uto urni. stevimo 139.
v UM» o uren zi nima hk.
ceno Din rso
itamls vsak 6an popoldne, livsomil ntdelle ta praznike. — losere ti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
2 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. «— Inseratni davek posebej. — „Sloveaaki Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravntttvo: Knallova aliea itev. 8, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Sasflova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon »tev. 34.
PT      PoStnina plačana v gotovini.
Poglavje o nezadovoljnosti
Nismo proti nezadovoljnosti. Obratno: nezadovoljnost smatramo kot važen socijalen pojav, ki cesto mogoča izdaten napredek in ostro korekturo storjenih pospeškov. Treba pa ločiti pravo, resnično nezadovoljstvo od umetne, politično inscenirane nezadovoljnosti, ki ji pravimo demagogija.
Poglejmo, kaj je z nezadovoljnostjo v naši državi! Priznamo, da so napake in da se delajo pogreški. Kdo je v politiki in v gospodarstvu nezmotljiv. Tu gre za dogodke, ki se šele rode, gre za direktive, ki se ne morejo vnaprej natančno preceniti. Paziti pa moramo, da ne zabredemo v močvirje demagogiie in hitrega povrnšega kritiziranja vsega in vsakega, mesto ga se 'držimo srednje poti in pošteno priznamo, da kljub potežkočam vendarle napredujemo in da gre na bolje.
V pogledu socijalne demagogije, ki ji pravimo nezadovoljnost, jo morda pri nas najbolj razveseljivo dejstvo, da so se znali trgovski in gospodarski krogi skoro od vsega začetka našega plitične^a življenja tako ostro iočiti od političnih strank ter vzdržati svojo, gspodarsko nevtralnost Tudi v časih, ko je na Hrvatskem cvetela radičev-Ščina in je šlo republikanstvo visoko v klasje, so si ohranili hrvatski gospodarski krogi svoj nevralni položaj. Ta nevtralnost je zelo koristila hrvatskemu gospodarstvu. Lahko rečemo, da je hrvatsko gospodarstvo morda prvo v državi spoznalo nujnost unitarizma ter uvidelo koristi gospodarskega sistema, ki veže tako veliko državno ozemlje, kakor je naše od Triglava do Vardar-fa, od Jadrana do Banata in Morave. Tudi v Sloveniji smo imeli valove nezadovoljnosti med gospodarskimi kro-gi. Nezadovoljnost je bila marsikedaj na mestu. Ni se pa nikdar tako daleč spozabila, da bi svojo strokovno smer, svoj tehnični značaj izpremeni'n v javno hujskanie in v splošno ljudsko demagogijo, kakor je delala na pr. politika in organizacija SLS.
Bas način nastopanja jugosloven-slcih gospodarskih organizacij in jugo-slovenskih privrednikov nam daje naravnost vzgled en primer, kako je treba hladnokrvno presojati gospodarske pojave v naši državi in kako je na drugi strani naša vlada vedno upoštevala pravične zahteve gospodarstva. Razmerje med gospodarskimi institucijami tn našim! vladami je bilo vedno lojalno, dobrohotno, odkritosrčno. Zato se hf kljub upravičeni nezadovoljnosti z marsikatero vladino potezo ni moglo nikdar govoriti o nezadovoljnosti kot demagogiji in kot splošnemu stremljenju, da se izpodkoplje državna in vla-dina _ avtoriteta.
Žal, da so se marsikatere druge, zlasti socijalne organizacije dale zapeljati od demagoških politikov in da so postopale drugače ...
Tista druga, demagoška nezadovoljnost, ki se umetnim načinom vpri-zarja od opozicijonalnega tiska, pa danes rapidno pada. Kar žal je gotovim demagogom, zlasti klerikalcem, da gredo stvari na bolje, da se naše gospodarstvo ozdravlja, da smo preboleli denarno krizo, da brezposelnost ne napreduje, da je dinar dosegel impozantno višino 9. šv. fr. Tem grobokopom naše svobode in Socijalne zadovoljnosti m©d nami ni všeč, da bo sedanjemu dinarskemu skoku nujno morala slediti gotova nivelacija cen, padec cen, ki bo v prvi vrsti koristil državnemu urad-rrišrvu in dvignil kupno moč njegovega stalnega zaslužka. In tudi za druge socijalne izpremembe, ki bodo sledile dvigu našega dinarja, nima SLS nobenega zmisla, ker pač živi samo od umetno gojene in vprizorjene nezadovoljnosti!
Naravnost zabavo je gledati, kako časopisje te stranke dan na dan piše in objavlja uvodnike, v katerih skuša dokazovati nekako »žalostno bilanco«, ko je vendar napredek našega gospodarstva in našega celokupnega javnega življenja na dlani. Radič sedi v zaporu, razdvojena opozicija ne more nikamor, v parlamentu pa se pridno sprejemajo najkoristnejši socijalni in finančni zakoni države . . .
Vsa naša javnost čuti izpremembo na bolje. Veliko krizo političnega značaja, ki se piše radičevščina, smo srečno prestali. V ospredje stopajo gospodarski in socijalni problemi. Varnost, mir in red vladajo povsod.
Samo še ostanki so, ki milijo, da jodo s svojo opozicijonaino demagogi-o lahko izpremenilt tok našega javne-ta   življenja ter mu vzeli vero v bo«
Važen ekspoze flnančnesa ministra
Izdatki znašajo 4015 milijonov« - Uradniške pokojnine, - Viseči dolgovi. — Nova carinska tarifa. — Celokupni zunanji dolgovi znašajo 30 milijard. — Agio bo znižan na 11. — Dinar stabiliziran na 9.
— Beograd, 22. junija. (Izv.) Na sestanku vladne veČine, zastopane v fin. odboru, je fin. mimster danes ob 9.30 dopoldne v ministrski sobi podal pojasnila k predloženim nadaljnjim proračunskim dva-najstinam in finančnemu zakonu. Ob 11. dopoldne se je sestal plenurn fin. odbora. Razpravo o dvanajstinah je otvoril fin. minister dr. Milan Stojadinovič z obšinrm, veleznačilnim in preglednim ekspozejem o stanju državnih financ.
Dvanajstine za me«ec avgust, september, oktober in november izvazujcjo na izdatkih 4 milijarde in 15 milijonov in so za 85 miüjoncv manjše od prejšnjih velfavnlh za mesece april* maj, junij in julij. To jc prvi vidni urpeh štednje v posamnih ministrskih resortlh. Minister vztraja še nadalje na načelu dosledne štednje.
Izdatki za pokojnine so veiikanski. Breme pokojnin je preneseno na drža\~o, ker so ukinjeni penzijski fondi. Tud: reaktiviranje uradniška po novem zakonu predstavlja veliko breme. Potrebno je, da se vrnemo nazaj k uradniškim penzijskim fondom Za sedaj je določeno, da reaktvirani uradniki-vpokojenci ostanejo v službi tri leta, da dobe pokojnino po novem uradniškem zakonu. Gre tudi za to, da se prepreči reak-tiviranja iz špekulativn:h namenov, da se doseže višja pokojnina, nego Je bila po-prejc določena. Zaio je v dvanajstine v svrho ureditve pokojnin vnesenih 45 nri:-jonov dinarjev za obveznosti iz prejšnjih let 40 milijonov dinarjev, j Finančni ministe jp dal vsem ministrstvom navodila glede največjega šteden.ia yi konstatira, da poročila posamnih ministrstev javljajo, da njih dolgovi niso velfki. Posebno ;:e treba omeniti, da ni govora o kakem visečem dolgu v znesku 2 miljard (Ta znesek očita opozicija, da je vTada potrošila za ToMtve). O tem dolgu so mnogo pisali Usti, finančni minister pa odločno naglasa, da sploh ni velikih visečih dolgov. Sam ni niti izkoristil pooblastila za izdajanje kreditnih bonov, sedaj sam predlaga, da se pooblastila za 150 milijonov bonov zmanjša na 100 milijonov ter je trdno prepričan in upa, da niti teh bonov ne izkoristi popolnoma. Največji viseči dolgovi so pri prometu. Temu je vzrok tudi več -ali manjša neodvisnost prometnega ministrstva cd finančnega. Sam prometni minister predlaga znižanje pooblastila o<5 300 milijonov na 200 milijonov bonov. Tudi prometni minister teh bonov ne izkoristi popolnoma, ker mu to ni potrebno. Vsi v cirkulaciji se nahajajoči boni znašajo 96 milijonov dinarjev. Boni se v določenih rokih redno izplačujejo. Največ dolga ima ministrstvo za javna dela. Višine tega dolga še ni točno ugotovljena.
Država je izdala med ostalim:
Za gradnjo ceste Beograd—Kotor 400
milijonov in je potrebno še 200 milijonov/
dinarjev.
Veliki so krediti za oboroževanje in modernizacijo vojske, za vojaška skladišča in za ostale potrebe vojne in mornarice.
Za gradnjo novih železniških prog je določenih 9 milijonov.
Za povišanje invalidske podpore je do. ločeno in vneseno v dvanajstinke 33 milijonov.
Za kmetijske kredite v smislu novega od narodne skupščine sprejetega zakona o kmetijskih kreditih je določeno 25 milijonov.
Celokupno je vlada pri sedanjih dva-najstinkah prihranila 142 milijonov.
Povečani so bili krediti ministru za agrarno reformo V znesku 10 milijonov za notranjo kolonizacijo.
Dohodki so znatno povečani, toda iz« dalki zmanjšani. *
Finančni minister je za tem zelo ob. širno in strokovno govoril o novem avto. nomskem carinskem tarifa. Napovedal je zmanjšanje agija od 12 na 11 dinarjev. Izjavil je: Sedaj gre zlato v državne blagajne in to radi disparitete. Morajo se znižat* izvozne carine.
Finančni minister' je da-Ue govoril o stabilizaciji dinarja. Naglašal je glavne principe njegove politike, ki je usmerjena v to, da se doseže popolno stabilizacija z malimi oscilacijami. Ves njegov trud in delo je koncentriran na to, da dinar stabilizira okoli 9.
Zelo obzirno je govoril dalje o našem izvozu. 25 odstotkov tega izvoza tvorijjo poleg mlevskih izdelkov lesni izdelki. Naša nova carinska tarifa je samo provizorična ter bo regulirana z raznimi mednarodnimi trgovinskimi pogodbam:, ker je prvi konkreten slučaj z Italijo.
F'n. minister je končno padal statistiko o naših zunonjh dolgovih ter v tem ozi-ru kratko reasumiral:
Celokupni zunanji državni dolg znaša 30 milijard dinarjev. V to vsoto je vset tudi vojni doig. Naša letna anuiteta >e najmanjša med vsemi državami. Znaša 6 %, Od bančne skupine Bieer <5t Comp, je država preje'a 838 milijonov dolarjev in ima na razpolago še 14 milijonov. Od državnega notranjega posojila po 500 milijonov dinarjev sta na razpolago še 2 milijona. Od Franc:je dovoljeno posojilo po 300 milijonov frankov je v toliko realizirano, da je država prejela na ta račun 250 milijonov.
Finančni odbor je sledi! z največjim zanimanjem izvajaniem fn. ministra. Pričela se bo o njegovem ekspozeju živahna načelna debata. Opozicija pripravlja ostro kritiko.
Ministrski predsednik Mt obrevul
Opozicija danes nadaljuje obstrukcijo v narodni skuoščini. — Nove proračunske dvanajstine so zmanjšane za 80 milijonov« —
Ministrski svet.
— Beograd. 22. junija (Izv.) Ministrski predsednik g. Nikola Pašič je včeraj znatno okreval. Lahko je šetal po vrtu svoje vile v Topčideru. Ministrski predsednik je včeraj tudi sprejel več uglednih politikov. Zelo dolgo se je razgovarjal z leaderjem radikalne stranke Aco Stanojevičem, ki je eden izmed starih Pašičevih prijateljev izza detinstva. Ministrski predsednik se je tudi posvetoval s skupščinskim predsednikom M?r"cr*m Trifkovičem o na-daljnem delu narodne skupščine. Glavna točka posvetovanj je bila obstrukcija opozicije, ki je naperjena proti proračunskim dvanajstinam. Finančni minister je namreč v soboto skupščini predložil proračunske dvanajstine za mesece avgust, september, oktober in november. Narodna skupščina je dvanajstinam priznala, nujnost. Kakor se je finančni minister naipram vašemu dopisniku izjavil, so dvanajstine zmanjša, ne za 80 milijonov od prejšnjih.
Za danes popoldne ob 16. je sklicana se.
dočnost lastnega rodu In lastne države! Ta vera, to zaupanje, ta za dovoli-nost z državo postaja splošna. Že prehaja v široke ljudske plasti in združi v kratkem ves narod v eno samo veliko voljo in ljubezen do jugoslovanske države.
Potem bo tudi formalni konec tistih strank, ki so živele od umetno gojene in vprizorjene nezadovoljnosti in solitične demagogije,.
ja narodne skupščine, za 17. uro pa je določena seja verifikacijskega odbora. Ni izključeno, da odpade seja tega odbora. Opozicija je zelo ogorčena in zabteva, da se seja verifikacijskega odbora vrši že danes dopoldne. V tem smislu je opozicija našlo, vila tudi pismo na predsedstvo naroCne skupščine. Vlada do tega trenotka, ob 9. dopoldne ni privolila v to, da se skliče ve-rifikacijski odbor že dopoldne.
Danes ob 10.30 je seja finančnega odbora, da razpravlja o proračunskih dvanaj-stinah. Na tej seji poda finančni minister dr. Stojadinovič obširen finančni ekspoze.
Ministrski svet je včeraj od 10. do 13. imel sejo. Razmotrival je resortne raaeve. Ministrski svet je sklenil svobodni tranzit konj preko naše države na Madžarsko, češkoslovaško in Avstrijo. Prometni minister je poročal o raznih prometnih vprašanjih ter je navedel, da zavezniške države zahte. x*ajo pri tovornih vlakih vporabo Diften. hausnovih kotnic mesto dosedanjih ing. Bo. giča,
STAVKA TIPOGRAFOV NA ANGLEŠKEM
— London, 22. junija (Izv.) Med tipo. grafi je že dalj časa mezdno gibanje. Ker ni prišlo do sporazuma med tipograft In lastniki odnosno izdajatelji čaaopiaov, je v kratkem pričakovati, da bodo listi ustavila izdajanje in da stopijo t^pografi v stavko.
Kraljev prihod v Slovenijo
— Beograd, 22. junija. (Izv.) N j. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija se danes povrneta iz Topole v Beograd ter n-ato čez nekaj dni odpotujeta v grad Suvobor na Bledu.
OBČNI ZBOR CENTRALE INDUSTRIJSKIH KORPORACIJ.
—- Beograd, 22. junija. (Izv.) Pod pred* sedstvom veleindustrijca B a i 1 o n i j a je bil včeraj občfti zbor Centrale industrijskih kors poracij. Ministrstvo trgovine in industrije jo zastopal načelnik Milan S a v i č. G. Čur* čin je pedal zelo obširno poročilo o delo* vanju centralo v pretekli funkcijski dobi. — Omenjal je utemeljene pritožbe o pomanj« kanju plačilnih sredstev in kreditov. Povdar* jal je, da je centrala skušala dobiti primerne kredite v Ameriki in Belgiji, toda tc dve državi ste zahtevale take garancijske pogoje, ki so bili nesprejemljivi, zato so pogajanja neuspela.
Zborovanja so se udeležili zastopniki industrije iz Siovenije. Hrvatske, Dalmacije in ostalih krajev. Občni zbor je odobril po* ročila funkcijonarjev glavnega odbora. Ži« vahna je bila debata o vprašanju novih ca* rinskih tarifov in kreditov za industrijo. Pos novno je bil za predsednika centrale izvo« lien velcindusrrijec B a j 1 o n i, za podpreds sednike pa dr. Fran W indisch er iz Ljub* Ijane in g. Aleksander iz Zagreba.
RADIČ JE TAJNO OBORO-ŽEVAL SEL JAKE
— Zogreb. 22. junija. (Izv.) V političnih krogih vzbuja posebno pozornost dejstvo, da je prišla varstvena oblast na sled znatnim zalogam orožja pri seljakih v zagrebški okolici. V krogih HSS in zajedni-čarskih so zeio peparjem. ker so v marsičem prekrižani njih računi. Varnostne oblasti z vso strogostjo nadaljujejo preiskavo iH so do danes zaplenile že precejšnie množine orožja. 3 rezultati preiskave se po* triujejo gotove okolnosti, da je Stjepan Radič tajno orgarvzira! resolucijo in upor proti oblastim z orožjem.
— Zagreb, 22. junija (Izv.) V kolikor je Vaš dopisnik informiran, bodo odkritja tajnih zaios orožja pri radičevskih kmetih v zagrebški okolici zelo bistveno vplivala na nadaljnji potek preiskave proti Stjepa-nu  Radiču  in članom  vodstva rfRSS.
ZDRAVNIKI — ČLANI DRUŠTVA NARODOV V ZAGREBU
— Zagreb.. 22. junija. (Izv.) Snoci so prispeli v Zagreb člani higijenskega odbora pri Društvu narodov, zdravniki Angleži. Švicarji. Belgijci in Francozi. V Zagrebu ostanejo do 3. julija ter pregledajo v mestu in po drugih krajih Hrvatske vse zdravstvene naprave in zavode po navodilu Dr. narodov. Zdravniki se posebno zanimajo za higijenske razmere in za zdravstvene razmere. Danes so oiicijelno poselili zastopnike civilnih in vojaških oblasti. Po-setili so tudi nekatere bolnice.
ORGANIZACIJA MEDNARODNEGA BLOKA PROTI BOLJŠEVIZMU
—Santiago de Chile, 21. junija (Reuter) V svrho uspešnega pobijanja boljševiške preptgande je čilenska vlada sklenila zapreti svoja pristanišča za ladje sovjetov, csobito parnrke Vorovskega.
— Pariz, 22. junija (Izv.) Kakor javlja ^Figaro-, je načelnik francoske varnostne oblasti z ozirom na naraščajočo boljševiško propagando predlagal interesiranim državam, da se ustanovi mednarodni policijski obroč, ki bi naj strogo kontroliral vsako boljševišlso gibanje. Temu policijskemu obroču imate pristopiti tudi Kitajska in Japonska. Gre v prvi vrsti za pobijanje boljševizma na Kitajskem.
Tekme za prvenstvo Jugoslavije
O. kolo,
— Beograd, 22. junija. (Izv.) Včeraj so se nadaljevale v Beogradu in Subotici nogometne tekme za prvenstvo Jugoslavije, H. kolo. Tekme so se vršile v Beogradu med Jugoslavijo in Slavijo iz Osijeka. Rezultat 3 : 2 (2 : 0). Jugoslavija je bila v slabejsi formi nego običajno. Slavija je igrala požrtvovalno in dobro. V Suboiici je bila nogometna tekma med zagrebškim Gradjinskim in Backo. Rezultat 2 : 0 (0 : 0). Gradjanski ie igral sigurno. Bačka v./orno. Prvi polčas sta Bačko zelo ovir:iIa solnce in veter.
Končna, teknu za prvenstvo prihodnjo nedebo med Jugoslavijo in Gradianskim,
DOMAČE NOGOMETNE TEKME
— Zagreb, 22 junija. Mtjih nogometnih teke;n UTE (Madžarska) 2 : 1 zaslužena. Dalje Hašk
3 t 2 (3 dalcev.
Rezultati včeraj med Concordio In (1 : 1). Zmaga |C :  Sturm (Gradec^
0).     Navzočih okoli 30OO g!e-
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME
— Elberfeld, 22. juniju. Na nevtralni* tleli v Nemčiji v Elberfeldu >e je po mnogih letih vršila spravna nogometna tekma med praško Slavijo in prvakom ßtidimpes'e MTX. Rezultat 2:1(1: 0).
— Duuaj, 22. junija. Vicrma: : Slovar 2 : 2 (2 : 1). Rapid : Simmering 4 : 1 (3 : 0). Amateure : Sportklub 1 : 2 (l : O. Admira : WAC.    : 0 (l : 0).
— Praga. 22. junija. Tekma za prven sivo DFC : Vrsovicc 4:1.
— Lizbona. 22. junija. Portugal : Italija 1 : 0. Italijani zopet tepeni.
— Kopenhagen, 22. junij«*.    Danska : Norveška 5:1.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG
Deske 12 mm, 18 mm, 24, 2h mm, pa.« ralel od IS cm širine naprej, 1. i;i II. vrste, 3S mm, 25 cm širine. 48 mm, 15 cm širine. 48 mm, od 28 cm širine, ico naklad-na posta.a 3 vagone: denar 640, blago 64U zaključek 640; letve 12X4—40, 24X4—50 28X4—50, 38X4—60, 48X4—70, 5SX4— 80, I. in II. vrsta, fco nakladna postaja. 2 vagona: denar 640, bla<go 640. zaključek 640: čreslo suho, letošnje v ovojih, fco nakladf* postaja: denar 35.
ŽITNT TRG:
Pšenica. ManitobaJ. ico. Postojna, tran; sit, blago 445; pšenic*?. Hardwinter, fco. Poi stojn3, trans., blago 435; pšenica avstralska fco. Postojna, trans., blaq^ 3°0; fižol, ribni čan, orig., fco. Ljubljana, denar 260; fižol prepelicar. orig.. fco. Liubliana, denar 230: ječmen, srbski, 60 kg, fco. Ljubljana, Mag<» 325; koruza, slavonska, par. Vinkovci, blagcr
212*/» drz. renta za voino škodo: denar 202: T°» investicijsko posojilo iz leta 1921: denar 61.50, blago b2.50. Celjska posojilnica d. d.: denar 200. blauo 200, zaključek 200: Ljubljanska kreditna banka: denar225, blago 265, Merkantiina bank:. denar 100. blago 102; Prva hrvatska štedio-niča: denar S0O, blago 805: Slavenska banka: —, Kreditni zavod: denar 175, bli.it> 185: Strojne tovarne in livarne: blago 135: Trboveljska premogckopna družba: denar 328; združene paparnice: denar 100, bla.se 112; Stavbena družba d. d. Ljubljana: denar 265. blago 280; 4V=8'« zasi. 1. kr. dež. banke: denar 20; 41/2% korn. zad. dež. banke: denar 20.
Zagrebška borza.
Dne 22. junija. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11..24—11.34, Praftf. 171.10—173.50. Newycrk 57.515—58.315. London 280.55—283.55, Trst 219.50—222.50, Berlin 13.725—13.875, Dunaj 0.08135—0.0S25
Valute: dolar 56.70—57.50, lira 218.5G —221.50.
Efekti: 7% inv. posojilo 1921 63.50, 2Vi% drž. rente za ratnu šfetu 316, Ljubljanska kreditna 250^—255, Centralna banka 5—8.75, Hrv. esk. banka 103—104, Kreditna bankn Zagreb 105—106, Hipotekama banka 56—56.50, Jugobanka 100—101. Prastedions 800^—805, Slavenska banka 70—71, Dravi d. d. Osijek 125—145. Šečerana Osijek 52C —525, Isis d. d. 62—63. Nihag 38—40 50 Gurman 335^—350, Slavonija 38.50—40. Trboveljska 310—350, Union paromlin 330.
i-     Inozemske borze.
Bco. New Pra-
— Trst,  28. junija. Predborza: grad 45—45.30, London  127—127.50, vork 26.10—26.20, Pariz 122.25—123, ga 77.50—78, Curiii 50S—512.
— Čutih, 22. junija. Predborza: grad 8.875—8.925, Pariz 24—24.15, London 25.02—25.04, Ntwyork 514.70—515.20, Mila.i 19.65—19.75, Praga 15.20—15.30, Dunaj 0.00724—0.007265.
Beo
Vstm, ki nočejo dobro kavo piti, pripo" ročamo  Izvrstno  našo  pravo domačo
Kolinsko
ciko-rijo. §
(9lx au
^SLOVENSKI NAROD« dne 23. junija 1925.
otev. joj.
Visoßa ČsčvčtŠFi^br€tai5n!tev Slovenije ie dala povod« da so včeraj na shodu, ki ga ie sklicala pokrajinska zveza hišnih posestnikov za Slovenijo, protestirali tudi zastopniki pridobitnih organizacij. Shod je v bistvu uspe!, toda ni bil enotno organiziran, da bi imel na zunaj odločnejši odmev, kakor je to prav primerno povdarjaj predsednik Trgovskega gremija za ljubljansko okolico g. Fran Zebal. Predsednik Trgovskih jremijev g. Jelačm se shoda ni udeležil. Kot zastopniki raznih pridobitnih organizacij so bili navzoči: g. Josip Türk, San gerentskega se v ta ljubljanske občine, dr. Pretnar, tajnik Trgovske in obrtne zbornice, dr. Golia, tajnik Zveze industrijcev za Slovenijo, Ivan Rebek, zastopnik obrtnikov in dva poslanca takozvane opozicije v narodni skupščini. Navzoči so bili dalje zastopniki iz ostalih krajev Slovenije tako iz Maribora, iz Studencev pri Mariboru, Kamnika, Domžal, Novega mesta, Trbovelj in zastopnik organizacije hišnih posestnikov v Zagrebu dr. N i k š i č.
Protestu proti neznosni davčni obremenitvi so se pridružili tudi razni kra-ü iz Slovenije in Dalmacije, tako Ormož, Split, ki je posebno povdarjal nujno potrebo izenačenja davčnega sistema ter Beograd. Protestnemu shodu je svoje pozdrave poslal tudi . , minister za šume in rudnike dr. Žerjav, ki naglasa med drugim v svoji brzojavki:
»Žal ne morem priti na Vaš zbor. Razumem težko stanje, aH je treba razumet? tudi stališče finančnega ministra. k| v trenotku končne formulacijte zakona o Izenačenju davkov ne dopušča parcialnih ublažitev. Za to leto bi spremembe v dvanaistinkah ne imele nobene posledice, tembolj, ker se hišni davek odmen po dohodku prejšnjih let.
Edino realno ie naše koncentrično Je!o za predložitev edinstvenega zakona o direktnih davkih, ki prinese veliko olajšanje Sloveniji.«
Pomočnik ministra za šume In rudnike gosp. Ivan M o h o r i č je poslal takisto brzojavko te-le vsebine:
»Z nujnimi posli zadržan se ne morem odzvati vašemu vabilu. Početkom iulfja bo predložen narodni skupščini zakon o direktnih davkih, ki znači za Slovenijo znatno olajšavo. Nov dvanaj-stinski predlog ne predvideva davčnih sprememb. . »
Protest ljubljanske občine.
Predsednik gerentskega sveta dr. Dinko P u c je poslal protestnemu shodu na naslov pokrajinske zveze Društev hišnih posestnikov za Slovenijo to-le pismo:
Ker sem žal zadržan se osebno udeležiti Vašega zborovanja, se Vam tem potom prisrčno zahvaljujem.
Potrebno je enkrat povedati jasno, da na tak način, kot se je doslej delalo pri obdavčenju, ne gre naprej. S strahom opažamo, da je ogrožena bodočnost naše Ljubljane v s led brezobzirne davčne prakse. Z obžalovanjem smo morali v mnogih slučajih konstatirati popolno neuvtdenost davčnih organov, ki preklicuiejo že dovoljeno plačevanje v obrokih, neusmiljeno izterjujejo davke tudi v slučajih, v katerih se jasno vidi neupravičenost predpisa in ko še priziv ni rešen in ko pomeni eksekucija gospodarski ruin obdavčenca.
Predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo gosp. Ivan F r e 1 i h je otvoril zborovanje ter po pozdravu takoj začel utemeljevati v izčrpnem referatu spodaj v bistvu navedene resolucije. Naglasa! je med drugim, da je nadalj-na davčna obremenitev nemogoča, ker bi se približali popolnemu gospodarskemu propadu. Navajal je razloge proti povišanju invalidskega davka, ki znaša sedaj v Sloveniji 60 odstotkov od direktnih davkov. Nujnost davčne reforme je popolnoma utemeljena. Davčna reforma ne sme več počivati v arhivih finančnega ministra. Med drugim je navedel zanimivo statistiko, kako plačujejo nekatere občine davke z vsemi, tudi občinskimi dokladami vred. Tako plačajo Kamnik 93 odstot., Domžale 111 odstot.. Jesenice 68 odstot., Krško 73 odstot., Kranj 82 odi^t., mala občina Sv. Ana nad Trži-čem 121 odstot., Maribor 99 odstot., Celje S4 odstot., Trbovlje 60 odstot. in Sevnica
Ljubljana, 22, junija« < ,43 odstot. Opozoril Je na pametno komunalno {politiko v SevnfcL Darje je zelo obširno govoril o osebni dohodnini ter v ostrih besedah žigosal sedanji sistem odmerjenja, ki je v praksi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Patiranje se godi v dinarjih, dinarski zneski pa se spremene v krone po relaciji 1 : 4 in nato se davek odmeri po stari kronski lestvici, toda znesek ostane dinarski.
Navajal je nato podrobno statistiko o plačilu dohodninskega davka ter opozarjal na splošno nevoljo in razburjenje v Sloveniji radi davčne prakse, ki jo izvajajo finančna oblastva pri nas.
Clan gerentskega sveta g. Josip Türk je v kratkih besedah opozarjal na prakso delegacije ministrstva financ. Proti tej praksi moramo najodločneje protestirati (Viharna protesti). Praksa določevanja davkov v Sloveniji povzroča propad obrtniškega in trgovskega stanu, propad vsega gospodarstva. Poprej so se dovoljevale olajšave za plačilo odmerjenih davkov. Sedaj so ukinjene vse olajšave. Davčne oblasti ne dovoljujejo plačilnih obrokov. Začeli so neusmiljeno rubit; in se vknjiževati na posestva. To je žalostno za finančno upravo! (Klici: Tako je!) Finančna uprava ni tu, da bi vsakega davkoplačevalca izsesala do mozga. Popreje ni videla, nekaterih vojnih dobičkarjev, ki so ji ušli z ogromnimi svo-tami, a sedaj pritiska na poštene davkoplačevalce. Protestirati moramo najodločneje proti (praksi davčne uprave. (Klici: Doli 2 njo!)
Zborovalci so izvajanja g. Josipa Turka sprejeli z viharnim odobravanjem.
Naslednja dva govornika p osi. Fran S m o d e j in posl. Ivan P u c e 1 j sta shod skušala izrabiti v politične, strankarske ni demagoške namene, kar je izzvalo med nepristranskimi udeleženci splošno obsodbo in ogorčenje.
Zbornični tajnik dr. Pretnar in tajnik dr. Golia eta se pridružila protestu proti previsoki obremenitvi v imenu Trgovsko-obrtne zbornice, odonsno Zveze industrijcev za Slovenijo, naglašujoč nujno potrebo davčne reforme.
Zbor je nato sprejel šest točk vsebu-jočo resolucijo, ki
1. protestira proti 30 odstotnemu prebitku na hišnonajemninski davek proti povišanju invalidskega davka za 100 odstot. in proti remontnemu prispevku v višini 100 odstot. invalidnega davka. Te obremenitve se morajo takoj odpraviti.
2. Zbor protestira proti pobiranju voj-nice, ki znaša 10 odstot. vseh direktnih davkov.
3. Zbor protestira proti odpravi davčnih plačilnih nalogov in nujno zahteva, da se plačilni nalogi za vse vrste davkov zopet izdajajo.
4. Zbor zahteva, da se občinske In okr. doklade na hišnonajemninski davek po možnosti popolnoma odpravijo ali pa vsaj znižajo na najnižji odstotek a
5. Zbor zahteva, da se dohodninska lestvica z veljavnostjo od 1. januarja 1925 omili v toliko, da se bo na mesto v kronah brala v dinarjih. Ukiniti se ima pobiranje invalidskega davka tin remontnega prispevka na dohodnino, ki se plačuje od dohodkov, od katerih se plačujejo donosni davki.
6. Zbor zahteva takojšnjo revizijo zakona o taksah.
7. Zbor protestira proti velikanskim davčnim obremenitvam industrije, obrti m trgovine v Sloveniji to. tudi zoper uvedbo novega 2 odstot. davka na zaslužek ročnih delavcev.
Zborovanje ni bilo posebno dobro obiskano. Tudi uspeh ni bil tak, kakršen bi lahko bil, ako bi se gibal v mejah stvarnosti in objektivnosti. Tako pa so poedinci, zlasti posl. Smodej in Pucelj izrabili zborovanje v svoje strankarske in demagoške svrhe, kar ni sicer dobri stvari nič koristilo, pač pa občutno škodovalo.
Nato je bil zbor ob 13. zaključen. Ob 14. popoldne je bil občni zbor Pokrajinske zveze Društev hišnih posestnikov, kateremu je predsedoval g. Ivan Frei i h. Po raznih poročilih je bil izvoljen dosedanji zvezin odbor in sicer: za predsednika Ivan F r e 1 i h , za I. podpredsednika Ivan Rebolj iz Kranja in za II. podpredsednika Fran Ks. Star § in za blagajnika Ivan Poljšak. V odbor so deligirani tudi zastopniki raznih društev iz Ljubljane, Jesenic, Celja, Brežic, Maribora, Trbovelj itd. Sprejeti so bili razni predlogi.
Proslara sowie
Včeraj v nedeljo 21. t. m. je II. mestna deska osnovna šola na preprost, a tembolj slavnosten način proslavila 50 letnico svojega obstoja. Bila je to prava manifestacija kulturnega deLa, ki je obenem pokazala, da se naša mladina vzgaja v strogo nacijonal. nem duhu.
Na predvečer dogodka, v soboto ob 20. se je pred šolo na Cojzovi cesti zbrala vsa šolska mladina, noseč lampijončke. Okusno z zelenjem in mestno ter državno zastavo okrašena šola, je bila vsa razsvetljena, v prvem nadstropju pa je blestel na srednjem oknu transparent z letnicama 1875—1925 ter državnim grbom. Pevsko društvo Kra-kovo-Trnovo in pev. odsek napr. gospodarskega društva za dvorski okraj sta zapela več pesmi, rakovniška godba pa je zaigrala več skladb. Nato se je formirala povorka, sorske dece z lampijcnöki v sprevod, ki je odšel z godbo na čelu po krakovskih in xr-novskLl ulicah.
Včeraj ob tričetrt na 9. se je mladina, praznično oblečena zbrala pred šolo in nato odkorakala z godbo k maši v trnovsko cerkew Pri službi božji so peli šolski orro-ci s 6premljevanjem orkestra. Po maši Je bil korporativen odhod dece v telovadnico, kjer se je nabralo že mnogo izbranega občinstva, večinoma roditeljev ter raznih zastopnikov in pedagogov. Med drugim sta bila navzoča mestna gerenta g. dr. P u c m g. L i k o z a r, dalje šef prosvetnega oddelka dr. Pavel Pestotnik, okr. glavar dr. Ivan K a r i i n , ga. Fran j a dr. Tavčarjeva, nadzornik g. Gaberšček- in več drugih odličnih oseb.
Slavnost je otvoril sedanji šolski upravitelj g. Janko Polak, ki je v lepem svojem govoru uvodoma omenil, da šola ne proslavi 50 letnico svojega obstoja, temveč 50-letnico svojega kulturnega delovanja. Naglašal je dejstvo, da je bila Šola v prvih desetletjih svojega obstoja zbirališče dece iz vse Slovenije. V dobi njenega obstoja je nad 150 učiteljev vplivalo na razvoj siov. šolstva. Bilo je to izbrano učiteljstvo, ki je oplemenitilo nad 27.000 šolskih otrok. Pri
tem dehi pa ni sodelovalo samo učiteljstvo, pomagali so tudi roditelji, šoli so šle na roko razne oblasti. Danes je najlepši praznik, ki ga proslavlja šola, pomemben že zato, ker proslavlja tudi 50 letnico svojega kulturnega delovanja. Govornik je nato pozdravil vse navzoče in izrekel prisrčno zahvalo vsem, ki so prispevali, da se Je proslava tako lepo izvršila. Posebno zahvalo je izrekel gerentskemu svetu, raznim naprednim kulturnim društvom, pevskemu drštvu K rakovo—Trnovo in narodnim <3a-mam, ki so prevzele najtežjo nalogo, to Je pogoščenje dece. Obenem so tudi preskrbele nove trakove za šolsko zastavo.
Nato je pristopila ga. Franja Tavčarjeva, ki je s primernim slavnostnim nagovorom pripela na zastavo tri nove trakove?, povdarjajoč dejstvo, da se trakovi pripenjajo danes v svobodni državi in da naj mladina vedno hodi za zastavo ter da naj bo zvesta svojemu kralju Aleksandru. K'ici; »Slava!  Slava! Slava!«
Sledile so razne deklamacije in prizor!. Trije učenci I. razreda so dovršeno dekla-mirali M. Grošljevo pesmico Junak«, nato je zbor učencev ubrano zapel «>Slovenec senu, učenec V. razreda je z velikim razumevanjem deklam ir al Vodnikovo ---Mojim rojakom<:, nato je zopet zapel zbor učencev ^Slovenec, Srb, Hrvat«, učenec VI. razreda pa je recitiral Ganglovo -..Slovensko zemljo.:. Zbor je zopet zapel »Prav vesel iz Sole grem«, po motivih znane pesmi Regiment po cesti gre<:. K zaključku je bil lep igrokaz: -Matevže v stric pripovedujec. Igrokaz se je nanašal na opise življenja v stari Ljubljani, predvsem v Trnovem In Krakovem ter na nastanek šole. K sklepu je šolska mladina zapela še državno himno »Bože pravde i-, katero so vsi navzoči stoje poslušali. Občinstvo je vse točke nagradilo z burnim aplavzom.
Popoldne je bila v Hribarjevem gaju veselica, pri kateri sta sodelovali dve godbi, šolska mladina je bila pogoščena. Izvajale so se razne otroške igre, kasneje pa se je razvila animirana zabava za odrasle.
Sport
ŠPORTNI DAN V NOVEM MESTU.
Včeraj so se vršile v Novem mestu ve. like športne prireditve, ki ee jih je udeležilo srednješolsko dijaštvo Zore, Preporoda in Prosvete. Dopoldne so tekli skozi mesto propagandno štafeto, ki je privabila veliko občinstva na ulice. Proga je znašala 1100 m (200, 300, 300, 200, 100). Zmagala je štafeta Preporoda v postavi: Erman P„ Arhar, Weibl, Stepišnik, Pesek. Dosegla je prav lep čas 2 min» 17 sek. Druga se je plasirala štafeta Zore 4 metre zadaj. Zora je tekla v postavi: Janovski, Franko, Bizjak, Gruntar. Začetkoma je vodila Zora, kateri je Janovski pridobil na terenu. Pozneje pa je pritisnil Weibl za Preporod in s tem osi. gural svojemu moštvu zmago. Na cilju je bilo živahno, zmagovalcem je občinstvo navdušeno ploskalo. Ljubljanske goste so novomeški srednješolci sprejeli zelo prijateljski. Popoldne so se vršili lahkoatletični miting. Po mitingu je sledila nogometna tekma med Zoro in Pros ve to. Zmagala je Zora 6 : 3. Sodnik g. Medic je bil dober. Tekmi je sledilo nad 400 oseb. Športne prireditve so vzbudile v Novemmestu med omladino veliko zanimanje za šport. Zvečer so srednješolci sklenili, da prirede odslej vsako leto tak športni dan s štafeto skozi mesto, z mitingi in nogometnimi tekmami.
KOLESARSKI DAN V LJUBLJANI.
Kolesarski Podsavez za Slovenijo in kolesarska Sekcija SK Primorje sta včeraj v nedeljo 21. t. m. priredila kolesarski dan, čigar spored je bil jako obš>en Zjutraj ob pol 8. se je vršila medklubska skupinska dirka na km 74.200 dolgi progi LJabljana-Krka - Stična - Ljubljana. Dirkači so dospeli na cilj na Dolenjski cesti, kjer se je zbralo mnogo občinstva, prijateljev kolesarjev okoli 10. in sicer prva skupina Primorje v 2 : 32 (Glavič, Hinko, Hvala Go-razd. Dolenc Ignac, Kosmatin Ivan), druga skupina Ilirija I. v 2 : 40 (Bar Vinko, Šolar Anton, Prah Viljem, Gölten). Tretja skupina »Sava«, četrta skupina Ilirija II.
Popoldne so se na igrišču »Primorja« vršile kolesarske in motociklističene <;ned-klubske dirke, katerih rezlutati so sledeči:
1. Dirka novincev: 5 krogov,   2 km.
Startalo 10. I. Dolenc Ignac, SK. Primorje, 3 : 261/.. II. Strosak, KM. Dr. Sava, 3 : 2S4/*. III. Šenica Edo, SK Primorie 3 : 30. — 2. Dirka seniorjev, 5 krogov, 2 km. Startalo 9. I. Hvala GoTazd. Primorje 3 : 251/K. II. Šešak Drago, Hrv. klub bic. Sokol, Zagreb 3 : 253/fi. III. Rozman Mario, Primorje, 3 : 27. — 3. Glavna dirka, 25 krogov, 10 km. Startalo 7. I. Šešak Drago, Klub bic. Sokol, Zagreb 18 t 132/K. II. Cesarec Drago, Klub bic. Sokol, Zagreb 18 : 134/R. KI. Glavič Hinko, Klub SK Primorje, 18:22. 4. Dirka pomožnih motorjev, 25 krogov, 10 km. Startali 3. I. Florjančič Alojzij, Kol. in mot. Sava, 16 : 574/K. II. Batjel Franc, Kol. in mot. Sava, 18 : 82/K. III. Mrzlikar Jakob, Kol. in mot. Sava, 18 : 41. 5. Dirka v parih, 25 krogov, 10 km. Startali 4 pari.
I. Glavič Hinko, Primorje, Slamič Herman, Sava, 18.382/n. II. Kosmatin Ivan. Primorje, Dolenc Ignac, Primorje, 19 : II8/*. DL Rozman, Primorje, Vidic Ciril, Primorje, 19 : 291/r;. 6. Dirka, združena s peštekom. 5 krogov, 2 km. 2 kroga peš, 3 krogi s kolesom. I. Vidic Ciril, SK Primorje, 5 : 84/s#
II. Senica Edo, SK PrimOTJe, 5  : 124/K.
III. Moran Rudolf, SK. Primorje, 5 : 231/r.. Startalo 5. 7. Dirka ciljev. 15 krogov, 6 km. Vsakih pet krogov cilj. Startalo 5. I. Slamič Herman. Kol. ir. mot. Sava. 16 : 214/!«i, II. Šešak Drago. Hrv. klub bic. So'Ifol. Zagreb. 10 : 251/,.. III. Cesarec Drago. Hrv. klub bic. Sokol. Zagreb. 10 : 253/r>. Slamič, 2krat prvi, lkrat tretji. Šešak, 3krat tretji. Cesarec, lkrat prvi, lkrat tretji. S. Dirka pomožnih motOTjev. II. skupina. 10 krogov, 4 km. Startala 2. I. Šiškovič Albin. SK. Primorje. 6. 52/r>. II. Florjančič Alojzij. Kol. in mot. Sava. 6 : 404/K. 9. Handicap. 10 krogov. 4 km. Startalo 6. I. Dolenc Ignac. SK. Prim. 7 : 47V*. II. Šešak Drago. Hrv. ki. bic. Sokol. Zagb. 7:55. III. Šeuica Edo. SK. Primorje. 7 : 55. 10. Tolažilna. 5 krogov. 2 km. Startalo 7. I. Hafner Josip. SK. Primorje. 3 : 35. II. Tirrk Alojzij. Kol. in mot. Sava. 3 : 38. Lerne Josip. SK. Primorje. 3 : 39. Končna klasifikacija. I. Primorje 52 točk. II. Sava 24 točk. III. Sokol Zagreb 18.
— Ljubljana. Pokalna tekma (semiiina-le) Hermes - Lask 4 : 1; Prijateljska: Jadran - Slovan 4 : 0. Slovan je nastopil s 5
rezervami. Igralo se je po novih ofside pravilih.
— Rezultati domaČih in inozemskih no> gometnih tekem na 1. strani oi^d brzojav kami.
i!
če ne verjamete, da eden pai nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
„klju£"
traja kakor Štirje pari drugih-Zato kupite eden par in pre-j pričajte  se.  Dobivajo   se v prodajalnah.    93-a n/
PolitiCne vesti
= Brzojavka Pavla Radiča Nj. Vel, kralju. Kakor znano, je bil Pavle Radič izvoljen za predsednika parlamentarnega odbora za postavitev spomenika blagopo-kojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Ta odbor je svoje delo končal in njegov predsednik je o tem izvestil kralja v posebni brzojavki. Ta brzojavka je politično tako zanimiva, da se nam zdi umestno, da ja priobčimo v celoti: Brzojavka se glasi: »Srečensem, da lahko Vašemu Veličanstvu sporočim kot predsedrvk odbora za narodno priznanje in postavitev spomenika kralju Petru, vzvišenemu blagopoknjnemu očetu Vašega Veličanstva, da je bil pravkar na prvi današnji seji soglasno in enodušno sprejet ta zakonski načrt v načelu in v podrobnostih v prisotnosti g. ministra Uzuno-viča, zastopn'ka min. predsednika in predlagatelja, ob živem sodelovanju predstav:-teljev vseh parlamentarnih' strank in .v s: jntanem stremljenju, da da narodno pred-staviteljstvo v skladu z voljo in čustvi vsega naroda izraz spoštovanja in hvaležnosti celokupnega našega naroda spominu velikega kralja svobodomisleca, prvega bor-* ca osvoboditeljaq, ki se mu najbolj oddolžimo s složnim delom ravnopravnih" bratov za dobrobrit vzvišenega doma Vašega Veličanstva, države in naroda.« — Radič govori tu o celokupnem enotnem narodu, torej ne o treh" narodih in se torej postavlja na stališče narodnega edinstva. Kaj poreko k temu klerikalci, kaj prepelutiovci, ki Še vedno zastopajo teorijo o treh različnih narodih? A še nekaj ie interesantno pri tej stvari: Da je »Hrvat«, glasilo Hrv. zaied-nice, ves drugi del te brzojavke, to je baš odstavek o narodnem edinstvu izpustilo hi tako falzIHciralo Radlčevo depešo.
= S čim so tolaži »Slovenec«! Ta list objavlja dolg uvodnik, v katerem skuša dokazati »žalostno bilanco« ter »neznosno« stanje, v katerem se baje nahaja •naša država. Zanimivo je, s kakšnimi dokazi si pomaga ^Slovenec«! Naivno vpra-< šuje, ali je zaton o poljedelskih kredit:h', ki bo v par letih stavil poljedelstvu nad 500 milijonov denarjev cenega kredita na razpolago, nujno potreben? Alt ie nujen nov Ijudskošolski zakon? Ali je nujen tiskovni zakon? »Slovenec« se izgovarja z nenujnostjo ich* zakonov! Kakor da bi on imel pravico, da sodi o nujnosti zakonov, ne pa vlada... Bilanca za državo je soj tovo dobra, slaba je le za SLS!
= Tisočletnica hrvatskega kralje* siva. Danes se prično na Hrvatskem svečanosti v proslavo tisočletnice, odi kar je bil kronan prvi hrvatski kralj Tomislav. Glavne svečanosti se name« ravajo prirediti ob priliki odkritja Strossmayerjevega spomenika v Zagre* bu začetkom meseca oktobra. «Obzor» kritikuje razne odbore, ki so prevzeli nalogo, da skrbe za primerno proslavo tega dogodka, a so to nalogo slabo iz* vedli, iz izraža nado, da se do meseca oktobra morda naše razmere tako spre* mene, da bo v oktobru mogoče čim naj« lepše in najbolje proslaviti tisočletnico hrvatskega kraljestva, in sicer z ude« ležbo vlade in celokupnega naroda.
Excella
Je najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroje,
J. GOREČ, LJUBLJANO
palača Ljubljanske kred itne banke«
Darujmo za sokolski Tabor!
OSKAR H.
79
(Razpad carstva
Roman zadnjega avstrijskega cesarja.
Devojka je s prezirom pogledala moža, od katerega je bilo že v prihodnjih minutah odvisno njeno življenje.
:>Ne mečem proč svojega življenja, toda kdor pride v roke takšnih krvnikov, kakor si ti, naj obračuna s svojim življenjem in naj zre kot kristjan smrti v obraz. Tudi našega odrešenika so umorili«.
»On ni bil ženska, ženske bi morda Pilat ne bil izročil, ako bi bila tako lepa in mlada, kakor si ti. Ti si lahko rešiš življenje.«
Mladenka mu ni odgovorila, pač pa ga ie z nepopisnim zaničevanjem zrla v obraz.
Vladni komisar se je nagnil k nji In ji šepnil: j Danes moraš pri meni spati, jutri pa te pustim na svobodo!«
Namesto odgovora mu je pljunila v obraz. Komisar se je razjarjeno vzravnal in roka je že posegla za samokres, ki ga je imel za pasom. Mlada dama je bila v njenem ogorčenju tako čudovito lepa, da se je njegova ßöfapt^asi m» _šjL»0Kfiaal&
»Ti nečeš! Ti moraš! Se danes te prisilim in jutri te dam obesiti. Zame bo dvojno uživanje, ako bom jutri zrl otrplo in mrtvo ono ponosno telo, ki ga danes prisilim k ljubezni.«
Iz mladenkinih oči ie žarela nepopisna mržnja. Ozrl se je proč, ker ni mogel več prenašati njenega pogleda.
»Odpeljite jb!« Je ukazal dvema iz svojega spremstva. Danes ponoči se bomo z njo zabavali. Ne bo se vam cesto nudila prilika, da bi smeli ljubiti baroneso!«
Štiri žuljave pesti so jo zgrabile. Vitko dekliško telo se je zvijalo v rokah surovih izvrševate-Ijev povelja. Nemo, obupano se je borila proti surovi sili in v naporu vseh svojih moči si je osvobodila roke od vezi.
V tem trenotku se je zaslišal ropot prihajajočega avtomobila. Družba se je presenečeni spogledala. To priliko je porabila baronesa, da je iz pasu najbližje stoječega potegnila samokres. Že je namerila orožje proti komisarju, bo ji je nekdo izbil revolver iz rok. Szamuely je obledel v svojem naslanjaču. Kako blizu mu ie bila že smrt! Dvignil se je s stola m hripavo zakričal: »Obesite vlačugo!«
Baš so ji zopet zvezali roke, ko je pridrdral tuji avto. Tako hitro se je avto pripeljal, da so se komunisti morali v strahu umakniti. V avtomobilu gf? HAtH rim fffl1*8 iiMfjfiff1^ B usaiate sutoiiee^
Ob boku sta nosila samokrese in bodala. Oba sta bila že v zreli moški dobi, vendar pa še v nezlom-Ijeni moči. Izstopila sta in se napotila naravnost k vladnemu komisarju, ki ju je radovedno opazoval.
Starejši izmed njiju je potegnil iz žepa neko pismo. »V imenu vlade morate, gospod komisar, v smislu tega povelja takoj ustaviti vsako postopanje proti osumljencem in se vrniti v Budimpešto.«
Iznočil je Szamuelyju dotični odlok in zaukazal hlapcem: »Razvežite ljudem roke!«
Vladni komisar je prečital dopis. Kakor je tujec že povedal, je bil to ukaz k takojšnji vrnitvi. Spoznal je podpis Bele Khuna. Skomizgnil je ramami in odložil papir. Kaj je zopet prišto na misel onim v Budimpešti? Lahko dolgo čakajo na to, na bi izpolnil njihovo povelje. Hladnokrvno se je obrnil k svojim tovarišem in jim ukazal: »Obesite mi to vlačugo in oba lopova!« _
Szamuelvjevi spremljevalci, ki so bili za treno-tek neodločni so naskočili tujce. Starejši izmed njiju pa je bil očividno mož, ki je znal izvršiti svojo voljo. »Razvežite ljudi!« je zaukazal v ostrem tonu komunistični družbi »Kdor se ne pokori, tega ustrelim brez pardona!«
Potegnil je samokres in njegov spremljevalec je sledil njegovmu vzgledu. Komunisti so bili sicer navadna telovajska družba, vendar pa večinoma hivši voiakL v katerih ie še tlela iskra discipline.
Tujec je znal ukazovati in videti je bilo, da ne smatra svoje grožnje za šalo. Še so se pomišljali in čakali na komisarjevo odločitev. Tujec je nameril samokres. Doslej je govoril madžarski sedaj je nagovoril Szamuelvja nemško. »Ako takoj ne ukaže-te, da se ljudje izpuste, vam poženem kroglo v glavno!« Dvignil je pištolo. Razjarjeno je zakričal Szamuely: »Kdo pa ste vi, ki hočete tukaj ukazovati? Dam vas prijeti in obesiti!«
»Samo Še eno besedo in jaz vas na mestu ustrelim!«
Tujec je govoril ostro in odločbo. »Jaz sem Via« dimir Korzakov, član moskovskega revolucijskega tribunala. Prinesel sem vam ukaz vlade, kateremu se morate pokoriti, sicer nastopim proti vam koi proti rebelu in uporniku!«
Tujec je zopet govoril madžarski, da so ga ljudje lahko razumeli. Cim so slišali, da je Rus in iz Moskve, so takoj ujetnike razvezali. Tudi Szamuely sam se ni več upal upirati. Samo glasno je še mrmral: »Pritožim se v Budimpešti zaradi oblike vašega nastopa!«
Korzakov je pripomnil z resnim poudarkom: »Ako bi vi bili v Moskvi, bi vas že postavil pred tribunal in dal obsoditi. Omadeževali ste sveb: pravcio človečnosti, omadeževali revolucijo, ki je strla verige tiranstva. Vi ste grši kot najhujši tiran in ste zaslužili smrt.«
Stev 139.
*SLOVENSKI NARODA dne 23. junija 1925.
o 11 al i «7.
I.
3fP ^ta>yäklcäm22rjunija 1926.
— Zračna proga Trst • Düna}. V Trstu se pripravlja ustanovitev trgovsko-avijatične družbe »Adria Espresso«, ki bo izvajala zračni promet pošte in potnikov med Trstom in Dunajem ter obratno. Uredijo se redne dnevne črte z letali »Junkers« v zvezi z velikimi mednarodnimi zračnimi progami. Pot bo trajala tri ure in pol. Odhod iz Trsta se bo vršil s polja pri Zavljah, na Dunaju s polja pri Asper-rru; tam bodo pri dohodu na Dunaj na razpolago avtomobili, ki bodo vozili potnike v hotel Bristol. Pripravljalna skupina v Trstu je že dobila od aeronavtičnega ko-misarijata v Rimu koncesijo za ustanovitev družbe. Vsa stvar se ruzviie hitro in tekom meseca julija se lahko že prične zračni promet med Trstom in Dunajem. O postaji v Ljubljani ni nič slišati, dasi so se vršila pogajanja. Ali bomo postopali v tem vprašanju tako, kakor svoje dni one občine, ki so se branile z vsemi štirimi, da bi jim ne napravili v neposredni bližini železniške postaje? Na važnost postajališča zrakoplovne črte v Ljubljani smo že opozorili, ali pametne besede pri nas nič ne zaležeio?
— Dr*. Maček obolel. Hrvatski listi po* ročajo, da je dr. Vladko Maček, podpred* sednik Radičeve stranke, v internaciji obo* lel- Po odredbi zdravnika je bil prepeljan v bolnico.
— Naročnike v inozemstvu opozarjamo, da se radi povišane poštnine s I. julijem poviša mesečna naročnina na »Slov. Narod« od 20 na35 Din. Sobotna izdaja celoletno v inozemstvu od SO na 120 Din. Cenj. naročniki naj pri nakazilu naročnine to blagohotno upoštevajo. — Uprava »Slovenskega Naroda«.
—- 201etnlca mature ljubljanskih učite-Ijiščnikov (letnik 1905). Letos poteče 20 let, odkar smo se ločili, Na mnogostransko prigovarjanje Vas cenjene tovarišice in tovariši uljudno vabim k sestanku dne 3. julija t. 1. cb 15. popoldne na vrt v ljubljanski ^Zvezdi«, da si po dolgem času zopet prijateljsko podamo roke. Pridite prav vsi! Na veselo svidenje! M a r 6 k.
— Z veterinarskega kongresa. Udeleženec tega kongresa nam piše: Vsi udeleženci kongresa smo bili posebno zadovoljni z banketom, ki je bil v četrtek zvečer v re-stareraciji ^Zvezde«. G. restavrater K r a „ peš je lokal, kjer se je vršil banket, tako okusno pripremil, da je bilo veselje, jedila so bila izborna, »pijača (izvrstna, postrežba »pa tako točna, da smo se kar čudili. Vsi •udeleženci, zlasti oni iz Srbije in Hrvatske so bili polni hvale in priznanja, povdarja-joč, da so bili pri sličnih prireditvah po raznih, drugih mestih, a nikjer ni bil banket tako vešče, tako spretno in tako sijajno prirejen, kakor v »Zvezdi« v Ljubljani. Zato je tudi umestno, ako se to (priznanje g. Krapešu tudi jasno izreče, zato prosim slavno uredništvo, da blagohotno sprejme in objavi te moje vrstice. S. S.
— Šola za lahke jahače (džokeje). Na temelju čl. 5. pravil šole za lahke jahače, ki spada k upravi žrebčarne v Ljubičevu, se bodo avgusta meseca sprejemali gojenci za to šolo. Šola traja dve leti. Gojenci se vzdr* žujejo na državne stroške. Za sprejem je potrebno: 1. starost od 12 do 16 let; 2. da so zdravi in sposobni za jahanje; 3. da so končali osnovno šolo: 4. da so podaniki na* še države; 5. da so dobrega vedenja; 6. da imajo roditeljsko dovoljenje za vstop v šo* lo. Prošnje se morajo dostaviti gornji upras vi najdalje do 15. julija t. 1.
— Češki kapital v Jugoslaviji. Zadnje dni se vodijo razgovori glede sodelovanja češkoslovaškega kapitala v Jugoslaviji. Gre za veliko livarno in za tovarno, ki predeluje kovine, v Južni Srbiji. Tudi nameravajo češki kapitalisti ustanoviti v Južni Srbiji veliko tovarno emajlirane posode.
—i   Braziljsko - jugoslovenska banka,
V Beogradu se vrše priprave za ustanovitev posebne braziljsko - jugoslovenske banke, ki naj omogoči tesnejše gospodarske stike med Jugoslavijo in Brazilijo brez dragih posrednikov. Inicijativo za banko je dal generalni konzul Brazilije v Beogradu. Naše izvozne predmete, ki 5ih oddajamo v Brazilijo, so doslej izvažale predvsem Nemčija, Italija, Anglija. Gre tu za vdike količine žganja, cementa itd. Po drugi strani so bili zopet izvozniki iz Nem-Čie, Italije in drugod, ki so nam uvažali in ki nam še danes uvažajo kolonijalne predmete iz Brazilije. Nova banka bo odpravila vse re posrednike ter razven tega zgradila v nekem našem jadranskem pristanišču velika skladišča kave za ves Balkan.
— Novo ime zagrebške carinarnice. Mi* nister financ je odredil, da izpremeni čari* narnica Zagreb Južni kolodvor svoje dosc= danje ime in da se odslej imenuje ^glavna carinarnica I. reda Zagreb».
— Prenos šolskih poslov. Ker vlada v Medžimurju drug šolski zakon kakor v osta* lih delih mariborske oblasti, je minister pro* svete sklenil, da se ti posli do izenačenja 7akonodaje dodelijo poverjeništvu za Med* šimurje v Čakovcu.
— Organiziranje našega ribarstva. 5. lilija se vrši v Kralievici velik sestanek ribičev in ribarskih organizacij iz celega Primorja. Na tem sestanku bodo razprav-iiah* vprašanja organizacr/e. naaafje strokovna vprašanja ribarstva, strokovne šole ^a ribiče v Crikvenici. Tudi ustanove poseben ribarski podsavez.
— Nov parobrod. Te dni dobi naša trgovinska mornarica znatno ojačenje. atlantska plovidba Ivo Račič d. d. je na-'očila v Angliji veliko tovorno ladjo 8700 jon, ki se bo imenovala »Vidovdan«. S tem jo društvo razpolagalo z 11 parobrodi v 'kupni tonaži 75.000 ton.
— Carinska ekspozitura na Bledu. U:nister financ ie odredil, da posluje na ^'edu za časa kopalne sezone carinska **Poz'*tura, ki bo. caikiüa, bla#o inozem-t*t gostov, ^
— Odkritje Sfrossnfayerjevega sporne*
nika. Strossmayerjev spomenik, delo kiparja Ivana Meštrovica, bo z velikimi svečanostmi odkrit meseca oktobra. Odbor je izročil iz* delavo spomenika po Meštrovičevem modelu tvrdki Oblak v Zagrebu, podstavek iz granita pa tvrdki Bilinie v Splitu. Na katerem trgu se spomenik postavi, še ni določeno, najbrže na Akademičnem trgu. V tem oziru bo imel glavno besedo kipar Ivan Meštrovič sam, ki se koncem tega meseca vrne iz Amerike.
— Poučni izlet k plavžem na Jesenice
sta dne 10. t. .n. priredili vodstvo obrtne nadaljevalne šole po gosp. Potočniku in zadruga ključavničarjev (načelnik gosp. Breskvar) s 86 vajenci, ki so z vsem zanimanjem sledili različnim stopnjam obdelave železa —> od topljenja železa pa do izvršitve najpreciznejših izdelkov železne stroke, kar je bilo za vajeniško mladino nad vse poučno in izobraževalno. Bodi tovarniškemu ravnateljstvu na tem mestu izrečena topla zahvala za dovolitev tega ogleda. Uspehi takih ogledov so neprecenljivi, kar vedo učitelji in mojstri. Večina udeležencev si je ogledala še naš divni VintgaT in Bled z otokom, ki je na mladino napravil neizbrisen utis; saj mnogo udeležencev še ni videlo tega bisera 'nase Gorenjske. S takimi poučnimi izleti se napravi naraščajnikom mnogo koristnega in smo vodstvu obrtne nadaljevalne šole, ki je omogočilo to prireditev, hvaležni za trud. Z veseljem kon-štatiramo, da je dana podlaga za skupno delovanje te šole z mojstri ključavnčarske zadruge, k čemur le čestitamo. Vztrajajte na tej poti, drugi naj vas posnemajo! Kakor čujemo, se prihodnje leto priredi poučni izlet v Falsko elektrarno.
— Izlet na Turjak. Blizu Turjaka na griču med zelenimi smrekami stoji kakor orlovsko gnezdo gora sv. Ahacija. V nedeljo dne 28. junija bo pri sv. Ahaciju cerkveno   opravilo v spomin   na krščansko zmago nad Turki pri Sisku 1. 1593. Že pred časi so izletniki na ta dan radi prihajali na goro k sv. Ahaciju, posebno izletniki iz bele Ljubljane. Dne 22. junija 1. 1593 na dan sv. Ahacija ob 7. zjutraj so prinesli kranjski vojaki Andreju Turjaškemu truplo Ha-sana paše, ki je utonil v Kolpi. Hasanov dragoceni,   zlati   piašč so potem turjaški grajščaki odposlali na turjaški grad. Iz plašča so naredili masni plašč, ki se je rabil vsakega leta na sv. Ahacija dan. V spomin zmage nad Turki so dali turjaški groije zidati cerkev na razglednem vrhu. Cerkev sama na sebi hrani veliko zgodovinsko-za-nimivega, n. pr. cerkvene stopnice kažejo konjske podkve iz francoskih časov, na levi strani je turški grb, v zidu je kamnita plošča, ki kaže latinske napise, katere je preložil Anton Medved v slovenski jezik. Na turjaškem gradu sta umrla 1. 155S dva turška viteza, katera so potem pokopali pri sv. Ahaciju    na   levi    strani. Zgodovinska bandera nam predstavlja zmago nad Turki pri Sisku 1. 1593. Z glavnega altarja je starodavna slika sv. Ahacija izg:nila, izginil pa je leta 1905. tudi Hasanov plašč. Kje je? — Tudi  cerkveni zvonik* je zanimiv.  Tu se vidi votlina, kjer se je skriva! Primož Trubar pred svojimi zasledovalci... Zanimiv izlet! Kdor se zanima zanj, naj se ga udeleži.   Ljubljanski izletniki se odpeljemo z jutranjim dolenjskih vlakom do Škotljice, od tam pa 2 uri 30 min peš na goro. V Turjaku v domači gostilni pri * Jožefu Ahcu« se malo odpočijemo. Vsak izletnik si lahko ogleda grad Turjak, potem 20 min od grada je vas Raščica, kjer se vidi hiša, v kateri se je rodil 8. junija 1. 1508 Primož Trubar. — A. Pri tekel j.
— Bestijalen umor. V selu Crnac je bil pretekle dni izvršen bestijalen umor, čigar vzrok je bila ljubosumnost. Posestnik Stjcpan BaČmaga je izvabil svojo ženo v hlev in jo umoril. S sekiro ji je razklal glavo ter svojo žrtev nato razsekal. Merilca so prijeli ter izročili sodišču.
— Vajenec ubil vajenca. V vajeniški šoli v Vukovarju na Hrvatskem sta se sprla in s tepla brivski pomočnik Iii ja Vasano-vič in pekovski pomočnik Josip Zanič. V prepiru je Vasanovič vrgel Žanica tako silno ob tla, da mu je zlomil več reber in je ta drugi dan umrl.
— Smrt vsied kačjega pika. V selu Tu-Ijih pri Mostarju je 17 .t. m. ležal na travniku 19-letni Sverko Glisič. Nenadoma je V spanju začutil silno bolečino na levi nogi. Cim se je prebudil, je opazil, da mu je noga otekla. Ozrl se je naokoli in opazil velikega gada, katerega je nato s kamnom ubiL Mladenič je imel še toliko moči, da se je opotekaje privlekel do doma, kjer je čez nekaj ur v silnih' mukah" umrl.
— Pet bolgarskih atentatorjev v rokah beogradske policije. V bližini Caribro-da ie bilo prijetih pet Bolgarov, ki so se skrivali v bližini železniške proge, hoteč s prvim vlakom odpeljati se. Izdali pa so jih seljaki oblastim. Na policiji so pri aretiranih našli samokrese, municijo in dokumente, na podlagi katerih se je ugotovilo da so bili poslani iz Bolgarske od vojne lige kot atentatorji. Oblasti so bile že pc-preje opozorjene na petorico. V Beograd so bili prijeti pripeljani pod močno eskor-to in z verigami na rokah.
— Krvoskrunstvo. Milan Nikolic iz Dobrovana je na cesti proti Kiošanu spolno zlorabil svojo lastno hčerko. Hčerka je nato očeta ovadila. Novosadeko sodišče je očeta obsodilo na 5 let ječe, apelacijsko sodišče pa je kazen zvišalo na 10 let.
— Zločinski oče. Posestnik Mihael Se-ki is Subobrana je oskrboval od leta 1919 dalje dve siroti, 8 letnega dečka in 9 letno deklico. Preteklo leto je komaj 13 letno deklico zlorabil, nakar ga je nato ovadila orožnikom. Sodišče je Sekija obsodilo na dve leti ječe, apelacijsko eodiče v Novem Sadu pa je kazen zvišalo na 10 let. Obtoženec je vložil ničnostno pritožbo.
— Najnovejše bluze, otroške in dam-Jfcfi nttejte *rJnaroo* m*tMBLJ*&B
i
Iz Ljubljane.
T* Poslovim! večer S*» Horakove, V
soboto zvečer je bil v restavracijskih prostorih »Zvezde« poslovilni večer učiteljice češkega jezika v Ljubljani gospe Vlaste Horakove. Udeležba na poslovilnem večeru je bila zelo lepa. Navzoči so bili številni njeni prijatelji ter tudi več Ljubljančanov. V imenu Ceske obce se je od Horakove v prisrčnih in toplih besedal poslovil predsednik vseuč. prof. dr. ing. K a-s a 1 ter se ji zahvalil za njeno nesebično trudapolno delovanje v prosrpeh češke šole. Od priljubljene učiteljice, ki je sodelovala tudi pri marijonetnem gledališču, so se poslovili tudi člani gledališča in ji priredili poslovilno predstavo na provizorič-nem odru, postavljenem v restavraciji. Nato se je poslovil celokupni ansambel marijonetnega gledališča ter ji izročil krasen šopek cvetlic. Gdč. Horakova se je ginjena zahvalila za izkazane ji naklonjenosti. Nato so sledile razne pevske in glasbene točke in je animirana zabava potekla pozno v noč.
— Zaključek češke šole v Ljubljani. Včeraj dopoldne je bil zaključen češki razred na Mladiki, kjer se češka deca uči predmetov v svoji materinščini. Češka deca je pokazala sadove svoje vzgoje. Na sporedu so bile lepe deklamacije in druge slične točke ter petje češke državne himne. G. generalni konzul dr. Otakar B e-neš je pozdravil vse navzoče in se Ihn zahvalil za udeležbo, predvsem pa je izrekel svojo zahvalo prosvetnemu oddelku pokrajinske vlade, ki je materijelno podpiral šolo ter vodstvu Mladike, ki je bilo tako gostoljubno, da je dalo češki šoli lokal na razpolago. Ginljivo je bilo slovo vseh navzočih, roditeljev in otrok od priljubljene učiteljice Horakove. Otroci so plakali in tudi Horakova sama je s težavo zadrževala solze. Učiteljici je deca poklonila v slovo nebroj šopkov in drugega cvetja.
— Šolska razstava. Na Tehniški srednji Šoli v Ljubljani bodo v četrtek in petek 25. in 26. t. m. razstavljene risbe in ročna dela, izdelana na Ženski obrtni šoli in kiparski ter rezbarski šoli. Istočasno bodo razstav* ljene risbe, izdelane tekom letošnjega šol* skega leta v strokovni nadaljevalni šoli za vajence grafičnih obrtov. Razstava je vsa* kemu pristopna od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
— Osebna vest s poštne hranilnice (pošt* ni Čekovni urad) v Ljubljani. Računski revi* dent delegacije ministrstva financ gosp. Du< šan Podgornik je prideljen poštni hranilnici v Ljubljani.
— Pokopališče pri Sv. Križu. Pišejo nam: Poletje je tu in mizerija glede vode na tem pokopališču se zopet pričenja. Tri dni brez dežja, pa je edini vodnjak — s kapnico — suh! Opetotano ste v listu že grajali ta nedostatek, pa je nierodajnim faktorjem menda naše pokopališče deveta briga. Drugod se posvečuje pokopališčem veliko pažnjo, v Ljubljani pa upraviteljstvo pokopališča vleče mastne pristojbine, ne stori pa v prilog občinstva prav ničesar. Sramota je to za vse prizadete faktorje. Vodovod imajo pred nosom, pa ne da bi se napeljaia voda od tam. Tudi je za tako veliko pokopališče en vodnjak povsem premalo, biti bi morali vsaj štirje. — Zapadni in severni del pokopališča je silno zanemarjen, deloma radi oddaljenosti vodnjaka in pomanjkanja vode, deloma in morda v večini radi zanikrnosii »Žalujočih ostalih«, ki morajo imeti denar za Ben-Alija in Klud-skega cirkus, nimajo pa časa in denarja za nego grobov svojcev! Mal sprehod po pokopališču nas uveri, da je mnogo, mnogo takih petičnih rodbin, katerih grobovi pokojnikov kažejo vso brezsrčnost do zamrlih. Prav tako zanemarjeni so tudi vojaški grobovi, na katerih raste trava in plevel. Po drugih" mestih se skrbno negujejo ti grobovi, pri nas se zanje nihče ne zmeni. Naj bi vsaj vojaška oblast poslala par vojakov, da bi opleli grobove trave in plevela! Kaj poreko tujci, ki vidijo to našo malomarnost in brezbrižnost, ki je znak kulturne zaostalosti? —r.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 15. do 21. junija beleži to*le statistiko: Umrlo je 19 oseb, 10 moških in 9 žensk. — Smrtni vzroki: davica in krup 1, druge na* lezljive bolezni 1, jetika na sopilih 5, druge oblike jetike 1, vnetje možganskih mren 1, bolezen na srcu 2, pljučnica 3, vnetje ledvic 1, bolezni ob porodu 1, starost 1, druge bo* lezni 2. V tem času sc je rodilo 35 otrok, 13 dečkov in 22 deklic (1 mrtvorojena). — Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatinka 1, ošpice 1, devica 1.
Iz Maribora.
—m Na državni deški meščanski šoti v Mariboru je vpisovanje v 1. razred v nede* ljo 28. in v ponedeljek 29. junija, vselej od S. do 12. ure. Učenci se morajo izkazati z zad= njim šolskim izpričevalom, krstnim listom in izpričevalom o cepljenju.
—m Smrtna kosa. V soboto ob 9. je umrl v bolnici g. Anton Batič, vodja brzojavnega in telegrafskega oddelka na glavni pošti. — Pokojni, znan vesten uradnik, je dočakal starost 58 let. Blag mu spomin!
Šolske objave
OBLEKE
kupite na
pri
- JOS. ROJINA -
Ljubljana
120 L
Iz Celja.
—c Celjski trg je bil v soboto izredno dobro založen z raznovrstnim blagom. Na razpolago je bilo dovolj raznovrstnega so-čivlja, kakor graha, kumar, kolerab, solate, novega krompirja, perutnine itd. Zelo mnogo je bilo tudi češenj. Cene so zmerne.
—c Demokratska organizacija za Celje-okolico ta četrtek nima rednega sestanka. Vrši pa se prihodnjo nedeljo skupen izlet na Teharje, kjer se bo na to vršilo tudi primerno predavanje. Natančneje bomo še poročali.
—c Celjska koča, ki je meseca decembra lanskega leta deloma pogorela, se pridno popravlja ter bodo dela kmalu dokončana. Koča bo povečana. Izletnikom bodo na razpolago tudi osebe za prenočišča. Celjanom je postala Celjska koča prav priljubljeno izletišče, katerega se posebno v sedanjem lepem časa prav pridno poslu- ; Jhuajo. •
— Christofov učni zavod v LJubljani,
najstarejša in najbolje obiskovana, državno koncesijonirana zasebna šola za stenografijo in strojepisje, vpisuje za šolsko leto 1925/1926 od dne 26. junija 1925 naprej vsak dan na Domobranski cesti št. 7. — Korespondenčno pismo. — Debata. — Desetprstni sistem. — Priprava za učiteljski izpit iz stenografije in strojepisja. — Veliko pisalnih strojev raznih sestav. — Vpisnina 10 Din, mesečna šolnina 120 Din. — Zavod preskrbuje  absolventom službe.
1269/n
— Ob vpisovanju v srednje šole opozarjamo starše, da se je sredi letošnjega šolskega leta začela izenačevati nižja srednja šola tako. da imajo realne gimnazije in realke iste predmete v prvem, drugem in prihodnje šolsko leto tudi v tretjem razredu. V Ljubljani v teh razredih torej ni razlike med gimnazijo na Poljanah (II.), ono v Beethovnovi ulici (III.) in realko. To je za starše izredno važno, ker lahko pošiljajo svojega otroka v tisti zavod, ki jim je krajevno najbližji. Razlika se bo začela šele s petim razredom. Humanistična gimnazija (I. v Tomanovi ulici) se razlikuje v I. razredu od ostalih pa tem, da ima latinščino že v prvem razredu.
— Sprejemni izpit na ženski obrtni šoli V Ljubljani. Ravnateljstvo opozarja deklice, ki se bodo vpisale 1. julija, da morajo k sprejemnemu izpitu (2. julija) prinesti s se* boj pisalne in risalne potrebščine (svinčnik,
I radirko, pole risalnega papirja) dalje 25 cm boljšega sifona, beli sukanec št. 80, igle št. 8, naprstnik, škarje in belo prejico Št. 30.
— Državna realna gimnazija v Kočevju. Za sprejemni izpit v I. razred se je treba prijaviti dne 29. junija od 9. do 11. ure. Vna-nji učenci se lahko zglase tudi pismeno, tako da pošljejo do tega dne po pošti rojstni list in obiskovalno spričevalo. Sprejemni izpit bo 30. junija. Oddaljeni učenci se morejo vpisati tudi še ta dan od 8. do 10. ure. Točno ob 10. bo pismeni izpit, ustni pa popoldne po potrebi. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Ponavljam i sprejemni izpit na tem zavodu ali na kakšnem drugem za šol. leto 1925-26 ni dovoljeno.
— Izprememba sprejemnih pogojev za I. letnik. Višja stavbna in višja strojna šola na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Z dopisom O. br. 593 od 6. t. m. je veliki župan ljubljanske oblasti odredil, da se sprejemajo v I. letnik le absolventi 4. razreda srednjih in meščanskih šol, ki so položili tečajni, oziroma končni izpit. Ta odredba velja že za vpisovanje 30. t. m. Zaradi tega izpremeni deloma tudi obseg sprejemnih izpitov (1. julija) in se izpit iz matematike razširi na algebro, kolikor se je jemlje na nižjih srednjih šolah.
Julijska bralino
— Pevsko ?n glasbeno društvo v Gorica proslavi letos svojo 251etnico z dvema prireditvama: 26. t. m. bo v Trgovskem domu koncert z obsežnim sporedom, drugi dan nastopijo popoldne učenci glasbene šole.
— Vojak ubil narednika. 191etui vojak Vid Urban iz Terza pri Ogleju, dodeljen vojaškemu delavskemu oddelku v Tolminu, je pri odmoru menda za svojo zabavo dvakrat izstrelil iz svoje puške. Radi tega je bil kaznovan. Ovadil ga je njegov narednik Fr. Cinque. To ga ie tako razjezilo, da je pograbil puško, nameril na narednika, ki je slonel pri vratih vojašnice in ga zadel v srce. Narednik je bil takoj mrtev. Vojak je zbežal in ga še niso dobili.
— Vipavsko železnico hočejo podrža-j viti. Videmska pokrajinska uprava hoče kupiti delnice od vipavskih občin in zasebnikov. O tem se bo razpravljalo te dni v seji železniškega upravnega sveta v Ajdovščini.
— Telefonska družba za Benečijo, ki
je prevzela od države telefonski promet, prične poslovati s 1. julijem t. 1. Svoj sedež ima družba v Benetkah.
Okrajna bolniška blagajna v Gorici
je imela koncem preteklega upravnega leta prebitka 94.901.04 lir. Premoženje blagajne se je v dobi dveletnega, komisarje-vanja znižalo za približno tri četrt milijona lir.
— Na Pečinah so vprizorili v nedeljo Jalenovo dramo ^>Dom«. Na sporedu so bile tudi pevske točke, ki jih je izvajal moški zbor iz Sv. Lucije.
Občinski gozd v Kolovratu je prodan. S tem zneskom in s prispevki občine Kam-no pri Kobaridu nameravajo zgraditi most čez Sočo, ki je nujno potreben.
— Rokodelsko bralno društvo v Tolminu živi in hoče krepko delovati. To je pokazala prireditev z igro »Namiljeni bolnik«. To pot se je izvršila poskušnja z novo dvorano.
— V Njivicah pri Kojskem v Brdih so hoteli že začetkom meseca napraviti prireditev z igro in petjem, pa je to zabranila oblast. Preteklo nedeljo pa se je izvršil ves vspored z burko »Trije tički« povsem dobro. Povsodi med našim ljudstvom živi trdno kulturno stremljenje.
— Smrtna kosa. V Trstu je umrl g. Ivan Komp ar a, star 60 let, v Bar-kovljah ie umrla gospa Uršula C e r n e, v Skednju pri Trstu je izdihnil dijak Ve-Ilmir Pižon, star komai .16 let. Naj po- j čavajo » mkui
— Dramska turneja. Člani soriškega dramatičnega društva prirede gledališko turnejo po Julijski krajini. Najprvc nastopijo v Ajdovščini 27. in 28. t. m. Vprizore tudi igro Fr. Bevka »Smrtna potega«, ki S2 ni doslej še nikjer igrala.
—■ Poroka. V Trstu se je poročil g. Vladimir Goljevšček z gospodični. Slavico Kranjčevo. Vse najbolje!
— Iz Soče so potegnili pri Stračicah truplo 34 letnega Ivana Kavsa na Bovškem. To se je zgodilo že pred dvema tednoma. Utoplienca so spoznali šele sedaj.
— Poljski rekordi. Poljski atleti so letos v prav dobri formi. To posvedočujejo razni rekordi zadnjega časa. V Poznanju je tekel 2000 m Szelestowski 6,00.2. Dobrowolski pa je dosegel na 100 m izreden čas 10.8. 5000 m je tekel Lukasiewicz 16,13,2. Akademska zveza v Varšavi pripravlja mednaroden mi' ting, na katerem nastopita tudi Murchisson in Paddock.
— Videm nad Gorico. Goriške poštno-brzojavne zveze so bile doslej podrejene poštnemu ravnateljstvu v Trstu. Ker pa hoče Videm kot središče furlanske province v vsakem oziru gospodovati tudi nad Gorico, so se videmski krogi obračali dolgo časa proti upravi peštnobrzojavnih zvez na Goriškem s strani Trsta in so končno dosegli, da pridejo s L avgustom gorišk« poštnobrzojavne zveze pod pokrajinska poštno ravnateljstvo v Vidmu. V Gorci se komentira to z novo živo jezo na Videm. ^Piccolo« pa se ravno te dni trudi dokazati Goričanom, kako so v resnici popol* nema neodvisni od Vidma in kako bo Gorica cvetela in se razvijala. V Gorici ni ljudi, ki bi verjeli »Piccolovim« tolažilonv
UGODEN NAKUP
češkega in angleškega sukna, kamgarna ševjota, listra, platna ter raznih podlog za moške obleke in damske kostume Iz prvovrstnih čeških in angleških tovarn je mogoč edino le v špecijalni razpošiljalnicl
Josip Ivančič, Ljubljana. Miklošičeva cesta 4, nasproti frančiškanske cerkve.
Vsled dviga dinarja na vse blago popust. Ne zamudite prilike! Prepričajte se! Dobavlja tudi na obroke po originalnih prodajnih cena!
Čudež v Dubrovniku
Sarajevski listi poročajo iz Dubrovnika: Včerajšnji dan, to je 17. junija, je bil neobičajno vroč. pravi poletni dan. Po kosilu so bile vse ulice prazne, šele ob 15. jc postalo nekoliko živahneje. Delavci so odšli na posel, trgovine so se pričele odpirati, po cestah so se zbirale skupine učencev, ki so živahno razpravljali o šolskih zadevah.
Okoli 16. je četvero otrok odšlo v cer-pev Male Brace. Otroci so pobožno pristopili k oltarju .Matere Božje. Nenadoma je pobožno tišino prekinil preplašen krik enega izmed otrok: >Joj, glejte. Gospa premika oči. Prestrašeni otroci so pogledali na kip Bogorodice in opazili, da Mati Božja zares premika oči, jih zapira in zopet odpira. Otroci so pobegnili iz cerkve. Z bliskovito naglico se jc po mestu razširil gias o čudežu v cerkvi Male Brače. Ulice so na-gloma oživele. Narod je prihitel iz hiš, delavci so zaoustili dslo in vs2 je rxinitclo v, cerkev, da vidi nenavaden prizor.
Masa naroda se je zbrala okoli oltarja in nestrpno upirala svoje poglede v kip Bogorodce. V cerkvi je zavalovilo. Culi so se klici: Glejte, Gospa odpira oči...
Do 23. je posetilo cerkev več tisoč l.'i'-di, ki so se obračali do svečenikov o njih mišljenju. Eden izmed svečenikov je izjavil, da je čudež verjetno glasnik težke nesreče. Razumljivo je, da je ta odgovor povzročil paniko v vrstah pobožne publike.
Pozno v noči je policija ljudi izgnala iz cerkve. V izpraznjeni cerkvi so ostali samo duhovniki, policijski šef Frano Petretič, šef občinske policije Milan Branedolič in več agentov. Opazovali so kip iz neposredne bližine in ugotovili, da se oči Matere Božje res premikajo. Zunaj se narod ni hotel raziti in nekateri so ostali do jutra, kc se je cerkev zopet odprla. Mnogi so prinesli daljnoglede. Narod je kričal, čim je opazil najmanjšo kretnjo oči Matere Božje. Sugerirana masa je tako zaslepljena, da trdi, da se i barva na obrazu Bogorodice vedno spreminja. O dogodku govori že štiri dni ves Dubrovnik. Bog ve, čemu je bil ta »čudež« zopet dober?
Amundsen se pripravlja na nov polet
Kakor javljajo listi iz Osloa, je Am und* sen izjavil ravnatelju norveške zračne druž* be Thomssenu, da se v treh tednih vrne v Oslo, kjer bo organiziral novo ekspedicijo za severni tečaj. On upa, da se jim bo na podlagi poizvedb, ki jih je napravil pri svo* jem prvem težkem poletu, posrečilo tečaj doseči.
O svojem poletu je izjavil Amundsen zastopnikom tiska, da ni nikdar mislil, da, človek lahko prenese napore, ki so jih on in njegovi tovariši v baš preteklih treh ted< nih preživeli. Je mnenja, da takih doživlja* jev ne bo nikdar doživel noben bodoči po* lami letalec. Večkrat je bil položaj tako brezupen, da so raziskovalci žc klonili. Le* dene razmere v polarnih krajih so bile take, da se je izkazal pešizlet do rta Columbia, približno 800 km za nemogoč. Poizkus dose> či Pearryjeve zaloge živil na rtu Columbia, bi bila pot v gotovo smrt.
Prihodnje dni sc Amundsen s Kingsbaja odpelje na mesto na Spitzbergih, kjer je za« pustil svoje letalo. Nato se bo vrnil z leta* lom v Oslo, spremljan od skupine mornari* ških letal. Vse mesto je v zastavah. Kralj in kraljica sta izrekla smelemu raziskovalcu svoje čestike k srečnemu povratku.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
srtan 4
»SLOVENSKI NAROD« dag 23. junija UPS
Stev. Iö9
Gospodarstvo
Naseljevanje v južni Srbiji
G. A. famnjk nam piše: Mnogo naših ljudi se zanima za pridobitev zemlje v Južni Srbiji potom* Agrarne reforme. Po dosedanjih določbah sc ta zemlja sicer daje toda samo zemlja lu pač tam," fc'er to določijo oblasti. Po informacijah, ki jih mram iz agrarno reformnega ministrstva, se ta način kolonizacije ni obnese^ Vc-Rko boli priporočajo direktni, privatni na-kup. Naseljujejo pa naj se taki ljudje, ki imajo poleg živine in orodja vsaj nekaj denarja.
Na begovskih zemlja i svobodno gospodarijo danes tkzv. -čivčije«, nekdanji ^odložrnki (nekakšni koloni) begov. Ti so «i postaviti potrebne stavbe in imajo po rebno živino in orodje ter zaloge pridelkov. Obdeiana zemlja jim še ni izročena v last. ker še ni donešen zakon, s katerim bo rešeno vprašanje odškodnine besom. Odškodnina no seveda nizka in je bo polovico plačala država, polovico pa dotieni člvčija. Zato danes čivčije zemlje še ne morejo prodajati. Prodati morejo samo poslopja in orodje in sploh le to. kar je njihovo, torej tudi to. kar je vsejano. Mnogi  čivčije  to  svoje  imetje prodajajo.
V ministrstvu Agrarne reforme sem zvedel, da je pred nekai dnevi neki Interesent kupil od čivčije posiopia »n 5 hektarov vsejanega m<;ka in je za vse plačal samo Din 7000.—.
Novi nase?kiiik ima vse pravice ds uživanja celega posestva kakor jih je imel prej čirčija, pravi lastnik tudi zemljišča pa postane, ko bo rešeno vprašanie beROvsfce ndškodfifne z zakonom.
Ministrstvo gre tem vrstam nakupa in naseljevanja zelo na roko. in zadevne pogodbe takoj reši. novemu kupcu pa da tudi potrebne dokumente, da se more z vsem svojim imetjem po železnici brezplačno seliti na novi dom.
Odkupnina, ki je bodo turški begi deležni, bo majhna in še od te plača država polovico, novi našeljenik pa polovico. Kdaj bo vprašanje plačevanja rešeno, se še ne ve. Najbrže ne prekmaiu.
Na ta način pride novi naselienik tako-rekoč do posoria. za katerega ni treba plačevati nikakih obresti in ima od tega veliko korist. Tudi gotovo ne bo treba omenjeno polovico takoj plačati in se je bo plačevalo v obrokih. Med tem časom novi naselienik že iz posestva lahko utržl toliko, ali pa še več, kot bo treba plačati m pride potemtakem poceni do posestva, za katerega nakup mu ni bilo treba izdajati lastnega denarja, izuzemši ono vsoto, ki jo je plačal eivčiii za poslopja i# za use-ve. Za to vsoto se seveda s čivčijem svobodno dogovori in »zgliha*.
Ta način naseljevanja se mi zdi ugoden, ker naseljenik najde že vse, kar po-trebnje- celo zemlja je že obdelana in ob-sejana. Treba je samo nadalje gospodariti. Tisti pa, ki event. od države dobe zemljo zastonj, dobe pač samo zemljo in neobdelano, brez poslopij i. dr. To zemljo dobe samo sirornašn;. T: nimajo ne živine, ne semenja, niti ne denarja, da bi si postavili poslopja in prej ali slej z dobljene zemlje .morajo pobegn't\ ker je ne morejo izkoriščati in na njej nimrjjo obstanka.
Kakor *e me je v ministrstvu Agrarne reforme informiralo, se more zemljo tudi pov?em prosto kupovati od takih Turkov, ki jih Aggrarna reforma ni zadHs. Hektar (prib'iznn 2 orab) take, najboljše zerr'je se plačnie oovprečno po £00 dn 120f> Din. Po*emtrkem b: staTo 10 hefc'arov zemlje n. pr. 12.000 Dfti, prt čemur bi se morda moglo pogodit5, da v lo ceno padejo tudi ooslopja. To ne bi bila draga cena. Afco pa bi se poslopja ime:o plačati Dosebo; morda celo z 10 do 20.000 Din, b; vendrvr celo zaokroženo posestvo v naiboljšl rodovitni iogi. v krajih. podV.bivh Gorenjski, staio dobrih .30.000 Din To primeriano s cenami v naših razmerrh solch ni nikaka cena, saj pri na> v bolis-h legnh in na prome'nei.š;h krarh domalega to!:ko sta**e samo en oral zemlje.
Komur je pri nas posestvo doma premajhno in ga more prodati, bi storil prav, da ga proda in gre v Južno Srbijo. Tam bi za mnogo manjši denar dobil mnosro večle  in boljše  posestvo,  na  knterem b'*
vsekakor laglje hi tudi dosti boljši živel. Tudi so tam doli davčne razmere mnogo ugodnejše kot pri nas, gospodarski efekt in sploh način življenja pa tak, da v prispodobi lahko rečem, da so tam doli kmetje boli mesa sit* kot pa naši — krompiria. ★ ★ ★ —g Hmelj. VIII. ooročifo hmeljarskega društva za Slovenijo o sranju hmeijskih nasadov v inozemstvu. Žatec. ČSR. dne 16. jun. 1925. fime'jska rastlina je v rgodaj obrezanih nasadih zrastla do vrha drogov, oziroma žičnega ogrodja m kaže mnogo pano?:. V večini nasadov je pa rastlina zrastla še le do Vi oziroma do Vi drogov. Nadalje jc precejšnji del nasadov še prav slab. Vreme zadnje dni ni bilo ugodno. Okuževanje po hmeljski ušici se ne zmanjšuje in se obrambna dela — posebno v ni-žavah — nadaljujejo. Razpoloženje na trgu in cene so čvrste. Plačuje se od 3900 do 4020 Kč za 50 kg. — Stanje hmeijskih nasadov na Bavarskem (Hersbruck, Spalt in Holeiau) je bilo sred: tekočega meseca vobče labo. Od vremena, posebno pa od padav n je odvisno njih zboljšanje. Alzaci, ja. Po?jska, Virtenberša, Belgija javljale tudi ušivost hme'\ske rastline. V Nemčiji se je poleg bmeljske u.šice pojavila tudi strupena dosa (percnospora). Tudi Sav'n-ska dolina se letos lahko ponaša z raznim: ško-^jivci. Poleg bolhač^v. uši in ste-mc sc je na poznem hmelju oko1? Arje vasi 'n Žalca ftrotovo tudi drugod) konstati-rala beia in črna strupeno rosa. Hmeljarji, še e-ikret: »Pozor!« Storite vse v prid in v obramba vaših hmeljarskih nisadov. Trrd se vam b<"  ^büokrat poplačol.
—g Pri stalni vo?ni bolnici Dravske diviztfske oblasti v Ljubljani se vrš: dne 27. luni ta t. I. direktna po^cdb.t ;:a nabavo življenjskih potrebščin (5Ö0 kg masti, 50 kg si'h'li sliv, 600 kg riža, 40 k« pšenične-ga zdroba. 100 kg fižola. 300 kg ješprena, 12ii kg makaron, 2*>0 kg sladkorja, 20 kg kave portoriko. 40 1 vinskega kisa. 600 1 vina). Frschretni og'as je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, natančnejši pogoji pa pri stalni vojni bolnici Dravske diviz:jske oblasti interesentom na vpogled
—g Nova carinska tarifa na Nizozemskem. S 1. julijem stopa na Nizozemskem nova tarifa v veliavo.
To in ono
Japonci prati evropskim plesom
Nad modernimi evropskim? plesi se Japonci čez dan radi spodtikajo in pravijo, da so mor a lično spodtakljivi, po noč: pa se jih nič ne branijo in po japonskih plesiščih rajajo in se zabavajo čisto po evropskem načinu.
Policija v Tokiju je izdala odredbo proti modernim plesom in s:cer prepoveduje tujcem pies po noči v kavarnah In čajarnah. misleč menda tako odstraniti domačine od njih in i:h odvaditi evropske nočne zabave. Izvzeti so le koncesijonira-ni plesni lokali in v teh se sme plesati samo do 10. ure zvečer. V hotelu Imperial se zbirajo tujci Iz vsega sveta. Tam se prirejajo plesne in druge zabave. Lastnik hotela se trudi sedaj, dobiti pri oblasti dovoljenje za plese preko desete ure po no-č- in sicer samo za inozemce, pa zaman. Policija misli, da bi se vendarle mogli na take nočne evropske plese vtihotapiti tudi Japonci. Samo po poslan štvih smejo plesati, kolikor in kadar hočejo.
Policija razglaša, da se je ples v zadnjem času razvil do take strasti, da se je bati rušitve morale, zato oblast ne more :n ne sme več mirno trpeti novih plesov. Poznavalci razmer pa pravijo, da so Japonci in Japonke v Tokiju že tako .^okuženi« po evropskih plesih, da. ne bo policijska  odredba   nič zalegla.
V vročini skoro zmrznil
Vincenzo Gatti, italijanski kuhar v velikem hotelu v Liverpooiu, je doživel tc dni poseben dogodek. Skoro bi bil zmrznil v času, ko se je Liverpool kuhal v strašni vročini in je vso Anglijo ogreval vročinski val. Zgodilo se je to-Ie:
Kuhar je šel po svojem opravku v re-stavrantovo ledenico. Ko je st3l v njej, so se jeklena vrata, debela 30 cm. za njim zaprla. Tako ni mogel ven. Za take slučaje je b:l sicer napravljen električni aparat, h kateremu se je Gatti takoj zatekel, ali ko je pritisnil na gumb, je s strahom zapazi!,  da aparat  ne  funkcijonira. Kaj sto-
riti? Gatti se fe tako] zavede! svojeg. strašnega položaja in si je skušal pomagati, kakor pač mogoče. V ledenici ie bilo več ode?, katere je Gatti takol spravil skupaj in se zavil v nie. Tako je tičal v ledenici v vedno večjem strahu, kaj bo f. nym. Čez pol ure so v restavrantu opazili odsotnost kuharja in ker ga le ni bilo nazaj, so razmišljali, kje bi vendar bil. Vedeli so, da ni sel z doma. zato so ga 'skali po vseh prostori! m ko se je neki uslužbenec spomnil, da je šel naibrže v ledenico, so šli tja in Jo odprli.
Našli so Gattua že skoro zmrzni enega. Ves je bil zmeden, skoro nezavesten, nesli so ga iz ledenice ven in ker so videli, da je njegovo stanje opasno, so gs prepeljali v bolnico. Tam so morali porabiti radikalna sredstva, da so ga spra-vMi k čisti zavesti. Ako bi bil ostal v ledenici še par minut dabe. bi bili našli tam njegovo truplo.
★    * ★
X Semška tvornica letal na Bolgarskem Bolgarsko letalsko ravnateljstvo je sklenilo, izročiti koncesijo za zgradbo in obratovanje tvornice letal na Bolgarskem neki nemški družbi za 25 let. Država bo dala v ta namen na razpolago veliko stavbišče. ki ima v neposredni bližini velik prostor za po* trebno letališče. Tvornica ne bo izdelovala letal samo za domačo potrebo, ampak tudi za izvoz.
X Avtomobilska nesreča na Kalschbergu. V torek se jc peljal avstrijski kapetan Knirsch z ženo z avtomobilom po strmi ce* sti preko prelaza Katschberga v Turah. — Vsled dežja je postala cesta opolzka. Avto mobil je drsal po blatu in se končno pre* vrnil. Knirsch je prišel pod voz in dobil hude notranje poškodbe. Njegova žena je padla pod stopnjico avtomobila, ki jo je dobrih deset minut tiščala na tla, doklet niso avtomobila dvignili. Tudi Knirschova je dobila hude notranje poškodbe. Oba po< nesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Tamswegu. Ostala dva potnika, delovodja Hacker in monter Linnhuber. sta padla pri nesreči iz voza in za dobil a le lahke telesno poškodbe.
PERILO moško, žensko, otročje m^ KOPALNO plašč, trikot-obleke, čevlje
NAMIZNO prti in prtiči, beli in barvani POSTELJNINA odeje, rjuhe, blazine PERJE in puh ter popolne
OPREME za neveste in dojenčke C. J- HAMANN ■    LJUBLJANA, Mestni trg 8.
Damske obleke KÄ S&-
Din 80- do 170*--. BLUZE: cefir, opal. etamin Din 50* — do 150*—. Predpasniki in otroške oblekce ter razno manu-fakturno blago nudi po jako nizkih cenah tvrdka:
F. in J. Ooričar,  Ljubljana,  Sv. Petra cesta 29. itfUr    Oglejte si izložbo I ~Vt
123-L
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja
22 L
i: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, vf celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   indusfcv.ska   podjetja   tn   razpečava   na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča nosebno prvovrstni če5koskova§ki in angleški koks za livarne In domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in br:kete
Prometni zavod za premog d. d,
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1.
Naslov:
edino uspešno patentirano in zakon, zavarovano sredstvo nrAl{ nlo¥i in izP3däniu las tcr prhutam. Za eno ro-prUlI picSI polno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetiu za Di.i 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Kozmeticki aavod LEDA, Zagreb, Nikollčeva 1, poštni predal 35. — Skladišče ra UnbUano: .SALUS" d.d.
113—T.
Kurja očesa.
Zcščita? mak.
Skladišče v !ekam*h ali drogeri jah ali naravnost ir tvornice in glan=«g* skladišča
i M. Bröl a k, lekarnar, Sisak
Mali oevlasč, fci slulfio v posredovalne in socialne   namen« občinstva,
vseka besede 50 rar. NajmanJSi znesek Din 5
mHLI 0GLHSI
ZenHvoi dopisovanje ter oglasi stroat trsov« skesa znaeelet vsake bessda Din 1"—.
Najmanjši znesek Din 10
I » I
Mesto hišnika
išče zakonski par. — Ponudbe pod «Hisnik na upravo «Siov. Nar.».
Starefša ženska
za cez dan se išče k 5slet? nemu otroku. Ponudbe pod «*S:2;irna/1927*» na upravo «Slov. Naroda».
Urarsk: pomočnik
i:če službo — Ponudbe pod «LTrar/I^95» na upr. «Slov. Naroda».
Kot sostanovalka
se sprejme gospodična pr; boljši rodbini. — Na* slov pove uprava «51ov. Narcda». 1932
Najstarejša slovenska f
pleskarska in litt
>   dtUfftlea jaff
Ina BrictlJ, Dunajska o. 19,
•e priporoča. Izvrlitev točna, cene imerne.       ' 17W
LMikuš
bltt
ti.pna traft ob» eeZnikov M loInCnf* tof ter sprshalatnlb
Basti
Pnmft si brrfeiih fofot Ii sifiaa
187^
Ia najbolji, a najjeftiniti! Tražite cijene I uzorke, te pravite probu!
Borivoj Patnik i drug
BEOGRAD. Knei Miletina ulica br. 3 Tel. 26-64 Tel. 26-64
Absolvent
dvorazredne trgovske šo* le išče službo v7 pisarni; v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod «Dobra moč/1862» na upravo wSl Naroda* .
Trg. uradnik
zmožen vsakršnega oisars niškeea dela. z dolgolets no prakso — išče stalno mesto pri boljšem pod* jetju. — Pismene ponuds be pod «Soliden/1861 *> na upravo «Slov. Naroda».
Službo za takoj
išče mesarski po* močnik; po možnosti ztinai mesta. — Kočar Ivan. Kamnik, Graben (pri Mejaču). 1912
Gospodična,
vešča več jezikov, z ne* koliko prakse, išče službo v pisarni. — Cen j. dopi se pod <'Pisarna, 1925t> na upravo «Slov. Naroda^.
Mjesne agente i
zastut»nike
za sva m jesta Hrvatske Dalmacije i Slovenije. — trs zimo. — Kuzmi: čaj. Zagreb,   Kukovičeva 30
1S17
I
tekali
I
Lokal za mesarijo
s«j išče v najem. — Po* nudbe pod Mesarija/1917 na upravo «Slov. Nar.*.
Hotelskog portira
Traži se strčna in spo* sobna sila sa posnanjrm potrebnih jezika, garde; robom i garancijom od* gnvarajučom. — Ponude sla ti na: Upravu «Hotel Centrala^, Sarajevo. 1921
Prodajalka,
začetnica, izurjena v spe* cerijski stroki, išče me* sta; gre tudi na deželo. Nastop I. julija — Po* nudbe pod «Pridna'1893» na upravo «Slov. Nar.*.
I  ?•>* I
Deček,
14 let star, krepak in močan, sc želi izučiti kakr* šnegakoli obrta. — Po* nudbe pod «Deček/1922» na urravo «Slov. Nar.».
Učenec
Kontoristin ja,
ki jc popolnoma zmožna slovenskega, nemškega in srbo*hrvatskega jezika — išče službo. Nastop s 1-julijem. — Pomidbe pod «Kontoristin ja ,1915» na upravo «Slov. Naroda».
Knjigovodja,
vešč vsakršnega pisarni* škega dela, z dolgoletno prakso, želi premeniti dosedanje mesto. — Po* nudbe pod «Knjigovodja j 1914» na upravo «Sloven*J skega Naroda».
s primerno šolsko na* obrazbo — sc sprejme v medni trgovini J. Kette v Ljubljani. 1931
I    X.rm I
Trgovino
z mešanim blagom, dobro vpeljano, v prometnem kraju iščem v najem ali kupim. — Pisati na upra* vo «Slov. Naroda» pod «Dobro vpeljana/1929».
I
Stanovanja
j
Prazna soba
v centrumu mesta se išče za pisarno. — Po* nudbe pod Pisarna /1865 na  upravo  «Slov. Nar.»-
Mala družina
išče stanovanje 1—2 sob s kuhinjo. Plačam do 500 dinarjev mesečno. Cenj. dopise pod «I. juli/1920» na upravo «Slov. Nar.».
Stanovanje
4—5 sob. kuhinje in kleti, z električno razsvetljavo
— se išče. Plačam dobro.
— Ponudbe pod «Stano* vanje/1918» na upravo «Slov. Naroda».
I    prodam |
Šivalni stroj
«Singer», skoro nov, se ceno proda. — Ponudbe pod «Singer'1864» na upr «Slov. Naroda».
Proda se pet zelo dobro ohranjenih
glinastih peči.
Poizve se v knjigovezm* ci Iv. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica. 1901
Čevljarsko
delavnico
z vsem hvventarjem — ceno prodam. — Pisati pod Čevljarstvo/1916 na upravo «Slov. Narodav.
Proda »e dobro ohranje* na kompletna
narodna noša
Ponudbe pod «V/1897» na upravo «Slov. Nar.».
Motorno kolo,
dobro ohranjeno, se radi selitve takoj proda. — Ponudbe pod «Motorno kolO'r1924» na upravo *S1. Naroda».
Spalnica
iz trdega lesa, dobro ohranjena — se radi se* litve proda. — Ponudbe pod «Spalnica,T923>* na upravo «Slov. Nar.».
Gospodična,
katera bi mi hotela lan piti šopek za četrtkov na* bor. naj sporoči svoj na* slov pod «Ekspresno s po* znanje/1926» na upravo «Slov. Naroda*.
j^oplsov^
Vpokojenec
(železniški uradnik) zdrav in agilen — išče službo pri industrijskem podjetju. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «ŽeI. uradnik/1930» na upravo «Slov. Nar.».
Mlad gospod,
fin, diskreten in značajen želi znanja z mlado inte* ligentno damo od 18 do 20 let. Turistovke dobro* došle. — Ponudbe pod «Počitnice/1858» na upr. «Slov. Naroda*.
Vdovec,
50 let star. z 80.000 Din gotovine, želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok primerne sta* rosti. — Ponudbe pod «Vdovec/l856» na upras vo «Slov. Naroda»,
Gospod,
28 let star, simpatičen, dobro situiran, s stalno službo — želi znanja v svrho ženitve s trgovsko naobraženo gospodično, ki ima svojo trgovino. — Resne ponudbe pod «Bla* ga'1919» na upravo «51. Naroda».
Vdova
z enim otrokom želi zna* nja z znacajnim gospo* dom od 30—40 let — Le resne ponudbe je poslati pod «Vdova/1896» na upravo «Slov. Naroda».
I    Razno |
Oglejte si zalogo
najboljših m najcenejših čevljev v Prešernovi uli* ci 9, dvorišče. (Čarman).
1888
Platnene čevlje
(sive) na špango je do* bila na novo tvrdka — Aleksander Oblat, Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 18.
Pst! Patent 25381
Samo «LUCIFER» uni* čuje trajno stenice (ščur« ke)! — Winter, Ljublja« na, Sv. Petra cesta 35, Medic. Maribor, Gosposka 23. 118/L
Klavirji
in harmoniji se solidno popravljajo in čisto ugh* šajo; nizke cene. — Se priporoča R. Warbinek, izdelovalec klavirjev, Ljubljana, Hilšerjeva uli» ca 5/1 (na vogalu Vegove ulice). 1911
Katera vinska zadruga
hi vzela v najem gostilni in veliko vinsko klet (za sedem vagonov vina) — lep senčnat vrt, hlev it autogaraža, na periferiji deset minut od kolodvos ra. -— Ponudbe na upra« vo «Slov. Naroda» pot «Vinska zadruga/1886».
LJUBLJANSKA
EDITNA BANKA
ista pn
Skupne wm ni Din 10,00010 -
ustanovljena 1900 LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA (v lastni hiš:)
PODRUŽNICE:
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovlč, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trat, Agencija Logatec.
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav. naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504
Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«.
5
JSW