Med obiskom v Ljubljani so predsednika Naserja pozdravili tudi predstavniki arabskih študentov, ki študirajo pri nas. (Fotografiji: Joco Žjiidaršič) Najboljše želje, tovariš Tito SPET JE POMLAD, MAJ. MAJ, KI NAM JE PRINESEL VSE, CESAR DOLGA LETA NISMO IMELI. SVOBODO, ZMAGO LJUDI NAD TEMO VCERAJŠNJE NOCl, IN TEBE, NAS MARŠAL! DRAGI TOVARIS TITO! TOKRAT SI PRIŠEL MED NAS, V NAŠE MESTO, PRAV V CASU, KO SMO SE VEDRIH, NASMEJANIH LIC, HITRIH KORAKOV ODPRAVILI K TEBI, DA TI CESTITAMO OB TVOJEM PRAZNIKU. OB TVOJEM PRAZNIKU, KI SI GA NESEBlCNO PODARIL NAM, MLADINI NOVE, SOCIALISTICNE JUGOSLAVIJE. PODARIL ST NAM TAK DAN, KOT JIH SAM NISI IMEL, IN ŠE NAM JIH PODARJAŠ, TE DNI, TO MLADOST, KI JI NA SVETU NIKJER IN NIKDAR NE BO ENAKE. ENAKE PO MLADOSTNI VEDRINI, PO DELOVNIH USPEHIH MLADINE, SINOV IN HCERA BORCEV ZA SVO-BODO, ZA BOLJŠE ZIVLJENJE NAS VSEH. TVOJE DR2AVNIŠKE DOLZNOSTI, PRI KATERIH SE TRUDIŠ ZA IZGRADITEV NOVEGA, PRAVICNEJŠEGA SVETA, TI OB OBISKU V NAŠEM MESTU NISO DOPUSTILE, DA BI SE USTAVIL MED NAMI, KJER VSAK DAN DELAMO IN ŽIVIMO. TVOJA NAVZOCNOST NAM VSEM MNOGO POMENI. VSEM, VSEM DO ZADNJEGA, VLIVA NOVEGA DELOVNEGA POLETA, DA ŠE HITREJE IN BOLJE IZPOL-NJUJEMO NALOGE, KI SI NAM JIH DAL V ZAMENO ZA VSE, KAR UŽIVAMO V SVOBODNI DOMOVINI. NEKATERI IZMED NAS TE BODO, OBENEM Z DRUGIMI DELOV-NIMI LJUDMI IZ CELE JUGOSLAVIJE. OBISKALI OB TVOJEM ROJST-NEM DNEVU, DA TI SPOROClJO NASE NAJBOLJSE ŽELJE ZA TVOJO OSEBNO SRECO IN ZADOVOLJSTVO, KI JU ŽE DOLGA LETA NE POZNAŠ, CE NISTA TO OBENEM SREČA IN ZADOVOLJSTVO VSEH NASIH NARODOV, VSEH NAŠIH DELOVNIH LJUDI. VEMO, DA JIH BOŠ Z VESELJEM SPREJEL. IN NE SAMO TO. PRISLUHNIL BOŠ NJIHOVIM IN NAglM BESEDAM, NJIHOVIM IN TUDI NAŠIM OBLJUBAM ZA IZPOLNITEV NALOG, KI NAS V PRIHODNOSTI ŠE CAKAJO. >>. ..OBLJUBLJAMO! POD TVOJIM VODSTVOM SMO IN BOMO KOS VSEMU. DOLGO NAM ŠE ŽIVI IN NAS VODI, DRAGI NAŠ MARŠAL!« LETO XIII. 22. maja 1963 Štev. 15 Ljubljana, LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE FROBLEMI DELOVNIH VAJ IN PRAKSE V PROIZVODNJI STUDIJ IN PRAKSA Stuidijska reforma, pri kateri smo uved-E ožjo speeializacijo in stopeojski študij, se je s sprajetjem navih statutov fakul-tet formalno zafcljučila. Zavedatd pa se mioramo, da s samo formalno reformo, z novimi študijskimi načrti še nii avtoma-tično zagotovljena tudi resnična izboljša-va študdja. Večlkrat opazdmo nasprot-no, da je kvaliteta predavanj ostala na istem nivoju, ali pa je celo padla, ker pre-davateljd premalo upoštevajo nove razme-re in svoja predavanja prepočaisi prilaga-jajo novim zahtevam. Kot zahteva refor-mirani študij od študentov večje prizade-vanje in delavnost, da lahko izpolnimo strožje študijske pogoje, smo tudi študen-ti uipravičeni pričakovati, da nam bo omo-gočen intenzivnejši študij s kvaliteitnejši-mi predavanji, učbeniki Ln bolje organi-ziranimi delovnimi vajami, na katerih ne bo polmrico časa, izgubljemega. Reforma fituidija je dolgatrajriejšd prpces, pri kate-rem morajo akitivno sodelavati profesor-ji, študentje in predstaMniki proiavodnje. Na agronomsikem oddelku biotehinissike fakultete posvečamo posetono pozornost delovndm vajam in praiksi v proiavodnji. Največkrat pa te vaje ne ustrezajo nače-lom sodobnega študija. Pcxiobni proble-mi se pojavljajo tudi na nekaterih dru-gih tehniških fakultetah. čeprafv una praksa v proiavodnjd zelo pomemtKno vlogo pri izobraževanju štu-dentov, tej nalogi ne ustreza, ker so štu-denti pri praktičnern delu prepuščeni sa-mi sebi, svojd iznajdljivosti in prizadov-nosti, v zelo veliki meri pa feudi sreči, v kakšen obrat pridejo. To je posleddca sta-lišča, ki ga še vedno imajo neikateri pre- davafcelji: »Važno je, da študenit na prak-si prime za delo, da dela, da se nauči de-lati!« Res je, tudi to je važno, a ne sa-mo to! študent se pripravlja na svoje bodoče delovne naloge, zato naj bi se na praksi seznanjal po možnostd tudi s teh-nološkimi, organdzaoijskimi, ekonomskimi in poliitiianimi problemi, s katerimi se sre-čujejo proizvajalci na podobnih delovnih mestih, na kakršno bo po dipLomi prišel študent. Na sedanji praksi pa se šbudent večlnoma seznani z nekaj delovndmi pro-cesd, o celotni proiavodnji pa dobd le splošen in zelo površen vtis. Tako stanje dokazujejo tudi dnevniiki praks in delov-nih vaj, ki jih zaradi enold6noisti svojega dela študenti s težavo napolnijo, in še to včasih le z dodajanjem opisov pokraji-ne.... študent, ki kažs izred.no prizadevanje iin zanimanje, lahko pridobi nefeaj več kot tisti, ki opravlja prakso le zato, ker je ob-vezna, ne more pa iapremeiniti osnavne-ga koncapta praJcse, saj je študent na prak-si le zaito, »da se nauči delati«. Na študentstko kribiko ra^smer priprak-tičnem delu se večkrat gleda kot na od-por proti fizičnemu delu študentov. Ti očitki so neresničsni in žaljivi, saj se za-vedamo, da lahko delo ceni in pravilno vrednosti le, kdor delo pozna in kdor zna Uidi sam delati. Glavna naloga svetov letnikov in svetov smeri je, da usmerjajo študij in da dajo formulacijam novih študijskih naortov in programov konkretno vsebdino; zato lah-ko prav ti store največ za izboljšanije de-lovndh vaj in prakse v proizvodnji. Izkuš-nje so pokazale, da je za dosego tega ci-lja treba predvsem storiti naislednje: — Izdelati programe delovoih vaj in os-novne principe, po katerih naj prakse po-tekajo. Proučiti je treba, kafešna obli- PO POTRESU »Zakaj pa nisi na predavanju?« »Potresa se bojim!« ka prakse je najiprimernejša. Zavedatd se moramo, da so obvezne prakse in delov-ne vaje sestavm del študija in da morajo potekati p^av tako načrtno kot predava-nja in ostale vaje. — Sod&lavci fakultete naj spremljajo potek obvezne prakse in delovnih vaj. Na Povečati strokovno in idejno izobraževanje Preteklo sredo je bila v zboirnični dvo-rani pravne fakultete, v priisotnosta 140 študemitov, zastopnikov drugih pxavnih fa-kultet in fakultetnih učiteljev, redna skup-ščdna ZŠJ na fakuleti. Navzoči so poslu-šali obširno stoupno poročilo faikultefcnega odbora, v diskusiji osvetlili pasamezne probleme in nakazali rešitve ter izvolili Junij trka na vrata. Študentke višje šole za zdravstvene delavce se takole pripravljajo na izpite. STUDENTKA, ŠTUDEIMT! Živimo in delamo v obdobju, ko se uresničujejo velikc ideje socialistične revo-lucije! Izredno intenziven družbeni raz-voj, ki ga karakterizirajo uspehi sociali-stične izgradnje: hiter razvoj produktiv-nJh sil, uveljavljanje delavskega in druž-benega samoupravljanja in vedno večja demokratizacija vsega našega družbenega življenja, sprejem zvezne in republiških ustav ter volitve v nove predstavniške or-gane, postavljajo našega delovnega člo-vcka v nov položaj. ^ Naloga študentov je, da se s svojim studijem, družbeno-političiiim delom in drugo aktivnostjo vključijo kot enakopra-ven člen v borbo za čim doslednejše in hitrejše uveljavljanje socialističnih načel. S tem ko se vrata naših visokih šol na široko odpirajo in desettisoči novih mla-dih ljudi prihajajo vsako Ieto na univerze, se ustvarjfa možnost in dolžnost, da izo-brazimo kar največ sposobnih kadrov, katerim bo družba nalagala vedno po-membnejše naloge, kajti zavedati se mo- ramo, da bo naša generacija kmalu mo-rala prevzeti izvrševanje teh nalog. Ko se pripravljamo na letošnje volitve in ko bomo glasovali, bomo ponovno izrazili svojo pripravljenost sprejeti dolžnosti, ki jih bo družba postavila pred nas. KOLEGICA! KOLEGA! Ali že veš, kje boš volil? Ali si vpisan v volilnem imeniku? Stopi še danes na občinski ljudski od-bor in se prepričaj, ali ni kake ovire, da bi izpolnil svojo pravico in dolžnost. če nisi iz Ljubljane, se takoj odloči, kje boš 26. maja in 16. junija, in če ne boš V kraju svojega stalnega bivališča, se vpiši v volilni imenik tisle občine, kjer boš volil. Volitev se bomo polnoštevilno udeležili in skupaj z vsemi ostalimi deloviiimi Ijudmi izrazili svojo privrženost sociali-stičnemu razvoju naše družbe! Ljubljana, 17. maja 1963. Univerzitetni odbor Zveze študentov Jugoslavije nov, 17-članski fakult&fcni odbor. Temeljna probl&ma, ki so ju obravnava-li na skupščini, sta bila idejno in strokov-no izobraževanje, kateremu je ZŠJ tudi med letom posvetila največ pozoTnosti. Ugotovili so, da dosedanja oblika idejne-ga dela — svobodne katedre, ne zadoščajo in tudi niso uapele, saji so bile teme za širši krog povsem nezanimive. študeintje so le vec ali manj poslušali predavatelje in niso nastopali s svojimi stališči, ker se s temi vprašanji individualno niso temelji-teje bavili, ker se tudi na splošno prema- 10 ukvarjajo s proučevanjem politdonih, ta-ko teoretičnih kot tudi vsakdanjih vpra-šanj. V prihodnje bo treba organržirati direktno diskutiranje o posameznih resnič-no aktualnih in pomembnih probletmih v letnikih, ald v okvim študijskih skupin in povabiti po več strokovnjakov naenkrat ter v borbi mnenj razčistiti nejasmosti in izpopolniti svoje nazoxe in znanje študij na pravni faikulteti se, tak fcot je, velikokrat omalovažuje in proglaša za izredno lahkega; to čisto drži, saj doseda-nji način pouika in študiranja res ni zah-teval vsakodnevnega dela in udeleževanja predavanj, Ker je jasno, da take metode ne vo-dijo k večjim, obsežnejšim in trajinejšim usipehonn, si je ZšJ na faikulteti začela pri-zadevati za aktivizacijo študenitov, vzipod-buditi pri študentih zanimanje za uspeš-no študiranje sproti, v obliki uvajanja vaj, seminarskih nalog, kolo.kvijCT, predvsem pa naj bi se ustvarili med študenti in pro-fesorji besnejši delovni stiki: profesorji naj bi pnpravili svoja predavanja čim bolj aktualrio in angažirano v vsaikdanji praksi m družbenem dogajanju, študentje pa naj bi s profesorji direktno izmenjava- 11 mnenja; seveda je osnovni pogoj ob-vladanje tvarine. Na skupščdni so tudi poudarili željo, da bi posamezne katedre in inštituti vključevali v svoje delo sposob-ne študente druge stopnje, s čimer bi do-segli dvojno korist. Delo študentov bi v določeni meri fakulteti gotovo koristilo, dobila pa bi tudi določeno širšo evidenco in pregled nad potencialnim kadrom za fakultetne sodelavce. študentje pa bi se sezinanjali z metodami znanstvenega dela, poglabljali svoje znanje, ugotavljali svojo sposobnost in nagnjenje, pa tudi dobdli določen honorar. Skupščina je tudi zahte-vala večje posvečanje profesorjeiv peda-goškemu delu; kajti profesorji zaradi veli-kega števila funkcij zanemarjajo delo s šbudenti. študentje so tudi opomnili na po-časnost priprav za organiziranje študija na tretji stopnji. Skupščina je razpravljala še o razveja-nem delu ZŠJ na fakulteti: o socialno-ekonomskih vprašanjih, vprašanjih šport-ne in kulturne dejavnosti, partizanskem pohodu, brigadah, kadrovs-dh težavah itxi. Izdelani sklepi bodo služili v priiiodnjein lebu delu ZŠJ kot eden izmed temeljndh kamnov. D. Denišar poljedelski smeri biotehniške fakultete se je pokazala potreba, da bi bil eden od asistemtov zadolžen izključno za orgaaiza-cijo in izv&dbo delovnih vaj in obvezne pirakse. ;'-. • . . — Proizvajalcem, pri kat&rih so štu-denti na praksi, mora biti jasno, kakšne so zahteve sodobnega študija in kakšna naj bo praksa, da bo resnična dopol-nitev predavanj ter da bo študent na njej pridobil kar največ. — Zaintereairati je treba strokovnjake v proizvodnji, da posredujejo štuidentom svoje izkušnje. Vedkrat se kažejo težnje, datd praksi večji poudarek tako, da se podaljša ob-vezen čas prakse. Včasih slišimo celo mi-sli o obvezni enoletni praksi pred vpisom na fakulteto. Pravilneje pa je najprej iz-boljšati sedanjo obvezaio počitniško prak-so in predvsem sedanje terenske delovne vaje. I. Kreft Skupščina študentk v Grobljah V četrtek so imele študentke viš-je gospodinjske šole v Grobljah pri Domžalah skupščino študentske or-ganizacije. Razen večine študentk sa. se skupščine udeležili še pred-stavnica predavateljskega kadra in dva člana univerzitetnega odbora Zveze študentov iz Ljubljane. Iz poročil, ki so jifi podale od-bornice, je bilo moč spoznati, da so v preteklem obdobju najbolj uspela njihova prizadevanja na s cialno-ekonomskem področju in pri kulturnem udejstvovanju. Precejš-"j^ga pomena za njihovo uspešno delovanje — to višjo šolo štejejo pri komisiji na univerzitetnem od-boru za najbolj delovni kolektiv — je bila povezanost s komisijo za visoke, višje šole in akademije pri UO, pa tudi neposredni stiki z dru-gimi študentskimi organizacijami v Ljubljani. Pri samoupravljanju se študent-ska organizacija ni dovolj uvelja-vila; z različnimi prijemi pa se je vključila v akcijo za doseganje b V^tojV^ * » ^ <. t / '.'*'• !¦'¦• \'sZ ^\> ' »Letošnji tabor bo na istem mestu kot lanski — se pravi, da bistvenejših spre-tnemb ne bo. Se vedno bo kapaciteta ta-bora le 350 ležišč, pod šotori, vendar mo-ramo računati, da bo v mesecih, ko bo ta-bor odprt, tudi brigada. Ta bo vsak me-sec zasedla sedemdeset ležišč, kar pa tu-di ni malo. Torej bo za študente — po-čitnikarje ostalo 280 ležišč.« »Interesentov za letovanje v tabom je tudi letos verjetno precej. Nam lahko po-veš, kako se mora študent, ki bi želel pre-živeti nekaj poletnih dni v Ankaranu, pri-javiti za to svoje bivanje?« »študent, ki bi si želel zagotoviti mesto v študentskem taboru, se mora potruditi do naše stavbe na Poljanski 6, kjer na-UO plača kavcijo (600 dinarjev) in nave-de število dni, ki jih namerava preživeti v Ankaranu. Kavcija je vračunana v pen-zion. če pa se študent, v primeru, da si je premislil in ne namerava oditi v An-karan, ne odjavi pravočasno (rok treh dni pred nameravanim odhodom), kavcija zapade.« »Ko smo že pri splošnih informacijah — nam lahko zaupaš, kolikšna bo letos cena penziona, in obrazložiš eventualno povišanje cen?« »Cena celodnevne oskrbe in ležišča bo letos od 490—500 din. Lani je bil penzi-on 460 din. Zvišanje za 30 oz. 40 dinar-jev gre na račun povišanja življenjskih stroškov in s tem sorazmernega zvišanja plač, podražitev kruha itd.« Ankaranski tabor je mcd najcenejšimi študentskimi tabori takega tipa v Jugo-slaviji — in kot kaže — namerava šo ne-kaj časa tudi ostati. Novi tabor — uresničene sanje Za lctos — še po starem, kaj pa drugo leto? Novi tabor, ki bo pomaknjen v smeri proti Debelemu rtiču, so že lani gradile brigade. Tudi letos se bodo študentje — brigadirji dvakrat izmenjali. Najprej številke: novi tabor, ki bo zaživel drugo leto, bo sprejel 1500 študentov, v sezoni se ga bo iahko poslužilo 7000 študeutov, kar pomeni, da se ga bo lahko posluževal vsak študent ljubljanske univerze. Pa ne samo ljubljanske! Sem bodo prihajali lah-ko študentje iz Maribora in tudi iz dru-gih republik. Povezava Maribor—Ljublja-na bo na raznih seminarjih in tudi na oddihu lahko v bodočem — novem taboru povsem realizirana. Kakšni objekti bodo v novem taboru? Naštejmo bistvene: kuhinja, jedilnica, prostor za oprerno, ambulanta. Vse to bo predvidoma zgrajeno letos do 15. scptem-bra. Dela bo pravilo gradbeno podjetje. Brigadirji bodo tudi letos planirali tera-se za šotore, plažo in rekreacijske šport-ne objekte. In denar, ki je potrebcn za izgradnjo novega študentskega tabora? 15 milijo-nov prispeva rekiorat univerze v Ljublja-ni. Skupno pa je potrebno 32 milijonov dinarjev. Ostalo vsoto bo prlspeval Svet za narodno obratnbo pri SRS pod pogo-jfiii, da ))odo lahko v dveh izvensezon-skih mesecih v taboru gostovali gojenci predvojaške vzgoje. Za april in maj so se dogovorili. Tabor kot tak pa bo scve-da še vedno študentski. Razlika med sedanjim in bodočim ta-borom bo občutna: razen veliko večje kanacitete bo novi tabor ludi uilobnejši. šotori bodo na betonskih ploščah (popla- ve ob dežju torej odpadejo), v šotore bo-do napeljali luč (!), v načrtu imajo tudi lasten bife (dosedanja gostilna »Pri župa-nu« se bo torej povsem spremenila), raču-najo celo na svoj lasten orkester. Pravijo, da bo tabor tako postal center mladine, ki bo letovala ali domovala v Ankaranu in bližnji okolici; lahko celo upamo, ds bo konkuriral hotelom! ZŠJ pod vedrim nebom bomo ob novem taboru lahko zaptsali, kajti ta bu, kot je bil dosedanji, prizori-šče poletnlh seminarjev in aktivno.sti ZŠJ nasploh. Tu se bo sklepalo o novih korakih v delu študentske organizacije itd. Pa ne samo to! Tabor bo s svojo ve-liko kapatitelo posameznim fakultetam lahko omogočil izmenjave študentov iz drugih republik, kakor tudi iz inozemstva. Letos se bo sturega tabora za tako izme-njavo poslužila samo Počitniška zveza, ki organizira izmenjavo s Poljsko. Raču-najo tudi ckonomisti. toda..... Važno je, da bodo z novim taborom da-nc možnosti za čim živahnejše kontakti-ranje s študcnti domačih in tujih univerz. Študentje iz drugih republik bodo tako lahko spoznavali delo Ijubljanske univer-ze in obratno. Večkrat smo bili v zadre-gi, ko so k nam prihajale razne delega-cije predstavnikov tujih univerz. Aukaran bo mesto, kamor jih bnmo lahko med po-čitnicami s ponosom peljali, z zavestjo, da je uresničitev take.ua rekreacijskega centra študontov v nemali meri tudi de-lo nas samih in plod našib prizadevanj. Kako te bodo lelos sprejeli? če sc boš prej prijavil in si s tem za-gotovil mesto pod šotorom, ne boš imel težav. Ko boš prišel v tabor, ti bodo po-kazali mesto, kjer boš spal, dobil bos bloke za hrano in si razgledal plažo. če boš v taboru več dni, te bo doletelo de-žurstvo (pomival boš posodo in lupil krompir, pa saj tega ne boš delal ne pr-vič ne zadnjič v življenju), drugače pa boš nabijal žogo in se nakopal do grla. Sedanji tabor ima plažo, ki je last Skup-nosti počitniških domov tega področja. Piaža je drobna mivka, od tiste — ho-telske, ki je poteg, pa jo loči ograja. Č.e vadiš v preskakovanju le-te, te bodo v taboru opozorili, kajti s teboj (in na-sploh) Hočejo imeti nikakršnih sitnosti. Sicer pa — če te bo zamikalo iti na pla-žo, ki je last hotela Adria, boš moral od-rinlti kake tri kovače. Če pa se za letovanje ne boš prcj pri-javil, boš morda v zadregi. Pa bodo že kaj našli tudi zate (— po pregovoru — za enega se prostor vcdno najdc!). Zvečer pa — če bo orkester, še ne ve-do — b»š preživel v taboru, ali pa na ple-siščih kje v bližini. Skratka: obeta sc ti popolna rekreacija. Pa brigcda? Verjetno te tudi to zanima. Brigadirji so lansko leto delali v dveh izmenah — dopoldne in popoldne. Letos bodo bri-gadirji pripravljaii terase za šotorižče in gradili športne objekte. Dela bodo im?Ii dovolj. Brigada v Ankaranu je prav ta-ko resna stvar kot gradnja Avtomobil-ske ceste! Disciplina — pa ventlar: mor-je! Prav sJednje je poleg drugega gotovo zamikalo slchernega brigadirja. Tudi te-ga mu ne bo primanjkovalo. Vsekakor pa bo zaradi brigade kapaciteta leto.šnjega tabora zmanjšana — vendar samo še za letos. Drugo leto bo dovoij prostora za slehernega. Še besedo ull dve o okolici Ankarana. Z barko je poveza-va s Koprom, % avtobusi pa se lahko pe-lješ naprej po slovenskem Jadranu, ki jc čudovit. V Kopru se lahko poslu/ite za morebitno nadaljnje pfitovanje ladij, ki gredo okoli Istre, ali morda celo na enodnevni izlet v Benetke. Tudi z jahto Burja se boste lahko peljali. Ce pa boste iskali primerne plaže za kopanje, se bo-ste zagotovo zopet vrnili v Ankaran, na drobni pcsek v mirnem zalivu. P. Breščak Stran 3 Tvoja prva velika skrb, preden prideš v Ljublja-no, bo —najti STANOVA-NJE. Marsikafceri1 kolega ti bo vsdel povedati, koli-ko knžev in težav je imel, preden se je dokopal do svoje študentske sobice. Zato si danes, ko smo si čez leto vsaj na grobo ogledali naše fakultete, oglejrno še drugo, stano-vanjsko plat študentskega življenja! Vsaj površno se bomo sprehodili po študenl-skih domovih. ŠTUDENTSKI DOMOVI: V Ljubljani so iiasled- nji študentski damovi: Akademski kolegij boš nažel na Titovi 52/a, to je pri Gospodarskem razstavišču. Dom premore ekrog 460 postelj. študentsko naselje živi pod Rožnikom. Posteljni fond: okrog 1500 postelj. V domu srednje gradbene šole v Gerbičevi cesti je prostora za 160 postelj. Oražnov dom v Wolfovi ulici 12 pa daje zavetišče 80 študentom medicine in stomatologije. DOKUMENTI: Ko bo reševal svoje stanovanjske probleme, bo skoraj vsak pomislil na študentske domove. No, poizkusiti ni greh, dasiravno ta bla-goslov ne bo naklonjen vsem. V DELU BO KOMI-SIJA ZA sprejemanje v študentske domove razpis še pravočasno objavila. Letos bo sprejemni center, kjer bo koinisija reševala prošnje za sprejem, v Akadem-skem kolegiju. Ravno tej komisiji boš poslal vso »dokumentacijo«. 2e sedaj »lovi papirje«. Potrebu-ješ pa naslednje: 1. spričevalo o končani sredn^i šoli (kopija matu-ritetnega spričevala); 2. potrdilo o materialnem stanju doma bo korni-siji potrebno, da ugotovi tvoj socialni in materialni položaj in s tem upravičenost, da prideš v dom; 2. potrdilo organizacije Zveze mladine ali pa orga-nizacije ZK na tvoji šoli; 4. zdravniško spričevalo; 5. pro&nja s kratkim življenjepisom; 6. kuverta z znamko in naslovom, če hočeš, da td komisija že dotnov pošlje odgovor, ali si sprejet ali odklonjen. — Vse te »papirje« pošlji na naslov: Ko-misija za sprejem v študentske domove — Akadem-ski kolegij. Rok: do 1. avgusta. Ne zamudi! Tudi tu delno velja pravilo, da kdor prej pride — prej me-lje. Letost bodo lahko sprejeli okrog 600 novincev. Poglejmo še, koliko boš plačal! ŠN in AK imata svoji lastni menzi. Hrana: za kosilo boš v ŠN odštel 130 din, v AK 140 din. Večerja v Naselju bo stala 90 din, v Kole-giju pa 80 dinarjev. Zajtrk si boš lahko krojil v lastni režiji. Velja te okrog 60 din. Skupaj torej 280 dinarjev, samo za te tri obroke, brez dodatkov. Mesečno boš odštel za hrano nskako 8.500 dinarjsv. Ce realno kalkuliraš in upoštevaš, da moraš neredko-krat vzeti še malico, namesto ensga — več kosov kruha, da včasih po kosilu kaj papiješ, potem ti vsota mimogrede naraste na 9 ali 10 tisoč dinarjev. Hrana se ti bo zdela sicer kvalitetnejša kot v in-ternatu, zato pa boš marsikdaj pogTešal njeno kvan-titeto, če si le malo ješč. SOBE: za dvojček v SN (soba z dvema postelja-ma) boš odštel 2800 din. Videl boš, da ta cena niti ni tako visoka. Soba s parketom, radiatorskim gret-jem, z vzidaniini omarami, soba, kjer imaš svojo mizo in svetilko, je marsikateremu, ki stanuje v so-bah z več posteljami, srčna želja. Poleg tega je v vsakem traktu kapalnica; dvakrat tedensko pod tu-ši topla voda Vsak blok v Naselju (vseh je 7: trije moški, 4 ženski) ima tudi svoj prostor s televi-zijskim sprejemnikom. Popalnoma rnogoče je, da se boš kot bruc znašel v sobi, kjer je po več postelj. Ce so v sobi 4 po-stelje, boš plačeval po 2000 din. Trojčki stanejo 2500 din. Stanovanjski standard v AK je nekoliko nižji (stavba je že starejšega datuma). Prvo leto navadno vsak bruc prebije v šestorčkih, ali pa v prehodnih sobah. Največ je sob s tremi posteljami. Stanari-na je odvisna od števila postelj v sobi. — Sobe imajo večinoma glinaste peči, pozimi bo zato mo-rala sobna skupnost organizirati preskrbo s pre-mogom in drvmi. Oboje boš dobil v kleti doma; oboje boš seveda posebej plačal. V AK ni tušev s toplo vodo. V AK je še bife, kjer lahko kupiš kak prigrizek, ali papiješ kozarec soka. V ŠN je kavarna, ki je malo bolj založena z raznimi pijačami; tu dobiš tu-di mleko v steklenicah. Ce si navdušen, da si kaj »zvariš«, boš kuipil ku-halnik, plačeval zanj 300 din mesečno in si včasih ponoči skuhal čaja ali kavice. Niso tako redka de-kleta, ki si sama kuhajo. O tem, ali se to splača ali ne, ne bomo govorili, ampak bomo to prepustili tvoji presoji in izkušnjam. V jedilnici SN si boš lahko enkrat na teden za 4 kovače ogledal tilmsko predstavo. Marsikdo v dom ne bo sprejet; ta bo pri iska-nju strehe nad glavo navezan sam nase. če imaš v Ljubljani sorodnike, jih aktivno vključi v iskanje. Morda se boš za prvo silo stisnil kar pri njih. Si-cer pa s korajžo v srcu hodi od vrat do vrat in trkaj nanje: »Imate morda kak kot za študenta?« Ce misliš, da nimaš šans, da boš sprejet v kak štu-dentski dom, ne čakaj in si že sedaj, ko ni rava-la, preskrbi sobico. Oglasi v Delu ti lahko prl tem dosti pomagajo. Sobico pa si išči skupaj s kakim prijateljem, ali pa kar v treh, ker boš sicer uteg-nil dobiti v sobo družbo, ki ni zmeraj znosna. Za konec le še to: če boš dobil odgovor, da si v dom sprejet, potem si pridi ogledat sobico že ne-kaj dm pred pričetkom predavanj. Sicer pa: mnogo sreče jeseni! srednješolcem ,,Dok Sutjeska voda teče" 7/ i Zveza študentov strojništva Jugoslavije je pod- parolo »Bratstvo in enotnost« organizirala pohod na Sutjesko. Na pohod je krenilo 132 udeležencev, med katerimi je bilo 30 deklet z višje šole za zdravstvene delavce. Do Konjica se ie naš odred (imenoval se je po heroju Francu Rozmanu-Stanetu) peljal z vlakom. V Konjicu so nam pred železniško postajo učenci napravili špaiir s cvetjem v rokah, zaželeli so nam dobrodošlico in nas absuli s španskim bezgom. Oglasila se je harrnonika, zadonela je pesem: »Slovenci kremeniti, le stopimo v korak, da osvo-bodimo svoj domači prag . ..« Kot gost odreda je z nami šel major Stanojevic, v Konjicu pa se nam je pridružil še podpolkovnik Petar Višnjič, ki je šel v vojno kot štirinajstleten deček in je sodeloval pri vseh bitkah na Sutjeski. Naprej smo se odpeljali s kamioni in se ustavili 6 kilometrov pred Boračkim jezerom. Tu se je pravza-prav začel pohod. Odtod pa vse do Tjentišta. štiri dni. Sli smo po sledovih četrte ofenzive in Glavnega štaba, ki ga je vodil tovariš Tito. Do vasi Sitnik nas je spremljal prvoborec iz Konjica, Hako Baktaševid, ki nam je pripovedoval o borbah v tem kraju. V Borcih smo položili venec na grob padlih partizanov. Na pohodu je odr&d izdal tri številke glasila Mladi borec. Pred Glavatičevim je pokopališče. Obstali smo. Napis nas je zadržal: »Na tem pokopališču leže kosti 215 bor-cev, padlih v NOB, v ljudski revoluciji, za svobodo domo-vine. Padlim tovarišem večna slava!« Odred je pobožno molčal. Molčal, da bi lahko govo-rilo 215 okostnjakov, katerih glasove lovi Neretva. Lovi jih nebo in se kopa v krvi. Vsaka beseda je tu odveč. Popoldne je bilo zelo naporno. Zapustili smo cesto in Neretvo. Hodimo po kozjih stezah, visoko, toda planine z zasneženimi vrhovi so še vedno nad^nami. Tako štiri dni. Prenočevali smo v Sitniku, Oblju in Jeleču. Na poti je bilo mnogo srečanj. Ganljivih. Iskrenih. In kolikor bolj smo se bližali Tjentištu, toliko močnejša so bila. V vsakem oddihu je odmevala pesem. Fantje niso čutili utrujenosti. Mogoče so jo čutili, a jih je bilo sram pred dekleti, pa je zato niso kazali. Tretjega dine smo krenili iz Oblja v Jeleč. Na po-lovici poti je vasica Kalinovik. Eno uro daleč so nam' prišli naproti pionirji v belih titovkah in rdečih rutah, samo zato, da nas pozdravijo. Položili smo vence in obu-jali spomine na čas, ko so v teh krajih plamteli boji z vso ognjevitostjo. V glasilu odreda je med drugim dpisan tudi tale dogodek: »Vse bliže in bliže smo Tjentištu, tej legeindi, pred katero so osupli mnogi zgodovinarji. Hodimo. Iz n©ke hiše nas pokliče starka. Naj postojimo- Naj gremo k njej. Da nas vidi. Na njenih ustnah nasmeh. Stara je okrog 70 let. Težko se giblje. Na široko odpira vrata. Vse bi nas rada sprejela. Presenečeni smo nad čistočo njene male hiše. Pripovedujemo ji, kdo sm'o, in odkod. Smehlja se. Na licu gube, brez števila jih je. In vsaka pripoveduje svojo posebno zgodbo. Ganljivo. Prinese nam mleka in steklenico vina. Vse, kar ima. Gleda v fante in dekleta- Boža puško. Gleda in se smeje, po licih pa ji tečejo solze- ,Tudi jaz sem imela take simove!' za-šepeta.« Višsk gostoljubja smo doživeli v Jeleču, mali vasi na pobočjih Zelengore. Približno 1,5 kilometra iz vasi so vaščani prižgali kres, ki nam je kazal pot. Na malem trgu nas je pričakala cela vas. Po mitingu je bilo pozno v noč veliko slavje. Prenočili smo v šoli — na listju, ki so ga v 5 km oddaljenem gozdu nabrali pionirji. (V tej šoli je bila v času bitk na Sutjeski partizanska bolnišnica. Zato so okupatorji šolo in celo vas porušili do tal. Hiše so vse nove. Vaščani so s prostovoljnim delom napeljali elek-triko. Skoraj vsaka hiša je elektrificirana.) Večerja je bila oTailna. Fižol in krompir s teletino, po želji. Po večerji smo poslušali plošče — bosenske, slovenske, srbske, makedoinske narodne pesmi, ritem tanga in twista. Za zajtrk je bilo kislo mleko in jajca. Kljub do-g^ovoru, da bomo vse plačali, pa vaščani niso hoteli spre-jeti niti dinarja, kajti bili smo njihovi gostje, prijatelji, tovariši.. . Odšli smo agodaj zjutraj. čakalo nas je 40 km poti. Ko sm'o obiskali Ljubin grob, smo gazili sneg, ki je bil ponekod globok tudi do dva metra in pol. Obiskali sino tudi pros-tor, kjer je IV. dalmatinska brigada pisala Titu: »Bilo nas je 200, ostalo nas je 15, toda računajte kot da smo vsi!« Spusfcili smo se po strmem gozdu — po poti, kjer se je s področja Sutjeske umikala partizanska bolnišnica z ranjenci. 11. maj. Nad Vučevim se je dvignilo sonce. Združeni odredi »Bratstvo-enotnost« so se postrojili. Komandanti so predali raporte generalu Ratku Vujoviču — čoču. Potem položimo vence na grob Save Kovačevida in na partizansko grobnico, v kateri so posmrtni ostanki 3301 borca. Spomine na te dni sta obujala čoč in Eli Finci. Popoldne je bil improviziran napad na Dragoš sedlo. Odredi so delovali kot eden, odnos med njimi pa je bil takšen, kot more biti le med starimi prijatelji. Zvečer je bil ob tabornem ognju program, pri katerem so sodelo-vali vsi odredi. Naslednjega dne so odredi krenili proti Foči. Z mi-tinga, ki smo ga tam priredili, smo poslali tovarišu Titu pismo, potem pa je slavje trajalo pozno v noč. Pot nas je vodila dalje v Sarajevo. šli smo do cen-tralnega parka, kjer smo položili venec na grobnico hero-jev, nato pa smo odšli do strojne fakultete, kjer smo se ločili. Popoldne je bil naš odred gost tovarne Famos. Ogledali smo si obrate, nekaj pojedli, si odpočili, zvečer pa izvedii skupen program, ki je navdušil prepolno delav-sko restavracijo. Slovo je bilo prisrčno. Na železniški postaji smo se težkih src poslovili od Petra Višnjiča. Skandirali smo mu. Dolgo, dalgo. Njemu, in vsem Sarajevčancttn, in celemu iprebivalstvu BiH; za gostoljubje, ki je prešlo vsa pri-čakovanja. Na pohodu sn^o oživili svetle tradicije naših narodov, spomnili smo se ogromnih žrtev, obiskadi srnio kraje nad-človeških naporov in podvigov, podvigov, ki prehajajo v legendo. Ratibor Jonovič FF - delovna skupnost V sredo 15. maja je bila redna skupščina Zveze štu-dentov filozofske fakultete. Glavo skupščine je nedvom-no predstavljal' referat predsednika FO Tineta Hribarja: O študentu in o samoupravljanju. Referat je na zelo svoj-ski način razgrnil vrsto problemov, ki jih bo treba v bodo-če rešiti. Najvažnejše vprašanje, ki ga je referent postav-ljal, je bilo, ali je FF delovna skupnost. Kritično in zelo pogumno je ocenil delovne odnose na fakulteti. »FF ne more biti samo pedagoška ustanova,« je pou-darjal referat, »ampak se mora vedno bolj uveljavljati tu-di kot sposobna raziskovalna inštitucija. Ker pa so druž-beni pojavi izredno kompleksnega značaja, jih moramo raziskovati skupinsko. Povezanost raznih oddelkov na fa-kulteti pa je še vedno premlahava.« Referent je napadel tudi mišljenja, ki postavljajo FF v zapostavljen položaj, kar se občuti tudi pri distribuciji družbenih sredstev. Nepravilna razdelitev sredstev je tudi v okviru same fakultete. Medtem ko so nekateri oddelki deležni relativno visokih vsot, pa nekateri oddelki za svo-je potrebe (ki jib. imajo!) ne dobijo niti dinarja. Diskusija se je vrtela okrog socialnega položaja štu-denta na FF. Povprečna štipendija znese 9,000 dinarjev, dobiva pa jo komaj 16 odstotkov študentov, kar je krep-ko pod univerzitetnim povprečjem. Psihologi so se predstavili z zanimivim in — kot ka-že — tudi resnim problemom: selekcija psihologov. V Beogradu in Zagrebu so na oddelkih za psihologijo omejili vpis, ' oziroma uvedli sprejemne izpite. Mnogo kandida-tov je bilo odklonjenih. Grozi nevamost, da se utegne v I. letnik psihologije vpisati v Ljubljani 200—250 študen-tov. Spričo kadrovskih in prostorskih omejitev je to nemogoče. V takem navalu ne bi bilo moč izvajati pouka, kaj šele, da bi sčasoma prešli na sodobnejše oblike pou-ka. V tem primeru bo treba spremeniti fakultetni statut in dovoliti neke vrste sprejemne izpite, ki naj iz množice selekcionirajo najboljše. To je edini lzhod, kljub pomislekom nekaterih, da je s tem kršeno načelo demo-kracije. Diskusija je zajela tudi problem idejno-politične vzgo-je študentov. Le-ta je še zmeraj le privesek na periferiji naših izobraževalnih prizadevanj. Idejnost pouka ni od-visna samo od vsebine pouka, ampak tudi od oblike pouka, ki študenta ne sme pasivizirati. Dekan fakultete, tov. Vlado Schmidt, je govoril tudi o perspektivah zaposlitve diplomantov I. stopnje. Te per-spektive za večino oddelkov na FF po analizah niso niti najmanj zaskrbljujoče, ampak je, nasprotno, bolj kriti-čen položaj diplomantov II. stopnje. Tavčar M. Posvetovanje o delu klubov Prejšnji teden je bilo v Ljubljani posvetovanje vod-stev pokrajinskih klubov iz vseh univerzitetnih centrov. Posvetovanje je vodil sekretar CO ZSJ Zoran Udovičič. čeprav so se začeli ustanavljati pokrajinski klubi v Sloveniji že 1953 (nekateri celo že prej), se je delo v po-krajinskih klubih v ostalih republikah razmahnilo zlasti po letu 1958. Še bolj je njihovo vlogo poudaril ljubljanski kongres Zveze študentov, saj je prav na tem kongresu pri-šla do izraza ideja, da je treba študente čim širše organi-zirati glede na to, kar jih na posameznih področjih dela zanima. Posvetovanje je bilo izrazito delovnega značaja in je imelo namen, da se izmenjajo izkušnje med univerzitetni-mi centri. Zanimivo je, da delajo pokrajinski klubi v ostalih republikah predvsera med počitnicami. Vendar pa je njihovo delo usmerjeno izrazito v kulturno-prosvetno in športno dejavnost. Tudi v Sloveniji bi morali pokrajinski klubi prenesti težišče svojega dela v čas počitnic, ko je večina študentov doma Naloga pokrajinskih klubov ni to-liko v organizaciji kulturno-družabnih prireditev, temveč v tesnl povezavi študenta s komuno oziroma z podjetjem, ki ga štipendira. V delo pokrajinskih klubov bi morali vključiti tudi dijake zadnjih razredov srednjih šol in jih seznanjevati z problemi, ki so povezani s študijem na univerzi. Udeleženci posvetovanja so opozorili na dejstvo, da se delo v pokrajinskih klubih večkrat ne smatra enako-vredno delu v Zvezi študentov. Udeleženci so mnogo raz-pravljali tudi o tem, kdo naj finansira pokrajinske klube. Prišli so do zaključka, da morajo pokrajinske klube fi-nansirati občinski ljudski odbori. J. šušmelj OZADJE KITAJSKEGA NAPADA Sedaj, ko ima Kitajsfka v pokrajini Ladakh in ob severovzhodni rneji več kat 26.000 fcvadrataiih kilo-metrov indijiskega ozemLja, siku-ša kitajska propaganda vreči krivdo za izzivanja im napade med obema deželama na Indijo. Ssveda pa s tako polibiko Ki-tajci ne morejo in ne boda zaslepili sve-ta, ki dobro pozna politiko dbah, Kitaj-ske in Indije, in dobro ve, kdo je koga izzval in kdo je koga napadel. Do napa-da pa ni prišlo samo ecnkrat. Ce pogle-damo skozi vseh trinajst let, kolikor ob-staja Ljudska republika Kitajska, lahko zapišemo »črni« rekord napadov na sose-da — Indijo. Meja med Kitajsko in In-dijo meri 3000 km in je dvakrat prefcinje-na z državama, ki sta z Indijo v poseb-nam odnosu. To sta državi Sifckim in Bhutan. Zaradi številnih meddržavnih pogodb je ta »naraivna« meja na več mestih preki-njena. Tako se npr. del vzhodine ineje, ki leži vzhodno od države Bhutan, imenuje Mac Mahon Line. Ta del meje je bil do-ločen leta 1914 z indijsko-tiibetansko po- INDIJATEZIK MIROLJUBINIOSTI godbo, ki je bila sklemjena z vednostjo Kitajske, ki tej mejl ni nasprotovala. Mno-go let kasneje, po letu 1949, ko je bila ustanovljena Ljudska republiika Kita/j-ska, ni nihče pričakoval, da kitajske obla-sta kratkamalo ne bodo priznale >marav-nih« meja, ter se bodo pričele pričkabi s sosedi. Leta 1950 je Indija izdala ljudsko deklaracijo o meji, z namenom, da bi ta ostala nedotaknjena. Na to deklaracijo ni kitajska vlada odgovorila niti poziitiivno nibi negativno. Po tej navideani nezainte-resiranosti Kitajske Indija ni več dvomi-la v veljavnost meje. Novemibra 1950 je ministrski predsednifc Neb.ru v indijskeim parlamentu objavil Ijudsko defclaraoijo, v kateri je poudaril, da teče na osnovi te deklaracije meja med Kibaj-sko in Indijo v vzhodnem predelu Mac Mahon Line. Obenem je poudaril, da Indija ne bo ni-kornur dovolila prehoda preko meje. Tu-di ta odlok ni našel pri Kitajcih nobene-ga odmeva. Edino, kar je vzbujalo sum v to, da bo Kitajska priznala Mac Mahonovo črto, so bile karte, ki so bile natisnjene v Kitajski. V teh zemljevidih je Kitajska zavzemala vec kot 130.000 kvadratnih kilometrov in-dijskega ozemlja. Na irntervencijo indij-ske vlade, je kitajska vlada odgovorila, da temelji meja na še starejšlh podafckih, kot so indijski, to je itz časov fcralja Ko-umintonga. Vendar so v odgovoru pou-darili, da ti zemljevidi niso veljavni, tem-več so natisnjeni »kar tako«. Decembra leta 1954 so se pričali med Tibetom in Indijo razgovori o gospodarskem sodslo-vanju. To je bila priložnost za Kitajce, da izvedo. vse, kar jiii v zvezi z mejo zamima. Toda tudi tokrat Kitajoi niiso iBjavilii, da je ponatisnjena meja na in-dijsikih mapah za njdh nesprejemijdva. Oktobra 1954 je ministrski predsednik Nehru obiskal Kitajsko in v svojih raz-govorih omenil tudi kitajiski zemljevid, . vendar so mu Kitajci odvrnili, da je to ponatis starega zemljevida, ki je bil ti-skan okoli leta 1949 in ga sedaj ne uteg-nejo revidirati. Dvojna merila kitajske politike Po vsem tem je težko najti logičen vzrok za nenadno spremembo stališča kitajske vlade. Po letu 1955 so Kitajci ne-nadoma postavili naravne nieje z Indijo na kocko, medtem ko so nararvne meje z Nepalam in Burmo kratkomalo priznali. V tem prirneru Kitajska ni samo sprejela predlaganih naravnih meja, temveč jih ,je tudi uradno potrdila. Novembra 1962 je poslal kitajski ministrski piredsednik afro-azijskim vladam poslanico, v kateri pravi med drugim tudi tole: »Meja med dvema državama mora temeljiti na zemljepisnih principDi, kot so razvodja, reke, doline, gorski prehodi itd.« Toda že tri tedne kasneje je kitajska vlada popalnoma spre-menila svoje stališče. Pričelo se je s pismom indijski vladi, v katerem lahko beremo tudi tole: »... Kitajska ne more sprejeti naravne meje, ki jo je brez nje- TUDI IZVEN PREDAVALNiC JE 2IVAHN0 Med študenti Eden izmed najmodernejših študentskih hotelov v Amsterdamu, ki lahko mirno konkurira vsakemu modernemu hotelu. v Amsterdamu Ko se mladi Nizozemčan odloča za visokošolski študij, lahko izbira med kar precejšnjim številom univerz in in-sokih šol. šest univerz in pet speciali-ziranih visokih šol, ki so pravzaprav samostojne fakultete, ima na razpolago. Med temi so tri univerze državne: Lei-den, Utrecht in Groningen; ena je mest-na (v Amsterdamu), dve pa sta privat-ni: katoliška univerza v mestu Nijmc-gen in protestantska v Amsterdamu. Tudi visoke šole so nekatere držav?ie, druge pa privatne. Čeprav je vseh teh 11 šol na nivoju univerze precej za tako majhno deselo, kot je Nizozemska, pa vendar to še ne zadovoljuje vseh po-treb. V načrtu imajo ustanovitev več novih, predvsem tehniških visokih šol (dršavnih), kar kaše na to, da je večje zanimanje za ta študij kot pa za filo-zojijo. Preveč bi bilo, če bi se hoteli sezna-niti z življenjem Študentov na vseh uni-verzah; zato si na kratko oglejmo samo, kaf in kako delajo študentje univerza v Amsterdamu. Amsterdamska univerza sicer ni naj-starejša, vendar pa je že dolgo največ-ja nisozemska univerza. V letošnjem letu se je vpisalo nanjo več kot 9000 študentov (ena tretjina iz mesta same-ga, ena tretjina iz severne Nizozemske, ostali pa so iz drugih delov dežele in iz tujine). ne vednosti sprejela Indija«. Ne glede na to, da so Kitajci poudarjali svoje dofore odinose z Indijo, dajali laskava priznanja, so se pričeli pripravljati na invazijo. V začetku leta 1954 so Kitajci vatrajno obi-skovali predel Barahooti in severne dele Ubtar Pradesh, poleti istega leta pa so pri-čeli pregledovati predel Spiti, ki spada k indijskemu ozemlju. Z vojaško vsiljivost-jo so pričeli istočasno &e na mnogih dru-gih pr&delih indijsko-kitajske meje. Ki-tajci so prvič javno izrazili željo po ure-ditvi meje januarja 1959, ko je pred-sednik vlade, ču En Laj, želel, da bi se odnosi med Indijo in Kitajsko uredili. Tudi tokrat kitajski premier ni imel po-sebnih zahtev po indijskem ozemlju. To-da osem mesecev kasneje je kitajski pre-mier ču-En Laj prišel s posebnim pred-logom o »ureditvi« meje. Po tem predlo-gu bi naj pripadalo Kitajski 130.000 kva-dratnih kilometrov Indije. Seveda je to indijsko vlado »šokiralo« in niti misliti ni bilo, da bi na to pristala. Oktobra 1959 je kitajska vojaška pa-trola 60 do 80 km v indijskem teritoriju napadla skupino Indijcev ter jih devet ubila, deset pa ujela in jih ne^loveško mu-čila. Zaradi rapidnega pada v odnosih je februarja 1960 Nehru pisal ču-En Laju pismo, v katerem predlaga sestanek obeh predstavnikov v New Delhiju. Na tem se stanfcu je prišlo do konflikta med obema predstavnikoma, kar je vso zadevo le še poostrilo. Veliko je bilo storjenega s strani Indije, da bi se rešil problem na Mestna univerza v Amsterdamu je bila ustanovljena v 1.1876, vendar pa je dejansko starejša. Razvila se je prav-zaprav iz Athenaeum Illustre, ki je nastala že 1.1632. V začetku je ta Athenaeum imela prostor v kapeli samostana St. Agnes, vendar pa se je šele po francoski okupaciji v 19. stolet-ju lahko tako razširila, da je upraviče-no zaslužila rang univerze. V 1.1876/77 je nekoč majhna Athena eum II-lustre tudi uradno dobila naslov univerze. Danes ima univerza mnogo poslopij fpreveč!), novih in starih, ki so raztre-sena po vsem mestu. Prav ta množica poslopij je vzrok, da izgubijo študentje po nepotrebnem mnogo dragocenega časa. CIVITAS ACADEMICA Po vojni se je močneje začutila vo-treba po večji povezavi med slušatelji rasličnih strok. V letu 1947/48 so se po-vezali med seboj senat univerze v Am-sterdamu, zveza absolventov, zveza znanstvenega osebja in splošna zveza amsterdamskih študentov (študentski »sindikat«). Nastal je center za sode-'.ovanjapod imenom CIVI T AS AC A-DEMICA AMST ELODAMEN-SIS. Namen tega centra je bil in ie skrb za socialne in kulturne koristi ter potrebe vseh članov skupin in pospe-ševanje enotnosti ter povezanosti med posameznimi skupinomi in člani teh skupin. V odboru C ivitss sta po dva člana od vsalce skupine ter en član, ki ga imenujejo po predlogu prezidija univerze Odbor izvoli izmed svojih čla-nov predsedstvo. Razen tega ima C i vi-tas različne komisije, ki se ukvarjajo z različnimi področji dela. Imenuje jih odbor. Sedaj obstoje: Forum za zdrav-stveno varstvo slušateljev univerze, fo-rum za stanovanja študentov, ki v so miren način, vendar Kitajci niso proble ma začeli reševati na miren način. Juli-ja 1962 so napadle in uničile kitajske če-te indijsko pošto v Galwan valley. Se po-tem so skušali Indijci mimo urediti spor, vendar Kitajci niso hoteli o tem nič slisati. Med izanenjavo not dbeh vlad so nena-doma vkorakale kitajske č&te preko važ-nega rnednarodnega položaja v vzhodnem predelu indijsko-kitajsfce meje. Inddjska vlada je protestirala zaradi nasilja kitaj-skih čet. Kitajei pa so namesto, da bi se umaknili, mesec dni kasneje (20. oktobra 1962) napadli vso mejo. števidčno mač-nejši Kitajci so prisilili Indijce k umiku. To pa so Kitajci izkoristili in zavzedi indijsko ozemlje. Po vsem tem je zaradi reakcije svetovne javnosti, ki je obsoddla napad Kitajcev na mirne sosede, prekini-la z vojno in predlagala Indijoem prav nemogoče premirje. Danes obsega linija aktualne kontrole vse indijsko ozemlje, ki je bilo zasedeno pred 8. septembrom 1962, predan se je pričela velika invazija Kitajoev na indij-sko ozemlje. Veliko je bilo negodovanja s strani Indije, pa tudi Kitajci, niso za-dovoljni. Vendar, g-lavmo in ^iajvažnejše je, da je ogenj ustavljen in da ni preli-vanja krvi. Kitajci iapuščajo indijske voj-ne ujetnike. Tudi za to gre zahvada sve-tovni javnosti, ki je rrmogo pripomogla, da se je problem, če že ne papalnoma, pa visaj delno rešil. Priredil: Ivo Strakl delovanju z drugimi ustanovami razpo-lagajo s študentskimi domovi itd.; so-cialna komisija, ki skrbi med drugim za honorarne zaposlitve študentom; ko-misija za raziskovanje mnenj in živ-'.jenjskih pogojev; kulturna komisija; športna komisija in forum za študent-ske menze. Razen tega izdaja Civi-tas univerzitetni tednik F olia C ivitatis , razpolaga pa tudi s fon-dom za pomoč študentom. Poleg vsega so letos ustanoviii tako imenovani »študentski svet Amsterdama«, ki ga sestavljajo predstavniki faknltetnih in strokovnih združenj. Namen le-tega je med drugim tudi ta, da olajša povezavo med Uudenti in predavatelji, iikvaria pa se tudi s študijskimi problemi. Sko-raj vsi študentje so člani splošnegd amsterdamskega združenja ASVA, ime-novanega »študentski sindikat«. Ta skr-bi predvsem za materialne pogoje šlu-dentov in med drugim posreduje tvdi najrazličnejše popuste za študente: za kino in gledališke predstave; prav tako imajo študentje popust skoraj pri vseh časopisih in revijah ter razen tega iudi pri nakupu materialnih dobrin. Končno zastopa to združenje študente univerze v Amsterdamu v »zunanjem svetu« pre-ko svela, ki ga volijo po istem sistemu kot nizozemski parlament (t. im. pro-porcionalni sistem). Študentje — več kot polovica — am-sterdamske univerze pa so razen tega še čktni kakšne druge študentske orga-nizacije. Teh je nekaj desetin in so or-ganizirane na verski ali politični osnovi. Razen teh društev in klubov obslaja še skoraj neskončno število študijskih združenj in klubov, ki oiv.ogočajo stike med študenti iste stroke. Amsterdam-ski študenti se ne morejo pritoževaii, da imajo premalo izbire. če pa ne naj-dejo primernega kluba zase, ustanovi-jo novega. . . M. C. Pavel Kolavčič: Osvajanje (z mednarodne razstave študentsk« fotografije; prvonagrajena fotografija z razstave fotokluba Aakademski kolegij) MATJAŽ KMECL KULTURA POZNA ^^^^¦r ^l ^A fl^^^B IB^^^b ^¦'^ft ^^^^B^ ^fl ^H ^^^^_ Sredjj dolgotrajnih in žolčnih debat o smislu in nesmisid sodobnega intelektualca — debat, ki smo jim priča v osrednjih slovenskih revijah, v različ-nih lokalih, zadnji čas pa tudi na diskusijskih vc-eerih, ki jih prireja organizacja ZŠJ na filozofski fakulteti, se v redkih zatišjih med blestečimi in manj blestečimi abstrakcijami pritihotapijo člo-veku v glavo še posebni dodatki, posebna vpraša-nja. Mogoče res niso tako globoka, so pa verjetno prav tako zanimiva. Naj jili nekaj opišem v neveza-nih, samostojnih zapisih. Posebna sreča Slovenci smo deležni posebnega blagoslova: vse kar leze in gre, se preveč spozna na jezikovna vpra-šanja — vsaj videti je tako. Poleg tiste tretjine pi-sem bralcev v Delu, ki grajajo ali hvalijo šoferje slo-venskih avtobusnih podjetij za njihovo prijaznost oz. neprijaznost, in druge tretjine, ki se nanašajo na različna vprašanja fpopravila radioaparatov ipdj, se jih vsaj ena tretjina nkvarja z jezikovnimi vpra-šanji. S tem slovensko Ijudstvo odločno in nedvo-umno kaže (po svojih predstavnikih seveda), da mu je do lepe pisave oz. izgovarjave še vedno vsaj več kot do vseh drugih stvari. Po vprašanjih, ki te jezikoslovne množice zanimajo, pa se lahko u-golovijo še številne drugc reči; kaže, da je prav md-nji čas med nje npr. prodrla tudi motorizacija, pri čemer so se znašli pred novim odločilnim vpraša-njem: ali pisati parkišče, parkirališče, prostor za parkiranje ali kako vendar. — Janez Gradišnik, ki ga sicer poznamo kot prevajalca, pisca novel in po tem, da mu je sr>ojčas Janez Menart posvetil poseben sonet v »žlahtni« slo-venščini, je v obsežnem razmišljanju ugotovil tudi to, da včasih preprosta glava, obdarjena z božjim pasluhom, bolje rešuje jezikovna vpra&anja kot strokovnjak, s čimer je glede na svoj jezikoslovni renome ustrezno početje tudi uzakonil. — Nisem sirokovnjak, zato se mi je glede tega laže odločiti. Odločim pa se seveda s preprostim analognim vpra-šanje?n: Ali lahko potemtakem laik, po pusebni vo-Iji božji blagoslovljen s specialnim posluhom, piše tudi o elektroniki in matematičnih vprašanjih? In to z lepšimi in »pravilnejšimi« uspehi kakar poklic-ni strokovnjak? — Pri nas si vse presamozavestno predstavljamo, da smo uspcsobljeni za jezikoslovna razglabljanja že od tistega velikega trenutka na- prej, ko smo se slučajno rodili kot Slovenci, saj smo bili posihdob prisiljeni do dandanašnji govoriti slo-venski. — Jezik je veliko bolj kompliciran mehani-zem, kakor katerakoli elektronska naprava, le pri nas si večina — kakor vse kaže — vso stvar pred-stavlja kot nekakšno bolj ali manj zabavno in po-Ijubno brskanje za »lepimi«(?) izrazi, kot poljubiio prilikanje različnih končnic na različne osnove .— zadTiji čas pa seveda v glavnem tudi kot problem bralka-bravka. (K vsemu temu spada kot osnova še obvezno krut in neizprosen pogon na tvjke in sploh na vse, kar se križa z božjim posluhom za slo-vensko.) Gre za posebno romantično utvaro, s katero na-domeščamo svoje nadvse minimalne ustrezne stro-kovne kvalifikacije — Medtem ko pa si ustvarjamo iz bralca-bravca centralne probleme (debata se kar noče polečt; z mečem nekoliko dvoviljive slovenščine v roki je »pristopil« prav zdaj v ostro obrambo še Vladimir Pivko), ko govoričimo to in ono, lahko po drugi strani zadnja leta docela nesentimentalno ugotav-Ijamo, da podlega slovenščina v svojih praktičnih oblikah izredno močnemu valu kroatizacije. V in-dustrijskih središčih je vprašanje naravnost pere-če (izvor: popevke, šund, film, športni tisk, radto itd.J, — posebno uspešno gojišče si je našcl ta val v upravnem žargonu: na sestankih nekaterih delav-skih svetov, LMS itd. lahko slišite že do četrtine srbohrvaškega besednega repertoarja pri sicer čisto-krvnih Slovencih; stvar pa polagoma prodira tudi med študentska mladino. — Danes lahko mirne duše zatrdimo, da je slovenski jezik v splošni rabi kroatiziran že do tiste viere, kakršne njegova ger-munizacija ni nikoli dosegla. Nad tem seveda nihče ne toči krokodiljih solz, nihče ne spušča raket, niti se ne tmdi za sistemct' tično jezikovno vzgojo (vsaj od teh priložnostnih lingvistov). — Mladi Ijudje danes množično pose-gajo po »zabavni« literaturi z juga (Slovenija pred-stavlja enega najmočnejših odjemalcev), množič-no poslušajo proizvode srbohrvaške irtdustrije po-pevk, berejo športne časopise v srbohrvaščini, gle-dajo na podeželju redno še srbohrvaško podnaslov-Ijene filme, prihajajo iz vojske srbohrvaško izobra-ženi itd. itd. Kdor pa ima to srečo, da pride v sred-njo šolo, se bo po novem učnem načrtu za sloven-ske (!) gimnazije pri telovadbi srečal s srbohrva-škim zapovedovanjem. Zaka) se ni v Pismih bralcev nihče začudil nad dejsivom, da so se na prvomajski paradi v Beogra-du, ko je šlo za enotno praznično manijestacijo i^seh jugoslovanskih narodov v socializmu, sloven-ska podjetja predstavila s srbohrvaškimi parolavii — deloma celo v čirilici? — Pred takšnimi vprašnnji se raje zatekarno v donkihotske utvare o lastni jezikovhi brihtnosti. Najbolj poceni je, seveda. Spetgre nekaj v klasje Liubljanskemu urbanizmu gre zadnji čas lepo v klasje nnva zamisel. Aškerčevo cesto, po kateri gre že zdctj v 8 urah povprečno po 3500-4200 motornih V02U, razširjajo. Promet postaja za danaknjo širino pregost: tranzit Trst, Reka—Zagreb, deloma Štajer-ska, mestni promet, pa tudi razširjena Titova oz. Gorupova se bo stekala vanjo. — Toda ob isti cesti je na kratkem odseku razvrščenih nič več in nič manj kot 9 šolskih stavb s približno 15—20 šolami oz. inštituti (fakulteta za arhitekturo, TSŠ, filozof-ska fakulteta, tekstilna, kemična, strojna, geodetska, metalurško-rudarska in stara tehnika), ena zdrav-stvena ustanova (solska poliklinika) in Krizanke s svojim letnim avditorijem. Stavbe so sorazmerno nove; v njih se ukvarja z intenzivnim intelektual-nim delom približno 12000—14000 mladih Ijudi. Po-lovica stavb je s cestnimi pročelji obrnjena proli jngu, tako da morajo biti velika okna še od zgodnjih spomladanskih dni odprta, če naj bi bili delavrti po-goji količkaj znosni. — Na novi filozofski fakulteti (dograjeni 1961. le-ta) so fonometrična merjenja pokazala, da znaša hrup v južnem delu stavbe Cpredavnlnice, kabineti) že danes pri maksimalni možm akustični izolaciji od 50—70 fonov in da se pri odprtih oknih zviša v konicah tudi do 80 fonov fprav tako na šolski po-likliniki). — Kaj to pomeni, pokažejb že nekatere primerjalne številke: mestni sanitarno-higienski predpisi dovcijujefo zabarlščem (luna-park ipd.) gnati hrup do 70 fonov, sesalcu za prah pripisu-jejo 60 fonov, človeški govor pa ima pri 5 metrlh oddaljenosti moč ca 50 fonov; da bi bil razumljiv, mora govor nadvladovaii okolni hrup za približno 10—20 jonov (na novi filozofski fakulteti zaostaja v številnih predavalnicah in delovnih kabinetih od 0—20 fonov). Tako je dejansko razumljivost pre-davateljeve besede načeta že v prvi vrsti slušateljev, medtem ko začenja glas v peti vrsti pogosto že v celoti izgiiievati. Boljšo razumljivost bi seveda lahko dosegli s pru msrno ozvočitvijo, toda takšen ropot vpliva na člo-veški organizem deslruktivno. že fizično delo menda trpi, če poteka ob hrupu nad 60 fonov, meja za in-telektualno delo pa je seveda še znatno nižja. — Po-sledice: hitra utrujenost, živčnost oz. nevroze, ki se podaljšujejo v tkim. menežer&ko bolezen in pre-zgodnje staranje. Jasno je, da je tudi delovna sto-rilnost daleč pod zmogljivostjo. - Navedene štveilke verjetno ne potrebujefo poseb-nsga komentarja. Gre za poseben urbanistični (in-telektualni) poseg, ki izvira — milo rečeno — iz krat-kovidnosti — in prinaša kljub navidesni cenenosti rešitve (i>saj začasno odpade graditev obvoznih tranzitnih cest) nepreeenljivo gospodarsko (sto-rilnost!) in človeško škodo. — Gre za posebno na-siljevanje tehničistično-gospodarskih interesov nad človekom. Teh naš urbanizem kljub ogromnim sredstvom, ki jih požira, nt znal pravočasno zado-stiti oz. preusmeriti z izpeljavo ustreznejših pro~ metnih magistral. Gre za tehnično nasilje v vsej brutalni neposrednosti. če že namreč res ni šlo dru-gače, obstanemo pred drugim vprašanjem :kako da Ijubljanski urbanisti za visokošolsko četrt niso našli uslreznejšega, mirnejšega predela, — marveč prav ob eni najbolj promeinih žil v Ljubljani? Vprašanje: Kdo je za to odgovoren? Družba, ki si prizadeva videti po svojih idejnih izhodiščih v prvi vrsti človeka? Urbanisti? Ali kdo? — Dejstvo ostane: 12—14.000 mladim Ijudem je njihovo deio s takšnim »intelektualnim« posegom skrajno otežko-čeno, ustrezni delovni ambient pa proizvaja številne izraed njih za prezgodnje duševne invalide. Posebna oblika samofmanciranja Bolj ali manj je znano, da stoje (upoštevam ekstreme) na pridobitniški konjunkturni lestvici v siovenskem kulturništvu nekako najviše nekateri arhitekti oz. glasbeniki zabavne glasbe (baje doseže-le)o letne dohodke do 50 milijonov dinarjev) in da se pod njimi zvrste potem likovniki, filmarji, gle-dališčniki, »resni« glasbeniki, literatje itd. — Gre za nek poseben razpon, ki v družbi, ki nagrajuje po UČINKU, seveda avtomatično z dohodki vred-noti oz. diskriminira tudi družbeno vrednost takš-nega ustvarjanja: potemtakem sta za družbo vsaj danes najbolj dragocena arhitekt in popevkar, manj likovnik, še bolj spodaj pa se zvrstijo vsi ostali kul-turniki (za ilustracijo in disproporc: določen pro-cent jugoslovanskih ročnih delavcev zasluži v vsem letu toliko, kolikor takšen arhitekl v dobrem dnevu, če res zasluži 50 milijonov). — V resnici torej ne gre za nagrajevanje po učinku oz. vloienem delu (in intelektu), marveč po konjunkturnosti takšnega posla. — Konjtinktura je zmeraj značilen simptom izrazito tržnih odnosov — in končni sklep ni več tako daleč: kulturno ustvarjalno delo je degradi-rano in oskubeno na nivo obicajnega polrošnega blaga. Gre za razvrednotenje, ki ga iz zgodovine že poznamo. — Seveda pa svar le ni tako huda. Tudi kultur-niki se v mejah svojih spretnosti in nespretnosti prilagajajo novim zahtevam. Tako se jim je posre-čilo ustvariti zanimiv, sorazmerno razpleten in raz-širjen sistem posebnih častnih nagrad: z njimi si skušajo zlasti iisti z dna opisane letvice gmotno in raoralno kornpenzirati komplekse, ki se v takš-nih razmerah množijo kot gobe po dežju. Naslove poznamo: Prešernove, Kidričvve, Levstikove, Trdi-nove itd. nagrca.de, nagrade Prešernovega, Kidriče-vega sklada, nagrade ob obletnici vstaje, nagrude DSK, nagrade za obrobru gledališča itd. itd. Te nagrade naj bi po svojem značaju najkvalitetnejše ustvarjalce še dodatno, iopolnilno honorirale, ne glede na to, seweda, da fh obdajo še s posebnim nimbom fta in ta nagrajentc). Vse lepo in pirav, deževje nagrad ne bi navsezad-nje nikogar mo>tilo, nagrajence še najmanj, ko ne bi šel človek nekoliko mtančneje prebirat sezna-me nagrajencev in žirij. Pri tem bi namreč opazil, da ostajajo nagnde sem in tja kar v žirijah fali je tto najlaže ali pa je nagrad že toli-ko, da ne vedo več, kam z njimi). Opazil bo tudi, da lahko sem nn tja odkrije tudi še posebne raz-deljevalne ključe, po kakriti ostanejo številni — zlasti mlajši uslvarjalci — kljub morebiti pomemb-nim deležem, kn so jih doprinesli slovenski kulturi, praznih rok (od literatov,mimo sodelavci Perspek-tiv); ostajajo pnaznih rokcelo takrat, ko rasdeljuje-jo žirije kakšne nagrade z izrecno motivacijo, da želijo z njimi stimulirati predvsem ustvarjalnost mlajših avtorjev (pa potem z njimi raje »stimuli-rajo« kakšnega avtorja v neposredni bližini Abra-hama, da mu malo fcasncje recimo za isto kracijo dodelijo po mo)žnosti še fakšno častno nagrado); svojčas so mendla nagradtifr tudi neki filmski scena-rij, o katerem še do dtms ni ne duha ne sluha. Ip. — Ves ta ispektakl ttče seveda pod srebrnim plaščem kar najjbolj »objMvnega« presojanja in J> soju posebnega mitifikacijikega sistema (časopisje, radio, izložbe, televizija mm posredujejo slike, kar najbolj izčrpne utemeljitvt, priložnostne življenjepi-se itd.) — Kakšen vtis lahko takšna nagrada naredi ne le na preprostega braka, marveč tudi na soraz-merno resno kulturniško institucijo, zgovorno ilu-strira tale prirrner: Redaktija ene izmed uglednih slovenskih revif je recenajo o neki znanstveni mo-nografiji odkiomila z motieKijo, da recenzija ni pri-merna za objamo; ko pa je ustrezno monografsko delo bilo nagrajjerio z eno izmed naštetih nagrad ,je uredništvo za isto recenzijo, ki jo je poprej odklo-nilo, zaprosilo p>ri istem auiorju. — Gre torej v nekem mislu za cel legalen si-stem razdeljevianja (ntob&avčenih!') (družbenih?) sredstev; sistenu se v nekcterih primerih očitno pri-bližuje tisti meji, kjer s« lahko vsa stvar prevesi v familiarno prndobitniška podjetja oz. v neko prav posebno obliko* »samofimnciranja«. (Jasno je, da moramo pri tem izločiti ¦• ielovne — pogosio ano-nimne — natečaje, ki so tlasti v arhitekturi, pa tu-di drugod, zelo< pogosti, jn ki težijo s svojimi po-goji k optimalnim rešitvamrazličmhvprašanj.) — Preko gospodarskegc kriminala velikega forma-ta, kakršnega poznamo mimo iz Filmservisa, pre-ko arhitektovifu, konjunkturnih (ali kakšnih?) 50 milijonov, torej še ena oblika kulturniškega (samo)-financiranja xpe> učinku« (in iznajdljivosti oz. ne-strpnosti}.— Rlazlika setuida vseeno obstaja; zadnja — opisana — otblika ima tse možnosti, da je neopo-rečna, medtem ko prejšnji dve — vsaj po zdravi pameti nikakor ntsta; vse&ej ko začne takšna nagra-jevalna reč koketirati preko objektivnosti in s sta-tutom začrtanega namena, začne razkrivati neke po-sebne občečlovieške lastrusti, ki jim tudi intelek-tualec kljub vsej umišlieritčistosti nerad uteče. Na videz raevezane in vsaka zase, imajo vse tri zgcdtoice gloitoko v sebi neločljivo skupno osnovo: navoane so na intelektu-alca. Vse se pletejo ii njegovega dejanja in nehanja. Ne posegajotako naravnost v nje-govo abstraktno bii, nas pa zgovorno — vsaka zase — opozvjajo na nekatere po-teze njegovega konkretnega, zgodovinsko stvarnega obtraza, gsvcrijo po svoje o nje-govi iluziji oziroma duiluziji glede lastnega družbenega položaja in podobno. Na vsak način so toirej vsaj zanimive, čeprov se namenoma nismo obirneje spuščali v nji-hovo simptomotiko. ii * »• • Za nami je že več kot polovica zagrebšlk&ga baen-nala soddbne glasbe. Taiko o njecm že lahko poda-rno neke splošne vtise in rezuitaite. Pred^sem je jasno, da je biennale postal festival sodobne glas-be z dvema važnima in reiprezenitativnima nailoga-ma: da našo in tujo publiiko in lcritlko sezmani s sbvaritivaimi jugoslovanskih komponistov, predvsem z najnavejšimi, napisainimi v zadnjih dveh leitih, to je v času od zadnjega bienmala, in pa da našo kritiko, predvsem pa našo publiko, vsaj v najbolj grabih potezah (več tako na hitro ni mogoče) in-fonmira o sodobnih glasbenih stremijenjih drugod po svetu. Dokaz za to so razmeroma precej polne dvorane, čeprav &o vsak dan štiri prireditve (od katerih je časovno mogoče paslušati le tri). Dalje ddkazuje akitualtnosit biennala dejsfcvo, da smo že do sedaj slišali 20 koncertnih izvedb del jugaslovanskih av- Problemi 8 Osma številka Problemov, revije za kultaro in družtoana -vprašanija, prinaša prijetno novoist. V tej številki gostujejo čnnogorski pisaitelji in peaniki, ustvarjalci, o katerih sdcer rekdoikdaj slišimo, ozi-roma so nam njih'Ova dela sorajzmerno matnj do-stopna, kot deila ostalih jugoslovansikih literarnih. področdj. Crnogorska literanna revija Stvaranje, ki jo izdaja DruStivo književnikoiv čme gore, adpira s prozniniii in pesiniškimi prispevki (v prevodu Hermine Jug, Nika Grafenauerja in Marjana Ku-neja) po^led v sodohno literarno usbvarjanje črne gore. Informativni prikaz z naslovom Sodobna čr-nogarsika književnost je prispeval Milorad Stojo-vič. Vendar naj takoj pripomnijno, da ,je to le in-formativni prikaz, ki nima globlijih pretemizij. Med p&sniki, ki so v prevodu zastopani, najdemo Jev-reana Brko-vica, Pavla Danoviča, Aleksandra Iva-nOTiča, sodelujejo pa še Milo Kralj, Ljubislav Mi-ličevic, Sretan Petrovič, Svetozar Pilefcič in Dragu-t, ki jih je ta skupina našttt- dirala. Eden izmed ciljev scene je, da mladim ljudem omogoči delo na specifičnem, modernem dramskcm tekstu, ki odpira številne pristope k interpretaciji. študentska eksperimentalna scena je do nedavna delala v okviru amaterskega gledališča Viktor Car Emin, prav te dni pa se osamosvaja in tako po-staja jetlro študentskega kulturno-umetniškega dru-štva reških študentov. Po predstavi na Komornem odru Hrvatskega na-rodnega gledališča smo naprosili režiserja Žcljka Karničiča in igralca Ratka Klariča za krajši pogo-vor. Na vprašanje, zakaj so izbrali za svoje prve dclo, ki so se ga namenili postaviti na oder, ravno ta tekst, je Ratko Klarič odgovoril: »Beckettov tekst smo imcli pri roki. Lahko pa bi bil to tudi katerikoJi tekst avangardističnega gleda-lišča. Naša skupina ima namen, da se sistcmatično ukvarja z modernimi dramskimi teksti. Ti teksti dajejo široke možnosti eksperimentiranja, ustvarjal-nega dela pri študiju prizorov.« Tudi v prihodnje namerava ostati šludentska eksperimentalna scena orientirana na dela avandgar-dističnega gledališča. Poskus mladih gledališčnikov z Reke je dokaz, da se v študentskih vrstah tudi z malimi srcdstvi, totla z veliko navdušenja, da na-rediii marsikaj. P3. torjev (od tega večina krstnih izvedb), -naslednjih 32 del pa ismo slišali reproduciranih z magnetofon-skega traku. Od tujdh komponistov smo slišali že 43 koncertnih del, 5 oper in dva baleta. Biennalu prisostroje mnogo jugoslavanskdh in tujih glasbenih osepnosti. Tako naj omenim samo našega mvtziko-loga dr. Dragotina Ovefcka, zagrebškega kompoinista Milka Kelemena, od tujcev papredvsem skladatelje: Igorja StraviniSikeiga, Witolda Lutoslavvskega, Aloisa Haibo, Luigija Nonija, dirigenta Kirila Kondraši-na in Roberta Crafta itn. Razen ansamibla Zagreb-ške opere, Zagrebške filharmonije in ansambla RTV, smo slišald še Moskovsko filharmonijo, Ham-burško opero iin Krakovsko filharmonijo. Ce po-gledamo samo te površne in nepopolne podaflke, vi-dtmo, da &o dane možnosti za kvalitetne izivedbe, za dokaj popoln anitološki pregled sodobne jugo-Silovainske ustvarjalnosti, za zadostmo spoznavanje sodobne glasbe v svebu, za kvalitetno muzikološko delo in diskusijo. Po drugi strani pa je ravno na tako vestramskem festivalu zelo težko potegniti kaikšne enofcne linije, spravitd vse dogodke in vse delo na &kupen iimeaiOivailec. Že do sedaij ismo spo-znali toliko različnih pogledov na glasbo, slišali re-zultaite taliko umetniških prepričainj, da je orien-tacija težka. Sicer pa je orienitacija v sodobnem umetniškem uistvarjainju vedno bila težavna in dvo-mim, če je to problem našega časa. Res pa je, da si ravno človek, ki je naenkrat postavljen pred to-likšno kvantiteto sodobne usfcvarjalnosti, ne more odgovoriti s tistim staTidardniin odgovorom: Zgo-doivina bo pokaizala, kaj je dobrega in kaj slafoega. Več ali manj so se tudi vse razprave na biennalu vrtele akoli tega vprašanja. Iin tudi tu je bilo to-liko mnenj, kolikor ljudi. Ameriški kompooist John Cage vidi na primer v svetu popoln kaos. »človek nima drugega izhoda,« je zaključil svoje predava-nje, »kot da ta kaos prizna in mu prit.rdi.« Ruski komponist Ivan Martinov, nasprotno, ne vidi nobe-ne posebne probleimatike ali negotovosti v umet-nostnem raavoju v svoji deželi. Socialistučna gradi-tev dežele mu je zadosten porok, da bo ab njej tudi Uimetnast našla pravo in zdravo pot. Nekako v sredi med toma so mnenja Poljaka Witolda Luto-slawskega, čeha dr. Vaclava Kučere itai. Podobna po>ta kot idejna raiapravljanja, gre tudi umetaast raznih dežel. Sovjetska glasba je nave-zama na tradicijo in na folkloro; neproblamatič-na, zidrava v svojem bistvu. Važna ji je vs&bina, na njej je zgrajena forma, prav v romamtičn&m, oziro-ma poznoramainitičnetm duhu. Ameriska umetnost Uspel detajl scene za večer poezije »Svjetlo-tama« na majskem festivalu je negacija vsega dasedanjega. To nam je iavrstno prikazal eksperimentalni balet Dancers' Worksliop iz San Prancisca. EksperimentaJni koncert pod vod-stvom Johna Cagea pa je negacijo vsake predmetp nosti in forme pritiral skoraj do eksistencialistič-no-dadaistične absurdnosti. Spet dva ekstrema, med katera bi bilo nekako možno uvrstiti vse ostalo ustvarjanje. Vse to so res le prvi vtisi z bienaala in jih je treba kot take jemati. Sredi festivalskega vrveža je namreč zelo težko misli urediti, pa jih pri tem ne prisiliifci v kalupe. Tudi je pred nafmi še nekaj važmih prireditev; šele te bodo lahko dale neko za-okroženo sldko. Podro^je jugoslovanske glasbe in njene vloge v glasbenem svetu je tudi toliko koč-Ijivo, da se o njem še ne da govoriti iz nedistancira-nosti, v kateri smo sedaj. Zato o vsem teen več pri-hodnjič. . Kristjjain Utonar TRIŠO STOJANOVSKI (Skopje) Crven zakina sonceto Go vidav samo ednaš tvoeto umrianje i poveče ne sakam. da go gledam. . . Bo poleto legnav umoren da zaspijam uplašen za utrešnoto radjanje na denot iako medju trevjeto i šumot od rekata i kamenjeto nemav nož da ti napravam krst od krvta svoja i so iebe da nestanam kako pesnata od cvetot. Pred zalez ušte ednaš neka ne se pokažuva ništo nad graničnata planina. Se plašam za utrešnoio radjanje na denot. Imeto da ne bide pmkolnato Eden cvet imam daruvan od zemljata Pod neboto najdov dom bezgraničen Imeto da ne mi bide prokolnato Od denes svojot den ne go baram na ulicata Za site tie posti od cvetot če spletam brojnics Od neboto če napravam prestol za mladožencč Imeto da ne mi bide prokolnato od sitari Ne barajte me povece vo meanata Ne sakam ni vo svojot dom gosti Pred pragot od vratata za sejmem go postaviv soneelo Ostaviv i senka od edno mrtvo sedmorče Neka ne mi bide moeto ime prokolnato Pticite od pečalba če ja donesat Proletta. Neka me zatvorat dobrite vetrovi Vo krugot na svoteo spokojstvo I na moeto telo mu sleduva odmor Srceto go oslobodiv od sekakva taga Oprostete site prijateli I nama povece da me barate bo meanata I sosetkata včera ja prodadoa Za tri napoleoni Se smiluva neboto Se smiluva zemjata. . . Imeto da ne mi bide prokolnato od sitari če ja donegat Fticite od pečalba Proletta. ALI LJIiBITE BRAHMSA? »Ne vem. — Ali imam rada Brahmsa? Kako naj to vem? Odkar sem imela sedemnajst let, me ni nihče več povabil na koncert. Nekoč pa smo hodili na koncerte, držali smo se za roke in bilo nam je lepo. Takrat sem Ijubila Brahmsa. Bila sem zaljub-Ijena.« Dvom je prinesel Philippe. Kaj je Ijubezen? Do-tik dveh koš, ali pa vendar pomeni tudi kaj več? Ljubezen je samo beseda, ki ne pomeni niče-sar. Pa vendar začutimo včasih Ijubezen v eni sa-mi besedici neke pesmi. V besedi, ki je sproščena kakor dež, ki lije nad mestom. In nenadoma vstane ta fant z iztegnjeno roko proti Pauli. Obtožujem. Obtožujem vas, ker ste zanemarili svojo človečan-sko dolžnost, ker ste bežali pred Ijubeznijo z izgo-vori, lažmi in vdanostjo. Zato vas obsojam, da bo-ste ostali za vedno ami. On Ijubi njo, ona Ijicbi drugega, ta Ijubi druge... Zgodba je prastara, število njenih variadj je neskonč-no. Po romanu Saganove jo je na platnu oživel re-šiser Anatole Litvak. Okoli sebe je zbral odlično igralsko ekipo: Ingrid Bergmanovo, Anthony Per-kinsa, Yves Montanda — in ustvarili so dober film. Dober zaradi odlične igre Bergmanove in Perkinsa. Prva je znova dokazala svoje velike igralske spo-sobnosti; s popolnim obvladanjem obrazne mimike je prepričljivo odigralu vse najrazličnejše in prese-netljivo menjajoče se čustvene tone znotraj razdvo-jene štiridesetletne osamljene ženske. Perkins ji je bil enakovreden partner. Njegov Philippe, zdaj lah-koten, nenadoma trd in vendar čustveno bogat, nam je ostal v spominu kot velika igralska kreacija. Za svojo vlogo je prejel leta 1961 nagrado cannskega festivala. Pa vendar, resnično velike stvaritve nam niso dali. Prvič, film sloni predvsem na zunanjem dogaja-nju, razdrobljen je na številne prizore, s čimer mu je odvzeta možnost globlje in neposrednejše izpove-di. Tu je film izgubil na svoji teži. Drugič: naspro-ti zlagani morali višje družbe stoji Paul, ki je kljub svoji čustveni razdvojenosti vendarle močna osebnost, ki je uspela ohraniti svojo nravnost. Tu pa film tiagiba v melodramo. Vsekakor sta za Iju-bezen polrebna dva: ni dovolj Ijubiti, biti moraš tudi Ijubljen. Toda biti nevezan, svobodno Ijubiti druge in hkrati resnično Ijubiti, je laž. Pristati na to laž, je resignacija, je pristanek na amoralnost te drukbe. P.mlina usoda zflio ne more biti tragična. ..-..-.. Jngo Paš Naj mi bo dovoljeno, pre-pisati iz gledališkega li-sta nekaj misli o avtorju: »Francoskega pisatelja Georgesa Michela je odkril in javnosti predstavil Jean Paul Sartre, ko je lani v svoji reviji Les Temps Modernes objavil prva dva dela njegove satirič-ne groteske Igrače, nato pa je za izdcijo celotnega besedila poskrbela ugledna pariška za-ložba Galiimard.« GEORGES MICHEL: Joco Žnidaršič: Kraševke IGRACE V (JPRIZORITVIGLEDAUSČA ADHOC In še misel o idejni vsebini »Igrač«: ' »Obravnavajo namreč dvoje perečih problemov sodobne družbe: človekovo po-predmetenje in odtujitev samemu sebi«. Priznati je treba, da je etiketa tako avto-ritativnih tutorjev lahko vse prej kot kis-lo jabolko skepse in nagibov za polemi-ko. Gledališkemu listu velja pohvala, da je ustvaril prepotrebni nemir v neprego-stih vrstah gledalcev, zakaj srečati se z resnično dramo človeka v trenutku, ki ga živimo, ni niti opoj iz ožin provincializ-ma niti velikodušna in samovšečna pri-pravljenost na kačji ugriz, ampak je vsak trenutek večja in globlja eksistencialna potreba. To toliko bolj, ker se od primera do primera znova poraja nezadovoljeno vprašanje: ali je ta in ta drama res spre-govorila človeku o človeku? Toliko o gle-dališkem listu. Ko so se po končani pred-stavi prišgale lnči, sem obsedel v dilemi. Ne v tisti tvorni dilemi, ki bi me zaposlila ne le za ta večer, morda ob kavi, ampak mi je zapustila knjivajočo grenkobo zaradi problema, ki je bil v drami načet. Čisto po svoje, in, žal, v povsem drugotni vzroč ni povezavi z idejnostjo drame, sem doži-vel pravo grotesko. Zakaj ni je besede v našem času, ki bi bila tolikokrat kompro-mitirana kot beseda alienacija. In ni ga kopita, ki se mu ne bi prilegal pojem grotesknega. Dandanašnji sta ta dva poj-ma poslednji arbiter in adut, vsakdo in ob vsaki priliki ga sme nategovati na svoj veliki zvon. Pošteno se pomenimo o teore-tični koncepciji drame. Enostavnejša za malverzacije bi utegnila biti groteska, ki bi z grozljivim elementom zakrivala praz- noto. Grozljiposti pa verjetno v sami za-snovi ni bilo dosti, baza humorja pa se je izkazala za popolnoma nezmožno v tistem trenutku, ko se je hotela spoprijeti s pro-blematiko, ki je preveč boleča, da bi ne izzvala najnaravnejšega in spontanega etičnega odpora zoper postopek, ki je opravičljiv nekoliko zasoljenemu fanta-stičnemu stropu. Da ta primera ni malce neresna, mi pove misel, ki se mi je vzbu-dila ob dejstvih, da je pisatelj Francoz in naj bi mu bil mentor sam Jean Paul Sartre, namreč misel na velikega Heming-waya, ki je odšel v špansko državljansko vojsko vse prej kot pustolovec. Junak na-še drame pa je pasiven v tolikšni meri, da mu je odpor zoper objektivno real-nost, tehnizacijo življenja in popredmete-nje vrednot gola neznaka. še celo to: en sam podatek o genezi tega podlegcmja, ki zvali krivdo na junakovo nerazpoloženje do razmišljanja, ter preveč nazorno na kranjske razmere presajene aluzije o ur. banizmu, podvozih ipd., ki so kar klicale po žvižganju, ne pa po aplavzih, mi daje slutiti, da je drama v dramaturgovih rokah doživela tolikšen poseg v oblikovno in stilno tehtnost, da je obstala nazadnje ne-dodelan torzo. Popolna odsotnost dram-ske kompozicije ne more biti pogojena v anemičnem pristopu k problematiki in se približuje dialogozirani short story. Oba osrednja lika pa sta bila uklenjena v dualizem stilnih karakteristik od red-kih grotesknih situadj do naturalistične opisnosti, ki se je stopnjevala od scene do scene in tako zakrivala idejno vozlišče drame. Sled te opisnosti je bila tudi v disfunkciji scene, ki je le v redkih ele-mentih prehajala iz realistične nazornosti v karikaturo in stilizacijo. Iz opisanega dualizma sta se še najbolje izvijala igralca štefka Drolčeva in Bran-ko Miklavc. šele v njunih variantah reše-vanja pohabljene človečnasti v redkih dragocenih iskanjih odmeva življenja je udarjal na dan ton humanizma, v opisno-sti pa ju je celo rutina bolj ali manj reše-vala. FRANE DROLC Charlolte Armstrong Kajbi storil ti? 5 KoJikor sem jaz vedela, ni foilo v poročnih načr-tih nič spremenjenega. Tiha poroka v doonačem kra-ju naj bi bila v panedeljek popoldne. Tako sem foila raztresena, da ni kazalo, da bi me vtse to kaj skrbelo. Rada bi šla stran, pa vem, da me teta May ne bi pustila. TaTco smo vsi čakali na vrnitev Bena Browna. Vrnil se je v soboto zjutraj. Telefoniral je; čakali smo ga v knjižnici. Izgledal je utrujen. Da bi zmanjšal napetost, je rekel: »Ve-~ sel bi bil, če bi lahko povedal. resnico, da ali ne. Toda vse, kar labko rečem, je to, da morda imam nekaj, kar k temu lahko pomaga.« Maroia je nekaj zamrmrala in se z obrazom, ki je bil prestrašen tako kot moj, obrnila proti Johnu. Ben Brown je imel s seboj zajettio aktovko iz katere je — medtem ko je govoril — jemal v svifo zavite paikete. »Nobenega dvoma ni, da je nekdo prišel na le-talo z McNaughtonovo vstopnico in rezervacijo. Vprašanje je, če je bil to zares McMaughitan! S pri-čami nisem imel sreče, nikogar nisem mogel najti, ki bi mi lahko zatrdil, da je videl McNaughtcma te- ga dne na letailišču. Poskusil sem celo idemtificirati nekaj ljudi, toda New Yorfc je veldk in preveč Iju-di gre mimo tebe vsak dam. Tako nisem imel sreče niikjer. Z druge strani pa: identifikacija trupda bi bilo zdaj kaj težko delo.« Na mizo je položil list papirja. »Tu je seznam z osemindvajsetimi imeni. Ce bi bilo mogoče dobiti dovoljenje za izkop vseh osemindvajset trupel in jiiih rentgenizirati...« Vsi smo se zgrozili... »Ceio če bi našel zdravnika ali dentista, ki je kdajkoLi zdra-vil MoNaughtona, bi bil to popolnoma jalav posel.« Zdaj je položil na miao pet papirnatih vrečk. Preostalo je samo še to. »še ena stvar je, ki bi jo rad omenil ia zarad/i česar sem šel v New York. Bojim se, da je bil McNaughton povezan z brez-vestnimi ljudmi. Boij ali manj je bil povezan z ne-ko dirkalno družbo, ki m bila kaj preveč poštena. Hazardiranje na napačni strani zakoma io se zgubi-ti v neznano.« Nejegov glas je postal moonejši. »Morda veste, kaj o tem vi, gospa McNaughtan?« Marcia je z visokim, žalostniim glasom hitro rekla: »Res nisem presenečena.« Dvignila je glavo. »Vedeti pa morate, da sem prekinila z njim.« Ben Brown je z oomi pokimal. Johnn Lockhart pa je naglo rekel: »Marcia je pu-stila tega človeka. 2ivela sta vsak zase. Odlodiia se je, da se loči od njega, prav pred tem usodnim1 le-talskim ialetom.« Ben Brown je potrdil: »Veded sem, da sta se raz-šla.« Njegov glas je bil miren. »Morda ona res ne ve o stvareh, ki so ga težile, nič več kot jaz. Re-zervacijo je imel do Havane. Zdi se mi, da bi to zanj bilo priinerno področje, da najde priložnost in izgine, tako da se ne bo vedelo, da je še živ.« »Brez kakršnihkoli stikov s svojo ženo?« je vprašal John. »Bili so prekinjeni...« »In jo pusti tvegati bigamistično poroko?« je vpi-la teta May. »To je vredno vsega prezira!« Ben Brown si je lizal zgomjo ustaiico. »Ce je nekdo na robu kriminala,« je rekel, »in zavit v dvome, na primer, o ljudeh, ki postajajo vse bolj nasilni... in morda v nevamosti za življenje... zakaj se ne bi v takih okoliščinah lotil istih prijemov kot. ..« »To bi bilo njernu podobno,« sem prekinila. »Ce bi ga vi poznali... Zakaj on je točno vedel, na kaj Ijudje ne bodo računali. Ce je že hotel, da bi ljudje mislili, da je mrtev, je vedel, kaj naj stori. Mislil ni nič hudega. On... res, brl je tak.u Marcia le bila vsa bleda. »Pustila sem Eddieja zaradi neflcih določenih stvari, toda ne jrerjamem, da bi mi on stx>ril kag takega.« Ben Brown je rekel: »Ne dam veliko na to vrsto priseganja. Vendar meče to senco razdike, ko pri-hajamo do nihajodih verjetnosti... 5e viddmo, da je imel za skrivanje dober razlog.« »Nesmdsel,« je rekla teta čemerno. »Kaj zato?« je vpila Marcia, »ko pa je vendar mrtev!« Ben Browm je rekel: »Imamo ga za mrtvega, to je res. Mrtev je za svoje prijaitelje in za svoje so vražnike. Šel sem proti kraju nesreče. To je blizu mailega podežeiskega mesta. Veste, kakšni so otro-ci, zato predpostavljam, da so otroci raznesli ostan-ke, ki bi jifo lahko dobil, če bom menil, da so pravi. Tu imam nekaj rezuitatov tega. Zaradii tega sem se tudi vrnil. Vem, da ste radovedmi, čas pa je kratefe in morda bo kruto,« iskal je besede, »če bom pro-sil za preložitev poroke, dokler ne bo jasno, da ni nobene ovire več ...« Sestriona Marcia je zadržala dih. Bila je nagnjena naprej, strmela je v njegov obraz. Prav tako mi vsi. »... nobene resnične avare,« je poncml. »Možno je, da imam tu kako stvar, ki je pripadala McNaug-btcmu.« Iz prvega zavoja je vzel metalmo sponko. »Moram pa omenitd, da je na" tej sponki mono-gram HY.« »Kaj je s tem?« je John živčno vprašal. »če pregledate seaanam potnikov, ne najdete ni-kogar, katerega ime bi se začelo s tema začet-nicama. Če ni prava, je seveda bil na letalu nekdo, ki ni bil vpisan.« Obrnil se je k meni. »Ali je, miss Brew-ster?« Kazalo je, da me presoja, če sem poštena. »Ne,« sem rekla počasi, »ni prava. Lahko bi si jo biil kdo izposodil. Ali pa so vas otroci v tistem mestu navlekli. Ne verjamem, da boste našli kako pravo stvar, prej bi našli Eddieja živega.« »Mi nočemo tega,« je rekla Marcia, »zato, ker je mrtev. Vidim, da je tam še nekaj?« . Detektiv je razsvil neko drobno stvar: bila je ne-ka manšetna sponka. Nato je razvil majhen žepni nožek. Cetrta stvar je bila nekaka kovinska denar-nica. Zadnja stvar pa je bil prstan brez kamna. Sedeli smo v prijetni svetlobi udobne knjižnice in na polirani mizi so ležale tiste stvari, neznatne in hladne, s tistega divjega, oddaljenega griča. STUDENT NAJ S! USTVARI KULTURNO ŽlVUcNJE SAM KLUB DELNA RESRTEV Veliko je bilo že napisanega v časopisju o študentski morali, o študentskem naselju, ki naj bi bil po mišljenju nekaterih »moralistov« alfa in oniega študentske nemora-le, zelo malo pa je bilo napisanega o tem, kako prepre-čiti to »nemoralno« življenje. Seveda pa smo zasledili tu-di nekaj predlogov v zvezi s tem — prepoved obiskov v Naselju. Prava škoda, da ti nekonstruktivni kritiki niso našli drugega izhoda. Ne vem, zakaj, vendar mislim, da ti sploh niso iskali izhoda, temveč so sami udarili, kot pra-vimo. Sicer pa naj članek odgovarja naslovu. Govorili bo-mo o kulturi, vendar je ta neločljivo povezana z moralo in družbenim življenjem človeka, o katerem bom tudi pi-sal. študentje imamo odlično kulturno-.umetniško društvo (ŠKUD Adademik), ki predstavlja ne samo slovensko kulturo, temveč tudi vso jugoslovansko doma in po svetu. In to zelo uspešno. Akademik je kvalitetno društvo; da ne bi trpela kvantiteta, skuša kulturna komisija pri UO pri-tegniti h kulturnim prireditvam čim več mladih ljudi. Pasivno in aktivno. Zelo je raznolika, oziroma naj bi bila, dejavnost kulturne komisije. Od prodaje kart kulturnih referentov do organiziranja lastnih predstav in priredi-tev, toda teh je bilo le malo. Vzrok je enostaven. študent irna voljo, toda če hoče organizirati kakršnokoli prireditev, naleti na mnogo problemov, ki ga od-vračajo in preprečujejo v organizaciji. Konkretno: Tribu-na je organizirala koncert Dubravke Tomšič. Veliko ime in dvorana je bila polna. Toda tudi izguba je bila velika. Zakaj? Dvorano Slovenske filharmonije so dobili po naj-nižji ceni, ki pa je še vedno astronomska, vsaj za študen-te. Cene vstopnicam so bile relativno nizke, kajti sicer bi bila dvorana prazna; Dubravka je igrala za simboličen honorar, a reklama za koncert je bila prav zaradi viso-kih cen reklamnih oglasov pomanjkljiva. Torej so bili ravno stroški dvorane tisti, ki so povzročili izgubo. Za ilustracijo še en primer. Ni dolgo tega, ko sta kulturna komisija in Tribuna organizirali koncert jazz godbenikov. V Festivalni dvorani je bilo blizu 400 gledalcev, kar je za tako prireditev veliko, toda rezultat: zelo uspešna izvaja-nja nastopajočih, zadovoljno občinstvo, ki si želi še več podobnih prireditev, in nezadovoljni organizator, ki ima blizu 60.000 din izgube. Ta denar gre zopet v žep lastniku dvorane. Tokrat krije izgubo kulturna komisija; Tribu-na in kulturna komisija si bosta še krepko premislili, pre-den se bosta spustili v organizacijo podobne prireditve. Sicer pa, koliko je še študfentov, ki bi se radi aktivno udejstvovali v amaterski dramski skupini, mnogi bi radi zapeli, toda niti prvi niti drugi »za res«, radi bi pač nasto-pili pred svojim občinstvom, študenti, ki bi jih tudi tretirali kot amaterje, vse to bi pa prišlo iz spontanosti, glede na okoliščine in prostor. Ta prostor naj bi služil za sprostitev, tu naj ne bi vladala mrzlica pred nastopom; v tem prostoru naj bi se vključil v pevsko skupino vsak- Eden izmed sto najrazličnejših lepakov, ki vabijo poljskega študenta v klub na gledališko predstavo, ples ali kako drugo družabno prireditev do, tisti s posluhom, pa tudi brez njega. Povedati hočem, da bi si lahko ustvarili v svojem prostoru tako vzdušje, kakršno bi bilo za tisti večer najprimernejše. Takega pro-stora študentje nimamo, prav pa bi bilo, da bi ga čim prej dobili. Tu bi tudi odpadli predsodki moralistov, ki so se v svojih pisanjih zgražali nad moralo. Iskali so po zdravstvenih ustanovah statistične podatke o »abortiranih« dekletih ter pisali___Res je lahko prešteti število abortu- sov, lahko je napisati in kritizirati, toda kaj smo storili, da bi študentu dvignili moralo oz. kultumo stopnjo? Ime-li smo predavanja, predlagali obiske gledališč in podobno. Toda vse to je premalo. Treba je najti nekaj, kar bo štu-denta zainteresiralo. Kar tako, neprisiljeno. Rešitev vidim v študentskem klubu. V klubu, ki bo študentu dal nepri-siljeno možnost afirmacije, pa čeprav v najožjem krogu prijateljev, ga s svojim konceptom dela pritegnil in za-baval. Ne dvomim, da bo marsikateri študent z dekletom raje zavil v klub, kot pa v ženski blok. V klubu bi se lahko med prijatelji neprisiljeno poza-bavala. Prepričan sem, da bi si marsikateri študentski par raje poiskal zatočišče v klubskih prostorih kot pa na hladni klopi v parku. Verjamem, da je klub precej problematična zadeva, vendar bi bila rešitev za, vse nas najprimernejša. Prepri-čan sem, da je tudi klub zelo draga zadeva, vendar mi-slim, da smo za prostore, ki smo jih študentje že najeli, potrošili izredno veliko denarja in ga še bomo. S tem de-narjem pa bi lahko imeli več klubov, in dobro bi bilo, da bi pristojni forumi pričeli misliti o tem. Do takrat bo delo kulturne komisije precej okrnjeno, nanašalo se bo na nekaj nastopov, mi, študentje, pa se bomo do takrat sa-mo preko časopisja in pripovedovanja prijateljev, ki so se vmili iz tujine, seznanjali z dobrimi Iastnostmi kluba, ki lahko študentsko življenje pozitivno usmerja. Ivo štrakl BLED 1963 Pred nekaj dnevi je pripravljalni odbor jugoslovanske* ga jazz festivala razpravljal o prijavah, ki so jih prejeli za IV. festival (ta bo od 6—9 junija na Bledu). Značilno za letošnji festival jazza bo predvsem veliko domačih ansamblov in precej tujih. Tuji ansambli bodo predvsem iz vzhodnih držav, tako da bo letošnji festival kvaliteten in predvsem zanimiv. Veliki orkestri bodo letos zastopani v večjem številu kot preteklo leto. Končno bo nastopil tudi veliki orke-ster RTV Ljubljana, ki je preteklo leto ix nerazumljivih vzrokov odpovedal udeležbo. Tudi Beograjčani bodo za-stopani z velikim orkestrom, čeprav se še do nedavnega ni vedelo za gotovo, ali bo orkester nastopil ali ne. Veli-ka orkestra bosta prišla šp iz Zagreba in Novega Sada. Prvič v zgodovini festivala bo nastopil tudi tuj big band, in to iz Avstrije (New Austrean big band, p. v. Friedricha Kornerja). Ljubljančane bodo na jazz festivalu zastopali Ad hoc, Ljubljanski jazz ansambel in ansambel Mojmirja Sepeta. Zagrebčani bodo zastopani z Zagrebškim jazz kvar-tetom, Zagrebškim dixiland ansamblom, Ansamblom udru-ženja jazz mužičara (v tem ansamblu bodo nastopali zvezd-niki iz plesnega orkestra (Domič, Firdi, Kelemen), kvar-tet Stepana Plavca; kot gost bo vokalni solist Dragutin Diklič. Beograjčane bosta zastopala samo dva mala ansambla: Trio Radojčic (kot gosta bosta nastopila Dimitrijevič in Stojanovič) ter dixiland ansambel Veseli bedžo. Novi Sad bo zastopal prav tako kot Iani trio Lorbek, Splitčane pa bo letos nadomestil jazz ansambel iz Sara-jeva—BKB. Prijave iz tujine so prispele iz Poljske (iz Waršave bo prišel trenutno najboljši poljski jazz kvartet Trzaskow-skega, ki je preteklo leto žel velike uspehe v Newportu in Washingtonu). Cehi pošiljajo praški ansambel Jazz stu-dio 5 + 2, Madžari Oktet iz Budimpešte, Italijani Rheno jazz band in Modern jazz group iz Milana ter pianista Johnnyja Safreda iz Trsta, ki si bo sestavil ansambel na Bledu. Nemce bodo zastopali: brat Alberta Mangelsdor-ga, ki je preteklo leto gostoval na Bledu, Emil Mangels-dorf s svojim ansamblom, duo Joe Viera iz Miinchena (klavir, alt saksofon), Avstrijce Hansa Koller kvartet z Dunaja, trio Josl iz Graza ter trio dr. Neuwirtha. Poleg teh prijav iečejo pogovori še z ansamblom Klau-sa Doldingerja iz Zah. Nemčije, s triom Georga Gruntza iz Švice, s francoskim triom Michel Hausser in z an-samblom iz Sovjetske zveze. Kot gost festivala pa bo na Bled zopet prišel ameriški pianist John Lewis. Vsekakor bo Ietošnji festival izredno zanimiv, saj je udeležbo prijavilo veliko vzhodnih držav, kjer je jazz, kljub temu, da ni velike tradicije, že na dokaj viso-ki ravni. Posebna zanimivost bodo ruski jazz izvajalci, seveda če jih bo uspelo prireditelju angažirati. Letos bo nekaj manj vokalistov kot preteklo leto (nastopila bosta le Jimmy Stanič in Dragutin DikKč), nastopil pa bo eden diviland ansambel več, kar se bo posebno poslušalcem po izkušnjah iz preteklih let še posebej prileglo. Sicer pa po besedah organizatorjev prijavna lista še ni zaklju-čena in ni dvoma, da bo prišlo še do nekaterih man jših sprememb. Ivo Strakl Marcia je rekla: »Dajte, da si ogledaim.« Mr. Brown ji je podal kovinsko denarnico. Vrtela jo je v roki. Vsi smo lahko videli na njej violinski ključ. »To je njegovo! To je Eddiejevo!« Z olajšanjem na obrazu jo je adložila na mizso. »Ah, dragica,« je rekel Johin Lookhart, »zdaj je vse v redu. Vse je v redu!« »Ali jo ti prepoznaš?« je rekel Ben Brown meni. Odkimala sem. »To ne pameni ničesar,« sem rek-la. »Lahko da je nisem videla, ali je še ni imel, ko sem bila jaz tam.« Kazalo je, da me ne sliši nihče drug kot Ben. Johnov obraz je sijal. »Hvala vam, Brown. Do-bro ste opravili.« »Ste potem zadovoljni? Ne želite, da bi nadaljeval?« »Ni treba,« je rekel John in držal Marcio okoli ramen. »To je moralna gotovost. Jaz ne potrebujein ničesar več.« »Dobro, da se je to končalo,« je rekel stric Paul. Teta May pa je rekla: »Zelo sem vesela, da se je to uredilo.« Potem so vsi pogledali mene. Odprla sem usta, pa sem jih spet zaprla. Nihče ni poskusil najti živega Eddieja. Morda je bilo res nemogoče. Spet sem odprla usta — rada bi nekaj vprašala, pa nisem. Vsi pa so me opazovali. Potem pa je Marcia jezno rekla: »Ne sedi tam in ne poskušaj si spet izanisliti kaj podobnega, Nan. Nikoli več te ne bom poslušala. Mama, nočem iimeti nje pri poroki. Nočem tvegati. Enostavno je ne morem prenašati.« »Oh, ne,« sem hitro rekla, »tuidi jaz ne. Nočem biti zraven. Zelo mi je žal za ... za vse.u »Zdaj, ko je dokazano drugače,« je rekel premiš-Ijeno John, »prosim, Nan, nočeš reči, da nisi bila popolnoma gotova v to, kar si trdila?« Pogledala sem ga, pogledala njegov nasm©h, eno-staven in neprisiljen, nasmeh, s kateriim je vedno tako lahkotno rekel »Prosim« ali »Hvala«. Gledala sem preko prepada, ki naju je ločeval. »č?lovek se tudi 2anoti,« sem rekla. »Hvala ti, Nan.« Nasineh je bil njegov način »ra-zumevanja«. Pogledala sem proč. »Našla sem enosobno stanovanje blizu pisame,« sem rekla glasno. Vse imam že pripravljeno. Mi-slim, da se laMco poslovim. Upam,« sem rekla v zrak, »da boste tega vsi zelo veseli.« »Vas lahko zapeljem?«, je rekel Bem Brown. »Zu-naj imam avto in kot vse kaže, sem zdaj prost.« »Kakšna moralna gotovost?« sem odsekano vn ža- lostno rekla Benu Brownu. »Kaj si je mislil o meni? Kaj sem sploh rekla, razen, danisem nezmotljiva?« »Prav imaš, nisi,« je rekel veselo. »Oh, verjetno sem se zmotila,« sem rekla odse-kano. »Možmosti so še vedno ostale,« je rekel. »Samo eno vprašanje je tu...« njega sem lahko vprašala. Njegove roke so bile na volanu. »Nada-ljuj.« »Ste dobili seznam ponesrečenih oseb?« »Sem.« Njegov cxigovor je bil kot vzdih. »Ste pregledali njihove začetnice?« »Bil je nekdo, ki se je imenoval Harry Young, res,« je rekel. Jaz nisem mogla govoriti. »Hočeš, da Youngovo ženo vprašamo, če je bila tista sponlka njegova? Če je tako, potem ugotovimo, da je bila oseba, ki je bila vpisana kot Eddie McNaug-hton, pravzaprav Harrx Young?« »Ne,« sem rekla. »To stvari ne bi izboljšalo. Ne zanima me, kdo je še bil na tistem letalu, Eddie je bil tam. Ona je tako rekla. In nihče ne dvomi o njej, nihiče ne misli, da je histerična, niliče ne vidl, da je ona dabila samo motiiv, da pove laž!« »Zakaj malo bolj ne kričiš?« mi je prijaano pred-Iagal. O poroki sem braJa v časopisdh. Nič več nisem živela z družino. Moje malo stano-vamje ni bilo slabo in kot po navadi sem hodila na delo. Začel je prihajati Ben Brown. Nekega dne mi je povedal, da je pustil svojo službo in da si je na-šel drugo delo. Rekel je, da je ugotovil, da detektiv-ski posel ni zanj. Hotela sem vedeti, zakaj ne. Re-kel je, da ni mogel doseči poklicme norme. Neke noči me je vprašal, zakaj zmeraj hočem, da me pelje v kitajsko restavracijo. »Kar navadil sem se že tega. Odkrito povedano, rjan, če ne bom nl-koli povohal drugega kot Jajc fu jung', se mi zdi, da bom doigo živel.« »Eddie McNaughtcn je bil neumen na kitajsko hrano,« sem rekla. »A takooooooo ...« je zašepetal Ben. »Razumem, Ben. Rekli so, da sem histerična, da sem zvita lažnivka, in ,razumeli' so me ves čas. Nihče ni niti pomislil, da mi gre za resnico... nih-če razen tetie. Samo čudim se ...« »Upaš, da se ti bo v prihodnjih milijon letih lah-ko zgodilo, da boš ob isti uri stopiia v isto kitaj-sko restavraoijo, tudi če je otn še vedno ikje okDli Los Angelesa?« »Ne,« sem trmasto rekla. »Verjetnost je gotovo proti temu.« »Počakaj trenutek. Vedno želiš vedeti# če je v re-stavraciji tudi glasba.« »Le poredko je,« sem refela, »zelo malo je taldh. Oh, vem, da je to neumno. Toda Eddie je bil glas-benik, in zdi se mi, da so njegove navade, njegav okus, njegova spretnost — dejstva. Ce ...« Ben je rekel: »Veš, da grem jaz mimo tega, Nan. Nisem zanemaril nobenega rednega načina. Njego-vo ime ni v pomoč, dokler ga ne uporablja. Nje-gov opis ne vzbuija pozornosti...« »On ima navado,« sem rekla, »da obrača spodnjo ustnico navzven.« »Ti lahko povem, kaj mislim o tem, Nan? Zelim, da bl vse to pozabila. John Lockhart se je poročil in je šel. Ali si ga ne moreš že enkrat izbiti iz glave?« »To ni zaradi tega, ker ga imam tako rada,« sem rekla, »to je zato, ker njo toliko sovražim.« Nekako sem mu morala povedati kaj takega. »Potem,« je rekel Ben zpIo hladno in prozaično, »misliš, da je ob tisti denarnici lagala?« »Oh,« sem rekla prizadeto in upoštevajoč, kaj mi je nakazal. »Ne, ne, ne mislim. Ne rečem, da je ona zares lagala. Denarnica je bila prav lahko Eddiejeva. Ali pa je bila tako iz sebe, da se je zmo tila.« Ni bilo dobro. Začela sem nemočno joikati. »V redu. Mislim, da je lagala, bila pa je dovolj spret-na. Oh, jaz ne vem ... ne vem« »Nan, to je strup Pusti ga mimo,« je rekel Ben. »Eddie je rad to rekel,« sem sopla, »pusti ga mi-mo ...« »Res, tudi jaz to pravim. Pusti sovraštvo mimo.« Morala sem vprašati s pogledom: »Kako naj to zmorem?« »Morda se boš nekega dne zaljubila v koga dru-gega,« je rekel. »Poskusila ... bom. Vandar, Ben, to je težko.« »Nisem rekel, da je lahko. Samo svetujein ti. či-sto dobro in pošteno misliš, Nan.« Pogledala sem ga. »Ko imaš mokre trepalnice, bi te kar gJedal,« je rekel zbegano, »in vse bom poskusil, da bi te .razumel'. Tako ti bom pavedal kar zdaj: mislim, da se je tvoja sestričma obmašala do tebe kot navad-na uš in če bi bila ti vsa nora, mi ne bi bilo nič mar. Toda ne preziraj je, Nan. To ti ne pristaja.« Bil je tako nevoljno human. Morala sem se smeja-ti. INDEKS IN... KOŠARKA šolsko leto gre h koncu in »štu-dijska mrzlica« narašča. V avli eko-nomske fakultete se je o bližnjih izpitih pogovarjal s kolegi — absol-venti Peter Tavčar, ko smo ga na-prosili za tale razgovor. * Najprej osebni podatki: Peter Tavčar je doma iz Postojne, star je 23 let, v Ljubljani pa živi že četrto leto, to je odkar se je vpisal na ekonomsko fakulteto, od katere se bo še v letošnjcm letu poslovil z di-piomo v žepu. Do diplome mu ma-njkata le še dva izpita in diplomsko delo. « Tvoj največji uspeh doslej? »Lani sem dvakrat nastopil za našo B reprezentanco v Varšavi, sedaj pa igram v moštvu Olimpije, ki je državni prvak in z uspehom tekmu-je za evropski pokal.« * Koliko dežel si doslej videl? »Poljsko, Madžarskb. Francijo, Bel-gijo, Avstrijo in Izrael.« ^ Kaj je tvoj konjiček, seveda poleg igranja košarke? »Nič.« * Kam v Ljubljani najraje zaha-jaš? »V Mestno gledališče.« « Kakšno vlogo igra sreča pri košarki? »Precejšnjo, važno je raz-položenjc, pogoji za igro, sodnik, žoga igrišče, i. t. d.« 0 Koliko časa porabiš za tre-ning? »V sezoni treniram 2-krat dnevno po 4 ure (igra in kondicij-ski trening), izven sezone pa 3-krat tedensko po dve uri.« « Kako vsklajaš študij in šport? »Precej težko; ko sem igral še pri Ljubljani oz. Postojni, je šlo lažje, zadnjega pol leta pa igram pri moš-tvu Olimpije in ini vzame trening veliko več časa.« * Koliko let igraš? »Osem. Naj-prej sem igral za moštvo Postojne, nato v Ljubljani, za moštvo Ljub-Ijane, v zadnjcm času pa — kot sem že omenil — za Olimpijo.« 9 Prihodnost? »F'o končanem štu-diju bom še igral košarko, v voj-sko prav kmalu še ne nameravam iti, drugače pa še ne vem natanč-no, za kaj se bom po diplonii od-ločil.« 0 Ali bereš Tribuno? »Redko.« * Ali se ti zdi telesna vzgoja važ-na za študenta? —»Da.« 0 Ali misliš, da se boš udeležil prihodnjih olimpijskih iger kot čliin naše državne košarkarske reprezen-tance? —»Malo upanja imam< loda Tokio bi seveda zelo rad videl.« Petrovi kolegi so že odhajali štu-dirat v študijsko knjižnico, ko smo mu zastavili še poslednje vprašanje: 0 Kako se bo plasirala- naša dr-žavna košarkarska reprezentanca na svetovnem prvenstvu v Brazili- ji? »Naši so že v predtekmovanju do-bro zaigrali; zato sem prepričan, da jim vsaj 4. mesto ne bo ušlo. Z malo optimiztna pa lahko upamo celo na kakšno višje mesto.« T. Z. Agronomi tretji v Letosnjo agronomiado, ki je trajala od 9. do 12. maja, je organizirala sarajevska biotehniška fakulteta. Med 17 fakulteta-mi so se tekmovanja z uspehotn udeleži-li tudi Ijubljanski šfcuden/fcje. Tekmovali so v rokometu, košarki, odbojki, atletiki, streljanju in šahu. Ljubljanski študentje so zmagali v ro-kometu, kjer so po ogorčend dveurni borbi šele v podaljšku uspeli 'premagati zelo dobro ekipo iz Bitole. Nič manjše niso bile tekme v košarki, kjer so se lju-bljanski študentje pomerili z ekipo iz Osijeka. Tudi tu je padla odločitev šele v podaljšku; zmagala je ekipa iz Ljub-ljane, vendar le z enim košem razlike. Tako so košarkarji in rokometaši osvoji-li prvi dve mesti, za kar so prejeli lična pokala. Dobro so se držali tudi odbojkar-ji, ki so amagovali vse do finala, kjer pa so klanili pred dobro pripravljeno ekipo iz Sarajeva. Tudi doseženo drugo mesto je prav gotovo lep uspeh v tako močni konkurenci. Nekoliko slabše so se odreza-li strelci, ki'so ekipno osvojili tretje me-sto, zato pa je med posamezniki zmagal z zelo dobrim rezultatom ljubljanski štu-dent Zoran Ličini s 182 krogi, kar je re-kord agronomiade. šahisti so bili četrti, atleti pa peti. Vendar pa moramo upošte- Ekipa Ljubljane, ki je na tietji agronomiadi v Sarajevu zasedla prvo mesto (Žolnir, Mesojedec, Vidrih, Soklič, Vratarič, Osterc, Gruden, Matalič, Artnak, Flek) vabi, da je ekipa ljubljanskih agronomov štela le 30 tekmovalcev, ki so morali te-kmavatd v več panogah, medtem ko so ostale fakultete bile številčno tudi trikrat močnejše. Zato pomeni osvojeno tretje mesto v skupnem plasmaju toliko večji uspeh; zatorej ni čudno, da so se študent-je vrnili zelo zadovoljni. Omenkno naj še, da so bili v Sarajevu zelo lepo spre-jeti, pa tudi organizacija tekmovanja je bila dobra. Razen na športnem področju so študent-je tekmovali tudi na kulturno-zabavnem, kjer so se ljubljanski agronomi prav ta-ko izikazali. Tako je oktet osvojil drugo mesto. Petrič Frida je bila v okviru za-bavnega programa tretja; presenetljivo pa je tudi prvo mesto za humor, ki je pri-padlo šparembleku. Tudi v tem tekmo-vanju so v»i prvo plasirani tekmovalci prejeli diplame. Po skupnem tekmovanju na športnem in kulturnem področju so osvojili odlično tretje mesto med 17 udeleženci, zato pra-vijo, da se bodo za naslednjo agronomia-do, ki bo v Novem Sadu, še bolj priipraivi-li. Ta uspeh je prav gotovo dober stimu-lans tudi za nadaljnje delo njiho;ve šport-ne organizacije. FAKULTET SPORT NA FILOZOFSKI Športno življenje na filozofski faknl-teti je letošnje leto v primeri s prejšnjimi leti zelo zaživelo. Študentje-športniki so se udeležili večine tekmovanj, ki jih je v okviru Ijubljanske univerze priredila ZŠŠO. Vendar to ni bila edina oblika de-la športnikov. študentje sami so organi zirali več tekmovanj oziroma športnih srečanj s študenti drugih fakultet, kakor tndi s športniki srednjih šol (Maribor, Ptuj) in telesnovzgojnih organizacij TVD Partizan-Narodni dom. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je bila udeležba pri urah telesne vzgoje v letoš njem letu precej boljša kot lani. študentje filozofske fakullete so zabels-žlli nekaj dobrih rezultatov. Najbolj so se izkazali rokometaši, ki so na medfakul-tetnem prvenstvu v zelo močni konkuren-ci zasedli drugo mesto. Tudi v drugih panogah so študenti dosegli dobre rezul-tate. Nova oblika dela, ki so jo začeli uva-jati na filozofski fakulteti (in ki se je ze izkazala za zelo dobroj, je srečanje s športniki srednjih šol izven Ljubljane. To niso le športna srečanja, temveč tudi srečanja mladih z mladimi, študenta z dijakom. Tako se na neposreden način izmenjavajo izkušnje, obenem pa se dijalci seznanjajo s problemi in možnostmi štu-dija na filozofski fakirfteti. Trdimo lahko, da je bilo športno živ-Ijenje v letošnjem letn v vsakem pogle du bolj razgibano kot lani; to nam daje upanje, da bo v prihodnjem letu delo še uspešnejše, posebno še zato, ker je šport na organizacija v.a filozofski fakulteti v zadnjem času naletela pri vodilnih orga-nih na fakulteti na veliko razumevanje. . Treba pa je poudariti, da bo morala športnemu življenjn na filozofski fakulte-ti posvetiti ZŠJ v prihodnje veliko več pozornosti kot je je to do sedaj. Šludentom-športnikom filozofske fakul-tete želimo v prihodnjem letu na šport nem in študijskem polju kar največ uspehov. phivalnih tečajev za študente ljubljanske univerze Komisija za telesno kulturo in izvenar-madno vzgojo pri US razpisujc pluvalne te-čaje za študcnte vseh fakoltet ljubljan-ske univerze, ki bodo od 12. junija do 2. avgusta v Ljubljani in Rovinju. 1. V Ljubljani in Rovinju bo.sla po dva plavalna tečaja, in sicer: a) Ljubljana, bazen TVD Partizan-Vič 1. tečaj od 12. junija do 21. junija 2. tečaj od 2. junija do 1. julija b) Rovinj: labor visoke šole za teles-no kulturo, Okrajna zveza za telesno kul-turo Ljubljana, zavod za napredek šolstva SRS, Ljubljana: 1. tečaj od 3. julija do 13. julija 2. t« čaj od 13. julija do 23. julija 3. tečaj od 23. julija do 2. avgusta 2 V tečaja v Rovinju lahko sprejmemo po 35 študentov oz. študentk, v tečaja v Ljubljani pa samo po 20 študentov oz. štu-dcatk. 3. V tečaje se lahko prijavijo študenti (študentke), ki ne znajo plavati, oz. zelo slabo. Priredit,elj si pridržuje pravico od-straniti s tečaja vsakega prijavljenca, ki po njeg-ovem mnenju ne izpolnjuje gor-njih pogojev. 4. Vsak udeleženec tečaja v Rovinju vpla-ča po 3.000 dinarjev za vožajo in del oskrbnine za 10 dni. Tečaja v Ljubljani sta brezplačna. Ostale stroške tcčajev kri-je univerza. 5. Prijave in prispevek v višini 2.000 dinarjcv zbirajo predstavniki študentgke športne organizacije na fakviltetah. Rok za prijavo je 1. junij 1963, rok vpla-čila pa 10. junij. Natančna pojasnila lahko interesenti do-be v reLeratu za telesno kulturo pri taj-ništvu univerze v Ljubljani, Trg revoluci-je 11. IMajbrž še ne veste, da... % prisostvuje svetovnemu prven-stvu v košarki v Braziliji kot opa-zovalec tudi trener turške državne reprezentance. Ta mož je med dru-gim tudi izjavil, da je odkrii novt) nado za turško košarko: 2,21 m vi-sokega in 135 kg težkega Alija Alpa, za katerega pravi, da je kljub svo-jim 135 kg okreten, hiter in inteii-genten. »Turška košarkarska repre-zentanca, ki se bo udeležila košar-karskega turnirja na prihodnji olimpiadi v Tokiu, bo s tem igral-cem veliko pridtobila,« je izjavil tre-ner. »Odkril sem ga pa takole,« je dejal njegov »najditeij: »Pred neda-vnim sem hodil v predmestju in med fižoiovkami opazil nekaj, kai sem sw)GČetka smatral za mlado ži-rafo. Toda — bil je Ali.« « so največji mojstri v igranju badmintona (Slovenci smo »iznašli« za to ime »perjanica«) Malajci, In-donezijci ter Oanci. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v tem športu, ki je bilo v Džakarti v Indoneziji, so imeli največ uspeha domačini. Toda Malajci in Danci so se jini pošteno postavili po robu. Prihod-nje svetovno prvenstvo v badmintio-nu bo verjetno v Kobenhavnu. Zato je nek danski strokovnjak za ta šport odpotoval v daljno Indonczi-jo, da bi si na mestu samem ogle-dal, kako igrajo ti mojstri badmin-tona — perjanice. Oglejfe si šporfne prireditve Že v prejšnji številk.i smo poročali, da prireja ZŠŠO za Da,n miadosti več šport-nih prireditev za študente. Danes nckoliko več o tem! 23. maja b> do prireditve v Tivoliju, in sicer v odboj-ki tekma ženskih. ekip FNT in medioiiie ob 15. uri, tekma ŠN : AK pa ob 16. uri. V košarki bodo tekmcvale najboljše ekipe univerze, in sicer ekipe FNT, VŠTK in ekipa prakmurskega kluba. Tekmo-vanje v košarki se prične ob 15. uri. - V rokometu bodo prej nastopile šta-dentke FNT proti ekipi Olimpijs ob 15. uri, za njimi pa kombinirana ekipa bio-tehniške fakultete proti VŠTK. Pristaši balinanja si lahko ogledajo t-sk-mo v balinanju med AK in biotehnišiko fakulteto; ta tekma se bo pričaia ob 17,30. uri. Klub zeniških študentov pa organi-zira pod pokrovitaljstvom ZSŠO v Naselju turnir v malem nogometu. RAZPIS Skupščina Odbor, oče skupščine, je bil nestrpen. Skupščina je bila spočeta na hitro roko. Predsednik združenja, Janez Kajmebriga, je v trenultmem navalu navdiha napisal referat, slaboikrvesn po vsebini, rnršav po abliki. V začetku referata je s prodorno močjo analiziral uve-ljavljanje reforme na univerzi in po dognano izrabljeni navadi referentov povezal z rnedraarodaio politično situaci-jo, se obregnil ob atomske poskuse ter se zavzel za koeksi-Etenco. Tovariš Kajmebriga si je nato z zadovoljsfrvom pomel dlani in se vrgel na »analizo lanskega dela«. Verjemite, to ni 13110 lahko delo. Larciskoletna bera uspeftav je bila kia-vrma. V referat pa neuspehi ne spadajo! Referait pa je lep in sočen le, če govori o usipehlh. če pa je le-teh malo, ajde, dajmo jih malo povečati. Še kepa testa vzhaja in na-raste v velik hlebec, če ji pridenemo dosti kvasa. In tov. Kajmebriga zna kvasiti. Iz nič je ustvarjal nefcaj, iz ne-kaj je pričaral dosti, dosti rnu je narasel v nenavadno veliko. Referat se je lahko ponašal z jedrnatim, plodnim za-ključkom. Vseeno je malo skesano znižal glas, češ da se bo treba v prihodmje izpovedati tudi vseli letošnjih grehav. Ves predan naši stvari, z zadoščenjeim, da je opravil veliko poslanstvo, je tov. Kajmebriga zaključil z referi-ranjem. Ploskali so mu; mnogi, ker se spodobi ploskati, če kdo prebere referat. Diskusija naj bi osvetlila, dopolnila, razložila, polemizi-rala in kritizirala referat. Ustvar jalen molk je legel na skup-ščino. Delovni predsednik je požiral slino neugodja. Dru-g\ član predsedistva je kampoaiiral v beležnico kubinistič-no sliko, bogato trikotnikov in krogcev. Zapisničarfka, ne-ma s svinčnikom v roki, je bila pripravljena, da zaipiše vse, tudi če bo kdo kifonil v dvorani. Toda kihnil ni nihče. Delovni predsednik je z zbeganimi očmi iskal prvega na-ročenega diskutanta. Njune oči so se nazadnje le srečale. Naposled je oni le vstal, se odikrhal in načel aktualen, pereč, še nerešen problem. Ko mu je zmanjikalo sape in točk v beležnici, smo mu ploskali. Potem se je dvignil predstavrtik fakultetnega odbora. ZaJurilil je z rokami in plaz besed se mu je vsul iz ust. Na čelo pa mu je revolucionarno padel pramen las. Ko se je za silo odteščal, nas je še malo pohvalil, malo očetov-sko pograjal, in že smo ploskali. Govoril je vendar to-variš iz fakultetnega odbora! Diskusija se je potem uspešno nadaljevala z molkom. Po interveinciji predsedujočega se je s svojim aktualnim pro-blemom predstavil drugi naročeni diskutant. V zadovolj-stvo vseh pa je naučeno hitro odrecitiral. Koj za njim se je oglasil eden od kroničnih diskutantov. Da se naoelno strinja z vsem pavedanim, je tehtno rekel Peter Debarta, »da pa v sebi čuti potrebo!«, da se o tem še razpravlja. Te potrebe mu potem nihče ni zadovoljil. Verjetno jo še vedno nosi v sebi in jo bo na naslednji skupščini spet zaoutil. Valitve so bile ko-t vse volitve sejemsko žiArahine. Razvne-la se je burna predvolilna kampanja. Kdo bo koga! Bilo je že nekaj predlogov. Petru Debati se je kolcnilo, ko ga je nekdo imenoval. Iztresel je iz sebe ducat odgovornih funkcij, ki mu absolutaio okupirajo ves prosti iin večino študijskega časa (verjetno je zato slab študent). Mnogi diskutanti, so se zdaj otepali z vsemi štirimi. Da kna stari oče revinatizein, da ne čuti notranjega nagnje-nja do tega dela, da se želi znanstveno posvetiti študiju, da... vsak izgovor, naj bi ga pes prirvlekel na repu — dobrodošel bi bil. žrtve so bili tisti, ki so tiho sedeli v klopeh in molče posilušali poklicane in izbrane. Vstala je skromna punčka in zašeipetala, da bo delala po svojih močeh, če so jo že izvolili. Nekdo drug, ki se je ves čas ubadal s križanko, je šele po skupščini zvedel, da je bil izvoljen. Spet drugi je milo prosil, da sprejme le, oe ga bodo uvedli v delo, v katerem še nima nobenih izikušeinij. Zagotovila, da naj za to ne skrbi, saj bomo delali VSI, so kaj: deževala. Dva sta bila obsojena kar v odsotnosti. In tako naprej — do trinajstega. Razrešnico stareinu odboru smo dali, ker smo bili že lačni, ker so nas bolele zadiije od sedenja in nam je gla-ve razganjalo od velikih besed. Novi predsednik je v imenu novega odbora zaprisegel, da bodo delali, stari pa je v imenu &tarega položil roko v ogenj v prepričanju, da bo novi dobro žel še le/pše uspehe kot lanskii. Potem je bilo skuipščine konec. mat Lep namen sem imel, da bi študiral. Na poti h kolegu v Kolegij pa me je premotila razstava motornih vozil. Kupil sem si za dva »dubrovnika« upanja in se izgubil med številnimi tovornjaki, avtobusi in osebnimi avto-mobili. Sonce mi je v golt sijalo, ob tem ali onem ekspo-natu pa so se mi še sline zacedile. Zatekel sem se v touffet. Zvezek, ki naj bi postal enciklopedija znanja, sem odložil na točilno mizo. Obenem z njim sem tudi izpit odložil — na september. Vsaj nekaj sem hotel opraviti zdaj, na spomlad. Kaj? Seveda, vsakoletno vinsko poku-šino. Drugi dan sem se z maokom odpravil po zivezeik. Kupil sem novo vstopnico in tako povečal svoje možnosti, da se uvrstim med sovražnike naših krasnih cest, pešcev, servisnih delavnic, no, morda tudi alkohola in nekaterih drugih stvari. Zvezek je še ležal tam, samo. •. papisan je bil! Zapisi so izdajali bližino vira resnice. Berite! « »Razstava xn je bla zlb ušeč, sej u našm' konc sploh ne vidmo nikol tko lepiih automobilov. še nš direhfcor nima tko fajn mercedesa fcuker je bil tle raz-stavljen. Fičko, k ga ma sosed Jaka pa tko ni lep, tudi nov ne. Sem mislu, da je kar po cel Lublan sejem, k je tolk fajn automobilov. Jest se sam šprašujern, ud kje majo Idje dnar za ttko fajn automobile, sj vsi na morjo "bit u državn služb. Ja, sej j©st jim' nism prou nč fouš, sam enga tacga majlmga, ku mal pužre, se pa ne b branu. Je pa ta sejm zlo pudoben vsem sejmom, k so bli tle-le na Gr, pa ku še bojo. Tistga, kr tle vidiš pa hočš kupit, nkjer nouš dobu. Se m zdi, de se bom sam s tistmu Janezom pelu na dopust al pa mugoče pol s kekšnmo dekavejom, k bo nš Francl nazaj is štutgarta pršou pa bo kj sabo prpelou.« žane is Zaplane 0 »Z raastavo sem bil izredno zadovoljen. Pri ogleda eksiponatov sem. spozaaal, kako daleč naprej je prišla avtomobilska industrija zapadnih dežel, karnar nadvse rad službeno potujem. Imam Volkswagna, še iz časov, ko sem bil zunaj na specializaciji. Zdaj mi dela precej težav, tako pri vožnji, še bolj pa mi kvari družbeni ugJed. Potni nalog za poto-vanje ven že imam v žepu, tudi devize imam že zunaj (še od lanskega maja, ko sem bil vsega za 2 dni prepozen!). Kot vidite, čakam samo še na ukinitev uredbe. Kot mi je povedal znanec, na to ne bo treba čakati več dolgo.« ing. podpis nečitljiv »Jest pa kličem: Dol z automobili! hik... če ga ma človk mal pod kapo, se jiih more ogibat tko kt pulcajev, hik! ... sploh pa tlele nism dost vidu- Vidu sem en kp iičotov, hik. .., kuker za našmo blokom1, k nimajo garaž. Hik! ... Pol sm vidu tud tiste garjave ovce ud kuupe-rantOT, k navijajo cene te malim fičotom (ta velk, hik, maijo tko že dost navite), pa jh ni nuben uzimerjou. Jih bom pa jest z mojga parter stojdšča, hik, pardon, ležišča. Ce bojo pa rampe udprl spet za autornobile bi blo fejst, če b smel tmdi 6xA s Primorske kmeti ta prauvin u mest prpelat. Hik! Sain! pol bi mogla zast^va pa šiška vin j&tacuno zapret. Men bi tko kr pasal.« putrošnik ZAHVALA: Najlepše sc zahvaljujemo kinematograf-skemu podjctju iz Ljubljane za primerno hitrost menjavanja filmov, s katero je v pretkelih desetih dnevih — čeprav morda nehote! — pripravilo nekaj štu-dentov k študiju. še enkrat: želimo delovnih uspehov in lepa hvala! HA-HA-HA: tako se je v nedeljo ob 11. uri in tako dalje smejal študent V. Z. prebivalcem stolpnic v štu-dentskem naselju. Jeseni je bil namreč odldonjcn za sprejem v Naselje in jo potres odlično prestal — v pri-tlični koči na robu mesta. NOVI VAL V LJUBLJANI?: Na razstavi motornih vozil in na razstavi ameriških knjig smo opazili, da organizatorji ne vedo, da v SR Sloveniji žive Slovenci, in to v večini. In to že celih 1395 let! Ce smo že v kinematografih delno počistili z jugo-slovenščino, bi jo lahko tudi na razstavah izkoreninili. Ekonomski račun? O,'da bi še bili vedno tako varčni gospodarji, kje bi že bili! DRAGOCENO DARILO ORGANIZATORJEM FOTO-GRAFSKE RAZSTAVE: Darilo bržkone za Zvezo ŠQLT. In kaj? Slovar, za prvo silo netnški. Čemu? Za pravilne podnaslove razstavljenih fotografij. Opravičilo (Naglica in likovna enotnost) = nezadostno. EN SLOVAR — V BEOGRAD: Nemški slovar so si prislužili organizatorji študentske foto-razstave iz Beo-grada. Še bolj upravičeno kot naši. Najboljša rešitev bi bila, če bi bili vsi podnaslovi v poljščini ali angleščini, saj gre vendar za tnednarodno razstavo! CRNA PIKA ZA ZPK: Propaganda je bila res na psu, saj so še zadnji gostje ljubljanskih gostiln in ka-varn odtavali — zaradi neobveščenosti — kar naravnost domov, ne pa v Festivalno dvorano. LEPO NASELJE V BELI LJUBLJANI: Pretekli če-trtek smo imeli priliko videti, kako Iepo se da urediti Naselje, če to le hočemo. Vsekakor krasna vaja za upravo, osebje in študente. Ne pozabite! AVTOŠKORPJONCEK: Rubriko: »Najbrž še ne ve-ste, da...« bo treba najbrž preimenovati v: »Na platnu smo videli«. IN ŠE EDEN: Nagrajenim ugankarjem sporočamo, da nanje nismo pozabili. Nagrade veljajo najmanj do septembra, torej še niso zapadle. LEPE ŠEGE IN NAVADE ŠE VELJAJO: ZvedeU smo, da po letnih skupščinah Zveze študentov (pone-kod) stari in novopečeni odborniki še zavijejo na ko-zarček ali dva. Pravilno! Vendar, jeseni bo spet treba zaviti: novina in pa delo, to jih bo čakalo. STRAH IMA VELIKE OCI: Slišali smo, da je neka študentka odhitela — v strahu pred našiml zvedavimi reporterji — sklenit zakonsko zvezo celo na Vrhniko. Tako hudi pa spet nismo! OPOZORILO BRALCEM X-100, MALIH ROMANOV IN DRUGE KRAME: Pri izbiri novega snopiča skrbno pazite, da ne boste izbrali katerega izmed romanov večje literarne vrednosti, ki so se v zadnjem času vtihotapili med tako priljubljene zgodbe z divjega za-hoda, vzhoda, severa in juga. USPEH PISANJA: Po učinku so pisma bralcev, ki jih objavljamo v našem listu, povsem enaka milim tož-bam in strogim obsodbam, katere beremo drugod. Le majcena razlika: Pri nas ni neučinkovitih izmikanj kot vsepovsod v dnevnem časopisju. V NASELJU SPET VSE TAKO, KOT JE TREBA: Na sobotnem plesu, nam poroča dopisnik od tam, je bilo spet tako kot smo bili vajeni od jeseni. Z eno besedo: Texas. Baje tam okrog dveh zjutraj. ALI JE BILA CISTKA?: Opazili smo, da so nam poštarji vrnili več izvodov zadnje številke Tribune, ki so bili namenjeni naročnikom, stanujočim v domu grad-bene srednje šole v Gerbičevi ulici. ZELO PREPRICLJIVO se je izpovedovala na izpitu iz zgodovine kolegica. Ko jo je profesor vprašal, kakšne progrebe so imeli Rimljani, je rekla namesto: »Za pogrebom so šli v maskah«, odgovorila: Za pogrebom so šli z mašo«. Hra. Hm. SOPEK ZA... 3filen€» in Ani^nu V soboto sta se ob 8.30 na Ijubljanskem Magistratu poročila MILENA VIDIC in ANTON PODGORŠEK. Takole približno je potekal naš intervju: »Povejta najprej, kaj študirata!« Že prejšnji dan smo zvedeli, da bomo lahko našim bralcem spet predstavili »klasičen« študent-ski par. Nevesta Milena je povedala, da je študentka romanistike (1. letnik), ženin Anton pa se je predstavil kot absolvent prava. »Zakaj sta si za poroko izbrala ravno današnji dan?« »... Prijeten mesec je maj...« se je glasil odgovor iz neve-stinih ust. »Kako si bosta razdelila delo med počitnicami?« »Malo dela, študija in malo zabave,« je menila Milena, Anton pa je povedal, da še ni dosti razmišljal o tem. Pripomnil pa je, da bo diplomiral v junijskem roku. »Sta že kdaj prisostvovala kakšni poroki?« Oba sta ugotovila, da je ta sobota pravzaprav njun ognjeni krst. »Kje sta preživela sinočnji večer?« »Pri frizerju,« je hudomušno (in z malo ironije) pristavila Milena. »Šahiral sem,« se je spomnil ženin, »... in to ,cuk' partijo ...,« je smeje se prip^mnila priča. Vprašanje saiho nevesti: »Kaj si misliš o svojem bodočem možu?« »Mislim, da bo dober...« je mehko rekla. »Kaj menita o zvestobi v zakonu? Na čem mora temeljiti?« »Na razumevanju in iskreni ljubezni...« »Kaj so rekli vajini starši, ko sta jim povedala, da se bosta vzela?« »Presenečeni so bili,« sta rekla v en glas. »In kaj so menili kolegi?« »Nič posebnega, pričakovali so najino poroko.« »Sta že premišljevala o tem, koliko otrok bosta imela?« »Zaenkrat nimava še nič v načrtu, pozneje pa upava, da bova imela dva potomca ...« »Česa si danes najmanj želita? Najbrž mojih vprašanj, kajne?« »To pa že ni res! Najmanj si želiva slabega vremena!« Potem sta z veseljem sprejela naše čestitke in šopek, za katerega se cvetličarka vsakokrat posebej potrudi, saj ve, da je namenjen študentskim parom. M. T. Točno ob dvanajstih Pred fakulteto za naravoslovje in tehno-logijo smo si stopili naproti. Za uvod smo si izmenjali nekaj običajnih besed, potem pa je ABSOLVENT METALURGIJE, pet-indvajsetletni VIKTOR MARKUŠ, pristal na naš tradicionalni razgovor. »Odkod si prišel?« »Bil sem že navsezgodaj na inštitubu za metalurgijo.« »Rana ura ... Kaj pa si počel?« »Pripravljam diplomsko nalogo. Naj po-vem še njen naslav: Gorilniki za marti-novke. Moja diplomska naloga bo samo del večje naloge metalurškega inštituta.« »Diplomsko nalogo pripravljaš; torej ti gotovo ne manjka dosti do konca študi-ja!?« »V petek bom verjetno diplomiral. Ver-jetao, pravim... Tega pa res ni treba za-pisati, tudi zato ne, ker bo Tribujna prej izšla!... »In kam greš po najinem razgovoru?« »Na fakulteto. Za diplomsko nalogo po-trebujem še nekaj fotografij.« »Na tvoji fakulteti večina študentov do-foiva štapendijo. Ti tudi?« »Seveda. Daje mi jo Energoinvest iz Sa-rajeva. Tri leta in pol jo že dobivam (14.000), s pogojem, da bom v Sarajevu služboval prav toliko časa, kolikor mi pošiljajo štipendijo.« »Misliš potem ostati v Sarajevu?« »Ne vem ...« »In se doli poročiti?« »Tega pa ne bo treba, sem že eno leto poročen.« »Kako sd boš razdelil prosti čas po di-plomi?« »Štirinajst dni, ali pa tudi tri tedne, sd bom kaj privoščil, potem pa bom šel v službo.« »In vojaščina?« «... da, ali pa k vojakom ...« »Zdaj si že pri koncu, povej, ali se ti je zdel študij precej težak?« »V primerjavi z drugimi fakultetami, je bil moj študij precej naporen« »Imaš prijetne spomine na fakulteto in kolege?« »Zelo lepe. Naš letnik je bil zares ko-legialen. Dobro sem se razumel s kolegi, tudi s tistimi iz drugih republik.« Tako smo se poslovili. Zaželeli smo uspeh pri diplomi in v življenju, ki ga kot metalurga čaka. pisma uredništvu Tovariš urednik! Kot ti je znano, je bila v četrtek pre-teklega tedna v Festivalni dvorani na Go-spodarskem razstavišču prireditev Zve-ze pokrajinskih klubov. Glede na različ-na mnenja, ki se širijo med študenti, pa tudi zato, ker se je te prireditve udele-žilo zelo majhno število članov pokrajin-skih klubov, sem se odločil, da napišem nekaj misli o tej prireditvi, zlasti o nje-ni organizaciji, smotrnosti in o podobnih prireditvah, ki jih ne organizira samo štu~ dentska organizacija, temveč tudi drugi kolektivi in organizacije. Proti pričakovanju se je v četrtek zbra-lo v Festivalni dvorani le majhno število študentov. Tisti, ki smo prišli, smo pri-čakovali najprej kulturno-zdbavni, pa še literarni program, saj je bil sredi dvora-ne postavljen oder za nastopajoče, pa tu-di plakati so dva ali tri (!!!) dni prej va-bili na podobno prireditev. Toda kljub temu, da je prireditelj z vsako minuto odlagal začetek, nismo videli ničesar, do-kler ni nastopil orkester. Potem se je za-čelo Ijudsko rajanje... Ker sem se poza-nimal, mi je znano, kako je do tega pri' šlo. Prireditelj se je že predčasno dome-nil z nekaterimi literati v pokrajinskih klubih za sodelovanje, ti pa so v zadnjem trenutku odpovedali, oziroma kljub zago-tovilu, da bodo sodelovali s prispevki, ni- so prišli... Ob tem se mi samo po sebi sproži vprašanje odgovornosti, malomar-nega donosa teh Ijudi, ki bi jih morali pravzaprav nekje tudi javno ožigosati, kot člane Zveze študentov pa kaznovati. Prireditev je s tega stališča došivela ne-pozaben fiasko. Marsikdo se je potem spraševal, koliko je vse to stalo Zvezo pokrajinskih klubov, ki (kolikor mi je iz istega rasgovora znano) razpolaga s fi-nančnimi sredstvi, ki pa so v glavnem na-menjena za pomoč tistim klubom, ki od svoje politično ~ teritorialne enote ne dobivajo nikakršne finančne pomoiči, ali pa so ta sredstva tako skromna, da ne zadoščafo za uspešno delo kluba. Kako more prireditelj opravičiti stroške, ki zna-šajo preko sto tisoč dinarjev, pred vsemi Ijubljanskimi študenti? Mar ni mogel pred-videvati, da v Festivalni dvorani, ki je pravzaprav zaradi razstave na Raszstavi-šču obdana z žico in kot taka za obisk nesimpatična, ne bo obiska? Kaj ni nih-če pomislil na to, da take prireditve ne gre postavljati v sredino tedna, v času, ko se bližajo izpitni roki? Ali se priredi-telj ni zavedel, da tako neokusni plaka-ti, ki so beli dan prepozno zagledali, ne bodo vzbudili zanimanja pri študentih? Mnogo vprašanj se pojavlja in vsiljuje ob tem. Zato nikakor ni odveč, če tako-le vprašam: Ali je bila akademija res po-trebna?___ Večina klubov je že med le- tom imela literarne večere (s plesom), če ne v Ljubljani, pa doma. Zakaj je bila potrebna taka »centralna« prireditev v Fe-stivalni dvorani? Ali ni to zavržen denar? Take prireditve (namen četrtkove je bil do nefce mere dober) naj bodo bolj kro-na, obračun celoletnega dela, ne pa smo-ter Zveze pokrajinskih klubov! Podobno kot smo tokrat pogrešili, se dogaja po drugih kolektivih in organiza-cijah. Strinjam se z mnenjem, da v ko-lektivih trošijo denar, ki si ga sami za-služijo, študentska organizacija pa razpo-laga z druzbenimi sredstvi in nam zato ne more biti vseeno, kam ta denar gre in kam se nekoristno investira. Priredi-tev Zveze pokrajinskih klubov v pretek-lem tednu to vprašanje še bolj odpira. B. P., član pokrajinskega kluba Ali je bila prireditev res LJUBLJANA: V Akademskem ko-legiju je uprava s sredstvi, ki jih je dobila od Kuratorija študentskih domov in menz, ter z lastnim skla-dom, začela z večjimi popravili, ki naj bi izboljšali počutje študentov v tem domu. Že pred časom so v menzi, ki je v isti stavbi, zamenjali staro opremo z novimi stoli ter mi-zami, zdaj pa imajo v načrtu ple-skanje hodnikov in spalnic. Inve-sticije znašajo okrog miiijon in pol dinarjev. MARIBOR: Po končanih predvo-lilnih zborovanjih je bila v Mariho-ru velika vseštudentska manifesta-cija na Trgu svobode. Portičajo, da se je teh zborovanj udeležilo veliko število študentov, ki pa so največ diskutirali o pojavih v šolstvu, na-predku v študijski reformi, nagra-jevanju prosvetnih delavcev, pa še o učnih uspehih in kreditiranju. Do-taknili so se tudi nekaterih proble-mov socialistične preobrazbe naši vasi. SARAJEVO: »Kompromitiranje«; tak naslov so dali nedavni skupšči-ni Zveze študentov na filozofski fa-kulteti. na oddelku za jugoslovan-sko književnost. Tak naslov je pač zaradi tega, kcr skupščine v pravem pomenu besede sploh ni bilo; bil je samo »prostozidarski« sestanck, kajti skupščine se ni udeležil pred-sednik združenja, niti ni za skup-ščino pripravil referata. Odnos, ki ga je predsednik pokazal do kole-gov in Zveze študentov, so na sara-jevski univerzi ostro grajali. ZAGREB: študentski center je dandanes znan ne samo študentom jugoslovanskih univerz, temveč tudi mnogim prebivalcem po vsej naši domovini. Nekateri so ga spoznali po televiziji, saj so v tem domova-lišču zagrebških študentov pogoste kulturne in zabavne prireditve. Ko-liko je že naša družba investirala v ta Center, najbolj zgovomo povedo številke: leta 1959 z investicijskim kreditom 636 milijonov in 431 tisoč dinarjev, leta 1962 pa 20 milijonov dinarjev. Z lastnimi sredstvi pa so zgradili učilnico, vrtno restavraci-jo, knjižnico in papirnico, brivski in frizerski salon, galerijo za umet-niške razstave ter še nekaj drugih zgradb upravnega značaja. TRST: Skupina študentov glasbe-ne akademije iz Beograda je pred kratkim vrnila obisk glasbeni ma-tiei iz Trsta. V tridnevnem bivanju so beograjski študenti priredili uspel koncert, ogledali pa so si tudi mesto in slikovito okolico. BEOGRAD: Tu so za tuje študen-te, ki študirajo v Beogradu, pred kratkim priredili predavanje o novi ustavi SFRJ. Predavanje .je sprem-Ijalo približno 50 poslušalcev. SUBOTICA: Največji problem subotiških študentov je problem prehrane. Ceprav živi v Subotici okrog 1000 študentov, nimajo ni-kakšne restavracije, kjer bi se lahko za primerno »študentsko« ce-no zadostno hranili. Fakulteta in višje šole ne dajejo študeniom, ki so socialnto ogroženi, nikakršne po-moči. mbuna - glasllo Sveze fttudentov — Izdaja unlverzatetnl odbor ZSJ — Oreia aredniSld odbor - Odgovorm urednUc ioie SuSmel]; glavnl urednik Mltja Vavpetl^ - Uredn. lu uprava. TYlbuna Poljanska «11 telefon 36-IS3 - teko« raCun 600-14-608-75 - Letna naroftnlna 400 dlnanev. oosamezni tzvod ?r »itn -Rokopisov in fotografU o#