• Leto LXX1. št, lso Ljubljana, petek 8. foUJa 1*18 Cena Din 1.— izhaja vsan dan po po kine izvzemal nedelja in praznik*. — Inaarafl do 80 petit vrat a Din Z. do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do «00 vrat • Din s, veCJl tnaeratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—> » uiozernatvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO U9 UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica stev. 6 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-28 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg- it. 8 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, tsssftaal it- 26 — CEL-TE, celjsko uredništvo: Strossrnaverjeva ulica 1, telefon it. 6o. podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v LJubljani it. 10.351 Pozdravljeni, sokolski vitezi! Ljubljana, 8. julija. Mogočna sokolska manifestacija v Pragi, največja v zgodovini sokolstva, nepozabna revija sokolske moči, neomajne volje do dela in svobodnega življenja, je zaključena. Ves kulturni svet je moral priznati, da je velika slovanska sokolska vojska vzorno organizirana in disciplinirana, da jo druži globoka ljubezen do slovanske zemlje, trdna vera v njeno veliko poslanstvo, pa tudi neomajno zaupanje v zmago demokracije. Se noben vseso-kolski zlet ni tako jasno pokazal v težkih bojih preizkušene in prekaljene moči velike slovanske sokolske družine, njene življenjske upravičenosti in potrebe kakor letošnji. To je pa tudi razumljivo, saj živimo v nemirnih časih presnavljanja sveta v socialnem in idejnem pogledu, živimo v časih, ko odločata le železna volja in trdna vera v zmago pravične stvari. In slovansko sokolstvo je v zibelki slovenstva, v zlati Pragi, prepričevalno in jasno kakor še nikoli pokazalo vsemu svetu, da zaman butajo ob njegove strnjene va-ste valovi sovražnikov, da stoji še krepkeje in še odločneje, kakor je stalo doslej v boju za svojo sveto, pravično stvar, za velike cilje sokol-skega pokreta. Nepozabni dnevi vsesokolskega zleta v Pragi so za nami. Naši vrli Sokoli in Sokoliće ter naš sokolski naraščaj, se vračajo iz Prage, kjer so občutili vso toploto bratske ljubezni, kjer jim je bil prirejen tako prisrčen, navdušen bratski sprejem, kakor zna sprejemati le sokolsko srce v sokolskom duhu utripajoča srca. Z neizbrisnimi spomini na nepozabne dneve vsesokolskega zleta se vračajo naši udeleženci te edinstvene epopeje sokolskega duha in sokolske moči v belo, sokolsko Ljubljano, da nas še bolj utrdijo v prepričanju, da ni sile na svetu, ki bi mogla zajeziti zmagovito pot sokolske misli. Sokolska Ljubljana bo sprejela svoje Sokole in Sokoliće ter svoj sokolski naraščaj tako, kakor je znala pokazati svoje navdušenje vedno, kadar je šlo za manifestacijo njenega pravega lica. Večno živi sokolski duh, ki je razprostiral svoja mogočna krila nad zlato Prago, ko so utripali v nji sto tisoči sokolskih src, bo zaplaval danes tudi nad Ljubljano. Udeleženci vsesokolskega zleta v Pragi iz sokolske župe Ljubljana s e vrnejo danes ob 16.10. Zberi-mo se pred glavnim kolodvorom in pokažimo jim, da smo bili v duhu z njimi, da smo tudi mi doživljali triumf sokolske misli. * članstvo hi naraščaj sokolske župe Ljubljana se vrne iz Prage danes ob 16.10. Pozivamo članstvo bi naraščaj ljubljanskih in okoliških sokolskih društev, da prisostvuje sprejemu v krojih s prapori na glavnem kolodvoru. Zbirališče ob 16. pred kolodvorskim restavracijskim vrtom. Po pozdravu na kolodvoru krene sprevod po Masarvkovi in Miklošičevi ulici na Marijin trg, potem pa po Prešernovi, Aleksandrovi bi Bleivveisovi na telovadftiče Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, kjer bo razhod. Vabimo tudi ostalo nacional no javnost, da se udeleži sprejema. Vojni dobrovoljci! Danes v petek, ob 16.10. prispejo v Ljubljano z vsesokol- skega zleta naši Sokolići, Sokoliće in Sokoli. Naša organizacija se sprejema korporativno udeleži in pozivamo tudi vso jugoslovansko javnost, da sprejme dostojno naše sokolske viteze. Na sokolskem zletu v Pragi je bila naša iz sokolske vzgoje rojena dobrovoljska ideja: osvobojenje in uedinje-nje slovanskih narodov vnovič potrjena. V Pragi smo v bojih preizkušeno bratstvo s češkoslovaškim narodom vnovič obnovili in vsemu svetu javno povedali, da ostane slovanska vzajemnost taka* kot je bila utrjena z dobrovoljci in legionar ji v vojni za osvobojenje. Zato je dolžnost vsakega pravega Jugoslovena, da dostojno sprejme v beli Ljubljani one Sokole, ki so imeli srečo, manifestirati naše bratstvo in edin-stvo s Čehoslovaki v Pragi pred vsem svetom. Sreska organizacija vojnih dobrovolj-cev v Ljubljani. + Jugoslo venski nacionalistični akademski klub Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vabi vse člane v Ljubljani, da se udeleže sprejema naših Sokolov, ki se ob 16.10 vrnejo iz bratske Prage. * Uprava Sokola Ljubijana-Vič vabi članstvo, naraščaj in deco, da se udeleži razvitja prapora in nastopa bratskega društva v Preserju v nedeljo, dne 10. t. m. Za deco je zbor ob 11. dopoldne v Sokolskem domu, odkoder se deca odpelje na vozovih v Preserje, za njimi se bodo uvrstili kolesarji, ostalo članstvo v kroju in civilni obleki pa se odpelje z vlakom ob 13 40 z glavnega kolodvora. Zdravo! Kjuseivanov o bolgarski politiki: Bolgarija hoče mir in red Prijateljski odnosa jI z vsemi balkanskimi stitvi države — Prijateljstvo z Jugoslavijo drŽavami omogočajo vladi, da je najevrstejši steber mira na Sofija, 8. julija. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Kjuseivanov je imel snoči v Sobranju govor v debati o prestol-nem govoru. Kjuseivanov je rekel, da vlada pravično izvaja zakone, dviga avtoriteto oblasti in ščiti mir v notranjosti. Taka politika in rodoljubje bolgarskega naroda so nam omogočili, da smo zopet vzpostavili varnost in mir v domovini, vendar pa smo omejili nekatere svoboščine, določene po ustavi. Storili smo pa to v korist bolgarskega naroda. Leta 1935. je vlada obiavila proglas, v katerem pravi, da bo proučila možnost in pogoje za sodelovanje n«roia v vladi. Nikdar nismo mislili, da v okviru ustave uvedemo kak drug kot pa demokratski režim. Vsak drugi sistem ie r.nmreč nasproten tradicijam bolgarskega naroda. Bilo pa je potrebno ustvariti novo oK :ko demokracije, ki lahko združi vse po-rtične in socialne sile. Predvsem pa je hotela vlada ohraniti vzajemnost in neodvisnost med tremi vrstami izvajalcev držav- ne oblasti. V slučaju spora med temi tremi oblastmi sodeluje vodja države kot razsodnik tega spora. Prva naloga vlade je bila, da zavaruje bolgarske meje in da zagotovi trajen zunanji mir. Državo hoče zavarovati pred vsemi mednarodnimi spori. Dasi je bil prestiž Društva narodov zelo omajan, hoče Bolgarija ostati zvesta tej ženevski ustanovi, ker vidi v njej zascitnico Šibkejših držav. Vlada pred nami je vodila nejasno zunanjo politiko. Mi pa smo se podali na pot miroljubnega sodelovanja in sporazumevanja s posameznimi sosednimi državami. To politiko so pravilno razumeli In jo spoštujejo naši balkanski sosedje ter je tudi rodila dobre sadove. Sedaj je zopet zra-stlo zaupanje v Bolgarijo in njem mednarodni pomen se je dvignil. To je naši vladi omogočilo, da smo sklenili pogodbo o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo. Ta pogodba je odprla nove strani v zgodovini obeh držav, to je strani prisrčnega prijateljstva in miroljubnega sodelovanja. Naši prijateljski odnosa ji s Turčijo so nekaj časa nekoliko trpeli, vendar pa se sedaj razvijajo odnosi v duhu pakta pogodbe o večnem prijateljstvu iz leta 1925. V zadnjih dveh letih smo z Rumunijo obnovili pogajanja za razčiačenje vseh spornih vprašanj. Upamo, da se bodo ta pogajanja kmalu zaključila z zadovoljivim sporazumom v vseh vprašanjih in da se bodo nase prijateljske vezi z Rumuni jo okrepile. Prav tako upamo tudi, da bomo z vzajemnim popuščanjem kmalu zadovoljivo uredili vsa sporna vprašanja z Grčijo. Predsednik grške vlade Metaxas je že izpričal svoje prijateljsko razpoloženje, ko je pristal na to, da naj se gospodarska vprašanja izločijo iz ostalih vprašanj. Na ta način se vlada lahko sedaj pogaja z Grčijo za trgovinski sporazum in bolgarski poljedelski pridelki bodo našli nov trg. Bolgarija vzdržuje prijateljske zveze z vsemi velesilami, ker želi povečati izvoz bolgarskih pridelkov. V tem smislu smo že se posveti notranji nevr-Balkanu dosegli sijajne uspehe. Pa tudi z vsemi drugimi državami, posebno s Poljsko, češkoslovaško, Švico, Madžarsko itd. smo v dobrih gospodarskih in kulturnih zvezah, ki se iz dneva v dan širijo. Svečano in iskreno izjavljam, da je politika moje vlade popolnoma neodvisna in da jo vodijo samo vidiki, da je treba bolgarski narod čimbolj zaščititi. S tako politiko bolgarski narod ne bo več tvegal, da bi se boril in prelival svojo kri za tuje koristi. Zunanja bol. garska politika izključuje sleherna presenečenja. Vse to je privedlo do tega, da si je Bolgarija povsod zopet pridobila popolno zaupanje in da so njene meje s sporazumom z balkanskimi državami zajamčene. Tako imamo sedaj vse pogoje za koristno delo v domovini. Državni proračun je dejansko v ravnotežju. Vlada je začela z javnimi deM, ki bodo podprla narodno gospodarstvo in zadostila kulturnim potrebam države. Svoj govor je Kjuseivanov zaključil s pozivom, za edinstvo vsega naroda. Pred sestankom čsl- parlamenta Po končanem sokolskem zletu se bodo seda] pospešeno nadaljevala pogajanja o nostnem statutu tr<*ga. 8. julija. A A. Politični odbor ministrov je imel včeraj sejo. na kateri je razpravljal o zadnjih razgovorih Hodže z - pr.uki manjšin in opozicije. Sklenjeno Je biJo stopiti v stik s predsedstvom parlamenta, da bi se lahko čimprej začele parlamentarne seje. Splošno menijo, da se bo ^dfodnostno vprašanje kmalu ugodno re-s*io, če se bodo pogajanja nadaljevala tako kakor d os eda j. Češkoslovaški parlament se bo vsekakor sestal 20 ali 21. t m. Predsednik vlade dr. Hodža je včeraj sprejel sudetska narodna poslanca Petersa m Sosa in z njima razpravljal nekatera vprašanja, ki se nanašajo na zadnje občinske volitve. Dr. Hodža se v soboto m nedeljo ne bo udeležil jubilejnih svečanosti na Slovaškem, ampak bo ostal v Pragi, kjer bo nadaljeval pogajanja z zastopniki sudet-ske nemške stranke. Francoski minister za narodno zdravje Marc Rucard je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Krof to, nato pa še pred- sednika vlade dT. Hodžo. Z obema se je zelo dolgo razgovarjal. Berlin, 8. julija. AA. Vodja sudetskm Nemcev Henlein je včeraj dopotoval v Berlin in obiskal oddelek sudetskm Nemcev na mednarodni obrtni razstavi. Ne ve se še, kam je Henlein nato odpotoval, vendar pa menijo, da se bo s Hitlerjem sestal v Munchenu. nakar bo z letalom odpotoval v London. Uradni krogi ne marajo dajati s tem v zvezi irikafcih pojasnil 30 mUljonov Kitajcev izgubilo življenje London, 8. jul. o. Po statističnih podatkih, ki jih je zbral posebni poročevalec >Daily Expressa«, je med vojno na Kitajskem izgubilo doslej življenje okrog 30 milijonov Kitajcev. Po večini so postali žrtev poplav, lakote in raznih epidemij. Vojna z Japonsko je Kitajce stala dotlej že ■ 7QP milijonov funtov Sterlingov. | Japonski protest v Parizu Zasedba otočja ParaceJsus je Japonce Tokio, 8. jul. o. Francoski poslanik je bil danes pozvan v zunanje ministrstvo, kjer mu je minister Ueaki izročil protestno noto japonske vlade proti zasedbi otočja Paracel. Japonska vlada zahteva v svoji noti, naj se francosko vojaštvo takoj umakne s tega otočja. Pariz, 8. jul. AA. Kitajski veleposlanik je včeraj izjavil zunanjemu ministru Bon-netu, da spada otočje Paracel pod suverenost Kitajske. Bonnet mu je odgovoril, da so anamstki odelki zasedli otočje samo zato, da se zagotovi varnost plovbe parnikov iz raznih držav. V zadnjem času je namreč postala plovba v tem delu morja zelo nevarna. Bonnet je tudi omenil, da je zaradi osebne varnosti potnikov potrebno, da se zgrade na otočju svetilniki hi vremeno-slovske in radiotelegrafske postaje. Preprečiti se morajo tudi nezakonitosti ribičev, ki žive na teh otokih. Zato so tja poslali dva oddelka anamskih orožnikov. Tokio, 8. jul. br. Ob obletnici japoosko-krtajske vojne je izdal japonski cesar proglas, v katerem se zahvaljuje junaški javo jakt, nato pa I Daljnem vzhodu tako dolgo ne more biti miru, dokler ne bo odstranjen na Kitajskem komunistično usmerjeni in protija-ponaki rezan. Japonska zeli iskreno sode-lovasrje a Kitajsko, ker se zaveda, da bi bOo najboljše jamstvo trajnega miru in prijateljskega sožitja; ker pa s sedanjim kttajfllcin režimom noče imeti nobenega opravka, je treba računati se z dolgotrajno vojno. Zato poziva narod, naj se nadalje prenaša vse težave, ki jih povzroča vojna, in naj z vsemi sredstvi podpre vlado pri njeni težki nalogi, da bo dosežen cfrj.kisiga je zastavila, veheina in blagostanje japonskega naroda. Peking. 8. juL AA. Oddelek nerednih kitajskih čet je danes napadel električno centralo, 20 km daleč od Pekinga. Pretrgali so električni vod in je bil Peking več ur brez električne luči. Obstalo je tudi vse delo v tovarnah, ki je vezano na električni tok. Oddelek teh kitajskih čet je odvedel s seboj tudi 29 stražnikov, ki so straž ili P o tU tč ni o$$o\ni& „Narodni socialni blok4' Novo politično organizacijo je osnoval v Zagrebu profesor Fron šojai. Na sestanku v Zagrebu 29. junija je bilo zaključeno, da se bo ta nova politična organizacija imenovala »Narodni socialni blok*. Sedež organizacije in začasnega glavnega odbora bo Zagreb, v vseh banovinskih mestih pa se imajo osnovati pododbori. Na sestanku, ki se je vršil v prostorih »Kola*, je bila iz-glasovana resolucija, ki obsega 7 točk. Težina te resolucije je v prvih dveh točkah, k' se glasita: »l. Zunanja in notranja situa-! cija zahtevata neodložljivo konsolidacijo naše države. Za to konsolidacijo je potreb-> no. da se združijo vsi pozitivni in konstruk-i tivni elementi Hrvatoi', Srbov in Slovencev. 2. Brez ravnopravne in polnopravne udeležbe Hr\'atov v vodstvu državnih in narodnih postov se ne more izvesti te konsolidacije. Da se tudi Hrvate pridobi za to sodelovanje, je potrebno, da se v prvi vrsti oživotvori jo najširše banovinske avtonomije (samouprave). da bi se preko teh samouprav zajamčil ne samo Hrvatom, marveč tudi Srbom in Slovencem neovirani nacionalni, kulturni, gospodarski m socialni razvoj. Da se more to izvesti v potnem obsegu, se mora razširiti delokrog bana in ba-novinskega sveta tako. da lahko izdajata v vseh vprašanjih — razen onih. ki se tičejo države kot celote — ban in banovinski svet pol nove ljavne odločitve.* — Iz letakov, ki jih razpošilja profesor Fran Šojat, se da sklepati, da je »Narodni socialni blok* naperjen proti hrvatskemu narodnemu pokretu dr. Mačka. V enem izmed teh letakov, ki nosi naslov »Hrvatski narode!*, namreč čitamo: »Iz toga »Ništa* izbili su svi ti »lajbečaši* (Stjepan Radič je nekoč rekel, da ne bo odpel »lajbča*. da bi se pogajal. Op. ured.), svi ti »čekaši* (Dr. Maček se je nekoč izrazil: »Možemo čekati, ako treba, jos sto godina-* Op. ured.), pa će oni vrlo brzo u to »Ništa* natrag utonuti, jer oni nisu kadri voditi realnu politiku.. .* Ne verjamemo, da bi imeia iojatova akcij* kak pozitiven uspeh. „Naša misel" Pravkar je izšla dvoštevilka (12. in 13.) omladinskega kult urno-političnega li*ta »Naša misel*. Vsebina lista je prav zanimiva. Uvodnik razpravlja o ljubljanskem katoliškem mladinskem taboiu in sokolski manifestaciji in izvaja iz njih zaključke. Prav umesten in času primeren je članek »Praga nas uči*. Pisan je s toplo ljubeznijo do bratskega Češkoslovaškega naroda in češkoslovaške republike. Prav pametne in trezne so misli, iznesene v članku »Škodljiva borba*. Kdor se hoče pravilno poučiti o slovaškem vprašanju, naj čita obširno razpravo o tem problemu v listu. Razprava »Totalitarna in demokratska država* bo široko javnost govoto živo zanimala, saj je tema danes v ospredju vseh javnih diskusij. Takisto bodo vzbudili pozornost članki »Praga, središče slovanstva in sokolstva*, »Ideje in njih nosilci*, »Nacionalisti — komunisti — klerikalci* in »Sodobna Rusija*. Pokojnemu goriškemu borcu je posvečen topel nekrolog. Razen člankov in razprav objavlja list še celo vrsto zanimivih beležk in objav. — »Našo misel*, ki je glasilo naše akademske mladine, toplo priporočamo. Naj bi ne bilo nobenega somiš-Ijenika-inteligenta, ki bi ne podprl z naročnino ta list našega akademskega naraščaja. Naročnina znaša za vse leto 18 din, malenkost, ki jo zmore pač vsakdo. Uprava se nahaja na Groharjevi cesti štev. 2. Poziv »Koroškega Slovenca" Glasilo naših koroških rojakov »Koroški Slovenec* izhaja neovirano dalje in se tiska, kakor prej. na Dunaju. V eni svojih zadnjih številk je objavil na vidnem mestu debelo tiskan tale poziv: »Prijatelj! Rojak! Narodni socializem je nemško gibanje. Korenine narodno-socialističnega pokreta so v večstoletni nemški zgodovini. Narodni socializem kakor fašizem nista nikako blago za druge narode. Kot Slovenci in državljani Velike Nemčije pa bodimo dobri učenci v šoli nemškega narodnega socializma in se učimo: Narodne zavednosti! Narodne discipline! Narodne vzajemnosti!* Ponesrečen atentat na generala Miajo Pariz, 8. jul. o. Iz Valencije poročajo, da je bil včeraj zjutraj izvršen atentat na generala Miajo. ki pa k sreči ni uspel. Nekaj miličnikov je oddalo proti generalu v ulici Sen Paolo več strelov. Dva generalova spremljevalca sta bila ranjena, general sam pa je ostal nepoškodovan. Borzna ooročiia. Inozemske bone Carin. 8. julija. Beograd 10 Pariz 12.145. London 21.60, New York 437.75, Bruselj 74.125, Milan 23.06. Amsterdam 241.025. Berlin 176.90, Dunaj 31, Prag4 15.125, Var. šava 8236. SLOVENSKI NAROD«, petek, 8. Jutrja ..t. H Seja ljubljanskega mestnega sveta Včeraj popoMn« j« UaMjaaskl tsaja}**« stk* uMiial svet s v# sti T. jrrt^JBtrm^ g. juh je Včeraj ob 17.JO je o L varil predsednik mestne občine dr. AdJešič sejo ljubljanskega mestnega, sveta. Povoeal je o svoji poti v Ameriko, kjer se je udeleiD otvoritve jugoskJVenskego, kulturnega vrta v Clevelandu. Clefvehmdstki župan mu je ob tej priliki izročil mestni ključ kot simbol gostoljubnosti. V svojem govoru je župan dr. Adlešic omemi zborovanje predstavnikov Zvezae mest kraljevine Jugoslavije pretekli mesec v I^uoijani in nato krst nove toapedovke nase vojne mornarice ^Ljubljane«, ki so jo nedavno spu-stin iz splitske ladjedelnice v morje. Na koncu je župan počastil spomin nedavno umrlih meščanov notarja Karla Pleiweis-sa, književnika in prof. dr. Ivana Laha, upokojenega ravnatelja zavoda, za dusenr-ne bolezni na Studencu dr. Steva Divjaka, književnika In novinarja Radivoja Peteri i na Petruške ki rudarskega glavarja V Ljubljani ana» Josipa. Močnika. Sl&dila. so poročila posameznih odborov. Za finančni odbor je poročal m. s. dr. Až-man in sicer o računskem sklepu in bilanci proračuna ljubljanske občine za leto 1935736, dalje o računskih zaključkih občine Moste za leta 1931 do 1935. enako za upravno občino Vič za 1. 1933, o dvanajstim za 1. 1934 tn 1934'35. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Sprejet je bil tudi računski zaključek kredi^nesra društva Mestne hranilnice za 1. 1937. Mastna občina in Vincencijeva družba sta nedavno kupili na dražbi posestvo Bo-kavce za 2.551.000 din. Po medsebojni pogodbi prevzame dve tretjini sveta mestna občina, ostalo pa Vincencijeva družba. Stroškov odpade na mestno občino 1 mi lijon 133.000 na Vincencijevo družbo pa 1.471.000 din. Po pogodbi pripade mestni občini 10 ha travnikov, S ha njiv in 120 ha gozda, Vincencijeva diružba pa dobi grad z gospodarskimi poslopji, mlin ob Gradaščici in 514 tisoč kv. metrov sveta. Mestni svet je nakup in pogodbo odo-Oril. Občina namerava porabiti svet za boi- zgradbo moderne tttanice za ne. Ifa predlog Stfbora bo odkupila od posestnika Ivana Snssrkjca 360 kv. m sveta za 48.000 din za zgraditev mrnske veže. Isti poročevalec je podal Bodi naroČilo gradbenega odbora. Brez debate je tal sprejet pravilnik tehničnega odbora, ki ga je predložil univ. prof. Horvat. Poročevalec kulturnega odbora prof. Kranjc Silvo je predložil v potrdilo pravilnik o ustanovitvi literarnih nagrad MOL in poslovnik raadsodišca za razdeljevanje teh nagrad. Oboje je bflo soglasno sprejeto, O vsakem božiču bo župan razdelil nagrade tistim slovenskim književnikom, ki jih bo določilo razsodišče, ki ga tvorijo predsednik In 4 liani, med njimi po sn zastopnik Pen kluba in Društva sknrenskih književnikov. Za trošarina*! odbor Je poročal m. s, Anton Baibnik. Obravnaval je le ugovore proti kazenskim določbam. Na podlagi poročila personalno pravnega odbora je bilo ugodeno nekaterim prošnjam za sprejem v članstvo mestne otjGtae, drugim, ki Se ne prebivajo dovolj časa na ozemlju mestne občine, pa so prošnjo odklonili. V upravni odbor drž. meščanskih Sol .kjer so bih dozdaj 4 člani mestnega sveta, so dodatno Imenovani Se dr. Leopold Grošelj, Rudolf »kof; dr. Klim ar, prof. Kranjc in insp. Wester. Občinska svet je sprejel ostavko člana mestnega sveta Josipa Čeroeta, ki se miu je župan zahvalil. Nato je župan preči tal še dva samostojna predloga m. s. TJseni-ka glede zgradbe osnovne šole v dolenjskem okraju in glede tlakovanja cestišča ,ki vodi k Dolenjski cesti. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, mestni svet ni mogel vzeti predlogov v pretres. Javna seja je bila s tem končana in je sledila tajna .kjer so obravnavah razne personalne zadeve. Seja je bila končana ob 19.15. PREMIERA! '1!!TlRttfl1)l!n^1IIIIlia«llttUHi!i:!iHIHIIIWtf Ob 19.15 in 21.15 uri. Herojska Žena, ki se poroči z upravnikom zloglasne jetnišnice samo, da bi rešila ljubljenega zaročenca! Naj-napetejši življenjski roman, prikazan v krasnem francoskem filmu »La citadelle du silence«. V gl. vlogi lepa Annabella. TRDNJAVA TIŠINE TeL 22 21 Lepa glasbena prireditev Novo mceito. 5. iuliia Kakor vsako leto, ie tudi letos glasb-eaia šola zaključila svoje šolsko leto z javno produkcijo svojih učencev. Taka produkcija je potrebna in poučna, tako za učence same, kakor za učitelja. Pri javnemna stopu sporna učenec najbolj, kje ca čevelj žuli. še v večji meri pa koristi uči tel ju, ki more ob taki priliki res objektivno oceniti svojega gojenca tako glede njegove tehnike kakor tudi p lede njegovega značaja, posebno pa glede poslednjega saj ie učencev značaj najbolj merodajen pri izbiri skladb, ki naj mu nudijo res glasbeni užitek, kot najboljše jamstvo učenčevega napredka. Zdi se, da ste obe učiteljici šole. gdVL Edit Logar iti 0>dč-Jeika Kastelic ravnali po tem načelu. Kot prva je nastopila Kastelic Ivica, ki ie brez vsake zadrege prav ljubko zaigrala dve Paučiće vi skladbi. Sledila Ji je Ivanetič Faniea, ki se je poleg tega, da ie zaigrala brezhibno odlikovala po tem, da je obe skladba zaigrala na pamet. Ravno tako so svojo nalogo častno rešili Bukovec Anica in Kobe Miloš. Velik napredek je pokazala Mnrinček L ju bo mira. dočisn se le Košir Dragica odlikovala po lepem predavanju. Prvi del produkcije je zaključila Marincek Danica z Dittbeilijevo sonatino v a-molu. ki je podala dolgo in za njeno stopnjo preče] teiko skladko vzorno, pri čemur je tudi pokazala, da ima 6mi©el za klasičen stil. V drugem delu so nastopile Turk Vlasta, Bernard Nida T ros t Neda in Vasi? Marjeta. Turk Vlasta je zaigrala vse skladbe z velikim razumevanjem, posebno pa je ugajala pri Beethovnu (sonatina v g-d uru I. stavek), kjer je pokazala tudi velik napredek v tehniki. Enako se je odlikovala Bernard Vida, ki ie z lopfrn zanosom zaicrala dokaj težke skladbe. Prijetno nas )e ianenadito Trošt Neda. ki ie posebno v >Mala Carmonc pokazala svojo ognjevitost, ki jo je včasih za-peMala k nepazljivosti v ritmu. Posebno pa nas ie osvojila Vasic Marjeta, ki je težko skladbo. kakor Schubertov Impromptu v es-durn podala z vsem razumevanjem tako, da moremo o njej govoriti kot o resni cm em talentu. Želimo ji enakega uspeha tadj v todoce. Produkcija se je končate v splošno zadovoljstvo občinstva in gojencev, ki so svoji učiteljici kar obsuH a cvetjem. Žefcmo le, da bi ostali se dolgo v našem mesta m nam vzgojili krepak naraščaj v ponos sebi in našemu mestu. Z Jesenic — Dirjanje kutesatfc* po naših ssetak Pri nas imajo nekateri tofoenrji navado, da z najhujšo brano vozijo po strmi Prosvetni cesti. Namesto, da bj pritiskali na zavore, pa se z vsemi silami pospešujejo brzino. Radi hitrih voženj je bHo na tej cesti že nešteto nesreč, ki pa niso spametovale kolesarjev, ki po riepo*robnem ogra-iajo svoje m dragih Ijodj življenje. Tako ie bilo zopet v torek med 17. in 18. ure. Po cesti navzdol sam z veliko brzino voaHs dva mlada in isfanaj« kolesarja, ki sta do skrajnosti navijata pedali, da bi prehitela eden drugega. Pri asm pa sta o&vidoo po. zabila, da to ni Jktialgfc ampak cesta, po kateri ie vedno note pešcev. Bo cesti je takrat sel navadni 55~letxri tovarniški delovodja g. Janez FUgar. Čeprav je šel tesno po desni strani ceste, ga je eden kolesarjev zbM na tia, da se sisama* nekaj trenutkov *1 I l mil si je roko in se hudo potolkel po komolcih, plečih in glavi tako, da je za del j časa nesposoben za delo. — Sport. V nedeljo 10. t. m. ob 16.30. uri priredi SK >Bratetvo< prijateljsko nogometno tekmo s SK >Kranj< iz Kranja. Zadnie srečanje se je končalo s 3:1 za >Bratstvoc v Kranju Ker Kranjčani tega poraza ne bodo mirno nosili po žepu, se obeta v nedeljo na Jesenicah huda revanžna borba, ki bo nudila jeseniški publiki prvovrsten športni užitek. Domači nogometaši bodo storili vse, kar je v njihovih moeeh, da t odo za klubove barve izvojevaH časten uspeh. Prijatelji sporta, v nedeljo vsi ua nogometno tekmo Krami—Bratstvo in podprite prizadevanje naših vrlih borcev za povzdigo sporta na Jesenicah. Jubilej gasilske čete Pekel-Polj Poljčane, 7. julija. Z veliko vnemo se pripravljajo naši vrli gasilci na proslavo svoje SO letnice, ki do v nedeljo lO. t. m. združena s gasilskim taborom. Saj je za ta dan določen v Poljčane izlet mariborske gasilske župe. Razen tega pa se bodo udeležili slavnosti tudi čete in delegati iz področja ostalih žup. Poseben povdarek pa bo imela proslava tudi zaradi tega, ker bo pod osebnim pokroviteljstvom g. ministra za telesno vzgojo naroda, dr. Vjekoalava M&etiea. Poljcanska gasilska četa je bila, kakor je razvidno iz prvih zapiskov prav na prav ustanovljena že leta 1687. Njen prvi načelnik je bil pokojni Josip Baumann, ode dosedanjega voditelja tukajšnje gasilske čete. Njemu sta sledila tudi že pokojna Iva-nus Ferdinand in S ima Kari, sa njima pa Poseg Anton in Vesjak Franc. Leta 1927., meseca februarja je prevzel vodstvo društva dosedanji načelnik Josip namilim Oprijel se je dela z vso ljubeznijo, pri čemer so mu sri na roko tudi vsi ostali, povečani vsi današnji člani s poveljnikom Medvedom vred. Kdor ve koliko požrtvovalnosti in človekoljubnega dela sahtevajo talce ustanove od posamesnih članov, bo v polni meri znal ceniti njihovo delo. Nasi vrli gasilci so v vsej tej dolgi doni neštetokrat intervenirali pri raznih požarih, nesrečah elementarnih nezgodah z brezpri-merno požrtvovalnostjo, ki je znana tudi izven meja poljčanskega rajona. Spočetka je bila četa navezana na primitivno orodje v zadnjem času t. j. prav za časa dosedanjega predsednika pa se ie povsem modernizirala in stoji danes med prvimi v vrstah mariborske gasilske Šupe, 6 maja L 1087. si je nabavila motorno brizgamo, leta 1930. si Je dobavite zraven še avtomobil. Pet let pozneje je kupila za vse člane nove ga-lila* i kroje. V njihovem gnsilsksm doma vlada vedno priznano vzoren ved. Geta je bfla od nadmorovamih organov ponovno pohvaljena, njeni vodilni člani pa odlikovani. Ob ustanovitvi je bilo 34 članov. Danas ja 160 podpornih, 30 rednih in 5 častnih. Proslava se začne zjutraj ■ budnfeo In a slušno božjo za umrle člane. Ob 8. ari slada nato polaganja vencev na grobova umrlih članov. Ob pol 10 in ob 10 bo sprejem gostov In župe na kolodvoru. Ob pol 11. ari bo svečana seja ob 12. slavnostno koaUo. Popoldne bo ob 16. uri velika gasilska vaja s orodjem, po vaji pa ho mimohod pred pokroviteljem m odposlanci mariborske gasilske zope m ostalimi delegati. Po vnem tem sporedu bo na vrtu hotela Baumann veBkn ljudska vesenca, pri kateri bo so-gorjoa > postni vofpc iz f avčarfev spoiMiik VPtfltaM* Uuamjsna, 8. Julija Ko je Bat določen ptnstor za ta spomenik pred pisateljevo rojstno hišo, se je tedaj ze ojaJtorjalo, d* apOmenik ne spada pred halo, kjer bo papetioma skrit. Vsa dokazovanja so pa ostala brezuspešna, ze pri odkritju lansko jesen je nebo že samo tO potrdilo, no j« ves dan močno deževalo. Na tem prostoru pred niso izgubi spomonBc vsak pstnen* kakor da so Tavčarjeva zasluge ie eeanftfthe kot pisatelja in pnlHzka in da hi vreden apomimi-ka v svoji rojstni vasi, kjer bt bil od vsakega potnika skozi vas, takoj opazen m bi vzbudil zanimanje za njegsVe zasluge. In ko zdaj pilltajaijo posarnesnikrl, organizacije m skupine njegovih čestilc v na grobnico na Visokem in potem še na obisk rojstne hiše ter pred spomenik, je sodba sleherne družne, kakor posameznika, da spomenik ne spada na ta kraj in da ga je treba prestavita na javen prostor sredi vasi. Ne le, da je spomenik skrit, tudi tesen prostor pred hišo mu jemlje pomen. Obdan m zašarjen po vsakovrstnem kmetijskem orodju, kakor voaovih. skladen-clh drv m drugega, kar mu jemlje slovesnost. Benanjega gospodarja Kosmov o hiše, nečaka dr. Tavčarja, ne zadene tu nobena krivda aH malomarnost. To pa še najmanj. Pri tesnem prostoru pred hišo si pač ne more pri najboljši volji drugače pomagati. Da spomenik ne spada tu gori, je mnenja tudi velika večina -5omačIn*>v. Da se pa to delo opravi, je prevzelo inicijativo Tuisko prometno društvo v Poljanah. Ono zbira prispevke v ta namen in ima že nekaj tisočakov nabranih, katera vsota je pa še daleč, daleč premajhna. S tega mesta apeliramo na vse Tavčarjeve čestilce in organizacije, da bi prispevali k temu po svoji možnosti, da se to Čim prej stori. V njegovo rojstno hiso, ki je vsa prenovljena po lanskem pogorišču, se pa vzida preprosta plošča z nfigovim imenom. Hiša je prenovljena, ta kamra iz hiše, kjer se je rodil, pa je ostala stara, le da ima večje okno spredaj. Prav tako ima zidanica, levo iz veže, kjer je med počitnicami spal kot dijak, visokošolec in tudi še pozneje, š? prav tako obliko, le da shjSi zdaj za shrambo. Se veliko je živih Tavčarjevih osebnih prijateljev. Podprite po svojih močeh in vplivu to vse hval3 vredno delo Tujsko prometnega društva v Poljanah. Samomorilčeva smola Zagorje, 7. julija. Ljubezen je huda reč, posebno zdaj, ko je soparno in je prava sezona, ko si vroce-krvneši in pa tihi sentimentalneži izbirajo družice, prav za prav že v kraju. Kdor je takrat kaj primernega nadel, živi ob tem vsaj do druge sezone. Zato pa je dvakrat smola, če se od enega do drugega obroka zgodi kaj nezaželenega in je prišla prevroča ljubezen pod hladno prho, ki pa v tej obliki ni zaželena niti zdaj sredi pasjih dni. In prav taka smola je morala doleteti nekega mladega fanta onkraj savskega mostu. Zagledal se je bil v mlado vdovo in ta ga je, zmešala za svoj kratek Čas. Fant pa je pravi položaj spoznal Sele zadnje dni in da bi ji dokazal, kako neizrečeno težko mu je pri srcu, je šel in se obesil na zelo uvidevno vrv. Uvidevno zato, ker se je, ko ji je bilo šale dovolj, utrgala, fant pa je padel in bi se resnično zavedel na drugem svetu, če bi ne imela usoda z njim blažjih namenov. Da še živi, se mora zahvaliti prav za prav ribam, ki so v savsko strugo pod most privabile z ribarsko palico v roki mladega medicinca Drolčevega Adija. ki je tokrat položil nekak izpit iz umetnega dihanja. Ko je bil namreč zaverovan v ribo, ki tudi še drugo leto ne namerava prijeti črviča na trneku, niti njemu niti komu drugemu izmed vnetih savskih ribičev, je od zgoraj iz hiše zaslišal klice na pomoč. Brž je pustil ribe in tekel na pomoč. Fant je bi že ves posinel, ni več dihal, niti videl, kaj počenja njegova nezvesta, mirno je ležal na tleh in bil še dve uri oficiemo mrtev. Ve«? ta čas se je bodoči doktor trudil nad njim z umetnim dihanjem, mu pihal tobak v nosnice in se človekoljubno potil za nesrečnega bližnjega. Šele čez dve uri, je fant prišel do sape, debelo je pogledal in hkrati krepko zaklel, zakaj ga ni pustil medicinec umreti. In to je nehvaleznost tega sveta v najbolj nerazumljivi obliki. Smrtna nesreča v Rudniku Zagorje, 7. julija Danes dopoldne ešerog 11. tire se te pripetila v KotredeŽkem rovu smrtna nesreči, ki je zahtevala življenje 5B let starega rudarja Ivana Sinkorra Iz II. vrste kolonije. Š tovarišem Ckttazkom Miklavžem je bil zaposlen pri vttlfci za spuščanje lesa v spodnje etaže. Ze pred kakimi desetimi dnevi bi se bila kmalu prav na tem mestu In na isti naem pripetila smrtna nesreča, toda rudar Balon H ime je takrat dobil le težje poškodba m se zdravi v ljubljanski bolnici. To pot pe usoda rudarju na prizanesla. Spuščati so hlode. Vsakega teh je treba najprej privezati na vrv, ki je v zvezi z viti jem, a ta ima varnostno zavoro. Ko hlod prevehnek), ca počasi spuščajo na odrejeno mesto. Bodisi de je v napravi manj. še napaka, ki zahteva izredno pozornost, ki pa ee med napornim delom v težkih okoli-'Insti. ^**™*-r vladajo v rovih sploh ved* na hoij zmanjšuje bodisi da ie posegla vrne« Vitja siki — v trenutku, ko ee je hlod nagnil, je rodica viti ja z vso sišo udarila ne-muCneua Šinkovca po desnem boku, da ga je zbaVo na tla. sproščena ročica pa je s demonsko silo udrihala po nesrečnežu, mu Stmals meso s stegna in meS ter odbila peso, tovarila Odlaska pa ie samo vrgla stran, dele ko je hlod pridrvel na dno in ne tam razklal ter tudi offraaal življenje dragu dveh rudarjev, se je ročica ustavila. Mofino krvaveoega Šinkovca, ki se vae do ■Tnkilasji ni zavedal, da mu odteka življenje en okros dveh popoldne prenesli iz ume, ko mu je poprej nudil vso možno pomoč rudniški stUavaik dr. Mirko Kajsalj. ki se je vse do zadnjega trudil, da bn mu resu Uvijanje. Toda poškodbe so bile preve tik* *> mainftisi je izkrvavel. Svoji leni Lep je ee daka, naj zahvali boga, da ga ni ubi. kx Reven je vse do zadnjega verjel, da bo Pokornik ie ha med ljubljen. Pri I fc Celin S»vi*Je» tat ffattsdeljek *. t. ta. je btaZ p*i banski u*tos*t V Ljubljana t**!'—"** kavna pnnudbena hcitacija za oddajo det v četrti etapi regulacije Savinje pri Licitacije se je udelenOo pat izmed kšAerm pa sta imela sni i in cM pogoje nk udeležbo pri hcitadji. ja zato lz fbt*nalnm razlogov ni la in p bo morala banska ut*ava še krat razpisati. S tem bo en mesec dragocenega časa. Regulacijska dela v tretji etapi bodo v nekaj dneh končana. Tako bo nastal med i < ^uJealJskliiil deli v tretji in četrti etapi UtoaaeBeife ki ga bo pri regulaciji zaposleno deamusovo bridko občutilo. —c Kako je umrl graničar Dimitrijev* ? Dne 3. junija zjutraj so našh v jarku ob železniški progi pri Teharju truplo grani-čarja Milivoja Dimi tri je vi ća. Graničar je imel razbito lobanjo in poškodbe po vsem telesu. Z glavo je ležal v vodi. Vse je kazalo, da je postal Žrtev savana Sum je padel na tri mladoletne brate Zupanoe s Te ha rja ter na delavca Jan&Lča in Romiha, ki jih je oroznistvo aretiralo ta izročilo sodišču. Preiskava je opravietla sum, da so aretirarvci zvečer pobili Damrtrijevi-ča na tla is jene, kar je hodil na Teharje vasovat. Ugotovili so tudt da so bifl na lokomotivi vlaka, ki je vozil v kritičnem času mimo Teharja, krvavi madeži. Iz tega bi se dalo sklepati, da je takoj po napadu pri vozil vlak in bdfrjfil T^mltrijevida, M je vsi c d sunka odletel v jarek m se tam zadušil. Aretiranci zanikajo, da bi bili IMmltirijeJviča. usmrtili, priznavajo pa, da so ga preganjan* in tekli sa njim. do železniške proge. Obtoženci so se zago-\arjali v sredo pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju. Razprava, ki je bila tajna, je bila preložena, ker je treba zaslišati še nekaj prič. Kakor se vidi, je zadeva zelo zagonetna, —c Upokojeno učlteljstvo lx Oetja tn okolice se bo sestalo v soboto 9. t_ m. v št. Petru v Savinjski dolini. Odhod lz Celja z vlakom ob 16. Predavanje in nadaljuj spored bo pTeSkrbel tov. Srečko Pečar. —c Prijateljsko teniško teanaovanje med teniškim klubom Majšperkom ki SK Celjem bo v nedeljo 10. t. m. od S. do 12. in od 15. do 19. na teniskih prostorih SK Celja v mestnem parku. Ker bosta oba kluba zastopana po svojth najboljših igralcih, bo tekmovanje vseskozi napeto in zanimivo. —C Nesreča ne počiva, v ponederk* al je 561etna A polonija. Grilova v Kaplji vasi pri st. Pavki pri Preboldu doma pri padcu zlomila desno nogo v kolenu. V nedeljo je padel 131etxu trgovcev sin Stanko Demšar iz Velenja s kolesa in si zlomil levo roko. V torek je padel 541etni, v kemični tovarni v Gaberju zaposleni delavec Ivan Kovač iz Vojnika z lesenega ogTodja in se hudo poškodoval po glavi. Ko se je vračala 58letna paaušttkaa-ftoa Marija Fkierškova is Belega potoka pri Šmarju pred dnevi z deka domov, je padla in sa zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenci Se zdravijo v celjski bomidL —c V eetjaKi bomicl sta umrla 381etna žena upokojenega rudarja Marija Kačur-jeva iz Strme pri Laškem in 121etna rudarjeva hčerka Frančiška PliCeam ni Ink pri Trbovljah. —c Ukinitev toka. Kranjske de£eme elektrarne bodo v veliko >veselje< prebivalstva v nedeljo 10. t. m. zaradi poprarvC na omrežju od 6. do 13.30 zopet ufcmOe tok v Cerju in okoCci. —c Šahovski mavtek. V ugjfcfjo m t m. od 12.30 do 17-30 bo v AŠeksandfO^em domu v Rogaški Slatini šahovski materi med CeljsiRjffn Šahovskim klunom m šahovsko sekcijo UJNZfB iz Maribora. Igrali bock» na 8 deskah. Oefjski Šahisti ae be*-do odpeljali iz Celja z vlakom Ob 7J6 zjutraj. —C SK Ljubljana bo gostovala v OsTja. V nedeljo 10. t. m. ob 17. se ho |at6sla na igrišču pri > Skalni kleti« ^IJateljstua tekma med liginim moštvom SK I/fc*tja-ne in celjskimi Atletiki. Nastop Bgmega moštva Ljubljane na cefjj^rJh ttefa bo prt-vabil gotovo mnogo občinstvo na krrSče. —c V celjski boiiiid j^ iiTirrt v sredo 3Tletni n^jeninikov sm Mairtin OMak iz Griz pri Žalcu, Iz Poljčan — žrvinsld sejem bo v Poljčanah v ponedeljek 11. julija. — Planinsko slavje na BoČu. Podružnici SPD Rogaška Slatina m Poljčane proslavita vsako leto obletnico zgraditve stolpa na Bocu s velikim planinskim rajanjem pri Sv. Miklavžu na Bocu. Tudi v nedeljo se je na tej slavnosti »bralo lepo Število planincev. Dopoldne je bila v starodavni cerkvici maša, popoldne pa so ljudje odšli na stolp ali pa so se zabavali vsak po svoje na idil-čnem prostoru okrog restavracije, kjer so bih postavljeni šotori. Žal pa je vso prireditev zmotil dež, da so mnogi odhiteli v dolino. Prireditev, ki je bila v korist zgradbe planinskega doma, se bo najbrž ponovila. Iz Zagorja — Leopold Saje vic ni Leopold Sajevic Mišljen je namreč vtanilec Sajevic, o katerem smo že poročali, da ga zasledujejo. Naprošeni smo po družini .Sajevic tZ Trbovelj pojasniti, da je najbrž po sredi mi-stiflkacija ln da se omenjeni vlomilec tega imena le poslužuje po zgledu svojega pajdaša Stebana Cirila, ki al je lastil ime jekuša Karla. Leopold Sajevic te Trbovelj je po izjavi njegovega brata Antona zaposlen v rudniku Radin pri Tušu, odkoder je pisal še 8. junija dopisnico domov. Toliko v pojasnilo, ker nočemo nikomur delati krivice. Vprašanje, kako se piše vlomilec, na ostane slej ko prej odprto. Upajmo, da si burno kmalu na Iz Ptuja IpimL Panfara ljubezni. Trdnjava tišine. >Mladost kraljica« m >Ve-seln Bkota« fBtanho in Oho). *25* Hfcsnnkak društev dravske banovine onom zbor ob M.30 ▼ lovski sobi Metropol. _ PBltTBlIE LIKAIHE Ikasas, Mr. Letzftek, Resljeva cesta 1 Baliovee, Kongresni trg 12, Komotar, Vič' — Tržaška, cesta. ostal pri Okrog 15. ure pa je — Javna obemska seja le bila v ponedeljek. Na nji ie župan dr. Romee profita! ostavko občinskih svetnikov Ivana Steudte in Hermana Ker sebe. Zatem so bik; na novo imenovani občinski svetniki zanrjennfini ter posamezni odseki izvoljeni Že nekaj hi sem se rrše doka, bočmt oočni zbori neke zadruge \ * ,Vse fca?e, da uveljavlja praksa v tej zadrugi čisto nove poti zadružnega delovanja. Zato je treba te poti pojasniti krođom zadružnega članstva Hrom Jugoslavije radi svojega bodočega ravnanja. Tako na pe. je priporočljiva, da me na-Čgistvo Z nadzornim odborom poJamti xm-drum, če )e kaj premoženja v njej, sicer najbrže ne. Ta polastitev je kaj enostavna. r*ač*tsHK> naj se postavi na statfsče, da je bilo pravilno izvoljeno in da hno torej mandat od svojih madruinikov. Kaj pa, če pravila odrejajo, da mora na čelstvo z nadzorstvom vred obnoviti svoj mandat vsaka trb leta? Nič lažjega v tem primeru! NačefMvo naj sklice občni zbor, vendar brez volitev novega načelstva. Na občnem zboru save 3ovw/f; samo tisti, ki mu predsednik or. načelnik dovoli. Govoriti sme nadalje sa U5 fa< *:ar "** predsednik oz. načelnik pripusti, če krene zadružnik s poti in me dotakne reči, ki niso na dnevnem redu, naf mu takoj odvzame besedo. Kaj pa, če vztraja zadružnik pri svotih predlogih, na pr., naj se v ssuam prav* določi predsednik občnega rbora iz vrst navzočih zadružnikov? Nič lažjega! Načel nik naj mu odvzame beaado m če ne gre z milo, naj pa s »To f|« * • t ♦ __L A j 4 ođateam nadležnega možakarja rz izvor asm. Da bodo vae te stvari takte laže, naj si navernik preskrbi kakega zadružnega revi-aorM ki bo cen j. zadružnikom notroett paska V očL Če bo zadružnik na pr. uQo varjai revizijskemu poročilu te ali one zve m in poudarit, da je pomanjkljivo, kar ne omenja, da načetatvo m nadzorstvo nimata mandata, ker jbna M ie davno potekal in da ao zaradi tega run) vai sklepi načel siva m vae njegove pogodbe m rao druga pravna dejanja nična, naj promto vet orne revizor in razlaga, kaj je »eakomakt stan*. 0 poročilu revizijske zveze naj zadružnik' na oijčnean zboru molče, naj ga vzame h na znanje tn če jim rti po godu na) se obr nejo na sodltče. kjer lahko ugotove mon bitne porrmnjktjrvosti m primejo gospod* revizorja za besedo. Na občnem zboru pa jim ta pravica me gre. Pri tem razlagan nas gospod zastopnik revizijske zveze pa zi na to, da ne poči v smeh in da se sam sebi ne prične smejali, ker bi potem zadružniki utegnili spoznati, kako je s *za konsko stvarjo*. Tudi naj reče. da revizija pač ne more ugotoviti druge&», kakor fo, kar je r knjigah. Če v knjigah m orne-njeno, da je mandat ie potekal, kako naf gospod revizor razvidi iz pravil fes dejanski stan? fCam pa pridenmol Kakor rasvidmso rz prednjega, je mogoče s tesni novimi načini piodnegu m svx> hodnega Tadružnaga dela preprečiti ptebej-afcž veČini, da moti načelstvo in nadzorstvo zadrufat v njunem odgovornem delu. ztzHeii pat sklepanja m razdeljevanja milijonskih vrednot. Zeio SasBsS okornost, kt maj se je načel ntki Jakama zadrug držo. je v tem. da mo rajo po sklenitvi podobnih pravnih dejanj m pogodb skrbeti sa to, da me občni zbori po možnosti zaviačujejo v nedoslednost in du med tem poskrbe za dejansko likvidacijo zadruge. Ko bo vse premoženje razde tjeno. oradnBci odpuščeni aff prevzeti od name mtanove. Wagr> odstranjeno, potem je deio opravijeno in zadružniki si lahko med seboj čestitajo. -. Načelniki maj pri občnih zborih pazijo tudi na bo, da at zadružniki, ztaeti če gre za starejše člane, upokojence in starce, med zborovanjem utrudijo. To je kaj lahko dosegfjivof Občni zbori naj M vrfe v praznih telovadnicah, tako da morajo zadruž miki 4—5 ur stati? Si bodo že premisffti igrati opozicijo, čeprav imajo *4* navzočih za seboj. Torej, načelniki milijonskih zadrug, pozor! Svojim zadružnikom pokažite fige! Občne zbore sklicujte brez točke dnevnega reda o votitvi novega načelstva. Ce pravim drugače odrejajo, kaj zato. V ' » « • 1 h - » - « ~t^m -'V "V S t \ m > t j1 • *.._pedagoška alcupma), BaOć r>jurdjica (romanska skupina), Budnar Ana (biološka skupina). Ceh Rudolf (romanska skupina). Dolenc Herman (romanska skupina), Dolinsek Marija (germanska skupina), Oabrovšek Tatjana (romanska skupina), Gasparini Ante (kemijska skupina), Glavič Valerija (skupina sa nar. jezik in kmjiJL), Gnan Janez (klarfčna skupina). Hvastja Franc (skupina za občo agodovino), Javornik I>anica (pedagoška skupina). Jeglič Josi-pina (geografska lupina), Jenko Zdenka (geografska skupina), Kerenčič Jožef, (pedagoška skupina), Klemcnčič Alojzij (klasična skupina.), Kobe Ivana (pedagoška skupina). Rune Milena (matematična skupina), Langue Milan (kemijska skupina), Lesanc Herman (pedagoška skupina), Leveč s. Val truda (romanska skupina), Magolič Marija (romanska skupina), Manotun Vitahj (geografska skupina.). Molj!* Anton (matematična skupina). Oraftc.m Mi lena (germanska skupina). Pavlic Anton (skupina » nar. jezik in kniiževnost). RakoceviC Milan (filozofska skupma). Savinski Hermma (germanska skupina). Szilllcfa Majda (romanska skupina), savn Oskar (geografska skupina), suklie Ana (matematična skupina), Šunko Flora (germanska skupma), Tavre.j Nu*a rmmanska skupina) Toma-siri Silvira (germanska skupina), Ulčar Jožef f matematična skupina), Verbič Marija t skupina za občo zgodovino). Volk Rudolf (pvipgolke skupina >, Wildmann Oton (germanska skupina), Zwitter Martina (kemijska skupina)* _ 1.500.000.000 čin za tri nove žel z- n'S^e proge. Generalni direktor državnih železnic Inž. Nikola Ojurič je dal novinarjem daljšo izjavo o gradnji treh novih že-1 zniških prog Kraljevo—Banjaluka, Su-šak-Karlovac in Črnomelj-Vrbovsko. Stroški bodo zna&ali poldruga milijardo in denar se bo dobil iz novega velikega posojila Sa javna dela. Namen nove želesni&ke pttigS CniDmeli- Vrbovsko bo povezati kra-ie dravske banovine in njeno železniško omrežje z glavno progo proti Sušaku. Predračunski stroški za to progo bodo ^r.ašali 120 milijonov' din. Vse tri nove proge rmj bi bile zgrajene v 6 letih. I KINO SLOGA — Telefon 27-30. Danes poslednjič vesela smehapolna komedija FANFARA LJUBEZNI Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri I — Iz Beograda v Dubrovnik v lfi urah. Prihodnji teden začno voziti na progi Beograd—Dubrovnik motorni vlaki. V motorji m vlaku je prostora za 89 potnikov. TI vlaki bodo v našem železniškem prometu izjema posebne vrste. Z motornim vlakom se bo namreč lahko vozil« t z brezplačnimi vozovnicami 12 potnikov, pa tudi ti bodo morali kupiti vozne listke za svoja mesta. Za vožnjo z motornim vlakom bo namreč treba plačati ceno brzovlaka, poleg tega pa Še posebno doplačilo za rezervirano mesto. Vožnja z motornim vlakom iz Beograda do Dubrovnika bo trajala 16 ur. — Prihodnji profesorski kongres bo v Sarajevu. v sredo zvečer je bil profesorski kongi* s v Subotici zaključen. Sklenjeno je bilo, da bo prihodnji kongres Jugo? slovenskega profesorskega združenja v juiiju 1939. v Sarajevu. — »rednosti r postnem prometu. 2e večkrat se ie pripetilo, da na£e uredništvo ni prejelo pošle i« Celja, čeprav ie Lila pravočasno oddana. Tako je bilo tudi v sredo. Pismo ie bilo oddano v Celju na po-što ob 2*2.45. tore t pol ure pred odhodom viaka. pa je prišlo v Ljubiiano selo včeraj popoldne. Prosimo postno upravo, da napravi red ker se te nerednosti pojavljajo prepogosto in se nam zde čudne. — Raipiftane slntbe banovinskih eMmr-lev. Banska uprava dravske banovine razpisuje 4 mesta banovinskih cestarjev in sicer za protzo od km 7.000 do km* 12.500 banovinske ceste At 1/31 Šmarje pri JelJah —Prelaske—Župelevec—Brežice zveza z Q*r« žavno cesto £t. 2, za proso od km 17.302 do km 22 980 banovinske ceste št. 1/31 Smark- pri Jelšah—Prelahko—Župe leveč— Brci. • 'veta z državno cesto st. 2 za progo od km 14.370 do km 15.600 banov :nske ce- 8 :t 2 188 Trbovlje—Zidani mo>t-Sevnica itajhenhurg—Videm, od km 8.000 do km &Q tanovinske ceste Št 11/284 Sevui-ca— Plan i na—Lesično, od km 0.000 do km 0.686 Na;:.»vinske ceste St. IJ'295 Sevnica— Radna ter dovozna cesta na železniško postao Sevnici in za progo od km 2.000 Jo km 4 500 banovinske ceste it. 2/290 Br**i-cc—> Pohadnica—Zdole od km 0.120 ilo km 6.890 banovinske ceste st. 11/201 Brezina—Dečna sela—Sromlje in dovozno cesto na železniško postajo Brežice. Prošnje ie treba vložit] najkasneje do 15. avgusta Pri okrainem cestnem odboru v Brežicah. — Sušak dobi avtomatično telefonsko centralo. Na ponovno intervencijo ekspoziture Trgovske zbornice na Sušaku, naj bi Sušak čimprej dobil avtomatično telefonsko centralo e prišel z merodajnesra mesta od-sovor, da se pricno dela ie lefos, prej bo pa ireba urediti vse formalnosti o najetju Posojila za financiranje dela. Načrti so že Pripravljeni, samo denarja še nI. — Za znižanje troftar*ne na utvo. Na V. glavni skupščini Zveze pivovarniske industrije kraljevine Jugoslavije, ki je bila a- t. m. v B.ogTadu in ki so se je udeležil" zastopniki skoraj vseh pivovarn v naši Jjjf™' ja predsednik dr. Gramberg nanašal, da si je Zveza zadnja leta neprestano prizadevala, da bi se položaj pivo- j vamiske industrije v nasi državi izboljšal, j -Položaj te panoge industrije je Se vedno I j**) težak. Konzum piva se je sicer neko-11X0 povečal, toda javna bremena so se vedno previsoka. Pivwarnarji zahtevajo v Pfvj vrsti znižanje trošarin na pivo, ki Je največja ovira, da se pivovarniSka industrija ne more uspešno razvijaU. Držaja bi s tem prav nič ne izgubila na do-todkih, temveč celo pridobila, ker bd se konzum piva celo povečal, če bi se pivo pocenilo. . "~ Vreme. Vremenska napoved pravi, da «*> večinoma iasno in toplo vreme. Včeraj ie magala uafHaje temperatura v Splitu ?*■ v Beogradu 31, na Rahu 30. v Sarajevu g na Visu 28. v Zagrebu 27, v Ljubljani v Mariboru 25. Davi je kazal baro- *-^-V162°blJaili 767"0, temPeratttr» Je — Velik ssiar. Na MPanoveni vrhu pri Prezidu je v noel od ponedeljka na torek pogorela velika parna saga jp dve stanovanjski h*i last rvrdke Fr. Žagar iz Markove* pri Starem trgu. Skoda je velika. Kako ie požar nastal, Se ni znana _ Roparski napao. Pri Krapinskih toplicah je bil včeraj svecer napaden mHnaf štepan Cigleneclri. Razbojniki so vdrli v njegovo hiSo da bi sa oropali. Jeij so streljati po njem in zadelo ga je sedem krogel i. Smrtno ranjenega mlinarja so prepeljal' v zagrebško bolnico. Razbojniki so odnesti 2.000 din. — Z okna je padla. V bolnico so snoci prepeljali 3 letno hčerko delavke Ivanko AvSičevo rz Stožir, ki hna hude poškodbe na glavi in pretresene mož^rane. Otrok je zlezel v I. nadstropju na okno. kjer je omahnil in padel na tla na dvorišču. Iz Tuhr nia pa so prepeljali v bolnico po6esti>ifcovo ženo Barbaro Jaševec. ki je padla t ▼oza in si zlomila desno roko. — Zakaj je odšla učiteljica Ruža Sablie v smrt. Poročal: smo o samomoru učiteljice Ruže SaHic" v vasi Kraljevcu blizu Krifev. oev. Sodna komisija ie ugotovila, da je bea Sabličeva noseča. Zaljubila se je biLa v nekega slušatelja veterine, s katerim je Zanosila. Imela sta se sok) rada. V poslovilnem pismu pravi Sabli&eva, da ni nihče kriv njene smrti, temveč da je sklenila umreti, ker ne vidi drugega izhoda Iz svojega po-ložaia, — Umobolni mož enil snaho in skočil v vodo. V vasi Počitelju blizu CapKne je 62-letni kmet Alija Ibrulj v sredo ubil svojo mlado snaho Haiidjo. potem .te pa skočil v Neretvo in utonil. Mož je bil slaboumen. Svoji ženi *e naročil naj mu skuha kave in ker mu ie ni hotela skuhati se je razkadil ta pograbil Skarie. Tedaj se je pa vrnila z mlina njegova snaha, ki jo je napadel. Vrgel ie škarje proč in pograbil sekiro ter udaril z njo snaho po hrt.200 vžigalnikov in 3G6000 kreMlnih kamenčkov, zaplenjenih lani. Finančni organi, ki naidejo vtiho. tapliene vžigalnike, dobe posebno nagrad« Za*o se seveda potrudijo, da f;h najdejo čim več. Lani so iih zaplenili okro^i 50<)0 več kakor predlanskim. — Ciganska vlomilca. V hišo Janeza Er-ste v Sv. Petru pri Novem mestu sta vdrla pred dnevi cigana Jože Brajdič in France Hudorovac. V hiši sta cigana vse pretaknila in odnesla precej blaga, med drugim tudi lovsko puško, vredno 300 din. — Siromašen ftofer zadel 50.000 din. Srečka St. 13.283 je prinesla srečo siromašnemu beograjskemu šoferju Omeni Kadriču. Zadela je namreč 50.000 din. Srečni šofer je prijel v uredništvo ^Politike«, češ naj ga fotografirajo in napišejo, da ni nikomur nič dolžan in da naj vsi vedo za njegovo veliko srečo. — Težka železniška nesreča. V sredo se je pripetila v Dalju, kjer seka Planinska ulica železniško progo Vinkovci-Subotica. težka železniška nesreča. Na kmečkem vozu so se peljali 75 letni kmet Sreten Kneževi«. 74-letni Slmo Markšič. 40 letni Kne-ževičev sin Todor in njegova žena Ljubica. Namenjeni so bili v Osijek. Ko so se peljali Čez železniško progo niso slišali iz Vin-kovcev prihajajočega brzovlaka. Strojevodja je hotel vlak ustaviti pa je vozil prehitro. V zadnjem trenutku je kriknil Kneze viče v sin starcema: Skočita z voza. Sam je pa pograbil svojo ženo in skočil z voza. Starca se nista uteem'la rešiti in tako ju je lokomotiva brzovlaka pregazila. — Beograjska občina bo nagradila najboljše hotele, kavarne in restavracije. V svrho pospeševanja turizma je beograjska občina sklenila nagraditi najbolje urejene hotele, kavarne in restavracije. V ta namen je razpisala več nagrad po 2.000 in 3.000 din, tako da bodo hotel rji, kavarnarji in restav-raterji tekmovali med seboj. — S koso presekal brata. V vasi Glionici pazinskega sreza je premožni kmet Mihajlo Bijelica v sredo s koso presekal svojega brata Ilijo. Brata sta kosila pšenico, pa sta se sprla zaradi delitve. Kar je Mihajlo pograbil koso in presekal svojega brata čez pas. Videč kaj je storil se je zjokal in odšel sam na orožn:Ško postajo, kjer je svoj zločin skesano priznal. Iz Liublfane _lj Kako je bilo pri >Slaviji«. Stavka zavarovalnega uradništva pri ->Slav;}i se ie skrhala. Davi na vse zgodaj ^ta pričakovala tajnik in pravni referent zavarovainiee uradnistvo pred uradom. K,o so uslužbenci prisl;, da pozvedo, ali so res nekateri tovariši prelomili častno obvezo, da se ne vrnejo sami od sebe na Slaviji« in če jo bodo nameščenci dobili že prihodnje dni. —lj Morske ribe sOpet poceni. Ribji trg je bil danes zopet dobro založen 9 cenenimi skušam!. ki so jih prodajali Se po 10 dinarjev kg. Gospodinje sicer ne kupujejo mnogo rib poleti, danes so pa precej posegale po njih. Sardele so bile po 14 din, sardelice pa po 14 do 16 din kg, ker jih je bilo malo. Najcenejše so bile girice, in sicer po 8 din kg. Rečne ribe so prodajali v splošnem po nespremenjen i h cenah, in sicer Ščuke in linja po 16 dni, kline po 10 in postrvi po 40 din kg. —lj Začetek dela na •ve*o*ri4KI tramvajski progi. Včeraj je bila sklicana stavbena komisija, ki je odobrila dela na sve-tokrišfci tramvajski progi. Pripravljalna dela trajajo te več časa, v ponedeljek pa, bodo zaceli delati v potrtem obsegu. { k*> bedo od pokam* nad zemljo. Pričakujejo, da. jam bo na ob pravem oasu pssisii krndns ta priključke (posanr sne a te kose), d*> bo delo lahko neovirano nazadovalo. Ra&sai^ jo, da bo od koncu •eptambra m vosA tramvaj na novi progi —g V Zf. «•** m bodo VodBflasrji ao-pet pradcaanilL Pripravljajo namreč sa ta mesec oal kup različne zabave, katere bo dovolj sa t^ubljsncane in okončane. V nedeljo 10 .t. m- popa&a* bodo priredili na Val. Vocmikoran rojstnem domu veliko vrtno veselico a prav pestrim sporedom, bogatim erečolovom in plesom. Prihodnjo nedeljo 17. t. m. svecer pa bodo vririaorili na prostem veselo burko VeletUr rista, katere režijo vodi član Nar. gtodaS-sea g. rreMaa Za nadaljnje nedelje pa barje imajo ae druge zanrmive stvari na pro-gnamu. DOtžnoet nm« i>|ubijanćalDay j+ v nedeljo zares obisoamo te issr^JIrTS nesebične delavec, ki talco vneto Sele Čim prej odkupiti rojstni dom prvega stoven-skega pesnika. Pomagajmo jim se mi! Torej v nedeljo popoMtae na svidenje pri Kamni trd misl! —lj MUt sanimiei U pok nioarakinl glavarjem ing. Josipom Močnikom se bo brala iutrj ob 7.80 ▼ seetp^terski cerkvi. —lj Za rajnega Z ori na Breiigarja bo v nedeljo 10. t. m. maša zadušnica t mrtvaškimi molitvami ob pol 9. uri v kapeli narodne starokatoliške cerkve v Ljubljani, na Gosposvetski cesti it. v- -ITI* , ~ -lj Uprava polieiie ▼ M«Wjani rairlaU. da je Smartmska cejta od Jenkove ullee do železnižkesa podvoza (VilharjeTe ulice) radi jrradnje nove tramvajske proge k &*» Kriiu od 6. do predvidoma 25. t. m. zaprta za vozni promet. _lj Prošnja poštenem« najditelje. Progi mo dotjčnesa, ki ie po izjavi očividcev v nedeljo zjutraj pobral etektriono sireno * motocikla pred gostilno Alež na Jožici, ft*j jo odda proti naeradi v fsti »ostttni, ai\ pa naj se javi na naslov: Kovat-, Staretova ulica 27, Liubliana (Trnovo). —lj Danes vsakovrstne ribe 38 priporoča restavracija Keršič. —lj Roparski napad. Ko ae je predsno-Čnjim malo po 19 vračal delavec France Janžekovič domov na Stotice, sta ga na Vodovodni cesti med smrekami pri mestnem vodovodu iz zasede napadla dva roko mavha. Napadalca sta Janžekoviča podrla na tla ter mu vzela suknjič, ki ga je nosil v roki in v katerem je Imel 50 din ter delavsko knjižico. Roparja sta pobegnila v gozdič. Napadenec ju je zasledoval, a brez uspeha, ker se je kmalu zmračilo. Kakor je Janžekovič kasneje opisal napadalca je bil eden majhne posta/e, podolgaste-ga obraza, dolgih svetlih las, oblečen v staro zamazano obleko, drugi pa je bil srednje postave, kostanjevih las, v temnih zakrpanih hlačah s čepico na glavi. Policija roparja zasleduje. lj— Oble-ko je ukradel. Včeraj popoldne je stražnik ustavil na Taboru pijanega bivšega rudarja stefana Verleta, ki je nosil v zavitku čedno moško obleko, o kateri, je trdil, da jo je kupil v tt. Vidu. Na stražnici pa je Verle priznal, da je obleko ukradel v neki hiši v Tomacevern. Izkazalo pa se je, da Verle ni ukradel samo ene obleke, marveč da je odnesel dve obleki in je eno že prej prodal na starini. Pri prodaji mu je pomagal neki Anton Repe, ki ga je policija tudi Se zaprla, ker je osumljen, da je nekje v ljubljanski okolici vlomil in si prilastil veliko zlatnine, ki jo je prodal nekemu dentistu. Za obema je romal v zapor še znani tat Jakob Jančar, ki je Repetu pomagal pri vlomu in s katerim sta skupno zapi jala denar. lj— Tatvine v mestu. Z dvorišča hiše Franca Setine v štepanji vasi je bilo oni dan ukradene 100 m bakrene žice za električno napeljavo, žica, vredna okrog 500 din, je last mestne elektrarne. Pri kopanju na Jezici je nekdo okradel slugo Valentina štrbana. Odnesel mu je 220 din, par rjavih nizkih čevljev, ključ poštnega predala št. 346 in srebrno uro z verižico, str ban je oškodovan za 640 din. Pecarskemu pomočniku Viktorju Vovku je odpeljal tat 1000 din vredno kolo znamke »Soj mak« in sicer iz veže gostilne »Pri Mirko tu« v Tovarniški ulici, zidarskemu pomočniku Francu Bezlaju pa je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke r Durkoppc iz veže Poljšak ove gostilne na šmartinski cesti. Iz škof ie Loke — Neka i podatkov z meščanske sole. Letos je obiskovalo meščansko šok> 135 učencev, dovršilo pa jrh je razrede 62%. Odlič-naka sta dva, s prav dobrim uspehom je končalo solo 43 učencev, z dobrim 78. popravni izpit pa bo delalo 38 učencev, zaostalo jih bo 16, neocenjena pa sta dva. K zavrsneinu izpitu se i« prijavilo 14 učencev in so ga napravili Kdobovs Martin, Kejiar Janko, Korbič Franc, Mrak Jožef (z odliko), Paulus Stanrslav, Svoljšak Franc in Volcle Anton. S a zavodu je z lepim uspehom delovala šolska kuhinja, ki je razdelila 6108 male nižine od tesa 8829 brezpiačno. PRK je Štel 87 članov, zelo lepo pa se razvija tudi dijaški Sokol, ki šteje 31 članov. Osobito zgledno pa je deloval PJSf kj je 5te>l ls enega manj. ko vse dijake v svojih vrstan, pa tudi treaaeatna srf*pMmsan rfoeega sape uspehe, sat Je « u*wev v treznost- nem odseku. Učiteljska kn jianiea šteje 281 knjic. dijaška leposlovna 180, eaJpOUia pa 232 knjig. — Beda sam je treba. Škofjeloška atoma je sedala na vse meščanstvo proglas v katerem Msa nekatere i siv ade. ki jih bo treba vsekakor zatreti. Odlaganje smeti in drugih odpadkov de vedno oe gre tsđco, kakor bj bilo treba. Ljudje venomer krMjo tozadevne predpise, pa se bo zavoljo tega ▼ bodoče proli kršilcem nastopalo z zakonitimi sredstvi. Odlaganje sffieti je dovoljeno Je na desni strani euScega mostu in Jb treba kupe materiala sproti ^planirati m zecrebstu ako Je to potrebno zavoljo smradu. Nikakor ne g*©, da mečejo Ijodje vse-mogofce v vodo, ki shrff za kopanje, pranje jtd. Lastnikom vseh vozil se nalaga, da vozijo skozi mesto s predpisano hitrostjo V iaoffib nesrečam, pa tudi zaradi prahu. 0t> čina tudi napoveduje brezobziren boj onim hišam ki še sedaj nimajo žlebov ki snežnih držajev. Polomljene žlebove ie dolžan veak posestnik spraviti v red sam. ker bo 6ioer posegla vmes občina in opravila delo na stroSke lastnika hiše. Lastnikom hiš se priporoča, da sproti vsak dan skrbe za Škropljenje pred svojimi hišami, ker bo le tako mogoče zatreti prah. Občina nima sredstev, da bi opravljaJa sama v zadovoljstvo mesta to delo. Iz Maribora — Nsvn srtkoJSSra posaojarikn. Na praznik obeh slovanskih biagovestnikov so v Ma-renbergu svečano zasadili lopato za iakop temeljev novega Sokoiskega doma. Dela bodo do 1. decembra že toliko napredovala, da bo tedaj lahko slovesna otvoritev sokolske dvorane. — Fantovske zadevščlne. V neki gostilni na Radiu so se v pretepu fantje spopadli in premikastili. Pri tem je dobil 28 letni posestniški sin Maks Poročnik s Sv. Treh kraljev več zabodljajev v roko. Drugi so aadobili lažje poškodbe. — Kurjači tz vse države so se sestali po svojih delegatih v Grmekovi dvorani v Studencih, kjer so razpravljali o važnih stanovskih zadevah. Kot zastopnika prometnega ministrstva prisostvujeta kongresu, ki se danes aaključi, inž. Fine iz Ljubljane in šef kurilnice inž. Zagoršek. — čudna reč. V neki mariborski okoliški župniji je župnik na Vidov dan. ko so učenci zapeli državno himno, zapustil oltar. Ta vest je prispela tudi v Maribor in je vzbudila obilo komentarjev. — Na Kozjaku bodo streljali proti toči. Pri Sv. Križu na Kozjaku je v teku akcija za postavitev dveh poskusnih postaj za streljanje proti toči. ki ga zelo priporočajo. Prvo postavi grof d* Avernas. ki se tako 2 uspehom bori proti toči že več let In sicer tudi na svoiem glavnem posestvu onstran meie. Za drugo postajo pa se je odločil posestnik Filip Galunder. Tretja struja pa se zavzema za streljanje in zavarovanje proti toči. — Lastno dramatično šolo pripravlja režiser Vladindr Skrbmšek, ki je deloval doslej v Skopim In ki se po parletnem presledku zopet vrača na oder mariborskega Narodnega gledališča. — Vaknedna zaprisega vojnih obveznikov, ki še niso bili zapriseženi, bo 23. julija ob 10.30 pri Gambrinu. — Zasliševanje Pintarlčeve razbojniške tolpe .fe končano. OroŽniŠko poveljstvo opozarja javnost, naj sodeluje pri zasledovanju edinega Se ne aretlranesra Pintariče-vega pajdaSa Josipa Kodra. Kdor bi mu dajal potuho. bo najstrož.te kaznovan. — Ukinitev avtobusnega prometa. S 15. julijem se ukine avtobusni promet na progi Maribor—Ruše ter Maribor—št. TI j. — Tuka Hn ji M»*nergessng^^rem je nameraval na pevski festival v Stuttgart. vendar pa ni oblast izdala zadevnega dovoljenja. — Ugotovijeam identiteta, Drava je naplavila truplo mlaiše ženske in sicer v bližini Fale. Ugotovili so. da gre za posestni-kovo ženo Marijo Kupe rt is Remšnika. Mož jo je radi prežganega obeda skregal, pa si je vzgledna gospodinja gnala to stvar tako k srcu. da se ie pognala v dravsko valovje, kjer je utonila. Iz drvečega vlaka je skočil 8. julija. Davi malo po 7 so bili reševalci telefoni-dno pozvani iz remize cestne železnice v Dravi je, češ. da se je tam pripetila huda nesreča. Reševalci pa so morali iz Dravelj odpeljati prazni in so ponesrečenca, 28 letnega brezposelnega delavca Rama Du-ratoviča takoj naložili na glavnem kolodvoru ter ga odpeljali v bomico. DuratoviČ, doma iz Pečigrada v carinskemu okraju v Bosni, je bil zaposlen pri cestnih delih nekje v bližini škofje Loke. Pred dnevi je bil odpuščen vendar je Še ostal v Skofji Loki, sklenil pa je že tedaj, napotiti se v Ljubljano. Davi je prišel na postajo na Trati, pa nI kupil voznega lističa, ker ni imel denarja. Mlslrl je, da bo že kako ukanil sprevodnika in je vstopil v jutranji vlak, ki je odpeljal proti Ljubljani. V vlakni se je nekaj časa res spretno ogibal sprevodniku* sa tt le ta te zatoni, ftprevodnak Jt »Veda Du-rstoviču zagrosil, da ga bo v Ljubljani izročil, policiji Česar Se je pa ta ustrašil in zato je sklenil pomagati si drugače. Ko |e vos* *%%* skozi Dravlje, je Dura-tovtč nahfcdon a\ planil k vratom in ze pognal iz drvečega, vlaka. Sopotniki ao videti, da je Derstovtč priletel na tla tik proge, kjer je obležal ves potolcen pO Obra-ttt. Nekdo jie brž potegnil za zasilno zavoro nakar je vlak obstal. Duratoviča ao že-lezn«ar1i po kratkem premisleku naložili spet v vlak m g* odpel|an v Ljubljano, odkoder se ga. reševalci prepeljati na klrur-gtčni oddelek splošne bolnice. Pri skoku is vlaka Si Je Daratov« zlomil levo roko in desno nogo nad kolenom, ranil pa ae j« tudi na čela. SPORT V dneh lo. in 17. rulifr bO agile* SK >Bratstvo<: proslav* 10 letntao •▼Oje*« tin športnem polfu. Kakor vsa*: mladi khrb, tako se ie moral SK Bratstvo bortfi x velik i-rm zače*«imi težavami. S krampom in lopato v roki so «at*»j mladi fcani svoje kiubovo dete s tem, da so začeli p+anirati pu^t*njo pod tovarniškim nisipom icn je preuredili v lep športni prostor. To odročno igrišč« ie h*> prtfa pnrih tekem iri uspehov mladih športnikov. Po raziđu >Bdi nostic je SK >Bratstvo< dobil v najem veliko wrišče. ki jza je pred Usti po načrtih tehflika Draca Cererja lepo rassiri-l in preuredil. Lansko leto pa je Kranjska industriiska družba preuredila v moderen stadion za vežbanje in nastope društev, ki «oje telesne vaje. Pod vodstvom preudarnega predsednika kluba g. Lojzeta Božica in agiknega tajnika g. Jožeta Cinkovica. ie khtb začel zelo uspešno delovati na vseh področjih sodob-nesra spona. Največje uspehe ie dosegel v nogometu, tako da ie postal M oreh tod i renomiranim klubom. Pole« noconvetme«a odseka je bil zek> acilen kolesarski odsek, ki je priredil Številne dirke žirom Slovenije, ki jih je organiziral neumorni načelnik kolesarskega odseka g. Janko Pučko. Še mnoco bolj pomembne uspehe pa je dosegel smučarski odsek. Tz odseka $o izšli smučarski prvaki Ladislav Kočar, Leopold Markelj, olimpijec France Smolej, skaka ?i Grosmajer, Razinger. Ravhekar. Zu-pern, alpski vozači Zwlschenberper, Markelj, Moderr. Ko? jek in driHri Klub je vzcotfl tari i mlado smučarsko tjardo (Ropret, Razin- eer, Rakovnik), kj bodo kmalu vstopih" med elito jugoslovanskih smučarjev. SK >Brat«fvo< si je že v prvih letih ob stojs s kulukom svojeg* ftamstva zgradil smusko skakalnico onstran reke Save ob vznožju gore Meiaklje. Na tej skakalnici so dobi«li prvo podlago poanefii prvaki Tone Grosmajer, Tomaž Ravnokar, sedanji sokolski prvak Ivan Zupan, mladi Leon Bukovnik in drugi, ki so pri neštetih skakalnih tekmah častno sestopali klubove barve. V osrčju Karavank na taVo rvnnem Pu stem rovu fe klub po načrtih Draga Cerar-ia pred le*i z«radii smučarski dom, ki ]e eden najlepSih v Karavankah. Vse to je sad neumornega dela kratiovfih članov, ki se retmtirajo večinoma iz vrst tovarniških delavcev. Arhiv ^Hratstva« tvorijo ne*Reti pokali, plakete, slike m priznanice, ki so jib kje-Novi elani pridobili pri ^mut-arslcm tefemah doma ter na mednarodnih in o*mreiakih tekmidi v inozemstvu. Za svoj veliki praznik si je iBrssstvo* nadelo zelo obširen in pester prognanu K sodelovanju se je prijavil SK >Žek*iaf3ai< iz Maribora, ki bo prvič nastopil na vraBjh jeseniških tleh. Pri javilo m je za nogomet tudi neko niostvo iz Nemci je, na sporedu pa so nogometne tekme s starim riveeusM >Kovina rjemc. Lahkioatleti bodo imeli deoboj s nsjgjoi)-šimi atleti AL S. K. »Gorenjec« ie LjntMja-ne. Za zaključek športnih borb je na sporedu tudi velik direndaj, katerega se bodo radi poslužili stari in mladi, ker jin bo v dobro voljo spravila prvovrstna godba. Prijatelj; sporta rz vse Gorenjske, pose-tlte jubilejno prireditev tega našega agil-nejga športnega kluba in mu $ svojo ade-ležho in podporo dajte novih pobud sa nore borbe iin uspehe tn za ie močnejši polet. Iz Trbovelj — Crne zastave vise raz rudniških poslopij in oznanjajo smrt glavarja slovenskega rudarstva g. inž. Močnika. Njegovega pogreba, ki bo v petek, popoldne, se udeleži tukajšnje rudniško ravnateljstvo s rudarskimi inženjer ji, četa rudarjev v radarskih krojih z rudarsko zastavo ln delavsko godbo. Pogreba pa se bo udeležila tur* večja delavska deputacija-zaupnikov TI. skupine rudarske zadruge kot zastopnice vsega rudarskega delavstva in zastopate© bratovske skladnice. EnaJco ae udeleže deputacije is sosednih rudarskih | svil jss pogreba rudarskega glavarja. Darujte za »Zvoitihov« sklad j^inma!;:^i!r!iisiJiMUiiiussi MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Prskao, tsjave beseda Din 1#—. davek posebej. Za pismene odgovore gleda malta iisjaaairr Js treba prBosstJ znamko. — Popustov za Beseda SO par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din Aleks. OBLAT, veletrgovlns vitb erst čevljev sa priporoča cenjenim odjema Irem, Sv. Petra cesta 18 SVE1E HRUŠKE in špinglne. debele* okusne, v košarah po 40 kg dtn 100.— do 170.— franko prevoa, ras-pomja G. Drecbatar, Tuala, 1881 KUPIM i Kupujem ln prodajam nabijene čevlje. — Rabim večjo količino moških čevljev. Klavžer, VosV uL 4. ZLATO tsaku v i ttno, najboljše plačam. katar m sodni osnilse. KRANJ. Zahtevajte cenike! STAJlOVAnJA BN060BN0 STANOVANJE oddam takoj aH s 1. avgustom. Pojasnila Oojsova cesta 1. 1818 SLUŽBE POMOČNIKA ob sobotah — sprejmem. — Naslov v upravi »Slov. Narodne narodna "Tiskarna \- taojaS «£iaofc d^^gssC/ 8lian S »8LOVENSK1 NAROD«, petek. 8. julija 19»«». Stev )50 Uvedite zavarovan proti toči! Zanj so se odločili celo v banovinah, ki sicer vini ne prednjačilo je naii bamv Ljubljana, 8. julija Ze več let ponavljamo to zadevo. 2e več let — zvonimo po toči in leto za letom imamo priliko opozarjati, kako silno potrebna bi bila uvedba splošnega obveznega zavarovanja proti toči. Zakon o obveznem zavarovanju posevkov in plodov proti toči je izšel že L februarja 1931. Zakon določa v 1. členu, da banovine lahko uvedejo obvezno zavarovanje posevkov in plodov proti toči, člen 2 pa predpisuje, da morajo banske uprave izdelati poseben pravilnik (ki ga mora potem še odobriti poljedelski minister) o zavarovanju. Nekatere banovine so že uredile s posebnimi uredbami vprašanje obveznega zavarovanja proti toči na svojem področju. Glasovi, da so z obveznim zavarovanjem zelo zadovoljni na Hrvatskem, prodirajo pogosto tudi k nam. Zato je pa tudi med našimi kmeti, zlasti v okrajih, ki meje na savsko banovino, čedalje glasnejša zahteva po obveznem banovinskem zavarovanju proti toči tudi pri nas. Že pred leti smo obširno razpravljali o potrebi zavarovanja proti toči in njegovih koristi; zdaj vsega tega ne bomo ponavljali. Potrebno bi bilo sicer pisati obširne članke delj časa, dokler bi se ne zganili gospodje na pristojnih mestih, toda vprašanje je. ali bi se kdo sploh zganil Ob tej priliki pišemo o potrebi uvedbe zavarovanja proti toči zato, ker se je zopet tako drastično izkazalo pred dnevi, ko je toča napravila ogromno škodo v brežiškem ok:aju, da je uvedba splošnega obveznega zavarovanja proti toči v resnici nujno potrebna. O zavarovanju proti toči radi ali neradi pri nas pišejo od časa do časa zavarovalni tehniki zasebnih zavarovalnic, ki imajo uvedeno tudi panogo zavarovanja proti toči. Ti strokovnjaki se seveda zelo trudijo dokazati, kako nesmiselna bi bila uvvdba sp!ošnega obveznega banovinske-ga zavarovanja proti toči. Zavarovalno tehnične težkoče bi bile baje nepremagljive. Gospodje znajo spretno operirati in manevrirati s številkami in kdor jim noče brez vseh pridržkov verjeti, da obveznega zavarovanja res ni mogoče uvesti, je obsojen vnaprej kot demagog ali ignorant. Toda z vprašanjem zavarovanja proti toči so se pečali že zdavnaj tudi zavarovalni tehniki, ki niso zaposleni pri zasebnih zavarovalnicah, in dokazovali so, da ima samo obvezno, splošno zavarovanje proti toči pomen .med tem ko prosto- voljno zavarovanj^ lahko služi le bogatejšim posestnikom. Kmet se ne more zavarovati pri zasebni zavarovalnici tako. da bi lahko prejel primerno zavarovalnino Zavarovalni prispevki so previsoki, če bi za zavarovanje prispeval: vsi posestniki v banovini, bi prispevke lahko plačevali tudi revnejši, zavarovalnica bi pa bila tudi mogočen zavod, ki bi lahko kril vso škodo zavarovancem. Uspešnejšega boja proti toči ne poznamo, dokle«- ljudje ne bodo znali razganjati zlonosnih oblakov, bo kmetov obstoj vedno ogražals toča, če ne bo zavarovan za primerno odškodnino. To s© nedvomno sprevideli tudi na banski upravi in morajo razmišljati o primernih ukrepih, ko poleti teden za tednom prejemajo poročila iz številnih okrajev o škodi, ki jo je napravila toča Prizadetim občinam je treba vsaj odpisati davke če jim že ne pomagajo se s poeebriirni podporami. Zaradi škode, ki jo dela toča leto za letom v banovini, trpi več ali manj gospodarstvo vse banovine, da ne rečemo tudi drŽave. Ni zasebna zadeva zapuščenih vasi. če toča uniči večino letnih pridelkov v več podeželskih občinah. Stradajoči ljudje se morajo hočeš nočeš obračati na oblasti s prošnjami za podpore. Oblasti jim pa navadno ne morejo dati primernih podpor, ker v ta namen nimajo pripravljenih sredstev v proračunu. Ne najdemo drugega izhoda razen uvedbe obveznega splošnega zavarovanja proti toči. Saj vendar ne moremo tudi za oškodovance po toči prirejati nabiralnih akcij ali se zanašati, da bo do na banski upravi iztaknili kakšen poseben kredit, ki je čakal samo na točo. Tudi z bednostnim fondom ne moremo zamašiti vseh vrzeli. Mislimo, da bi uvedba obveznega zavarovanja ne smela biti tako težko vprašanje, če so se zanj odločili celo v banovinah, ki sicer naši banovini navadno ne prednjači jo. Nihče več ne žeti, da bi še desetletja razpravijaK o načrtih pravilnika zavarovanja, vendar bi bilo treba začeti razpravljati, ko že brez tega n*> pojele. Zato bi »e naj oglasili tudi nekateri drugi gospodje in ne samo ta ali oni zavarovalni tajnik zasebne zavarovalnice. Naj bi se vsaj izjavili, zakaj se doslej niso bolj zanimali za vprašanje uvedbe tako potrebnega zavarovanja. Hvaležni bi Jim bili zlasti številni kmetje, ki bi radi silili vsaj zvonjenje po to**. Zakaj je postala zločinka Kakor v filmih se je pot Pepce Berlec od kmečkega dekleta do gospodične končala v zapora Ljubljana, 8. julija Razprava proti Pepci in Tončki Berlec iz Županjih njiv pri Kamniku je upravičeno vzbudila zanimanje mnogih, ki jim tudi sodne razprave dado povod za razmišljanje o duši naših ljudi. Razumljivo je, da je bila razprava pravcata -senzacija za ves kamniški okraj, v katerem so že več let govorili o »lepi Pepci« in njenih podvigih. Skoraj bi lahko govorili o dveh taborih ljudskega mnenja glede Pepce, v enem taboru so jo obsojali in v drugem so jo imeli za žrtev j-zarote«. V razpravni dvorani je bilo mnogo Kamničanov, med publiko so pa sedeli tudi juristi, ki so z velikim zanimanjem sledili razpravi. Zelo vztrajno je veo ur poslušal razpravo tudi neki pisatelj. Razprava bi bila v resnici lahko gradivo za napet roman o usodni poti lepega postavnega kmečkega dekleta, katerega odtrga prekipevajoče življenje v njej od domače grude in jo vrže v tuje socialno okolje,, v katerem hoče postati gospodična in tudi gospa, pa se njena pot h socialnemu dvigu konča v zaporu. Pepca je s svojo lepoto in temperamentom zmešala vse moške, ki so se z njo pobliže seznanili. Trgovec in posestnik Prodnik Franc je priznal, da je bil blazno zaljubljen v njo. Po vsem, kar je povedal, pa lahko sodimo, da je še vedno ni pozabil in da jo pozabiti ne more. Ko mu je Perne izdal, da je bil intimen prijatelj n;egove neveste in ko 90 ljudje začeli govoriti, da je otrok izrezan Perne. je Prodnik zahteval od Pepoe, naj mu samo pove, kdo je v resnici oče njenega otroka in da jo bo vzel za ženo. čeprav ni oče. Pripravljen je bil skrbeti za tujega otroka. samo da bi bila Pepca njegova žena. Sodniki malega senata niso mogli razumeti, zakaj se Perne tako krčevito vsiljuje za očeta. Ko so ga vprašali o tem, je Perne odgovoril, da se godi Prodniku velika krivica in da to ne gre Sam Perne je pa vedel povedati, da je imela Pepca razmerje z več moškimi, torej tudi Perne ne more biti docela prepričan, da je prav on oče. Perne ta ni motila možnost, da se tudi njemu godi velika krivica. Perne se je kratkomalo žrtvoval Prodniku na ljubo. Perne tudi ni v teku dolge razprave naravnost priznal, da je oče, izjavil je samo, da ljudje govore o veliki podobnosti med njim in otrokom Pepce Berlec. Obtožnica je bila prav kratka, kakor so obtožnice vedno kratke, kadar gre za 1 obtožence, ki priznajo krivdo že med preiskavo. Po opisu delikta v takih obtožnicah sledi navadno med razlogi pojasnilo, da je obtoženec zločin priznal in je torej obtožba utemeljena. Karel TJršič je v celoti priznal vlom pri Prodniku in vlom pri Prelesniku a Pepca in Tončka sta trdovratno tajili krivdo, v obtožnici je bilo zapisano, da sta skušali na vse načine zabrisati sled, ki bi preiskovalne organe privedla do prepričanja, da sta bili v zv.zi z Uršičem. Več ur je trajalo zasliševanje o tem. da se odkrijejo vsi napori obtožene Pepce in Tončke v tej smeri. Izkazalo se je. da se je zlasti Tončka na vse načine trudila držati Uršiča v Šahu. Ko je bilo pred leti vlomljeno v župniace v Stranjah, je bil vloma osumljen Karel TJršič, ki t -daj ni bival več pri Berlečevih. temveč v Godiču. Tončka i*4 tedaj napela vse sile. da bi Se TJršič vrnil v županje njive, ker bi ga imeli s F\ pco tako stalno pred očmi In pod nadzorstvom. BaU sta se, da bi TJršič ob priliki povedal, da je vloma z njima pri PTodnilcu in Prelesniku. Vedeli sta, da je TJršič slabič, ki utegne kaj iz-brbljati, če ne čuti nad seboj njuno demonsko moč m vpliv. Ko je Perne izdal Prodniku vse, kar je vedel o vlomih. Je Točka takoj poiskala Uršiča v ftmartnem pri Litiji. Trikrat ga je obiskala in mu žabice vala da mora molčati. Peljala se je tudi k Ursicevi materi v Novo mesto m uspelo jI je mater pregovoriti da Se je odpeljala k Prelesniku m mu dala pismeno izjavo, da bo vso škodo povrnila. Tončka je mater prepričala, da je TJršič sam vlomil in da je treba škodo poravnati da ne bo Berlečeva hiša trpela sramote. Seveda je Uršičevi materi obljubila, da ii bosta denar s Pepeo povrnili. Vse to bi bili pa samo indici, na katerih sodišče ne bi moglo utemeljiti obsodbe, cV ne bi TJršič vsega priznal in tako opisal oba vloma, da mu sodišče ni moglo odreči verjetnosti. Edino protislovje v TJršičevezn priznanju je bilo v izjavi, da ni uporabljal vlomilskega orodja pri vlomu v Prodnikovo hišo, docim je Prodnik izjavil, da je bila skrinja, iz katere je vlomilec odnesel kaseto z denarjem, s silo in z orodjem odprta. Mogoče je TJršič vkMnilsko orodje zatajil v prepričanju, da bo kazen radi t- ga manjša, morda je Tončka, ki je Sla z njim, odprla s silo skrinjo, a TJršič tega ni opazil. Zaradi tega protislovja pa sodišče ni dvomilo v TJr-šicevo verodostojnost . Kakor v ix*nanih in filmih je postala lepa Pepca zločinka ker je hotela biti lepo oblečena, ker je hotela iz kmečkega dekleta postati gospodična in gospa ter živeti kakor žive gospodične in gospe v mestih. Trebitsch-Liticoln se je vsega naveličal Največji pustolovec našega stoletja M rad v mirti preživel zadnja leta svojega življenja Madžarske oblasti so prejele prošnjo, da bi dovolile povratek v domovino budhistič-nemu dostojanstveniku Chao Kungu, predstojniku samostana v Ti en ts inu. Moža je utrudilo pustolovsko življenje v tujim in rad bi preživel zadnja leta svojega življenja v domačem kraju med svojci. Chao Kun g je namreč rojen Madžar Ignac Eduard Trebi tseh ali kakor se je imenoval v Angliji in Ameriki L T. Trebitsch-Lincoln — največji pustolovec našega stoletja, sin židovskega trgovca, anglikanski pridigar, zasebni učitelj, poslanec angleške spodnje zbornice, agent vohunske službe, lastnik plantaž, tiskovni šef Kappove »vlade« v Nemčiji, trgovec z orožjem in nazadnje budhistični menih na Daljnem vzhodu. Ime Ignaca Trebitscha-Lincolna, znano čitateljem listov vsega sveta, seveda pa tudi vojaškim in civilnim policijskim oblastem vseh držav, se pojavlja v svetovnem tisku od časa do časa od začetka našega stoletja. Ignac Trebitsch je star zdaj 59 let. Rojen je bil v mestu Paks v madžarskem Podunavju. Stari Trebitsch, trgovec z usnjem, ki so v njegovi podzavesti še živo učinkovale tradicije gheta, je cesto ves v skrbeh zmajeval z glavo nad doraščajočim sinom, ki ni kazal- nobenega veselja do dela v očetovi trgovini- Ta dečko nastopa kakor da je grof. Kam neki vodi to? — je dejal večkrat ženi, ko se mu je sinko zopet izmuznil in jo popihal v Budimpešto, da bi se izognil zmerjanju. Toda Roszi Trebitsch-eva je bila navdušena, da so bili prispevki njenega sinčka objavljeni v »Pesti Ujsagu« in zatrjevala je, da se bo Edde že znal prebiti skozi življenje. Kot 18 letni mladenič se je napotil Tre-bitschev sin na Dunaj. V žepu je imel nekaj cekinov, ki jih je bil izmaknil očetu. Denar je kmalu zapravil, zato si je pa pridobil naklonjenost kapucinov. čuvarjev cesarske grobnice, pri katerih se je dal krstiti Z njihovo pomcejo je dobro vnovčil spletke o nekaterih madžarskih aristokra-tih, osumljenih patrijotizma, ki ni bil v skladu z interesi režima. Mlad Trebitsch se je ponudil, da bo po budimpeštanskih kavarnah bedel nad varnostjo monarhije. Toda z denarjem, ki ga je dobil kot obratni kapital obenem s primerno legitimacijo, jo je popihal v Anglijo. Tam je zopet iz-premenil svojo veroizpoved. Iz katoličana le postal anglikanec. Toda tudi s tem ni našel m ru. Podjetnemu človeku njegovega kova je bila prikladna edina država Ame-rka. In tako jo je mahnil čez morje. Na ameriški univerzi je dovršil Kogoslov-ske študije, odlikoval se je kot prdigar. potem se je pa vrni v Anglijo Verska konjunktura in pridigarski talent sta mu pomagala. Trebitsch ki je bil v Amerik* sprejel še drugo ime Lincoln, češ, da je po materi potomec slavnega prezidenta Ze-dinjenih držav, je postal v Angliji dekan. Pridobil si je prijateljstvo in posebno zaupanje kralja kakaa Seebohma Rowntreea. industrijca, človekoljuba, učenjaka in liberalnega politika. Trebitsch-Lincoln je postal njegov osebni tajnik. Baje je sloveča Rowntreeova knjiga >York. Study of Po-verty« v resnici T. delo. Ce je pa že sporno vprašanje, da-ii je Trebitsch res proslavil svojega dobrotnika na literarnem polju. j£ pa izven dvoma, da je Rowntree pripomogel njemu do politične slave. Vpliv in denar bogatega industrijca sta odprla obema vrata v angleški parlament. Trebitsch Lincoln je bil izvoljen za poslanca 1. 1910 in sicer za Darlington. Liberalni parlament je bil pa razpuščen in o Trebitschu se je slišalo zopet med vojno, ko je bil imenovan za vrhovnega cenzorja nemške in madžarske korespondence. V tem času je sprejel še puritansko ime Thimotv. Čutil se je pa preveč podrejenega in s svojim novim položajem ni bil zadovoljen. Imel je v rokah ključ do nemške šifre in lahko bi bil postal zelo koristen angleški vohun. Toda pri vohunih je že tako, da začno kmalu delati za obe strani in tako je bilo tudi s Trebitschem. V službi angleškega vohunstva je obenem delal za nemško admiraliteto. Deloval je tako spretno, da mu dolgo niso prišli na sled in angleško vojno brodovje bi bilo zašlo v pogubno past, da vrhovno poveljstvo ni v zadnjem trenutku spregledalo in spoznalo nevarnosti. Bivši poslanec je odpotoval v Ameriko, ki je bila takrat, v začetku leta 1916, še nevtralna. Kot politični begunec je našel tam zavetišče. Tam je tudi izdal knjigo * Spomini mednarodnega vohuna«, ki mu je prinesla premoženje. Toda v Angliji so ta čas ugotovili, da je ponarejal menice svojega mecena. Zaradi tega zločina so ga ameriške oblasti izročile angleškim in v Angliji je presedel tri leta v ječi. Iz ječe je prišel leta 1919. ko so bili za pustolovce velikega kalibra najugodnejši časi. V Amerongenu je dobil od bivšega cesarja Viljema priporočilo na njegove prijatelje v Nemčiji. Madžarski Žid se je takoj pridružil nemškim nacionalistom in med Kappovim pučem se je naselil kot tiskovni šef uporniške vlade, v vladnem poslopju na VVilhelmstrasse. Ta slava je pa trajala samo nekaj ur. Z drugimi junaki tega puča je pobegnil tudi on na Madžarsko. Kot zaupnika nemških nacionalistov so ga sprejeli najvišji dostojanstveniki države Potoval je iz Nemčije na Madžarsko in nazaj. Toda politično delovanje te vrste ni bilo za moža. vajenega služiti funte in dolarje. Udeležen je bil še pri ponarejanju češkoslovaških bankovcev po 500 KČ in francoskih tisočakov Ko so pa posegli v to afero francoski diplomati in detektivi Francoske banke, jo je urno popihal v Ameriko. Takrat pa ni imel sreče, ker so ga kmalu aretirali in obsodili, ko je zagrešil še tam več prestopkov in zločinov. Ko je odsedel kazen, je užaljeno obrnil hrbet belemu plemenu, zopet je izpremenil svojo vero. postal je budist m Kitajec. Iz ćunkina na tibetski meji je prišel v vrtinec političnih zarot. Bil je politični svetovalec mandžurskega diktatorja Vupejfu in dobavitelj orožja raznim državam, ki so se borile za oblast na Kitajskem. Na Javi je kupil plantaže za več milijonov, ki jih je bil zaslužil z dobavami orožja Pozneje je pa vse svoje premoženje v Monte Carlu zaigral Toda zn*»J si je zopet pomagati. Edna nepopravljiv* nezeroda ga je doletela v začetku marca 1926 Takrat je bil v An- glMi obsojen na smrt njegov sin John, obložen umora Trebitsch-Lincoln je z Dalj- nega vzhoda brzojavno prosil, naj usmrtite\ odgode. Hotel je kupiti sinu pomilostitev za politične vesti, ki jih je smatral dragocene za Anglijo. Parnik je imel pa zamudo in predno je Trebitsch-Lincoln prispel v London, je bil krvnik že opravil svoje delo. Trebitsch-Lincoln se je vrnil v pustolovsko življenje. Pojavil se je vedno, kadar je kje na svetu vrelo — v revoluciji v Afganistanu leta 1929. in v Mandžuriji med japonskim vpadom. Bil je opetovano v Evropi, nekoč celo z oficijelno kitajsko misijo. Bil je v raznih državah aretiran in izgnan. Lani je vstopil v politično službo Japonske. Zdaj je pa zahrepenel po svoji domovini, kamor bi se rad vrnil. Seveda je pa še vprašanje, če mu bo dala žilica mir in če ne bo svojih pustolovščin nadaljeval. Sovražnica in ljubiteljica Vdova po advokatu Maria Smith v Kap-stadtu je bila splošno znana kot velika sovražnica živali. Sovražila je zlasti domače živali in preselila se je od sorodnikov, pri katerih bi morala stanovati po smrti svojega moža, ker so imeli psa. Zapodila je od hiše mačko, ki jo je imel njen mož zelo rad. Živela je osamljeno in vse njeno življenje je bilo čudaško. Sosedje so mislili, da je ostala po moževi smrti brez sredstev in nosili so ji jesti. Oni dan je pa umrla in v rjavem papirju so našli zavito njeno oporoko. 70-letna vdova je zapustila v našem denarju okrog 5,000.000. Od svojega bogastva je zapustila samo okrog 50.000 svojim sorodnikom, vse drugo pa Kraljevskemu društvu proti trpinčenju živali Kakor je čudaško živela, tako je ostala čudaška tudi ob smrti. Človek bi mislil, da bo ostala dosledna v svojem sovraštvu do živali, pa je naenkrat dokazala nasprotno, da živali ljubi. Amerika se oborožuje Zastopniki ameriškega mornariškega ministra so podpisali te dni s tovarnami pogodbo o dobavi 98 bojnih letal in 16 vojnih ladij. 13 aeroplanov bo zgrajenih kot leteče trdnjave. To so moderna veleletala, prave zračne oklopnice, oborožene s topovi velikega kalibra. Z dosedanjimi, ki jih že ima ameriška vlada na razpolago, bo teh zračnih trdnjav 52. Razen tega je naročila ameriška vlada še 78 bombarderskih in 7 lovskih letal. Istočasno je ameriško vojno ministrstvo objavilo podatke o stroških za oboroževanje v prvem polletju tekočega leta. Za 23<> lovskih, 118 bombarderskih. 37 napadalnih 35 izvidniških. 35 prometnih in 95 bojnih letal je plačala Amerika 29 milijonov dolarjev. Pa tudi na morju se Amerika z vso vnemo oborožuje. V državnih ladjedelnicah grade tri nove podmornice. 3 pa gradi Electric Boat Company. Te podmornice s tonažo po 1300 ton bodo veljale 30 milijonov dolarjev. Amerika gradi zdaj 73 vojnih ladij. _ Knjiga džungle kot film Alexander Korda izdeluje nov kiplingov-ski film, ki se bo imenoval »Kalkutta* in ki bo združil v celoto več epizod iz znane Kiplingove knjige »Knjige džungle«. Glavno vlogo Mauglia bo igral mladi Indijec Sabu, ki je že večkrat nastopil v filmu Eden najtežjih problemov je bil prilagodit film knjigi, v kateri živali pragozda govore. Korda je rešil ta problem tako, df. mu izkušeni krotilci v londonskem zoološkem vrtu dresirajo nekatere zveri, da bodo s svojimi glasovi delale vtis, kakor da izgovarjajo nekatere angleške besede. Gledalcem bo vsaj v angleških kinematografih ta govorica razumljiva deloma iz dejanja samega, deloma pa zato. ker bo Maugli na živalske glasove odgovarjal 8 celimi stavki. Podrobne sporede vseh evropskih radii skih postaj in obilo zanimivega štiva dobit« v tedniku za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota. 9. julija 12: Plošča za ploščo hiti z v^ake veselje doni. _ 12.45". Poročila. — 13: No,j*>ve 13.20: Plošča za ploščo hjiti. z \^i.ke v. — c. doni. — 14: Napovedi. — 18.40: Pojjovoit * poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. 19.30: Nac ura, — 19-">0. Pregled spored-20: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar* 20.30: >Milo?tljiva oro;-n i. 22.15: Radijski orkester. — 23: Poročilo o prt; prava h za mednarodni kongres ki toliških esperantistov v LjuhljanL Postani In ostani član Vodnikove družbe! H E REYKAUDOVA: 20 — A ve Marija purissima .. . To je ona!... Tereza je sedela na satenastih blazinicah. Na sebi je imela domačo obleko iz belega damasta, rokavi so bili zavihani in pripeti z zaponkami, cd jih demanti so se dotikali njenih komolcev do golih rok. Toda v razkošni obleki se je poznal nekakšen nered, dekličini lasje so bili razpušče-ni in valovili so okrog njenega belega, nežnega vratu. Njena postava je bila bolestno sključena in čelo naslonjeno na krasno roko. — Stopi bliže, Paco, — je dejala z zamolklim glasom. — Kaj me ne poznaš? — Sveta Devica, Mati božja! — je vzkliknil. — kako bi ne poznal done Tereze de Vasconcellos! — Da, — je dejala, — to sem jaz. Toda pri svojem zveličan ju ne izgovarjaj tega imena, kajti to je ime mrtve žene. Paco, zaupala sem ti, poklicala sem te, izdam ti skrivnost, ki je nihče na svetu ne pozna. Ali jo boš zvesto čuval? — Pri moji veri, pri mojem zveličan ju!*— Je odgovoril, — lahko mi jo zaupate. — Še ni dolgo tega, ko sem te videla, — je na- daljevala. — Bilo je nekega jutra pri maši v samostanu Strogega reda sv Frančiška — Tudi jaz sem vas spoznal. — je vzkliknil. — Torej ste bili vi? Toda nosili ste pajčolan in tr-njevo krono. Kaj ste bili redovnica? — Da, — je odgovorila z zamolklim glasom, — toda iz samostana sem pobegnila, prelomila sem svoje zaobljube. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem se je pa Paco še enkrat prekrižal. — A zdaj sem tu, — je nadaljevala Tereza, — sredi razkošja in sijaja, sredi vsega, kar more* laskati ponosu in dražiti Čutnost. Vse to bogastvo je moje. Moje želje, moje vrtoglavosti so najvišji ukaz, vse me tu uboga. Umolknila je in pogladila z roko svojo blestečo obleko. n — Svila je nadomestila rase vino, — je nadaljevala, — moje telo se ne muči več, ne vstajam več ponoči in vendar ne spim slajše za temi svilenimi zavesami, kakor sem spala na slamnatem ležišču svoje celice. Vzlic temu razjedata moio dušo obžalovanje in obup — Da, ker mislite še vedno na dona Alonza de Gusman, — je dejal Paco Rosales. — Da, mislim nanj, — je vzkliknila Tereza in zadrhtela pri tem imenu. — Paco, on je omadeževal mojo čast in pogubi! mojo dušo. On me je pahnil v brezdno sramote in greha, kjer moram umreti... Dočim prenašam jaz tako velike muke, je on srečen, on ljubi in je ljubljen... Paco, ali me razumeš, kaj hočem od tebe. kaj od tebe pričakujem? . Prikimal je — Nevarnost bo veliKa - je nadaljevala, — toda s krepko roko neomainim pogumom in oprezno voljo je človek vedno gospodar življenja drugega človeka Dam ti nagrado ki bo prekosila vse. v kar moreš upati, iz tebe napravim bogatina. ^Hsokega gospoda če želiš In ker jo je presenečeno, skorai nezaupljivo motril, je ponovila s posebnim povda*-knrn- — Da. plemiča lahko napravim iz tistega ki Hi ubil dona Alonza de Gusman —Iskati človeka, najti ga samega m zasaditi mu nož v hrbet. — je dejal Paco Rosales hladno, — to je lahka osveta toda prehitro je končana Poznam nekoga, ki je sovražnik dona Alonza de Gusman in ki ni hotel storiti tako Morda bi se pa našla, drugačna osveta počasnejša grozneiša — Kai hočeš reči s tem? — ga je prekinila Tereza. Tedaj je potegnil berač izza pasu papirje in jih izroči] mladi ženi — Kaj je to? — je vprašala presenečeno — Papirji z naslovom don Gasoar Alonzo Perer d** Gusman, markiz, grof in vlastelin San Lucara d«» Barrameda. komornik Njevega katoliškega Veličanstva. Kdo ti jih je dal? — Bili so v torbi nekega frančiškana, prihajajočega iz Lisabone in morda je v njih dokaz, da je don Alonzo de Gusman izdajalec, upornik pro kralju, našemu vladarju ... Tereza je razlomila pečat in razgrnila pisma Bila so šifrirana. — Ah, — je vzkliknila prestrašeno. — Kdo bi znal to prečitati? — Jaz ne, — je odgovoril Paco razočarano. Nekaj časa sta molčala, potem je pa Tereza nadaljevala: — Nič ne de, pusti mi te papirje. Jutri bom že vedela kaj je v njih. Vstala je, vzela žametast mošnjiček in ga izpraznila v klobuk Paca Rosalesa. — O! je vzkliknil ves očaran, — to je pa prebogata miloščina Še nikoli nisem dobil naenkrat več kakor dukat in niti taka sreča me ni doletela pogosto — Bogatina hočem napraviti iz tebe, — je dejala Tereza otožno, — hočem, da se vrneš v našo Valencijo in preživiš tam mirno svoje dni, ne tda bi kaj delal. — Tako sem živel vedno, — je priznal odkrito — Da, toda odslej ne boš več iztegoval roke in prosil mimoidočih vbogajme, temveč nasprotno, sam boš lahko delil miloščino. Mnogo dobrih del bo treba. Paco, če si boš hotel zaslužiti odpuščanja tako velikih grehov. — Moja vest je čista, — je dejal; položil je roko na srce in zatisnil očL — Za upravo in dat Usta Oton ChriatcC — Vat v f fliMfrrt