omogočila nekoliko boljše tekmovalne in delovne pogoje. Sicer so spričo visokih temperatur plastenke s pijačo obvezen del pribora vsake ekipe, kot tudi sodnikov, prostovoljcev.
In če je na igriščih čez dan pasje vroče, je zvečer (tekme trajajo tudi do polnoči) veliko prijetneje. Pa ne le na športnih terenih, pač pa - zlasti zvečer, tudi ob njih. Tako je bilo zelo zanimivo v torek, ko so znane osebnosti iz sveta glasbe in športa kuhale bo-biče. Najboljšega je pripravil Tu-lio Furlanič, drugi po mnenju komisije je bil Igor Misdaris, za njim pa se je uvrstila trojica Andrej Jereb - Rudi Bučar - Tonči Žlogar. Prijetno je bilo tudi sinoči, ko so se kuharji preizkusili v pripravi pedočev.
Sicer pa je tekmovalni program precej natrpan, tako da vsak dan v Izoli in Kopru odigrajo skorajda sto srečanj. Na njih k sreči ni prišlo do poškodb, potekala pa so v pravem športnem vzdušju, kot se za tovrstno prireditev tudi spodobi.
Nekoliko se je zataknilo le ob otvoritvi, ko je prišlo do serije manj in bolj opaznih nevšečnosti, od “neskončnega” kola, mimo narobe postavljenih tekmovalcev, pa vse do govora župana Igorja Kolenca, ki ga skorajda ni bilo mogoče slišati in kvazi “diplomatskega incidenta”, ko je voditeljica pred vhodom na igrišče pozabila na predstavnike Hrvaške. Kljub temu pa je tovrstna otvoritev, ki š ekako popestri sicer nekoliko bolj zaspan ponedeljek še kako dobrodošla, očitno pa zahteva nekaj več organizacijskega dela in kadra. Organizator še sporoča, da lahko fotografi še danes do 15. ure sodelujejo v foto natečaju za najboljšo fotografijo.
Jadranje
Taš Kolman vodi na EP!
Včeraj se je v italijanskem Ligna-nu začelo evropsko prvenstvo tudi za optimiste. Po dveh dneh in štirih regatah v konkurenci 158 jadralcev vodi Taš Kolman (12, 3, 1, 3, skupaj 19 točk), na 6. mestu je Martin Peternelj (32 točk), Staš Torej je na 13. mestu
z 42 točkami in Klemen Semel-bauer na 19. mestu s 53 točkami.
Med dekleti je med 106 jadralkami na drugem mestu Mara Turin (2, 3, 5, skupaj 5 točk). Lin Pletikos je zaradi ene diskvalifikacije na 80. mestu (112 točk), Tjaša Milivojevič pa z enim BED na 92. mestu (128 točk).
Branko Brčin in Tomaž Čopi tretja na EP melges 32
V italijanskem Porto Cervu se je pred dvema dnevoma končalo evropsko prvenstvo za melges 32. Na tretje mesto se je uvrstila italijanska jadrnica Torpyone, v njeni posadki pa tudi Branko Brčin in Tomaž Čopi.
Tina in Teja srebrni na EP
Včeraj se je v škotskem Largsu z regato za medalje zaključilo evropsko prvenstvo v razredu 470 - ženske. Tina Mrak in Teja Černe sta jadrali odlično in končali regato za medalje (udeleži se je samo deset najbolje uvrščenih iz finalnih serij) na tretjem mestu, kar ju je uvrstilo na skupno drugo mesto.
EP za Laserje v Hourtinu
Včeraj so naši jadrali nekoliko slabše kot včeraj. Kirn Pletikos je dosegla 33. (ki se ji briše) in 26. mesto in je trenutno na 31. mestu skupne razvrstitve.
Enej Kocjančič je s šestim in 25. mestom (ki se mu briše) trenutno na 10. mestu. Jure Medved je dosegel eno 28. in eno 24. mesto in je skupno na 47. mestu, s tem pa kot edini naš jadralec nekoliko izboljšal svojo skupno uvrstitev.
Športni ribolov
Menolaši imajo podmladek
V	nadeljo 01.07.2012 je ribiško društvo PLK iz Kopra priredilo 22. državno prvenstvo v trnkarjenju s skalne in zidane obale za kadete, mlajše mladince in ste-rejše mladince.
Z obale Semedeljske caste se je v hudi pripeki borilo za naslov državnega prvaka 20 kadetov , 4 mlajši mladinci in 6 starejših mladincev iz 5 klubov.
Doseženi rezultati v kategoriji kadetov so:
1.	mesto Jan Krajcar RD Solinar iz Strunjana
2.	mesto Maša Paladin MRK Menola
3.	mesto Tea Andrejčič MRK Menola
do 11 mesta so se uvrstili še: Janič Krampf , Aleksandar Dri-nič in Martin Paladin (vsi MRK Menola).
V	kategoriji starejših mladincec je Erik Špeh iz MRK Menole zasedel 2.mesto.
V	kategoriji mlajših mladincev ni bilo tekmovalcev iz MRK Menole.
Najtežjo ribo na tekmovanju je ulovil Aleksandar Drinič iz MRK Menole iz Izole.
3 medalje, 4 pokali in kar 4 kadeti v prvi šesterici najboljših tekmovalcev potrjujejo, da MRK Menola skrbi za podmladek.
Začeli so jadralni tečaji!
Jadralni klub Burja vabi na začetek desetdnevnih jadralnih tečajev. Vabljeni vsi, ki bi se radi spoznali s skrivnostmi tekmovalnega jadranja.
Naši obvladajo trnkarjenje!
Adrenalinski motošport je vedno bolj popularen, na žalost pa tudi vedno večje finančno breme za entuziaste, ki si želijo samo sprostiti nekaj zdravega tekmovalnega adrenalina. A ker je nastopanje na katerem od domačih Radijev bolj podobno znanstveni fantastiki, kot pa realnim željam, so se ljubitelji hitrosti osredotočili na “novejšo” panogo, minimoto. Gre za dirkanje z miniaturnimi motorji, ki pa se od “pravih” ne razlikujejo ravno veliko. Nekateri celo pravijo, da je zaradi bližine voznika z asfaltom adrenalin še toliko večji. Izolani smo imeli v tej panogi že svojega državnega prvaka, Edija Žgavca, tokrat pa smo opravili pogovor z najbolj minimotoristično družino na Obali, družina Poro-pat. Z motorji dirkajo skoraj vsi, oče Valter, sin Jan in hčerka Syu in zanimivo, njihove jeklene “ponije” izdeluje Izolan, Jože Medoš iz MEdošev pri Kortah.
Kaj pomeni dirkati z minimoto? Jan: Gre predvsem za adrenalin, kot sicer v vsakem avtomobilističnem športu. In čeprav so motorji res nekoliko manjši, moram povedati, da smo imeli na zadnji dirki v Italiji povprečno hitrost 91 km/h, kar je seveda ogromno.
Omenil si Italijo. Tam je ta šport verjetno še najbolj popularen. Kako pa je v Sloveniji?
Valter: V Sloveniji imamo seveda slovensko prvenstvo, ki je razdeljeno na tri kategorije, otroci ter odrasli z zračnimi motori in vodno hlajenimi, razdeljenimi po teži. Jan: Jaz spadam med lažje z vodno hlajenimi motorji, torej naj hitrejšo kategorijo. Lažji pa pomeni pod 92kg.
Kje pa tekmujete?
Jan: Seveda pri nas, a tudi v Se-vernoregijskem italijanskem prvenstvu. In z rezultati sem zaenkrat zelo zadovoljen, saj sem se še vsakič uvrstil na zmagovalne stopničke.
Koliko časa se že ukvarjaš s tem športom in kako to, da si se za to sploh odločil?
Jan: Dirkam že tretjo sezono, začel pa sem bolj po naključju.
Prijatelj mi je omenil minimoto, jaz pa sploh nisem vedel, za kaj gre. Me je pa vseeno toliko zanimalo, da sem opravil raziskavo na internetu in hitro me je potegnilo. Naslednji korak je bil seveda praktični preizkus motorja in od takrat dalje ne stopim več dol.
Doma ni bilo nasprotovanja?
Jan: Kje pa, ravno obratno.
Valter: Saj v bistvu tekmujemo vsi (smeh).
Če bi se kdo odločil za dirkanje z minimoto, koliko bi ga to stalo? Jan: Strošek je kar visok. Motor stane od 1.500 do 5.000 e ur, odvisno seveda od tega, kakšen motor si želimo in kaj bi radi z njim dosegli. Potem je tukaj še nakup opreme, ki pride od 500 do 600 eur, pa seveda same dirke, pnevmatike, rezervni deli... se kar nabere. A povedati moram, da če bi se kdo odločil samo za zabavo in sprostitev tekmovalnega adrenilana, oziroma za “gušt”, lahko porabi res minimalna sredstva. Drugače je seveda, če imaš ambicije. Valter: Povedal bi pa rad, da vsi mi tekmujemo na motorjih domače izdelave. Izdelal jih je namreč Jože Medoš iz Medošev pri Kortah.
Jan: Pred tem sem vozil motor italijanske izdelave in sem bil zadovoljen. A ko sem testiral Medoševega, sem ugotovil, da to je to. Je najmanj tako dober kot ostali, če že ne boljši.
Kako pa je z gledanostjo dirk? Valter: V Italiji je seveda veliko zanimanja in se na tribunah vedno zbere lepo število navdušencev, pri nas pa smo si sami svoji gledalci. Moram pa omeniti, da je morda največja težava v temu, da v celi regiji nimamo niti ene dirkalne steze. Tista v Portorožu je zaradi dotrajanosti neuporabna, v Kopru pa nima ustreznih dovoljenj, zaradi česar organiziramo dirke v Krškem. In povem naj, da je to za tamkajšnje prebivalce kar lepa tržna niša. Sicer pa imamo na obali še nekaj dirkačev, recimo Jani Medoš, Tilen Horvat pa Janez Peterlin. Minimoto je odličen način za sproščanje odvečnega adrenalina in veliko bolje je, da si mladi “dajo duška” na dirkalni stezi, kot pa po ulicah in mestnih cestah. A za to rabijo stezo.	am
Ekonomija ni ekologija
piše: Franc Kranjc
Kdo bo reševal Nemčijo?
To dokaj presenetljivo javno vprašanje je bilo javno postavljeno nemškemu finančnemu ministru Wolfgangu Schauble-ju in objavljeno v nemškem ilustriranem časopisu Bild, ki izhaja v nakladi 5,5 milijona izvodov. Zapisane so jasne številke o nemškem javnem dolgu, ki znaša trenutno okoli 2000 milijard evrov! V eni od prejšnjih številk so objavili zapis češ da Evropa evra v bistvu sploh ne potrebuje, tu in tam pa tudi, da naj bi se vrnila k ljubljeni in cenjeni marki.
»Gospod finančni minister. Kako naj to razumemo in kdo bo na koncu reševal Nemčijo, ko ne bomo več zmogli?« To se vedno bolj sprašujejo tudi njihovi preprosti državljani, ki so prepričani, da Nemčija nosi prevelika bremena Evropske unije. Nič pa o tem, da Nemčija samo v prostor EU povezave, Rusijo in Švico izvozi kar 85 % vsega blaga.
Prvič se je tudi zgodilo, da so javno objavili tudi strukturo zadolženosti Zvezne republike Nemčije, ki velja za eno največjih gospodarskih sil Evrope in beleži gospodarsko rast. Bild piše, da se je tudi prvič zgodilo, da ima Nemčija kar 2000 milijard evrov javnega dolga (okoli 80 % letnega BDP) in navaja tudi podatke kdo je povzročil te silne dolgove.
Največji dolžnik je Zveza (Bund) 1.286 milijard evrov, dolg nemških dežel (16) znaša 622,7 milijarde evrov, 300 milijard evrov terjatev imajo razne zavarovalnice, mestne in navadne občine so zadolžene za 133,1 milijarde evrov... Po podatkih Zvezne banke (Bundesbank) navedeni dejavniki samo njihovim domačim bankam dolgujejo 400 milijard evrov, ni pa podatka koliko raznih državnih obveznic Grčije in Španije so pokupile nemške komercialne banke.
Sprašujejo se tudi kaj pomeni »nemška dolžniška eksplozija«, saj mora država letos plačati 35 milijard evrov samo za obresti, dežele in občine pa 27 milijard. Ministra tudi sprašujejo ali ob vsem naštetem tudi Nemčiji grozi proračunski »zdrs« primerljiv z Grčijo? Minister za finance odgovarja, da je sedanji javni dolg države še obvladljiv, nevarno pa bi lahko postalo v primeru, če bi se Grčija in še nekatere druge članice EU (Španija, Italija,) znašle v finančnem kolapsu in ne bi bile sposobne vračati v tujini najetih dolgov in odkupiti že izdanih državnih obveznic ob njihovi zapadlosti. Pove tudi, da Nemčija v različnih oblikah pomoči (pretežno prek posojil in jamstev), zagotavlja milijardne zneske (samo za Grčijo v zadnji rundi 46 milijard), kar je postalo tudi za gospodarsko močno razvito državo zelo obremenilno.
Samo za tako imenovani Evropski reševalni oziroma jamstveni paket (Euro-Rettungsschirm - ESM) naj bi Nemčija zagotovila do 190 milijard evrov (Slovenija 28 milijonov). Nemčija trpi predvsem zaradi javnih dolgov drugih članic (samo Italija 1900 milijard evrov) in se spet sprašujejo kdo bo reševal njihovo državo, če bo ona zabredla v težave? Finančni minister je kratek: »Nihče«. To bijtome-nilo propad tudi za evro. Nastali bi nepremagljivi dolgovi. Članice evrske skupine (17) bi se vrnile nazaj k svojim nacionalnim valutam. Ali lahko to torej pomeni, da evro ni sredstvo do večje EU in da je nastal brez ekonomske utemeljitve? Nemška kanclerka Angela Merkel, rojena v Hamburgu, vzgojena v DDR, se ne da. Je proti izdaji državnih obveznic.
Evropsko unijo so tako zajele bančne, finančne in gospodarske težave ter visoki javni dolgovi (17 tisoč milijard), kar neizbežno peljejo k nujnim odločitvam; ali večja centralizacija pri odločanju, bančna in fiskalna unija (odvzem pristojnosti članicam glede določitve davkov in proračunskih prekoračitev), ustanovitev evropske vlade, jamstvenih skladov, delitev članic na ožjo skupino držav, ki so sposobne ostati v evro - povezavi ali pa nadaljevanje sedanjega stanja, ki pelje v še globljo krizo in razpad skupne valute, kar pomeni tudi razpad EU in zapiranja mej.
Obvestilo MNK Izola
UO MNK Izola sklicuje v skladu s 15. členom statuta MNK Izola izredno skupščino, v torek 10.7. 2012, ob 18.00 uri, v prostorih novega klubskega lokala NK Izola 1923 (Nikoli več).
SMEROKAZI
Četrtek - 5. julij 2012
Park Pietro Coppo - ob 20.30
Koncert skupine VclHoZIlcl
Petek - 6. julij 2012
Manziolijev trg - ob 21.00
IZOLAFOLK
Folk group Mesa Koru Ilkogretim Okulu
Ankara /TURČIJA
Folk Group “BESKID”
Bielsko Biala/ POUSKA
Cultural and Ecological Association Perea
/GRČIJA
Sobota 7. julij 2012
Manziolijev trg - ob 20.30
Proslava ob
Občinskem prazniku
nastopil bo
Pihalni orkester Izola z gosti
Nedelja - 8. julij 2012
Park Pietro Coppo - ob 10.30
Nedeljske pihalne godbe
Občinski pihalni orkester Trebnje
Sv. Maver - ob 21.00
Koncert ob 500~lCtnici
Marijinega prikazanja v Strunjanu.
Vokalna akademija Ljubljana; dirigent Maestro Stojan Kuret, Martina Burger sopran, Kaja Kapus in Urša Kržič violončelo in Mojca
Prus klavir.
Torek- 10. julij 2012
Park Pietro Coppo - ob 19.30
Otroška predstava
Produkcija mednarodne delavnice GledaliSCe Kvelb (Češka).
sobota S.julij - Ljubljanska ulica, od 10.30 do 14.00
Umetnost na cesti:
razstava skulptur ]\flCirICO ZclCTtlCO
“Mala plastika”
Rdeči križ zbira sredstva za socialno ogrožene
Rdeči križ bo tudi letos organiziral akcijo »Peljimo jih na morje«, ki bo trajala do 30.9.2012. V tem obobdobju apeliramo na vas, da darujete sredstva, kolikor je v vaši moči, z namenom, da omogočimo brezplačno letovanje otrok in starejših iz socilano ogroženih družin. Plačilo lahko izvedete na bankah in poštah preko UPN položnice, ki ste jo prijeli na dom, preko telefona 090 93 30 88 in peko SMS kjer lahko darujete 1 ali SEur.
Pridružite se akciji in darujte tudi vi!
Za vsak prispevek se vam zahvaljujemo,____________Rdeči križ Izola
INSUIA
GALERIJA • GALLERIA
Manziolijeva palača
V ponedeljek, 9.julija ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
»Che estate.. .primordiale«
- na ogled bodo dela ustvarjena na otroški delavnici.
Galerija Alga / Kristanov trg 1
letna razstava likovnega društva
TUBA iz Izole
»Dnevna soba«
Galerija Squart Koper”
WllW Iff ^ ^
MeStna knjižnica Izola razstava izolskega umetnika in
s,asbe„lkaENZA HROVATINA
Slike bodo na ogled do konca meseca junija v Času odprtosti knjižnice._
TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK od 01.07.2012 do 31.08.2012 TOREK, SREDA, PETEK	8.00 - 15.00
PONEDELJEK, ČETRTEK	8.00 - 12.00
SOBOTA	ZAPRTO
Združenje borcev za vrednote NOB
Izola
Izvršni odbor vabi vse svoje člane, njihove svojce in prijatelje na tradicionalno srečanje ob Občinskem prazniku, ki bo v nedeljo, dne 8.7.2012 ob 18. uri v Hotelu RIVIERA (gostinska šola) Izola.
Prodaja blokov za večerjo je v pisarni Združenja borcev, Plenčičeva 3 do vključno petka, dne 6.7. 2012 od 9. ure do 12. ure.
Kino Odeon
5.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
6.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
7.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
8.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
9.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
10.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Temne sence
11.7.12	19.00 Temne sence / 21.00 Izdana
12.7.12	19.00 Temne sence / 21.00 Izdana
NATEČAJ ZA NAJBOUŠO SAMOZALOŽNIŠKO KNJIGO V LETU 2011
Revija Mentor, ki deluje v okviru Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, razpisuje natečaj za najboljšo leposlovno knjigo, izdano v samozaložbi, z letnico 2011.
Natečaj je namenjen vsem avtorjem, ki so lani sami izdali pesniško zbirko ali prozo, napisano v slovenščini, in so v celoti sami plačali zanjo vse stroške ali so del stroškov za tisk dobili s pomočjo sponzorjev.
info: www.revijamentor.si in www.jskd.si.
Obletnica
Četrt stoletja izolske Insule
25 let delovanja, več kot 400 razstav ter izjemno pomembna vloga pri promociji primorskega likovnega ustvarjanja je rezultat dela izolske galerije Insula, ki je v lasti Društva likovnih umetnikov Insula, strokovnega združenja profesionalnih likovnih ustvarjalcev južne Primorske, skoraj ves čas pa jo vodi Dejan Mehmedovič.
Dejan Mehmedovič je likovni kritik in kustos galerije Insula tako-rekoč od prvega leta delovanja galerije, izpustil je le prvo, skupinsko razstavo v prostorih galerije v Smrekarjevi ulici.
-	Res je. Ni me bilo na otvoritveni razstavi, ki so jo pripravili sami člani društva in mislim, da je bil takrat najbolj aktiven slikar Aleš Sedmak, ki ima verjetno tudi največ zaslug, da smo sploh dobili in kasneje odkupili ta razstavni prostor. Vem, da so to prvo, skupinsko razstavo, odprli 10. julija 1987-tega leta ob sedmih zvečer, vendar, razen majhnega vabila nimamo nobene fotografije o tem dogodku. Takrat je bila tukaj v galeriji še gospa Gašperšičeva, v začetku naslednjega leta pa sem prišel že jaz. Naslednja razstava pa je nosila naslov risbe in tudi zato smo za to obletnico pripravili skupinsko razstavo z naslovom risbice. Preprosto zato, ker se je v teh letih v društvu zbrali toliko avtorjev, da smo morali izbrati njihove risbe manjšega formata, sicer vsi ne bi dobili prostora v galeriji.
-	Je članov društva vedno več?
-	Število članov se stalno spreminja vendar nas je v povprečju okrog 50, prihajajo pa iz celotnega območja, od Postojne do Krasa in obale. Žal so nekateri naši ustanovni in vidni člani v zadnjih letih umrli, prihajajo pa mladi in društvo je živo in aktivno, tako kot na začetku. Res pa je tudi, da je pomembno biti član takšnega društva, saj smo povezani z osrednjim društvim slovenskih likovnikov in novi predsednik, Aleš Sedmak, veliko dela na umestitvi društva v slovenski kulturniški milje. Poleg tega so naši člani imeli možnost razstavljati v naših in drugih prostorih, pripravljali smo jim samostojne in skupinske razstave, predvsem pa so se tukaj uveljavljali skoraj vsi mladi likovniki s tega območja, ki so danes zelo cenjeni ustvarjalci, kot je naprimer Joni Zakonjšek. Insula je bila in je prva priložnost mladim avtorjem, da se predstavijo širši, tudi strokovni in kritični javnosti.
-	Tukaj so začenjali ali pa razstavljali mnogi uveljavljeni likovniki.
-	Nehvaležno je izpostavljati kogarkoli, zato naj omenim že pokojne, Zvesta Apolonia, Brorisa Benčiča in Erika Lovka itd. Tukaj so razstavljali tudi Jože Tisnikar, Dušan Kirbiš, Tadej Pogačar in Lojze Logar, ki zdaj živi tukaj in sodeluje tudi na tej razstavi. Kot galerija in društvo pač sodelujemo z vsemi sorodnimi ustanovami, posebej z Obalnimi galerijami, in zato tudi izmenujemo različne razstave in umetnike.
-	Galerijski prostor ni velik...
-	Bom povedal z besedami tujih razstavljavcev, ki priznavajo, da prostor res ni velik in ni posebej primeren za velike razstave, ima pa svojo dušo in posebej s svojim atrijskim delom ima izrazit mediteranski čar. Pa tudi sama postavitev v prostoru je dovolj zanimiva, tako da nas pohvalijo tudi nekateri razstavljal-ci, ki so vajeni bistveno drugačnih razstavnih galerij.
-	Razstavljate tudi drugod.
-	Naše društvo in galerija seže širše od obale, res pa je, da redno organiziramo razstave v vseh treh obalnih občinah. V koprski občini, ki nas v manjši meri tudi sofinancira, smo dolga leta skrbeli za razstave v Pretorski palači, zadnja leta pa se tam malo več selimo, tako kot v Piranu, kjer tudi nimamo stalnega prostora. Sicer pa delujemo po principu recipročnosti in tako delamo tudi s furlanskim društvom Centra Friu-lano Arti Plastiche, ki pripravljajo razstave naših avtorjev, mi pa gostimo njihove.
-	So naši razstavljalci zanimivi za tuje občinstvo?
-	Lahko se pohvalimo, da so razstave zelo dobro obiskane in številka tisoč obiskovalcev razstave kakšnega našega likovnika ni nič posebnega. Na ta način pomagamo vzpostaviti direkten odnos kupcev in avtorjev.
-	Ob 25 letnici boste pripravili tudi razstave v ateljejih nekaterih članov.
-	Ena naših specifik je, da imamo člane, ki imajo soje delovne ateljeje v mestu in večina se je vključila v to “mrežo” malih razstavnih prostorov. V Izoli so trije, od Mire Ličen do Marka Zelenka in Katje Smerdu ter Parida Di Stefana. Tudi na ta način dokazujemo, da smo pomemben del tega mesta.
Povedati moramo, da izolska občina to priznava in ceni, saj je edina od občin ohranila stopnjo financiranja delovanja društva in galerije, medtem ko smo drugod izgubili tudi po 20 odstotkov sredstev. V tem pogledu jih moramo res pohvaliti.
-	Nimate nobenih investicijskih idej v zvezi z galerijo?
-	Morda smo jih imeli do Jazbinš-
kovega zakona, od takrat naprej pa imamo kar imamo in s tem smo zadovoljni. Morda bi lahko prostor tehnično bolje opreili z lučmi a za to trenutno ni denarja, saj komaj sestavimo za program in za enega pogodbeno zaposlenega, tako da je galerija odprta praktično vsak dan in na voljo domačim in tujim ljubiteljem umetnosti.	d.m.
Obletnica je preložena
Tik pred zaključkom redakcije smo izvdeli, da je naš sogovornik zaradi zdravstvenih težav moral na operacijo v izolsko bolnišnico. Zato bodo vse prireditve verjetno pomaknjene v zadnji teden julija.
Marko kipe na ogled postavi
Marko Zelenko je kipar mlajše generacije, eden tistih mlajših, šolanih likovnikov, ki so zadnje čase postali del našega mesta, saj ima atelje v Ljubljanski ulici, nasproti starih mačkov, Marjana Motoha in Milana Obrado-viča Karpa ter ob vrstnikih, Katji Smerdu in Parideju Di Stefanu.
Leta 1982 rojeni Zelenko se je klesanja začel učiti pod mentorstvom Aleša Pirnata v kiparskem ateljeju Janeza Pirnata na Siparju na Hrvaškem. Leta 2004 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Gre za mladega, a perspektivnega kiparja, ki ustvarja skoraj izključno v kamnu. V njegovih delih prevladuje figuralika, nekatere večje skulpture so abstraktne, prisotno je eksperimentiranje, ki zaznamuje
MARKO ZELENKO
MALA PLASTIKA'
Ljubljanska ulica, Izola sobota, 7. 7. 2012 ob 10:30h Vljudno vabljeni!
začetek ustvarjalne poti, je pred dvema letoma, ko je razstavljal v galeriji Insula, zapisal Dejan Mehmedovič. Danes je Marko Zelenko izoblikovan kipar, ki ima jasno zarisano ustvarjalno pot, nekje med figuro in vesoljem, tam, kjer se dogajajo najlepše stvari. Marko Zelenko je imel že nekaj odmevnih samostojnih razstav, sodeloval je na več skupinskih razstavah, projektih in simpozijih v Sloveniji in tujini, v soboto, 7. julija ob 10.30 pa se bo, v sklopu ciklusa Umetnost na cesti, predstavil v ulici, kjer tudi ustvarja. Obeta se lepo, kamnito, sobotno dopoldne.
Bilo je
Od polk in valčkov do sevdaha
Mnogo slovenskih kulturnih društev, ki delujejo izven meja Slovenije, je tudi obeležilo Dan slovenske državnosti. Eno izmed takih društev je Slovenska skupnost Tuzla, ki deluje v Bosni in Hercegovini.
Zadnji dan v mesecu juniju so organizirali Slavnostno akademijo v počastitev slovenskega državnega praznika. Pripravili so kulturni program, kjer je slovenska pesem imela ključno vlogo.
Nastopila je domača pevska skupina “Slovenčice", ki deluje v sklopu Slovenske skupnosti Tuzla. Že drugič pa so na proslavo povabili tudi Marjetko Popovski, ki se je vabilu odzvala in skupaj s svojo skupino Cvet v laseh obiskala slovenske rojake v Tuzli in zapela v kulturnem programu.
Vsaka skupina je pripravila nekaj slovenskih domoljubnih in ljudskih pesmi, nastopili pa sta tudi s skupnim programom. Po večerji je sledil družabni del večera, kjer se je izmenjavala polka, valček, kolo, stare sevdalinke in seveda prepevanje pesmi obeh narodov. Slovenska skupnost Tuzla je prejela in se tudi zahvalila za pisne pozdrave in čestitke ob prazniku, ki jih je skupaj s knjižnim darilom poslal izolski župan Igor Kolenc. Prejeli pa so tudi grafiko prešer-nove Zdravljice, ki jo je poklonil Marjan Motoh. Pevke pa so si izmenjale darili v spomin na prijeten skupen večer.
KISD Kulturni večeri ‘12
Klub izolskih študentov in dijakov (KIŠD) tudi v letošnjih vročih poletnih četrtkovih večerih ponovno glasbeno ter kulturno obarval park Pietro Coppo. Ljubitelji kvalitetne glasbe bodo tako zagotovo prišli na svoj račun. Paviljon parka Pietro Coppo bo vsak drugi četrtek julija in avgusta gostil različne glasbene skupine, ki jih zaznamujejo različne glasbene zvrsti, od jazza, funka, fusiona itd. Slišali bomo znane in manj znane skupine z glasbeniki, ki med svoje izkušnje lahko zapišejo sodelovanja z velikimi imeni slovenske in tuje glasbene scene. Koncerti se pričnejo ob 20.30, namenjeni so prav vsem in so brezplačni.
Četrtek 5.7.2012 - YA HOZNA - The mušic of Frank Zappa-Četrtek 19.7.2012 - MATEJ KUŽELJ STANDARDS TRIO Četrtek 2.8.2012 - Denis Beganovič “KIKI”&Marko Čepak “MAKI” Duo Četrtek 16.8.2012 ob 20:30 - ŽIGA MURKO GROUP
Četrtek 30.8.2012 ob 20:30 - MO-
MENTO CIGANO
Preden pa so pevke Cvet v laseh odpotovale v Tuzlo, so navsezgodaj zjutraj s pesmijo pozdravile in pospremile vsakoletne pohodnike Ankaran - Triglav iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Njihov predsednik Janez Pajer pa je za dolgoletno sodelovanje Marjetki in pevkam izročil Spominsko plaketo in priznanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ob tem pa so si obljubili še nadaljnje dobro sodelovanje.
MP
Pisatelj Boris Pahor je tudi letos prispeval za počitnice na morju
Rdeči križ tudi letos organizira akcijo »Peljimo jih na morje«, ki bo trajala do 30.9.2012. V tem obobdobju apelirajo na občane, da darujete sredstva, kolikor je v vaši moči, z namenom, da omogočimo brezplačno letovanje otrok in starejših iz socilano ogroženih družin. Tudi letos je pisatelj Boris Pahor iz Trsta v spomin na pokojno ženo Radoslavo Premrl poklonil izolskemu Rdečemu križu denar (400 EUR), s katerim želi pomagati pri izvedbi akcije »Peljimo jih na morje!«. Gre za pomoč otrokom, ki nimajo možnosti, da bi šli na počitnice.
Izolski Rdeči križ se mu od srca zahvaljuje za donacijo.
Plačilo lahko izvedete na bankah in poštah preko UPN položnice, ki ste jo prijeli na dom, preko telefona 090 93 30 88 in preko SMS kjer lahko darujete 1 ali 5 Eur.
Pridružite se akciji in darujte tudi vi!	Rdeči križ Izola
Nastop Obalnega komornega orkestra na trgu Manzioli je bil lepo doživetje za vse, ki imajo radi bolj sproščeno, poletno orkestralno glasbo. Za tak program in vzdušje je odlično poskrbel dirigent Patrik Greblo, ki je za ta nastop povabil tudi tri soliste, k prepevanju pa je spravil tudi, sicer bolj zadržano občinstvo, ki je godbenike z veseljem priklicalo nazaj na oder za dodatne pesmi.
V parku in na svetilniku bo brezžični internet brezplačen
Branje elektronskih sporočil, surfanje po portalih, branje novičk, dostop do pomembnih informacij, klepetanje s prijatelji... vse to bo že od sredine julija dalje brezplačno mogoče tudi na Obali.
Slovenska obala bo že to poletje dobila brezplačno brezžično internetno povezavo, ki bo občanom in turistom omogočala brezplačno surfanje tudi izven doma. S tem korakom bo Obala prehitela prestolnico in postala vzorčen primer dobre prakse. Za razliko od WiFi omrežja v Ljubljani, kjer bodo uporabniki lahko dostopali do vsebin le eno uro na dan in le do spletnih strani, ki so v upravljanju mestne občine, brskanje po spletu na Obali ne bo časovno omejeno, prav tako bodo uporabniki imeli dostop do prav vseh internetnih strani, tudi do socialnih omrežij, kot sta Facebook in Tivitter. Izgradnja omrežja bo financirana s strani podjetja Avision d. o. o. iz Portoroža, in sicer pod blagovno znamko Alternet.Svoje prve brezplačne WiFi točke bodo vklopili v prvi polovici julija, v začetku pa bo brezplačni dostop omogočen na frekventnejših lokacijah vseh treh obalnih občin - Piran, Izola in Koper. V Piranu bodo uporabniki lahko brezplačno surfali med Punto in mandračem, od Grand Hotela Bernardin do Jadralnega kluba Pirat ter na portoroški centralni plaži. Brezplačni internet bo na voljo tudi v Kopru, v okolici nakupovalnega centra Supernova in potniškega terminala, kasneje pa tudi v okolici koprske tržnice, seveda pa tudi v Izoli, in sicer v osrednjem delu mesta, v parku Pietro Coppo, kasneje pa še na izolski plaži pri svetilniku.
Zabava po izolsko
Izolske Melodije morja in sonca
Sobotni, 32. festival Melodije morja in sonca bo v precejšnji meri izolski. Na finalnem večeru bo sodelovalo vsaj pet izolskih avtorjev in lepo število izvajalcev, od solista Rudija in Enza do plesalk KUD Erato. Festival je spet dobil mediteranski prizvok.
Festival Melodije morja in sonca je v svoji dolgi zgodovini doživel že marsikaj; tudi padce in ponovne vzpone. V (že) davnih sedemdesetih letih se je festival začel na Tartinijevem trgu v Piranu, se preselil v Portorož, nato za kratko obdobje v Koper in končno spet v Portorož, kjer je tudi ostal, vse do danes.
Umetniški vodja letošnjega festivala Slavko Ivančič in vsi, ki festival oblikujejo in pripravljajo, so se odločili za svežino in radost s pridihom mediteranskega melosa. K sodelovanju so prav zato povabili 7 avtorjev, ki so posebej za festival pripravili skladbe in jih bodo izvedli Danilo Kocjančič & Friends, Nuša Derenda, Eva Boto, Rudi Bučar & Istrabend, Vlado Pilja, Saša Len-dero in Irena Vrčkovnik. Drugih 7 skladb oziroma izvajalcev je izborna komisija v sestavi Mojca Menart, Slavko Ivančič, Ivo Umek, Lada Tancer in Lean Klemenc izbrala med prijavami na javni razpis za sodelovanje na festivalu. To so Jerica Haber, Kr' en brass band & Tulio, Mambo Kings, Matjaž Jelen, Tvoj glas, Polona Furlan in Enzo Hrovatin.
Poseben šarm bo festivalu vdihnil show program, ki ga bodo sooblikovali Oto Pestner, Alenka Godec, 6pack Čukur, Klapa Solinar in Lea Sirk ter plesna skupina Maestro. K sproščenemu in prijetnemu vzdušju bodo zagotovo prispevali tudi voditelji Lorella Flego in Boštjan Romih ter Katja Pišot.
Kot rečeno je med sodelujočimi kar lepo število izolskih ustvarjalcev in izvajalcev, ki obljubljajo, da na festivalu ne bodo ostali neopaženi.
Rudi Bučar & Istrabend se bodo predstavili s pesmijo Slon. Kot so zapisali v predstavitvi Rudija spremlja glasba že iz rane mladosti. V poznem osnovnošolskem obdobju je s prijateljem Gabrom Radojevičem ustanovil band Spirits in izdal ploščo z naslovom 'Zemljin krik'. Druženje z vsestranski umetnikom Lucianom Klevo ga popelje tudi v folk vode. Nastaneta plošči 'Kapot' in nekoliko bolj eksperimentalna 'Kambiament'.
Sledilo je povabilo RTV Slovenija in pridružil se je projektu Eurosong '07 v Helsinkih kot spremljevalni vokal Alenke Gotar. Z izbrano ekipo slovenskih folk izvajalcev 'So-unds of Slovenia' je nastopil tudi v Bruslju na prireditvi 'Konec predsedovanja EU'. V uspešnem letu 2009 je nastopil na Emi v duetu z Alyo, na Slovenski popevki prejel nagrado žirije kot avtor zmagovalne pesmi (izvajalka Anika Horvat), ustanovil zasedbo Rudi & The Cool Vibes, s katero je posnel nekaj uspešnic, med ostalimi aktualni zasedbami kot so Rudi in Istrabend nastopa še
danes. Lansko leto je prejel veliko nagrado strokovne žirije za najboljšo skladbo v celoti na SLOVENSKI POPEVKI 2011. Na 32. Festivalu Melodije morja in sonca se bodo kot drugi predstavili s skladbo Slon, za katero je Rudi napisal glasbo in besedilo.
Tulio Furlanič je legenda. Še sam se je sprijaznil s tem dejstvom, ki je posledica njegove dolgoletne glasbene kariere, ki sega od časov beat glasbe, ko je bobnal in pel pri legendarnih Kameleonih in nato tudi pri izolskih Faraonih, do dvajsetletnega »tezgarjenja« po klubih v Evropi, ponovnega povratka med mladostne glasbene soborce pri skupini Halo, potem spet solistična kariera, nastopi na festivalih, lastna radijska oddaja na Radiu Koper, vmes spet igranje po klubih in lokalih, nastopanje s super skupino Primorske legende, pa dva albuma, od tega eden z avtorsko glasbo in še veliko tega bi se našlo kar iz človeka naredi legendo. Tudi z godbo na pihala je že nastopal in snemal, ampak izkušnja z Brass bandom je bila tudi zanj nekaj novega, tako kot mlada pevka Tina Hrabar, ki bo zapela z njim, za plesno koreografijo pa so poskrbele plesalke KUD Erato iz Izole. Nenavadna, nefestivalska pesem, nenavadna zasedba in nenavadna izvedba ter zabavna scenska postavitev so aduti Tulia in ekipe, ter pesmi, ki so jo v to obliko zgnetli: Izolana Dean Semolič in Drago Mislej Mef ter An-drea F. Predstavili se bodo kot tretji s skladbo Najboljša pesem.
Enza Hrvatina ni treba predstavljati. Je dolgoletni član in pevec skupine Faraoni ter avtor številnih zimzelenih uspešnic: Tu je moj dom, Martina, Ne bom pozabil na stare čase, E tristamente (zmagovalka MMS 92), Mi ljudje smo kot morje (zmagovalka MMS 97), Imej me vedno s seboj, Solinar,... Nedavno je izdal svoj prvi samostojni kantavtorski prvenec, album z naslovom Volaria dismentegarte, kar v izolskem dialektu pripadnikov italijanske skupnosti pomeni Rad bi te pozabil. Na 32. Festivalu Melodije morja in sonca se bo predstavil sedmi s skladbo Nostalgico ritmo.
Gaber Radojevič je še en Izo-lan, ki sodeluje kot avtor na letošnjem festivalu Melodij morja in sonca. Tokrat je prispeval skladbo Dvigni mi krila, ki jo bo zapela Eva Boto. Zanimivo je, da je Eva večkrat nastopila na festivalu za mlade FENS, kjer je bila enkrat tretja, enkrat druga, dvakrat je osvojila 1. mesto. Na 32. Festivalu Melodije morja in sonca se bo predstavila peta s skladbo Dvigni mi krila.
Barčica je plavala za Barčico
Društvo Barčica, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Koper (CSD), se srečuje s povsem enakimi težavami kot ostala društva, ki skrbijo za ljudi z motnjami v duševnem razvoju pa tudi vsa ostala društva. Najbolj jim primanjkuje denarja za nujne investicije, med katere sodi tudi nakup novega kombija, saj sedanji bolj spominja na kakšen kombi iz hipijevskih časov kot na resno prevozno sredstvo. Tudi zato so pripravili športno informativno prireditev Plavam za Barčico, na katero so povabili nekaj znanih plavalcev in drugih javnih oseb, ki so se pridružili sedmim njihovim varovancem na
maratonskem plavanju od Izole do Kopra. Med plavalskimi zvezdami so bili tudi: Matjaž Markič, ultramaratonec v daljinskem plavanju Jože Tanko, brata Pogačnik pa tudi Izolani, pisatelj Vanja Pegan, Tomo Dadič, Boris Svagelj in Mef. Barčica sicer združuje odrasle osebe s težavami v duševnem razvoju.
Je edinstven projekt v Sloveniji, ki ga v veliki večini finančno podpira Mestna občina Koper, ki je za včerajšnjo prireditev dodala še 700 Eurov za nakup kombija, ki ga zelo potrebujejo. Sicer pa varovance in osebje Barčice poznamo tudi Izolani, saj skrbijo za čistočo nekaterih javnih površin v Izoli.
"Še bolj kot zbiranje denarja pa je pomembno, da so se naši člani odločili za takšen podvig", je povedal Tomo Dadič, "saj večina med njimi še nikoli ni preplavala takšne razdalje".

Zanimivosti
Tartini in Tito sta bila odlična sabljača
V zgodovini teh naših krajev smo imeli vsega tri res izjemne sabljače. Penka, ki je bil udeleženec olimpijskih iger, Josipa Broza, ki je zmagal na vsearmijskem prvenstvu in Tartinija, ki je bil znan-ztvenik te športne panoge. Pred letom dni smo v Izoli spet dobili sabljaški klub.
Reaktor
Zgodbo o nastanku Sabljaškega kluba Izola poznamo iz prve roke od samega začetka, ko je Antonije Hajdin, sicer Akademski glasbenik - violončelist in profesor violončela na Umetniški gimnaziji Koper ter na Glasbeni šoli Koper (podružnici Izola in Piran), prišel na uredništvo z vprašanjem ali mu lahko pomagamo najti prostor, kjer bi vadil sabljanje. Sledili so telefonski klici, dogovarjanja, prepričevanja in danes Sabljaški klub Izola zaključuje prvo sezono delovanja.
-	Klub smo uradno ustanovili 24. avgusta 2011, tako da končujemo prvo sezono, zadnji trening do počitnic pa smo imeli prejšnji teden. Ko smo ustanavljali klub si nisem mislil, da bo tako dober odziv že prvo leto. Začeli smo bolj ljubiteljsko v obliki druženja in računal sem, da bomo imeli v društvu tja do štiri člane, zdaj pa nas je že sedem, skupaj z mano, ki delam kot trener. Glede na to, da smo komaj začeli seveda ne stremimo k tekmovalnim rezultatom ampak moramo najprej pridobiti potrebna znanja, potem pa bomo gotovo nastopili tudi na tekmovanjih, vendar to ni temeljni cilj našega društva.
-	Sabljanje ima podobo športa iz prejšnjega stoletja, čeprav ni tako.
-	Res je bil to šport prejšnjih časov, seveda pa se je zelo razvil in je ševed-no eden pomembnejših olimpijskih športov. Na našem prostoru sicer ni bi posebej množičen in kvaliteten, morda z izjemo treh zanimivih oseb, ki so povezane s tem športom. Prvi je Rudolf Cvetko, ki je kot prvi Slovenec osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Dve leti kasneje je srebrno medaljo na vsearmijskem tekmovanju avstroogrske vojske v Budimpešti osvojil častnik Josip Broz, ki smo ga pozneje poznali kot Tita.
Se pred tem pa smo bližje nam imeli Giusepeja Tartinija, ki se je sabljanja učil v Padovi in je najprej želel postati trener sabljanja. To je seveda razumljivo, saj drža meča in drža violinskega loka izhajata iz istega principa in tako kot je Tartini razvil svojo šolo violinskega loka n loko-vanja ter pisal traktate o tem, je tudi kot mečevalec ravnal po istih principih, posebej pri kontroli špice meča. Skratka, Tartini je bil velik glasbenik a tudi velik mojster mečevanja.
-	V novejšem obdobju nismo imeli posebej velikih sabljačev?
-	Dejtvo je, da je veliko tistih, ki so bili mojstri tega športa bilo v vojski in so v obeh svetovnih vojnah mnogi izgubili življenje.
Potem ko je sabljanje izginilo iz vojske in ostalo le še na umrtniških akademijah in na tekmovališčih se je vse zožilo na individualno delo, čeprav imamo tudi ekipna sabljaška tekmovanja.
-	Kje si se ti spoznal s sabljanjem?
-	Od malega sem se ukvarjal z borilnimi veščinami, predvsem zaradi ohranjanja lastne telesne aktivnosti. Ko sem izvedel, da v Kopru obstaja sabljaški klub sem se pridružil in začel redno trenirati v prijateljskem klubu Gladio iz Kopra, nato pa še v tržaškem klubu Societa’ ginnastica Triestina, kjer dobim še dodatna znanja, ki jih potrebujem predvsem zato, da jih lahko prenašam mladim članom našega društva.
-	Trenirate v cerkvici v Gregorčičevi ulici.
-	Meni se zdi prostor izjemen, edini problem je morda pozimi, ko je hladno, a se da vzdržati. Drugače pa sem zelo hvaležen Centru za kulturo šport in prireditve, kje so nas razumeli in nas podpirali, tako da v veliki meri obstajamo prav zaradi njihove pomoči.
-	Kako je s sabljaško opremo. Je zelo draga?
-	Moram povedati, da v zvezi z našim športom obstajata dva mita. Prvi je ta, da je to nevaren šport. Moram povedati, da sabljanje po varnosti sodi med najbolj varne športe nasploh, saj je oprema takšna, da je praktično neprebojna, saj je kombinacija kevlarja in jekla. Dugi mit pa je cena opreme, saj sabljanje ni nič dražji šport od kateregakoli drugega.
V klubu imamo plastično opremo, ki jo izposojamo članom in jo uporabljajo začetniki nekaj mesecev, da obvladajo osnove sabljanja, potem pa vsak član kupi svojo opremo in orožje. Vendar ta strošek ni nič večji od stroškov tistega, ki se odloči za nogomet ali namizni tenis.
-	Koliko ste se naučili v tem letu?
-	Moram priznati, da imam kar malo treme, ko grem z nekaterimi v borbo. Sicer pa je moj cilj dosežen, saj vsi dobro napredujejo, posebej perspektivna pa so dekleta od katerih lahko v bodoče pričakujemo obetavne rezultate. Verjamem, da bodo vsi ti mladi ostali naši člani tudi v prihodnje, idealno pa bi bilo, če bi vsako leto dobili od4-6 novih članov. Več ne zmoremo, saj je prostor, tako kot moj prosti čas, omejen. Zdaj treniramo tri ure tedensko a bomo skušali imeti štiri ure tedensko, vsako sredo od 18.00 do 20.00 in ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure.
Za več informacije vpišite v iskalnik Sabljaški klub Izola.
Odgovor na članek v Mandraču z dne 28.06.2012, št. 965 (invalidi se srečno vrnili iz Medugorja) Spoštovana Alenka, res je, da si me po telefonu dne 18.05.2012 klicala in izrazila željo, da bi rada šla na tridnevni izlet v Medugorje. Objasnil sem ti, da je to zelo naporen izlet za paraplegike na vozičku, ter da jaz ti ne morem zagotoviti spremstvo dveh ljudi. Kljub temu si ti še vedno vztrajala, češ Dl mi mora zagotoviti spremstvo. Dne 31.05.2012 sem to poročal na izvršnem odboru. Vsi člani odbora so bili istega mnenja, da ti ne bi mogla prenesti naporov izleta.
Dne 01. 06. 2012 sva bila z predsednico socialne komisije ga. Mileno Kukrika pri tebi na obisku, predvsem zaradi tega izleta. Toda ti niti z besedo nisi omenila Medugorja, jezila si se na občino glede parkirišča in na vse okrog sebe. Domneval sem, da si spoznala, da je izlet za tebe malo prenaporen. Moram ti potrditi, da sem sam bil na tem izletu in je resnično bilo naporno.
V marcu mesecu, sem ti obljubil hišico primerno za paraplegike na vozičku v Čatežu. Dne 18.06.2012 si bila na petdnevnem okrevanju v že omenjenem apartmaju primernem zate. Povedati pa ti še moram, da na društvu invalidov Izola imamo prijavljenih preko petdeset težjih invalidov in ne tri kot ti omenjaš.
Dl Izola ima predvidena dva izleta namenjena težjim invalidom na leto. Prvi izlet z ogledom muzeja v Divači, cerkve in nove veternice v Dolenji vasi, smo imeli 14.04.2012. Drugi izlet je bil predviden 28.06.2012 z ogledom Lipice. Ker pa je te dni prehuda vročina smo na željo težjih invalidov prestavili izlet na prve dni oktobra.
Spoštovana ga. Alenka, sama si mi po telefonu rekla, da so vsi dvignili roke od tebe, da edino Dl ima še posluh do tebe, toda taki članki v časopisu tega ne potrjujejo.
Predsednik Dl: Franc Poropat
S kontejnerji za smeti so sami križi in težave. Nove zelene pregrade jih sicer lepo skrijejo a kaj, ko teh dveh kontejnerjev ni mogoče spraviti za ogrado. V spodnjem primeru pa so organizatorji našli zelo nenavadno mesto za plakatiranje. Kaj pa, če kontejner odpeljejo na smetišče?

OSTALI ODPADKI
RIFIUTI GENERICI
...
■■■■■■■■
Predzadnja
KRIMINALIJE
Na plaži je pozornost nujna
Neznanec je na plaži izkoristil nepazljivost tujih državljanov, ki. sta bila v morju in v tem času izvršil tatvino rdečega nahrbtnika, v katerem sta imela osebne dokumente, mobilni telefon Nokia in žensko zapestno uro Swatch. Oškodovana sta bila za 400 eurov in je bila podana kazenska ovadba.
Slabo ponarejena tablica Policisti so zaustavili 36-letnega voznika motornega kolesa, ki je imel na motorju nameščeno reg. tablico, za katero so posumili, da je ponarejena. Pri ogledu reg. tablice je bilo dejansko potrjeno, da ponaredek. Reg. tablica mu je bila zasežena. Voznik je bil zaslišan na policijski postaji, ter bo zoper njega podana kazenska ovadba zaradi Ponarejanja listin.
Posadil je kovino
Lastnik parcele v Livadah je prijavil, da mu je neznanec ukradel cca. 100 kg odpadnih kovin v vrednosti 1000 eurov. Oškodovanec je nekaj dni kasneje našel ukradene predmete na odpadu v Kopru, kjer so policisti le-te zasegli in mu vrnili. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil in bodo po izsleditvi storilca, zoper njega podali kazensko ovadbo. Usodna nesreča Policisti so prejeli obvestilo, da se 71-letni moški v stanovanju ne odziva na klice in obstaja verjetnost, da je v stanovanju padel. Policisti so pri vstopu v notranjost našli moškega, ki ni kazala znakov življenja. Zdravnik je na kraju lahko samo potrdil smrt. Policisti so opravili ogled kraja in ugotovili, da je tuja krivda izključena. Sledi poročilo okrožnemu državnemu tožilstvu.
Kar je preveč, je pač preveč
Policisti so bili tekom tedna večkrat obveščeni, da 26-letni invalid, z invalidskim vozičkom povzroča težave, nadleguje ljudi, na plaži prevrača koše, se zaletava v mize in grozi gostom. V več primerih je bila dejansko ugotovljena kršitev javnega reda in miru in so policisti kršitelja oglobili.
Zaradi ponavljajočih kršitev so policisti ob intervenciji obveščali zdravniško službo in ga je zdravnik na kraju pregledal in odredil prisilno hospitalizacijo v psihijatrični bolnišnici, kamor je bil tudi odpeljan.
Naredil je vsaj za jurija škode
Policisti so intervenirali na klic občanke, da njen partner razbija po stanovanju. Tudi ob prihodu policistov je 29-letnik nadaljeval s kršitvijo in se nespodobno vedel do njih. Izrečena mu je bila globa v višini 1000 eurov. Policisti so osebo po končanem postopku privedli v uklonilni zapor, ker so ugotovili, da je bila za njega zaradi neplačanih kazni odrejena privedba.
Vročina slabo vpliva na vročekrvneže
Policisti so tekom tedna opravili več intervencij ob kršitvah javnega reda in miru, nastale zaradi prepirov, fizičnega obračunavanja, in motenje s hrupom v nočnem času. V šestih primerih je bila kršitev dejansko tudi ugotovljena in so bili kršitelji denarno kaznovani.
Vozišče je zavilo v avtomobil
Policisti so obravnavali prometno nesrečo, kjer je 25-letna voznica osebnega avtomobila zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča trčila v obcestno drevo in ograjo. Voznica in sopotnica pri tem niso bile poškodovane. Zoper voznico je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.76 mg/l. Odvzeto ji je bilo vozn. dovoljenje in podan Obdolžilni predlog na sodišče za prekrške.
Če nimaš izpita, ti ga ne morejo vzeti
Policisti so ukrepali še v treh primerih, kjer je voznikom alkotest pokazal med 0.38 in 0.79 mg/l. Odvzeta so jim bila vozniška dovoljenja in v dveh primerih tudi zasežena vozila, ker sta vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Zoper kršitelje je bil izdan plačilni nalog oz. Obdolžilni predlogi na sodišče.
Naš skriti sodelavec je za tokratno rubriko fotografiral izpuste v izolski marini. Zanima ga ali marina skrbi za to, da umazana voda ob pranju bark ne odteka v naše morje. Sam se v to ni mogel prepričati.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Podani dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel.: 041 838 160
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
NAJAMEMO
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
ODDAMO
-Čez poletje ali po dogovoru, oddamo garsonjero s svojim vhodom in vsemi priključki (tv, internet) Tel. 031 486 260
Delo
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Nalive english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall@ gmail.com
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
Vozila in plovila
-	Ugodno prodam Renault Twingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
-	Ugodno prodam otroško sobo s pogradom in d verni manjšimi omarami Tel: 05 641 7696
-	Ugodno prodam pomivalni stroj in hladilnik z zmrzovalno skrinjo Tel: 05 641 4448
-	Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191
•Stanovanje v Ljubljani - Kodeljevo, v 1. nadstropju stanovanjske hiše, veliko 68m2, obnovljeno, takoj prodam ali zamenjani za enosobno v bloku v Ljubljani ali Izoli in doplačilo. Vsi priključki, možna uporaba vrta, lahko tudi odkup garaže. ZK urejeno. Tel 040 278 353
• Stanovanjsko hišo 10 x!3 m, zgrajeno 1980, na parceli veliki 480m2, nova streha, nova okna, v mansardi 2 stanovanji, v visokem pritličju 2 stanovanji, polklet, lahko je vse opremljeno ali brez opreme. Ograjena parcela, prodam ali zamenjam za 2 manjši stanovanji v bloku z doplačilom. Lokacija hiše Prevoje pri Lukovici ( 20 km iz ljubljane- smer Štajerska) Tel 040 278 353
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
100 let tete Eme
Tako je pisalo preteklo soboto na vhodu pred Bortlovo hišo v Mavhinjah pri Devinu, to je v vasi Zamejskih Slovencev, nedaleč od Doberdoba, kjer je bila v prvi svetovni vojni soška fronta in je kri tekla v potokih, ljudi pa so razselili. V kraju, ki je ob mednarodni železnici, ki veže Srednjo Evropo z Južno, in je zaradi tega, med drugo vojno pogostoma letela v zrak, zato so bile Mavhinje požgane, ljudje ponovno razseljeni ali v taboriščh. Kaj vse je doživela pa teta Ema?
Prav je , da jo nazivajo teta, saj so si vsi, v podobnih skupnostih, v žlahti. Teta Ema je bila rojena 30. junija leta 1912, bila je šivilja, ki je včasih pri svoji teti in botri Viktorji v Dolu pod Repentabrom, opravila vsa velika šivanja in tudi popazila na njene vnuke. Ker se ni poročila, je ostala z bratom pri hiši kot “tetka”, in nato z vnuki, posebno z Normo, ki ob pomoči socialne delavke, skrbi zanjo. Tako je bilo nekoč, tako je danes, kjer spoštujejo rodovne dolžnosti. Tej veliki dolžnosti se je v soboto poklonil celo župan in tudi vaška godba, ki je teti igrala njej priljubljene pesmi. V nedeljo pa so se zbrali vsi bližnji in daljni sorodniki, razkropljeni po svetu, posebno po bivši Jugoslaviji, kamor jih je mnogo med vojnama iz rodu emigriralo in tudi doživljalo grenke travme. Prišli so tudi sorodniki od Bojanove zlate maše, ki se je istočasno odvijala v Dutovljah. Tako so vsi ti izpolnili tetino željo in človeško dolžnost: ji izrekli zahvalo za visoko starost in za nauke ter humor, ki ga zna velikodušno deliti. Izrekli so zahvalo za njeno dolgo življenje in pozdravili razvaline, ki ob hiši še stojijo, v spomin na čase, ko se je odločala usoda tega prostora.	Nada Morato
Eurofest je tudi letos Eurofejst
..FOALEJ...V5AK bAN r^EJb d ^0bL7IY09TI VISOKIH TEMrERATUK.. 0 ^0i>L7IY0>Ti FREVEl OZONA._
A VLADO TUDI 0MEN7AJ0 }...
V tej številki Mandrača predstavljamo eno najmlajših izolskih športnih društev - Sabljaški klub Izola. Vodi ga priznan glasbenik in profesor glasbe, Antonije Hajdin, že prvo leto delovanja pa v klubu deluje šest mladih tekmovalcev, ki so si že pridobili precej sabljaškega znanja. Sabljanje je varen in ne preveč drag šport, zato Antonije in njegovi sotekmovalci vabijo mlade, da se jim v začetku jeseni pridružijo, saj bodo lahko tudi sami že pokazali, kako je treba prijeti za meč.
R’nR blato je najbolj zdravo
BAKAN ROCK GANG, rockn roli skupina iz Kopra, ki jo vodi nekdanji Izolan Stane (sedaj Stanley) Bakan in je zastopala primorske barve na letošnjem rock festivalu ROCK OTOČEC 2012, se je po odlični predstavitvi in navdušeni publiki, odpravila naravnost na tradicionalno blatno kopanje.
Na fotografiji z desne proti levi - ALEX ŠTREKEU, MITJA STROPNIK, STANLEV BAKAN in navdušenec banda - AVDO